TEDNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA
Leto XXV. St. 43	Ptuj, novembra 1972	Cena 1 dtn
Vpliv ZK postaja
odločilen
v torek 7. novembra 1972
popoldne se je v Narodnem domu v
Ptuju sestala občinska konferenca
ZKS Ptuj na sveji driigi seji. Od 85
članov konference se jih je seje
udeležilo 83,5 odstotka. Konferenci
so prisostvovali tudi sekretarji
osnovnih organizacy ZKS, predstav-
niki drugih družbeno-političnih
organizacij in člani ekonomske
komisije, tako da je na seji
konference sodelovalo 105 najodgo-
vornejših komunistov ptujske obči-
ne. Na konferenci sta sodelovala
tudi Slavko SORSAK, sekretar
medobčinskega sveta ZKS Maribor
in Branko GORJUP, član CK ZKS.
Etoevni red konference je obsegal
sedem točk, seja je trajala polnih 6
ur, v razpravi pa je sodelovalo nad
20 članov.
Sekretar komiteja Franc TETlC-
KOVlC je v uvodnem poročilu
nakazal dejavnost komiteja v tem
mandatnem obdobju, izpolnjevanje
sklepov in akcijskega programa. Za
tem je podrobneje poročal o
aktivnosti Zveze komunistov v
ptujski občini po Pismu tovariša
Tita in izvršnega biroja predsedstva
ZKJ. O vsebini Pisma so v občini
razpravljale vse osnovne organizacije
ZKS in druge občinske družbeno-
politične organizacije. Komunisti so
kritično pregledah in ocenili sebe
inssvoje delo; opozorili pa so tudi na
mnoge pomanjkljivosti v delu ZK, v
občini in v delovnih organizacijah.
Iz vseh razprav pa je bilo čutiti
resno voljb in pripravljenost dose-
danje slabosti odpraviti in delati v
duhu, ki ga nakazuje Pismo.
Na seji, 30. oktobra je komite
obravnaval tudi informacijo z razšir-
jene seje sekretariata CK ZKS;
naslednji dan pa so bili s to
informacijo seznanjeni tudi sekre-
t^ji organizacij ZKS. Na obeh
forumih je bila enotno izražena
podpora sekretariatu CK ZKS v
zagotavljanju enotnosti kreirarija in
izvajanja politike ZK Slovenije in
Jugoslavije. Ta enotnost je prišla v
polni meri do izraza tudi na
plenumu CK ZKS, kije bil v soboto
4. novembra; njegovi sklepi pa so
nam napotilo za konkretno delo.
Za tem je Franc Tetičkovič
predlagal več konkretnih sklepov, ki
naj bodo prav tako osnova za
razpravo, ki je sledila uvodnemu
poročilu.
Dr. Marko DEMSAR je govoril o
pomenu III. konference ZKS, kije
obravnavala vprašanje socialne dife-
renciacije. S tem so dobili komunisti
javno podporo in zaupnico, da na
teh področjih odločno ukrepajo. Po
tej konferenci so se stvari nekoliko
utišale, kljub temu, da so se stališča
za odpravo socialnih razlik začela
uresničevati. V realnem življenju pa
se ti sklepi praktično rojevajo šele
sedaj, ko smo začeli tudi z
izvajanjem idejne diferenciacije.
Karel 2MAVC je govoril o
aktivnosti članov ZZB NOV in
rezervnih vojaških starešin, ki so
sprejeli Pismo z odobravanjem in
kot svojo obvezo, da bodo skupaj z
drugimi družbenimi organizacijami
•zastavili vse sile za uresničitev
nakazanih nalog., Stane ŠIROVNIK
je v svoji razpravi opozoril na pojave
gospodarskega kriminala, ki je
največ prispeval za tako stanje, ki ga
danes imamo, na razne sovražne
izpade, odnos do tujcev in podobno,
kar vse narekuje večjo budnost in
uveljavljanje družbene samozaščite.
Zdravko TURNŠEK. je seznanil
konferenco s stališči izvršnega
odbora občinske konference SZDL
Ptuj, ki je prav tako obravnaval
Pismo in v celoti podpira politiko
ZK.
