ŠTEVILKA
LETOXLVI, 11. JULIJ 2014 CENA 1.60 EUR
LEjaS
tel. 03 891 56 11
Štirje diakoni stopili v duhovniški stan
Andrej Marovt Helešič nekdanjim uspehom na Maratonu Alpe Scott dodal tretje mesto
STRAN 17	STRAN 21
Oglasi
stišče GRAD VRBOV££_~
Kreit-r GOSTINSTVO. Mitja Ftticipr s.fi SinIs4ifi cesla I. U3I


ffezerivrije m zaključene družbe zn dogodil, kol so rojstni dnevi, birme, obhajila, obletnice...
D*hv»aa.i:	Organiziramo tudi čisto
h^El^-č^^ioMi?.^	pravo w nepozabno
ftith: /vi 10. da ¿J. uri-	1
Scipobi: oiijtj i.doiiatv	gtnjško večerjo!
Ne<lcJjif m organiziran? itrutbe fnni ¡0 -r-iebl
TeJefan; 03/58-32-800
I
2 Savinjske novice št. 28, 11. julij 2014
Iz vsebine:
Tema tedna:
Država nima denarja za svoje ceste...............4
Nazarje:
Zadolženost občine padla na 180 evrov
na prebivalca...........................................................5
Zgornjesavinjski zdravstveni dom:
V javnem zavodu se sami zelo trudijo z racionalizacijo.........................................................6
Ljubljanske mlekarne:
Zlatki Rihter že petič priznanje za najboljše mleko.....................................................7
ZLTC Golte:
Bodo težave v Premogovniku Velenje vplivale tudi na poslovanje Golt?.....................7
Festival trajnostne mobilnosti:
Za varovanje okolja bo potrebno storiti še nesluteno več............................................11-12
Rečica ob Savinji:
35. Od lipe do prangerja.............................14-15
Radmirje:
»Pogrebščina« v lokalu »Na pošti«....................19
Kmečke igre DP mladine:
Šmihelčani prvi v državi.....................................27
Tretja stran
Kdor najbolj obremenjuje ceste, naj plača sorazmerni delež vzdrževanja
V poletnem času, zlasti v konicah turistične sezone, so slovenske ceste še posebej obremenjene. To velja za promet osebnih vozil, medtem ko je tovorni promet ob koncih tedna administrativno omejen, intenzivno pa poteka v času delovnih dni. Če odmislimo nepredvidene dogodke, kot so prometne nesreče, prihaja na cestah do zastojev predvsem na mestih, kjer potekajo razna vzdrževalna dela, in na mejnih prehodih.
Nad sedanjim stanjem slovenske cestne mreže smo lahko upravičeno zaskrbljeni. Iz Direkcije Republike Slovenije za ceste prihajajo alarmantna sporočila, da imajo denar le še za nujne posege v primeru prometnih nesreč, za plačilo električne energije in podobne stroške, za sistematično vzdrževanje pa denarja v tem trenutku ni. Na direkciji so prepričani, da se odgovorni zavedajo, da so sredstva za zagotavljanje varnosti na cestah nujna, vendar vlada, ki opravlja tekoče posle, zaenkrat sredstev za državne ceste še ni zagotovila.
Večina državnih cest v Sloveniji je starih od sedemdeset do sto let. 400 kilometrov jih je v takšnem stanju, da bi jih lahko takoj zaprli, več kot 3.000 kilometrov ali polovica pa jih je potrebna obnove. Minister za infrastrukturo in prostor v
odhajanju Samo Omerzel je predlagal, da bi potrebni denar vzeli iz postavke za razvoj avtocest, vendar predlog v vladi ni naletel na podporo.
Težav s financiranjem vzdrževanja cest pa nimamo samo v Sloveniji. V Nemčiji je prav v teh dneh v javnosti veliko odzivov na predlog načrta za uvedbo vinjet za uporabo tamkajšnjih cest. Te naj ne bi bile potrebne le za avtoceste, temveč za vse nemške ceste. 10-dnevna naj bi stala deset evrov, dvomesečna dvajset, letna pa med 25 in 150 evri, glede na prostornino in okoljsko ustreznost avtomobila.
Če se prav spomnim, sem na tem mestu enkrat že zapisal, da pravo stanje ceste spoznaš šele takrat, ko se po njej pelješ s kolesom. Ko kolesarim, se velikokrat vprašam, kdo najbolj obremenjuje in s tem uničuje ceste. Menim, da bi bilo pošteno, da tisti prispevajo tudi sorazmerni delež k vzdrževanju in obnovi cest. Zdaj temu očitno ni tako, saj v nasprotnem primeru ceste danes ne bi bile v tako slabem stanju, kot so.
Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik

ISSN 0351-8140, leto XLVI, št. 28, 11. julij 2014. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 28, 11. julij 2014
3
Tema tedna
Nevzdrževane ceste vzrok za številne
nesreče
DRŽAVA NIMA DENARJA ZA SVOJE CESTE
O cestah in povezavah s svetom se v naši dolini velikokrat in veliko govori. Ne brez razloga - oddaljenost od avtoceste, 3. razvojna os in dotrajanost tako regionalnih kot občinskih cest v Zgornji Savinjski dolini so problemi ekonomske narave. Uporabniki cest vsakodnevno »matrajo« svoje jeklene konjičke čez luknje in grbine ter tako porabljajo več goriva, da o amortizaciji vozil niti ne govorimo.
Turisti se neradi vračajo na dotrajane ceste, gospodarske družbe, ki so odvisne od tekočega transporta vhodnih in izhodnih produktov, razmišljajo o selitvi proizvodnje na bolj dostopne in zato cenejše lokacije. Država pa za vzdrževanje, kaj šele gradnjo novih cest, nima denarja. Popra-
viti ne more niti mostov, ki so zaradi preobremenjenosti nevarni in so na njih pred časom uredili delne zapore prometa.
ZA CESTE DRŽAVI ZMANJKUJE DENARJA
Direkcija RS za ceste, ki upravlja s skoraj 6.000 kilometri glav-
nih in regionalnih cest, v drugi polovici leta potrebuje 70,18 milijona evrov. Tega denarja menda ni. Nekateri člani vlade, med njimi premierka v odstopu mag. Alenka Bratušek in minister za infrastrukturo in prostor v odhajanju Samo Omerzel, pa menijo, da bi se denar za vzdrževanje državnih cest lahko prerazporedil iz namenskih sredstev za družbo za avtoceste.
NIČ DRUGAČE NI V NAŠI DOLINI
Na zgornjesavinjskem območju po pogodbi z državo ureja ceste podjetje VOC Celje d.o.o. Poleg
vzdrževanja cestišč v njihov delokrog sodi vzdrževanje bankin, obcestnih jarkov in ostalih površin, ki sodijo v cestno infrastrukturo.
Kot je povedal vodja vzdrževanja na VOC Bogdan Kočevar, denarja za ta dela ni več. V zadnjih neurjih so bile na območju, ki ga sicer pokriva dejavnost te družbe, poškodovane številne bankine, ki jih ne bodo mogli vrniti v prvotno stanje.
Z državo je podjetje nedavno podpisalo aneks k pogodbi, ki velja za mesec dni, to je do konca julija. Kako bo za naprej, v sedanji situaciji na vladi ne more napovedati nihče.
Naša anketa
Bi v obnovo cest morali vlagati v krizi?
Regionalne ceste so v obupnem stanju. Na številnih odsekih so tako dotrajane, da so nevarne za vožnjo. Luknje na cestiščih uničujejo tudi vozila. Zaradi dotrajanih mostov se pojavljajo zastoji, uničene so varovane ograje. V podjetjih slaba cestišča povzročajo gospodarsko škodo, saj ne morejo pravočasno dostaviti blaga ali opraviti storitev. Strokovnjaki ugotavljajo, da bi v obnovo cest morali vlagati v krizi, saj bi vlaganje v infrastrukturo imelo pozitiven učinek na gospodarstvo. Prav tako bi bolje vzdrževane ceste povečale prometno varnost in zmanjšale število prometnih nesreč. Kaj menijo o tem Zgornjesavinjčani?
Marija Pustoslemšek, Nova Štifta
V naši občini so ceste v obupnem stanju. Verjamem, da bi z dobro vzdrževano cesto podjetja imela manj stroškov s popravili svojega voznega parka, kar bi vsekakor pozitivno vplivalo tudi na njihovo poslovanje. Tudi prometna varnost bi bila boljša. Pri cestah ne bi smeli varčevati za vsako ceno, saj dlje ko čakajo na popravilo, večja škoda je na cestišču.
Anton Pečovnik, Luče
V	obnovo cest bi morali vlagati v krizi in ne varčevati za vsako ceno. Saj dlje ko se čaka na popravilo, večja je poškodba na cestišču. Zaradi slabo vzdrževanih cest je tudi prometna varnost vprašljiva.
Vojko Zavolovšek, Otok
V	preteklosti so bile naše ceste bolje vzdrževane. Sedaj se nam zaradi razpadajočega cestišča kvarijo avtomobili, kar nam draži vzdrževanje našega jeklenega konjička. Država bi morala poskrbeti za sredstva
in ne varčevati za vsako ceno. Prav tako sem prepričan, da bi dobro vzdrževana cesta imela pozitiven učinek na gospodarstvo, saj bi lahko hitreje dostavljali blago in opravljali storitve, prevoznikom pa bi znižali stroške vzdrževanja voznega parka, saj se avtomobili prav zaradi lukenj na cesti hitreje kvarijo.
Matjaž Slokan, Mozirje
Da je naše gospodarstvo v krizi, so krive tudi slabo vzdrževane regionalne ceste, saj prav to botruje večjim stroškom popravil vozil. Slabo zavarovani odseki, neurejene bankine, luknje na asfaltnih prevlekah pa so pogosto vzrok za prometne nesreče. Verjamem, da bi se z bolje vzdrževanimi regionalkami povečala prometna varnost.
Betka Ročnik, Podhom
Luknje na cestiščih so pogosto krive za poškodbe na naših avtomobilih. Prav tako neurejeno cestišče in poškodovane ograje pripomorejo k slabi varnosti na cesti in večji verjetnosti prometnih nesreč. Verjamem, da bi bolje vzdrževani odcepi regionalnih cest pozitivno vlivali na gospodarstvo pri nas.
Leonida Pavlič, Robanov Kot
Če bi sredstva, ki jih namenjamo za cestni prispevek, ko plačujemo registracijo, porabili za ceste, bi bile te urejene. Seveda bi urejene ceste pozitivno vplivale tudi na gospodarstvo, prav tako bi se povečala prometna varnost in zmanjšalo število prometnih nesreč. Pogosto so prav slabo vzdrževane ceste, neurejene bankine in varovalne ograje krivec za nesrečo.
Pripravila in fotografirala Marija Sukalo
4 Savinjske novice št. 28, 11. julij 2014	I

Tema tedna, Iz občin
SVETLA IZJEMA
Kljub povedanemu je podjetje VOC nedavno uredilo in preplastilo dobršen in najbolj kritičen del regionalke na območju Luč in Solčave. Ob tem je župan občine Luče Ciril Rosc povedal: »Po predolgem čakanju se je država lotila sanacije ceste pred Iglo in dalje proti Logarski dolini. V dobro domačinov in številnih obiskovalcev Zgornje Savinjske doline si želimo, da bi bile regionalne ceste vsaj tako dobro vzdrževane in urejene, kot so naše občinske.«
RAZDRAPANE OBČINSKE CESTE
Številne zgornjesavinjske lokalne ceste pa niso dobro urejene, so le še »sama jama«, kot je nekdo duhovito označil zluknjane in razdrapa-ne lokalne, gozdne ceste, javne poti, ki naj bi jih vzdrževale občine. Nič čudnega, saj občinam zmanjkuje denarja. Nekatere so za ta namen preusmerile denar, ki ga niso porabile za zimsko vzdrževanje cest.
Tudi tukaj svoj del odgovornosti nosi država. Sredstev po 21. in 23. členu zakona o financiranju občin za izvajanje investicij v infrastrukturo namreč še ni, niti ni znan odstotek, ki bi pripadal občinam. V prejšnjih letih je znesek predstavljal štiri odstotke od izračunane primerne porabe in občine so s tem denarjem uredile prenekatero prometnico ali most. Že lani se je začelo s krčenjem tega denarja, letos pa država občin niti še ni obvestila, kolikšen delež sredstev bi jim pripadel in kdaj naj bi ga dobile, o čemer so bile te običajno obveščene v prvi tretjini koledarskega leta.
Marija Lebar
Bogdan Kočevar, vodja vzdrževanja VOC Celje:
»V letošnjem letu smo na regionalnih cestah Zgornje Savinjske doline sanirali pet odsekov cest v skupni dolžini 2.080 m v celotni širini cestišča. Od tega je bilo prenovljenih 413 m na odseku Radmirje-Luče, ostalo pa na odseku Luče-Solčava.
VOC izvaja vzdrževanje državnih cest na osnovi triletne koncesijske pogodbe, ki pa se je že iztekla. Zaradi neuspelih razpisov Direkcije RS za ceste v preteklem letu pogodbeni odnos podaljšujemo z aneksi k omenjeni pogodbi. V teku pa je ravno v tem obdobju nov razpis za koncesijo za sedemletno obdobje.
Država iz leta v leto krči sredstva, s tem da je ravno krčenje iz leta 2013 na 2014 najbolj
drastično. Letos je namreč ustavljenih večina investicij in tudi na vzdrževanju je prišlo do bistvenega zmanjšanja. Menda manjka denarja celo za elektriko za javno razsvetljavo izven naselij in semaforizacijo. Določeni odseki cest naj bi se celo zapirali ali opremljali z dodatno signalizacijo za omejitve hitrosti zaradi neurejenih bankin, kritičnega stanja vozišča in podobno.
To, kar smo letos izvedli v Zgornji Savinjski dolini, so še vse projekti iz lanskega leta in samo malo je manjkalo, da niso bili ustavljeni, tako da po mojih podatkih za bodoče plane ni denarja. Glede na situacijo v državi, o kateri se dnevno poroča in je dobro poznana, pa se bojim, da bo še vsaj nekaj let tako.«
Da je v naši državi zares kriza, je videti skoraj na vsakem koraku. Ne gre le za socialne stiske množice ljudi, gre tudi za tehnično investicijski zastoj, ki omejuje zaposlitve in jih zmanjšuje. A debata na tako širokem polju ne pelje daleč, kot nas tudi cesta iz Ljubije v smeri Belih Vod ne pelje prav udobno, saj je dotrajan asfalt vse prej kot varen za voznike. Ker ni denarja, komunalni vzdrževalci iz leta v leto le »flikajo« uničene dele cestišča. Tako nastaja tresoči mozaik, ki, kot je dejal mlajši krajan iz Lepe Njive, »je sramota za vse nas«. Flika pri fliki pa vodo drži, skoraj umetniško delo »asfalterjev«. A drži tudi dejstvo, da so v zgornjem delu te ceste od Mlinarja do La-znika zaradi vkopanja vodovoda že pripravili cestišče za cca 1 km nove asfaltne prevleke.
