JtsgosIoY.-maJžarsLi irgo^inslci razgovori Pretekli teden so se vršili v Beogradu jugoslovansko-madžarski trgovinski razgovori. Obe delegaciji sta predložili obširne spiske predmetov, ki pridejo v poštev za uvoz, odnosno izvoz. Tako so Madžari predložili seznam 30 raznih jugoslovanskih proizvodov, ki jih žele kupiti pri nas. Najbolj se Madžari zanimajoZaPrudŁin ^iJ Zanimivo je, d., Madian kot poljedelska draava iscejo tudi vmnogekmetijske pndelke, posebno one, ki sluzijo koT.živinska krma. Med drugim Madžari kupujejo v Jugoslaviji 3000 vagonov koruze, 1200 va-gonov rezancev od sladkorne pese, ki so postranski produkt sladkornih tovarn. Naša delegacija se je pa zanimala za nakup železa, jekla, koksa, semena oljnatih rastlin, semena dobrih žitnih vrst, za plemensko živino itd. V koliko nam bodo v tem oziru mogli Madžari ustreči, bo razvidno šele iz izvajanja same pogodbe. Omenjeni trgovski razgovori nam jasno pokažejo na zaostalost v naprednem kmetijstvu, ki vlada pri nas. Madžari kot izrazita poljedelska država kupujejo pri nas koruzo, otrobe, prge in rezance od sladkorne pese, da lahko svojo živino kar najlepše izpitajo in jo potem drago prodajo Nemcem ter Italijanom, kjer nas izpodrivajo s svojo boljšo živino. Mi se pa mučimo s prodajo slabo rejene živine, krmo pa, s katero bi lahko živino izpitaii, prodajamo Madžarom, da nas ti tem laže izpodrivajo s svojo lepo živino na drugih tržiščih. Isto je v industriji. Madžari kupujejo pri nas rude, mi pa od njih železo, namesto da bi mi rude sami predelali in tako zaposlili svoje ljudi. Iz tega se moramo nekaj naučiti, toda ne ostati samo pri besedah, ampak nekaj tudi Btoriti. Kar se tiče poljedelstva, so poklicani v prvi vrsti kmetje sami, da korist, ki jo imajo od naše zaostalosti Madžari, obrnejo v svoj prid. Zakaj neki ne bi naši kmetje potom svojih organizacij pokupili to, kar kupujejo Madžari od nas, ter izpitali živino tako, kot to zahteva trg?! Gotovo bi se to bolje izplačalo kot pa prodajati <mho živino. za katero se prav malo dobi. Če se izplača Madžarom kupovati živinsko krmo pri nas in pitati živino, koliko bolj bi se to izplačalo slovenskim živinorejcem, ki bi lahko koruzo, otrobe in prge kupili v državi sami, izpitali živino in tako dobiček, ki ga imajo sedaj od tega Madžari, vtaknili v svoj žep. Vse premalo korajže in vse premalo podjetnosti je med našimi kmeti, ki se sicer vedno pritožujejo nad slabimi časi in vedno iščejo' vse mogoče podpore in zaščite, namesto da bi si sami pomagali.