Štev. 19. V Mariboru, 10. oktobra 1895. Tečaj XVI. Izhaja 10. in 25. dne vsakega meseca. Stoji i.a celo leto 3 gld. — pol leta 1 „ 60 četrt „ — „ 80 Posamezne štev. 15 kr. Oznanila lkrat natisnena od vrste 15 kr Naročnina, oznanila in reklamacije pošiljajo se upravništvu v Mari bor. Odprte reklamacije so poštnine proste. POPOTNIK. Grlasilo ,,Zaveze slovenskih učiteljskih društev". Izd.a,jatelj in -a.xeia.3a.i3s: M. J. Nerat, nadučitelj. Spisi in dopisi pošiljajo se uredništvu v Maribor, Reiserstrasse 8. Pismom, na katera se želi odgovor, naj se prstene primerna poštna znamka. Na anonimne dopise se neozii-amo. MrankoTata pisma, se ne sprejemajo. Rokopisi oceno se nc vračajo. Sedmi občni zbor „Zaveze slov. učiteljskih društev" v Novem mestu, 4. in 5. septembra 1895. (Dalje.) II. Glavni zbor vršil se je v četrtek, 5. septembra v veliki dvorani »Narodnega doma". Ob l/i na 10 dopoludne je otvoril zborovanje in nagovoril zbrane udeležence (okoli 200) I. podpredsednik »Zaveze" gospod ravnatelj J. Lapajne tako-le: Slavni zbor! Častite gospe in gospice tovarišiee; cenjeni gospodje sobratje! Došli ste iz daljne Primorske in bližnje Štajerske, došli iz naše Kranjske dežele med prijazno, vinorodno dolenjsko hribovje v to mično gostoljubno, slovensko Novo mesto. Sešli ste se, da se, kakor smo se že večkrat prej, posvetujemo o tem, kar bi koristilo našemu stanu in našemu slovenskemu šolstvu, kateremu zvesto služimo, da bi bilo v večji blagor naše ožje slovenske in naše širje avstrijske domovine. Ker Vas navdaja sveta navdušenost za te svoje prelepe ideale, zato mi bodite presrčno pozdravljeni! Pozdravljeni mi bodite, ker ste jedini in složni, jedini bratje iz vseh slovenskih pokrajin! Vsaj nas veže le jedna naloga, le jedna sveta dolžnost in sveta skrb, in ta je, da gleštamo in negujemo najlepšo cvetko slovenskega naroda, slovensko mladino, naš mladi zarod, iz katerega hočemo izrediti vrle slovenske može, dobre slovenske žene! Naša slovenska učiteljska ^aapza" je velika moralna moč, lepo zrcalo složnosti in vzajemnosti slovenskega učiteljstva. Kar je slovenskih učiteljskih društev, vsako se je z veseljem »Zaveze" oklenilo. In tako je v »Zavezi" posredno združenih nad 1:100 članov, vrlih slovenskih učiteljev in ugiteljic. »Zaveza" je imela od lanskega zborovanja v Gorici nekaj J^JPi%enutkov; s pomočjo vrlih goriških tovarišev odkrila je lani — baš na rojsftMan presvitlega cesarja — spominsko ploščo vitezu Močniku v Cerknem, izvršila je sklepe lanskega zbo- rovanja s tem, da je glede šolskih beril izročila visokemu naSISaiiu ministerstvu spomenico, da je svojima prvima častnima članoma slovesno izročiti $ogla zaslužene častue diplome in začela izdajati »Knjižnico za mladino". Organ napMičiteljske »Zaveze", vrli naš »Popotnik" se dobro drži in vstreza po svoji mnogovrstni, izbrani vsebini zahtevani slovenskega učiteljstva. Njegov urednik, ki je tudi duša naše »Zaveze", je letos dokončal svojo petdesetletnico. On je zaslužil, da bi se ga bilo, kar je ranjki predsednik tudi nameraval, na posebni način odlikovalo. Kar je kruta smrt pobrala, tega mi danes na- 19 domestiti ne moremo. A to, kar moremo, iz srca radi storimo: Čestitajmo danes našemu vrlemu uredniku vsikupno k njegovi petdesetletnici in zakličimo mu: Bog ga hrani nam še mnogo let! V pretekli jednoletni dobi smo imeli tudi več žalostnih dogodkov. Izgubili smo svojega vrlega predsednika, ljubega brata in prijatelja, čvrstega šolnika Vojteha Ribnikarja. Se lani je vodil naše zborovanje, da-si je čutil kal bolezni v sebi, in še za letošnje zborovanje je delal priprave. Toda človek obrača, Bog obrne. — Neizprosna smrt nam je pobrala še druge velikane na slovenskem učiteljskem polji, vzela nam je Andreja Praprotnika, Mateja Močnika in še nekaj mlajših in starejših sobratov. Preveč mlajših in starejših sobratov! Preveč bi se zamudili, ko bi hotel neizmerne zasluge teh mož le nekoliko opisati. Zguba teh mož je neizmerna, kakor so neizmerne njih zasluge za slovensko šolstvo in učiteljstvo. Ohranimo jim hvaležen spomin na veke in veke! (Zbor vstane raz sedežev in zakliče Slava! Slava! Slava!) Veseli spomin na preteklo jednoletno dobo je pa za vsakega Avstrijca to, da je letos naš predobri vladar, presvitli cesar praznoval že svoj 65. rojstni dan, kar nas s sladkim upanjem navdaja, da bodemo z Božjo pomočjo učakali še SOletnico njegovega vladanja. Naš presvitli cesar je oče naše ljudske šole, on je prijatelj tudi slovenskih šol in omike v naši slovenščini; v jasen dokaz nam je najnovejše njegovo darilo, celjska slovensko-nemška gimnazija. Zato zakličemo Njegovemu Veličanstvu, cesarju Francu Josipu I. s srčno željo, da bi ga Bog še veliko let ohranil naši domovini, trikratni „Slava!" Zbor se temu pozivu navdušeno odzove, gospod nadučitelj Schmoranzer pa predlaga, da se naznani ta izraz lojalne udanosti slovenskega učiteljstva brzojavnim potom pred Najvišji prestol, kar se soglasno sprejme in tudi izvrši. Gospod predsednik opozarja potem zbor, da je treba določiti podpredsednika za današnji zbor, ker namreč II. podpredsednik ni navzoč. Predsednikovim namestnikom se potem določi odbornik gospod Luka Jelene in gospod tajnik naznani navzočim dnevni red, kakor gaje zbor odposlancev določil. Na podlagi dnevnega reda dobi sedaj besedo gospod Ivan Stukelj, učitelj v Svetini k svojemu poročilu : O narodnej vzgoji v Slovencih. Njegov govor podamo tukaj doslovno. Geslo: Vi, ki vas mati Slava je rodila, Ki nji z naročja vzeti, tuji ženi, Ko jaz, bili ste zgodaj izročeni, Da bi z omike mlekom vas dojila; Da vi Germanki, ker vas je zredila, Hvaležni ste, vas kletev ne zadeni! A to unema sveto jezo meni, Da prava mati nji bi se vmeknila. Prešeren — Stritar. I. Nekoliko o pojmu narodne vzgoje v Slovencih. Motrečim usodo slovenskega naroda silijo nam od vseh strani zgolj sami žalostni in britki spomini. Čitamo-li o znamenitih Slovencih izza davne dobe, ki so ne malokrat dosegli celo svetovno slavo, katerim je slovenska zemlja dala le zibelko in slovensko govorico, in morda o njihovej smrti še krsto in košček materine zemlje, da so legli k večnemu počitku, prepustivši vsa svoja trudapolna in imenitna dela tujej majki, večjidel Nemki ali Italijanki, ki jih je zgodaj sprejela v svoje vzgojno krilo, tedaj nas obhajajo bolestne misli in posili se nam vprašanje: Je-li moralo to tako biti in ne drugače? Zakaj so se ti plemeniti možje, ki so splošno človeštvo plemenitili s svojimi deli, izneverili svojemu lastnemu narodu? — Odgovor: „Ker so se morali". Zdrava narodova moč, zdrava slovenska zemlja