(Foto: Jože Miklavc)
NA DNEVNEM REDU OBČINSKEGA SVETA NAZARJE POLLETNA REALIZACIJA PRORAČUNA
Zadolženost občine padla na 180 evrov na
prebivalca
Nazarski občinski svet se je sestal na zadnji redni seji tega mandata. Na mizi so imeli gradivo k številnim točkam dnevnega reda, najprej pa so se posvetili realizaciji polletnega proračuna. Ta je bil realiziran le v dobri tretjini predvidenega. S tem je svetnike seznanila županja Majda Podkrižnik. Svetniki so sprejeli sklep, da so seznanjeni z uresničevanjem proračuna in potrdili morebitne prerazporeditve med posameznimi postavkami, ki bi bile morda še potrebne do konca mandata.
NIZKI REALIZACIJI PRIHODKOV IN ODHODKOV
Tako na strani prihodkov kot odhodkov je bila realizacija nekaj več kot tridesetodstotna. Med drugim je županja kot razlog za nizko realizacijo na prihodkovni strani navedla izpad prihodkov od nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč,
saj prihodek ni bil uresničen zaradi nameravanega uvajanja davka na nepremičnine. Prav tako ni bila uspešna prodaja komunalno urejenih gradbenih zemljišč, čemur botruje nezavidljiva situacija na področju nepremičnin. »Nejasna je višina sredstev po 21. in 23. členu za investicije od države in povrnitev intervencijskih sredstev po žledu in po poplavah leta 2012,« je med drugim navedla županja.
O ZADOLŽEVANJU OBČINE MORDA JESENI
Občina se kljub načrtovanemu zadolževanju v letu 2014 ni dodatno zadolževala. V zvezi z likvidnostno problematiko se bo o zadolževanju odločalo v drugi polovici leta glede na izvajanje projektov, kot so zdravstvena postaja ter energetska sanacija šole in vrtca, je pojasnila županja. Ob tem je postregla s podatkom, da je leta
2010 zadolženost občine po prebivalcu znašala 271 evrov, konec septembra letos pa bo ta številka le še 180 evrov na prebivalca.
UMAKNJENA DVA PREDLOGA ODLOKOV
Iz postopka sta bila umaknjena dva predloga odlokov, in sicer o pokopališkem redu v občini in o načinu opravljanja gospodarske javne službe pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanja pokopališč. Umik je županja predlagala, ker se postopki za sprejem odlokov ne bi mogli izvesti do konca sedanjega mandata občinskega sveta in ker se pripravlja sprememba tozadevne zakonodaje na državni ravni.
Občinski svet je obravnaval tudi program finančnega prestrukturiranja JP Dom Nazarje. O tem več v prihodnji številki Savinjskih novic.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 26, 2l. junij 2014 5
Iz občin, Zdravstvo
ZUPANI PONOVNO O JAVNEMU ZAVODU ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM
Esova odslej lahko direktorica, analiza stanja zavoda pokazala, da se v zdravstvu sami zelo
trudijo z racionalizacijo
Na tretji seji ustanoviteljic Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje so se 3. julija srečali županja in župani občin Zgornje Savinjske doline. Mozirske-ga župana Ivana Suhoveršnika je po pooblastilu zastopal Janez Janko, vsi preostali župani pa so se na vabilo predsednice sveta ustanoviteljic Majde Podkrižnik odzvali. Sprejeli so nekaj pomembnih odločitev, med drugim so na predlog sveta zavoda potrdili Darjo Es za direktorico zavoda. Poleg tega so prisluhnili analizi finančnega stanja zavoda z oceno ukrepov za stabilizacijo poslovanja in predlogom za pokrivanja izgube. Oceno stanja in ukrepe so pripravili na inštitutu Iris, povzel pa jo je pripravljavec dr. Franjo Mlinarič.
ESOVA KMALU NE VEČ LE VRŠILKA DOLŽNOSTI DIREKTORICE?
Zavod, ki je v preteklosti neuspešno objavljal razpise za prosto delovno mesto direktorja, bo le-tega po več kot letu in pol lahko dobil. Darja Es, ki je v tem času opravljala naloge vršilke dolžnosti direktorice, bo odslej uspešno delo lahko nadaljevala kot direktorica. Na razpis se kljub novim pogojem, da je direktor lahko tudi druge stroke, ne le medicinske, ni prijavil nihče drug. Temu je verjetno botrovalo tudi to, da bo direktor delo opravljal le za polovični delovni čas in nezavidljivo stanje zavoda.
ZMANJŠEVANJE PRIHODKOV
V zavodu se že dlje časa soočajo z manjšimi prihodki s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki jim opravljene storitve plačuje. To in še drugi razlogi so pripeljali do kumulativne izgube zavoda v višini skoraj 460 tisoč evrov. Esova je vseskozi trdila, da razlogi za izgubo niso v slabem poslovanju. To je potrdila tudi analiza poslovanja in v imenu pripravljavcev analize dr. Mlinarič, ki je županom povedal, da se je zavod sam uspešno lotil racionalizacije in zmanjšanja stroškov, na skupno izgubo pa je v največji meri vplivalo leto 2013, ko je zavod zaposlenim moral izplačati razliko v plačnih nesorazmerjih, kar je »zakuhala« država.
ENKRATEN FINANČNI ŠOK ZA ZAVOD
Zavodu so se tako stroški dela v tem letu na ta račun zvečali za 129 tisoč evrov, prihodki pa so se mu zmanjšali za 100 tisočakov. V. d. direktorica Esova se je varčevanja in racionalizacije lo-
tila v iskanju notranjih rezerv in zavodu je uspelo privarčevati toliko, da je izguba konec leta znašala le 72 tisočakov, je povedal Mlinarič. Dodal je še, da je na izgubo najbolj vplival enkraten dogodek, plačne izravnave v javnem sektorju, ki jih je bil zavod dolžan izplačati in na to niso mogli vplivati, zato tako velike izgube zavoda v prihodnje ni pričakovati.
NOTRANJIH REZERV SKORAJ NI VEČ
Mlinarič tudi v prihodnje zavodu priporoča trend varčevanja na vseh področjih. Zaveda pa se, da to ne bo lahko, saj rezerv znotraj zavoda ni več veliko. Je pa Esova dodala: »Zasluga za zmanjševanje stroškov gre vsem zaposlenim,
Darja Es dolžnosti v. d. direktorice opravlja od 1. decembra 2012, po potrditvi s strani sveta ustanoviteljic pa bo zanjo pričel teči postopek za imenovanje direktorice zavoda.
(Foto: Štefka Sem)
ki so razumeli in podprli vse varčevalne ukrepe. Žal pa kader ni najmlajši, kar tretjina zaposlenih se bo upokojila v naslednjih desetih letih, za specialistične ambulante moramo najemati zdravnike po podjemni pogodbi, kar stane. Nadur ne izplačujemo in takrat, ko jih zaposleni koristijo, zopet drugi nabirajo nadure. Lani smo zaposleni opravili preko 1.500 nadur, polovico teh ur so »pridelali« zaposleni na nujni medicinski pomoči, in ti so edini, ki jim moramo nadure izplača-
Dr. Franjo Mlinarič je predstavil obsežno analizo poslovanja zavoda in predlagane ukrepe za prihodnje. (Foto: Štefka Sem)
ti po zakonu. Koncem leta smo zaposleni zavodu podarili 357 ur dela, ker jih nismo mogli izkoristiti.«
NE IZSTOPAJO IZ POVPREČJA
V primerjavi s podobnimi zavodi (glede na prihodke) je nazarski v zlati sredini in ne izstopa, razen po stroških plač, ki znašajo kar 75 odstotkov prihodkov, je poročal Mihalič. Je pa tudi razlog za to povsem razumljiv, saj je kolektiv 48 zaposlenih v zavodu starejši in so temu primerno tudi višje plače, kar jim nalaga zakonodaja.
Tudi v tem letu so po prvem trimesečju v rdečih številkah, predvsem zaradi postavitve nadstreška za vozilo pri nazarski zdravstveni postaji in popravila aparata za rentgen. Kljub temu Esova upa, da bo to leto manj stresno. Zavod nujno potrebuje vložek občin v višini 30 tisoč evrov, da postane plačilno sposoben. Župani so finančno injekcijo zavodu potrdili, Esova pa je od županov pridobila še soglasje za 70 tisoč evrov kratkoročnega kredita, ki ga bo zavod v tem letu sam odplačal in na izgubo ne bo vplival.
O drugih sprejetih dogovorih, o tem, da je zavod dobil odobren program še ene referenčne ambulante, o mnenju pripravljavcev analize o dozidavi zdravstvene postaje v Nazarjah boste lahko prebrali v eni prihodnjih številk Savinjskih novic.
Štefka Sem
Savinjske novice št. 27, 4. julij 2014 6
Gospodarstvo
KAKOVOSTNO MLEKO IZ ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Zlatki Rihter že petič priznanje za najboljše mleko
Konec preteklega meseca so v Ljubljanskih mlekarnah pripravili srečanje, na katerem so spregovorili o delovanju in usmeritvah, potem ko je pred malo več kot enim letom lastništvo največje mlekarne v Sloveniji prešlo v roke francoskega Lactalisa. Ob tej priložnosti so podelili priznanja za najboljše dobavitelje mleka. Med njimi sta kar dve zgornjesavinjski dobitnici, in sicer Zlatka Rihter in Zdenka Golob.
PRVIČ PODELILI POSEBNO PRIZNANJE
Proizvajalci, ki so v kvotnem letu 2013/2014 v mlekarne oddajali najbolj kakovostno mleko, so bili Zlatka Rihter iz Nove Štifte, Zdenka Golob iz Šmartnega ob Dreti in Andrej Jeraj iz Vodic pri Ljubljani. Ob tej priložnosti so prvič podelili posebno priznanje. Prejela ga je pridelovalka Zlat-ka Rihter, ki Ljubljanskim mlekarnam že pet let zapovrstjo oddaja mleko najvišje kakovosti.
V. d. direktorja Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje Stanko Zagožen je ob tem dejal: »Čestitamo obema prejemnicama priznanj za najkakovostnejše mleko, katerega oddajata preko naše zadruge že ves čas. To je potrditev, da je zgornjesavinjsko mleko res kvalitetno, tukajšnji rejci pa dobri in skrbni gospodarji. Mnogi od njih, ki zadruga zanje distribuira mleko, so po kvaliteti oddanega mleka visoko. Petkratno priznanje za najboljše mleko, ki je v ponos, kaže na stalno prizadevanje ne samo nosilke dejavnost, temveč vseh na kmetiji,« je povedal Zagožen.
KREPIJO SODELOVANJE Z LOKALNIMI PRIDELOVALCI
Na slovesnosti je spregovorila tudi Cvetana Rijavec, predsednica uprave Ljubljanskih mlekarn, ki je na kratko predstavila trenutno dogajanje v podjetju in izpostavila okoljsko noto sodelovanja z lokalnimi dobavitelji: »Dolgoletne izkušnje in znanje, ki jih ima skupina Lactalis kot mlekarsko podjetje z dolgoletno tradicijo, še vedno intenzivno prenašamo v naše okolje. Za nas to pomeni kar nekaj priložnosti, med katerimi je
tudi krepitev sodelovanja z lokalnimi pridelovalci. Temu so v zadnjem času vse bolj naklonjeni tudi potrošniki, ki povprašujejo po mlečnih izdelkih iz stoodstotnega slovenskega mleka. Mleko iz domačega okolja, zaradi bližine, iz katere prihaja, posredno prispeva tudi k zmanjševanju vplivov mlekarn na okolje, kar je za nas, kot prvo podjetje iz živilsko-predelovalne industrije v Sloveniji, ki je prejelo okoljski certifikat EMAS, izjemno pomembno.«
Marija Lebar
Zlatka Rihter (tretja z desne) in Zdenka Golob (druga z leve) sta prejemnici priznanja za najboljše dobavitelje mleka, Rihterjeva je dobila še posebno priznanje.
(Fotodokumentacija Ljubljanskih mlekarn)
ZIMSKO-LETNI TURISTIČNI CENTER GOLTE
Bodo težave v Premogovniku Velenje vplivale tudi
na poslovanje Golt?
V	preteklem tednu se je v velenjskem rudniku lignita začela stavka rudarjev. Zahtevajo izplačilo razlike plač, ki so bile zadnji dve leti znižane za pet odstotkov, izplačilo letošnjega regresa in dvig cene premoga. Generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Blaž Košorok je dejal, da se Premogovnik Velenje že nekaj časa nahaja v hudih finančnih razmerah.
V	večinski lasti ene izmed premogovnikovih hčerinskih družb, to je PV Invest, je tudi Zimsko-letni turistični center Golte. Kako stanje v Velenju vpliva na poslovanje družbe, smo povprašali direktorja Ernesta Kovača, ki je dejal, da »stanje v vsakem primeru na nas ne vpliva pozitivno, neposredno pa na naše delovanje ne bi smelo vplivati, saj si moramo sredstva za poslovanje zaslužiti sami. Na slabše poslovne rezultate zato vplivata vreme in dejstvo, da ljudje nimajo denarja.«
Ob dejstvu, da Premogovnik že prodaja premoženje, ni izključeno, da slej ko prej novega lastnika ne bodo iskali tudi za Golte. »Lastniki se pač menjajo, prej so bili to Italijani, sedaj so domači lastniki. Morebitni novi lastniki za nas zato ne bi smeli biti katastrofa,« še dodaja Kovač. Zaenkrat se prodaje še ne omenja.
Cena premoga, ki je že več let nespremenjena in znaša 2,25 evra na giga joul električne energije, bi se naj po izračunih dvignila vsaj za evro, kar bi podjetju omogočilo nemoteno poslovanje. Rudarji, velenjski knapi, zahtevajo tudi, da vodstvo podjetja umakne namero, da se plače znižajo še za dodatnih deset odstotkov in da se jim odvzamejo trije dnevi dopusta. Med zahteve so zapisali tudi redno prejemanje plač do 18. v mesecu, saj bodo v nasprotnem primeru že naslednji dan ponovno stavkali.
