ŽENSKI SVET LETNIK V. auoust 1927. številka 8. VSEBINA 8. ŠTEVILKE: OWIAZI IN DUŠE. XLI. - MATILTffi SERAO. - (Marica Bartoiava.) . . . Siran 225 JUTRO. - PescHi. - (Ksayer Meifeo.)................228 JUNAKINJA ZVESTOBE. — Nadaljevanje. — (Lea Fatarjere.).......228 ESFIRA. - Nadaljevanje. — (Aagelo Ceriiveail.).......... .-234 PISMO. - Pesem. - (Mirto Kunöe.)............... ,239 Slovanske ometaice: ZOFIJA BCMtŠTNIK - ZVONARJEVA. - (Ota Dabevee.) „ 240 C. OOT.AR: NaiVA Z081. - (Oastav Sirniša.)..............243 KAJ JE ŽE TAKO DOLGO ? - Pesem. - Oamko Ola»er.)........M4 VASOVANJE. - Pesem. - (Ouatav Stmlio.)............ .244 VIZIJA. — (Vladimirova.).....................245 ŽENA IN ZAKON. - (Giiela M^eva.)................245 DVOJE POMEMBNIH ŽENSKIH ZBOROVANJ............ „249 IZVESTJA : Po žcndcem svetu. — Materinstvo. — Gospodinjstvo. — Kuhinja. — O lepem vedenju. — Književnost in umelnost. - Str. 251, 252, 253, 254, 255, 256. — Ročno delo. --- UREDNICA: PAVLA HOČEVARJEVA. - „ŽENSKI SVET" Izhaja vsak mesec. — Za JUGOSLAVIJO Icfna naroJSnlna: Din. 64 (s krojno prilogo); polletna: Din. 32. — Naročila in naročnino je nasloviti na upravo „Ženskega Sveta", Ljubljana, Karlovška c. 20. Uredništvo in uprava: V Trstu, ul. Torre bianca 39/1 Poštne pošiljatve nasloviti na: .Ženski Svet", Trst (Trieste), posta centrtde, Casella postale :M4. — Izdaja ^snsko dobrodelno udruženi«" v Trstu. — Tiska Tiskarna .Edinost" » Trstu, Via S. Francesco 20. EmS In vse strmi ter se vzpenja na prste in zre, zre v prozorno, kristalno posodico, kjer še neče vreti strjena kri. Po vsaki Veri pa i*pije množica: «San Gennaro, san Gennaro, ne muči nas i>3Č.'» Zopet Vera in zopet vprašanje: «Kaj smo ti storili, san Gennaro, da -si hud na nas?y> In proti pozlačeni glavi svetnikovi vpijejo: «Stori čudež, Jitori čudež svojemu ljudstvu! Srditi starec, stori čudež!* In zopet in zapet se ponavlja Vera.> Ko se 7e odmolila osemtridesetič, kriče in rote, tedaj se obrne nadškof •k ljudstvu, v rokah ima posodico iz najčistejšega kristala, v katerem zdaj Vre suetnikova kri. Tu nastane vrisk, da se zamajejo temelji stare cerkve. Vsa množica pade na kolena, joče, ihti, poljublja hladna tla. Pred oltarjem pa zapoje nadškof z asistenco zmagoviti Tedeum. Ta na triindvajsetih straneh popisana procesija in čudež, bi bilo vredno največjega pisatelja. V useh njenih delih je toliko lepih, originalnih misli in aforizmw, da se človek ne more nadiviti. Raznomisina, globoka, plodom vita in krepka pisateljica, velikega duha in silne ustvarjajoče moči 'je Ma--tilde Serao, katere ime se blesti med najboljšimi italijanskimi romanopisci. STRAN 228. ŽENSKI SVET št. LETNIK V. Matilde Serm se je rodila 1. 1856. v Patrasu na Grškem. Njenega očeta, ki je bil žurnalist, so pregnali Burbonci iz Napolija, \bežal je na Grška ter se tam poročil z Grkinjo. Leta 1860. se je vrnil z rodbino v Napoli, oni Napali, katerega je pozneje njegova hčerka popisovala na sto in Sto načinov v sto in sto nijansah. O Napoliju pravi, da ga je Bog, usmiljeni gospod,, gledal vedno s posebno ljubeznijo ter ga božal kakor najboljši oče svojega, otroka. Poročena je Matilda Serao s žurnalistom, Edvardom Scarfoglio. Skupaf sta izdajala in urejevala list 11 Mattino, sedaj je ona urednica lista II Giorno. Marica Bariolova. Jutro. (Ksaver Meško.) Tiha še je po dolini. Hladno prvi svit rdi tam v daljavi na planini, kjer za goro solnce spi. Sam korakam v tej tišini v hlada jutranjem svoj pot, kot bi bil Zemljan edini, ki gre večnosti nasprot, da se z Bogom tam zedini, zadnji, ki je šel od tod. junakinja zvestobe. CLea Faturjeva.) Povest iz turških časov. iNadaljevanjc.— , li so jeknile nevidne strune ali je zašumelo po Gabrku? Po dvorišču je šlitf kakor lahek trepet. Dedu je zazve-nelo kakor udar sabelj in zabobnelo kakor udar kopit. Srebrni se je prizdelo, da jo kliče rahlo kakor še-nikdar: «Srebrna, duša moja!,.,» Mandi je zarozljalw, kakor da moli velika romarska družba rožni venec, gospodinji se je zdelo, da je podrla skladovnica drv, Matiji je bilo, kakor da se giblje pred njim bela stena. Stari Zahar je slišal rezek žvižg, Lojzek in Marinka sta se prijela za roko. Bilo ju je strah, ker je bilo druđe strah, gledala sta Tomaža, ki je strmisl v zrak, Liharda, ki ie LETNIK V. ŽENSKI SVET št. 9. STRAN 229. ■odprl v začudenju oči in usta, Solimana, ki je pribežal z naježeno dlako, se skrčil pod mizo in zatulil neznosno, kure, ki so pritekle, z izbuljenimi očmi in visiokim vratcmi za pscm... Soliman je stokal; «Zopet to strašno... ki je, kakor da hi bilo nekaj, pa ni vendar nič; ki je, kakor da bi bil živ človisk, pa ga ne moreš prijeti z zohn^i, ker je nakaj, kar ni nič.» »In kadar pride «tisto», postane kdo od ljudi v hiši tako «nekaj» .. Trd ja, v jamo ga spravijo, pa hodi okoli. Ooo! Poklala nas bo gospodinja, če ni prišlo: po njo...» «Prav res!» je pritrdil Soliman že bolj pogumno kuram. «Kadar odnesejo koga, pride dosti ljudi in dosti kosti in koščic leti pod mizo.» Tudi ljudje so se cavestili. Ded se je prekrižal in vzdihnil: «Sprejmi, Gospdd, svojega hlapca!,.. Vidiš, Tomaž, ravfao prav si prišel za mojo sedmino. Komu drugemu pa naj velja spomin, če ne m,eiii, ki se bližam stotici-» «Brez skrbi, ded,» se je otresel Tomaž, «vi ne boste še umrli, ste pre-zdrave kože, še ubiti vas bo treba, kakor so ubijali včasih stare ljudi, Saj veste tisto pravljico o kralju, ki js ukazal ubiti Vsakega, ki je imel šestdeset let?» Lihard je segel razburjen sam po ročki in si nalil; «Smrt gre rada mimo starih... Zdrav prideš iz poboja, pa ne veš, če te ne čaka na mirni vasi smrt, ne veš, izza katerega cgla preži in se reži vate. In če je tako — zapojmo in zaplešimo še enkrat!» «Plesali ne boste več!» je vstala odločno gospodinja. «Lojzek, ti vlovi z mlado oni dve beli jarčici, potem izpusti živino na pašo. Marinka, ti se spravi domov, Soliman, naženi otroke od dvorišča. Mlada! Treba je, da za-mešiš, zakuriš, pristaviš. Naj kaj pomeni ali ne, večerja naj bo v čast Tomažu in vojaku dobra. Ko pridejo drugi domov, bomo gostovali. Manda, ti nam lahko pomagaš v kushinji, boter Zahar, če imate čas, pa počaltajis kar tukaj večerje. Ti pa, Tomaž, ne pravi nam zdaj pravljic — povej pošteno: Kaj je 8 Turkom? Poznam- te, viem, da tiči za tvojimi histerijami nekaj resnega.» Tomaž je pogledal po Srebrni in otrocih, ki sioi sicer vstali, da sledijo povelju stroge gospodinje, a so se obotavljali, da bi slišali še kaj. Zganil je ramo: «Pustite jih, mati, saj se tiče vseh-.. Pogledal sem, če je mežnar pripravljen in dračje na grmadi suhio...» «Je nevarnost?» je planil Matija. «Nevarnost je, ne veš pa za koga. Ali vem, kam se bo obrnil Malkoč beg, ki se pripravlja za vpad? V Carigradu vidiijo radi, da nas ropajo iz Bosne, ker ne morejo pripraviti naše dežele za odpor napram veliki vojski, ki jo zbira Soliman. Najprej hoče porušiti Siget-grad, potem Dunaj. Pripravljajo se tudi, da vzamejo zopet Kanižo. Bil sem, vidite, v Ljubljani pri našem STRAN 230. . ŽENSKI SVET št. 8.________LETNIK V. junaškem Lenkoviču. Stotnik v Kaniži je prosil za pomoč in živež. Poivedar sem gospodu Lenkoviču marsika) in dal mi je zlat cekin za vino. Zapravit sem ga pri lepi vdovi pri Vodnih vratih. Ona, veste,» je pomežikal zopet, «se je zaljubila v mena in hotela je, da postanem oštir pri Ljubljanici...» «Nehaj zdaj s tem, Tomaž,» je rekla gospodinja nevoljno. «Kdo ve, če nimamo danes ali jutri turškega petelina na strehi in turške grabi je vi kašči. In ravno zdaj ko smo si malo popravili in pospravili.» «Človek obrača,.. Ali moreš in smeš računiti in si umišljevati v takih časih?» Truden je bil dedov glas. Manda je prikimala: «Svoboda, plemstvo, grad, bogastvo — vse je minljivo, večno je turško gorje.» «So kraji, kamor ne pride, kraji daleč od ceste,» je dvignil Matija zamišljeno glavo in zažugal Srebrni: «Če bi klicala grmada, kadar ni mene dmima, pusti vse v nemar in, beži v grad-» «In ded?» je vprašala skrbno — ponovno Srebrna. «Kaj meniš, da se bojim Turka? Kaj ga niso že večkrat prepodile ženske? Saj veš o Urški iz Davč in o dekletcu iz Skaručine?» «Ded?!» je rekel stari Krumpec nevoljno. «Dedu ni treba, da ga branijo ženske, obranim se še lahko sam. Saj sem se že dostikrat pomeril s Turkom, ko nas je klical grajski «aufgebot». Enkrat, bil je gospod Lamberg glavar, smo se zbrali na. Šilen-taboru- Pa ni bilaj^ravega vodstva in drugič se. sploh nismo oglasili, da bi se podili po svetu za Turkom in bi doma ostalo neobdelano in nepokrito. Pa je rekla gospoda sama cesarju: Kmetje naj branijo doma, iz dežele naj grado najeti pravi gijonarji.» «To si ti, Lihard, pravi gijonar, mi smo pa aufgebot,» se je pobahal Tomaž. Vojak se je razjezil; «Kaj se boš z menoj? Jaz sem cesarski in dežel-ski vojak suličar, ti si pa klatež godčarski...» «Pri vinu sva brata, Lihard, brata cigana,» se je smejal Tomaž razje-zenemu tovarišu, ki je udaril po mizi in naglašal; «In kaj se je vam treba bati. Turka, dokler j® tu Lihard, dokler imamo Lenkoviča in Turjaškega; Kaj ni napadel pred par leti pri, Senju z 340 možmi turških 4200? Napadel, nekaj pobil in druge napodil? In ko so po-žigali lani po Krasu in okoli Cerknice, Unca, Ivanje sela, okoli BLok in Nadliška — kaj jih ni pognal Turjaški, ki je nametnik povailjnika mejne obrambe, kaj jih ni pognal z razbitimi bučami mazaj? In jim odvzel več sto jetnikov'in v.ač tovoilov blaga? In letos — kaj ni šel preko meje s par sto mož in pobil več Usoč Turkov in prignal 20.000 ovac? In kaj ni prepodil naš Lenkovič Turka, iz Baboče in Korotne in mu zadal tak sitrali, da je zapustil cam celo vrsto trdnjav? In pred par leti, kaj ni napadel s ti^ konjeniki in par pešcev 4000 Turkov in jih pobil pri Sv. Heleni? «V to ime HJETA^xa: W.._ŽENSKI SVET št. 8._STRAN 231. 'fccižje!» je ihäl ibdimi klic.®) Kaj jih ni obležalo 2000 in je poplačal bogati plen juaašteco riiaših? itn če .se btuhajo Turki tudi, da jih je toliko', da bi jam tristjanska. woj.ska, će bi postala sol, še jedi ne posolila — vendar je moral pastili Sriltirtanlkmaj, Giins, Siget, in ga mori jeza, da je učakaJ sta-a-osit in ne ^stoji še konjiki rep na strehi sv. Štefana, Ticrej nič strahu! Tu jc mož, M ireže 'Taackcm glawi'» «Ti govoriš lahko, ker nimaš mlade žene,» je mahnil Matija. In tedaj so se .