Slavko SORSAK, sekretar medob-
činskega sveta ZKS Maribor je
obširno govoril o nalogah ZK v
sedanjem obdobju in poudaril, da
vse to, kar delamo, ni vračanje na
staro, ampak konkretno boj za
demokracijo in to delavsko demo-
kracijm, ne pa buržoazno. Za tem je
nakazal konkretne naloge na druž-
beno-ekonomskem področju, kjer
je treba doseči stabilizacijo, vendar
ne z zviševanjem cen. Pomembna
naloga je tudi štednja na vseh
področjih in odločen boj proti
razsipništvu. Urejati je treba vrsto
sistemskih vprašanj in uveljaviti
ustavna dopolnila. Na področju
socialne diferenciacije smo že napra-
vili precej, vendar je treba mnogo
stvari urejati hitreje, zlasti prepočasi
rešujemo stanovanjsko politiko in
na zakonit način valorizirati kredite.
Urediti davčno politiko, ustvariti
ustrezno klimo za delo komisij za
ugotavljanje izvora premoženja in
odločno ukrepati proti neupravi-
čenemu bogatenju. Oceniti je treba
kadre na vodilnih in družbeno
pomembnih mestih.
(Nadaljevanje na 9. strani)
vreme
do nedelje 19. novembra 1972.
Prvi krajec bo v torek, 14.
novembra ob 6.01.
Napoved: od sobote, 11.
no^vembra dalje bo verjetno
nekaj deževnih dni. Sledi spre-
menljivo in hladnejše vreme.
Alojz Cestnik
Pred združitvijo delavskega
in kmečkega zavarovanja
Občinski svet zveze sindikatov
Ptuj je sklical prejšnji teden v
dvorani narodnega doma posvetova-
nje direktorjev delovnih organizacij
in dislociranih obratov ter predstav-
nikov samoupravnih organov v
delovnih organizacijah ptujske obči-
ne. Glavna tema posvetovanja so
bile priprave na združitev delavskega
in kmečkega zavarovanja so bile
jriprave na združitev delavskega in
cmečkega zavarovanja. O nalogah s
tega področja je najprej obširno
govoril Simon Pešec, predsednik
občinskega sveta zveze sindikatov,
za njim pa še Feliks Bagar,
podpredsednik in Franc Tetičkovič,
sekretar komiteja OK ZKS, ki je
sočasno tudi predsednik koordina-
cijskega odbora za izvedbo volitev
za združitev delavskega in kmečkega
zavarovanja.
Zbrani direktorji in predstavniki
samoupravnih organov so izrazili tej
združitveni akciji vso podporo in
sprejeli zadolžitev, da bodo pripra-
vili v svojih delovnih organizacijah
več sestankov in razgovorov, začenši
pri strokovnih kolesjih pa vse do
zborov delovnih ljudi. Na teh zborih
je treba jasno in na preprost način
povedati vse, kar sodi v zvezo s to
združitveno akcijo, njen . velik
politični, gospodarski in socialni
pomen in kar je najvažnejše - v
delovnih kolektivih je treba pripra-
viti takšno vzdušje, da bodo delavci
po svojem prepričanju in zavesti
odločno glasovali ZA združitev
delavskega in kmečkega zavarova-
nja.
Živahna politična aktivnost in
organizacijske priprave na vohtve
oziroma združitev delavskega in
kmečkega zavarovanja tečejo v vseh
krajevnih skupnostih ptujske obči-
ne, kjer je nosilec teh priprav
Socialistična zveza skupaj z drugimi'
družbenopolitičnimi organizacijami.
Dosedanja ocena velja, daje celotna'
akcija dobro zastavljena, kar se bo
prav gotovo ugodno odrazilo na
rezultatih bližnjega glasovanja. Te
dni smo na celotnem območju
občine priče sestankom številnih
akcijskih teles, vse do najmasovnej-
ših sestankov kot zbori delovnih
ljudi in masovni sestanki volivcev -
zavarovancev v krajevnih skupno-
stih.
Direktorji in predstavniki samo-
upravnih organov so v nadaljevanju
seje poslušali še vsebino pisma
predsednika Tita in izvršnega biroja
predsedstva ZKJ, ki ga je prebral
Franc Tetičkovič, sekretar komiteja
OK ZKS Ptuj. Brez večje razprave
so se zavzeli za uresničevanje
postavljenih nalog.
Ker se v akcijo zbiranja prispev-
kov za poplavljence še vedno niso
vključile vse delovne organizacije, je
Simon Pešec, predsednik Ob SZS
ponovno opozoril delovne kolekti-
ve, ki tega še niso štorih, naj svojo
humano in solidarno akcijo izpeljejo
čimprej, najpozneje v tem mesecu.