Predstavniki stavkovnega odbora so se v preteklem tednu srečali z generalnim direktorjem Holdinga Slovenske elektrarne Blažem Košoro-
kom. Holding je namreč večinski lastnik tako premogovnika kot Termoelektrarne Šoštanj. Pogovori niso obrodili sadov, saj odgovorov na zahteve z njegove strani niso prejeli, zato so iz stavkovnega odbora sporočili, da bodo stavko zaostrovali. Stavkovni odbor je po ponovnih pogovorih v ponedeljek, 7. julija, sporočil, da je bil napravljen določen premik v pogovorih s predstavniki HSE, ki se jih je tokrat udeležil tudi direktor TEŠ Peter Der-mol, kar jim daje dodatno upanje, zato stavke zaenkrat ne bodo zaostrovali. Ob tem tudi ne želijo komentirati, kako daleč so njihovi pogovori z vodstvom okoli njihovih zahtev.
Sekretarka Šaleško-savinjskih sindikatov Nada Pritržnik je izjavila, da vsi njihovi člani oziroma sindikalni kolektivi podpirajo delavce Premogovnika Velenje in HTZ I.P. pri vseh njihovih stavkovnih zahtevah. Pričakujejo, da se bodo pogajanja kmalu pozitivno končala in se bodo delavci lahko vrnili k opravljanju svojega dela.
Benjamin Kanjir
7 Savinjske novice št. 28, 11. julij 2014	I
Gospodarstvo, Iz občin, Politika
OBČINSKI SVET LUCE
Potrdili rebalans in občinske nagrajence
V sredo, 2. julija, so se na zadnji seji pred poletjem, najverjetneje pa tudi na zadnji seji v tem mandatu srečali člani lučkega občinskega sveta. Med drugim so imeli na dnevnem redu rebalans proračuna in podelitev letošnjih občinskih priznanj.
MANJ SREDSTEV IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA ZA INVESTICIJE
Župan Ciril Rosc je predlagal sprejemanje rebalansa po hitrem postopku, s čimer so se svetniki strinjali. Župan je razložil, da je rebalans potreben, ker so se med letom zgodile nekatere spremembe, ki so tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani vplivale na realizacijo proračuna. Predlagani rebalans je uravnotežen in znaša 2,473.000 evrov, v primerjavi s prvotnim proračunom, ki je znašal 2,505.000 evrov.
Na prihodkovni strani gre zmanjšanje zlasti na račun sredstev iz državnega proračuna za investicije, ki so zmanjšana za 115.800 evrov, kolikor je občina načrtovala za energetsko obnovo fasade na šoli.
ZVIŠALI POSTAVKO ZA OBNOVO OBČINSKIH CEST
Rosc: »Zaradi objektivnih razlogov nekateri planirani odhodki letos ne bodo realizirani, tudi nekatere planirane investicije se letos še ne bodo izvedle. Pojavlja pa se potreba po nekaterih novih odhodkih oziroma investicijah, ki v veljavnem proračunu niso bile predvidene in smo jih zato predvideli v predlogu rebalansa proračuna.«
Tako se na primer zmanjšuje postavka za zimsko vzdrževanje cest, povišujejo pa postavko za obnovo občinskih cest, ki po novem znaša 460.000 evrov. S tem denarjem bi lahko izvedli tudi asfaltiranje dela ceste v Podveži, o kateri je bilo na občinskem svetu že govora. Svetniki so rebalans soglasno potrdili.
ZLATA PLAKETA JOŽETU MLAČNIKU
Seznanili so se še s predlogi komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jih je predstavil predsednik komisije Jernej Plankl. Zlata plaketa gre Jožetu Mlačniku, priznanja občine
BSH HIŠNI APARATI NAZARJE
Dve inovaciji na nacionalno preverjanje
Na slovesnosti, ki je v juniju potekala v Nazarjah, je Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica razglasila najboljše inovacije za leto 2013 na svojem območju. Na razpis je prispelo 14 prijav. Sodelovalo je tudi podjetje BSH Hišni aparati Nazarje, in sicer s tremi inovacijami iz vseh svojih glavnih produktnih skupin.
Za vse tri inovacije, to je palični mešalnik nove generacije MSM8 - Maxomixx in Multi Beverage, avtomat Tassimo Suny ter espresso kavni av-
Luče pa dobijo Tadeja Robnik, Andrej Moličnik, Anton Breznik starejši, Karel Geržan in Društvo upokojencev Luče.
Marija Lebar
ZAVEZNIŠTVO ALENKE BRATUSEK
Edvard Čeč bi podpiral projekte, ki prinašajo delovna mesta
tomat TE8, so nazarski inovatorji prejeli zlata priznanja. Dva izmed omenjenih nagrajenih predlogov, to je BSH-jeva palični mešalnik in Tassimo avtomat, sta se uvrstila tudi na nacionalni nivo.
Na Gospodarski zbornici Slovenije bo podelitev priznanj za najboljše inovacije iz vse Slovenije letos septembra. Inovatorji iz podjetja BSH Hišni aparati Nazarje so doslej na teh razglasitvah redno posegali po najvišjih priznanjih.
Marija Lebar
Avtorji treh »zlatih« BSH-jevih inovacij (Fotodokumentacija BSH Hišni aparati Nazarje)
Edvard Čeč: »Če samo sediš doma in ne prispevaš, ne moreš pričakovati, da bo šlo na bolje.«
Med kandidati na predčasnih volitvah za državni zbor v Zgornji Savinjski dolini je tudi Edvard Čeč iz Mozirja. Za sedež v parlamentu se poteguje na listi Zavezništvo Alenke Bratušek. Kakšne vrednote zagovarja in za kaj se bo zavzemal, ko bo izvoljen, je povedal nedavno.
Čeč že 25 let živi z družino v Mozirju. Trenutno je tik pred zaključkom višješolskega študija, v politične vode pa se je po lastnih besedah podal pred dobrima dvema letoma, ko je vstopil v stranko. »Že nekaj časa sem čutil, da je potrebno kaj ukreniti za Slovenijo. Če samo sediš doma in ne prispevaš, ne moreš pričakovati, da bo šlo na bolje,« je dejal.
»Na volitve sem se podal, ker želim zastopati interese vseh državljank in državljanov. Podpiral bom projekte, ki prinašajo delovna mesta, in se zavzemal za odločitve, ki bodo izboljšale gospodarsko, socialno in politično stanje v državi. Boljše poslovno okolje, turizem, trajnostni razvoj, manjše davčne obremenitve bodo med drugim moje prioritete,« je povedal Edvard Čeč.
Marija Lebar
8 Savinjske novice št. 28, 11. julij 2014	I
Organizacije, Politika
DRUŠTVO UPOKOJENCEV GORNJI GRAD
Malo zanimanja za prihodnost občine?
V času občinskega praznika so gornjegrajski upokojenci pripravili okroglo mizo na temo Gornji Grad v prihodnosti. Medtem ko je predsednik društva Toni Rifelj v lanskem letu opisoval kraj v preteklosti, je z letošnjim predavanjem želel predstaviti tudi projekte, zanimive za prihodnost. Ker obiskovalcev ni bilo veliko, so se nekateri med njimi spraševali, ali prihodnost sploh še koga zanima?
Rifelj je podrobneje predstavil projekte, ki so jih nevladne organizacije prijavile za novo obdobje evropske perspektive 2014-2020. Dejavnosti naj bi bile zanimive za naše okolje in naj bi prinašale nova delovna mesta. Med temi je omenil zadrugo Kašta, preko katere bi domači proizvajalci pod skupno
Toni Rifelj je izpostavil projekte, s katerimi bi po njegovem lahko občina zaživela. (Foto: Štefka Sem)
znanjem. Omenjen je bil projekt Re-penje, polnilnica vode ter Eko park Podhom, kjer bi se vse uporabne surovine reciklirale. Po mnenju Ri-flja bi lahko te dejavnosti dolgoročno prinesle veliko delovnih mest za domačine.
Občan Franc Bastl je v razpravi omenil, da je razočaran, da prihodnost občine očitno ne zanima mladih in tudi ljudi, ki bi jih morala, občinsko upravo in svetnike. Nasploh pa so obiskovalci okrogle mize ugotavljali, da je Gornji Grad zaspal in da je splošno mnenje, da se danes nobena nova dejavnost ne splača.
Štefka Sem
znamko tržili proizvode, medgene-racijski center, ponovni zagon lesne industrije z domačim lesom in
SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
Nada Brinovšek ima za cilj nova delovna mesta
DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE
Darinka Dobovičnik želi uresničevanje pravic starejše generacije
V peti volilni enoti šestega okraja se bo za glasove volivcev na listi DeSUS potegovala Darinka Dobovičnik z Ljubnega ob Savinji. Do-bovičnikova se bo, če bo izvoljena v parlament, potegovala za »večjo slišanost« upokojencev.
Program stranke je Dobovični-kova pretekli teden predstavljala po dolini z delitvijo propagandnega materiala stranke in neposrednim pogovorom z volivci. Ob tem je zatrdila, da bo aktivno sodelovala pri spreminjanju razmer v državi na bolje.
»Stranka DeSUS zagotavlja uresničevanje pravic tako za starejše generacije, kot za vse tiste, ki živijo od rezultatov svojega dela, in tiste mlade, ki si želijo izobraževanja in zaposlitve,« je o programu stranke spregovorila upokojena diplomirana ekonomistka. Ob dejstvu, da do sedaj Zgornja Savinjska dolina ni imela svojega poslanca iz vrst DeSUS-a, je prepričana, da je napočil čas, da to doseže. V dolini je namreč 4.500 upokojencev, ki jim ni vseeno, da o njihovi usodi odločajo drugi.
Marija Šukalo
Nada Brinovšek je s svojo ekipo volivce nagovarjala tudi v Mozirju.
(Foto: Marija Šukalo)
Prvo soboto v juliju so člani volilnega odbora stranke SDS za Zgornjo Savinjsko dolino v Mozirju predstavili svojo kandidatko za državni zbor. To je Nada Brinovšek iz Mozirja, sicer direktorica mozirske občinske uprave.
Brinovškova je v pogovoru z mimoidočimi predstavila program stranke in poudarila, da bo, če bo izvoljena, zagovarjala ustavne vrednote, ki temeljijo na osamosvojitveni vojni, program stranke SDS ter cilje, ki so pomembni za našo
dolino. Mednje sodijo obnova dotrajanih cest, ureditev vodotokov rek Savinje in Drete s pritoki.
Njena prioriteta bodo aktivnosti za razvoj in podporo malih in srednjih podjetij ter razvoj turizma v dolini. Prepričana je, da je ob spremembi zakonodaje mogoče skrajšati postopke prostorskega načrtovanja. »Moj cilj pa bodo tudi nova delovna mesta,« je povedala Bri-novškova, ki poudarja, da je njen moto Kdor je povsod, ni nikjer.
Marija Šukalo
Predstavnik mozirskega odbora DeSUS Peter Habjan in Darinka Dobovičnik sta na predstavitvi v Mozirju spregovorila o volilnem programu stranke.
(Foto: Marija Šukalo)
9 Savinjske novice št. 28, 11. julij 2014	I
Šolstvo, Organizacije
OSNOVNA IN GLASBENA ŠOLA V DOMU KULTURE NAZARJE
Koncert ob zaključku šolskega leta in v počastitev
dneva državnosti
V ponedeljek, 23. junija, so učenci in učitelji osnovne in glasbene šole v Nazarjah skozi glasbo, besedo in sliko obeležili dan državnosti in zaključek šolskega leta. Po himni orkestra in pozdravu povezovalke Tanje Pečenko je spregovorila županja Majda Podkrižnik in med drugim izrekla zahvalo glasbeni šoli in njenemu ravnatelju Jerneju Marinšku. Sledila je projekcija osnovnošolcev, glasba, podelitev priznanj in ponovno glasba.
Skozi projekcijo sta vodili osnovnošolki. Na platnu so se ob njuni besedi sprehodile lepote naše dežele. Sledil je ansambel kitar, ansambel harmonik in ansambel GŠ Nazarje. Naslednje tri točke so bile zaključene z »Mačkom v žaklju« v izvedbi mladinskega godalnega orkestra, ki se mu je pri drugi skladbi pridružila solistka na klavirju Maja Čerček.
Ravnatelj Jernej Marinšek je podelil priznanja trinajstim prisotnim učencem za izjemen uspeh in čestital vsem učencem, ki so brez izjeme pri-
speli na cilj. Zadnji del koncerta je pripadel mladinskemu pihalnemu orkestru. Drugo instrumentalno izvedbo je dopolnila solistka Larisa Gregorc s tekstom »Na vrhu nebotičnika«. Zaključna sklad-
ba so bili »Pirati s Karibov« in publika je z aplavzom poskrbela za ponovitev. Pri koncertu so tako ali drugače sodelovali vsi učitelji.
Slavica Tesovnik
Ravnatelj Jernej Marinšek je podelil priznanja trinajstim prisotnim učencem za izjemen uspeh in čestital vsem učencem, ki so brez izjeme prispeli na cilj. (Foto: Slavica Tesovnik)
RAZSTAVA ROČNIH DEL V GORNJEM GRADU
Spominčice so zopet imele veliko pokazati
Uvodno dejanje v praznovanje občinskega praznika je bila letos razstava ročnih del, ki jo je kot vsa leta organiziralo gornjegrajsko društvo upokojencev, za izdelke pa so poskrbele pridne
Oratoriji v Zgornji Savinjski dolini
V času šolskih počitnic se bodo mnogi otroci družili v oratorijih. Oratorij Slovenija je neprofitna prostovoljska mladinska organizacija, v okviru katere se bodo tekom poletja v več kot 240 krajih po Sloveniji odvili počitniški vzgojni programi za otroke. Tudi v naši dolini nekateri že potekajo, drugi pa do konca počitnic še bodo.
Oratoriji za Solčavo, Luče, Šmihel in Rečico ob Savinji so v prvi polovici julija, prvi teden v avgustu za Mozirje ter za Šmartno ob Dreti in Bočno, med 18. in 22. avgustom pa za Nazarje in Gornji Grad. V Novi Štifti oratorija letos ne bo, lahko pa se tamkajšnji otroci priključijo tistemu v Gornjemu Gradu.