(ibniiile oci säeTi na Srebrno. In. so jo gledali, kakor da je niso videli še nikdar, in Videla .se jim je čudovito: lepa v siVoji zamišljeni žalosti. Nđiaj seprijetnega je stisnilo gospodinji srce. Da se otrese tega čuvstva, as je otresla na mlado in na otroka: «Alo.! kaj sem rekla?.! Kokoši, večerja, domov!» Lihard je skočil; «Kokoši loviti, to pa 'znam jaz najbolj.» «To vam je pravi kurji tat,» se je smejal Tomaž za njim, Tomaž, ki je vedel, zakaj gre Lähanda. Sreiima je šla aa hišo, kjer je bival pred skednjem in hlevom oni del kurjega rodu, ki ni prevažal svoje mladine in se držal raje ponosnega petelina. Srebrna je klicala jarce, ki so pritekle k nji, Lihard je skočil nerodno med nje, jih napodil vi presledek med kravjim in konjskim hlevom in planil za njima. Lojzku je velel: «Le izpusti živino! Jaz imam že kokoši.» «Zakaj mi plašiš živino?» je očitala Srebrna, ki jej je bilo neprijetno vojakovo vsiljevanje. Stala je pred presledkom in bila tako za hip sama ž njim. Vedela sta oba, da ju ne vidijo od mize, nista pa v'jidela, da jima je sledila Marinka, ki je hotela izpolniti ukaz svoje sestre. Dekletce je videlo, da je segel vojak v nedrije in rekel: «Pozdrai/i od vitaza, ki je umrl v m.olitvi za vas,» Dekletce je slišalo, da je dahnila Srebrna: «Lambergar?!» potem je bežalo pred vojakom domjoiv, Lihard je nesel svoj plen v kuhinjo in pomagal Mandi, ki se je sukala ročno okoli ognjišča, in gospodinje, ki se je otzirala na vrata, šla gledat k mizi na dviorišče in.vprašala, kje da je Srebrna. «Pustite jo,» je rekel Matija nevoljno, «ustrašila se je reva, bo že prišla, saj ni sužnja, da bi morala kar naprej stati za našim hrbtom.» «Glej raje, kaj dela za tvojim hrbtom, ti prevzetnost taka,» je zago-dmjala mati in se vrnila v kuhinjo, Lihard in Tomaž sta začela razlagati turško viero, da bi premotila Matijo, ki ga je biloi V živo zbodla materina opazka. «Udarila se je, ko je skočila za kokošjo, pa si boža glavo — a ne «jara, da bi jo kdo videl,» si je izmislil Lihard. «Udarila? Moram vendar pogledat,» Šel je in spogladala sta se Tctoiaž in Lihard. ') Dimitz: Geschichie Krains II Theil 2 Lief., Seile 190. STRAN 262. ._ŽENSKI SVET št. 8._LETNIK V. Matija je pogledal v prazne hleve in videl, da so vrata v gozd odprta. Stopil je ven in našel Srebrno naslonjeno na gabrovd deblo. Roko je tiščala na srce in solze slo' ji kapale debele in težke po bledem licu. Prestrašen je hitel Matija z vprašanji, na katera je stresala nemo glavo in si brisala sollze. Hotela bi mu povedati, toda beseda ji ni šla iz ust in rvledela je, da bi ne razumel, da bi ga ranile solze, ki lijejo v spomin na drugega, in očitek, ki ziveni bridko iz onih vrstic, bi obudil slabe misli v njem. Objel jo je in prosil: «Ne bodi taka! Povej mi vendar, kje te boli! Ustrašila si se, ne boš pomagala v kuhinji, gori pojdi in odpočij se, ali k Tomažu, da se razvedriš.» Smejati se?! Z zadnjim pozdravom in pikrim očitkom človeka, ki je šel v smrt radi tebe... O biti sama, le za par hipov, če tudi za ceno življenja! «Vrni se k mizi,» mu je rekla, «jaz pridem takoj — prosim te!» In Matija, ki mu je bila njena prošnja ukaz, je šel pobit nazaj. A že je bila mati tu; «No, kaj pa je?» «Pride kmalu» Mati je odšla .godrnjaj©: «To so res čudne stvari. Velim, da je treba večerjo, a mlada gre lepo v gozd in se pogovarja z. drevesi. Sem gospodinja ali isem dekla: res ne vem. Godec gre po svetu, pohvali ali pograja hišo, treba mu je postreči, treba je hoditi okrog njega,,.» Stopila je skozi hlevska vrata pod gabrje in zagledala Srebrno, kako sloni nepremično ob gabru, oči uprte nawzgor. Mati je uprla roko ob bok in začela: «Torej! Ubila se ni si, kakor vidim. Goste imamo v hiši, ti pa sloniš tukaj?! Če že ne moreš ali ne maraš delati danes v kuhinji, pa prisedi vsaj k mizi, da ne bodo ljudje še 'več govorili o tvojem čudnem obnašanju.» O biti .sama! Samo za par hipov, če tudi za cenol življenja.-. Da bi ne gledala vanjo prodirne materine oči, ne sinove, ki je daneis' tako zoprno podo'ben svoji materi. Ne da bi kaj rekla, je šla Srebrna s težkimi nogami k mizi in sedla poleg Matije. Posilušala je na videz pogovor mož, v resnici pa je utonila njena duša v prošlosti, si je stavila vprašanja, na katera ni vedela odgovora: Je imel prav, da ji očita brezčutno ravlnanje? Kaj ni trpela tudi ona, kaj ni bil žaljen njen ponos od ošabnega sorodstva in mar naj bi bila prevzela nase, da bi jo žalili vse življenje? «Ko bi me bila ljubila,» je pisal. In ta očitek je udaril in vprašal: Kaj je z Matijo? Si, mu udana od srca, kakor mora biti ploištena žena, ali ti je bil res samo izhod iz zagata, pot do boljšega? In tisti glas v tebi. Srebrna... Če ne ljubiš svojega-moža, če nisi ljubila Lamberga in če je res, kar pripovedujejo pravljice in pesmi... Kakor v sanjah je slišala dedovo modrlovanje: «Sodim, da ima vsaka stvar svoj začetek in konec, tako ga mora imeti tudi turška sila. Mi ne bomo tega dočakali, m^orda šele naših ctnck otroci, pa enkrat se bo usmilil LETNIK V. ŽENSKI SVET št. 9. STRAN 233. Gospod te s krvjo prepojene zemlje, kjer rodijo matere otroke za turške sužnje.» «Kristjani smo sami topcsrišće sekiri, ki nas seka. Turška moč raste samo iz nas. Podjarmi dežele in jemlje' «dešvo», vsakega desetega dečka. Po postavi bi jemali to desetino visako deseto letoi, pa jemljejo, kadar se jim zdi in kolikor. Ako niso dobili pri svojih pohodih v naše kraje do^volj dečkov, se pa zaletijo nad ubogo rajo. Tako je zahteval sultan c^ bosanskega sandžaka 1000 dečkcv, tačas ko je bil sedaj tako mogočni paša Mehmed Sokolović še deček v samostanu Milješevo in se je pripravljal za meniha. Ukaz je ukaz. Lezli so tudi v samostane in zdaj je v meniha namenjeni deček prva oseba na Turškem.» «Dobro da ne je fveč tvo;jih žgancev, sicer bi postal še sultan » Tako je šel pogovor mimo Srebrne, dokler ni začutila duha po goreči slami in ne pogleda deda, ki je vlekel zrak v nos in zmajal z .glavo; «Kaj diši takoi po slami? >: Je že kak pastir zažgal kak star škopnik,» je skušal pojasniti Matija. Kljub tej tolažilni možnosti jih je preteklo mrzlo — pogledali so se in pogledali na grad, na psa, ki je že vohal v zrak in renčal. Že sta stali na hišnem pragu Man-da in mati, ena s piško, druga s testom v roki. «Da ne gori kje v vasi?» Stopili so pod kolono. Vas je ležala mirno v.soln-cu in v poletni lepoti, od pašnika je prihajalo žvenk-Ijanje in zategnjena pesem. Grad se je vzbočit mogočno s stolpi in zidnim pasom. A .glej! Nad gradom.,, kaj ni kakor dim,,. Zdaj! Možgane in srce, hiše in gozd pretrese strel, odmeva od Gabrka, splaši domačo in divjo žival, vzbudi zmes preplašenih človeških in živalskih glasov, lomljenje vej, pokanje vrat, beganje na vse kraje, Možnar kliče: Grmada gori ! (Dalje'prih.) STRAN 234. . ŽENSKI SVET št. 8. LETNIK V. Esfira. Povest o votlih očeh. — (Angelo Cerkvenlk.) (Nadaiievanjä.) Kovno, 17. septembra 1918. Danes sem se vrnil in danes moram oditi. Za vednio! V Pskov,, V Pskov! Esifira še ne vis. In Vendar ne bom danes še odpotoival. Še to noč bom ostal pri njej, samo še to noć,,. Pskov, 20. septembra 1918. Esfira, jaz jočem. Zakaj sem čakal še vso noč? Zakaj se nisem takoj odpeljal? .K= 'S Ii Ko sem ji povedal, da hcm odpotoval, da je miorebiti ne bom nikdar več videl, se je nasmehnila. In njen nasmeh je bil kakor tista žalostna pesem na klavirju. Nič ni rekla. Potem pa se je zresnila in vprašala (glas se ji je tresel): «Ali ste žalostni?» Molčal sem. Vs^aka beseda bi mi bila izvabila glasen krik. «Vem», je rekla, «a bolje bo, če se razideva. Vidite, jaz.,, kaj vam morem jaz nuditi? Slepa ženska! In vi meni? Mogoče mnogo, a Biog ve, koÄo časa, MoraV«, se peteloiviti, kajti čutim-, da bi se po nekoliko dneh ne mogla več licpiti öd vas...» «Samo še to noč mi žrtvujte», sem jo šepetaje prosil. Dolgo je molčala, «Ob petih zjutraj se bom odpeljal.» «Pridite», je zašepiatala in zardela. ^ ^ K: Prišel sem. Predno seni utegnil potrkati, je odprla duri svoje izbe. cTiho, po prstih, prosim!» Ustavil sem se sredi sobe. Bilo je temno. Prijela me je za roko in me peljala k otomani. «Sedite!» Pozvonila je, V spalnico je vstopila njena sobarica, mala Idečka, «Idečka, mraz mi je, zakuri mi m kaminu!» Dolgo, dolgo sva sedela. Poljubljal sem ji roko. Ni mi branila. Haltel sem se ves potopiti vanjo, da bi bil ves v njej, da bi bila sleherna r.jena misel moja misel, sleherno njeno čustvo moje čustvo; slutil sem, da se v, njej nekaj velikega godi, kajti nekikrat je zadrgetala po vsem telesu. LETNIK V. __ ŽENSKI SVET št. 9._STRAN 235. Plamen iz kamina je le slabo obseval njen profil. Skušal sem iskati misli in čustva v njenih lOlčeh. «Zakaj me tako gledate?» me je nenadno vprašala. «Lepi ste, Esfira!» «Lepa? Ne, ne! Povejte po pravici, zakaj me gledate!» «Rad bi vedel, kaj se v tem trenotku godi v vaši, . . — kako naj po--vem? — recimo: v iviaši duši, v vašem srcu, ali če hočete: v vaših mož- . .ganih.» «Kaj se godi v meni? Da, nekaj se godi, nekaj, česar ne morem videti 3n objeti s svojo mislijo . -. nekaj, pred čemer me je strah.. . Strah me je pred to strašno željo: Videti bi hotela tvoje oči. .. videti tvoje oči'!» Zašepetala je in v tem šepetu je bilo toliko krika, tolika nepopisnega Igorja, da se mi je utrgal iz srca plaz joka. Naslonil sem glavo nanjo; objela me je in me poljubila na ustnice. «Mora tako biti,» je rekla' in ni jokala. In ziopet me je poljubila, in zopet, zopet , . . Potopil sem se v čistem hrepenenju do dtaa, prav do dna, in hrepenenje ije bilo brez dna, kakor njene mrtve oči. • «Nikdar več ne bom nikogar poljubila.» Ali je rekla sama sebi, ali je hotela povedati meni? Že sem hotel odpreti usta, že sism ji hotel priseči, da tudi jaz ne bom mikdar več. , . . «In vi,» je dejala «ne smete več misliti name, ko boste odšli. • . Srce bi me bolelo», če bi vedela, da trpite zavoljo mene, da ste mi nekaj 'obljubili, kar bi vas kdaj pozneje tlačilo kot neizpolnjena oibljuba.» Esfira, Esfira!» «Prijatelj moj, moj najljubši, slepa sem, pravijo, in vendar vidim ■več nego ti. .» Tako me je nekaj časa tikala, nekaj čqsa vikala. Zopet sva obmolknila. «Tako kratka je bila ta sreča, tako zelo kratka! Ah, ostani tukaj! Ne ilodi tja! Ostani!» «Ostal bom pri tebi. Nikakor ne bom šel.» Tedaj je nepričakovano zajokala- «Prekleta voijna!» «Zakaj, Esfira?» sem jo vprašal. Nikdar nisem zvedel zakaj. Niti danes ne vem še. Le temna v daljavi sem bil nekaj zaslutil. «Tudi vojna je morala biti!» «Morala?» me je vprašala. «Čeprav! Nič manj ni zato prekleta!» STRAN 236. . ŽENSKI SVET št. 8. LETNIK V. To sa bile njene poslednje besede. Dolgi dve uri je slonela s svojo glavico na mojih prsih in se mi je vsa vdala. Bila je vsa jaz, in jaz sent bil ves ona. ■ Poljubljal sem ji oči. Mrtve oči. Mimo vile ja korakala vojaška patrulja. Z bližnjega 2Womka se je oglasil zvon. . «Oditi boš moral.» «Saj ostanem tu, Esfira!» «Če me imaš res rad, odidi!» In tedaj sem jo poslednjič poljubil, «Vredno je bilo živeti,» je zašepetala> ^ Lokomotiva je zažvižgala; vlak je zdrdral v gosto meglo. Kako malo sem videl! In nisem bil slep. Povsod le megla, gosta^ neprodirna megla, Pskov, 5. oktobra 1918. Pisala mi je. «Do zdaj bila tako zelo sama sredi brezkončne teme. Odkar-pa ssm Tebe videla, sem vsak hip s Teboj.» Povedala mi je v pismu, da je pri njej doma čudno in žalostno. Mati venomer joče, oče pa po Več mesecev ne spregovori niti besedice. Žalostna je in vendar presrečna. Spominja se visak trenutek tiste pre-Isstne noči, zaradi kiitere ji je menda Sabaot vdihnil življenje. Premno^go-krat se na kolenih zahvaljuje Njemu, ki ji je ustvai'il srce. Njena sreča je popolna. Noče in ne more sicer trditi, da bi ji še ena takšna noč, še več takšnih dni ne potisočeriltf globine in sladkosti v občutju sreče. Ne ve, kako bi bilo, boji se misliti na možnost, da bi živela skupaj z menoj,.