Katollšk cerkven Urni.
Tecetf TMMM.
V Ljubljani 18. kozoperska 1855.
Eiiml S2.
F spomin Šmarne gore•
0 Marija, ljuba Mati, K teb' na goro pribežim! Pred altar se tvoj podati — Zdihovati k teb' želim. Tukaj v svetim, tihim kraju Milost svojo nam deliš, Nas navdajaš, bližaš raju, Serca sladko poživiš.
Vse britkosti in težave Tukaj dušo zapuste. Prazne misli in emotnjave V" trojim blišu se jasne. Vedno rad bi tukaj bival,
V	sladkih mislih se topil, Rajske čute de bi vžival In solze sladkosti lil. —
Oh kak sladko mora biti
V	raju večnim tamkej še, Kjer sladkost zamore piti S tabo, Mati, polno se! Prosim, ljuba, oh dodeli, De te vredno bom častil, In de k tebi v dom veseli Prišel bom, se veselil! —
A. Praprotnik.
Pridiga*)
pri novi maši visoko častitiya gospoda O. Jožefa Kos-a iz družbe Jezusove, katero so imeli visoko častiti O. Janez Stare, mašnik iz ravno tiste družbe, v Cerklah 18. nedeljo po binkoštih 1855.
rMnožice pa, to viditi, so stermele in častile Boga, kteri je dal tako oblast ljudem". Mat. 9. 8.
Slaba je bila vera Judov v našiga Gospoda Jezusa Kristusa; niso ga se za Sina Božjiga spoznali, večidel so ga le za velikiga preroka imeli. Zato so se čudili in stermeli, de je od Očeta nebe-skiga oblast imel, bolnike ozdravijati in grehe od-pušati. Mi pa, ljubi kristjani, vemo in spoznamo, de Jezus je pravi Bog od Boga, de ima sam ravno to moč in oblast, kakor njegov Oče; torej nič ču-dniga v tem ne najdemo, de grehe odpuša. Ali čudno in namoč čudno je to, de je On ljudem, svojim naslednikam, tako oblast dodelil. Eden tistih, ki so to in še druge večji oblasti od Kristusa prejeli, sedi tamle pred altarjem — novi mašnik — med častitljivimi starimi duhovni. Ta je gosp. Jo-
*) V natis poslana.	Vred.
žef Kos, Tonijev iz Zaloga, ud družbe Jezusove. Potem ko se je dolgo časa v šolah na to pripravljal. potem ko je že veliko za Boga preterpel, potem ko je štiri leta v Ameriki bil, in tam mnoge težave in nadloge misionarjev skusil, potem ko se je deleč od nas v ptujih deželah po pravilih svojiga reda bogoslovstva učil, potem ko so vsi njegovi sošolci že davno mašniki, po dolgim, gorečim hrepenenji in zdihovanji po tem sv. stanu — je že vender enkrat dosegel, kar je močno želel, in je med vas prišel, Bogu na čast nedolžno Jagnje tudi za vas darovat.
Aron je bil na Božje povelje vpričo vsiga ljudstva za duhovna posvečen, in je osmi dan potem pervi dar Bogu prinesel. Mozes mu je rekel: Pristopi k altarju, daruj Bogu — moli za se in za vse ljudstvo. Aron je to dopolnil, potem „e vzdignil svojo roko proti ljudstvu in ga je blagoslovil. Vsi pa so Boga hvalili in so na svoje obličje padli. — Lev. 9. — Lejte, ljubi kristjani, to je bilo pervo darovanje stariga zakona. Velika podobnost z današnjim dnevam se tu najde. Tudi našiga novomašnika so škof, namestnik Božji, kakor Mozes Arona, posvetili in mu povelje dali: Stopi k altarju, daruj Bogu nedolžno Jagnje, moli za-se in za vse ljudstvo. Tudi on bo po sv. maši svoje žeguane roke vzdignil čez vas, keršanski ljudje, ter vas blagoslovil, in upam, de bote tudi vi Boga hvalili, de nam je v teh revnih časih zopet eniga mašnika dal. Ali naša hvala mora biti toliko serčniši, naše veselje toliko veči, naše želje toliko bolj goreče od veselja Izraelcov, kolikor veči in imenitniši je ena sveta maša nad vsimi daritvami stariga zakona. Aron je bil po Mozesu postavljen za veliciga duhovna; nad mašnika noviga zakona pa pride sam sv. Duh s poklado škofovih rok. Aron je bil ozaljšan z duhovnimi oblačili; mašnik noviga zakona je pa res Bogu posvečen v posebnim zakramentu, kteri njegovi duši znamnje vtisne, po kterim se od vsih stvari nebes in zemlje loči. Aron je imel pravico, gobove, če so bili ozdravljeni, za take spoznati in med ljudi spustiti; mašnik pa ima Božjo oblast, dušne gobe, greha očiševati, grešnike otrokam Božjim prištevati. Aron je le živino in sad zemlje daroval; mašnik po daruje živimu Bogu njega ediniga Sina. Aron je bil duhoven svojiga ljudstva; mašnik pa je namestnik Jezusa Kristusa, v njegovim imenu vse duhovske opravila opravlja. On nam je kakor drugi Kristus; to pomenijo besede: Kakor je Oce mene poslal, * tudi jez vas pošljem.
To imenitno resnico bi vam rad dans v serce vtisnil, ker je močno potrebno, de se katoliško
ljudstvo z mašniki sklepa. Sovražniki sv. cerkve in vere si na vso moč prizadevajo, de bi njene otroke do merzlote, sovraštva in zaničevanja mašnikov pripeljali, ker vedo, de, če jih od mašnikov odtergajo, jim bodo tudi vero lahko vzeli. Pomislite tedaj dans z menoj, de je mašnik namestnik Jezusov, za vas kakor drugi Kristus, in de ga morate kakor taciga spoštovati. Xa tri vprašanja bomo odgovorili: od kod je mašnik? 2. čimu je mašnik? 3. kaj je masnikovo plačilo?
1.	Od kod je mašnik? Kristus je prišel na svet iskat in zveiičat, kar je bilo zgubljeniga. Hodil je po judovski deželi od kraja do kraja, in je oznanoval vesele resnice in čednosti nebeškiga kraljestva, kako moramo lloga čez vse ljubiti, svojiga bližnjiga pa kakor sami sebe: povedal nam je, če Božje zapovedi spolnujcmo, de smo otroci lložji. njega bratje in sestre. Ker pa on sam ni hotel vedno na zemlji ostati, je pa druzih učenikov, svojih namestnikov zvolil, kakor pravi sveto pismo: Jezus je stopil zvečer po svojim vstajenji med učence, in jim reče: Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jez ras pošljem. V tih besedah je vse zapopadeno, kar jc mašnik za nas ljudi, — tukaj se znajde njegovo Iložje poslanje. Katoliškiga maš-nua ni postavil človek, ne kraij, ne cesar ne ljudstvo . ne angel, ampak llog sam, kakor je Jezus svojim učeneam. pervim mašnikam, rekel: \iste vi mene iz r o lit i, ampak jez sim ras izvolil, in sim cas postoril, de greste in sad obroditea. Tedaj je piasnik od Kristusa poslan, Kristus pa je pravi llog: torej je pošiljanje mašnikov Božje pošiljanje: zato sv. Pavel pravi: \ihce si ne rzame časti, razun kteri je poklican od liogd, kakor Aron.