Oratoriji bodo potekali tudi v drugih župnijah po naši dolini, a nam ni uspelo pridobiti verodostojnih informacij. Te so namreč na internetnih straneh www.oratorij.net nepopolne, v župnijah pa v času priprave prispevka pristojni sogovorniki niso bili dosegljivi.
Marija Šukalo
roke članic ročnodelske skupine Spominčice. Tem so se s svojimi izdelki pridružile varovanke Centra starejših Gornji Grad in upokojenec Peter Krušič iz Vrbja pri Žalcu.
Mentorica Spominčic Jelka Tajnšek je povedla, da je tokratna razstava že 19., medtem ko njihova sekcija deluje osem let. Vsako leto na jesen začnejo izdelavo novih izdelkov za prihajajočo razstavo na pomlad. Srečujejo se enkrat tedensko v prostorih društva upokojencev, poleg vezenja pa si nemalokrat izmenjajo še kakšen recept. Da jim tudi peka gre dobro od rok, so dokazale, ko so obiskovalce postregle s številnimi domačimi dobrotami.
Poleg lastne razstave Spominčice sodeluje-
jo tudi na celjskem sejmu obrti in podjetnosti ter Festivalu za tretje življenjsko obdobje, je poudaril predsednik društva upokojencev Toni Rifelj. Njihovi izdelki in trud so tako opaženi v širšem slovenskem prostoru.
Program odprtja razstave je povezoval Jože Tajnšek, za kulturni program je poskrbela mlada glasbenica Metka Vodušek, razstavo pa si je na dan otvoritve in še kasneje ogledalo veliko število občanov, kakor tudi članice ročnodelskih društev iz drugih občin, s katerimi dobro sodelujejo. Obiskali pa so jih tudi vodilni člani Zveze društev upokojencev Slovenije.
Štefka Sem
Spominčice na razstavi pokažejo, kaj vse so naredile od jeseni dalje, njihovi izdelki se namreč na razstavah ne ponavljajo. (Foto: Štefka Sem)
10 Savinjske novice št. 28, 11. julij 2014	I
Gospodarstvo, Oglasi
V ALPE BREZ EMISIJ - PROMOCIJA TRAJNOSTNE MOBILNOSTI NA SOLČAVSKEM
Veliko zanimanje za električna vozila
V Solčavi je zadnjo soboto v juniju potekala zabavno-poučna prireditev, s katero so promovirali trajnostno mobilnost na zavarovanih območjih. Projekt V Alpe brez emisij, kot so poimenovali celoten projekt in sobotno druženje, je pripravilo podjetje Legro - Ivan Golob, k.d. - Apartmaji in wellness Pod macesnovo streho iz Robanovega Kota, sodilo pa je v sklop dvodnevnih dogajanj Festivala trajnostne mobilnosti, ki so ga pripravili v solčavski občini.
LOKALNA SKUPNOST PODPORNO OKOLJE
Obiskovalci so spoznali električna prevozna sredstva. Za popestritev dogodka so poskrbeli moderator Franci Podbrežnik ter sestri Ana in Kristina Golob, ki sta igrali na clavianovo in peli. Pozdravne besede je obiskovalcem in razstavljavcem namenil župan občine Solčava Alojz Lipnik ter Golobovim čestital za odločitev za projekt. Poudaril je, da je potrebno ohranjati naravo in dati poudarek na ekologijo. To bo mogoče le z alternativo, kot so električna vozila. Slednja se skladajo tudi z razvojno vizijo občine. »Verjamem, da bo lokalna skupnost tisto podporno okolje, ki bo pripomoglo k dejstvu, da se
Zupan Alojz Lipnik (levo) je Janiju Golobu (v sredini) čestital za odlično izveden projekt.
(Foto: Marija Sukalo)
iz te zgodbe razvije kaj več,« je prepričan Lipnik.
Projekt je bil delno finančno podprt s strani LAS - Društva za razvoj podeželja Zgornje Sa-
Vožnja z osebnim transporterjem je terjala posebno opremo in požela veliko zanimanje obiskovalcev.
(Foto: Marija Sukalo)
WWW.
vinjske doline. Uvaja izposojo električnih vozil, obenem pa pomeni začetek dejanske uporabe trajnostnih prevoznih sredstev, trajnostno rabo okolja in lokalno proizvedene energije ter vzpostavlja nov tržni kanal za lokalno gospodarstvo. »Gre za možnost najema koles, električnih koles, električnih skuterjev, osebnih transporterjev in klubskega vozila,« je povedal Jani Golob in dodal, da so postavili polnilnico električnih vozil na naslovu nosilca projekta v Robanovem Kotu.
PREIZKUS RAZSTAVLJENIH EKSPONATOV
Obiskovalci so lahko preizkusili skuterje, kolesa in vozilo ter se skusili v veleslalomski vožnji z osebnimi transporterji. Lahko so se popeljali tudi z električnim avtomobilom podjetja Plan-net solar iz Kamnika. Ob tem so predstavniki podjetja poudarili, da je vožnja na električni pogon smiselna tedaj, ko je energija pridobljena iz obnovljivih virov. S tem se strinja tudi Vito Komac z Bovškega, ki je v Solčavo pripeljal svoje skuterje na električni pogon.
Marija Šukalo
iWjiea.net
Fotoknjiga je trajen spomin na nepozabne dogodke!
Fotoknjigo oblikujete kar na Internetu ^ Oblikovanje je preprosto in hitro ^ Fotoknjiga je lahko čudovito darilo
j ^
Savinjske novice št. 28, 11. julij 2014 11
Gospodarstvo, Oglasi
FESTIVAL TRAJNOSTNE MOBILNOSTI V LOGARSKI DOLINI NA VDIH GORSKEGA ZRAKA
Za varovanje okolja bo potrebno storiti še
nesluteno več
Po treh letih organiziranih vsakoletnih aktivnosti mehke mobilnosti v Logarski dolini so tokrat v četrto združeni organizatorji in sponzorji zadnji junijski vikend pripravili prvi Festival trajnostne mobilnosti. Prireditev se je udeležilo nekaj več razstavljavcev, promotorjev in izobraževalcev kot prejšnja leta, odziv obiskovalcev pa je bil kljub naporom organizatorjev še vedno pod pričakovanji.
PREDSTAVILI TEHNIČNI NAPREDEK
Zavest o tem, da je treba storiti bistveno več za obvarovanje okolja, še vedno ni dosegla vseh, ki bi morali več narediti že po svoji vlogi v družbi. Kot je bilo slišati, je Lo-
kar številčno predstavili proizvajalci in predvsem prodajalci električnih koles, skuterjev, motorjev in avtomobilov. Tokrat tudi prvič električno gnanih delovnih pripomočkov ter športne opreme. Dogajanje je bilo postavljeno pred hotelom Plesnik in turistično informativnim centrom, demonstracijske vožnje pa so potekale na širšem območju Solčavskega.
VAROVANJE NARAVE ŠE ZDALEČ NI PRAVEM NIVOJU
V soboto so v Solčavi pripravili različne aktivnosti pod skupnim imenom V Alpe brez emisij s promocijo trajnostne mobilnosti. Nedeljska prireditev v Logarski dolini se je pričela z otvoritvijo, na ka-
Kolo na električni pogon je v veliko pomoč starejšim uporabnikom, saj lahko premagujejo klančine in si po želji pomagajo z nogami.
(Foto: Jože Miklavc)
garska dolina biser takšne narave in okolje, ki bi ga morali varovati z vsemi, predvsem pa bistveno večjimi finančnimi vložki in osvešča-njem ljudi. Prvi Festival trajnostne mobilnosti je korak naprej in je bil pregled dejanskih možnosti ter napredka na tem področju.
Poleg različnih aktivnosti, ki so jih ponudili organizatorji, so se že
nje narave in bivalnega okolja bo potrebno storiti še nesluteno več, kot smo sploh pripravljeni dojeti, je bilo slišati.
stnih prevoznih sredstev in opreme. Polet s padalom v tandemu je zaradi vetrovnega vremena odpadel, nekatere aktivnosti pa so
Med zaslužnejšimi za uspešno izvedbo prvega Festivala trajnostne mobilnosti so: Andrej Pečjak, Marko Lenarčič in Dušan Prašnikar (z leve).
(Foto: Jože Miklavc)
Pester program je privabil tudi izletnike, ki so se v dolini mudili kot planinci ali turisti. Iz Železne Kaple so prikolesarili z električnimi kolesi gostje iz Avstrije, po skrajšanih
zaradi manjšega od pričakovanega obiska tudi priredili. V Centru Rinka v Solčavi so odprli stalno razstavo in prikazali film o Solčavskem.
teri so zanimive vsebine predstavili Marko Lenarčič, direktor podjetja Logarska dolina d.o.o., slovenski inovator in konstruktor vozil na električni pogon Andrej Pečjak (o E-mobilnosti) ter prometni strokovnjak turističnega projekta Egoze-ro Andrej Brglez (oba z zanimivim predavanjem o prihodnosti električnih vozil). Za učinkovito varova-
Skoraj največ pozornosti je pritegnila električno gnana samokolnica z dodatnimi priključki za zemeljska in dela na snegu. (Foto: Jože Miklavc)
programih so izvedli več različnih vodenih pohodov in izletov, učenje nordijske hoje, družinsko vozič-kanje s škratom Nejkom v Pravljičnem gozdu pri penzionu Na Razpotju, trening skike nordijskih rolk s palicami, vožnje s kolesi, skuter-ji ter avtomobili na električni in hibridni pogon.
Zanimiva je bila razstava različnih ekoloških vozil ter delavnice montaže in vzdrževanja tovr-
Kljub brezplačnima avtobusnima prevozoma iz Celja in Ljubljane ter pravočasno in učinkovito promocijo prireditve, se je po oceni organizatorjev festivala udeležilo nekaj manj ljudi od pričakovanj. Prireditev je bila izvedena v zadovoljstvo vseh udeležencev, ki so imeli priložnost preizkusiti različna mobilna sredstva brez hrupnih motorjev in škodljivih izpustov, in to vse brezplačno.
Jože Miklavc
Savinjske novice št. 28, 11. julij 2014 12
Zgodovina in narodopisje
nekaj spominov naših godcev (3)
Piše: Aleksander Videčnik
IVAN GOSTEČNIK - ŽABNEK
Ko sva se srečala, je živel v Mozirju, sicer pa je bil rojen v družini Šumečnik iz Šmihela. Zelo živo se je spominjal svojega očeta, ki ga je že pri osmih letih usmerjal v glasbo. Ob tem mu je pripovedoval, kako je tudi njegov oče ljubeznivo prenašal svoje godčevsko znanje na svoje otroke. Tako je to znanje šlo iz roda v rod. Da bi godci njegovega kroga znali kaj več od drugih, je redno pošiljal svojega hlapca, ki je imel izreden posluh, na Koroško, da bi v Šmihel prinesel nove viže. Tam je bil tedaj zelo znan godec, imenovan Lisičjak
Ivan Gostečnik je s šestnajstimi leti igral ob raznih srečanjih, skupaj z bratom Vinkom. Na kmetijah, kjer je bilo veliko otrok, so marsikdaj prav godci z igranjem doprinesli k družinskemu proračunu. Ivan je pripovedoval, kako so na vasi težko pričakovali kakšne prireditve, žegnanja (lepa nedelja), jajčarije, svečarije, pustne norčije, čajevke, najbolj pa so se veselili ohceti. Tu se je največ zaslužilo! Naj zapišemo, da je Ivan igral kar več inštrumentov - harmoniko, klarinet in trobento. Naučil se je brati note, ker so nekatere komade že igrali z not. Seveda je bilo godčevsko bogastvo v tem, koliko viž je znal kdo igrati ...
Za svatbe je veljalo pravilo, da se je camar oglasil pri godcih. Ob tej priliki so se dogovorili glede vseh podrobnosti poteka svatbe in za sodelovanje. Če so nevesto šrangali (ponekod so rekli tudi »plot«), tedaj so godci pomagali pri pogajanjih. Če se je kateri od godcev pretihotapil na drugo stran šrang, je bilo pogajanj konec. Na svatbah je veljal določen red pri sedenju za mizo, godci pa so imeli lastno mizo.
Kako so bili pri Šumečniku glasbeno prizadevni, pove tudi dejstvo, da je prav oče Šumečnik leta 1913 ustanovil godbo na pihala. To je bil sicer manjši sestav, toda kmalu so si pridobili velik sloves. Zanimivo je tudi, da so si navdušenci za pihala kupili glasbila sami, učil pa jih je domačin, nekdanji vojaški glasbenik v avstrijski armadi.
FRANC MLAČNIK - SABADIN
Bil je eden najboljših citrarjev v naših krajih. Srečal sem ga v Krnici nad Lučami, kjer je živel. Že kot otrok je igral na citre, potem ga je v starosti 84 let zelo potrlo dejstvo, da so mu prsti na
PT iZ
vem kraju igrali drglco in treplano, veliko pa tudi štajriš.
Citre, na katerih je igral Mlačnik, so bile nekaj posebnega, kot je sam poudaril. Njegov oče jih je kupil na neki dražbi. Nekoč so bile v lasti imenitnega gospoda, imajo namreč posebno napravo, s katero se da z njim posnemati havajsko glasbo. Mlačnik se je še spomnil starega Voler-ja, ki je igral na Krnici tudi oprekelj.
Kot posebnost v lučkem okolju je sogovornik omenil krajo svatov. To so počenjali kar pred cerkvijo po opravljeni poroki. Pri tem so sodelovale tudi ženske, torej ni šlo za fantovsko potegavščino. Svata so odvlekli v najbližjo gostilno, kjer se
m m
1	■ h
j	sSnjrfi^"
i	A . f-Wf;"
Im	
	■■ -v*'"
mm*	
	
	

Ivan in Vinko Gostečnik
Franc Mlačnik - Sabadin
rokah zaradi bolezni odpovedovali. V hiši Saba-dinovi je bilo kar več glasbil, na katera so igrali -imeli so citre, kitaro, violino, pozneje še harmoniko. Veliko je bilo igranja in petja pri njih doma, se je spominjal Franc Mlačnik.
Sprva, tako Mlačnik, niso poznali dosti pihalnih glasbil v njihovem okolju, zato so pravili raznim sestavom, da so igrali »štrajh« (izraz izhaja iz nemščine Streichkonzert - godalni koncert). Citre so bile domala v vseh hiša v okolju, kjer je Mlačnik živel in igral. Če so potrebovali harmonikarja, so prosili Grčkega Franceljna iz Gornjega Grada za sodelovanje.