- Pa naj bo kakorkoli že; preverjena je, da je ni sile, ki bi mogla izbrisati iz njenega življenja Vero, da se more smatrati za najsrečnejšo ženskoi, ker ji je bilo dano popiti čašo najčistejše ljubezni prav do dna. Laže ji je pojmiti resničnost in veličino ta sreče v vsej popolnosti, ker je slepa in je zategadelj ne more motiti brezpomembna zunanjost. Vse, kar človek more videti, je brezpomembno, ker je omejeno. Edinole tema je brezmejna. Takol mi je pisala. Naj ji odpišem, me prosi. Mama ji bo čitala. Ni mt treba misliti, da bo mama čitala. Mislim naj si; Sabaot bo Esfiri podaril vid samo za toliko trenutkov, kolikor ji bo potrebno, da bo mogla prečitati njegovo pismo. Mama jo ima tako rada, da bo čitala in ne bo vedela, kaj čita. LETNIK V. ŽENSKI SVET št. 9. STRAN 237. «Tudi jaz ljubim mamo», piše «in če bi vedela, da bi ji mogla odvzeti le del tistega večnega trpl'jenja, ki ga trpi zaivoljo mene, če bi ji darovala svoje življenje, še ta trenutek bi ga darovala.» In sem ji res pisal, kakor da pišem samo njenim očem: «Moje oči! Esfira mioja, videl sem Tvoje oči, videl sem najlepše oči na svetu, kajti verjeti ne morem, da bi mogla še kje živeti lepota, ki bi bila lepša od Tvojih oči. Včasih me obide čudna misel; Da bi Ti Bog dal in bi spregledala samo za kratek hip, da bi uzrla v zrcalu samo za bežen trenutek lepotla svojih oči. Da bi Te tedaj vprašal Belg: ««Glej, Esfira, takšne so tvoje oči. Povej mi, kaj hočeš: ali hočeš ohraniti vid in izgubiti to lepoto, ali pa biti večno slepa in tako čudovito lepa? Povej, kaj želiš, in tvoja volja se bo zgodila!» Esfira, jaz trepečem zate; Esfira, Tvojega odgovora se bojim. Bojim se, da bi se zbala za svtojo lepotoi,,. in. če bi se Ti ne zbala, bi kriknil jaz: ««Bog, Bog, ne skušaj je, ne uniči te najpopolnejše leppite.,. vzemi ji vid...»» In še čudnejša misel me včasih muči: Dal mora menda tako biti, ker je Bog ustvaril; prepopolno lepoto in se je prestrašil svoje lastne ustvaritve: tolikšne lepote, ira ji je V poslednjem hipu uidaril pečat žalosti. Prestrašil se je, kakcr se je bil v) pradavni dobi prestrašil babilonskega stolpa. Lepota in vid, tako silen razum in tako prečloveško srce! Predaleč bi se oddaljila od. svioljega rodu; preveč podobna bi bila svojemu Stvarniku.. Esfira, zdaj veš, da tudi razumem — po svoje — Tvojo srečo. * ^ * Danes bi več ne jokal, kakor sem jokal v tisti noči. Le gledal bi Te, Niti ljubiti bi se Te ne upal. Ljubim Te le zdaj, od daleč, ko si mi tako daleč, da vidim TvO'je oči le skozi meglo. Gledal bi Te večno in ljubil ne bi —■ nikogar, * $ ❖ Prišel bom, Esfira; pričakuj me!» Tako sem ji pisal, tako obljubil, prišel pa ne bom. Bojim se, da bi pozabil rnater, domovino, vse, vse; bojim se, da bi pozabil sebe. Žalost bi bila prevelika, sreča preopojna. Opojnost pa je kakor blaznost. Moje bitje bi se vrnilo v mater in očeta, raztrgalo bi se v dva, v meni bi pel beli dan pod gorečim ekvatomim solncem, v meni bi jokala ledena pollama Meč... STRAN 238. . ŽENSKI SVET št. 8. LETNIK V. Ne, ne, ne smem iti k njej! Prešibak sem. In bolest je pretežka, radost premogočno silna. Umrem naj: šel bom! Pskov, 11. novembra 1918- Nisem šel. Danes se odpeljem v domovino. Domovina je osvobojena. Včasih sem divje hrepenel po tem trenutku: da bi doživel sivobodo» svoje domovine. In zdaj ? Zdaj mislim na Esfiro. Ali je domovina manj, ženska več? Spoznal sem: Človek je vse. . . . Ljubljana, 23. aoivembra 1918. Doma sem. Mrzlo je. Konji tekajo po ulicah. Včasih jih pridrvi kar večje krdsloi po Dunajski cesti. Videl sem konja, ki je mrtev bežal v Tivoliju. Umrl je, ker je bil lačen. Nekaj, me je presunilo, V srce me je zbodlo. Levo oko je imel odprto in me gledal. Mrtvo oko, Esfira, samo v tvojih očeh sem videl tolikšno žalost. Prestrašil sem se in ga gledal dolgo, dolgoi. V žalosti sem videl Boga; spoznal sem prav na rahlo — komaj za za-slutetrenutek — večnost- Pis,:-i sem ji žalostno pismo o mrtvem očesu konja, ki ga je pokončat glad. Povsod je mraz, povsod noč, povsod žalost , , . IL Prepis njenih pisem in njenega dnevnika. Kovno, 20. decembra 1918. Rihard! Saj t; smem pisati! Saj ne bom motila tvojega miru! Moram ti pisati, kako se je zgodilo, ker sama ne morem prenesti tega težkega bremena... Zunaj je bilo toplo. Z juga so pripihali topli vetrovi. Idečka, ki je šla z menoj na sprehod, je rekla, da je prišlo z, juga poletje na obisk... Ko sva prišli domov, sem šla v očetovo knjižnico. Zelo rada sedim v njegovi knjižnici. Prijetno je sedeti ob kaminu in-prisluškovati mislim tisočerih velikanov, ki so) se v tisočerih knjigah razdali svetu, ki v tisočerih knjigah žive v sobi. Rada poslušam, kako gori v kaminu ogenj. Včasih zaplapola ogenj in v neskončni temi zagledam nekaj. LETNIK V. __ ŽENSKI SVET št. 9._STRAN 239. kar se dviguje iz teme. Kako čudiolvito poje ogenj! Vcai.ih sem vzela v roke kitaro in sem brenkala tiho, tiho, spremljala sem pesem ognja, spremljala sem čudovite melodije, ki prevewiajo tuniranje, upepeljevaaje teles'. Umirajo in pojejo. Umirati je prav tako sladko, kakor porajati se. Sedla sem v naslonjač in sem poslušala. Nepričakovano me je pnedramil osomi glas mojega očeta- V sobi poleg knjižnice sta 'se prerekala oče in mati. Še nikdar ju nisem slišala, da bi se prepirala. Po navadi sta šla drug mimo drugega, sta se le pozdravila, včasih pa nista sploh besedice spregovorila. Stopila sem k vratom. Skrila sem se za zaveso ter prisluškovala. «Dovolj je že stara,» je rekla mama. «Neumnost! Kaj imajo njena leta s tem Bpraviti!» «Ti ne razumeš',» je dejala mama, «da mi je to breme mnogo pretežko. 2e dvajset nepolpisno dolgih let ga nosim! Ali ne moreš razumeti, da bi mi Esfira odvzela velik del bremena, ča me ne bi obsiodila.» «Vrag te vzemi! Kar je, je! Zavoljo olajšanja tvojega bremena (jaz ne Verujem vanj; to ti odkrito piotvem!) in zavoljo njenega odpuščanja še vedno ne bo izpregledala!>5 «O, ti ne TCruješ... trd si! Nisi čloivek!» «Smešna si! Saj sem ti rekel: nočem otroka! Bolna sva! Otrok bi se mogel roditi silep, a ti: Ne, ne^.. deklioO hočem, deklico...» «Saj vsini, da sem kriva, saj vem, da sem prišla okužena v ta zakon, a ti veš, da ni vse to izključno le moja krivda.» Mati je zajokala. Tako je zajokala, da bi bila tudi jaz kmalu glasno zaihtela. Po prstih sem odšla. Tisto noč sem pi-vič zaplakala zavoljo svojih oči. Zakaj sem zvedela skrivnost svojih oči? (Dalje prih.) Pismo. (Mirko Kunčič.) Srce je polno hrepenenja, Glej, kadar mi je težko v duši, prepolno bolnega strmenja: zasanjam v tihi gozdni gluši dve zvezdi zlati iz daljav — o mrtvi sreči za gorami to tvojih je oči pozdrav. in sladkem miru v grobni jami. A kadar je srce veselo, bi tebe in ves svet objelo. Privil bi spet te nežno nase — in pil in pil iz sladke čaše.-. STRAN 340. . ŽENSKI SVET št. 8. LETNIK V. SLOVANSKE UiVIETNICC:. Zofija Bovštnik-Zvonarjeva. Predlani že mi je pravila gospa Borštnikova, da piše svoje gledališke spomine. Delo, ki bi bilo prvo te vrste na našem književnem polja, bi bilo brez dvoma zelo zanimivo in važen prispevek za zgodovino slovenskega gledališča. — Vendar mi je že tacaš omenjala, da jih ne bo pisala v slovenskem jeziku... Ne vem, ali bo gospa to svojo namero izpolnila ali ne, vsekakor sem sklepal iz tega kakor tudi sicer iz razgovora, da se je tudi njej vodilna javnost nemilo zamerita. Tudi pri njej se ponavlja ona stara, nevesela in danes tudi šir-jemu občinstvu že znana povest o večnem odhajanja in prihajanja naših umetnikov. Otrok in dekle je vzrasla doma, odraslo ženo ' pa so nam že vzeli drugi... po dolgih letih se nam je vrnila spet, a naše > so jo v drugič odbile... , ..... -.razmereii Potem po prevratu je poskusila v tretjič in — zadnjič. Gledališča so zdaj že državna. In naša največja igralka je zdaj vpokojena. Zofija Zvonar jeva se je rodila 15. maja 186S. v Ljubljani. Z gledališčem se je seznanila že v najbolj zgodnji mladosti. Nastopila je namreč že s štirinajstimi leti na odru Čitalnice v vlogi Jelice Trifkovičeve enodejanke «Šolski nadzornik>^. (Istega večera, to je 10, XU. 18S2. je nastopil prvikrat tadi bančni uradnik Gorazd — Ignacij Borštnik.) Vodstvo Dramatičnega društva, ki je tačas komaj 16. leto obstojalo in ki je komaj okrevalo od financijelne katastrofe v sezonah 1878-1880, je v lepi in temperamentni deklici kmalu zaslutilo talent in ji — razen Borštniku — posvečalo -največ pozornosti. Leta 1887. se je z deklamiranjem Ce-strinove pozdravne pesmi češkim gostom, ki so takrat obiskali Ljubljano, tako prikupila, da so se takoj zanjo zavzeli in jo vzeli s seboj v zlato Prago, da jo izšolajo za igralko. Stanujoča pri ugledni in gostoljubni rodbini Karla Neureutterja se je B.