Ce se ob koncu še enkrat
ustavimo ob pripravah na združitev
delavskega in kmečkega zavarovanja
naj povemo, da BOLEZEN NE
POZNA RAZLIK MED DELAV-
CEM IN KMETOM in zato te razlike
ne smejo obstajati tudi pri NJIHO-
VEM ZDRAVSTVENEM VAR-
STVU. To pa je odvisno od vašega
glasovanja.
V prvih devetih mesecih so v IMPOLU
več izvolili
Proizvodnja v. letošnjih prvih
devetih mesecih je bila v največji
delovni organizaciji v občini Slov.
Bistrica v primerjavi z istim
obdobjem lani sicer nekoliko večja, ^
vendar še vedno pod predvidenim
programom. Bixa je nižja za 10
odstotkov od planirane količine.
Med osnovnimi vzorki, da letošnji
proizvodnji program v tej delovni
organizaciji ni bil v celoti dosežen,
so predvsem v pomanjkanju surovin
in ustreznih naročil za nekatere
proizvode. ■
Med uspešnejše v tem obdobju pa
prištevajo izvozno dejavnost, ki je v
prvih devetih mesecih letošnjega leta
v primerjavi z istim obdobjem v letu
1971 kar za okoli 20 odstotkov
večja. Po količini kakor tudi po
vrednosti' pa je opaziti še vedno
določeno zaostajanje. Nekoliko
manj je bilo v tem obdobju
odpremljeno domačim kupcem (za
1 odstotek) in sicer okoli 12 000
ton aluminijskih proizvodov. Po
vrednosti pa je to za 8 odstotkov
več kot v istem obdobju lani. Letos
je ta delovni kolektiv prodal na
domači trg 51 odstotkov proizvod-
nje, kar je za 5 odstotkov manj kot
preteklo leto v tem obdobju. Med
vzroki za zmanjšano prodajo na
domačem trgu sta predvsem spre-
memba asortimenta in naraščajoča
nelikvidnost domačih kupcev.
Viktor Horvat
2 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 9. novembra 1972
predlog srednjeročnega nacrta
KULTURI V PTUJSKI OBČINI
SE OBETAJO BOLJŠI ČASI
Pogoj za razvoj naše družbe je tu-
di humanizacija družbenih odnosov
ki teija poleg tehnično izobraženega
tudi prosvetljenega in kulturno raz-
gledanega delavca in občana. Stre-
meti moramo torej za tem, da bomo
intenzivneje in pospešeno gojili in
izkoristili vse objektivne možnosti
za razvoj prosvetnih kulturnih in
ustvarjalnih umetniških dejavnosti.
V	slovenski kulturni javnosti uživa
velik ugled aktivnost Pokrajinskega
muzeja v Ptuju, ki se bo tudi v na-
prej razvijal v muzejski kompleks v
vseh ozirih. Za to pa bo potrebno v
srednjeročnem obdobju opraviti šte-
vilne nal^e v zvezi z ureditvijo in
obnovo. Ze letos bo v arheološkem
oddelku urejen križni hodnik in sa-
mostansko notranje dvorišče, kon-
zervirani in na novo' razmeščeni bo-
do arheološki spomeniki ob mest-
nem stolpu, predvidena je arheolo-
ška prezentacija turnrrskega prosto-
ra in izkopavanja za Zg. Bregu in v
Sp. Hajdini.
Na gradu bodo urejeni prostori za
sprejem zbirke o zgodovini Ptuja in
vinarske zbirke. V zapornem stolpu
bo prikazano staro sodstvo s krimi-
nološko zbirko in mučilnimi napra-
vami na dvorišču. Leta 1974 bi za-
čeli s postavljanjem muzejske etno-
grafske zbirke in slovenskega muzeja
mask.
Med temeljne naloge s področja
kulture spada tudi vprašanje razvoja
knjižnic, pa naj si bo to študijske,
ljudske, mladinske ali vseh 25 vaških
knjižnic, knjižnic, ki jih imajo neka-
tere delovne organizacije in šole.
Urediti je treba tudi skladišče štu-
dijske knjižnice in poslovne prostore
ljudske in mladinske knjižnice.