sta jim pač dala čvrsto telo in bistrega duha — zaradi katerih darov so ti veliki možje dostikrat tudi spoštovali svojo domovino — a ubogi, od krute usode udarjeni, zaničevani in teptani slovenski narod ni mogel izkoriščati njihovega ve-leuma, ker jih ni mogel vzgojiti z narodno vzgojo na lastnih učiliščih, ker jim ni mogel dati ne kruha, ne slave, ker jih narod kot celota — ni potreboval. Žalostna beseda, a resnična. — In kako je v sedanjej dobi, zakaj se toliko inteligentnih mož izneveri slovenskemu rodu? Naša vzgoja v malih in srednjih šolah ne stoji povsod na narodnej podlagi! Narodna vzgoja! Kaj li je to? Neumnost in nič druzega nego neumnost, jezikovna norost, ki je devetnajsto stoletje tako pridno goji. Ni-li vzgoja jedna in ista, nima li znaka in smotra obče-človeškega? Ni-li Kristosova vera prinesla najboljše vzgoje za ves svet? In oni blagi možje, ki so z umom in srcem vzgajali človeka, niso-li delali za najvišji, naj blažji smoter, da bi splošno človeštvo prerodih v pravo človeštvo? Kaj nam je torej treba govoriti o slovenskej, slovanskej, nemškej, francoskej in drugej narodnej vzgoji? Kdor tako govori, ta izgovarja sam psihologično nesmisel. Resnica je, vzgoja je obče-človeška, a psihologija nas utrja v tem, da vsak narod mora delati, razvijati in izobraževati se sam po svoji naravi. Vsa pota vodijo v Rim, vsa pota vodijo tudi v obče-človeško vzgojo, a gotovo si bomo izbrali najpripravnejši in najkrajši pot, -da dospemo do zastavljenega smotra. Narodna vzgoja je torej lc najpripravnejši in najkrajši pot do obče-človeške vzgoje. Čemu bi se potikali torej po nepreglednej puščavi, čemu bi se izogibali pota, ko vemo, da nas le jedino ta privede v obljubljeno deželo? In ta nam ne bi bil najljutejši sovražnik, ki bi nam to pot zabraujeval? Čisto s pedagogičnega stališča govorimo torej nekoliko o narodnej vzgoji v Slovencih. „Pristna narodna vzgoja je ona, ki se dviguje na zgodovinskej podlagi", pravi Lindner. Glavni vodi narodne vzgoje so: gojenje materinega jezika, proučevanje narodne zgodovine, spoznavanje najizbornejšili del narodnega slovstva, ki je izšlo neposredno iz narodne samosvesti, katero se ne obrača na posebne stanove in zajme, temveč splošno na ves narod. Vzgoja vsakega velikega naroda je sama po sebi narodna. A kaj naj rečemo mi o svojem malem stiskanem, nesrečnem narodu? Mi nimamo svoje narodne zgodovine, mi smo kakor bi se bili še lc včeraj rodili kot narod, mi nismo dediči bogatih časov, da bi se ponosno sprehajali po narodnih zgodovinskih muzejih, narodnih slikarskih galerijah, narodnih muzikalnih in industrijskih lopah, ob zgodovinskih spomenikih itd. Ker nam kruta osoda ni napisala v zgodovino slavnih činov naših pradedov, opirati se mora narodna vzgoja na občno slovansko zgodovino in na le jeden, zelo važen del naše zgodovine t. j. na kulturni razvoj našega naroda, na materinščino in ž njo na dela narodnih pesnikov in pisateljev. Ubog narod smo brez narodne starodavne zgodovine. Kakor nas je tukaj tepla neusmiljena usoda, ter nam iz svetovne zgodovine izbrisala ime Slovenec, tako nam je božja previdnost podelila drugo jedinstvo vzgoje v katoliški veri. Nam slovenskim učiteljem je vera sredstvo in smoter narodne vzgoje. Slovensko učiteljstvo jo je zato vedno skrbno čuvalo po geslu: „Verno narodu — verno cerkvi; verno cerkvi — verno narodu!" ter delovalo vedno tako, kakor nam govori Gregorčič: „Omiko z vero vred noseč, Z obema narodnost družeč". Kakor so bile nekedaj o nevarnih časih strašnih turških navalov na našo ubogo domovino božji hrami našim pradedom tudi v telesno hrambo, tako je tudi dandanes vsaka že tako mala gorska cerkvica zaščitnica narodnega jezika in narodne vzgoje, in vemo, da če v njej potihne slovenski glas, da bode genij mile nam materinščine ostavil šolsko poslopje. Stavimo si sedaj vprašanje, doklej smo prišli Slovenci v narodnej vzgoji? Na to vprašanje odgovorim samo z nekaterimi glavnimi znaki. Slovenska narodna vzgoja že trpi ob korenini t. j. pri ljudskej šoli. V srce nas mora veseliti žilavost in vztrajnost našega naroda, saj za ljudsko šolo na narodnej podlagi se vse bori; od priprostih skromnih občinskih zastopnikov do državnih poslancev. Koliko truda in napora bodemo morali v tem oziru še prebiti! Ravno isto velja tudi za srednje šole. Kaj čemo govoriti o narodnej vzgoji na visokih šolah ? Slovenski mladenič, dovršivši velike študije na tujem vseučilišči, mora se sam vzgajati na narodnej podlagi in se učiti pozneje v življenji, ako hoče v resnici koristiti svojemu narodu. Narodna vzgoja je pa še v drugem oziru jednostranska. Za srednji stan pogrešamo narodne vzgoje, z drugimi besedami, da bi si vzredili na narodnej podlagi dovoljno število umnih kmetovalcev, rokodelcev in obrtnikov, da bi jih privedli na ono stopinjo narodne prosvete, ki jo zahteva sedanji čas. Kakor še marsikje drugej, tako je tudi tukaj kriva narodova nbožnost. Narod nima denarnih sredstev, da bi si ustanovil narodnih kmetijskih, kupčijskih in obrtnih zavodov. Skoro vsa slovenska inteligenca prirašča iz preprostega naroda. Ako se že odloči kmet ali mali rokodelec, da bi sina višje izobrazil, pošlje ga v gimnazijo in potem v višje šole; da bi ga pa dal izobrazit za srednji stan, tega pa neče umeti, ker misli še vedno na oni čas, ko si je priprost Slovenec pridobil lahko lepo imovino. Čemu torej višje izobrazbe za to stroko? Sinovi imovitih višje izobraženih obrtnikov in rokodelcev pa se na tujih učiliščih večjidel odtujijo svojemu narodu in ta nima potem nobedne koristi od njih. V zadnjem času se je že tudi nekoliko storilo za višjo dekliško izomiko na narodnej podlagi. ^ Narodna vzgoja na ljudski šoli. Dragocena nam jc dedščina naših pradedov, t. j. katoliška vera in materni jezik, kot trdna podlaga duševnemu narodnemu kapitalu, zato jej mora ljudska šola biti čvrsta zaščitnica. V prvem delu svojega govora označil sem stališče slovenskega učiteljstva napram katoliškej veri, ker pa verouk ne spada v popolno območje posvetnega učiteljstva, zato preidem takoj na gojenje materinega jezika. Tudi iz tega predmeta le najvažnejše. Dosedanje nače čitanke niso popolnoma cvet narodnega slovstva, ki pripada ljudskej šoli. Naše najizbornejše pesnike in pisatelje mora poznati ljudsko-šolska mladina, ako hočemo, da bode v resnici narodno vzgojena. Tu ne mislim, da bi se učila njih životopisov na pamet. Po njihovih delih in spisih jih morajo spoznati. O posameznih pesnikih in pisateljih zadostuje tu mal sestavek, tam mična pesmica, ali pa celo samo kratek zlat izrek. Odrasli ljudje se potem