-Zvonarjeva posvetila popolnoma gledališkemu študiju, učila se pridno češkega jezika in vedno obiskovala dramske predstave v Narodnem divadlu. Na prigovarjanje dram. društva pa se je vrnila spet v Ljubljano, kjer se je poročila s svojim učiteljem in režiserjem Ignacijem Borštnikom, ker je bil v tem času že LETXIK V. ZKNSKI SVET št. 8. STRAN'241. glavni igralec in duša v\ega gledališkega dela. Ta umetniška dvojica je bila od ie dobe naprej najzanesljivejša opora predstav in najprivlačnejša sila za ljubljansko občinstvo. Leta 1892. je igrala Z. pri slavnostni otipritveni predstavi novega Deželnega gledališča Jurčičevo Veroniko Deseniško v Borštnikovi priredbi in režiji. Sicer pa je nastopala v teh svojih prvih ljubljanskih letih skoro v vseh glavnih vlogah tedanjega repertoarja kakor v Klari (Hebbel), Veroniki (Anzengruberj, De-bori (Mosentahlj, Nori (Ibsen), Fedori (Sardou) in dolgi vrsti drugih, tragičnih in veselih. Sčasoma je njena umetnost v toliko dozorela, da se je mogla pokazati tudi že v Zagrebu. Gostovala je v Hrvat. Zern. Kazalištu v dveh svojih najboljših vlogah, v Dami s kamelijami in pa v Nori. Zagrebška sicer zelo razvajena in stroga kritika jo je z največjo pohvalo sprejela in 1. 1894 jo je intendant 'dr, Titjepa-^ pl. Miletič z Borštnikom vred povabil na engagement. Ker 50 bili pogoji za igralski razvoj kakor tudi za materijalno ugodje v zagrebškem gledališču že takrat mnogo mikavnejši od ljubljanskih, je seveda umevno, da sta se oba umetnika prijaznemu vabilu odzvala in se od Ljubljane za najlepšo dobo svojega udejstvovanja poslovila. Toda dočim si je Borštnik izbral Zagreb za svoje stalno poprišče, je Borštnikova že po petih ietih proslavljenega delovanja (za intendance J. pl. Hreljanoviča) zapustila odlično mesto in se preselila na Dunaj, kjer se je izobraževala za nemško igralsko karijero. V nemškem jeziku in govoru jo je podučeval najznamenitejši nemški recitator in pedagog Aleksander Strakosch, ki se je za B.-Zvonarjevo vneto zanimal in ji preskrbel tudi engagement za Dresden. Povabilo bodgarskega prosvetnega ministra šišmanova pa jo je premotilo — in tako se je podala na novo atvorjeno gledališče v Solijo, kjer je trikrat gostovalno nastopila in sicer dvakrat v hrvatskem, enkrat pa v slovenskem jeziku. Na poziv intendanta dr. Ilije Mila-rova ie podpisala pogodbo in ostaia članica sofijskega gledališča tri leta t. j. do 1. 1908. Po demisiji Milarova je prišla na vabilo prof. Fr. Juvančiča v Ljubljano, vendar je bila že po dveh letih zaradi konfliktov med njo in tedanjim upravnikom Fr. Govekarjem odpuščena. (Vzroke je precej ostro opisala v «Slovencu» 15. in 17. H. 1910). y to dobo spada tudi njeno uspešno polletno režisersko delovanje v Osijeku. Po prevratu je na Nučičevo prošnjo prevzela vlogo matere Vrze pri otvoritveni predstavi Tugomerja v dramskem (bivšem nemškem) gledališču, v poznejših sezonah pa je nastopala le bolj poredkoma. 1922. leta je dala svojemu poklicu za vselej slovo, bivala nekaj časa v Ljubljani in Beogradu, danes pa živi kot vpo-kojena igralka v Mariboru, v miru in daleč od vsega gledališkega življenja. Svoje prve gledališke vtise je sprejemala B.-Zvonarjeva na odru Čitalnice in starega Deželnega gledališča, kjer ji je bil prvi učitelj v dramatični igri režiser Josip Gecelj (Götzl). Že v Pragi pa si je razširila obzorje, kajti Nar. divadlo je imelo tačas kljub svojemu začetku že prvovrstne umetnike, med njimi Sklenafovo, Malo, Bittnerjevo, Seiferta, mladega Vojana in druge, ki so mlado učenko neštetokrat navduševali, ji odkrivali tajne gled. umetnosti in jo trajno vzpodbujali k de-ii. V Ljubljani pa ji je režiser Borštnik — ki se je takrat vrnil z dunajske šole Baumestra in Tyrolta — vcepil morda že prve znake modernega, veličastnega igralskega pojmovanja in izvajanja. Bil je to namreč čas, ko je nastopal hrupm prevrat literature in z njo tudi dramatične umetnosti. Namesto romantično sentimentalnih, družabnih ali moralnih, vsebinsko precej plehkih, a tehnično zelo spretnih komadov kakšnega Skribea, Kotzebuja, Sardouja, Benedika, Birch-Pfeilferjeve etc. so nastopali Ibsen, Hauptmann, Zola in Tolstoj; namesto patetičnega deklamiranju prazne šablone in propadajoče weimarske šole krepka naravnost in ostra ka-rakterizacija novega stila. V evropskih gledališčih so se križali vplivi gostujočih "stran 242. ■ ŽENSKI SVET št. 8.__LETNIK V. Meiningovcev, Anioineovega teatra in Rejanneoüe iz Pariza, Ritiorijeve, Rossija in Salvinija iz Italije, od katerih so bili zlasti zadnji vsi znanitelji nove realistične struje tudi na odra. In ko je 1. 1892. o priliki «Svetovne glasbene in gledališke razstave» na Dunaja videh B.-Zvonarjeva prvikrat tudi Eleonoro Duše, ki je s svojo igro učinkovala naravnost reformatorsko po vsej Evropi, je velika umetnica vplivala odločilno tudi na njen igralski razvoj. Bivanje v Zagrebu in soigra s prvimi umetniki tedanjega hrv. gledališča, kakor s Fijanom, Mandrovičem in Borštnikom je njen dovzetni, vseobsežni talent v marsičem še poglobila. Poznejša šola na Dunaju pa ji je dala zadnjo izpopolnitev v tehniki: plastična izklesanost jezika ter zmožnost dramatično in pomembno izvajanega govora. Zofija Borštnik-Zvonarjeva predstavlja v vrsti slovenskih gledaliških umetnic brez dvoma najmarkantnejšo osebnost. V svoji temperamentni, prožni in polno-barvni naturi se ni nikoli zadovoljevala z enostranskim izobraževanjem, temveč je nagonsko prodirala vse zastarele, po «stroki» omejene pregraje, razširila svoje območje na vse vrste dramatične literature in nastopala z enakim uspehom v težkih tragedijah kakor v lahkih, konverzacijskih in salonskih komedijah. Njena zunanjost in bistveno nagnjenje pa sta jo vzposabljali predvsem za visoko tragedijo. Lepa postava, klasično lice, dostojanstven nasl:< v tem kaosu in boju pretekiega s prihajajočim je moj korak iskal poti človekove. A na vsaki poti mi je udarjal v uho neusmiljeni ritem strojev. ' Tako je moja duša tavala po tesnih koridorjih življenja z divjim hrepenenjem po luči, o kateri je pisano: tin luč je bila življenje in življenje je bilo luč ljudem,» ^ ^ In v zvezdnati pomladni noči je moja misel' biodila po onih mejah, ki ločijo življenje od smrti. —■ Po visokih gorah. Šele tedaj, ko je človek dospel truden in izmučen do vrha gore, je smel prestopiti prag življenja, spoznati svoje zadnje spoznanje. Tako je pisano. Dve senci sta se gibali druga proti dragi preko vrhov. Vstala mi je ilutnja iz globin, da sta čuvarja človekova. Ko sta se srečala, je padei manjši drugemu k nogam in mu jih poljubil. Oni pa ga je dvigal in objel. — Vse jasneje je vstajala podoba pred mojimi očmi in tedaj sem spoznala obema obraz: Bila sta — obraz Kristov in umetnikov. Žena in zakon. (Gizela Majeva.) ivimo v dobi, ko se je žena prebudila iz spanja sto in stoletne sužnosti. Minili so časi, kci je bila žena kolo, vrteče se le po možeivem tikazu, odvisna, neodloču-jcča, teptana v svojih naravnih pravicah. Zgodovina žene nam pripoveduje oi poniževanju, izkoriščanju in usužnjevanju s strani moža. Le redke so se znala uveljaviti v teku stoletij. Te je vodila posebna modrost, potrpežljivost in preudarnost ali pa prebrisanost in intrigantstvo. Na eni strani je bila duševna slepota žene kriva njene odvisnosti, na drugi strani je zmagala njena modrost ali egoizem. Danes S3 je tozadevno marsikaj spremenilo. Inteligentne, izobražene žene ne zadovoljuje le dom, gospodinjstvo, otrok — njena inteligenca sie hoče udejstvovati na širšem polju. Samozavestno je stopila od domačega ognjišča v svet Dobro se zaveda, kaj nudi človeštvu s svöjim duševnim in telesnim delom, zata zahteva svoj delež, ki ji pripada pravzaprav sam po sebi. «. "stran 276. ■_ŽENSKI SVET št. 8._LETNIK V. In viafldar se mora žena bojevati ,za svoje praivice. To nam spričujejo razni kongresi Zakaj tako? Moški svet ji je bil nehvaležen in ji sam po sebi ni prizmaval pravic, ker mu je bilo tako udobneje, IzkioHščal je ženo, njeno vdanost in njeno mehkobo. Preveč je bilo zahtev in malo priznanja, zato se nikar ne čudimo današnjemu ženskemu gibanju. Gibanja ni vzbudila želja pd raju na zemlji, želja po svobodni ljubezni in neodvisnosti; vzroki so globlji: poniževanje, omalovaževanje in izkori--ščanje ženskega spola potom moža, toi je vzbudilo v ženi samozavest. Povod so dali moški sami. Nekaj krivde pade seviada tudi na ženo. Zakaj je stala žena v! preteklosti kulturno tako nizko in se ni niti zavedala tega? Vse njeno delovanje je slonelo, na tradiciji, na izkušnjah starih mamic. Nobena pridobitev v duhovnem življenju je ni dvignila nad tradicijo, literatura ji ni nudila poučnih knjig in tudi ako je tu pa tam katera zagledala luč svteta, je bila le na mizi posamezne inteligentke, delavka in kmetica nista imeli upogleda vanjo. Tako je slepomišila žena kat gospodinja in mati iz roda v rod. Danes ne sme žena vzdihovati nad izgubljenim in zamujenim. Njena sveta dolžnost je, da zida na novi, zdravi podlagi preko vseh predsodkoiv sebi v čast, svojcem in človeštvu v korist. In vendar vse zmage ženskega gibanja, vsi girl-klubi ne bodo odvrnili žene od njene prvotne in edine nalloige, ki jo je izvrševala pražena in jo izvršuja žsna v stoletju raznih pokretov, prenarvljanja duliovtncga življenja in raznih praktičnih iznajdb. 