Jezus ni na svet prišel, de bi samo tri let;* učil, temuč hotel je rešiti vse ljudi vsih krajev in časov; njegova sveta cerkev je za vse narode do konca sveta. Sveta maša mora vedno brana biti, sveti zakramenti se morajo vedno deliti, dokler ne bo število izvoljenih dopolnjeno. Tedaj morajo tudi mašniki biti do konca svetu. Aposteljni pa so žc davnej umerli. Če je tedaj Kristus hotel, de bi njegovo zveličansko delo na zemlji terpelo, je mogel apostcljnam oblast dati, naslednikov si izvoliti z vso oblastjo, ktero je bil njim dal. To jc Jezus storil: to so storili aposteljni, to njili nasledniki — in v versti teh stoji tudi naš novoposvečeni mašnik. To pomenijo besede: Kakor je Oče mene poslal, (udi jez vas pošljem. Iz tega sc spozna, od kod so mašniki.
O kako visok in imeniten je vender poklic mašnikov! On je sicer tudi človek. — zato se mora bati in tresti iu poniževati, če misli, kako težka butara na njegovih ramah leži: pa je vender le tudi res, de jc ta človek mašnik živiga Boga, de je Božji poslanec, namestnik Jezusov, — zato ga, moramo kakor taciga spoznati in častiti, Boga pa hvaliti, kteri je dal tako oblast ljudem.
Te resnice tudi naši sovražniki ne morejo u-ta jiti, zato je vsak sovražnik mašnikov tudi sovražnik Jezusov, kteri je rekel: Kdor ras zaničuje, mene zaničuje. Kdor pa mene zaničuje, zaničuje njega, kteri me je poslat. Tedaj je mašnik za nas kakor drugi Kristus. — To pomenijo besede: Kakor je Oče mene poslal, tudi jez vas pošljem.
2.	Zakaj je pa Jezus masnike poslal? — To sam pove, ker apostcljnam tako govori: Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Torej pojdi c, in učite rse narode, in keršujte jih v imenu Očeta in Sina in svetiga Duhu. Učite jih
spolnovati vse, karkoli sim vam zapovedal. Tedaj so mašniki postavljeni: a j de bi ljudi učili, de bi jim pot proti nebesam kazali. Zato se v sv. pismu bere: Mašnikovi inabli učenost hranijo; postara se iz njegovih ust spre jemlje', zakaj on je angel Gospodov. Jezus aalje pravi: Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji; in potem reče mašnikam: Pojdite, in učite vse narode, — učite jih spolnovati vse, kar koli sim vam zapovedal; kakor bi djal: Zato ker imam vso oblast, ktero moram drugim dati, zato ker morajo mene vsi ljudje slušati, tudi vam dam vso svojo oblast, učiti in zapovedovati v mojim imenu: Kdor ras posluša, mene posluša. To pomenijo besede: Kakor je Oče mene poslal, tudi jez vas pošljem. Če tedaj mašnik uči, kar cerkev uči, če v imenu Jezusovim govori, njegova beseda ni človeška, ampak Božja.— Sovražniki sv. vere pa in nerazumni ljudje tega nočejo razumeti. Kar njih ošabnosti, poželjivosti in razujzdanosti ni všeč, to grajajo, nad tem vpijejo, zabavljajo, preklinjajo, iu pravijo: Gospod tako govore, ker so plačani; taki ošabneži sodijo svoje sodnike, uče novi evangeli. nove postave, kakor sv. Pavel pravi: Prišel bo čas, ko zdraviga uka ne bodo terpeli, ampak si bodo po svojih željah učenike zbirali, kakor jih bodo ušesa serbele; in bodo od resnice ušesa odvračevali, k basnim pa se obračali. O koliko kristjanov je, ki se dajo prekaniti in zapeljati! Ali gotova resnica ostane, kar sveti Duh po aposteljnu Pavlu govori: Ko bi ram tudi mi, ali angel z nebes drugi evangeli oznanovali kakor smo vam ga mi oznanovali, bodi preklet ! Glejte, ljubi kristjani, kaj vam je storiti, če vam hoče kdo druge uke, druge postave, druge zapovedi ali z besedo ali s pisanjem ali z zgledam v glavo vtisniti, kakor vas mašniki uče; glejte, kaj vam je odgovoriti, če pravijo: to ali uno so gospod sami skovali. Sveti Pavel pravi, in mi ž njim: Oznanujemo vam Kristusa križaniga in njegov evangeli; če pa kdo kaj druziga oznanuje, bodi preklet! — Zato je tedaj mašnik, de uči.
b) Čimu so še mašniki postavljeni? S samimi uki in zapovedmi bi nam bilo malo pomagano: človek je preslab jih spolnovati; zato pripomočkov potrebuje, kteri ga pokrepčujejo, de dolžnosti do lloga. do sebe in do bližnjiga spolnuje. De bi tedaj naši revšini nar obilniši studenec svojih gnad odperl, de bi nas z vodo za večno življenje napajal. je Kristus masnike postavil in s svojo gnado obdaril, kakor pravi sv. Pavel: Tako naj nas vsaki ima za služabnike Kristusove iti delivce skrivnost Božjih. — O kako visok, kako imeniten, kako častitljiv se nam tukaj mašnik pokaže! Xe čudim se, de sv. Frančišk iz ponižnosti ni hotel mašnik biti. Zakaj mašnikam je od Kristusa dano povelje: u) iti, učiti in keršerati. — Po sv. kerstu so nas mašniki v ovčarnico Kristusovo pripeljali, v družbo otrok Božjih, dedičev nebeškiga kraljestva: po sv. kerstu so oni naši duhovni očetje. Tako preživimo leta otročje v nedolžnosti; angeli se nas vesele. — Če je pa — — pozneje kdo tako nesrečen, de je sovražniku v roke padel, de je grešil, na duši umeri: jc zopet mašnik Gospodov, in on sam, kteri nas — ozdravi - oživi. Naj pridejo k grešniku vsi knezi, kralji in cesarji sveta, vsi zdravniki, vsi modri, vsi vojvodi, — nobeden ga ne more ozdraviti. Naj pridejo vsi očaki, devetere verste angelov, naj pride kraljica nebes in zemlje, tudi ona ga ne more v življenje
posvečujoče gnade zopet obuditi. Potem se pa približa reven mašnik, zgovori besede svete odveze,
—	in mertvi vstane, spone greha se razbijejo, brezno večniga pogubljenja se zapre, in tukaj pred njim stoji otrok nebeškiga Očeta. — To oblast je Kristus mašnikam dal, rekoč: Kterim bote grehe odpustili, so jim odpušeni. Kakor je Jezus sam skesanim grešnikam grehe odpušal, ravno tako naj mašniki resnično skesanim grešnikam grehe odpu-šajo. Ko bi Jezus sam tii bil, ali bi ne šli radi k njemu k spovedi? Z enakim zaupanjem pojdite k mašniku, zakaj on stoji med nami kakor srednik med Bogam in med ljudmi; on je za nas, kar je bil Kristus za Jude. To pomenijo besede: Kakor je Oče mene poslal, tudi jez vas pošljem. Ta oblast obsega vse ljudi, vse kraje, vse čase. O velika čast, imeniten stan mašnikov! — In vender se on vsaki dan pri spodnji stopnici altarja ponižuje, se k tlam pripogne, ter pred angeli in ljudmi glasno in očitno spozna, de je sam reven, grešen človek;
—	zato se trese in boji, de mu je taka oblast dana. Vender pa je sodnik naše vesti, namestnik Jezusa Kristusa, in zato ga moramo v časti imeti. Zato je tedej mašnik, de nam grehe odpuša. — O kakšna žalost pa obhaja seree mašnikovo, če pomisli, de ima tako oblast v rokah, in de je veliko ljudi, ki si je ne obračajo v prid svoje neumer-joee duše! On vidi toliko grešnikov, na duši slepih, gluhih, kruljevih, ranjenih; pa jih ni k namestniku Božjimu, de bi zadobili zdravje svoje duše. On vidi in sliši, kako si poslanci peklenske hudobe prizadevajo, t ia in tam ovčicam dopovedati, de ni ravno »ako natanko storiti, kakor mašniki pravijo. On vidi, de ovčice od njega bežč, de se daje zapeljati, in tako zajdejo na krive pota — oh kakošna žalost za duhovniga pastirja!