navdušujejo za naše pesnike in pisatelje, ako so po korenito obravnavanih berilih spoznali pisatelje, ter že v ljudskej šoli dobili za nje prvo navdušenje. Natančneje se ne bodem spuščal v to disciplino, kar nam jc že itak znano, a toliko je gotovo, da učimo malo slovnice, pa tisto korenito, več pa nam je skrbeti za živo narodovo govorico, to se pravi, da otroci in učitelji govore lep, živ, književen, toda skozi naroden jezik, da, kjer-koli moremo, pri jezikovnem pouku podavamo cvetove iz narodne poezije, posebno prelepe narodne pregovore, ki so narodna modrost. V jezikovni predmet mora učitelj zastaviti vse svoje moči. Petje blaži srce, navdušuje za vse lepo in vzvišeno. Katera pesem pa ima večo moč do narodovega srca nego narodna! K narodnim pesmim prištevam tudi vse one, ki so spisane in zložene v resnično narodnem duhu. Za narodno vzgojo torej narodno pesem v šolo. V domovinoslovji naj učenci v resnici spoznavajo krasoto, rodovitnost, zdravost in slavne može naše mile slovenske zemlje, a ne s puhlimi navduševalnimi frazami in mnogo-brojnimi registri vsakoršnih geografskih imen. Narodna vzgoja ima veliko moč v domovinoslovji. Mnogo lepih starodavnih narodnih navad in običajev je še med narodnm; ker ti vežejo družinsko življenje in mu dajejo neko mičnost, in ker ta mičnost varuje proti zlim nravem, ima ljudska šola dolžnost jih spoštovati, ž njimi seznanjati in jih čuvati v prid narodnej vzgoji. Pred vsem pa je treba, da vzredimo otroke slovenskega naroda v samočinosti, sa-mostalnosti in odločnosti, katere lastnosti s krepko roko vodijo do pravega blagra in sreče. Da me ne obdolžite šovinizma, nečem naštevati tu takozvanih »patentiranih" lepih lastnostij, s katerimi se bahačijo nekateri narodi, češ, da so lc te spccifično njim lastne, a ne tudi drugim narodom. Mi vemo, da masa slovenskega naroda je nravna, zato skrbimo, da ostane taka. Vadimo torej otroke v lepih narodnih lastnostih, a z vso strogostjo jih odvračujmo od zlih uravij. III. Učiteljevo delovanje za provspeh narodne vzgoje zunaj šole. Učiteljski stan je že tako težaven, ter zahteva celega moža, da mnogo in dovolj stori oni učitelj, ki je vesten v šolske j vzgoji in šolskem pouku. A naš narod je ubog, ter potrebuje od vseh stranij podpore, torej pomagaj, kdor pomagati more. Ako te jc Bog obdaril z muzikalnim posluhom, popolnuj to zmožnost, deluj v učiteljskih in pevskih društvih za petje in godbo in s tem boš pospeševal narodno vzgojo. Organistova služba ni poniževalna služba — kjer vladajo povoljne razmere med učiteljstvom in du-hovništvom — temveč učitelj-organist dela čast in okrepljuje ugled sebi in svojemu stanu, in kar je pri tem največ vredno, opravlja prelepo delo v prid narodne vzgoje. Koliko pogrešamo in koliko bi koristili z muzikalno zmožnostjo narodnej vzgoji, to vemo najbolje oni učitelji, katerim je nebo odreklo ta neprecenljivi božji dar. Šolska oblastva priporočajo učiteljem nadaljnje izobrazovanje. Torej na delo h knjigam! Ta mesec Komenskv, drugi mesec pride na vrsto Diestervveg, Pestalozzi, Ohler i. dr. i. dr. Študiral si in študiral, bavil si duha in morda razširil tudi duševno obzorje, ali kaj bode dobila od tega narodna vzgoja? — Malo ali nič. Take študije morajo biti previdne. Prebiraj, a izberi si samo to, kar bi naravnost koristilo vzgoji tvojega naroda. Take študije naj ne bodo drugi ali tretji natis zrelostne ali sposobnostne skušnje. Natrpana glava z raznoterimi vedami kakor naučni slovnik človeku srca ne razveseljuje in vse te vednosti koristijo toliko, kakor zakopan zaklad. Napačno mnenje je tudi, da bi koristilo šoli in sploh narodni vzgoji le samo ono, kar se piše jedino le za šolo in učitelje. Zato učitelji segajmo naravnost v naše narodno slovstvo in nakopičili si bomo zaklad za narodno vzgojo. Učitelj mora sploh težiti za tem, da postane strokovnjak v tem ali onem predmetu. S samim šolskim vrtom, umno urejenim, koristiš narodnej vzgoji več, nego če brez pravega zmisla preštudiraš 100 tujih pedagogičnih del in za nameček še 100 didaktičuo-metodičnih. Da celo kot občinski tajnik pridobiš si s taktnim postopanjem veljavno besedo, s katero mnogo koristiš šoli in občini, splošno pa narodnej vzgoji. IV. Razna društva, ki pospešujejo narodno vzgojo 1. Katero vzgojno društvo je to, ki najbolj veseli vsako slovensko rodoljubno srce, mi ni treba praviti, in je tudi ne bodem poskušal proslavljati in povzdigovati s sladkimi besedami, ker se samo sebe z dejanjem povzdiguje. Zato kar kratko laliko rečemo: „Z družbo sv. Mohora bo živela, z družbo sv. Mohoru bo hirala narodna vzgoja." Napnimo torej vse moči, da jo širimo med narodom. 2. Potem imenujem družbo sv. Cirila in Metoda, kot najizbornejšo boriteljico za našo „narodno vzgojo". 3. Našo „Zavezo", kot zastopnico vseh slovenskih društev, ki so na praporu zapisala „narodno vzgojo". 4. Naša izvrstno uredovana strokovna lista „Popotnik" in „Učiteljski tovariš", potem »Vrtec", »Knjižnico za mladino", »Slovensko matico", kakor tudi vse druge časopise, čitalnice, bralna in pevska društva, ki tako ali drugače skrbijo za prospeh narodne vzgoje. 5. Slednjič imenujem (lično „Pedagogiško društvo" v Krškem in sicer zato slednjič, ker bi rad dostavil še nekaj dobrohotnih besedij in dobrohoten predlog v prov,speli slovenske pedagogike. »Pedagogiško društvo" nam je podalo že mnogo koristnih del, mej temi občno pedagogiko, s katero nam je pripomoglo, da smo prišli do tako potrebne slovenske znanstvene pedagogične terminologije. Prava potrata časa in pa denarja bi bila, ko bi nam hotelo sedaj podajati prevode popolnih tujih zbranih pedagogiških klasikov, posebno nemških, ki so nam že tako pristopni. Brez pomena za narodno vzgojo bi bilo, da bi dalo n. pr. posloveniti Rousou-vega Emila v še tako popularnem slogu. To delo je učinilo mnogo dobrega, a zaradi pretiranega realizma in naturalizma provzročilo mnogo gorja, ter v propad pahnilo mnogo francoskih družin. Kakor to delo, tako naj bi se podajali spisi, ki imajo večno vrednost v takej obliki, ki bi bila pristopna tudi širjemu občinstvu. Sploh bi bilo želeti, da bi se „ Pedagogiško društvo" postavilo na širjo podlago, ter naj postalo središče slovenskih vzgojiteljev od malih do velikih šol; zato naj se razun učiteljev povabi tudi druga inteligenca slovenska v njega delokrog, zlasti profesorji srednjih šol in duhovniki. V gmoten prospeh tega prekoristnega društva na slovenskem pedagogiškem polji naj postane vsako slovensko učiteljsko društvo član — (morda pokrovitelj) — za toliko članov, kolikor jih šteje vsako posamezno društvo. * * * Bližam se h koncu svojega govora in činidalje bolj uvidevam, da nisem kos tej nalogi, ki sem si jo izbral, in sicer: 1. zato, ker je ta snov jako obsežna, in je težko izbrati iz nje oni del, ki bi bil posebno markanten, ter bi se dal stisniti v okvirje kratkega govora. 