V tistem času so se uveljavljale kitare, je povedal Mlač-nik. Na ta glasbila so igrala tudi dekleta, sicer pa so bili v godbeni sestavi le moški. Sogovornik je povedal, da so igrali na različnih prireditvah, v glavnem na tistih, ki smo jih že omenjali, saj so o njih govorili že pripovedovalci iz prejšnjih člankov.
Tedaj so bile v tem koncu doline posebno priljubljene polke. Mlačnik jih je nekaj naštel: šošterpolka, tre-plana, zibenšrit, drglca in druge. Največ so v njego-
je moral odkupiti s pijačo. Oglarji (fantje z vasi, ki so prišli pet podoknico na svatbi) so sedeli za posebno mizo in niso smeli plesati. Ponekod so jih imenovali oprezovci.
VINKO GOSTEČNIK
Ob srečanju je sogovornik najprej omenjal svojo mladost. Prav njegov oče Janez je prenašal smisel za glasbo na svoje otroke in bil je tisti, ki je ustanovil prvo godbo na pihala v Šmihe-lu. Kasneje je godbo vodil Mlačnik iz Lepe Njive. O tej godbi smo že pisali. Zanimivo, oče Janez je od otrok zahteval, da so začeli vaditi na inštrumente, ki so bili doma. Pozneje so kupovali glasbila največ na Češkem.
Vinko Gostečnik je imel podatke o svoji glasbeni dejavnosti. Kar na 124 svatbah je igral, največ v krajih Zavodnje, Bele Vode, Šmihel, Rečica in okolica Mozirja. Dejal je dobesedno: »V samem Mozirju so bili prenobel, da bi se zadovoljili s kmečko godbo.« Skupina, v kateri je Vinko igral, je bila sestavljena iz štirih bratov Šumeč-nikov! Ko so svatje skupaj z godci krenili po nevesto, so spotoma godli pred hišami svatov. To so imenovali popotnica. Na svatbah, kjer starši niso bili naklonjeni ženitvi, se je to čutilo pri slabem vzdušju. Če so se morali voziti, so največkrat uporabljali lojterski voz. Seveda je bila družba na takem vozu kolikor mogoče glasna, da se je vedelo, da gre za ohcet.
13 Savinjske novice št. 28, 11. julij 2014	I
Organizacije, Kultura
Razstavili akvarele, staro posodo, likovna, kiparska in dela vezilj ter predstavili literaturo
osnovnošolcev
AKVARELI BLANKE BOŽIČ
Članica društva Gal, likovni-ca Božičeva je na ogled postavila akvarele. O ustvarjalki in njenih
GORNJI GRAD
Čebelarska družina Gornji Grad je ob dnevu odprtih vrat slovenskih čebelarjev in ob prazniku občine na trgu postavila stojnico, na kateri je čebelar Anton Žmavc nudil med in ostale izdelke iz medu. Stojnica je bila namenjena tudi promociji čebelarstva, ozaveščanju ljudi o pomenu čebel, meda in medenih izdelkov. Letos čebelarji niso organizirali ogleda čebelarskih del pri čebelarju, saj je bil lani zelo slab odziv.
Namen dneva odprtih vrat je
delih je spregovorila akademska slikarka Terezija Bastelj. Poudarila je, da narava, ki jo likovna ustvarjalka upodablja v svojih akvarelih,
seznaniti javnost s skrbjo za kakovostne in varne čebelje pridelke ter s čebelarskimi opravili, pestrostjo čebeljih pridelkov, možnostjo vključevanja čebelarjev v turistično ponudbo kraja in ne nazadnje doseči še večje zaupanje slovenskih porabnikov v čebelarje in čebelje pridelke. Čebelarska zveza Slovenije je zato k sodelovanju povabila vse občine, da s čebelarskimi družinami poskrbijo za promocijo te dejavnosti.
Štefka Sem
postane podoba njenih notranjih vtisov in doživetij. Slikovne površine del pa ne oživljalo barvni odnosi, pač pa svetlostni. Svetlo-temna
barvna razmerja namreč odstirajo in zastirajo avtoričino notranjo luč.
»Vsebinsko prevladujejo pokrajine in njeni izseki, ki vse bolj budijo slikarkino radovednost pa tudi vse močnejšo potrebo po drugačnih
načinih dela ter izrazitejši samoni-klosti,« je povedala akademska slikarka Terezija Bastelj.
POZABLJENE ČREPINE
Z razstavo posode, ki so jo uporabljali v preteklosti, so v rečiškem turističnem društvu pokazali, kako so nekoč kuhali, shranjevali živež in kakšen je bil pomen posode v preteklosti. Na ogled postavljeni eksponati govorijo o zanimivih bivalnih navadah v preteklosti in ka-
žejo pozornost, ki so jo gospodinje izkazovale za to, da sta domače pričakala toplo ognjišče in skrbno pogrnjen miza.
»Posoda, večinoma lončena in lesena, pogosto tudi kovinska, je spremljala dede in babice od jutra do večera. Oblike so bile podobne, vendar različnih velikosti,« je dejala Jožica Jeraj, ki je s svojo ekipo
pripravila razstavo. Ob tem je poudarila, da so posode prispevali domačini. Pri zbiranju črepinj na terenu se je spletlo mnogo zanimivih zgodb, ki so bile vezane na kuhanje in pripravo hrane v preteklosti.
LIKOVNI RAZSTAVI DODALI LITERARNA DELA
Z likovnimi, literarnimi in kiparskimi deli so se letos predstavili če-trtošolci ter učenci predmetne stopnje s svojimi mentorji. O njihovih
35. TRADICIONALNA TURISTIČNA PRIREDITEV OD LIPE DO PRANGERJA
Na Rečici ob Savinji so v okviru 35. tradicionalne prireditve Od lipe do prangerja odprli razstave, ki so jih pripravili društvo upokojencev, turistično društvo, KUD Utrip in osnovna šola. Razstave so s kulturnim programom obogatili učenci Glasbene šole Nazarje in harmonikar Primož Zvir. Za odprtje je poskrbel župan Vinko Jeraj, ki ni skrival zadovoljstva ob dejstvu, da so razstave plod dela in sodelovanja različnih društev. »S tem kažejo, da imajo ljudje občutek do zgodovine, preteklosti in polpreteklosti,« je med drugim izpostavil župan in čestital razstavljavcem.
Promocija čebelarstva in možnost nakupa izdelkov
Razstavljavki Blanki Božič (levo) je čestitala tudi akademska slikarka Terezija Bastelj.
Čebelar Anton Žmavc je nudil med in ostale izdelke iz medu.
(Foto: Štefka Sem)
14 Savinjske novice št. 28, 11. julij 2014	I
Organizacije
delih je spregovoril ravnatelj Peter Podgoršek, ki je povedal, da so li-kovno-lončarska dela osnovnošolcev nastajala v okviru dejavnosti Spoznavajmo Slovenijo. Osnovnošolci so se seznanjali z glasbenim, etnološkim, kulinaričnim in rokodelskim izročilom Slovencev. Ustvarjali so s svinčnikom, ogljem, flomastri, v največji meri pa z glino.
Letošnji likovni razstavi so dodali še literarna dela. Predstavljeno snov so ubesedili v pesmih ali
različnih tipih pripovedi - od prvoosebnih, domišljijskih do pravljičnih. S svojimi deli, tako likovnimi kot literarnimi, so dokazali, da radi raziskujejo preteklost in da jim je pomembno, da se bo ta ohranila tudi v njihovem času in pri prihodnjih rodovih.
NOVA ZNANJA
Tako so svojo razstavo ročnih del naslovile vezilje upokojenskega društva. Na njej so pokazale
dela, ki so nastala v jesenskem in spomladanskem času na njihovih rednih tedenskih druženjih. Ta potekajo že osmo leto, na njih pa osvajajo različne tehnike. V lanski jeseni so se naučile izdelovati božične okraske in »preobleke« velikonočnih jajc ter izdelovati cvetje iz »najlonk«.
Marta Velam, vodja skupine, po-
udarja, da si z izdelovanjem ročnih del - od prtov, prtičkov in različnih uporabnih predmetov - upokojenke krajšajo čas, izdelke pa imajo za okras. »Nekdaj ročno narejeni izdelki tako za dom kot družino niso bili le okras, temveč znak blaginje. Ljudje pa so jih cenili bolj kot danes,« je bila kritična Velamova.
Tekst in foto: Marija Šukalo
Vezenine narejene v rišelje tehniki so požele veliko zanimanje.
5. DAN MENINE IN 3. NOČ MENINE
Planino je potrebno ohraniti naslednjim rodovom
Odsek za varstvo gorske narave Planinskega društva Gornji Grad je v sodelovanju z društvi gornjegrajske občine in ostalimi zavodi, organizacijami in društvi pripravil 3. Noč Menine in 5. Dan Menine. Kljub želji, da bi prireditvi izvedli v skladu z načrti, je zaradi slabega vremena odpadlo nekaj načrtovanih aktivnosti.
Noči Menine se je udeležilo okrog 30 obiskovalcev, od tega pet družin. Pod vodstvom Kultur-no-umetniškega kluba Potovke so otroci z nav-
dušenjem prisluhnili interaktivni predstavitvi pravljice Dva velikana, odrasli pa so se z Marjeto Keršič Svetel pogovarjali o različnih zgodbah in izkušnjah z Menine.
Dan Menine je potekal na dan državnosti. Na osrednjem delu prireditve s kulturnim programom je v govoru Marjeta Keršič Svetel podprla namen in program prireditve ter poudarila, da je Menina poseben naravni prostor, za katerega je prav, da ga ohranimo naslednjim rodovom.
Pogovor z Marjeto Keršič Svetel o različnih zgodbah in izkušnjah z Menine.
(Foto: Lojze Gluk)
Udeleženci prireditve so si lahko ogledali nekaj zanimivih razstav in predstavitev (gobe, lovsko razstavo, razstavo PZS ob 60-letnici Slovenske planinske poti o Menini, risbice otrok planinskega krožka, plakate o Menini, zgibanke itd.).
V družabnem delu prireditve je posebne pozornosti in velike udeležbe bil deležen met goj-zarja, ki je vsakoletna edinstvena meninska disciplina.
Irma Kopič
Pod vodstvom KUK Potovke so otroci prisluhnili interaktivni predstavitvi pravljice Dva velikana.
(Foto: Lojze Gluk)
15 Savinjske novice št. 28, 11. julij 2014	I
Ljudje in dogodki, Organizacije
PATER MIRKO SILVESTER
Diamantno mašo daroval v Nazarjah
88-letni pater Mirko Silvester je junija v cerkvi Marije Nazaret po 65 letih duhovništva daroval diamantno mašo. Petnajst let je bil hišni duhovnik pri sestrah klarisah in še danes deluje v nazarski župniji.
Rodil se je leta 1926 v Ljubljani. Starša, doma iz Vipave, sta imela šest otrok. Med drugo svetovno vojno je vstopil v noviciat Frančiškanske province Sv. križa v Novem mestu. Med vojno je bil v Ljubljani, po njej pa je dve leti študiral v Avstriji na mednarodnem filozofskem teološkem inštitutu v Schwazu, ki so ga vodili sobratje frančiškani. Študij je dokončal v Italiji in leta 1949 v
Trientu (Trento) prejel mašniško posvečenje. Sledila je pot v Ameriko. Tam je deloval v večih krajih, vse do leta1969, ko se je vrnil v Slovenijo. Bil je kaplan, župnik in gvardijan v Ljubljani, od tam je šel leta 1974 na Sveto Goro, šest let za tem na Brezje, od leta 1989 pa je v Nazarjah. Tu je duhovni pomočnik in spovednik sester klaris.
ST
Pater Mirko Silvester je hišni duhovnik pri sestrah klarisah in še vedno deluje v nazarski župniji. (Foto: MŠ)
OSNOVNA ŠOLA NAZARJE
Čebelarski krožkarji zaključili uspešno leto
Nazarski učenci, ki so obiskovali čebelarski krožek, so pripravili prireditev, imenovano Dan odprtih vrat krožka. Na vabilo so se odzvali številni gostje in starši. Poleg županje Majde Pod-križnik se je dogodka udeležil tudi predsednik krajevnega odbora Nazarje Matej Pečovnik, saj je prireditev potekala v okviru praznovanj tamkajšnje krajevne skupnosti.
Zbrane je nagovorila mentorica čebelarskega krožka Branka Nareks, sledil je kratek kulturni program z vsebinami iz življenja čebel in čebelarjev. V nadaljevanju sta mentorica in predsednik Čebelarske družine Kokarje Franjo Podri-žnik učencem, ki so se odlično odrezali na dr-
žavnem tekmovanju mladih čebelarjev, podelila priznanja.
Sledila je uradna predaja opazovalnega panja, ki ga je krožku podaril član ČD Kokarje Branko Jerovčnik. A daril še ni bilo konec. Krajevna skupnost Nazarje je krožku podarila panj 10-sa-tar, ki ga je predal Matej Pečovnik. Sledilo je prijetno družabno srečanje vseh prisotnih.
Marija Lebar
Učenci, ki so se odlično odrezali na državnem tekmovanju mladih čebelarjev, so prejeli priznanja.
SREČANJE SOŠOLCEV OŠ REČICA OB SAVINJI GENERACIJE 1956-1964
Na srečanju po 50 letih kar premalo časa za obujanje vseh spominov
Koncem junija je minilo 50 let od zaključka osnovnošolskega izobraževanja generacije 1956-64 na OŠ Rečica ob Savinji. Vabilu organizatorja srečanja ob obletnici in takratnega predsednika razredne skupnosti Jožeta Tlakerja se je odzvalo 18 sošolk in sošolcev.
Tlaker je izrazil dobrodošlico vsem in še posebej razredničarki Ivici Matajdl Kovačič (matematika) in učitelju zgodovine ter športne vzgoje Zdravku Novaku. Zbrani v Poljanah so si ogledali Kroniko sošolcev žlahtnega letnika 1956-64, ki jo je v brošuro zložil avtor in kronist Jože Tlaker. Smeh in dobro voljo so spodbudili zapisi, domislice in »face«, ki krasijo jubilejni letopis z vložkom »Glukove originalne kronike«, s katero je sošolec Tonček že za časa šolanja »pocahnal« vse sotrpine.
Matija Veninšek je raztegnil meh harmonike in zapel za smeh in vedro zabavo. Potem je kar zmanjkalo časa za vse pogovore in spomine, ki
so se porajali ob prijetnem vzdušju. Sošolci »zlate« generacije se bodo še srečali, nekateri, ki so
tokrat manjkali, menda že sredi poletja.