c) rimu so še mašniki? — Jezus, nar boljši pastir, je dal za nas svoje življenje; pa še tolikanj nas je ljubil, de je hotel med nami ostati do konca sveta. Vedni spomin svoje ljubezni nam je zapustil pri zadnji večerji. Takrat namreč je vzel kruh v svoje svete roke, ga jc posvetil, zahvalil nebeškiga Očeta, posvečeni kruli razlomil. in ga svojim aposteljnam dal rekoč: Vzemite in jejte! to numrec je moje telo, ktero bo za ras r smert dano. Potem je vzel kelih z vinam. ga je posvetil in svojim aposteljnam dal rekoč: Vzemite in pite rsi i* njega! to namreč je moja kri. kri nore zareze, ktera bo za ras in za njih r etiko prelita r odpu-sanje grehor. To storite r moj spomin. Apostelj ni in njih nasledniki so to povelje Jezusovo spolno-vali. In tukaj pri altarji je novoposvečeni mašnik, de bi ravno ta spomin ponovil. O v kakošni časti in velikosti se nam tukaj mašnik pokaže! Ni je veči med stvarmi na zemlji, pa tudi v nebesih ne. Mašnik ni sam pri altarji. Truma angelov pri njem stoji, pravi sveti Krizostom. Mašnik ne govori le v svojim imenu, v imenu ljudstva, ampak v imenu Jezusa Kristusa. On derži v rokah Jagnje Božje, ga povzdigne proti nebu, de ga za nas daruje; ga derži proti nam, de bi nam ga delil, llaruje ga, de Bogu vso spodobno čast skaže, de se Bogu za vse prejete dobrote zahvali, de bi nam zadobil odpušenje grehov, de bi nam sprosil vsih gnad, ki jih potrebujemo. Deli nam ga v življenji tolažnika, na smertni postelji vodnika v strašno večnost. O kaj nam je mašnik z Božjim Jagnjetam v rokah! Kakošen zaklad bogastva ima! Sam' Bog mu je pokoren; na njegovo besedo se odprejo nebesa. Sin
Božji zapusti desnico Očeta nebeškiga, ki se da mašniku položiti, kamor ga hoče. Kar angelam ni dano, pravi sv. Avguštin, to je ljudem pripušeno; zakaj mašnik daruje, in angeli mu strežejo. Nebesa se čutijo, zemlja stermi, pekel se trese, angeli molijo,*ljudje sc čudijo in Boga hvalijo, de je dal tako oblast ljudem. — Lejte, ljubi kristjani! taka je oblast mašnikova pri altarji; zato je postavljen, de za nas daruje; to oblast mu je dal Jezus z besedami : To storite v moj spomin. — Kaj pa sovražniki sv. vere k temu pravijo? Niso zadovoljni, de so sami vero zgubili, de presvetiga zakramenta, presvete daritve ne čislajo, bi radi tudi goreče kristjane k enaki merzloti, k enakimu zaničevanju nar svetejši skrivnosti zapeljali. Zato malokdaj k sv. maši pridejo; če pa tudi pridejo, oh kako po-hujšljivo je njih obnašanje! Se ve de tacih pri mizi Gospodovi ni viditi. Kako žalostno je njih življenje, brez tolažbe, brez žegna Božjiga, brez del za večno življenje! Srečna, trikrat srečna občina, kjer verni vredno pripravljeni pogosto k sv. obhajilu pristopajo! „Resnično ram poremso besede Jezusove, vako ne bote jedli mesa Sinu cloreko-riga, in ne bote pili njegove kerri, ne bote imeli življenja r sebi. Kdor je moje meso, in pije mojo kri, ima rečno iirtjenje. in jez ga bom obudil poslednji danu. In na drugim kraji nas ljubi Jezus tolikanj prijazno vabi: Pridite k meni rsi, ki se trudite in ste obteženi, in jez ras bom pomirit. ljubi poslušavci! hodite torej radi k sv. masi. pristopajte radi k sv. obhajilu, kjer se obhaja spomin terpljenja in smerti Jezusa Kristusa. Kako hi vam bilo pač pri sercu, ko bi stali pod križem na Kal-varii ? Ali se niso ljudje pri Jezusovi smerti na persi terkali? Ali niso bili skesani? Ali niso skale jokale? Ne sumim, de bi vi neeimerno oblečeni v eerkev hodili, de bi se v cerkvi ozcrali, ali sicer nespodobno obnašali: le tole rečem: Ce ima kdo kakošen smerten greli na vesti, in sc nc skesa iz vsiga serca pri sveti maši: on ne misli na smert Jezusa Kristusa. Oh, kako bi moglo človeško serec terši biti od skale?
d) Cimu so še mašniki? — Kristus je večkrat cele noči molil: povzdigoval je svoje roke in človeški rod blagoslovljal. Tudi s te strani je mašnik Kristusov namestnik: zakaj Jezus je rekel: A 'iste ri mene izrolili, ampak jez sim ras izvolit, in sim vas postavil, de greste in sad obrodite, in de vaš sad ostane; de, karkoli bote prosili Očeta r mojim imenu, vam dd. Zato je mati katoliška eerkev samo mašnikam molitve izročila, de za verne posebno molijo. Življenje mašnikovo je vedna molitev. Kakor nekdaj Mozcs, tako oni roke proti nebu derže, de hi Bog vaše dela, opravke, terpljenje in vse okolišine vašiga življenja blagoslovil, de hi vam nobena nevarnost, nobena nesreča ne škodovala ne na duši ne na telesu. Zato so roke mašnikove s sv. krizrno pomaziljenc in posvečene, de bi vas in vse vaše blagoslovljale, kakor škof novomašniku pravijo: Kar bodo tele rok<* blagoslovljale, bodi blagoslovljeno. Pri sv. maši vas mašnik blagoslovi, de bi vam Bog srečo dal pri vsili vaših opravilih, de bi vas obvaroval vsiga hudiga in poterdoval v vsim dobrim. Mašnik blagoslovlja vaše otroke, vaše bolnike, vaše zakone, vaše umirajoče , vaše merliče, in ta blagoslov je blagoslov Jezusa, praviga živiga lioga. O srečno ljudstvo, do kteriga iz rok mašnikovih žegen Božji vedno dohaja! To pomenijo besede: Kakor je Oče mene poslal, tudi jez vas pošljem. — To ie, zavoljo če-
sar je Kristus mašnike postavil: de uče, svete zakramente dele, darujejo in molijo.