2ena je dodeljena možu po naravi kakor mož ženi. Te naravne resnice tie izbriše nihče, vsled nje sili mož v objem žene in žena v objem moža. V ženi živi hrepanenje; ljubiti in biti ljubljena, to je podlaga njenega življenja; iz te podlage raste vse drugo; veselje do življenja, ljubezen do dela in brezmejna vdanost do moža. Vsaka druga želja po zbližanju do mioža je nenaravna, ki pretvarja ženo v stvor brez srca in duše, ker jo popolnoma materijalizira. Iz hrepenenja po naravni ljubezni zraste v ženskem bitju žena, gospodinja in mati. To je prostovoljno suženjstvo, katerega se pa ljubeča in ljubljena žena nikakor ne zaveda. Dajte ženi tiho priznanje, tiho ljubezen in spoštovanje, pa ne bo videla v neutrudljivi požrtvovalnosti in v telesnem trpljenju, ki ga zahteva zakonsko življenje, sebe le kot mučenice! Dala bo, ker prejema, ljubila bo, ker je ljubljena, živela bo- možu in deci, ker živijoi oni ž njo in za njo. To je njena dolžnost in to je njena pravica, Sf t;: ž e n a v z ak o n u! Koliko besed je padlo na to plat, koliko zvonov zivloni o tem svojo pesem. Katera melodija združuje v sebi vsw poezijo zakonskega življenja? LETNIK V. ŽENSKI SVET št. 9. STRAN 247. Človečka usita vzdihujeji« in jadikujejo: prav malo je srečnih zakonov. Zakaj? Krivda leži na možu in na ženi. Le tisti zakon je lahko srečen, ki je zveza dveh se ljubečih bitij, katera se družita v popolnem soglasju po telesu in po duši. Le taka harmonija odpre vrata v zemeljski raj. Njiju zveza mora biti blagoslovljena po nevidni zvezi dveh medsebojno .se izpo-polnjtijočih src in duš, ki se zlijeta v harmonično izpopolnjeno celoto, in po vidni zvezi svetega zakramenta. Ako je pa podlaga zakonu kupčija, preračunljivi egoizem ali strast, pa nikar ne iščimo v takam zakonu sreče. Zakon bodi steber morale in nravnosti, zato ne ćakajta mož in žena v zakonu na ono smoibodo, ki vodi vsakega na svojo pot. Tak zakon razdira človeštvo in ga .sili v propast. Koliko se greši pri zakonski zveizi zavedno in nezavedno, to potrjujejo nesrečni zaboini. V mladosti prenagljen korak se najčešće maščuje. Težko je popravljaiti, kar človek takrat zagreši. Marsikaj se ne da več izbrisati. Kaj naj prinese žena v -zakon? Dobro srce, pridne roke, razum, modrost in — poezijo, To je najlepša in najzanesljivejša dota. Kaj bodi žena v zakonu? Miožu — žena, ljubica in prijateljica, v skupnem domu gospodinja, otrokom mati-vzgojiteljica. Vsa njena čustvenost pripade predvsem možu. Njemu bodi v vsem ideal. Njena notranjost — srce in bistvo duše — in njena zunanjost — postava, hoja, govorica, obleka — naj tvorita harmonično lepoto. Žena, nikar ne prekorači meje estetike, da ne zaideš v perverznost! Mož ti bo .zvest, če mu ostaneš vse življenje idealna ljubica. Ne odrekaj mu telesnega zbližanja, ki je naravna potreba in ti oskrbi potoiiiacev, a svcjc duše ne »madežuj z nezmernosljo in ne kvari svojega telesa s spolno razuzdanostjo. 2ena bodi možu prijateljica, stojiSČa mu ob strani ob uri sreče in nesreče, ob svetlih in trpljenja polnih trenutkih, ob delavnikih in ob praznikih, Njemu naj ,se prilagodi v mišljenju in stremljenju. V tem je njena sugestivna moč, ki jo spaja z možem v nerazdružljivo celoto, ki je predpogoj za razumevanje v zakonu. Žena bodi v skupnem domu gospodinja. Najlažje, kar zahteva zakon od žene, je gospodinjstvo. Da zadosti tej zahtevi, potrebuje praktičnega znanja ter veselja in ljubezni do dela. Žena naj ne prinese poloivičarskega znanja v zakon. Vse njeno delo je zrcalo njene dušia in merilo njene inteligence, zato je njen dom odsev njene lastne osebnosti. Nabaviti si miora potrebnih poučnih knjig, revij, časopiov, množi naj si znanje in širi duševno obzorje, da ne zastane v mlaki zastarelih nazorlov in nepraktičnosti. . STRAN 248.____ŽENSKI SVET št._8._LETNIK V. _ Žena, ne tarnaj: ni sredstev. Varčnoist, spretna roka in razumen mož — to je marsikatero spravilo iz zadrege. Vedi, da ni dela, ki bi poniževalo vrednost žene, saj ne živimo več v časih zastarelih nazorov, zato se ne sramuj mcbenega dela. Če nimaš dovolj sredstev na razpolago, da bi si vzdrževala služkinjo, razdeli si dnevni red tako, da ti vedno preostaja kakšna urica za samoizobrazbo'. Ne delaj tja v en dan. Delaj z razumom,. Poznam gaSpodinjo, ki ne najde nikdar proste urice, da bi se oddahnila, odpočila in se po svoje razvedrila, in vendar ji je dom v neredu. Njeno lice je vedno izmučeno, njena hoja trudna, nje beseda vzdihovanje. Živi življenje trpina. Zakaj? K'5r ne dela z dušo, pač pa ie z rokam', ne dela z veseljem in z ljubeznnijo, ker nima zmisla za delo. Poznam pa ženo vesele naravi, ki ima vedno čedno stanovanje, v hiši vlada red in kljub temu prebira ženk knjige in časopise, hodi na sprehoda in ljubi življenje, V njeni bližini se niož po dnevnem delu razrv>iedri, otroci jot obožujejo, Ta je umetnica v svojem delokrogu, Zena — mati! V harmonični zvezi dveh osebnosti, moža in žene, iz sadov skupne radosti zrastejo popolnejše mladike — njiju otroci. Ljubezen v zakonu iraa le v otroku svoj smloiter. Čim višjo stopnjo kulture sta dosegla mož in žena in čim zrelejša s;ta po duši in po telesu, tem popolnejši je njiju sad. Otroci ljubezni in razuma so najpopolnejši, oni so solnčni žarki, cvetje življenja, ker izhajajo iz službe božje, ki jo izvršujeta ljubeča se zakonca. Nič ni lažjega kot postati mati, a nič težjega kot biti dobra mati-vzgojiteljica. Ta delokrog zakonske žene tirja vse njene duševne znanosti in srčno lepoto. Prava, vzgoja prinaša, blagoslova za vse življenje ne le starišem in otrokom, temveč vsemu človeštvu. Več sreče in zadovoljstivia bi bilo na svetu, ako bi izhajali iz družin dobro vzgojeni otroci, dobre hčere in dobri sinovi', poživljeni po materini srčni kulturi in modrosti, potrjeni po očetovem lepem vzgledu^ A. mati, naj bo žena duševnega ali telesnega delavca, uboga ali bogata, miora vršiti svoje poslanstvo vestno. Ona je soodgovorna za socialno zlo ali socialno blagostanje. V njenem telesu je moč — iz te vstaja zmaga ali propast človeštva. Kaj zahteva žena od zakonskega moža? — Nič in vse! Mož bodi takšen, da ga bo žena vse življenje spoštovala in z zaupanjem zrla vanj — tedaj mu bo' vse življenje nezavedna sužnja. Žrtev izhaja le iz ljubezni, žrtev brez ljubezni v zakonu je zato mučeništvo. Koliko mućenic in miičenikov je v zakonih? V hiši, kjer vlada duh, ki se izliva iz moža v ženo in iz, žene v moža, je radost doma. Iz duševne harmonije v zakonu vzklije od vseh zaželjena, a od redkih doživljena zakonska sreča. LETNIK V. ŽENSKI SVET št. 9. STRAN 249. Dvoje pomembnih ženskih zborovanj. IV. zboromnje Male ženske antante v Pragi, (cd: 1. do 4. junija t. 1, Predsedovala mu je Grkinja. Zhcfrovalke so s posebno važnostjo obravnavale in sestavljale program antantinega dala. Pri tem so imele pred očmi dva razloga: da bi javnost lažje razumela naloge in namene društva in da bi se z njimi seznanile tudi druge ženske organizacije v iztočni Evropi (bolgarske, ogrske, turške, albanske) ter se včlanile v antanti. Druga točka na programu zborovanja je bilo gospodarsko vprašanje. Pod vodstvom Čehinje, priznane strokcivnjakinje, so razpravljale o glavnih načelih, po katerih naj bi .se uredili gospodarski odnošaji držav, katerih ženstvo je včlanjeno v M, 2. A, Ta del je bil posebno zanimiv; vendar sie zborovalke niso mogle zediniti v vseh tcčkah in so zato nekatere odložile do bodoče konference. V praktičnem delu ekonomskega vprašanja so govorile, kaJflO bi se uredila propaganda za čim rvečjo in ugodnejšo izmenjavo ženskih izdelkov v včlanjenih državah. V to svrho so določile, da bodo v prostorih poedinih društev in po drugih pripravnih krajih razstavljeni vzorci izdelkloV, ki naj bi služili za naročila, katera naj bi se naslovila naravnost na dotično udruženje. Predlog bo izrweden že v t^m letu. Kot tretja točka je bil na programu mirovni (pacifistični) pokret, delovanje za odpraVo' vojne. V tem pogledu je bilo sklenjeno, da se do prihodnjega zborovanja: 1.) poizkusi, pritegniti k skupnemu delu ženstvo prej omenjenih držav in ga pripraviti, da si usvoji program M. Ž. A.; 2.) da se en dan v letu posveti mirovni prio5>agandi; 3.) da se sodeluje z druglimi društvi za propagando «Društva narodov»; 4.) da se ustanovi komisija, ki bi vestno pregledala vse šolske knjige in posredovala pri poklicanih lobla-stih, da se odpravi iz šol. tekstoiv vse, kar bi bilo v nasprotju s širjenjem mirovnega duha med omJadino; 5.) da se vzpostavijo vezi med stanovskimi organizacijami včlanjenih držav in da stopijo Ženski Savezi v stik s Podmladkom Rdečega križa. Kongres je tudi določil, da se bo od novembra dalje izdajal «Veslnik Male ženske antantej>, pisan v francoskem jeziku. Njegov namen bo, seznanjati inozemski svet z delovanjem' M. Z. A. in medsebojno upoznavati poedine včlanjene države o ženskem prizadevanju. Prihodnji sestanek bo spomladi 1. 1928. v Varšavi. Za predsednico je bila izvoljena Poljakinja ga. Tilicka, za podpredsednico pa Jugosloveiika Milena Atanackovičeva. Zborovanje upravnega odbora Mednarodne zveze za žensko volilno pravico v Pragi od 25. dlo' 30. maja t. 1. se je vršilo pod vodstvom predsednice Korbst Ažbijeve. Seje niso bile javne. Vrstila so se poročila o delovanju poedinih komisij. Najzanimivejše so bile sledeče ugotovitve; STRAN 250._ŽENSKI SVET št._8.__LETNIK V. _ PiCj ivseh državah se opaža velik odpor moških proti prodiranju žene v celokupno javno življenje. To dejstvo ima svoj vzrok v veliki gospodarski krizi; moški vidijo v ženi resno ko-nkurentko in bi jö zato radi oslabili. To občutijo vse ženske organizacije; zato ja potrebno, da se čim silneje razplamti borbeni duh pri ženah vsega sveta. Mednarodna zweza ima za sedaj na razpolago le sledeče sredalvo; da po časopisih čim več piše o ženskem delovanju in njega uspehih ter najodločneje pobija vse neresnične vesiti, ki se često pojavljajo po časopisju z namenom, da omalovažujejo žensko delo in pobijajo zaupanje vanje. Poleg tega je treba vsem ženam omogočiti izobraževanje in širje pojmovanje v faminističnem diihu. V tem pogledu je kongres sklenil, da se osnuje v Parizu poseben biro, ki bo skrbel za ustanovitev dobre feministične knjižnice. S tem bi v Parizu samem, bilo omogočeno vsemi članicam Mednarodne zVeze delo v knjižnici; biro bi lahko na žal j o dal vsakemu bibliografske informacije z označbo knjigarne in cene kn)ig, ki so potrebna za proučevanje dotičnega feminističnega vprašanja, Delo za ustanovitev tega biroja se započne takoj in, zborovalke so bile uverjene, da se bo s tem pospešila izobrazba ženskih borilk. Mednarodna zveza je v minulem letu živahno delovala v vseh zadevah, ki se tičejo «Društva narodov». Pozvala je svoje organizacije, da ji javijo imena onih žen, ki se odlikujejo s široko izobrazbo in obsežnim poklicnim znanjem, da bi miogle tekmavlati z moškimi za stalna mesta pri «Društvu narodov». Zveza je skupno z drugimi mednarodnimi ženskimi organizacijami osnovala v Ženevi poseben odbor «Joint Committee», da vsa ženska društva potom njega skupno nastopajo s svojimi zahtevami pri «Društvu narodov». Ta odbor sestavljajo predsednice sledečih društev iz vBega sveta; Mednarodna Ziveza, Mednarodni ženski savez, Žsnska zveza za mir in svobado. Udruženje akademskö izobraženih žen in Udruženjs lekarnaric. Mednarodna zveiza je uverjena, da je podlaga vsakemu uspešnemu delu varnost in zajamčeni svetovni mir, in se zato mnogo bavi s pacifističnim problemom. Jasno je, da se še ne more točno odločiti, na kateri način bi mogla najuspešneje delowati za ideal vseh žen — za svetovni mir; zato je sklenila, da priredi v novembru polsebno konferenco za proučavanje tega težkega vprašanja. Naprosila bo za predavanja priznane svetovne veščake v gospodarskem, političnem in socijalnem pokretu, v kolikor zanimajo žene pri inu'ovni propagandi. Predavanja bodo le za članice Mednarodne zveze, da se dobro spoznajo z vsemi težkočami in najdejo pot za splošno mircuVno akcijo vseh ženskih ydruzenj. Vsaka država bo lahko poslala 12 zastopnic. Koncem kongresa je bil sestavljen program za veliki kongres, ki bo 1, 1929. v Berlinu; v tem letu pa bo najbrže še en manjši sestanek v Beogradu, kakor so si želele mnoge mednarodne feministke, da se seznanijo z delom in vrednostjo jugoslavenske žene. (Pö poroKilu Milene Atanackovićeve v „Žen, pokretu". LETNIK V. ŽENSKI SVET št. 8. STRAN 251. ..... 