Osrednja knjižnica predvideva za
obdobje nadaljnjih 5 let nabavo slo-
venske, jugoslovanske in inozemske
hterature, ki bo obsegala skupno
16.100 knjig in 240 revij in časni-
kov,
Zgodovinski arhiv opravlja službo
varstva arhivskega in registraturnega
gradiva vseh delovnih organizacij za
območje ptujske in ormoške občine
ter opravlja tudi raziskovalno dejav-
nost na svojem območju. Svojo po-
membno dejavnost bo zavod oprav-
ljal tudi v prihodnje, notranje arhiv-
sko urejevalno delo pa bo osredoto-
čeno na ureditev dveh neurejenih
arhivskih fondov, na postavitvi 100
tekočih metrov knjig in spisov iz ob-
dobja 1885-1945. V sodelovanju s
pokrajinskim muzejem bo pripravil
stalno razstavo o zgodovinskem raz-
voju mesta od rimskih časov do da-
nes. Ob praznovanju 600-letnice
prvega mestnega statuta bo v letu
1976 organizirana razstava o pome-
nu Ptuja v mednarodni trgovini ob
koncu srednjega veka; ob 700-letnici
mesta Ormož pa bo v letu 1973
organizirana razstava o razvoju Or-
moža in okoliša, kar se bi razvilo v
lokalni ormoški muzej.
V	precej kritičnem stanju je tudi
amatersko kulturno-prosvetno delo,
čeprav imajo posamezna društva še
dovolj ugodne pogoje za delo in raz-
voj. Padec zainteresiranosti opaža-
mo predvsem na vasi. Nazadovanje
amaterstva je tudi posledica neza-
dostnih finančnih sredstev, ki .so bi-
la v prejšnjih letih temu namenjena.
Vse večjo skrb bo torej potrebno
posvetiti razvoju dela prosvetnih
organizacij, poživiti je treba delo
dramskih sekcij, pevskih zborov,
godb na pihala in folklornih skupin.
Pri tem bo velik delež padel na ra-
mena vaške inteligence, ki bi naj s
sodelovanjem družbeno političnih
organizacij in krajevne skupnosti
krepila delo v omenjenih društvih in
sekcijah.
-nak
-	Cesto bomo najprej gradili mi!
-	Ne, mi jo bomo!
SOCIALNI RAZVOJ PTUJSKE OBČINE V NASLEDNJIH
PETIH LETIH
V	srednjeročnem razvojnem kon-
ceptu izhajamo iz objektivne nujno-
sti po hitrejšem usklajenem razvoju
družbenih dejavnosti v občini.
Potreben je napredek gospodarskega
in družbenega življenja v občini, za
kar pa je potrebno zagotoviti taka
razmerja v socialnem razvoju, ki ne
bodo prispevala samo k rasti
nacionalnega dohodka, temveč bo-
do omogočila tudi celovitejšo
humanizacijo odnosov v družbi,
večji osebni in družbeni standard ter
hitrejše odpravljanje sedanjih razlik
v primerjavi z dosežki v drugih
območjih Slovenije. Izboljšati se
mora izobrazbena struktura v
občini, pospešiti se mora razvoj
šolstva, kulture, zdravstva, sanirati
pa se morajo tudi socialni problemi
v občini, tako, da bomo šli v korak s
cilji, ki jih zastavlja dolgoročni
koncept razvoja Slovenije.
STANJE IN PROGRAM RAZVOJA
POSAMEZNIH PODROČIJ:
ŠOLSTVO
V	ptujski občini je zajeto v
predšolsko varstvo komaj 520
otrok, oz. 6 % od skupnega števila
8.220 otrok. Vzgojno varstveni
zavodi so locirani le v Ptuju,
Kidričevem in v Majšperku, na
podeželju pa jih ni. Vrzel na
podeželju do neke mere izpopolnju-
jejo male šole, v katere so vključeni
vsi otroci pred vstopom v prvi
razred. Zaradi pomanjkanja prostor-
skih zmogljivosti je minimalno tudi
varstvo šoloobveznih otrok. Od
skupnega števila 9.527 učencev je
zajetih v šolskem varstvu le 77
otrok, kar je manj kot 1 %.
Šolske mlečne kuhinje so organi-
zirane v vseh šolah in vključujejo
92% učencev. 1.110 učencev
prejema brezplačno malico.
V	občini je 865 otrok z motnjami
v telesnem in duševnem razvoju, v
šolanje na posebni osnovni šoli v
Ptuju in v ustreznih oddelkih v
Leskovcu in Destemiku pa je zajetih
417 učencev aH 48 %.