e) O srečni stan mašnikov! si bodete sadaj mislili, nič višiga, nič imenitnišiga, nič srečnišiga si človek misliti ne more. Hes je taka, če vse pre-udarimo. Veliki so kralji, cesarji, ki čez dežele gospodujejo; velik je bil Mozes, ki je Izraelce iz terde sužnosti rešil; velik je bil Jozua, ki je Izraelce v obljubljeno deželo pripeljal; ali veči je še mašnik nove zaveze. Srečna je bila egiptovska dežela pod Jožefam: pa le eno pravo srečo imamo, ako dušo zveličamo, in to nam mašniki pomagajo v nebesa spraviti. Pri vsim tem je pa vender Jezus mašnikam še en delež zapustil, ki morebiti ne bo vsim tako všeč. In kako se mu pravi? -- Pojdite, jez ras pošljem kakor jagnjeta med rolkore. — Iz shodnic ras bodo de vali; ura celo pride, dc bo vsak, kteri ras umori, menil, de Bogu stuibo stori. — iz dajani pa bote od staršev in bratov, in "d sorodorine in prijatlov, in morili jih bodo zmed ras. — Tedej je Jezus svoje mašnike tudi v terpljenje poslal; tudi 10 pomenijo besede: Kakor je Oče mene poslal, tudi jez vas pošljem. Kako natanko so se te besede vselej spolnile! Kako tudi nad našim novomašnikam, še preden je k altarju stopil! Pa to, kaj mislite, de ga je ostrašilo? Ali je šolo Jezusovo zapustil? Ni je zapustil, temuč z veselim sercani je šel po svetu, kakor nekdaj aposieljni, ki so bili veseli, de so bili vredni spoznani zavoljo Jezusa kaj terpeli. Tcrpljen je je pa tudi mušniku v zasluženje. V terpljcnji se še le prava ljubezen mašnikova pokaže. Kristus sc je za nas daroval; tudi mašnik jc ves dar za verne. Xe mraz. ne vročina, ne žeja, ne lakot ga nc zader-žuje. kadar jc treba za duše vernih skerbeti. Nobena gora mu ni previsoka, nobena dolina pregloboka, nobena pot preterda, noben kraj predeleč, nobena bajta preslaba, nobena bolnišnica prenečedna, ako ga verni v svoj dušni prid kličejo. Nobena ječa, nobena nevarna bolezen, še celo smert ga ne zaderžuje pomagati dušnim potrebam svojih vernih. Spanje, zdravje, življenje, vse mašnik za verne daruje od perviga dne svojiga mašništva noter do smerti. O kako visok je namen mašnikov!
3. ha j pa je njegoro plačilo na svetu? — Kes je, vsi dobri kristjani mašnika časte in spoznajo težke dolžnosti sv. stanu. Ali vtuder je tudi res, kar je nekdaj Simeon lložjimu detetu v tempeljnu rekel: Ta je postavljen v znamnje, kterimu se bo zoper govorilo. To tudi jez dans tebi rečem, častiti brat! Velikrat si že to skusil; še večkrat pa boš: zakaj midva sva uda (niga reda, mašnika iz družbe Jezusove, ktera je vedno in povsod skrivej in očitno preganjana. V daljnih krajih sva ze mogla pribežališa iskati in reči s svetim Pavlam: l)o te ure nimam stanovitniga kraja. Bog pa vse tolažbe me tolaži z neizrečeno sladkostjo. Zato od tega dovolj. — Slišal si, de tvoje poslanje ni od ljudi, ampak od Boga, — kako visok in imeniten je tedej tvoj novi stan! — de si angel Kristusov in oživijavec mertvih: v zakramentu sv. pokore boš oživljal tiste, ki so mertvi na duši: bolne na telesu boš obiskoval; umirajoče boš usmiljenju Božjiruu priporočal; za mertve boš molil in sveto maso daroval: tako boš sam vedna daritev za vse kristjane, kamor te bo previdnost Božja poslala.— Plačila časniga ne bo: — ali kadar se ti bo težka zdela butara noviga stanu, pa poglej gori proti lepim nebesam. kjer se tvoja ranjka mati, kakor je upati, in toliko sorodoviucov tvoje no\e maše ve-
sele. O, ta pogled v nebesa, ta misel na večno veselje te je dosihmal po svetu vodila, ta te bo tudi vedno terdila v težavah. — Le poglej posebno previdnost Božjo, ki nad tabo čuje. Pred 30 leti si bil v tole cerkev k svetimu kerstu prinesen; dans pa, potem ko si bil vidil več kakor 12 kraljestev, več kakor 100 mest, sediš novoposvečeni mašnik med starimi častitljivimi mašniki! — Oče! poglejte svojiga sina Jožefa. Zdelo se vam je 1848. leta, dc ga ne bote več vidili na tem svetu, in ko ste ga zadnjič zopet zagledali, se mi je zdelo, de ste kakor očak Jakop, ki svojiga sina Jožefa še enkrat vidi in pravi: Zdej pa rad umerjeni, ker so moje oči vidile tvoje obličje. Oče! Bog vam je to veselje dal, ker ste vse dolžnosti keršanskiga očeta do svojiga sina spolnili. Mlad je še bil pred 13 leti; hudo vam je bilo pri sercu, de gre od vas
v	pluje dežele, ker ste mislili, de bi se utegnil zgubiti; hudo vam je bilo pri sercu 1848. leta, ko%o ljudje popraševali: kaj bo pa zdej? — Dans vam ga Bog pokaže v nar veči časti, ki je na zemlji. Srečni sivčik! veselite se: tudi jez in vsa rodovina se z vami veselimo; Bog vam daj še dolgo to veselje vživati, de vaš sin jc dober mašnik družbe Jezusove. Kadar bo maševal in duše Bogu pridobival, bote vsiga dobriga tudi vi deležni; on bo za vas molil, bodite že živi ali mertvi, zato ker je vaš dobri in hvaležni sin Jožef. — Brat in sestre! glejte ljubiga brata; on si je med vami nar boljši del izvolil, kteri mu ne bo odvzet. — Stara botra!
vi	ste obljubili skerbeti, de bo kerstno obljubo spol-noval; — vaše dolžnosti je zdej konec; zvesto se je tega deržal, kar ste bili v njegovim imenu obljubili; pa sej je on še več Bogu obljubil. Veselite se, oče, brat in sestre in vsa rodovina, in vsi sosedje! veseli se, Cerkljanska fara! dans vidiš, kar še nisi vidila, vidiš duhovr.iga sina svetiga Ignacja Lojoljana zate Bogu darovati Boga.
Častiti brat! rad bi te še srečniga hvalil, rad še veliko povedal, pa ne morem, in ravno moja nezmožnost, tvojo neskončno srečo z besedami naznaniti, velikost tvojiga stanu nar bolj pokaže; tedaj ne bom več angelam veselja priderževal, s kterim tvoje perve daritve čakajo. Pristopi torej k altarju, položi na pateno vse naše scrca, vse potrebe, vse težave, in priporočuj nas Bogu neskončno usmiljeniniu in dobrotijivimu! — Večni Oče, kterimu njegoviga Sina daruješ: Jezus sam, kteri se po tvojih rokah daruje; sveti Duh, kteri ti je bil dan pri posvečevanji, te bo s svojo gnado za zdej in vselej napolnil. -- Moli za stariga očeta, za brata, za sestre, za vso rodovino, za papeža, za vso cerkev, za vse to ljudstvo, ktero se dans tukaj znajde , in spoštovanje do mašnikov in do svete vere očitno kaže. Moli pa tudi, dc bi tele besede ne bile padle na skalo in nc med ternje, temuč de bi stotem sad obrodile, de bi vsi otroci pokorni bili staršem, de bi vsi starši nad sinovi in hčerami veselje imeli, de bi se vsi kristjani llogii iz vsiga serca darovali, de bi vse mašnike spoštovali, zanje molili in tako vredni bili, vedno dobrih mašnikov imeti. — O sv. Jožef, patron našiga Jožefa Kos-a, poglej nanj, ki bo dans ravno tistiga Jezusa v rokah deržal, ki si ga ti pestoval, prosi zanj, za nas in za vse mašnike, de bi ga vselej vredno v rokah nosili in dušam v prid darili, dokler ga ne bomo enkrat vsi skupej s teboj v nebesih gledali. Amen.
Katoliška rokodelska družba r MJublJani.
Že v drugo je Danica katoliške družbe rokodelskih družnikov omenila. V poslednjim listu je svojim bravcam posebno slovesnost oznanila, ki se je preteklo nedeljo udam te družbe napravila, in podpornike in prijatle k nji povabila.
Namen teh verstic je, častitim bravcam Danice kaj več od te družbe povedati, namreč, kaj je družba, kako se razvija, in kako se je nje pervi slovesni zbor obhajal.