2. Ta snov se strogo tiče tudi slovenske politike; zaradi tega sem marsikaj, kar bi iz polnega srca tako rad povedal, samo iz tega vzroka izpustil, da bi se ne reklo, mi »Zavezniki" politikujemo v svojih zborovanjih. Predno končani, dovoljujem si še nekoliko besed. Povdarjal sem narodno-slo-vensko vzgojo. Ni-li to nesrečen separatizem v škodo avstrijskemu rodoljubju? Od visoke strani se nam slovenskim učiteljem tako rado govori o avstrijskem domoljubji, katero bi moralo stati nad narodnim rodoljubjem. Kako naj umevamo to? Morda tako, jedno tretjino dajmo slovenski domovini, dve tretjini pa Avstriji? Ne tretjine, ne desetine, ampak vse naj ima Avstrija, tako smo delali Slovenci in tako bodemo vselej. Psiholo-gično dognano je, da je človeku del vedno bližji nego celota. Skrbeti nam je torej za del; kajti če je ta slab, vprašani vas, kako bode koristil celoti? Kako se bode popel oni do vzvišene človečanske ljubezni, ki ne ljubi lastnega očeta, lastne matere? Kje neki drugej hočeš bolje delati za Avstrijo, nego v slovenskej domovini? Tukaj si si postavil svojo delavnico, in tvoji izdelki dlani in uma bodo vzajemno koristili tudi velikej Avstriji. S čim naj primerjam avstrijsko domoljubje? Z lepim studencem. Je-li ta voda, ki teče tu po kotanji, in ta, ki veselo skače po kamenji, drugača nego ona, ki šumota v vrtinci in zopet ona, ki se mirno pretaka po gUidkej strugi ? Jednega in istega izvira je in vsa kristalno čista. Avstrijsko domoljubje nam Slovencem ni prazno čustvovanje, ki se da samo izraževati v lepih besedah ob svečanostnili prilikah, ampak dejanska ljubezen, ki jo hočemo dovesti do iste vzorne lepote, katere si želimo, za katero se trudimo za lastno svojo ožjo domovino. Tisti, ki ovira Slovence v narodnej vzgoji, bije v lice ljubeznjivej in veličastnej Avstriji. Slovenska narodna vzgoja ima napisano na praporu geslo: „Vse za vero, dom, cesarja!" In ves slovenski narod je za nami, torej: „Naprej!" — Z nami pa bodi Bog in sreča junaška! (Živahno odobravanje.) Resolucija. Slovensko učiteljstvo zbrano v VII. skupščini svoje „Zaveze" v Novem mestu, dne 5. septembra 1895 je z vso važnostjo pretresovalo vprašanje, kako bi s pristno narodno vzgojo osrečevalo svoj mili narod, ter sklenilo nastopno resolucijo. 1. Materinščina in narodno petje naj se goji s skrbjo in važnostjo. 2. Katoliško vero — dragoceno dedščino naših očetov — smatramo slovenski učitelji kot sredstvo in smoter narodne vzgoje. 3. Slovenska mladina naj v leposlovnem berilu temeljito spoznava naše najizbornejše pisatelje in pesnike, v domovinoslovji pa krasoto, rodovitnost in slavne može slovenske zemlje. 4. Vzredimo slovensko mladino v samočinosti, samostalnosti in odločnosti. 5. Narodna vzgoja bo dotlej silo trpela, dokler se ne izvede § 19 temeljnega zakona v pravico Slovencem. 6. Narodna vzgoja v Slovencih je jednostranska; skrbi se za nižjo in najvišjo omiko, malo ali pa celo nič za izomiko srednjega stanu zbok slabega gmotnega stanja v slovenskem narodu. 7. Z »Družbo sv. Mohora" živi, z »Družbo sv. Mohora" bo hirala narodna vzgoja po slovenskih domovih; zato jo podpirajmo z vsemi močmi. 8. Družbo sv. Cirila iu Metoda spoznavamo kot najizbornejšo boriteljico narodue vzgoje. 9. »Pedagogiško društvo" naj se postavi na širšo podlago, da bode pristopno v obče slovenski inteligenci. 10. Zaveza kot zastopnica slovenskega učiteljstva si je na prapor zapisala »narodno vzgojo". 11. V prospeh narodne vzgoje so vse podpore vredni: naša strokovna lista »Popotnik" in »Učiteljski tovariš", »Slovenska matica", »Knjižnica za mladino", »Vrtec", čitalnice in bralna društva. 12. Učitelj naj vse nadaljnje izobrazovanje porabi v narodno vzgojo. (Konec prih.) Načrt za računanje na (Profesor L. Lavtar.) II- "CTčnal Ura Š o 1 s k o prvo drugo t r e t j e neposredno posredno neposredno posredno neposredno posredno i. Števili 4 in 5, konkretno Pisanje znakov: 1 L h Oblečene naloge za sešte-vanje(2.rač., 9) 1—1 (prim. 2. rač., str. 9 in 10 Shvatba števil do 1000. Števne vaje (3.Rchb.,str. 2 in 3, za 2 uri Vaje: 4 m=. cm, 3licl = cl hdm 2 cm 6 mm =. mm 1. Vaje: . + . = .. v prost, do 3 (prim. 1. rač., 5) 1—1, kratko na pamet Vaje: 18-4 (2. rač., 10) detto. 8S4D5J= . J (prim. 3 Rchb., str. 3 in 4) 3. 1 par = 2 kosa detto. Stevne vaje (prirn. 2.rač., 10) Odštevanje osn. števil v prost, do 30 n. pr. 23—2 (2. rač., 10) Branje in pisanje števil Sestava in razstava števil n. pr. 600 + 4 = 604 4. Bralne vaje v prostoru do 5 (prim. 1. rač. str. 5) Vaje: v prost, do 5 (prirn. 1. rač., 5) Oblečene naloge za odštevanje (2. rač., nal. 1—5, str. 11) 21—2 (2. rač., 11) 623 = 600+ 23 (prim. 3. Rclib., str. 5) 5. Štetje reči za ogled detto. Obleč. naloge za odštevanje (2. rač., nal. 1—5) in pripravlj. na sestavlj. nal. (2. rač., 12) Mešane vaje n. pr. 18—9 +7 (2. rač., 12) Vaje 1. in 2. ure 1. Konkretni števili 4 in 5, številni podobi H«5 Pisanje štev. podob za števila do 5 Seštev. jed-nakih osnov, števil v prost, do 30. (Prim. 2. rač., str. 12 in 13, prvi 2 skupini) Spoznav. pojmov »seštevati, seštevan., vsota" iz priprostih na tablo napisanih primerov, n. pr. 4 + 5 = 9 Seštevanje D,aliS(prim. 3. Rchb. str. 6) jednorazredni ljudski šoli. (Dalje.) načrt. leto Teden četrto peto 6. 7. in 8. neposredno posredno neposredno posredno neposredno posredno Kakor 3. šolsko leto Vaje n. pr. : 328X200 = 328 X 60 = 328 X 9 = 328X269 = Naloge o ceni utežnih mer (Anh., 15,16) 3. detto. Iste vaje, pa: 328 X2 328 x 6 328 x 9 328 x 269 Op. Učenci se uvedejo v slike računov detto. detto. Iste vaje pa prav kratko po znanem pravilu Računi o ploščini a) pra-vokota (kvadrata) b) pa-ralelogr. c) trikotnika d) trapeca detto. Vaje n. pr. a) 6 dkg 4 g 5 dg 3 cg 2 mg: 4 b) 6 Dt 4 T 5 S 3 D 2 J: 4 c) 64532: 4 na 2 uri detto. detto. detto. Shvatba števil do 1000 (primeri 3. Rehb.str.82, 83) a) 980 cm: 30cm b) 4682 J: 300 J Na tablo se nariše na trikotnike razdeljen mno-gokotnik itd. Izračunanje ploščine pravilnega mno-gokotnika 4. Ura Šolsko prvo drugo t r e t j e neposredno posredno neposredno posredno neposredno posredno 2. Vaje a, p, T v prost, do 5 «) z vporabo rečnih imen 6) imena se spuščajo Pisanje štev. podob za števila do 5 Iste vaje s krajšo pisavo n. pr.: 1+1=2X1=2 Prištevanje S ali D n. pr. a) 4A/30/ + 4 hI b) 130+600 (3. Rchb., 7, 8) 3. Bralne vaje v prostoru do 5, številke 1, 2, 3 Pisanje znakov 1 L L, 1 2 3 Stev. jednak. osn. števil je tudiveče od 3, daljša in krajša obl. 11. pr. 2+2+2+2= 4X2=8 (2. rač., 13) Vaje: a) 7 m + 5 cm b) 427 + 2 (3. Rchb., 7) 4. Številki 4 in 5 v zvezi z H «5 Pisanje znakov H =1 4 5 Vaje 2X5= 5+5=10, vse v prostoru do 30 (2. rač., 14) Vaje: 58+20 in a) Am 37cm + 40 cm 6)547 + 40 5. Pisanje štev. podob in številk do 5 Vaje 2X1 na kratko n. pr. 2x1=2 (2. rač., str. 14 in 15) detto. Znaki | |_ L, Vaje: • + • =•• Bralne vaje v računici. Števila 4 in 5. 