1 ZV ESTJ A i--------.i - = = w ^ = PO ŽEDSKEM SVETU. Dobrodelni odsek je razdelil pod- pore najpotrebnejšim članicam in nekaterim Smrt 89-lctne Jeministične prvoborite- poplavljencem. Ijice. Viktorija Claflin Wood-Hull Martin O Božiču je društvo obdarilo preko 100 je bila po rodu Amerikanka. Že kot mlado otrok, za prvo. sv. obhajilo je bilo obdaro- dekle se je silno zanimala za krivični so- vanih z obleko lansko leto devet, letos de- cijalni položaj žene ter je skupno s sestro vetnajst otrok, nekateri šolski otroci so po javno nastopala za izboljšanje ženskega sta- zdravnikovem priporočilu dobili naočnike, nja v zakonu in v javnosti. V tißti dobi je drugi splošno šibki pa ribje olje. bilo žensko gibanje šele v povojih, marsikdo Počitniška akcija se je vršila lan- si ga je napačno razlagal, feministične bo- ske počitnice v zelo skromnem obsegu. riteljice so smatrali kot za revolucijonarke Vsled stalno slabših gospodarskih razmer in pustolovke in so jih preganjali ter za- ne morejo družine več sprejemati otrok na smehovali. brezplačno prehrano, zato je odbor poslal Ko je Wood - Hullova priredila prvo de- otroke v dva zavoda, in sicer v sirotišnico monstracijo za žensko enakopravnost, so jo v Gorico ter v zavod Šolskih sester v To- policaji strahovito pretepli. Toda mlada bo- maju, Oba zavoda se nahajata v zdravem jevnica je vztrajala v svojem navduienju kraju, imata krasno lego, lepe vrtove ter ter je kmalu nato ustanovila tednik, v ka- sta vsestransko primerna za bivališče otro- terem se je zopet skupno s sestro zavze- kom čez poletje. Poslani sta bili v vsak mala z vso vnemo za žensko enakopravnoist, zavod po dve skupini petih otrok, vsaka povdarjajoč posebno krivice, ki se gode iskupina je ostala zunaj po en mesec. Otro- ženi v političnem in seksualnem odnošaju. ci so se dobro počutili v obeh zavodih, hra- Večkrat se je preoblečena v moškega vti- na je bila dobra in obilna. Posameznih go- hotapila na javna zborovanja in govorila stiteljev se je prijavilo lansko leto trideset, v prilog feministični stvari. Ni se ustrašila večinoma so povabili k sebi otroke, ki so policijiskega preganjanja in je bila celo več- bili pri njih že prejšnje leto. Potom Z. D. U. krat v zaporu. V poznejših letih je z vese- je bilo poslanih na počitnice visega skupaj Ijem gledala, kako zmagujejo njene ideje, 45 otrok. Nekateri so šli tudi na svojo pest kako pridobiva ženski pokret čim ugodnejša k lanskim gostiteljem in se niso prijavili tla in kako ga uvažujejo tudi resni politiki, društvu. Ko so bile 1. 1877. volitve za novega pred- Poročilo o delovanju prosvetnega sednika Zedinjenih držav, jo je postavila o d s e k a je bilo izpolnjeno s podatki o dru- stranka za žensko enakopravnost za kandi- štvenem glasilu «Ženski Svet», ki se je datinjo. slovenskemu ženstvu tako priljubil, da Po večletnem neumornem delovanju je vzdrži danes že vsako konkurenco. Čeprav Hullova zapustila Ameriko in javno življe- imajo isedaj že skoro vsi slov. mesečniki in nje ter se nastanila v Londonu. Tam se je tudi dnevniki posebne priloge za modo, roč- drugič poročila z bankirjem R. Martinom, na dela in druge v žensko področje spada- Zakon med tipičnim angleškim afaristom, joče rubrike, Ženski Svet ne vzdržuje le svo- hladnim in nazadnjaškim, ter bojevito ame- je pozicije, ne vztraja le glede števila na riško revolucijonarko. je bil kljub ogromni svoji višini, marveč se stalno množi. Mislile razliki v značajih vendar idealna zveza dveh smo, da ■smo z lansko naklado 12.000 dose- srečnih zakor^cev. Letos je Hull-Martinova gle višek, ki se spoh da doseči, da, bale umrla kot 89-letna starka. smo se celo, da bo treba kaj znižati radi zunanje konkurence. Toda ko se je bližalo Občni zbor Ženskega dobrodelnega udru- novo leto, se je izkazalo, da je bila naša ženja v Trstu se je vršil 23. VL t. 1. pri bojazen neosnovana. Redkokatera naročni- Sv. Jakobu in je bil jako dobro obiskan, ca je list odpovedala in navedla kot vzrok Predsednica je v otvoritvenem govoru na težke denarne razmere in skoro v.saka nam kratko orisala delovanje Udruženja v mino- je poslala vsaj po eno, nekatere celo po lem letu ter omenila nekatere izmed naj- več novih naročnic, kar pač jasno dokazuje, marljivejših in najzaslužnejših članic, ki jih da je bila dotična res prisiljena list odpo- je Udruženje izgubilo tekom leta. Njene be- vedati, ker ga ni mogla plačevati, da je pa sede, govorjene iz srca, so šle k srcu vsem listu naklonjena, ga priporoča naprej in ga zborovalkam. tudi gotovo sama še nadalje čita. Za vsakih Tajnica je nato podrobno poročala o de- par odpovedi so prihajale že v decembru lovanju Ž. D. U., ki je bilo tudi v prete- stotine novih naročnic. Zgodilo se je, da smo klem poGlovnem letu razdeljeno v odseke, morale tudi letos prvi dve številki celo dva- STRAN 252. . ŽENSKI SVET št. 8. LETNIK V. " f MATERINSTVO. 15,000 izvodih. Čeprav smo torej mislile, da smo že na vrhuncu svojega uspeha, «mo do- Kako pride otrok na svet ? — (Na to bile še celih 3000 naročnic. Je to vsekakor ^ P rajanje ge. Anke M. v predzadnji prilogi krasen uspeh, ki nas ie pa naučil, da se ne ^ -s'« "redništvu sli^deca smemo zadovoljiti s še takim uspehom, odgovora iz kioga tiaSih čitc.tiljic. Ker je to ampak da moramo stremeli za vedno več- vpraianje gotovo najtežje za vsako mater in jim. Ne zato, da bi se potem me lahko po- vzgojiteljico, ob'.nem pa tudi najvažnejše za otavile s številom naše naklade; imeti mo- samega in njegovo pojmovanje te ve- ramo marveč vedno pred očmi, koliko je še skrivnosti prirode, ho uredništvo drage slov, žen in deklet, ki so potrebne pocuka ^"'J" objavilo še druge nasvete razumnih in vzgoje, ki bi se iz našega lista lahko mar- vzgojiteljic m izkušenih mater) sikaj naučile, kar bi koristilo njim in njiho- Pred tedni me je vprašal moj Sletni sinko, vim družinam, Zato si štejemo v dolžnost, kakšen je majhen otrok, odkod pride, kdo da Ž. S, priporočamo vedno m povsod. Iz- ga da itd. Prav v zadrego me je spravil. ,, ven- ^ . . "" ^^iiv v 11115 opiavil, Vlill- kusn]a nas uci, da marsikatera, ki se )e ka| dar sem kar na kratko odgovorila: Bog ga težko dala pridobiti v naš kro^, späda da- p^ mi pravi; «Kaj ne, mamći, kar an^eic-nes med naše najbolje prijateljice in agita- K-j ga prinesejo». «Seveda,» sem mu pri-torice za list ter obžaluje, da nima vseh trdila in konec je bilo. Nisem ga hotela va-prejšnjih letnikov. rati z raznimi lažmi o štorklji, o beli gospe Kako veliko vrzel je izpolnil S. v sir- itd. Mislila sera si: ko bo dorastel, mi bo ših plasteh našega ženstva, kaže ne le iz- lahko očital, da sem ga nalagala. Sploh mi-Tedno število naročnic, ampak tudi vsa ti- dim, da je najbolje, če se otrokom o tem sta neštevilna priznalna pisma, ki pri- prav na kratko odgovori. Franica L. hajajo uredništvu dan za dnem. Toliko je teh priznanj, da jih že ne moremo več ob- tj;:-™ j i • ■ c • ic javljiti v li stu. Naročnice so se tudi nava- , ""f mam dva mala, m sicer 5 m 6 ' J 1 1 ■ 1 p ! ■ -v ■ Ißt stara fantka, ki sta me tudi vpraševala: dile, da se zatekalo k Ž, S. v vsaki sili m po- „Mamica, povej, kje se pa dobijo takšne trebi, zeliio nasveta v vseh mogočih zadevah, ^u^čke in fantki?!, V gospoamjistvu, v vzgoji, za vse mogoče ziv- -d , -i Ijenjske prilike in neprilike, poisebno rade Razložila sem jima tako: iščejo tolažbe in nasveta v raznih boleznih. Vaša mamica je slišala, da se nahaja mno-Odgovori na vsa ta vprašanja se večinoma go otročičkov zavrženih, ki bi radi imeli ne dajejo potom lista ampak posebej pisme- mamico in ata, da bi jim dala življenje nim potom, bodisi ker odgovori včasih niso (namreč mlekca, kruhka, oblekce itd.) ter za javnost, ali pa tudi ker so nujni, Odgovors da bi jih lepo učila, da bi enkrat prišla k na vprašanja glede zdravstva dobivamo od Bogcu. Če bi mama ne šla iskat tistih otro-naših zdravnikov, ki nam gredo vedno radi čičkov, bi nikoli ne videli Bogca, le v temi na roko, za kar se jim na tem mestu toplo bi bili celo večnost, bi gledali le od daleč zahvaljujemo, neko lučko in bi si želeli k nji, to bi bil bledilo je poročilo o društvenih t e- Bog; prav videli bi ga pa nikoli ne. Ko ;e čajih za ročna dela, kateri se to va ina mama slišala, se je pripravila in po številu niso pomnožili {le večerni šla iskat enega ali drugega otročička. Ho-tečaj v mestu se je razdelil vslcd obil- dila je po kamenju, po hribih in dolinah, po nega obiska v dva tečaja), pač pa -se senci, črez vode, po dežju, po snegu, po tr-je izboljšal obi.^k v tečajih, kar je doka- nju, da-je bila že vca zmučena. In ko ni mo-zala deloma tudi razstava, prirejena o Ve- gla nič več iskati in bi bila skoraj od utruje-liki noči. Tajnica je poročala tudi o name- nosti umrh.je zaslišala jok in je videla, da je ravanem gospodinjskem tečaju, ki se radi to fantek ali punčka, uboga, lačna, naga itd., tehničnih zaprek ni mogel otvoriti, in o pro- potem jo je vzela in hitro nesla domov. Ker jektiranih počitniških tečajih za ročna dela je bil otročiček tako mrzel in mama tako in za krojenje. Tajniško poročilo je bilo trudna in zmučena, je morala ostati v po-sprejeto brez ugovora. stelji več dni. Nato je blagajničarka podala poro- Potem ,sta mi rekla: «Mamica, saj gospa čilo o stanju blagajne ter za njo Mara je tudi kupila punčko, pa je bila ved-upraviteljica Ž. S. upravniško p o- no doma,» ročilo, ki sta tudi bili brez ugovora spre- Pa sem rekla: «Seveda, ona, ki ima več jet', in odobreni. ' denarja, je pa kar naročila tisti gospej, da Pri volitvi predsednice je bila zopeti eno- ji je prinesla.» Pa sta mi rekla; «A zato sc-glasno sprejeta dosedanja predsednica go- daj leži gospa, da greje punčko,» spa Antonija Slavikova. Ves stari odbor je V kinu sta videla, ko je gorela ladja in bil na novo izvoljen, nadomestile so se le je bil na njej mali fantek,, Prožil je ročic3 nekatere odstopivše odbornice z novimi, in se v temi dušil, pa sta rekla: «Mamica, LETNIK V.