I.	Katoliška družba rokodelskih družnikov je dvojna, perva je združenje tistih verlili katoliških mož, kteri dobro vedo in živo čutijo žalostni stan, v kterim se sploh rokodelci znajdejo, bodi si zastran njih vednosti, ali še bolj zastran njih obnaše. Namen teh za blagor svojih revnih bližnjih vnetih mož je, rokodelstvu v obojnim oziru na noge pomagati, tedej rokodelske pomagavce v vednostih, njih stanu potrebnih, podučiti in bolj zuriti, in pa jih k poštenimu obnašanju in pobožtiimu keršanskimu življenju pripeljati. Eni teh verlili mož si prizadevajo ta namen doseči s svojimi dušnimi in telesnimi močmi, — s podučevanjem, eni pa s svojim premoženjem. Pervi so učeniki, drugi podporniki te družbe. Dolžnost rokodelske družbe je, svetu naznaniti 1) blagodušne učenike, ki so z velikim veseljem podučevanje prevzeli. Ti so: gosp. Franc Centrih, učenik v začetnih zglednih šolali, gosp. Anton Globočnik, učenik kerš. nauka v latinskih šolah, gosp. Anton Lesar, učenik kerš. nauka v rečnih šolali, gosp. Joahim Oblak, učenik prostoročniga risanja v rečnih šolali, gosp. Mihael Peternel. učenik in vodnik rečnih šol, gosp. liajmund Pirker, učenik v rečnih šolah, gosp. Mihael P utre, učenik v zglednih začetnih šolali, gosp. Dr. Leon Vončina, učenik cerkvenih zgodeb in cerkvenih pravic v bogoslovskih šolali.
Uči se pa: keršanski nauk, zcmljopisje, petje, pisanje v nemškim jeziku, številstvo, naravoslovje in risanje.
Podučevanje je vsako nedeljo od 11. do 12. ure dopoldne, in od 2. do 3., pa od 5. do 7. ure popoldne.
2) Podpornike in prijatle te družhe, ki so blagodušno sklenili, skerbeti, de se ta družba ohrani, ter jo s svojim premoženjem podpčrati. Ti vcrli možje katoliškiga duha in serca so:
Blagorodni gosp. vitez Edvard J oš, predsednik deželne sodni je, visokočastita gospoda Janez \ovak, korar in semeniški vodnik, in Jožef Zupan, korar in Šenklavški fajmošter; častiti gospodje: Ambrož, pervi svetovavec mestne gosposke, llaumgartner, kupčevavec, Černi, ključar, Eržen, posestnik, Košir, tesar, Z a m a s a, zvonar, šrajner, zlatar in srebrar, »S ven t ne r, čevljar, Terpinc, predsednik kmetijske družbe in posestnik.
Lepa hvala in zahvala bodi vsim, ki se za blagor svojiga bližnjiga trudijo, dvakrat lepši hvala in zahvala pa njim, ki katoliško družbo rokodeleov podperajo, ktera ima imenitno nalogo, ves rokodelski stan takorekoč preroditi in prenoviti. Hog vam stoterno poverili vaš trud!
II.	Rokodelska družba se je v Ljubljani 29. mal. travna t. I. s slovesno mašo v nunski cerkvi pričela in ravno tisti dan popoldne svoje vstanov-Ijenje v križanski dvorani vpričo imenitnih gospo-
dov s slovesnostjo obhajala, ktero je Danica svojim bravcam bila že naznanila.
Od teh dob se je družba dan na dan lepši razvijala; število udov se vedno naraša, tako de dans, ko to pišemo, je 129 zapisanih, 78 pa že redno v družbo sprejetih rokodelskih družnikov štejemo, kteri so se ob nedeljah v zgorej imenovanih urah k podučevanju, vsaki dan pa od H. do 10. ure k koristnimu branju, k veselimu petju ali k nedolžnimi! razveseljevanju v dopušenih igrah mnogoštevilno shajali, tako de so najete sobe premajhne, pretesne prihajale; zato je društvo po večini pro-stornišim stanovališu zvedovalo in ga tudi našlo v knežjim dvoru štev. 206, 1. nastropje v gosposkih ulicah, kamor se je te dni prenesla druzbina la-stina, mize, stoli, omare, bukvnrnica itd. — Naša bukvamica šteje 296 bukev razniga podučivniga zapopadka, njih veliko jih je radodarna roka viso-korodniga grofa Hohenvart-a društvu podarila. Močno bi se nam ustreglo z bukvami razveseljevavniga zapopadka, po takih naj raj segajo naši bravci. Ce prosimo takih darov, nam ne bo mende nikdo zameril, ki ve, de v imenu tistih prosimo, ki po šestdnevnim terdim delu že kaj razveseljenja potrebujejo.
Družbo vladati je bil v seji vsih družhinih podpornikov nje perčetnik visokočastiti gosp. Dr. Leon Vončina, predsednik, gosp. Anton Lesar pa njegov namestnik enoglasno izvoljen. Gosp. Vil— lielm Betge, krojač, je opravila dnarničarja. gosp. Andrej llrus pa pisarne opravila prevzel. Siara-šina rokodelskih pomočnikov (družnikov) je hil Gustav G arih, iz sedlurskiga rokodelstva izvoljen.
III. Dans, pervo nedeljo po premenjenini stanovanji so se naslednje slovesnosti obhajale:
Oh devetih zjutraj so prečastiti g. lir. Simon Ladinig, stolni Ljubljanski prošt inc. k. svetovavec deželne vlade, v nunski cerkvi, kjer se je naša družba pričela, lepo podobo sv. Jožefa, po^ebniga družbiuiga patrona invarha, po sv. maši, pri kteri so rokodelci kaj lepo peli, slovesno vpričo mnogo-številniga ljudstva vsili stanov blagoslovili. Blagoslovljeno podobo je družbini starašina spodobno z aitarja vzel ter jo z velikim veseljem v družbine sobe nesel; mnogo udov ga je spoštljivo tjesprem-Ijajo.
Družba si ne more kaj, častiti M. Jožefi sc enkrat očitno se zahvaliti za dragi dar njene deviške roke.