1 par = 2 kosa Ponavljanje osn. vajel—1. Odštevanje osnovnih števil v prostoru do 30. Števne vaje. Oblečene naloge a) za prištevanje, b) za odštevanje, c) pripravljalne na sestavljene Shvatba števil do 1000 Konkretni števili 4 in 5, njih številni podobi; vaje a, (5, 7 v prostoru 1—5; bralne vaje v prost. 1—5; številki 4 in 5 1 x 1 a) v podobi seštevanja, b) v podobi množenja za številni prostor 1—30 Spoznavanje pojmov »seštevati, seštevanec, vsota" Seštevanje D ali S Prištevanje S, osnovnih števil in D 1 e t o četrto peto 6. 7. in 8. a v n3 neposredno posredno neposredno posredno neposredno posredno « H »Število do 10000, štev- ne vaje (3. Rchb., 83) Razstava in sestava jed-not (3. Rchb. str. 84) a) 980cm:30cm V 4682 J: 300J c; 4682: 300 pri popravi odpade pravilo Izračunanje ploščine pravilnega mno-gokotnika. Iz primerov se posname pravilo Branje in pisanje števil 1—10000 detto. Mehanično deljenje števil z D, ali s S itd. Meri obseg in premer kroga in izračunaj : II = 3'14 Še več takih nalog, pa deljenje izvrše učenci — 4. Števila do 100000, števne vaje (3. Rchb. 85) Razstava in setava jed-not (3. Rchb. str. 85, 86) detto. Izračunanje krogovega obsega iz danega premera Branje in pisanje števil 1-100000 detto. detto. detto. Kakor 3. šolsko leto Ponavljanje o izvajanji pravila za množenje z mešanimi celimi števili. — Deljenje z osnovnimi števili (izvajanje pravila) Nologe o ceni utežnih mer (nadaljev.) — Računi o ploščini ci) pravokotnika (kvadrata), h) paralelo-grama, c) trikotnika d) tra-peca 3. Shvatba števil do 1000, 10000, 100000 Pravilo za deljenje z D, s S itd. Izračunanje ploščine pravilnega mnogotnika. Izračunanje krogovega obsega 4. (Dalje sledi.) — 300 — Dopisi in druge vesti. Iz Radovljice. (Kovšceva slavnost in okrajno učiteljsko zborovanje v Kropi.) Učiteljsko društvo radovljiškega okraja sme se s ponosom spominjati dneva, katerega je priredilo v spomin svojega bivšega predsednika Marka Kovšce, slavnost odkritja spominske plošče. Ko je namreč lansko leto umrl obče priljubljeni predsednik našega društva in izborni zagovornik učiteljstva v okrajnem šolskem svetu, Marko Kovšca, sklenili smo pri zborovanji v Radovljici dne 28. decembra 1. L, da se vzida v njegov spomin v šolsko poslopje v Kropi spominska plošča. Ta slavnost se je vršila 31. julija t. 1. Zjutraj rano smo stopali proti Kropi. Pokanje topičev nas je prepričalo, da hoče z nami se spominjati Marka Kovšce tudi Kropa, ter da nas, njegove slavitelje, prijazno pozdravlja. Pred Kropo nas je iznenadil lep slavolok z napisom »Bog naj čuva vaš dohod". Ob '/žS. uri je bila slovesna sv. maša, katero je daroval preč. gospod župnik Fr. Honigmann z večjo asistenco. Pri maši so peli pevci učitelji, a po maši gg. duhovniki še libero. Potem smo se podali na pokopališče na grob pokojnikov, kjer je društvo položilo lep venec ter so zapeli pevci »Blagor mu". Na to se je vršila slavnost odkritja spominske plošče v šolskem poslopji. Slavnostni govor je imel gospod profesor Franc Leveč, kateri nam je naslikal v krasnih besedah pokojnikovo delovanje ter nas navduševal v posnemanje. Pevci so zapeli od prof. A. Nedveda nalašč zato zloženo krasno slavnostno kantato in odkrila se je spominska plošča, katero smo vsi občudovali, kajti ista je od gospoda J. Vurnika v Radovljici umetniško dovršeno izdelana ter ima napis: Svojemu mnogoletnemu predsedniku, vzornemu nadučitelju MARKU K O V Š CI * 25. sušca 1838. Podvelbom f 24. svečana 1894. v Kropi postavilo hvaležno okrajno učiteljsko društvo radovljiškega okraja. Nad ploščo pa je prav dobro pogojena iz mi amorja izklesana pokojnikova glava. Slavnosti se pa ni vdeležilo samo veliko domačih in vnanjih učiteljev, ampak tudi velika množica Ivropovčanov, znak, kako priljubljen je bil ranjki Kovšca, ki je neumorno deloval tu 18 let. Po slavnosti je bilo okrajno učiteljsko zborovanje. Gospod predsednik, c. kr. okr. šolski nadzornik A. Zumer je toplo pozdravil navzoče, osobito gospoda prof. Fr. Levca, ude krajnega šolskega sveta v Kropi in vnanje učitelje ter imenoval svojim namestnikom gospoda nadučitelja A. Grčarja. Zapisnikarjema sta se z vzklikom določila gg. Medič in Rant, a overovateljema zapisnika gg. Grčar in Stiasny. — Gospod predsednik se je na to spominjal umrlih tovarišev K. Bernarda in Hrovata, v katerih spomin se je zbrano učiteljstvo vzdignilo raz sedežev ter prebral došle razpise in ukaze deželnega šolskega sveta. Potem je poprosil besede gospod profesor Fr. Leveč ter se s toplimi besedami poslovil kot bivši nadzornik od učiteljstva našega okraja. Gotovo ga bo vsak od nas ohranil v hvaležnem spominu. Običajna točka »Poročilo c. kr. okrajnega šol. nadzornika" je izostala, ker je gospod A. Zumer še le malo časa nadzornik našega okraja. Omenil je le, da hoče hoditi po stopinjah svojega prednika. (Konec sledi.) Ljutomer. (Okrajna učiteljska konferenci j a.) [Konec.] VI. G. učitelj Karba, Ljutomer je govoril o risanji brez stigem, ter nam je v svoji jedrnati in poučljivi razpravi pokazal, kaj in kako naj se riše brez stigem ; poslednje je pokazal na nekaterih zglednih primerih s kredo na tabli, pri terc. je povdarjal, da učenci pri risanji brez stigem naj ne rabijo nobenega merilnega pripomočka. Razgovora so se vdeležili gg. Schneider, Schetina, Sadu, Robič in predsednik; ta je posebno opozarjal na Diims-ovo risarsko zbirko. Gospod Kobič stavil je naslednja predloga: a) ker so v naših šolah uvedene Grand-auer-jeve in Eichler-jeve risarske zbirke, prirejene na nižji in srednji stopnji za stignografiino risanje, katero pa se je z odlokom visokega c. kr. deželnega šolskega sveta dne 26. julija 1894, št. 827 odpravilo, in namesto tega zaukazalo brezpično risanje, prosi se visoki deželni šolski svet, naj blagovoli izdati novih pripravnih predlog za brezpično risanje ter jim pridjati dotično navodilo, b) Dokler teh predlog ne dobimo, naj stalni konferenčni odbor sestavi za vse kategorije tuokrajnih šol tvarino za brezpično risanje na podlagi Diims-ove risarske