__ŽEKSKI SVET št. 8._STRAN 253. a tako sva bila midva kakor tisti fantek v pene ia dodaj par kapljic octove kisline, kinu?» Pa sem rekla: «Tako nekako, samo Ko. nekaj minut vre, poizkusi s penanco da tam ni nič gorelo in sta bila vidva bolj ali o cedilcem, čc je tekočina gosto tekoča majhna,» «Pa midva ne veva nič o tem!» in se povleče. Takrat je kuhana in jo od- «Seveda, ker sta bila premajhna, kakor tu- sCav:. di ne vesta, da sta pila samo mleko itd,» Najboljša glazura je iz jabolčnega Nato sta me oba objela in rekla: «Oh ma- soka. Olupi in zreži na krhlje par lepih, mica, kako si bila ubožica, kako si bila do- zdravih jabolk. Pečke očisti, Kuha| jih na bra, ko si naju vzela!» Pa sem vprašala; prav mali vodi in sicer v sopari, [Lonček z «Ali bosta pridna sedaj, ko sta videla, koli- jabolki in vodo se postavi v večji lonec, v ko je mamica trpela za vaju?» Oba sta katerem že vre voda. Paziti je treba, da rekla: «Da, vse te bova ubogala,» In res ne stopi voda v veciem loncu crez rob ma- sem zapazila, da sta od takrat postala vsa Ipnčka,) Ko so jabolka kuhana jih pretlači skozi islto. Nato zmen sok in dodaj Pri'priliki sem jima omenila še marsikaj, «to količino stolčenega sladkorja ter kuhaj posebno moje duševne bolečine, ko sem vi- f^ «Žnju. pa ne dolgo. Ko kaneš dela, da otročička trpita, ko sta bolna in te mezge na krožnik m se zgost , tudi kadar me ne ubogata, pa da ju moram ,kuliano. Odstavi od ognja, malo ohladi, k aznovati za prestopki, ker drugače da bi f ? shrani v ■primerni posod . Ta ja- Bog kaznoval mene in otroka. Zelo sta mi J^l-^^Vf " naibolTša bik hvaležna za vse, tudi sta me vse ubo- kak vonj m je naj epsa m n^bol sa gala in skušala poravnati. Po mojem mne- ^^ke™ sladkorne iz- nju pride otrok sam do spoznanja, POsebno namažeš torto povrhu z do- y soli pri krscanskem nauku jim razlagajo j.^ J ^^ ^^ m kadar sami razumejo, si mislijo: otroci y smo bih, drugače nam m mogla povedati, ^^^ m na ta način je tudi res, samo v drugi obli- ^„^„^te jedi. Priljubljene so mlečne in vin- ki. Pa mc ne zamerijo in tudi ne sprejmejo ^^^ (chaudeau), za laz. Meni se zdi, da ee se mladim otro- y ^^^^ ^^^^^ ^^ kom pove resnica, dobijo do starisev ne- ^^^ ^ celi jajci in dva rumenjaka ter to kakšen gnus m izgubilo spoštovanje do vseh ^ ; starisev m tistih, ki imajo otroke Jaz se ^^^ ^^ spominjam, da je meni mama raz ozila - j, zvrhano žlico stolčenega seveda ne vsega -- ce se ne motim tako (, polovica ubitega okrog 10, leta, potem so mi se druge soucen- y j^. ke pnpovedova e naprej Meni se je zazdela g poUupin tekočine in 4 zvrhane žlice vsa ta stvar tako nekako čudna, da se mi „[^^„o kremo prideni še ne- je vse gnusilo m skoro me je bilo sram, da j.^ vanilije. Vse to zopet prav dobro jaz to vem. Skoro bi bda začela zaničevati ^^ ^^ (gJ^jg s'arlse, ^^^^^ marija, ^^^ ^ ^jj fiO SPODINISTUO postavi svoj vrček vanjo, da mu sega do ., ■ dobro polovice, primakni na ogenj ter Oljnate slike se najlepše čistijo z gobo, jvrkljaj testo, dokler ,se ne dvigne in zgosti, namočeno v topli vodi m dobro ozeto, Fo- ^^ ^^^ minutah, Vreti ne sme, zlačene okvirje peremo v mrzli milnici m p^j^^ odmakni in še par trenotkov mešaj potem drgnemo do suhega z mehko suho _ ^^ volneno krpo. Razne druge okvirje čistimo Malinov sok (malinovec). Preberi zrele, a z oljem in vato. Če so okvirji umazani od ^^^ prezrele in zdrave maline (odstrani muh, jih drgnemo s čebulo, potem pa še is listke, nagnite dele in vso ne,3nago) sukneno krpo. ter jih zmečkaj s kuhalnico ali z rokami Ko odpremo katerokoli konservo, mora- jjj^ p^^y pokrite par dni. Med kvašenjem mo meso ali, kar je že v škatli, takoj stresti jjj^ premešaj večkrat in pazi, da je sok v porcelanasto posodo. Nikoli ne sme biti ^a površju. Po preteku par dni do- konservna škatlja črez noč odprta, iztisni maline s stiskalnico, ako jo imaš, ako je nimaš, pa s pomočjo snažne krpe, KUHINJA. Iztisnjeni sok pusti še nekoliko (4—6 ur) Glazura za torte. Stresi v kozico neko- stati, da se gošča poleže. Vlij ga nato v liko sladkorja v isipi. Temu dodaj malo lončen lonec, a pazi, da se gošča ne dvigne, vode, približno tretji del od sladkorja. Pri- Med vlivanjem izmeri sok. Na vsak hter stavi k ognju in neprestano mešaj. Pazi, da odcedka prideni % kg sladkorja in postavi se bo sladkor stopil prej, nego bo zavrelo, vse skupaj na močen ogenj, da se hitro ku-drugače se bo na dnu pripalilo in bo belina ha, t. j. da začne čim brže vreti. Vre naj-glazure pokvarjena. Predno zavre, poberi 10—15 minut. Med vrenjem marljivo pobiraj STRAN 254. . ŽENSKI SVET št. 8. LETNIK V. pene, ki se nabirajo na površju. Kuhati treba hitro, ker če 'Se sok predolgo kuha, izgubi na okusu in barva potemni. Kadar ni več pen, je sok kuhan, ker je čist, ko ne izločuje več pen. S penami se zbira nesnaga, ki je bodisi v sladkorju ali še v soku,. Prevreli sok se vlije še topel v ise-grete steklenice, katere takoj zamašiš s snažnimi zamaški, katere si za to uporabo prej sparila v kropu, da se zmehčajo in potem laže vtaknejo v steklenice. Ako hočeš, da ne bo zrak prav nič vhajal skozi zamaške v .sok, zalij gornji del steklenice s pečatnim voskom. Borovničev sok. Odbraiie, zdrave in snažne borovnice zmečkaj v primerni posodi. Na vsak k<5 borovnic deni K kg sladkorja in, da bo sok okusnejši, nekoliko li-monovega soka. Brozgo pusti kvasiti par dni in nato iztisni in precedi ter na močnem ognju kuhaj 10—15 minut. Pravo ku-"hanje se začne, ko zavre, in ne kadar se pristavi k ognju. Gorkega precedi v segrete steklenice, katere shraniš v hladnem prostoru. Steklenice naj stoje pokoncu. Sok iz brusnic. Osnaži in odberi brusnice ter jih nato kuhaj z malo množino vode tako dolgo, da jagode razpokajo. Nato iztisni brusnice ter precedi sok skozi gosto tkanino. Na vsak liter tekočine deni % kg sladkorja. Pristavi ga k ognju, kjer naj vre 10 minut. Med kuhanjem posnemaj pene ter vlij nato sok še vroč v steklenice, Hnisev sok. Za to uporabo vzemi hruške, katere so aromatičnega okusa, osnaži jih (odstrani peclje, muhe in peške), razreži na krhlje ter jim nato v posodo prideni nekoliko vode in kuhaj, da postanejo malo mehke. Nato iztisni in precedi sok v lonec ler prideni na vsak liter soka Vi kg sladkorja in skuhaj ga kakor prejšnje ter vlij v steklenice. Pri kuhanju sokov je najbolje, če se uporablja kristalni sladkor, ker se hitreje stopi. Kakor sem že rekla, je treba kolikor mogoče brzo kuhati, ker s predolgim kuhanjem trpi okus in barva. Pripomniti treba tudi, da ne smemo pri pripravljanju isokov rabili aluminijastih in železnih posod, ker dobi odcedck okus po železu in motno barvo. Zato je najbolj pripravna lončena posoda ali glazirana (emajlirana) posoda, katera mora biti brez vsake razpoke. Pripravljene soke treba hraniti v hladnem prostoru in steklenice naj se postavijo pokonci. Vsi navedeni soki so zdravi in hladilni ter primerni zlasti za poletno dobo in za bolnike. Zadostuje le Vz prsta soka v kozarcu vode, da se napravi hladilna in osvežujoča tekočina, katera najbolje gasi žejo. O LEPEM VEDENJU. Zaroka. (Nadaljevanje). Oficielno se pozdravljata zaročenca, da si stisneta roko. V domačem krogu ji on poljubi roko. Če kdo v zaročenkini družini umre, pošlje zaročenec venec. Bala. Moralna dolžnost starišev je, da preskrbe obrokom «balo». Le če se otrok poroči proti njih volji in brez njihovega privoljenja, so stariši upravičeni preskrbo bale odkloniti. Vdova ne sme še enkrat zahtevati bale od starišev, če se vdrugič poroči. Po preteku enega leta po poroki zapade pravica zahteve. Bala naj bo stanu primerna, uvažujejo naj se dohodki, stanovanje in stan. Da bi balo razstavljali, ni več v navadi. Nevestino perilo je zaznamovano z njenimi začetnimi črkami ali pa z začetnio njenega imena in z začetnico njegovega priimka. Poročna darila. Nekaj dni pred poroko ali malo časa pt> tem pošljejo sorodniki in prijatelji nevesti poročna darila. Starejši sorodniki ismejo poslati mesto darila denar. Prijatelji pošljejo darila umetnigke vrednosti, prijateljice ročna dela, čipke. Prijateljica pošlje dragoceno darilo praktične vrednosti. Prijatelj zaročenke naj ne pošlje darila, ki bi bilo tako, da velja isamo nevesti, n. pr. cvetlice, pahljačo ali nakit, ampak darilo, ki je za oba aH pa samo za ženina, kako iglo za kravato, manšetne ali prsne gumbe itd. Darila se pošljejo nevestinim istarišem; darilu se priloži vizitka s pripombo: Za Vašo gospodično hčerko. Poročna darila so na dan poroke razstavljena gostom na ogled. Tudi družinski člani, kakor sestre in bratje, obdare oba novoporočenca- Ženin obdari svoje bodoče 'Svake in svakinje. Tudi nevesta da svojim bratom in sestram kali v spomin. Za darila se novoporočenca zahvalita: gospodom ženin v imenu obeh, damam nevesta tudi v imenu obeh. Svatba, K svatbi se vabi in za priče prosi en mesec ali vsaj štirinajst dni pred poroko, da si imajo svatje čas pripraviti obleke in darila. Na povabilo se odgovori v osmih dneh z besedami: Z veseljem sprejemam Vaše ljubeznivo povabilo in obenem želim mnogo sreče zaročencema. Na tiskana poročna obvestila se častila v osmih dneh. Za nevesto je najbolj primerna bela obleka brez okraskov in brez nakita, ker mora napraviti vtisek nedolžnosti in skromnosti. Če se iz gmotnih ozi-rov odloči nevesta za barvasto obleka, naj si vtakne v lase in na prsi vejico oranžnega cveta. LETNIK V. ŽENSKI SVET št. 9. STRAN 255. ženin obleče čmo obleko s črnim ali Najprvo se servira vedno nevesti, belim telovnikom, belo kravato. V srajci Napitnice na čast novoporočencema naj in manšetah so dopustni biserni ali brilant- bodo kratke. Po vsaki napitnici ce z neveni gumbi. V navadi so: cilinder, bele roka- sto in ženinom trči s kozarci, vice in lakasti čevlji. Častnik obleče uni- Ples otvori nevesta z ženinom ali najod-formo. Priče so tudi v črnih oblekah z belo ličnejšim gostom. Potem pozove