Po peti uri popoldne so sc začeli udje naše družbe v novih sobah zbirati, ktere so bile v namen današnjiga zbora kaj lepo in umetno ozaljšane, razsvitljene in z zelenimi venčiki preprežene. Na steni je vesela zgorej imenovana podoba sv. Jožefa, v cvetlice vpletena, podoba našiga junaškiga cesarja, in podoba našiga milostljiviga kneza in škofa. Nad vratmi med pervo in drugo sobo jc\isel napis katoliškiga pozdrava: „Hvaljen bodi Jezus- liri-xtuxu, kteriga je Jožef llilšer, učenec rečnih šol, kaj lepo in skerbno zdelal. Nad vratmi na mostovžu in sicer nad pervimi pa je bilo z razsvetljenimi čer-kami v nemškim jeziku napisano: vBog blagoslovi pošteno rokodelstvo/„ nad drugimi pa vBoy te sprejmi!-
Veliko gospodov vsakteriga stanu, ki so današnji zbor s svojo pričujočnostjo v naše veliko veselje počastili, med kterimi smo tudi nekaj ptujili duhovnih gospodov iz bližnjiga Štajerski ga vidili, in pa zbrani družbini udje so na mostovžu imenitnih gostov pričakovali, ki so oh odločenim ča-»u ludi
prišli. Rili so pa med temi visocimi gosti: visoko-rodni gosp. Andrej grof Hohenvart, dvorni sve-tovavec, v svojim in v imenu našiga deželniga poglavarja, kteriga ravno zdaj ni doma; —blagorodni gosp. Edvard vitez J oš, predsednik deželske sod-nije; visokočastiti gosp. Dr. Simon Ladinig, prošt; visokočastiti g. Korarji: Juri Zupan, Janez Novak, Juri Zavašnik, Jožef Zupan; gosp. Pauker, svctovavec deželne vlade, gosp. Bezdek, poli— cijni vodnik, in drugih gospodov veliko, posebno duhovskiga stanu. Veselo je bilo viditi domače gibanje mladiga društva. V pozdrav imenitnih gostov so družbini pevci nar pervo eno zapeli; potem je družbini starašina ozaljšano podobo sv. Jožefa na odločeni kraj obesil. Zdaj se vzdignejo visokočastiti gospod prošt s svojiga sedeža in svoj govor do udov mlade družbe pričnd. Omenili so svojiga perviga govora pri začetku te družbe pred petimi mesci, v kterim so željo, de bi se, in upanje naznanjali, de se bo družba lepo razcvetla, ker jc Bogu dopadljiva, od cerkve poterjena, človeštvu sploh, posebno rokodelskimi! stanu tako potrebna in koristna, ker je katoliška. Bekli so, de se njih upanje vresničuje, ker se je število njih udov že tako narastlo, de sc je moglo za prostorniši stanovalce skerbeti. Potem so pričujočim udam, ki so njib prijazno v serce segajočo besedo verno poslušali, sv. Jožefa, kteriga si je družba poseb-niga varha izvolila, tudi v zgled postavili ter jim priporočili njegove čednosti posnemati, posebno njegovo ponižnost, delavnost v svojim poklicu in čistost serca. Lpati jc, dc bo ta lepi ogovor marsikaj sadu donesek Po g. proštovim ogovoru so pevci drugo zapeli, po petji pa jc eden udov pesem de-klamiral, ktera Božjo moč, modrost in dobroto v vstvarjenih rečeh popisuje, kar človeka sili spoznati, de naj veruje. — Za njim so pa muogospoštovani blagorodni gospod predsednik J oš besedo povzeli in kaj lep ogovor do rokodeleov imeli, kteri je tolikanj dražji, ker je izhajal iz ust tako visokiga in blaziga moza, kterimu serce veselja igra, kaj za božjo čast in blagor svojiga bližnjiga storiti. To veselje se mu že na obrazu bere. Zdelo se mi je njegovo obličje med govoram premenjeno, in ljubezni goreti. Zapopadck ogovora pa je bil: družbinim udam srečo popisati, ktera jih je došla in se jim v tem društvu ponuja. Primerjali so naše zdanje življenje popotovanju skoz temen dolg gojzd poln nevarnost, na kterim človeka nič bolj ne razveseli, kakor če popotnikov družbo dobi, ktera ima enak namen, pa tudi zvedeniga vodnika. Tudi oni so jim sv. Jožefa v zgled postavili ter jih k posnemanju njegovih čednost vabili. Ta ogovor je bil tako umeven in vsim poslušavcam tako všeč, de jih je veliko reklo: Ta gospod bi bili pač kej dober duhoven. — Hvala in čast takimu možu, ki pri vsih svojih obilnih in težkih opravilih po priložnosti hrepeni, še zunej svojiga poklica kaj za blagor svojima bližnjiga in v čast Božjo storiti. Bog naj nam jih dolgo dolgo še ohrani.
Za tem ogovoram je nek drug družbini ud smešnico zglasoval, v kteri je svoje tovarše vabil, domačijo zapustiti ter se v Kalifornijo preseliti, kjer je kakor je djal, vse zlato. To smešnico je tako umevno in smešno narekal, de se je vse serčno smejalo. Potem ko so bili pevci zopet eno, kaj vbrano zakrožili, so pa družbini predsednik, Ur. Leon Vončina s svojim ogovoram, vsim zbranim poslušavcam, posebno tistim, ki so k današnji slovesnosti pripomogli im mlado družbo tako krepko
podpirajo v nje imenu se lepo zahvalili, rokodel-cam pa ponižnost in ukažeIjnost prav mikavno priporočili.
Preden se je imel današnji zbor s petjem cesarske pesmi raziti, so gospod Andrej grof Ho-henvvart še besedo povzeli, in rekli, de hočejo, akoravno se na to niso nič pripravili, vender nekaj besedi rokodelcam povedati. Z veliko umetnostjo so jim čednost varčnosti priporočali, de sami sebi kaj prihranijo za stare ali bolne dni, nekteri tudi zamorejo svoji stari revni materi kaj pomagati. Bekli so, de ne samo njih, ampak tudi deželniga poglavarja, kteri so šli za ene dni z doma, rokodelska družba močno veseli, — obljubili so svojo in deželniga poglavarja pomoč v vsih okolišinah in potrebah, v kterih zamoreje pomagati.
Sklep današnjiga zbora je bilo petje cesarske pesmi, ktero smo vsi pričujoči, kakor iz eniga gerla peli. Bog živi našiga junaškiga cesarja in vso njegovo pobožno rodovinof
Bog daj še veliko tako veselih večerov naši-mu mladimu, pa že precej krepkimu društvu!
Lesar,
predsednikov namestnik.
Xekaj iz slovenske cerkv• zgodovine.
Spisal P. Hicinger.
4.) Manjši oddelki škofij ali fare.
(konec.)
Kakor se je dalo iz dozdanje razlage spregledati, školije na sedanji slovenski zemlji v starim času niso bile ravno majhne, razun nekterih v Istrii; kadar se je tedaj število vernikov pomnožilo, jih ni bilo mogoče od matere cerkve presker-bovati. Zatorej so sc že kmalo od začetka mašniki za bolj stanovitno duhovno službo po deželi pošiljali; pozneje je sploh cerkvena postava obveljala, de po manjših krajih naj se ne stavijo škofje, ampak mašniki. (Leo M. ad episeopos Africae). Xa to kaže že v življenji sv. Hermagora beseda, de je mašnike poslal po mnogih mestih; enaka tudi v življenji sv. Domnija; zakaj ee so bili tudi nekteri zmed tistih škofje, vender se ne da to od vsih misliti. V poznejim času pa se nahajajo očitne spri-čevanja, de so bili po raznih mestih zunaj škofijskih sedežev mašniki vstavljeni po enakim, kakor velja na farah.
Kar tiče Venecijo in ls tri jo kaže beseda papeža Leona 1. do Januarja, Akvilejskiga škofa, zastran nekterih mašnikov ondašnje dežele, kteri so bili v Pelagjeve zmote zapleteni, de ti mašniki niso bili vsi na enim kraji kot v škofijskim mestu, ampak po deželi stoječi. Posebej pa se ve iz drugih verjetnih virov, de so bili v K orni inu že 1. 450, v Bar ban i pa leta 582 že lastni mašniki (Directorium arhid. tioritiensis a. 1854}.
Od Nori k a se bere v življenji sv. Severina obilno, de so bili po vsih večjih krajih lastni mašniki z drugimi duhovniki razstavljeni; sicer so imenovane le mesta poreškiga \orika, vender ne samo poleg Donave, ampak tudi v Solnograških dolinah; pa kar velja za en del dežele, mora pač tudi za drugi del, namreč za sredzemeljski Nori-kum, kaj pomena imeti. Na pol je to naznanjeno v besedah, po kterih je na opombo sv. Severina Tiburnski škof Pavlin vsim tergam in mestam svoje škofije močno priporočil, naj se tri dni zvesto postijo, de bodo nesrečo sovražni ga napada od sebe od-vernili: tako napovedovanje namreč si ni lahko
drugač misliti, razun de so bili po teh krajih lastni duhovni razstavljeni. (Eugippii vita s. Severini sect. 24.)