Tekst in foto: Jože Miklavc
Generacija, ki je zaključila osnovnošolsko izobraževanje na Rečici ob Savinji pred 50 leti, z razredničarko Ivico Matajdl Kovačič (stoji četrta z desne) in učiteljem Zdravkom Novakom (drugi z desne).
16 Savinjske novice št. 28, 11. julij 2014	I
Organizacije, Kultura

DUHOVNIŠKO POSVECENJE V CERKVI SV. MOHORJA IN FORTUNATA V GORNJEM GRADU
Štirje diakoni stopili v duhovniški stan
Zadnja nedelja v juniju je v Gornjem Gradu minila v dogajanju duhovniškega posvečenja. Mašo in obred je vodil celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek, v duhovniški poklic pa so stopili Marko Rakun z Rečice ob Savinji, Janez M. Su-hoveršnik iz Nove Štifte, Primož M. Korošec iz Šmartnega v Tuhinju in Ivan Hrastnik iz Laškega.
V s petsto metrov kit okrašeni cerkvi je ob orgelski spremljavi zadonela pesem združenega pevskega zbora. Prisotnih je bilo sedemde-
Mašo in obred je vodil celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. (Foto: Slavica Tesovnik)
Petje litanij, v znamenje popolne predanosti
set cerkvenih predstavnikov in polna cerkev ljudi. Škofova homilija se prične z spraševanjem pripravnikov, obljubo pokorščine, petjem litanij, kjer izbrani ležejo na tla, polaganju rok, oblačenju mašnega plašča, maziljenju rok s krizmo, pripravljanju darov in z škofovim poljubom miru. Ob darovanju so starši posvečenih simbolično prinesli pred oltar kruh, vino, rožni venec in svečo. Maša se je nadaljevala s sodelovanjem dveh novih duhovnikov Ivana in Marka in dveh
izbrani ležejo na tla. (Foto: Slavica Tesovnik) redovnikov don Boskovih salezijancev Primoža in Janeza.
Med prisotnimi so bili tudi duhovniki iz Italije in salezijanski inšpektor Janez Potočnik. Ob zaključku je spremila navzoče pred cerkev pesem in druženje pred cerkvijo je ob čestitkah bodočim novo-mašnikom minilo ob prijazni pogostitvi.
O novi maši Marka Rakuna bomo pisali v naslednji številki Savinjskih novic.
Slavica Tesovnik
KOVAČEVA ZAGA NA KROPI
Večer pripovedništva v pravljičnem ambientu
Kulturno društvo Gornji Grad je v petek, 20. junija, na Kropi pripravilo in gostilo večer pripovedništva. V čarobnem okolju, ob reki Kropi, so dogodek v Kovačevi žagi pripravili člani društva ob sodelovanju Kulturno-umetniškega kluba Potov-ke iz Mozirja ter prijateljev iz Solčave. Izvajalci so s tem dogodkom počastili praznovanje občinskega praznika občine Gornji Grad, pridružili pa so se tudi vseslovenski akciji teden ljubiteljske kulture, ki jo je ravno v tem času pripravil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.
Izvajalci so pripovedništvo v sklopu igrane prireditve predstavili na drugačen način. Stara Kovačeva žaga, pristna narava in kres, ki so ga prižgali v ta namen, so obiskovalce navdali z občutki pravljičnega. Izvajalci so se strinjali, da je pripovedništva in podobnih dogodkov vse manj, zato bodo podobne prireditve pripravili še kdaj. V Kulturnem društvu Gornji Grad so povedali, da bo žaga še letos gostila tudi njihovo zadnjo predstavo Sleparja v krilu.
Štefka Sem
Pripovedniki so v sklopu igrane prireditve prižgali kres. (Foto: Martina Hrastnik)
Savinjske novicešt. 28, 11. julij 2014 17
Šolstvo, Čestitke, Oglasi
OBČINA LUCE
Župan devetošolce popeljal na bowling
Ob koncu šolskega leta je lučki župan Ciril Rosc v občinskih prostorih sprejel letošnje štiri lučke najboljše učenke, razredničarko Simono Funtek ter ravnateljico Andrejo Urh. Obe pedagoginji sta pohvalili učenke, župan pa jim je čestital in jim v imenu občine predal priložnostna darila.
Iz sproščenega razgovora je bilo razbrati, da niso bile pridne samo pri učenju, uspešne so bile tudi v različnih obšolskih dejavnostih. Gostje so povedale, na katere srednje šole odhajajo jeseni, župan pa jim je ob čestitkah zaželel vse dobro na nadaljnji življenjski poti.
Po končanem sprejemu so se vsi devetošolci skupaj z županom pod sponzorstvom lučke in solčavske občine podali v Celje na bowling. Ob zanimivem doživetju so se šolski dnevi letošnjim devetošolcem, ki so zaključili šolanje na osnovni šoli v Lučah, kar prehitro iztekli.
Marija Lebar
Spominska fotografija s sprejema pri županu Cirilu Roscu (Foto: ML)
OBČINA SOLČAVA
Devetošolci so se srečali z županom
Solčavski devetošolci so si v družbi župana Alojza Lipnika ogledali občinske prostore.
(Fotodokumentacija Občine Solčava)
Ob zaključku šolskega leta sta župan Alojz Lipnik in solčavska občinska uprava pripravila sprejem za tiste mlade, ki so letos končali šolanje na Osnovni šoli Blaža Arniča v Lučah in so solčavski občani. Za razliko od drugih občin v Solčavi sprejem pripravijo prav za vse devetošolce. Letos je osnovno šolo zaključilo sedem mladih Solčavanov, šest fantov in eno dekle.
Na priložnostni slovesnosti je Lipnik obiskovalcem predstavil delo in projekte občine ter jim razkazal občinske in prostore Centra Rinka. Kot spominska darila jim je podelil knjigo o Solčavi. Od gostov je želel izvedeti, za katere srednje šole so se odločili, in jim nato razložil, kje in kako vidi možnosti vloge mladih v lokalni skupnosti ali celo možnih bodočih delovnih mest zanje. Povabil jih je, da pri strokovnih in seminarskih nalogah čim večkrat posežejo po vsebinah iz domačega okolja, pri čemer jim bodo na občini nudili vso možno pomoč.
Marija Lebar
pthLAJiJ
¡RELAX ŠOLA VOŽNJE
a
TEČAJI
sred'ai.
MOZIRJE ■ i?0,41227/133
ORGANIZIRAMO
i nmlhtiiitlillit
MOZIRJE, Savinjska c. 29 www.solavoznje-relax.si
I
18 Savinjske novice št. 28, 11. julij 2014
Ljudje in dogodki, Organizacije, Oglasi
ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE DALA LOKAL V NAJEM
»Pogrebščina« v radmirskem lokalu »Na pošti«
V nedeljo, 28. junija, se je popoldne v lokalu Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje zbralo precejšnje število gostov. Ti so v čast natakaricam, ki zapuščata lokal, priredili »pogreb-ščino«. Z odločitvijo zadruge niso zadovoljni, saj bi radi, da je tako, kot je bilo.
Čas, v katerem živimo, je poln sprememb in prišlo je do odločitve, da lokal »Na pošti« dobi novega najemnika. Za mesto najemnice se je potegovala tudi sedanja natakarica Darinka Breznik, ki je delala v lokalu osem let. V zadnjem letu je bila tam zaposlena tudi Marija Drobež. Zaradi celostne reorganizacije zadruge, ki rešuje svoje težave, je omenjeni lokal dobil najemnik iz Bočne. Ponudil je precej visoko najemnino, katere dosedanja uslužbenka ni mogla zagotoviti. Gostje lokala so nad to potezo razočarani, prav tako natakarici. Pobudnik dogodka je bil Marko Tomaš in »pogrebščina« je bila nared. Ob tej priložnosti sta si natakarici nadeli predpasnika, poslovilno darilo trgovk iz sosednje trgovine.
O usodi zaposlenih, Darinke in Marije, smo
povprašali odgovornega na zadrugi. Vršilec dolžnosti direktorja Stanko Zagožen pravi, da delajo vse v skladu z zakoni in da nihče ne bo ostal brez odpravnine v primeru izgube delovnega
benki premeščeni, a ne bosta ostali brez dela. Gospodarjenje in reševanje položaja ZKZ Mozirje narekuje spremembe, ki tako ali drugače prizadenejo posameznike.
mesta. Sicer ne ve, kam bosta omenjeni usluž-	Slavica Tesovnik
Ob krsti so se zbrali gostje in natakarici Darinka Breznik in Marija Drobež. (Foto: Slavica Tesovnik)
BOČANI ORGANIZIRALI OBČINSKO GASILSKO TEKMOVANJE
Prehodni pokal članom B iz Gornjega Grada
V nedeljo, 22. junija, so člani Prostovoljnega gasilskega društva Bočna organizirali občinsko gasilsko tekmovanje. 13 moštev iz treh društev v občini, Bočne, Gornjega Grada in Nove Štifte, se je po začetnem zboru in pozdravu pomeri-
lo med sabo za najboljše rezultate. Člani in članice A in B so se pomerili še za prehodni pokal za najhitrejše opravljeno vajo z motorno briz-galno. Prehodni pokal je letos pripadel članom B iz Gornjega Grada.
Tekmovanje so popestrili »novin-
Na tekmovanju se je pomerilo 13 moštev iz treh prostovoljnih gasilskih društev v občini Gornji Grad. (Foto: Štefka Sem)
ZAHVALA
Zahvaljujemo se podjetju Marki Transport d.o.o., Ljubno ob Savinji in podjetju EM PK d.o.o., Luče za finančno pomoč pri nakupu stola za odvzem krvi v laboratoriju.
Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje
ci« veterani iz Bočne, ki so kljub temu, da so moštvo sestavili šele letos, uspeli premagati veterane iz Nove Štifte.
Med veterankami so bile edine in hkrati najhitrejše Bočanke. Tudi pri članih A je bila konkurenca skromna, zmaga je šla v Novo Štifto, sledilo jim je moštvo iz Bočne. Med člani B je bilo najboljše moštvo iz Gornjega Grada, sledili so Novo-štiftčani in Bočani. Domačinke so bile tudi edine v konkurenci članice
B in seveda tudi zmagovalke.
Med mladimi gasilci, tako pionirji in mladinci niso tekmovali Novo-štiftčani. Med mladinci so Gornje-grajci premagali Bočane, pri pionirjih pa je bilo ravno obratno. Pokale so ob zaključku tekmovanja podelili župan Stanko Ogradi, občinski gasilski poveljnik Janez Zagra-dišnik in predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janko Žuntar.
Štefka Sem
IZJAVA TEDNA
J
Ernest Kovač, direktor Zimsko-letnega turističnega centra Golte:
»Lastniki se pač menjajo, prej so bili to Italijani, sedaj so domači lastniki. Morebitni novi lastniki za nas zato ne bi smeli biti katastrofa.«
(Foto: BK)
19 Savinjske novice št. 28, 11. julij 2014	I
Organizacije
SAVINJSKO GOZDARSKO DRUŠTVO NAZARJE
Spoznali elitne gradnove sestoje Bele Krajine
Člani Savinjskega gozdarskega društva (SAGD) so se v juniju odpravili na strokovno ekskurzijo v Belo Krajino. Namen ekskurzije je bil spoznati strokovno gospodarjenje z gradnovimi sestoji, belokrajinske steljnike in spotoma spoznati pokrajino, ljudi, zgodovino, sedanjost in prihodnost ljudi tistih krajev.
V	Viniški gmajni in Marinjaku so si ogledali gradnove sestoje in problematiko njihovega gospodarjenja. Zaradi klimatskih sprememb bo takih gozdov vse več tudi v našem območju, zato je dobro vedeti kaj več o njih. Predstavil jim jih je Andrej Držaj, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov novomeškega območja. To so lepi in kvalitetni gozdovi z visokimi lesnimi zalogami. Vendar postajajo prestari in nenegovani, saj lastniki v njih zaradi razdrobljenega lastništva premalo sekajo.
V	centru Krajinskega parka Kolpa v Žuničih so si ogledali muzej na prostem Šokčev dvor. Direktor parka jim je predstavil zgodovino tistih krajev.
V krajinskem parku Kolpa so člane Savinjskega gozdarskega društva lepo sprejeli. (Foto: Lojze Gluk) Na kmetiji domačih obrti v Rimu blizu Metlike so jo v predele, kjer ni smreke, saj tam raste vinska
spoznali predelavo lanu. Ogledali so si drašičke steljnike, posebnost belokrajinske krajine in pravoslavno cerkev na Bojanci. Prebivalci so kot v številnih tamkajšnjih vaseh potomci Uskokov.
Savinjski gozdarji se na ekskurzijo radi poda-
trta. Tako so se v Krmačini ustavili pri znanem vinarju Prusu in se pod strokovnim vodstvom seznanili tudi z vinogradništvom v tistih koncih Slovenije.
Štefka Sem
Letovanje otrok na Debelem rtiču
Mladinsko zdravilišče Debeli rtič te dni gosti prvo skupino 12. generacije otrok dobrodelnega projekta Skupine Tuš Pričarajmo nasmeh. V soboto, 28. junija, je z letovanjem pričela prva skupina 70 otrok in se že udeležila številnih aktivnosti. Skozi poletje bodo v Tušu ob pomoči Rdečega križa Slovenije in partnerjev 500 otrokom iz socialno ogroženih družin pričarali teden nepozabnih doživetij, tudi otrokom iz Zgornje Savinjske doline.
Vsako leto organizatorji pripravijo ustvarjalne delavnice, športne aktivnosti, izlet z ladjico, kopanje, zabavo z glasbo in plesom. Otroci se udeležijo trim steze, prehodijo 2.500 korakov v programu Koraki za zdravje, spoznavajo skrivnosti človeških čutil v Čutni poti in se srečajo s škrati v Začaranem gozdičku.
V Mladinskem zdravilišču in letovišču Rdečega križa Debeli rtič se bodo zvrstili otroci iz vseh slovenskih regij. Po zagotovilih organizatorjev bodo v eni skupini udeleženi tudi otroci iz Zgornje Savinjske doline.
»Veseli nas, da že 12. leto zapored uresničujemo tiste želje, ki jih mnogo otroci skrivaj sanjajo. S projektom želimo otrokom iz vse Slovenije iz socialno ogroženih družin zagotoviti lepše poletne počitnice in jim pričarati nasmeh na obraz, pa čeprav le za teden dni. Odzivi partnerjev projekta, staršev in otrok nas vsako leto prepričajo, da smo na pravi poti,« je povedala Anja Marjetič, vodja projekta.