nevesta po kravato, ali pa v smokingu s črno kravato, prvi priči svate, s katerimi hoče plesati. Rokavice naj bodo bele. Prisotne dame so Čez drugo uro po polnoči naj ne traja sva-v svilnatih barvastih oblekah, mlajše v ob- tovanje. Na Francoskem je v navadi lunch lekah svetle "barve. (lenš) mesto večerne pojedine, ker je bolj Po priče in svate se pošlje s kočijo, ki praktičen in cenejši in se nanj lahko povabi je s cvetlicami okrašena, točno ob napove- '"ecje število gostov, dani uri. Več kot štiri osebe ne spadajo Nevesta od 45 do 50 let nima bele obleke: v kočijo. Dame sede zadaj. na glavi ima klobuk in gre k poroki brez Prve vstopijo v kočijo dame, potem ko družic. _ _ te že sede, šele gospodje. Iz kočije pa sto- vdova se sme v drugič poročiti deset me- pijo prvi gospodje, da potem pomagajo da- '-t^cev po smrti svoiega prvega moza, vdovec mam pri izstopanju. P= äest mesecev po smrti svoje zene. Vsi svatje se pred poroko zberejo na Če se vdova zopet poroči, ne vabi na nevestinem domu; ko so že vsi zbrani, pride svatbo razen svojcev m pric nikogar; po- kot zadnja nevesta. "ka se vrši brez družic. V prvo kočijo sede nevesta s svojim oče- Će se vdovec poroči z gospodično, se tom alt s prvo pričo. V drugem vozu je vrši svatba z isto slavnostjo kot vprvic. ženin, njegov oče in nevestina mati. V tret- Otroci iz prvega zakona morajo iz obzira jem ženinova mati in druga priča. do njih matere na svatbi kazati, da jim je Pred cerkvijo čaka hišna, ki popravi ne- bodoči očem dobrodošel v družini, četudi vesti pajčolan, ko izstopi iz kočije, in od- so v resnici drugačnega mnenja. Ce se vzame svatom plašče, preden gredo v cer- otroci iz prvega zakona nočejo udeležiti kev, ter jih. jim zopet ogrne, ko pridejo iz svatbe vdrugič poročene matere, je to znak cerkve. Razvrstitev parov v cerkev je sle- nesoglasja m v tem slučaju najbolje, da se na svatbo nihče ne vabi in se poroka vrst 1. Neve^ .s svoj^ oSeto. je oče ^^S^^^r^ka'Xrt^Sr'boIj zase mrtev, naiblizii sorodnik). j . ^ • ^^ ^^^^^^^^ roLcor ' ^ ' rožnate barve in ne bele kot pri 3. Nevestina mati z ženinnvim očetom. ^"^DruTa'tena (mačeha) naj ne skuša odvra- 4. Družice s pričami. odsiavljati .stvari, ki spominjajo na Ko istopa nevesta v cerkev, gleda mirno preteklost. Sorodniki iz prvega zakona se predse in se ne ozira naokoli; hodi na levi obvestijo in tudi vabijo, če ismo ž njimi v strani očeta; istotako hodijo tudi vse ostale dobrih odnošajih. Obvestilo se jim na vsak dame na levi strani svojih gospodov, _ način pošlje. Otroci iz prvega zakona hra- Poročne prstane z graviranim imenom in ^ijo slike in spomine na umrlo mater ali letnico preskrbi ženin. Prstani (se odslej umrlega očeta. nosijo redno na prstancu desne roke. Zlatnina prve žene se ne da drugi ženi; Po cerkvenem obredu navzoči novoporo- če ni po prvi ženi otrok, se izroči zlatnina čencema čestitajo. Iz cerkve gre prva ne- sorodnikom prve žene. vesta na ženinovi desni strani, potem drugi Poročna obleka vdove naj ne bo kričeče, pari po isti razvrstitvi kakor prej, z razliko, p^ tudi ne napol žalne barve, ker nič na da gre sedaj nevestin oče s ženinovo ma- obleki ne sme spominjati na njen vdoviski terjo. Za družice so nevestinovc in ženinove ^tan, sestre. Po poroki je svatba, na katero so povab- Po poroki se vrši svatbena pojedina na ije^i samo sorodniki in priče. Ob tej pri-nevestinem domu, h kateri se vabijo razen jj^i gg ^le pleše. sorodnikov in prič včasih tudi prijatelji. Drugič poročena nevesta ne dela po- Pri mizi sedita na častnem pro-storu no- ročnih obiskov. Osebe, ki iso prejele po- voporočenca, njima na desni in levi sede ročno obvestilo in žele. z nanovo poročeno roditelji, nato sorodniki in ostali gostje, občevati, ji kot prve napravijo obisk. Druge, Častni gostje isede novoporočencema na- ki so tudi prejele obvestilo in nočejo bili sproti. Na Francoskem sede gostje po na- z družino v nikakih odnošajih več, ji samo slednji razvrstitvi: tast, nevesta, oče, tašča, pismeno častitajo na vizitki, ženin, mati (ženinova). (Dalje pr h.) STRAN Z5C. ŽENSKI SVET št. 8. LETNIK V. KNJIŽEVnOST IN UMEinOST. ^«vVeNl^^la^nlV-l': BELO-MODRA KNJIŽNICA. sestavka ter je sila primerna in informa- Pripravlja se temcVf novi knjižnici, k: tivna knjiga za nase kraje v našem času, bode predvsem glasnik slovenske pisatelji- Vse tri knjige stanejo L 4, posamezne pa ce. Rokopisi naših nadarjenih duševnih de- L. 2. Dobe se .po vseh naših knjigarnah v lavk leta in leta čakajo na izdajo, zaman Trstu in Gorici. išče/o založnika. Slovenska žena hoče «Razgled» je zopet začel izhajati. Izdaja dopolniti našo pičlo mladinsko literaturo, ga «Novinski biro» v Ljubljani, urejuje pa zlasti knjigo za naša doraščajoča^ dekleta. Pavel Debevec. Je mesečnik, bogato ilu- Prinašala bo splošno zdravstvene in spcci- striran, s krasno zunanjo opre-mo in pestro jalno športne knjig«. V gospodinjskeni al- vsebino. Poleg krajših pripovednih spisov manab.u bo obravnavala vsa pereča ženska gg vrste informativni članki o modi, športu,, vprašanja. S širokopotezno propagando bo füi^u itd. Naročnina za Italijo znaša L 50 skušala doseči z močnim številom naročnic leto, polletno L. 25, četrtletno L. 12.50. pocenitev slovensko krjige.^ _ Naroči se: Lj., Šelenburgova ul. 1. Pripravljalno delo se vrši v okviru pro- Tiskovna zadruga v Lj„ je izdala 13, in 14-svetnega odseka telesno-kulturnega ^ dru- snopič velikega Sienkiewipzeivega i-oraan^t štva «Atene», ki Je zastavilo knjižnici tudi «Potop». Cena dvojnemu snopiču Din. 25. Gvoje «belo-modre» društvene barve. Za Letošnja majska številka razširjene češke ustanovitev in založbo «Belo-modre knjiž- revije «Literarni Rozhledy» prinaša kra-nice» jc pa potieben predvsem zadostni tek informativen pregled slovenske lite-obratni iond. Preko teh težkoč na| nam rature izpod peresa slavistke Silve pomaga izdaja nove Kuharsike knjige, ki Trdinove. Članek ima namen iseznaniti bo vsebovala navodila za okusna in hi- čehe z glavnim potekom kulturno-literarnih tro pripravljiva jedila. Sloni na meščanski dogajanj v novejši slov. literaturi in z nje-fi-ancoski kuhinji, ki jo naše gospodinje še nimi najvažnejšimi reprezentanti. Leto 1848 vse premalo poznajo in cenijo. Obsegala bo ^lidi za mejo in pričetek novejšega slov. okrog 300 strani in bo veljala za one, ki na- slovstva; s kulturno političnimi dagajanji roče knjigo takoj sedaj, po 65 Din. Kasneje tega leta in s Prešernovo smrtjo uvaja čla-se bo knjiga znatno podražila. Ta nizka nek preko mrtve reakcije «Staroslovencev» cena je mogoča le, če se pnjavi pred na- y novi umetniški pogon «Mladoslovencev», tiskom 1000 naročnic, v njihovo delovanje in njihov pomen. V Vse, ki želijo izpremembe v jedilnem li- kratkih besedah opredeljuje najmarkantnej-stu, ki hočejo kuhati po najnovejših^ prido- še zastopnike novih gibanj in one realiza-bitvah na polja pravilne prehrane, in vse, Lorje novih idej, ki so dali pečat posamez-kalerim so sredstva pičlo odmerjena, ne) nim dobam in ki so obdržali s svojim delom segajo po tej najboljši svetovalki, ^ ^ _ trajno vrednost v naši literaturi. Od realiz-Pripominjamo, da je izšla v isti založbi nia in epizodnega naturalizma prehaja pre-knjiga «Pravljice o Gralu», (prevedla in ure- ko moderne v povojni ekspresijonizem in dila Anka Nikoličcva), ki je dosegla v krat- posega v kratkih besedah celo v delo naših kih tednih rekordno razprodajno število na- najmlajših, ki jih pravilno opredeli po svežega književnega trga in so jo, ker je knjiga tovnem nazoru in delovnih geslih v dva ta-iz vzgojnega stališča zelo primerna za mla- bora, ki se zbirata pri dveh ognjiščih — v dino, priporočilo v nabavo vse šolske «Mladini» in v «Križu na gori», oblasti. Radi omejenosti prostora se članek ne Književna družina «Luč» v Trslu nam je ispušča v analitične podrobnosti, temveč podarila za letošnji kres tri lepe knjige: podaja v jedrnati sintezi lo povsem kratko Bevkovo «Kresno noč», Dostojevskega «Tu- karakteristiko najznačilnejših potez dobe m jo ženo in moža pod posteljo» ter «Poljudno njenih osebnostL Trdinova je koncentrirala znanstveni zbornik». v njem samo najvažnejše fakte, ^ ki jih je «Kresna noč» obravnava v obiliki ro- raztehtala s kritično objektivnostjo; to dej-mana usodo in medsebojno razmerje naših stvo jo opravičuje za event, očitek, da so gorskih prebivalcev v temni in romantični izostala imena različnih dokaj važnih lit. fevdalni dobi. Popis prirodnih lepot in glasil in kulturnih delavcev, skrivnostno snovanje raznih bajeslovnih bi- V splošnem pa je zadovoljiv pojav, da ludi tij se zliva z žitjem in bitjem nastopajočih mi informiramo o naši kulturi brate oseb v prekrasno umetniško enoto in daje onkraj plota, da jim dokažemo, da je to romanu pečat pravega umotvora. kulturno delo zadostna oddolžitev za naš «Tuja žena in mož pod poste- obstoj. In pri uveljavljenju naših pravic in Ijo» nam je bila doslej nepoznana knjiga naše kulture je vsaka dobra beseda o nas velikega ruskega pisatelja. Že avtorjevo ime in o našem gonilna sila v napredku, samo daje delu prvovrstno priporočilo. Marija B. Poštnina plačana v gotovini. LEKARNA CASTELLANOVICH Lastnik F. BOLAFnO TRST, Via CHuliani «a (Sv. Jakpb) Miza «low. lolo MilkoiniRe Mm\M spetialltete za drnžtnsRo aportin Mta utaiailin. is«« 1° »nn« t Jakob Perhauc | nstnoitjm lata KTI ♦ Trst. Via Xidi^Tdef. 2-36 | Vitea T zalogi Ifl po ccmh Izven vm][i kofi- T ksnsn! pflMiai Iitrjkl Iropiiovcc, toJU Wi- J qn«, h kn>ni.ld «»»or«. - Lastni inWMi ♦ htaelt TiM, ianfanj«, iorncfi Ittnld ntoik, * Laerina CriaG tu draga. — SpuiaUteta: Ja)jjl J kd^ak in Gruna maraala ter nznovrstni Hkerjl. ^ »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦«♦♦♦S ^E OPiGiHAiHO MAZilC i» M.05'6V/! UNDERWOOD PORTABLE Neobhodno potreben v vsaki UH. Najbolja spieinllevalec na potovanju, zelo praktičen v vlaku in na psrniku. Opremljen s Upkaml za slovensko pisavo. Tehta Witl-no In stane polovico navadnega pisalnega stroja, medtem ko lir vräule isto delo. — ZaMevaJte ponudbo 9 ceniki. Plaaine oiajJsve. Ca R. MOHOVICH. Trst VIA MAZZim 17 Dr. Fran Ambrožič sdravnik v it. Patru na Krasu ordinira v Kanalcevi hiši vsak dan ed 9-12 iti od 13-15. Ivan Kerze - Trst ^isaxa. San Giovaiud fttev. 1 kaa v zalogi najraznovrstnejSe KDhtniät tn dnüe mt potrebšilDe IX utekla, law* la eoutJUrauie prsti. I ,1