Za Dalmacijo in Pano ni jo enako govori pismo sv. Hieronima do Kromacja, ako štridon ni bilo škofijsko mesto; zakaj v tistim pisarn pove sv. učenik, de je bil ondi diakon Julijan stoječ, dia-koni so bili pa navadno z mašniki skupaj. Za mnogo mašnikov po deželi govori tudi drugo pismo do Heliodora, kjer cerkveni pisatelj toži, de so bili o napadih divjih narodov mašniki in drugi duhovniki pomorjeni, cerkve razdjane. Se je znauinje za potrebo mnogih mašnikov po deželi vprašanje škofa liesihja do papeža Zosima, kako naj bi se minihi v duhovšino jemali; odgovor papežev je bil, dc naj se to godi po navadnih stopnjah. Vender ako cerkveni pisatelji od posebnih duhovnih postaj po deželi ne govorijo tako razločno, v tej reči po drugačnim pričevanji ni dvoma; zakaj ni bilo vselej priložnosti, in ni bilo povsod potrebe, reči vsim znanih veliko popisovati.
Leto bi utegnilo nekoliko biti v pojasnova-nje stare cerkvene zgodovine slovenske zemlje; drugi pot bo sledil pregled srednjiga veka, z razlago škofij, nadmasništev in starih far.
O reve mi molitvi.
Kakor jutranja doba duha k Stvarniku budi, ne manj večerni cas resne misli človeku v sercu vzdi-guje; tedaj se mora tudi večerna molitev opravljati.
Dobrotljivimu Stvarniku, Očetu nebeškimu daj hvalo za dobrote prejete čez dan, ker vse, kar imaš, je iz Njegovih rok; po Njegovi volji smo, kar smo, v Njegovih rokah je nase življenje.
De si živ, to je volja Njegova; de ne padeš, te on vzderži; si padel grešno, in s spokornim življenjem zopet vstajaš, je le Oii, ki te vzdiguje in ti milost poda; si zaslužil z grešnim življenjem Njegov serd, celo večno pogubo, Njegova milost, dobrovoljnost je, de spoznas, obžaluješ, objokaš življenje grešno in se spokoriš. — Ne moreš ne trenutek živeti brez Njegove svete volje; daj tedaj hvalo svojimu Stvarniku.
Nar pripravniši je večerna doba, Stvarnika vnovič poveličevati; saj tudi nedolžna letučina svojimu Stvarniku večerne pesmi poje, ko se žarko solnce že skriva za goro. Zgrevaj se svojih grehov, misli si: morebiti je ova noč zadnja mojiga življenja; še to noč morem na sodbo poklicau hiti — in resnično:
Zdravi so sc že mnogi k počitku podali, ne-previdena smert jih je pokosila, in ako bi bili v smertnim grehu, o kolika neizrečena nesreča, kolika zguba! — nc viditi svitliga lica ali obličja svojiga Boga! ne vživati nebeškiga veselja!
Sveti Hugon vsakiga opomina: Preden greš počivat, pomisli svoje življenje; kako živiš, kaj delaš, doklej si v pobožnosti dognal, kako si skušnjave premagoval. Te in enake misli obuduj v sercu v večer, ko narava miruje in tiho vse poči va; duh od skerbi in vsakdanjih težav prost, naj se mimo v premišljevanje za nekoliko časa spusti preden se telo k počitku poda. — In kako? —Premisli ljubi moj! kaj je v tvojim obnašanji nar veči graje vredno, s kakšnimi mislimi, govorjenjem, deli si svojiga ljubiga Očeta razžalil; sramuj se sam sebe in svojih hudobij, zgrevaj se in prosi milostljiviga Boga, de tebi moč podeli, nikdar več v po-prejšne hudobije se ne povcrniti; prosi ga, dc bi
tudi to noč angel varh tvojo dušo obvaroval, de bi zdrav in vesel jutranji dan doživel; če si morebiti v velik greh padel, ne odlagaj, se spovedati čisto in ponižno, de te smert v smertnim grehu ne za-leze, in de se v večnosti pred ostrim sodnikam ne zbudiš; lahko pride Gospod ob uri, ko mi ne vemo. —
Misli take so neizrečeno koristne; hudič, ki vedno hapi, koga bi požerl, in kakor rjoveč lev ropa iše, dušo v svojo oblast pridobiti, ta zvita kača se s takimi mislimi odganja, in milost Božja, prijatelstvo z Bogam se pomnožujc. Zjutranja in večerna molitev naj bo z nami, dan vedno z Bogam začenjajmo in doveršujmo, de nebesa pridobimo.
Janez Korhan.
Veeni tu Mar.
(1'ertiea iz amerikanskih misionov.
V P. je živel bogat človek, v Evropi hi ga litcrata imenovali. Od svoje mladosti je kopernel po resnici, po zauesljivosti in unkrajgrobni prihodnosti. Bral jc dela angleških modrijanov od vere. „Prazna slama!u — Prime se francoskih. -Kolo-bocija". „Se bom pa za svet obernil k iinimu narodu, ki sc globokoumni imenuje1. Mislil je Nemce. Z veliko marljivost|o se uči nemšine, pa začne brati Kichtc-ta, Schelling-a, Kant-a in llegl-a. „lločem svitlobe od zvezd perve, in ne druge veličine1*. Ali tii najde še veči nespamet, brezumje, praznino, zmešnjavo in zadergo: „Ali tedaj res nikjer ničesar ni, kar hi mi zamoglo serce upokojiti? Vsi prestavljeni možje, kar sim jih bral. so se mi zdeli, kakor de bi bili prišli iz norišnic. Ali icd.ij ni nikjer na svetu resnice? Se li sme misliti, de bi bil Bog človeka za taki nemir, za tako temo st varil?** To so bile navadno njegove besede. — „Zakaj se pa ni k katoliški cerkvi obernil?" Zato ker mu jc bila kakor omračevanje ljudstva razkri-čana. To je tavžent romanov, novic in bukev vera, de .sv. vero gerdijo. Ako bi se ne bil k njih veri spoznal, hi ga bili kakor mertvo truplo iz svoje družbe sunili. „To je bil vzrok, de se nisim k katoliški cerkvi obernil — znamnje moje lastne slabosti. Vender pa — pravi dalje — mi je dala ona pravo znanost. Po sreči mi pridejo v roke bukve: „M oble r s S\mbolika. Prchravši nekoliko listov sim rekel: „To je resnica; to je zanesljivost: to je moj pokoj: tega sim iskal: katoličan sim!**
Ogled po Slovenskim.
Iz Sent-Lorcnca pri Temenici H. koz. 1853. Tudi pri nas je nemila kolera cnspodavala, pa ne tako nemilo, kakor ne je bil v začetku hrup zagnal.
Lsmiljeni brat i/. Gorice namreč, ki je leta* ravno tisti čas k nam prišel za ondutmi bolnišnico iii lošnje pobirat, je dopovedoval , de je v Novim me-iu slišal, de v Sent-Lorencu tako bulo razna ja kolera, de bo kmalo vse pomerlo, pa ni bila taka. Neljudna kolera sc je bila res proti koncu maliga serpana iz sosedne trebanjske fare v bližnjo tukejšno vas — na veliko Loko preselila , kjer je v malo dneh v eni sami hiši 72 letnica očeta, njegovo 32 let staro hčer, iu neko sabcuco vsr.e-la, in zraven še dve osebi v ti vasi: 70 let stariga moža in otroka 5 let stariga, in nato še je le preskočila v Martinjo vas, kake pol ure deleč od Loke, kjer je spet dva moška pobrala. Veliko jih je v resnici o tem ča*u po več vaseh tukejšne fare bolehalo, veliko s hv. y.a-krameuti za smert previden.h bilo, pa med 30 bolniki
jih je v 10 dneh samo 7 oseb k« to boleznijo umerlo. To se mora pa perpiaovati neke j pridnimu oskerbovanju kantnn*kih zdravnikov, ki ho bolnim noč in dan na stra-ni stali in jim stregli, nčkaj pa Ijudomilimu obnašanja duhovniga pomočnika, ki ao za dušno in telesno ozdravljenje svojih vernih ovčic marljivo skerbeli, in jim z dobrim zgledam v njih potrebah na pomoč pertekali.