zbirke ter predloži svoje delo z dotičnim poročilom v prihodnji konferenciji. Gospod predsednik se strinja z nazori gospoda predlagatelja, čegar predloga se sprejmeta. VII. a) Gospod nadučitelj Pušenjak — Cven poroča o stanji šolskih vrtov oziroma drevesnic v ljutomerskem okraji. Iz poročila jc razvidno, da šolsko vrtnarstvo v tem okraji napreduje in da se ljudstvo vedno bolj za šolske vrte zanima. Gospod poročevalec poživlja svoje kolege, naj prekoristno napravo šolskih vrtov z vso skrbnostjo povspešujcjo, saj je dobro urejen šolski vrt tudi važno sredstvo za povzdigo učiteljevega ugleda izven šolo. (Odobravanje.) Gospod predsednik poročevalca zahvali za njegovo trudoljubivo delovanje. Poročilo o stanji šolskih vrtov v gornjerad-gonskem okraji je izostalo, ker gospod poročevalec Budna (na dopustu) ni bil navzoč. h) Gg. Robič in Erženjak poročata o stanji okrajnih učiteljskih knjižnic; poročili se vzamete na znanje in predlogi za nakupovanje novih knjig se sprejmejo. VIII. Sledijo dopolnilne volitve v stalni, knjižnični in vrtnarski odbor v ljutomerskem šolskem okraji: v prvih dveh so gg. Cvahte, Karba in Robič, v poslednjem pa Cvahte, Pušenjak in Robič. — V gornjeradgonskem okraji ni nobene spremembe. IX. Od samostalnih predlogov smo sprejeli naslednje tri, katere je stavil gospod Robič: a) Stalnima konferenčnima odboroma se naroči, da vzameta sledečo vprašanje v pretresovanje ter o njem o prihodnji konferenciji poročata in primerno nasvetujeta: „Kako naj šole ljutomerskega in gornjeradgonskega šolskega okraja proslavljalo 501etnico vladanja presvitlega cesarja?" bj Visoki deželni šolski svet se prosi, naj blagovoli nadaljevati izdajo inštrukcij k učnim načrtom, da se dotična zbirka popolni (drugi deželni jezik, zemljepis, zgodovina, risanje, ženska ročna dela). cj Visoki deželni šolski svet se prosi, da blagovoli nadaljevati zbirko šolskih zakonov in ukazov za Štajersko od 23. zvezka, oziroma od leta 1891. naprej. Po dognanem vsporedu izrazi gospod predsednik svojo zahvalo in priznanje gg. poročevalcem in vsem govornikom, ki so se potrudili, da se je konferencija tako častno in vspešno izvršila ter ape-luje spominjajoč se lepega gesla našega presvitlega cesarja na skupno in vzajemno delovanje „z združenimi močmi". Konferencijo je zaključil ob 3. uri, ko je trajala neprtrgano 6'/s ur. Gospod Robič se mu zahvaljuje v imenu učiteljstva za njegove poučljive opazke in za vrlo nepristransko vodstvo konferenčnih obravnav. Pri skupnem obedu v stari pivarni, katerega se je vdeležil tudi gospod nadzornik, nam je došla iz Vellacha na Koroškem sledeča brzojavka Njega vzvišenosti gospoda c. kr. namestnika: „Bitte den Versammelten meinen herzlichsten Dank und besten Gruss mitzutheilen. Statthalter Kiibeck". Zaslišavši te vesele besede nazdravljali smo Njega vzvišenosti s prvim navdušenim „živio!", z drugim zasluženemu nadzorniku in s tretjim je počastil gosp. nadzornik svoje za poklic vneto učiteljstvo. Na kolodvoru, kamor smo gospoda nadzornika in več kolegov ob G. uri spremljali, razšli smo se z željo, naj bi današnja konferencija bila koristna za nas in za našo šolstvo! Tistim 9 učiteljskim osebam pa, katere se d e-monstrativno niso vdeležile skupnega obeda, kličem glede na današnjo razpravo o učiteljskem ugledu: »Pokažite svojo kolegijalnost ne samo v besedah, ampak tudi očitno v dejanji, tako bodete- svojemu ugledu bolje koristili, nego s strastno raz-družnostjo I" Iz goriškega okraja. V zadnji številki „Po-potnikovej" bilo je citati kratko poročilce o sklepih učiteljske konferencije v Št. Petru pri Gorici dne 11. septembra t. 1. To poročilce posneli ste najbrž gospod urednik iz drugih listov,*) kajti prijavili so je slovenski, nemški (N. Fr. Presse) in italijanski časopisi, znamenje, da je dokaj važno. Ker pa je v onih poročilih jedna točka izpuščena, dovolite, gosp. urednik, da jo tu navedem. Glasi se: Preslavni c. kr. dež. šolski svet naj blagovoli za prihodnje izdati naredbo slavnemu c. kr. okr. šolskemu svetu, da se pri oddajanji boljših učiteljskih mest (jaz bi dostavil še pri pomikanji učiteljskih oseb v višje plačilne vrste) ozira na službena leta in družinske razmere prosilcev iz okraja. Tudi ta predlog je bil, kakor vsi drugi, brez ugovora soglasno sprejet, kar je znamenje, da se je v tem oziru do sedaj res grešilo. Pri konferenciji v Št. Petru govorilo se je tudi o naši knjižnici. V goriškem okraji je 99 učiteljskih oseb, katere plačujejo za knjižnico, ali vkljub temu je ona tako suha in medla, da se je kar čuditi. Le-poznanskih del (v štirih jezikih) je n. pr. okoli 60—70. Med te so ušteta dela: Zakrajšek — Lira in cvetje, Podreka — Slavia italiana, Edbin Costa, Valentin Stanič, Gregorič — Pesmi, Schimani — Schule der Belehrungen, Perko-Juraj Caric itd. Med jezikoslovnimi deli (okoli 00) je največ šolskih beril in abecednikov v slovenskem, nemškem in italijanskem jeziku. Kaj ne, da je to krasna knjižnica!!? Ko se je pri konferenciji o tej točki govorilo, naznanilo se nam je kar jednostavno, da sta dva učitelja (gg. Vodopivec in Lavrenčič) račune pregledala in v redu našla, a gospod nadzornik je dodal, da se denar, ki ga učiteljstvo plačuje za nakup knjig, deloma nalaga v hranilnico. Nek učitelj je grajal tako početje, ter zahteval, naj se denar vporabi za to, v kar je namenjen. Primerjal je tako ravnanje evang. hlapcu, ki je zakopal svoj talent. In jaz vprašam: ali se še kje v Avstriji dela tako, ali je to v zmislu zakonov, ali nas vežejo postave z ozirom na plačevanje za knjižnico, ako se oni denar rabi za druge namene ? Ne privoščijo nam ne telesne ne duševne hrane! Kaj reče k temu preslavni c. kr. deželni šolski svet? V nekem okraji v naši deželi bile so volitve za deželni zbor. Tudi nekateri učitelji so bili izvoljeni volilcem. Gospod glavar je uplival na nje, da bi volili narodne mlačneže, da ne rečem nasprotnike. Nekateri so ostali možje, značaji; storili so, kakor jim je dolžnost velevala, a žal med vsemi našla sta se tudi dva, ki sta — padla. Bog jima odpusti! Kako zaupanje, kako spoštovanje naj ima ljudstvo do takih učiteljev, vzgojiteljev 1 y. Da, da, v boji se kažejo značaji! *) Da, ker nam je izvirnega poročila nedostajalo. Uredn. Pavel Kavčič f. Dne 27. septembra t. 1. umrl je v Senožečah — trgu na Notranjskem — tamošnji nadučitelj gosp. Pavel Kavčič. Ilanjki se je rodil 25. januvarija 1. 1S52. v Go-dešči pri Školji Loki na Gorenjskem; preminol je torej v najlepši dobi svoji! — Po dovršenih ljudško-šolskih naukih šolal se je na gimnazijah v Kranji in Ljubljani. Ilovršivši G. gimnazijski razred posvetil se je učiteljišču. Leta 1873. 