256 Šolske stvari. Šolska letina. Pod tem naslovom bodo tudi „Novice" po večletni navadi poročale o šolstvu, kolikor jim je došlo letnikov (Jahresberichte) preteklega šolskega leta. Letnik c. k. vise gimnazije Ljubljanske začenja se z razpravo prof. dr. Gartenauer-ja, kateri je naslov: „Der naturwissenschaftliche Materialis-mus". Pisatelj, čuteč, da se je s to razpravo podal na zelo polzka tla, sicer izrecno objavlja, da razločuje „prirodopisni" materijalizem od „etičnegat(, al kako to? — vsaj sta zvezana tako strogo skupaj, da se ne dasta ločiti drug od druzega. Ni čuda tedaj , da je oni sestavek provociral ostro kritiko, in to tem bolj, ker take svobodomiselne preiskave" cel6 niso na pravem mestu v šolskih letnikih, v katerih med predmeti vsacega gimnazijskega razreda se nahaja v prvi vrati veronauk (Religion). — Iz šolskih naznanil, ki jih je priobčilo ravnateljstvo, pozvemo, da je gimnazija Ljubljanska koncem leta imela 425 javnih učencev, 6 pa privatistov, in da je po takem ona, ki je pred kakimi 10 leti imela veliko veče število učencev, vendar še zmirom ena izmed tistih Avstrijskih gimuazij, katere imajo največ učencev in zato je bilo treba prvim trem razredom dati po dva razdelka. Po materinskem jeziku je v poročilu naštetih 317 Slovencev, 104 Nemci, 7 Italijanov, 1 Srb, 1 Ceh, 1 Anglež, — po veri ao razen dveh vsi bili katoličani. Napredek učencev se sme primerno ugoden imenovati, kajti izmed 425 učencev dovršilo je svoje študije 49 z odliko, 283 pa z dobrim vspehom. — Profesorje v in uči tel j e v za obligatne in neobligatne nauke bilo je skupaj 28. — Kakor je gimnazija Ljubljanska ena izmed tistih, ki štejejo največ učencev, tako je tudi ona ena izmed tistih, ki so najbolj obdarovane s štipendijami, kajti med 425 učenci je uživalo sto iu eden štipendije v skupnem znesku 7288 gold. 87 kr., tedaj je skoro vsak četrti dijak štipendist. Tudi podporni zaklad, ustanovljen leta 1856., je precejšen in je znašal 5725 gold. v obligacijah, 221 gold. 42 kr. pa v gotovini. Tudi nekateri učni pripomočki so bili dobro dotirani. — Kar se tiče učne osnove gimnazije Ljubljanske — pravi letošnji šolski letnik — da se je v obligatnih naukih v obče naslanjala na učni načrt od leta 1855., pa dopolnjena bila po nekaterih novejših ministerskih ukazih od 1. 1871 in 1873. Po tej osnovi imajo poleg 8 razredov z nemškim učnim jezikom biti za spodnjo gimnazijo paralelke z deloma slovenskim učnim jezikom. Vsled tega se razlagajo v para-lelki 1. razreda razen zemljepisja in matematike vsi predmeti v slovenskem jeziku; v paralelki 2. razreda pristopi še pri nemščini in v 2. semestru tega razreda pri prirodopisji nemški učni jezik; v paralelki 3. razreda se razun veronauka in slovenskega jezika učijo vsi drugi predmeti nemški. V visi gimnaziji je učni jezik slovenski edino le pri slovenščini. Slovenski jezik je obii-gaten nauk v slovenskih paralelkah in pri tistih učencih, ki iz njih dohajajo v višo gimnazijo; za učence, ki v 1, nemški razred gimnazije stopijo, ni slovenščina obligaten nauk, če tudi je njih materni jezik slovenski. (!) C. kr. realne in višje gimnazije Novomeške letnik (program) ima na Čelu svojem dva članka: prvi je slovenski, ki ga je pod naslovom „S loven s ki dom" spisal prof. P. Ladislav Hrovat (učitelj slovenščine, latinščine in grščine), — drugi pa nemški, ki ga je o pravdi, kedaj je Cicero prva dva fulminantna govora imel proti K a ti lini, pod naslovom: ,,Wann hat Cicero die beiden ersten Catilinarischen Reden gehaiten?" spisal profesor Josip Ogčrek (učitelj latinščine in grščine), pa je zarad prepičlega prostora v letošnjem programu le polovično natisnen. Oba Članka kažeta temeljito znanje predmetov, ki sta si jih Častita pisatelja izbrala za svojo razpravo, — prvi članek pa je „Novi-cam" tako prijazen, da zatajile bi čutstvo hvaležnosti, 257 ako ne bi spregovorile kaj več o članku „SI o venski dom" imenovanem. Slavnoznani večletni delavec na polji slovstva slovenskega je zgodovino razvitka slovenskega jezika botel opisati in si o tem izbral izvirno, pa tako srečno obliko , da je na 31 straneh Čitatelju