Britko je bilo viditi povsod klaverne, pobite obraze oplašenih, »dišati mili »tok in jok bolnih, in rohnenje, pojeinanjc umirajočih, ali vsim je bila v hudi stiski močna podpora duhovna, serčna molitev, in voljna vdanost v božjo previdnost, po kteri so ljudje rekli: Kar je Bog sklenil nad nami, to naj se zgodi! Ali živimo, ali umer-jemo, kakor je sv. volja Božja! In po pravici, ob času kolere se je velikoveč molilo doma po hišab, in po cerkvah, spovednice ho bile s spokornimi grešniki napolnjene, in verni obojniga spola, stari in mladi so se podajali na bližnji božji pot k naši ljubi Božji Materi ua Zaplaz, kjer se je v odvernjenje te nuvarne bolezni in vsih nadlog daritev presv. maše s pridam opravljala, zakaj Bog. on usmiljeni Oče; je uslišal molitev verniga ljudstva, in se milostno ozerl na pokoro grešnikov, de je preložil šibo, s ktero je žugal grešnima svetu , in ga je tudi udaril. Pri nas, bodi ga Bog zahvaljen! je zdej potihnila kolera, in ni ga več duha ne sluha od nje v okraji te fare, ampak koleri je nasledovala griža, ktera jc poslednje dni pretekliga mesca kimovca več o*eb s sveta spravila.
Kar je bilo pri koleri poaebniga opaziti, je bilo to, de je po hišah in po vaseh deleč preskakovala, de ni prizanašala ne sivim glavam, ne cvetečim mladim licam. in kamor se je bila vselila, se ni mogla od hiše spraviti. Pri nekterih bolnikih ni zdravniška pomoč prav nič pomagala, in bodi si ubog ali premožin, o-skerbljevan od domačih ali zdravnikov na vso moč s potrebnimi zdravili, ali ne. kogar je zraven bljevanja in drisko kerč prijel; večidel jo obnemogel, in šel pod zemljo. Nekteri bolniki so bili po zdravniškim nasvetovanji z merzlimi perpomočki, ktere so rabili, ozdravljeni, in so okrevali. Kdo razume tedej vzrok in nravo te silne bolezni? kdo zamore uganiti, ali je zares po hudim zraku, ali po mlačni, kalni vodi (Temnici) v našo dolinico perpotvala, kakor so nekteriv djali, ker se je mejne prostorne šentviške fare pri Štičinji popolnama y. ognla, kakor je slišati?
Bog hotel, de bi grozovitna šiba Božja, kaj je pa druziga? okrajiri naša mile domoviGe, zlasti mej naše fare več ne prestopila, in ljubim rojakam našim toliko grenkih solz in rev ne prizadjala, in več fara-nov. naših prijatlov in znaneov, s kterimi smo po vezi keršanske ljubezni potrebno zvezani in sklenjeni, ne položila pred časam v—grob!
Bog usliši naše pohlevne prošnje, če smo po božjim naklepu tolike milosti božje vredni, in nam ohrani vsim skupej ljubeznjivo zdravje! Bog s vami!
I Tminu je bila 7. t. m., v nedeljo sv. roženkranca preblažene Marije device malokadanja cerkvena in duhovna slovesnost. Obhajali so visoko častiti gospod Joan Strukl, dekan v Tminu, kateri gre sedaj v 75. leto. petdeseto obletnico svojiga nastopa v mašuiški stan. Že četertik zjutraj so zapeli zvonovi stolpa prelepe farne cerkve vnebovzetja Marije device , po starim „Xa I lovci". in vsih podružnih cerkva, katerih 6 šteje, in z zvonenjem so pokali možnarji, de se je glas deleč odmeval, Nabivanje z zvonovi in streljanje je terpelo cele tri dni, po trikiat na dan. Sedaj se nedelja zazna, ali glej, nebo je biio vse s černimi oblaki obdano, de je kakor ob času vesoljniga potopa v lijakih na zemljo
lilo; poti so bile v mlake premenjene, in veliko ljudi ni moglo do cerkve priti. Vender je bilo v cerkvi vse tesno, ker cerkev, ako ravno prostorna, more aame domače koinej hraniti, šteje namreč 4247 daš; zakaj Tminska fara je nar veči v Goriški nadškofu, ako iz-jameš faro velike cerkve v Gorici. Kako olepšana in ozaljšana, kako osnažena in osvitljena je bila cerkev, ni kraja in časa tukej popiaovati. Začela se je sv. masa in visoko častiti gospod jubilant (staronovomašnik) so še z moškim glasam „glorioa zapeli. Gospod Valentin Pelicon, farni kaplan, so od spoštovanja duhovskiga stanu, in od zasluž&nj gospod dekana prav k sercu govorili. Po dokončani službi Božji so se iz cerkve podali v lastno hišo gospoda fajmoštra, in po eni uri k mizi usedli, katera je bila za 50 oseb pogernjena, in katero so počastili tudi gospod Grosman, okrajni predstojnik, in drugi gospodi. Družba je bila vesela in prijetna, v nji so bile družice, bratje in sestre, sorodniki in prijatli gospod dekana. Na desni je sedela duhovna mati Marija Vuga, katera šteje sedej 79 let, in je bila gospodu zopet novica, dvakrat v ti časti in pri ti slovesnosti, pri pervi iu drugi aveti maši. Ta blaga gospa, zares vse hvale vredna, je sedmim mašnikam skazala čast jih k aitarju spremiti. — Marsiktere zdra-vice so donele k vošilu, sreči in zdravju gospoda jubilanta, duhovne matere in druzih. Naj bo tudi ta lepa slovesnost v čast Bogu narvikšimu!	T. R.
Na Mosta pri sv. Lucii S. oktobra 1855.
Razgled po kersanskim treh*.
Na Dunaji so govori, de bo vikši škof Raašer v kratkim kardinal.
Z Dunaja 3. koz. Zveča med papežem in cesarjem še mende ne bo tako berž razglašena, ker sc imajo ob enim tudi imenitniši izpeljavni ukazi rasodeti. Na spomlad se bodo vsi avstrijaniki škofje na Dunaji zbrali. — V celim cesarstvu je okoli milijona judov.
Iz Prage 28. kim. Kardinal Svarcenberg so v Rimu zraven nemške cerkve S. Maria deli1 Anima najeli dom za 10 let, de bi se zamogli škofje iz nem-škiga v Rim pridni, pripravno v njem vstanoviti. K njegovi opravi so Xj. prevzvišeimst 1800 kron darovali.
V Frankobrodu je začel v kratkim izhajati novi v katoliškim duhu vredovani časnik „Deatschlandu. namesto zaterte „Volkshallew.
Francosko duhovstvo misli mende posestva špa-njolskiga dubovstva pokupiti, ktere 00 zdaj očitno prodajati začeli.
Iz Aleksandrije se sliši, de je egipčanski na-mestni kralj Saj d paša ravnopravnost vsih verskih spoznavanj razglasil, iu pa s tem pri*tavkam, de bo to ravnopravnost z vso resnoto vresnlčil in pri tem zlasti evropejake prebivavce v varstvo vzel.
jftiti darovi•
Za afrikanski mision. Iz Koprivnika 2 gld. — Iz Šentlenarta 3 gld. 10 kr. v srebra. — Častiti g. fajmošter Juri Jao 4 gld. 22 kr. — U. N. 30 kr, v srebra. —
Premetnbe duhovšine.
V Ljubljanski škofii. Prestavljena sta kaplana: Gosp. Ign. Goetzl v Desnico, gosp. Jož. Calokar v knežak.
Popravek. V premembali duhovšine v poslednjim listo naj se bere Mk-liladming namesti Sekladming.