1. novembra vsprejme prvo službo in sicer kakor prov. podučitelj pri Mariji Devici v Puščavi na slov. Štajerskem. Po šestmesečnem službovanji ostavi to mesto ter se preseli v Mengeš na Kranjsko, kjer ostane 2'/._> leta. Potem dobi učiteljsko službo v Postojini. G let je tu uspešno poučeval ter bil znan kot dokaj vešč učitelj. L. 1880. dobi izpraznjeno nadučiteljsko službo na štiriraz-rednici v Senožečah, kjer je deloval do svoje smrti. V prvih letih svojega učiteljevanja se je ranjki Pavle mnogo ter vspešno bavil z naravoznanstvom. Proučil je precej tioro na Notranjskem ter v ento-mologičnem oziru pokrajine Notranjske dobro poznal. Priredil je lepe zbirke, zlasti je imel lep herbarij. — L. 1889., ko so učitelji postojinskega šolskega okraja izdali „Postojinsko glavarstvo. Zemljepisni in zgodovinski opis". (V Postojini. Založil in tiskal R. Šeber. 1889) je tudi ranji P. Kavčič spisu kot dodatek pridejal svojo „E n tomol ogij o in Floro" za Notranjsko. Slednja leta je ranjkega usoda mnogo preganjala ; zlasti obiteljske razmere provzročile so mu dosti skrbij ter povspešile njegovo rano smrt. Toliko v spomin nekdanjemu sotrudniku! Blag mu spomin! Na Hrastniku, 7. oktobra 1895. Armin Gradišnik. (Novi minister za uk in bogočastje.) V novem ministerstvu B a d e n i je imenovan ministrom za uk in bogočastje zopet baron Gautsch. (Izpiti za učno us posob 1 j en ost) se pričnejo v Ljubjani dne 4. novembra t. 1. Prošnje morajo biti pri ravnateljstvu izpraševalne komisije do 26. oktobra. (Sodba o važnosti »Knjižnice za mladino".) Gospod Jan Lego je poslal gosp. predsedniku „Zaveze" sledeče pismo: Blagorodni gospod! Slavna »Zaveza slovenskih učiteljskih društev" me je o priliki svojega letošnjega zborovanja imenovala svojim častnim članom. Brzojavno poročilo o tem odlikovanji me je res zelo iznenadilo, ker predobro vem, da moje zasluge niso tolike, da bi bil v sanjah smel kaj sličnega pričakovati. Vse, kar sem za povspešitev vzajemnosti mej slovenskim in češkim učiteljstvom, oziroma šolstvom storil, je v mojih očeh tako neznatno, da moram uzrok tistega odlikovanja iskati le v veliki hvaležnosti, ki je jeden izmed mnogih krasnih značajev slovenskega naroda. Vsa moja dela na tem polji so sicer v lepih začetkih, pa vendar le v začetkih. Da se pa dovrše, s tem zagotavlja me rodo-ljubje, navdušenost in vstrajnost slovenskega učiteljstva. Največe važnosti pa pripisujem knjižnici za mladino, ker sem po najnovejši zgodovini češkega naroda prepričan, da more narod le takrat tujih vplivov prost, svoj in krepak postati, ako se odgoji v čitateljski narod, (le tedaj še doživim takega razvoja slovenske književnosti za mladino, da hode imela vsaka slovenska šola svojo knjižnico, ne samo za nežno, ampak tudi za odraslo mladino, najsrečnejšega bodem se čutil ter si rekel: Zastonj nisi deloval ! Da se to v malo letih uresniči, želim si najiskreneje za slovenski narod. Zahvaljajoč se vsem gospodom učiteljem kar najtopleje za njihovo naklonjenost, s katero so me toliko odlikovali, sem Vašemu blagorodju ves udani Jan Lego s. r. V Zižkovu, v dan sv. Vdelava 1895. Preuiemlie pri učiteljstvu. Gospod J u r i j A d 1 e š i č, naduč. v Šmartnem pri Litiji je premeščen za šolskega voditelja v Krško. Gospod R i h a r d Kokot, poduč. v Vojniku, je dobil učiteljsko službo in začasno šolsko vodstvo pri Sv. Duhu v Ločah. — Gosp. Jožef Kostanjevec s Cola je imenovan nadučiteljem v Premu. — G. II i n k o P o d k r a j š e k, učitelj v Kranji, je imenovan zač. strokovnim učiteljem na strokovni šoli za lesno obrt v Ljubljani. Gdč. Justina Lavrič, otr. vrtnarica v Ljubljani, je dobila II. učno mesto v Poljanah, gdč. Pavlina Kren, sedaj v Knežaku, pa II. učno mesto v Brez-nici. Gosp. Alojzij Gorju p, dosedaj na Trati, je imenovan začasnim učiteljem v Postojini. — Gdč. A r m i n a L a p a j n e je nameščena kot suplentinja na štirirazr. celjske okolice. Gospa Vincencija Puppis v Košani in gdč. Marija Mahorič v Šturjah ste stalno nameščeni. Na novo so začasno nameščeni učit. kandidatje oziroma kandidatinje : gg. Edvard Markušek na jednorazr. v Podkraji; Leopold Cul k za podučitelj a v Ribnici (Štaj.); Matej Jug na jednorazr. v Colu; Rudolf Zore na II. učno mesto v Komendi; Karol Miklitsch za supl. na c. kr. rudn. šoli v Idriji; A n t. M u n d a za poduč. v Št. Jurji ob j. ž.; Albin S c h m i d t za supl. na celjski okolici in K a r 1 U n g e r za poduč. v Pišecah; gdč. Marjeta Dobrin za podučit, v v Vozenici; LeopoldinaFranz za pom. učit. v Zalemlogu; Josipina.Joštza poduč. v Spod. Polskavi; Karolina Klemenčič za II. učit. na Trati; EleonoraKremžarza podučit, pri Sv. Jederti nad Lašk. trgom; Zofija Modrijan za II. učit. v urnem vrhu; Ivanka Novak za poduč. v Galiciji; ArminaPerhauzza poduč. v Arti-čah; Anka P reve za zač. učiteljico v Vipavi; Marija Pupp-is za začačno učiteljico v Prerau. Gosp. I' a v c 1 Kavčič, naduč. v Senožečah in gosp. Hrabro s lav Volarič, nadučit. v Devinu, sta umrla. N. v m. p. 1 Poslano. Celjski „Domovini" v pojasnilo in odgovor. V številki 27. od dne 25. septembra t. 1. se je „Domovina" kaj hudo zrepenčila nad tistimi slovenskimi učitelji, ki so se udeležili zborovanja štajerske učiteljske „Zaveze" v Voitsbergu. Mi bi se sicer za ta junaški napad, kakoršnih smo v „Do-movini", zlasti kadar poroča kaj o šolstvu, že navajeni čitati, prav nič ne zmenili, ako bi tako mogočno ne trdila, da je bilo to brez potrebe in ako bi tako oblastno ne povpraševala po rodoljubji odposlancev slovenskih učiteljskih društev k zborovanju v Voitsberg. Tudi vsiljevali so se baje slov. učitelji, da si nam draga „Domovina" čisto nič nc pove, komu, kedaj in kako, kar bi vsekako radi izvedeli. Morebiti pa vse to izvira odtod, ker se do-tičniki niso popred pri poročevalcu „Domovine" zglasili, ker niso ponižno in udano pri njem prosili dovoljenja, smejo-li iti k zborovanju ali ne. Ko bi bili to storili ter bi si bili poleg tega kakor za popotnico kupili še nekaj „rodoljul)ja", kojega ima gospod poročevalec „Domovine" vedno dovolj na razpolago, no 1 potem hi morebiti ne bili prišli v toliko nemilost pri gospodu, ki svoja poročila o šoli in učiteljstvu zajemlje navadno iz precej kalnih virov. Zakaj so pa vendar odposlanci slovenskih učiteljskih društev šli v Voitsberg? Gotovo le zato, ker je bila to njihova dolžnost, ker so jih društva v ta namen izvolila, ter jim ob jednem naročila, da tamkaj skupno zagovarjajo težnje vsega štajerskega učiteljstva. Odposlanci so bili zavezani, da se zborovanja udeležijo in torej