IK
MEDOBČINSKO DRUŠTVO GLUHIH IN NAGLUŠNIH VELENJE
Na Ljubnem ob Savinji izdelovali vlečno vrv
Člani Medobčinskega društva gluhih in naglušnih iz Velenja so se pri Ivanu Volerju naučili, kako se izdela vrv. (Fotodokumentacija društva)
Člani Medobčinskega društva gluhih in naglušnih iz Velenja so se pred časom podali k Ivanu Volerju na Ljubno ob Savinji. Predstavil jim je, kako se izdela vrv. Vsi so z zanimanjem spremljali delo. Člani drušlva so potek izdelave vrvi snemali in slikali.
Najprej so se dogovorili za dolžino, saj se pri spletanju vrv skrajša za eno tretjino. Od vozička do vretena se napelje špaga glede na potrebno debelino vrvi. S sukanjem vretena se najprej spletejo tri ali štiri malo debelejše vrvi. Pri tem se voziček, ki je obtežen, vseskozi pomika proti vre-tenu. Dolžina vrvi se sproti krajša. Ko so vrvi dovolj močno zavite, se pri vozičku vstavi poseb-
na naprava, ki ji pravijo srce ali duša za spleta-nje. Takrat se sprosti vreteno pri vozičku. Vreteni se na obeh straneh sučeta v isto smer tako dolgo, dokler niso do konca spletene vse vrvi skupaj. Od priprave do končnega izdelka traja delo tri ure. Čas je seveda odvisen od dolžine in debeline vrvi. Ko je vrv spletena, je treba narediti močan vozel na vsaki strani in porezati konce.
Ivanu Volerju so člani društva skupaj z njegovim znancem Janezom pomagali pri delu. Gospa Ida je pokazala, kako slika. Pogostila jih je s savinjskim želodcem, pa tudi z domačo potico in kruhom, saj rada peče.
Franc Forštner
20 Savinjske novice št. 28, 11. julij 2014	I
Šport
8. KOLESARSKI MARATON ALPE SCOTT
Helešič nekdanjim uspehom dodal tretje mesto
Kolesarsko društvo Alpe iz Kamnika je pripravilo tradicionalni 8. Maraton Alpe Scott. Skoraj 700 kolesarjev rekreativcev se je v nedeljo, 6. julija, podalo na pot okoli Kamniško-Savinjskih Alp. Start in cilj maratona je bil v Kamniku. Letos se je s časom 3:37:04 najbolje odrezal Primož Obal med moškimi in v ženski konkurenci Laura Šimenc s časom 4:12:31. Zgor-njesavinjčan Andrej Marovt He-lešič je pristal na tretjem mestu (3:38:18).
Med prvih sedemdeset sta se uvrstila tudi Erik Rosenstein, ki je imel na poti defekt, in Igor Grudnik. Oba tekmujeta za kolesarski klub KD Alpe. Edina žen-
Andrej Marovt Helešič si je prikolesaril odlično tretje mesto.
ska predstavnica iz doline je bila žila prvič in ga tudi uspešno za-
Katja Pavlin s Krope, ki se je ze- ključila.
lo zahtevnega maratona udele- Pot, dolga 130 kilometrov in z
2.000 metri skupne višinske razlike, je peljala po Sloveniji in Avstriji, čez tri prelaze in po enajstih občinah. Tekmovalci so se iz Kamnika podali proti Komendi, se vzpenjali mimo Cerkelj in Zgornjega Jezerskega do Jezerskega vrha in Pavličevega sedla. Nato so se spustili v Logarsko dolino. Pot so nadaljevali preko Solčave, Luč, Ljubnega ob Savinji in Gornjega Grada, se povzpeli na Črnivec ter maraton zaključili v Kamniku. Prelazi Jezerski vrh, Pavličevo sedlo in Črnivec so za kolesarje vsak zase predstavljali svojevrsten izziv, ki so ga uspešno opravili.
Marija Šukalo
SPORTNO DRUŠTVO GORNJI GRAD
25. košarkarski maraton pripadel gostiteljem
V soboto, 21. junija, sta se na tradicionalnem 25. košarkarskem maratonu med sabo pomerili košarkarski ekipi Bočne in Gornjega Grada. Maraton, ki traja 12 ur, se je letos odvijal v Gornjem Gradu, organiziralo ga je tamkajšnje športno društvo. Gornjegraj-ska ekipa je letos že tretjič zapored zmagala, končni rezultat je bil 564:517.
Tekmovanje, ki spada v okvir prireditev ob občinskem prazniku, je letos potekalo v sončnem vremenu, kar je tudi povzročilo večjo utru-
jenost košarkarjev in manj košev. V zadnjih letih je namreč zmagovalna ekipa dosegla največ 628 košev. Na maratonu je za gornjegraj-sko ekipo sodeloval tudi Rajko Za-volovšek, rekorder med udeleženci, saj ni izpustil niti enega srečanja med ekipama.
Štefka Sem
Domači košarkarji (v belih dresih) so na 25. košarkarskem maratonu ugnali ekipo iz Bočne. (Foto: Štefka Sem)
NOGOMETNA TEKMA STARI : MLADI NA RECICI OB SAVINJI
Na igrišču nasprotniki, ob njem prijatelji
Praznik občine Rečica ob Savinji so v rečiškem Športnem društvu Mladost obeležili z nogometno tekmo. Četrto junijsko nedeljo so, kot vrsto let do sedaj, ponovno pripravili srečanje med starimi in mladimi. Preizkušanje vzdržljivosti in spretnosti med večnimi rivali je tudi letos kontroliral sodnik Vili Kranjc, ki pa skoraj ni imel dela, saj so rečiški nogometaši pokazali zelo »fair play« igro.
Že po desetih minutah prvega polčasa so mladi premagali vratarja starih. To jim je do konca prvega polčasa uspelo še trikrat, medtem
Hitrost mladih je bila recept za zmago. (Foto: Marija šukalo)
ko so sicer izkušeni stari mački vratarja mladih premagali le dvakrat. V izenačenem drugem polčasu je bilo opaziti veliko dobrih akcij na obeh straneh, a se je mreža obeh ekip zatresla le po enkrat. Tako so letos ob rezultatu 5:3 pokal odnesli mladi.
Tekmovalnost je vladala le na travnati površini, ob igrišču pa se je športno druženje rivalov spremenilo v prijateljsko druženje generacij. Najmlajši udeleženec je letos dopolnil 18 pomladi, najstarejši pa je star preko 70 let.
Marija Šukalo
21 Savinjske novice št. 28, 11. julij 2014	I
Šport
TURNIR V MALEM NOGOMETU ZA ŽENSKE NA RECICI OB SAVINJI
Turistično društvo Rečica ob Savinji je s turnirjem v malem nogometu za ženske pričelo sklop prireditev Od lipe do prangerja. Kljub dežju so se na dan državnosti na rečiškem športnem igrišču v moški disciplini pomerile ekipe The Dream team iz Dol- Suhe, Da-čo bife z Rečice ob Savinji in ŠD Solčava.
Po sistemu vsak z vsakim so kot prve premočeno igrišče preizkusile nogometašice Dol-Suhe in Solčave. V enakovredni borbi je bil tudi rezultat temu primeren - neodločen. Zato so o zmagi odločali pro-
Zmaga ostala doma
Predstavnice ekip The Dream team, Dačo bife in SD Solčava s pokali in priznanji (od leve) (Foto: Marija Šukalo)
sti streli, kjer so več natančnosti pokazale Solčavanke. Suška dekleta so svojo nogometno srečo preizkusile še z Rečičankami, slednje so zmagale s 5:2. V igri Rečica : Solčava so obiskovalci lahko uživali v dobri akciji na obeh straneh, a nobena ekipa ni zatresla mreže vratarjev.
Kljub temu da sta tako Dačo bife in ŠD Solčava imela po eno zmago in en remi, so zaradi razlike v golih prvo mesto osvojile Rečičanke. Drugo mesto je pripadlo Solčavan-kam in tretje The Dream team.
Marija Sukalo
STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD
ODPRTO PRVENSTVO OBČINE REČICA OB SAVINJI V BALINANJU
Pavel Koren prepričljivo opravil s konkurenco
Odprto prvenstvo občine Rečica ob Savinji v balinanju, ki ga v sklopu športnih prireditev občinskega praznika prireja domače športno društvo, je v Varpoljah dobilo novega zmagovalca. Z zlatimi črkami bo na velikem, prehodnem pokalu za leto 2014 zapisano ime Pavel Koren -Oter.
Ta je v močni konkurenci šestnajstih metalcev balinov odigral vrhunsko in zasluženo osvojil letošnji naslov. V velikem finalu je premagal svojega kolega in tekmeca iz vrst Sivih panterjev Ivana Pavliča, mali finale med Romanom Likarjem in Franjom Pukartom pa je po izenačeni igri dobil slednji.
FP
Pavel Koren - Oter je v močni konkurenci šestnajstih metalcev balinov zasluženo osvojil letošnji naslov. (Foto: FP)
Tekmovanje ob občinskem prazniku
Člani Strelskega društva Gornji Grad so v sklopu prireditev ob prazniku domače občine organizirali tekmo z malokalibrsko puško leže brez naslona. Tekmovanje je bilo posamično in ekipno, vsaka ekipa je štela tri člane. Zlato je pripadlo Petru Bezovšku (72 krogov), srebro Petru Krajncu (71) in bron Primožu Kopušarju (67).
Ekipna zmagala in pokal je pripadla ekipi SD Gornji Grad 1 v sestavi Peter Bezovšek, Henrik Strnad in Janez Poličnik (194 krogov). Tekma je bila namenjena občanom starejšim od 14 let in članom društev, ki imajo sedež v občini.
Stefka Sem
BOCKI MARATON
Udeležba kot na največjih prireditvah
V okviru organizacije karitas učenci podružnične osnovne šole Bočna tretje leto zapored sodelujejo v mednarodnem projektu Tek podnebne solidarnosti. Učenci so tek trenirali preko celega šolskega leta - pri telovadbi, v oddelku podaljšanega bivanja ter v popoldanskih športnih dejavnostih.
»Izpeljali smo več delavnic, v katerih smo se z učenci pogovarjali o posledicah podnebnih sprememb za naš planet Zemlja, vsako uro športa smo posvetili teku, sodelovali na Ljubljanskem maratonu in Miklavževem teku, izdelali plakat,
Preko sto tekačev se je letos udeležilo Bočkega maratona.
(Foto: Jelka Grudnik) na katerem smo slikovno prikaza- maraton. Le-tega se je letos udele-li namen našega teka, ter v mese- žilo rekordno število sodelujočih -cu juniju sami organizirali Bočki 106 udeležencev,« je povedala uči-
teljica na bočki šoli Jelka Grudnik.
Na koncu šolskega leta so pre-tečene kilometre celega leta sešteli in seštevek je pokazal 5.932 kilometrov. In če prištejemo zraven število pretečenih kilometrov, ki so jih pretekle učiteljice, starši in prijatelji, ki so prav tako sodelovali, pridemo do številke 6.975 kilometrov. »Mi smo zelo zadovoljni s tem projektom in komaj čakamo, da se vrnemo s poletnih počitnic in nadaljujemo z njim,« je še dodala Gru-dnikova, pobudnica projekta na bočki šoli.
Štefka Sem
22 Savinjske novice št. 28, 11. julij 2014	I
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
•	PRIDRŽALI VOZNIKA POD VPLIVOM ALKOHOLA
Nazarje: 3. julija v popoldanskem času je patrulja v Nazarjah ustavila in kontrolirala voznika osebnega avtomobila. Ker je kazal znake alkoholiziranosti, je bil preizkušen z indikatorjem alkohola. Slednji je pokazal 1,14 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Vozniku je bilo odrejeno pridržanje, prav tako mu je bilo odvzeto vozniško dovoljenje, zoper njega pa je bil napisan obdolžilni predlog na Okrajno sodišče v Celju.
•	VLOMIL IN SI NAKRADEL CIGARETE
Bočna: V noči na 4. julij je neznani storilec vlomil skozi vrata trgovine v Bočni, od koder je ukradel večjo količino cigaret. Opravljen je bil ogled, policisti pa za neznanim storilcem še zbirajo obvestila.
•	UKRADEL HRANO IN PIJAČO
Nazarje: V noči na 4. julij je bilo vlomljeno v prostore gostinskega lokala v Nazarjah. Neznanec je vstopil skozi priprto okno, iz notranjosti pa ukradel hrano in pijačo.
ZAHVALA
Zadnji vikend meseca junija je v Novi Štifti v organizaciji PGD Nova Štifta potekal zanimiv in pester program poln zabave in dobre volje. V celotnem popoldnevu so se zvrstile predstavitve Grasski -smučanja na travi, zanimive in zabavne Vaške igre in predstavitev BMD gasilske opreme. Dobre volje poln popoldan se je nadaljeval v večer, ki nam ga je polepšal Ansambel Roka Žlindre, ki je dodobra ogrel vse obiskovalce.
Veseli smo bili udeležbe vseh in vsakega posebej. Bili pa smo razočarani, da se prireditve ni udeležil g. župan Stanko Ogradi, da bi nam naklonil vsaj moralno podporo.
Ob dani priložnosti bi želeli izraziti iskreno zahvalo vsem, ki ste sodelovali in pomagali, da smo s skupnimi močmi izpeljali načrtovano prireditev. Vsem članom za neštete ure prostovoljnega dela in vsem posameznikom, ki ste nas podprli in nam nudili pomoč. Zahvala pa gre tudi vsem, ki ste darovali v naš sklad za srečelov dobitke, in vsem, ki ste nas finančno podprli. Iskrena hvala!
Z gasilskim pozdravom: Na pomoč!
PGD Nova Štifta Branko Stenšak

Kronika, Zahvale, Oglasi
Našel sem svoj mir v večnosti tišine; našel sem svoj prostor, kjer ni več bolečine.
ZAHVALA
Ob izgubi brata in strica
Antona MAVRIČA
iz Florjana pri Gornjem Gradu 9.6.1930 - 26.6.2014
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste se v tako velikem številu prišli poslovit od Petkovega Toneta.
Najlepša zahvala g. monsinjorju Jožetu Vratanarju, diakonu Stanku Čeplaku, domačim pevkam, govorniku g. Jožetu Remšaku, pogreb-cem, praporščakom, pogrebni službi Anubis in vsem darovalcem za sv. maše in sveče.