pregled odpri po vsi zgodovini razvoja jezika našega, ki tudi slikarju more povod dati za obris „doma slovenskega" s krasno fasado, kateremu temelj je Dobrovski, sloneč na 4 stebrih, ki so mu Vodnik, Kopitar, Ravnikar, Metelko, in kateremu streho delajo „No-vice". — Naj zdaj nekoliko razložimo, kako je učeni pisatelj v pismu s kratkimi pa tehtnimi črticami opisal to, kar ravnokar navedena slika kaže. — Dobrov-skega, ki ni bil Slovenec, ampak Ceh, stavi profesor Hrovat ,,slovenskemu domu" za podlago za to, ker je — čemur je Metelkova slovnica dejanska priča — s slovnico svojo češko vplival na Slovence, da, na celo Slovanstvo. Po kratkem popisu življenja in delovanja Dobrovskega, posnetem po Palackovi knjigi, prestopi pisatelj na popis slovstvenega delovanja gori imenovanih 4 mož, ki jih „stebre" imenuje ,,doma slovenskega". Da pa se morejo dostojno ceniti njih za sluge za napredek jezika slovenskega, je na kratko na-črtal osodo slovenščine v prejšnjih časih, razdeiivši celo slovensko literaturo na 4. dobe: v dobo L, ko se je slovenščina vzbudila, — v dobo 2., ko je slovenščina dremala, — v dobo 3., ko je slovenščina vstala, in v dobo 4., ko slovenščina deluje. — V dobi 1. govori o Trubarji, Dalmatinu, Krellu, Bohoriču, — v dobi 2. o Hrenu (Chronu), Schonjebenu, M. Kastelcu, Valva-zorji, Mik c a, Candniku, Jan. Vipacen si s-u, Hipolitu, Basarju, Paglovicu, Val. Popoviču, Marku Pohlinu, Japeljnu, Kumerdeju, Leop. Volkmaru, Gutsmanu; — v dobo 3. (,,slovenščina vstala") stavi na 1. vrsto Vodnika, ki je Sloveniji zaklical: vstani! in je njen 1. steber; tu pisatelj v karakterističnih črticah popisuje zasluge V6dnikove za naš jezik. Steber 2. je mlajši vrstnik Vodnikov Jernej Kopitar, ki je bil prvi, ki je v novoslovenščini opozoril na glagole dovršne in nedovršne, — ki je sistematično napadel germanizrae, — ki je nastavil dva principa — za pravopis in ca skiadnjo (sintakso) in je veliko pripomogel k pojasnenju o starolovenšČini. — Steber 3. slovenščini je Matevž Ravnikar, ki je bil po Miklošičevih besedah do tistihmal edini pravilni narodni pisatelj, — ki je slovenščino trebil tujšjne, — ki je stari particip na -Ši} vsi rešil pogina. Ceje — pravi pisatelj — Prešern s svojim sršenom (v „Ceb." III, 24) mislil pičiti Ravnikarja, pičil je samega sebe, ne pa Ravnikarja, kajti Ravnikar je vedel, da nedovršniki nimajo tega participa, Prešern pa ni tega vedel, vsaj je Metelko večkrat rekel: „Prešern ist ein guter Dichter, aber schlechter Gramatiker". Steber 4. in glavni steber pa je France Metelko, njegova slovnica je podstava poznejšim slovnicam. V tem razdelka, ko je govor o s tarosl o v e nš či n i, omenja pisatelj napredka slovnice naše po Janež i ču, ki se je vprl na staroslovenščino Miklošičevo, na katero je kazal tudi Metelko. — In po vsem tem dospe pisatelj do dobe 4. z napisom: „slovenščina deluje" in se je slovenskemu domu po „Novicah" naredila streha. „Novice" — pravi — so postale pokroviteljice občej slovenščini, kajti one so sprejele vse oddelke Slovencev pod svoje krilo — streho, ter jele delovati zedinjenimi močmi. „Novice" so delavne moči budile in združile, — one so po prerokovanji Jarnikovem vpeljale Kranjsko govorico, pomnoženo z drugimi, kot obČeslovenski pisni jezik, — one so brez hrupa, brez sile vpeljale gajčico v slovensko pisavo, — one bo izbudile narodno zavest ; kaj bi bilo, če bi njih ne bilo! Tako je pod streho slovansko poslopje, zidano na 4 močne stebre, zdaj sa lahko izdeluje znotraj , dalje dovrsuje in širi na vse strani, treba še urno notranje oprave, pohišja, kinČa." Iz dodanih šolskih naznanil zvemo, da je v Novomeški gimnaziji bilo koncem leta 128 javnih učencev, 2 pa privatista, od katerih je biio 120 Slovencev, 8 pa Nemcev. Obligatne nauke je učilo z ravnateljem vred 14 profesorjev in učiteljev, med katerimi 4 profesorji (Bern. Vovk, Ladisl. Hrovat, Raf. Klemen -čič in Ign. Suudaher) duhovni Frančiškani, — neob-ligatne predmete: telovadbo, stenografijo, Jepopisje in petje pa so poleg ravnatelja učili 3 učitelji. Štipendij je vživalo 18 dijakov v skupnem znesku od 1381 gold. 68 kr. Podporno