to ni bilo brez potrebe, kakor trdi „Domovina" pač pa jih prav brez potrebe „Domovina" radi tega napada. Hudovati bi se morala v prvi vrsti pač nad slovenskimi učiteljskimi društvi, ki so k „Zavezi" zopet pristopila ter so tudi svoje odposlance izvolila. Da so le-ti ostali doma, bi bili zanemarili svojo dolžnost in izgubili tudi zaupanje svojih tovarišev. Učiteljstvo vse dežele ima mnogo skupnih interesov zlasti sedaj, ko gre za zboljšanje gmotnega stanja štajerskega učiteljstva. Ali pa gospod poročevalec „Domovine" misli in hoče, da bi slovensko učiteljstvo ne smelo na primernem mestu povzdigniti svojega glasil, da bi ne smelo na javnih shodih tirjati svojih pravic! Da! če nas velespoštovani in oblastni gospod poročevalec „Domovine" zagotovi, da se naše želje kmalo iz-polne tudi brez vsakega našega truda in sodelovanja, no, potem bodemo pač kaj radi in veseli ostali doma za pečjo, in celo hvaležni mu bodemo, ker nam ne bode treba križem sveta hoditi. Dokler se pa to ne zgodi, naj nam gospod poročevalec „Domovine" nikar prehudo ne zameri, ako se bodemo tudi še nadalje skupno z našimi tovariši na zgornjem in srednjem Štajerskem potegovali za svoje interese, zlasti, ako se bodo le-ti proti nam obnašali vedno tako taktno, kakor so se letos. Slovensko učiteljstvo pa je celo lahko ponosno na tistega svojih zastopnikov pri zborovanji, ki je se svojim temeljitem in popolnoma dovršenim govorom ves zbor kar očaral. Da so se nekateri naših slovenskih zastopnikov izvolili celo v društveni odbor — imena teh najdejo se v 18. številki tega lista — na to pa „Domovino" še posebno opozorimo radi tega, da prihodnje svoje posebno priostrene pušice tudi proti njim izproži. Kar se pa tiče rodoljubja naših odposlancev, rečemo samo toliko, da so bili med njimi dovolj znani, zna-čajni in delavni rodoljubi, da-si svojega rodoljubja ne obešajo na vsak plot. Prepričani smo tudi, da na svojem rodoljubji pri zborovanji v Voitsbergu niso prav nič izgubili s tem, da so tamkaj skupno z zgornje- in srednještajerskimi učitelji zagovarjali interese šolstva in učiteljstva. Dosledno bi morala „Domovina" tudi slovenskim poslancem, ki hodijo v Gradec in na Dunaj, očitati pomanjkanje rodoljubja in morebiti, da bi imela dostikrat za to vzrokov dovolj, morebiti celo več, nego pri naših odposlancih. Vendar pa nam ni znano, da bi se bilo našim slovenskim poslancem očitalo pomanjkanje rodoljubja zato, ker hodijo v nemški Gradec in nemški Dunaj. Tudi jako dvomimo, ima-li gospod poročevalec „Domovine" za „Zavezo" slovenskih učiteljskih društev več zaslug, nego jih imajo nekateri naših odposlancev, ki so bili pri zborovanji štajerske učiteljske „Zaveze" — jeden od teh je celo častni član „Zaveze" slovenskih učiteljskih društev, koja čast se mu vendar ni izkazala brez vseh zaslug. — „Domovini" pa svetujemo, da si naprosi, kadar bode o šolstvu in učiteljstvu kaj poročala, v šolstvu izvedenega in tudi resnicoljubnega moža; le taka poročila od takih mož se naj prijavljajo. Slovensko učiteljstvo nikakor ne zahteva, da bi se šolsko vprašanje ne smelo javno razpravljati, temveč nasprotno to prav iz srca želi, kajti šola je javna naprava in učiteljstvo .je javno osobje, temeljite, stvarne razprave pa bodo dobri stvari vedno koristile. Vse drugače pa je, ako prihajajo taka poročila od čisto navadnih časnikarskih šušmarjev, ki pobrkujejo po ulicah in raznem časopisji, ter potem svojo mavho izpraznujejo po raznih listih, samo da si morebiti par krajcarjev prislužijo ali pa, tla se izpolnijo prazni predeli v listih. Taki ljudje dobri stvari mnogo škodujejo, list pa, ki s takimi praznimi, dostikrat celo neresničnimi pobrki polni svoje prostore, si bode pač teško pridobil med razumnejšim čitateljem potrebne veljave in odločujočega upliva. Razpis natečajev. št-311 Podučiteljsko mesto. m. J Na štirirazrednici pri Sv. Antonu v Slov. goricah ima se popolniti podučiteljsko mesto z dohodki po III. plačilnem razredu in s prostim stanovanjem. Prosilci ali prosilke naj vložijo svoje prošnje, s spričevalom o zrelostnem izpitu oziroma učni usposobljenosti in z domovnieo redno opremljene do 15. oktobra t. I. pri krajnem šolskem svetu Sv. Antona. Okr. šol. svet Šentlenartski, 17. sept. 1895. 2—2 Predsednik: Kankowsky s. n 316- Podučiteljsko mesto, m. J Na štirirazrednici pri Sv. Rupertu v Slov. goricah ima se s 1. novembrom t. 1. namestiti podučitelj ali podučiteljica detinitivno ali provizorično. Prosilci ali prosilke naj vložijo svoje prošnje, s spričevalom učne usposobljenosti, ozir. zreloizpitu in z domovnieo opremljene, do 25. oktobra t. I. pri krajnem šolskem svetu Sv. Ruperta v Slov. gor. Dotična učiteljska moč dobi prosto stanovanje in letno plačo po III. plačilnem razredu. Okr. šol. svet Šentlenartski, 28. sept. 1895. 1—2 Predsednik : Kankovsky s. r. st-402 Podučiteljsko mesto. Na ljudski šoli v Črešnjevcih, sedaj v štirirazredno razširjeni, ima se do 1. novembra popolniti podučiteljsko mesto definitivno ali provizorično. Prosilci ali prosilke naj vložijo svoje prošnje s spričevalom o izpitu zrelosti ozir. učne usposobljenosti in domovnieo opremljenev do 18. oktobra t. I. pri krajnem šolskem svetu v Črešnjevcih. Okr. š. s ve t S1 ovenjeb istriški, 17. sept. 1895. 2—2 Predsednik: Kankowsky s. r. štev. 2. Razglas. Izpiti učne sposobnosti za občne ljudske in za meščanske šole pričnejo v letošnjem jesenskem roku pri podpisani komisiji dne 4. novembra t. I. ob 8. uri zjutraj. Po predpisu opremljene prošnje dovoljenja k tem izpitom morajo priti predpisanim potom najpozneje do 31. oktobra t. I. k ravnateljstvu komisije. G. kr. izprašev. komisija za občne in za meS5. šole v Mariboru, dne 2. oktobra 1895. Katera definitivna učiteljica bi hotela menjati službo s koleginjo v majhnem mestu ob železnici na Kranjskem? Le učiteljice nastanjene v kakem mestu ali trgu naj se blagovoljno oglase. Prijazne ponudbe naj se pošljejo do 31. oktobra t. I. uredništvu „Popotnika". m t I* '7» 11' i & i j iJR - M'' iJRi.ii ■AAA @ pričdhu šolskega (eta priporoča knjigotiskarnica sv. Cirila v Mariboru častitim šolskim vodstvom in krajnim šolskim svetom vse potrebne ________4 \ t R | X t % t t Z K t m Vsebina. I. Sedmi občni zbor „Zaveze slov. učiteljskih društev" v Novem mestu 4. in 5. sept. 1895. — O narodnej vzgoji v Slovencih. (Ivan Stukelj.) ■— II. Načrt za računanje na jednorazredni ljudski šoli. (L. Lavtar.) (IV.) — III. Dopisi in druge vesti. — IV. Poslano. — V. Natečaji in inserati. Lastnik in založnik: »Zaveza'! Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. (Odgov. L. A. Brože.)