Hvala vsem, ki se ga boste spominjali.
Vsi domači
V SPOMIN
Fortiju ERMENCU
7.7.1974 - 11.7.2013
Saj molčal sem dolgo, molče trpel in upanju sem sladkemu se upiral in hrepenenje s silo vase zapiral. Prišla je ura, nisem mogel več ... Nam ostala le solza je spomina, zakaj ta pot bila ti je edina?
Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem mnogo preranem grobu.
Nj'egovi domači
OBVESTILO BRALCEM
Bralce Savinjskih novic obveščamo, da je rok za oddajo čestitk, zahval in malih oglasov za tekočo številko v torek do 15. ure. Kasnejše objave sprejemamo samo po vnaprejšnem dogovoru. Malih oglasov po telefonu ne sprejemamo.
v_^
23 Savinjske novice št. 28, 11. julij 2014	I
Za razvedrilo
Cvetke
SE REPORTERJA CVETK IN KOPRIV JE SKORAJ UPEHALO
Na občinskem tekmovanju v Bočni so si morali prostovoljni gasilci najprej zložiti vsa drva, da so si naredili prostor za tekmovanje, potem pa so še tekali okrog njih. Če bi se slučajno vžgala, bi jih morali pogasiti veterani, saj se pri teku niso tako na vso moč gnali.
INOVATORJA NA DELU Franci Solčavski (levo), moderator na Igrah med naselji v občini Rečica ob Savinji: »Župan za naslednje leto predlagam, da občina podeli tudi zlati kompas, ki bi ga tekmovalci rabili na igrah, da bodo lažje vedeli, kam se usmerjati.« Župan Vinko Jeraj: »Predlog ni slab, a to bi rabili tudi mnogi po-
PREDOLGA POZAVNA ALI PREKRATKI ROKI?
Okrogli muzikant Andrej Toplišek spada med glasbenike, ki so navihani okrog in okrog. Tako lahko kak inštrument zagrabi tudi okoli ovinka ali pa na »zug« pozavno zaigra tudi z nogami. Upamo, da si je umil noge, če pozavna slučajno ni njegova last. Ne, ne, v vsakem primeru upamo, da si je umil noge.
24 Savinjske novice št. 28, 11. julij 2014	I
Križanka, Informacije, Oglasi
							sm	MANjSl JELEN, KI ZM NA DALJNEM vzhodu	zelo velika nestrupena tropska kaca.boa	bolezen zaradi pomanjkanja vitamina bi	samorog	konec polotoka	kip. podoba	strokovnjak pri diplomatskem predstavništvu	kakovostno kraéko rdeče vino iz trte refoSk	na$a sosednja država	najmanjša neodvisna država na svetu
							presežnik										
							ujemanje podatkov z resničnimi oejstvi. istovetnost										
							izguba Ciste teže blaga. unesek. upaoek. wzs					utežna mera za drage kamne idiličnost					
							obri						sl. pesnik (severin) NEM.-AMER. antropolog (franz)				
							želja, sla, nagon	vnetje sarenice	glasbenik. KI igra pri godbi ralka								
														za2igalna zmes v BOM: Al	jianSa. anton		
															pratežnik (nehd.)		
sestavil: peter udir	vzpenjajoči SE SVET	spanska princesa		glavna arterija vrelec v rogaški slatini							KEM.ELE-ment (Le) sl. slikar (jože)						
KLOP Ml polica v kmečki kuhinji za vedra										izdelovalec kisa MLINSKI žleb						obtič	zolajev roman
poškodba. pri kateri je kost prelomljena							družabna igraš kartami indijski hrast						južnoameriški dninar nitast izrastek na Clo-veSki glavi				
hi Sni bogovi pri rimljanih									slavna tekačica v gr. mit. kem. simbol zatantal								
2enska. ki onanira												francoski igralec (oelon)					
na3ad"lo								germanski orel				sredozemski grm. trisua					
KNJIŽNICA MOZIRJE
Knjižne novitete
MLADINSKA LITERATURA:
Tekavčič P., Manca: Meta, očesna zdravnica, Novak, Bogdan: Slovenske legende, Novak, Bogdan: Zasledovanje zgodbe, Kaloper, Urška: O mozoljih, ljubezni in drugih nadlogah, Peirce, Lincoln C.: Super Nik : znova razred zase, Kovač, Polona: Loverboy, Brunhoff, Jean: Zgodba o Babarju, Kasparavičius, K^stutis: Podvodna zgodba, Shelton, Dave: Deček in medved v čolnu.
Slovarček:
BOAS - nem.-ameriški antropolog (Franz); PELAGRA - bolezen zaradi pomanjkanja vitamina Ba; PENATI - hišni bogovi pri Rimljanih;
r->>
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno):
OSCILOSKOP, PLAVOLASKA, LOPOV, MEIR, EVA, KVINTA, NA, GALCI, CIRIL, TAJNA, ZAK, DAKA, AIN, VISLA, RESAVA, RK, ANTONIJA, NAJAVA, HLEB, MULAT, ADAR, TELEMAH,
LOMNINA, ATACAMA, TRETMAN
^___^
IZPUŠNI LONCI IN CEVI
za osebna in lažia tovorna vozila traktorje, delovne stroje, čtrikolesnike. skuterje ki motociltle KOVINSKA GALANTERIJA
proizvodnja h motaža
MAKII
M A RIM s.p„ Vransko 18b, 3305 Vransko
Tel. St: 03 5725 106, gsm 041 508 655, 031 814 lm e-mail: si a vic a. marn@siol. ne t, www.marn-vransko.si
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 29. številki SN
Ime in priimek:
Naslov:
Vsebina oglasa (do 10 besed):

25 Savinjske novice št. 28, 11. julij 2014	I
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi, Informacije
Napovednik dogodkov	
Petek, 11. julij	od 9.00 do 12.00. Muzejska zbirka Mozirje in Mozirjani Poletne pravljične delavnice
	ob 19.00. Športno igrišče Nazarje Projekcija pod zvezdami in igre z žogo
Sobota, 12. julij	ob 9.00. Bohačev toplar - tržnica Nazarje 3. razstava zdravilnih zelišč
	ob 10.00. Pri koči na Smrekovcu Turnir v malem nogometu za pokal DLLM
	ob 18.00. Igrišče pri Mozirskem gaju Finale letne lige v košarki Mozirje - Lukna 2014
Nedelja, 13. julij	ob 16.00. Cerkev sv. Frančiška Ksaverija Radmirje Orgelski koncert Bernarde Štiglic
Torek, 15. julij	ob 9.00. Pred OŠ Nazarje Pohod na Laze, raziskovalne delavnice za otroke, ogled tabora, streljanje z lokom
Sreda, 16. julij	ob 9.00. Športno igrišče Nazarje Igre z žogo za otroke, rolanje, ustvarjalne delavnice
Četrtek, 17. julij	ob 9.00. Športna dvorana Nazarje Športne aktivnosti za otroke, igre z žogo ...
Petek, 18. julij	ob 9.00. Račnek, Šmartno ob Dreti Ustvarjalne delavnice za otroke, igre z žogo
	ob 20.00. Gornji Grad Trot žur
ŽIVALI - PRODAM
Prodam prašiče najboljše mesnate pasme za dopitanje; možna dostava; gsm 041/619-372, Fišar. Prodam prašiče od 30 do 150 kg, možna dostava; gsm 031/223-484. Prodam mlade kozličke za zakol ali nadaljnjo rejo; gsm 041/884-056. Prodam bikca čb, starega 7 dni, gsm; 031/805-832.
Prodam telico čb, brejo 8 mesecev; gsm 041/783-625. Prodam bikca, težkega 130 kg, in kupim bikca, starega do 10 dni; gsm 031/855-186.
Prodam bikca sr pasme, starega 10
dni; gsm 031/266-738.
Prodam bikca sivca, teža nad 100 kg;
gsm 031/759-955.
Prodam bikca križanca ls/rj, težkega
150 kg; gsm 031/296-012.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim krave in telice za zakol; gsm 031/832-520.
Kupim kravo, telico za zakol ali dopitanje in bikce mesni tip; gsm 031/533745.
DRUGO - PRODAM
Prodam domači, neškropljen, mlad krompir; gsm 031/716-809. Po simbolični ceni prodam brezhiben hladilnik višine 110 cm; gsm 031/855556.
Prodam cepljena metrska drva - bukova; gsm 041/438-096. Prodam trofazni drobilnik vej; gsm 031/774-520.
Prodam dobro ohranjeno omaro, mizo s 6 stoli, trosed, dva fotelja in klub-
sko mizico. Cena po dogovoru; gsm 031/634-597.
Prodam cisterno za gnojevko cre-ina, 2.700 l, z dvojnimi kolesi in hidravličnem zapiranjem; gsm 070/228-293.
Nakladalna prikolica sip 19, na štiri nože, lepo ohranjena, prodam; gsm 031/348-641.
Prodam mlad krompir; gsm 070/870321.
Prodam krmni krompir, ugodno, možna dostava; gsm 031/821-129.
VOZILA - PRODAM
Prodam dobro ohranjen golf II, l. 88, metalno moder za 650 EUR; gsm 051/422-127.
Prodam moped tomos avtomatik a35; gsm 031/295-331.
Prodam traktorski hidravlični cepilec za drva; gsm 051/302-934.
NEPREMIČNINE
Prodam garsonjero v okolici Nazarij; gsm 031/526-984.
V	Mozirju ugodno prodam lepo, 87 m2 veliko stanovanje; gsm 030/284699.
V	Gornjem Gradu oddamo enosobno stanovanje; gsm 041/535-569. Ljubno, Radmirje, Okonina, Šentjanž, njivo, travnik, lahko delno zaraščeno, kupim; gsm 070/22-44-30.
Oddam sobe v najem; gsm 041/280005.
OSEBNI STIKI
45-letni moški si želi privlačne, zveste, razgledane, samske punce; gsm 031/807-376.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE
Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395.
TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje.
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL
Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688094.
Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
◊	GEODETSKE STORITVE IN SVETOVANJE
Izvajamo geodetske storitve: ureditev meje, parcelacija, vpis stavbe v kataster stavb, zakoličbe, geodetski posnetek,... GSM: 031/337-478 Marko Mlinar.
Geoid d.o.o., Pisarna Gornji Grad, Attemsov trg 3, 3342 Gornji Grad.
◊	OGREVANJE in VODOVOD
Kotli na biomaso, toplotne črpalke, solarni sistemi, adaptacije kopalnic. GSM 040/750-552.
Robert Bevc s.p., Rore 5, 3342 Gornji Grad.
◊	TRGOVINA ZAGOŽEN
plinski gorilniki, kartuše, žar plošče, šivalni stroji, zadrge v metra-ži, Bio Soft natikači ... tel. št. 03/839-48-01.
Trgovina Zagožen, Lidija Slemenšek s.p., Ljubija 212, Mozirje.
Dežurne službe
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO_
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
VETERINARSKO DEŽURSTVO_
Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE_
Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala)
(03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ_
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
26 Savinjske novice št. 28, 11. julij 2014	I
Organizacije, Oglasi
KMEČKE IGRE DRUŠTEV PODEŽELSKE MLADINE
gm	|v	•	«Iv«	•■	|	•••
Smihelcani prvi v državi, z najboljšim koscem v regiji
Najboljši kosec celjske regije Boštjan Goličnik med košnjo
(Fotodokumentacija DPM Tabor)
Društvo podeželske mladine Šmihel je v prvih poletnih mesecih že aktivno zastopalo kraj in dolino, saj so se udeležili kmečkih iger in na njih dosegli izjemne rezultate. V nedeljo, 22. junija, so se mladi v Ojstriški vasi udeležili regijskih kmečkih iger. Najboljši kosec celjske regije je postal član DPM Šmihel Boštjan Goličnik, ekipa pa je osvojila 2. mesto in si z visokim številom osvojenih točk zagotovila tekmovanje na 28. državnih kmečkih igrah.
Te so potekale v soboto, 5. julija, v Zburah na Dolenjskem, kamor so se tekmovalci iz Šmihela v spremstvu navijačev odpeljali kar z avtobusom. Šestčlanske ekipe so se med sabo najprej pomerile v košnji in grabljenju trave, nato pa so moči merile še v treh igrah.
Pri prvi je bilo potrebno prenašanje vode s škornji in nošenje žlice z jajcem po poligonu, v naslednji igri, ki je bila tudi najbolj zabavna, je tekmovalec petelin moral k se-
bi z glasnim kikirikanjem poklicati sotekmovalce, ki so imeli zavezane oči in so poleg kikirikanja svojega petelina slišali še druge. V zadnji igri pa je bilo potrebno z metlo med ovirami brez dotika pripeljati žogo do označenega mesta, od koder so tekmovalci streljali na gol.
V igrah se je med sabo pomerilo 20 ekip iz vse Slovenije, med njimi je prvo mesto zasedla prav ekipa DPM Šmihel nad Mozirjem. Osvojila je pokal in nagrado ter častno nalogo, da naslednje leto v juliju državne kmečke igre pripravijo v Šmihelu. Tekmovanje, ki mu je sle-
dil še ples in zabava ob živi glasbi, se je nato prelevilo v veselo druženje mladih.
Kot je povedal Rok Damijan, predsednik Zveze slovenske podeželske mladine, so kmečke igre projekt, ki povezuje mlade v zvezo, s tem dogodkom pa se predstavijo regije v kulturnem, športnem in tradicionalnem kmečkem opravilu, košnji in grabljenju. Dejal je, da kljub moderni mehanizaciji, ki je na razpolago ter omogoča lažje in bolj ergonomično delo, morajo mladi s podeželja ohraniti zavest, kako se je kmetijstvo razvijalo.
Po besedah predsednika DPM Šmihel Boštjana Goličnika so moči mladine trenutno naravnane v pripravo letošnjega, hitro se bližajočega Ovčarskega praznika, ki bo 16. in 17. avgusta, misli pa so že usmerjene v naslednje leto in v pripravo 29. državnih kmečkih iger, ki bodo tudi osme mednarodne.
Mateja Goltnik
I
Savinjske novice št. 28, 11. julij 2014 27

T
r
Ne bomo pristali na klisuje in izgovore. Med oblikovanjem nove vlade bomo hodili po robu In komentirali odmeve iz ozadja. Me glede na posledice, ne glede na pritiske.
Danes v eni uri. Od 14. julija že ob 19:00
PLANET