društvo gimnazije tukajšnje šteje lepo število šolskih prijateljev, namreč 81 udov, ki so preteklo leto darovali 719 gld. 36 kr., od katerih se je za podporo učencev porabilo čez 500 gld. — Ne moremo si pa kaj, da ne bi v tem poročilu omenili umotvora, ki ga je iznašel gosp. prof. P. Raf. Klemenčič in gimnaziji daroval. Je pa to bistroumno izmišljeni tel-lurij, ki tudi opravlja službo lunarija. Gosp. ravnatelj v svojem poročilu to zanimivo iznajdbo živo priporoča profesorjem fizike druzih gimnazij in realk, naj bi se s profesorjem Klemenčičem o upotrebovanji imenovanega učnega pripomočka v razgovor spustili, in prepričali se bodo, da se s pomočjo tega instrumenta more odgovor dati na sto in sto vprašanj. Ko bi kak umen mehanik ponarejal Klemeočičev aparat in ga prodajal, naredil bi dobro kupčijo in zlatega denarja vredni aparat razširil bi se kmalu po svetu v poduk celo mladine v ljudskih šolah. Letnik c. k. državne realne gimnazije Kranjske se pričenja z razpravo: „Ue ber den propadeutischen Wert des classischen S p r ach un ter rich te s in philosophisch-astetischer Beziehung", katero je spisal prof. Anton Ar tel, dokazovaje korist in potrebo učenja grškega in latinskega jezika, brez katerega se ne dd misliti filozofično-e3tetična izobraženost. Pisatelj utemeljuje vrednost onih dveh mrtvih jezikov s predstvi, ki jih dela starodavnih grških in latinskih pisateljev (klasikov) imajo pred deli^tudi slavnih pisateljev poznejših in današnjih časov. Če tudi pisatelj ni nič novega povedal o svoji razpravi, je vendar jasno popisal, kar je dokazati hote!. Tudi ,,Novice" so letos isto tčmo obravnavale iz istega stališča, kakor jo razpravlja prof. Ar tel, le o tem pa so si one navskriž ž njim, da mu ne morejo pritrditi, da šolska mladina dandanes ni z nauki toliko preobložena, kolikor se o preobloženji toži. — O tem, da je dandanes v isti n i preobložena, je, smeli bi reči, ves svet enih misli; poglejmo le število šolskih predmetov, poglejmo obseg današnjih šolskih knjig, poglejmo število šolskih ur itd., in stvar je dokazana. Poglejmo, na primer, v tretji razred realne gimnazije, kaj vidimo tu? Poleg veronauka , zemljepisja in zgodovine, matematike, prirodopisja in risanja nič manj kot 5, reci pet jezikov: jezik latinski, grški, nemški, slovenski in italijanski! DijaČič pa je 12 ali 13 let star!! No, ali ni to od sile? In da bi se o latinščini in grščini le kaj primerno malega zahtevalo od njega, naj bi že bilo, — al zahteva se od fantiča, da je že v stopinjah Ksenofonta, Demostena, Herodota inCicerona! Zato niso ne tožbe očetov naivne, kakor gospod pisatelj pravi, ampak zel6 opravičene so, če pravijo: „zu was doch heutzutage das Lernen dieser todten Sprachen noch nutze"; s temi besedami hočejo le reči to, kar je rekel tudi en klasik s svojimi: „est modus 258 in rebus, sunt certi denique fines". — Učencev je v 4 razredih imela Kranjska gimnazija 84 javnih in 1 pri-vatista, kateri — razen 1 Nemca — bili so vsi Slovenci, pa tudi vsi katoličani. Štipendije vživalo jih je 20 v znesku 1410 gold. 69 kr., pa tudi druzih dobrotnikov so imeli revni dijaki. — Profesorjev in učiteljev z ravnateljem vred je štela 8, neobligatno petje je učil učitelj ljudske šole. — Po šolskih knjigah , po katerih so se na tej gimnaziji učili posa-mesni predmeti, nahajamo slovenščino za vero-nauk, za latinski jezik v 1. in 2. razredu (,,latinska slovnica" prof. Hrovata in „lat.-slovenske vaje" prof. Žepiča), za slovenski jezik (Janežičeva slovenska slovnica in njegova ,,cvetnika"), pri učenji nemškega jezika se je rabil Šolarjev ,,deut8ch-slovenische8 Wor-terbuch", in za prirodopis v 1. razredu Erjavčejv prirodopis živalstva. Na koncu letošnjega programa objavlja ravnatelj g. Krop „memento mori" Kranjski gimnaziji, za katero je mesto toliko tisočev potrosilo, ki imajo zdaj zavrženi biti, če ne bode vslišana prošnja občine Kranjske. — In tako smo popisali letošnjo letino Kranjskih gimnazij. Pravijo, da je neki še ena gimnazija — Kočevska — na Kranjskem, al ker se ni oglasila z nobenim letnikom, svet ne ve, ali je ali je ni. (Dalje prihodnjič.)