V	ptujski občini je 30 osnovnih
šol (6 centralnih, 7 podružničnih,
16 samostojnih in 1 posebna
osnovna šola). V šol. letu 1971/72
je bilo vseh šolah ptujske občine
9.832 učencev, kar je za 465 manj
kot v letu 1966/67. 29 šol ima
lastne zgradbe, posebna šola pa je v
MinoritScem samostanu. "V tujih
zgradbah so tudi nekateri oddelki
posameznih šol, saj je bilo v letih po
vojni zgrajeno vsega 6 šol (Ptuj,
Kidričevo, Podlehnik, Gruškovje,
Sela in Majšperk), medtem ko so
ostale šole stare med 80 in 100 leti.
Problem zase so tudi telovadnice, ki
jih ima le 8 šol pa še od tega so 3
samo zasilne.
Ugotoviti je potrebno tudi to, da
manjka 30 % učiteljev za predmetno
stopnjo.
Pereč je problem srednjega šolstva
v ptujski občini. Po vojni so bile
ustanovljene naslednje srednje stro-
kovne šole: ekonomska z 2-letno
administrativno šolo in centrom za
blagovni promet ter 4-letno upravno
v Turnišču in šolski center za
kovinsko stroko. Problem prostorov
je pereč tako za gimnazijo kot tudi
za šolski center za gospodarstvo in
upravo pa tudi prostori poljedelsko
živinorejske šole ne ustrezajo
sodobnemu načinu pouka.
V občini se pripravlja posebna
študija za nadaljnji razvoj politike
na tem področju, ki bi naj bila
izdelana do maja 1973. Ne oziraje se
na rezultate te raziskave lahko že
danes opozorimo na posamezne
pereče probleme in sicer:
Na področju predšolskega varstva
moramo razširiti mrežo varstvenih
zavodov na podeželju. Računamo
na nove kapacitete v Budini, na
Vičavi, v Turnišču, v Cirkulanah, v
Domavi, v Leskovcu, v Gorišnici, v
Markovcih in v Vidmu pri Ptuju. V
vseh primerih predvidevamo mon-
tažno gradnjo, ki je hitrejša in
cenejša. V načrtovanem obdobju je
potrebno začeti z gradnjo posebne
osnovne šole in internata, saj sedanji
prostori ne ustrezajo. Povečati je
potrebno dnevno varstvo otrok v
osnovnih šolah in pridobiti nove
prostore. V načrtovanem obdobju
predvidevamo novogradnje osnovnih
šol v Domavi, Vitomarcil% Trnovski
vasi, Markovcih in gradnjo telovad-
nice v Majšperku.
Zaradi dotrajanosti šolskih objek-
tov bodo izvedene adaptacije na
naslednjih šolah: v Vidmu, Leskov-
cu, Rodnem vrhu, Juršincih, Ptujski
gori, Hajdini, OŠ Toneta Žnidariča,
Ivana Spolenjaka, v Stopercah,
Lovrencu, Destemiku, Cirkulanah in
Polenšaku.
Ker je socialna struktura prebival-
stva v nekaterih krajih občine zelo
šibka, bomo v perspektivnem
obdobju omogočih prejemanje brez-
plačnih učbenikov vsaj 50 % učen-
cev.
V srednjeročnem obdobju je
potrebno zamašiti vrzeli v kadrovski
zasedbi na osnovnih šolah in
pridobiti manjkajoče učitelje za
razredni in predmetni pouk.
Po predvidevanjih se bo zmanjšal
tudi osip na osnovnih šolah, taJco,
da se bo vključevalo v srednješolsko,
strokovno in pčklicno izobraževanje
vse več absolventov osemletk. Zato
sta občina Ptuj in Ormož že podprli
zamisel o združitvi srednjega in
strokovnega šolstva v nov srednje-
šolski center, ki bi ga naj začeli
graditi v začetku leta 1973, pri
čemer bi svoj delež prispevala tudi
repubhška izobraževalna skupnost v
višini dveh tretjin potrebnih sred-
stev. Poklicna poljedelsko živino-
rejska šola v Turnišču naj bi postala
organizacijska enota, vključena v
kmetijski šolski center v Mariboru.
Ko obravnavamo probleme sred-
njega šolstva, ne smemo mimo
politike štipendiranja v občini.
Potrebno je večje sporazumevanje in
dogovarjanje v občini in večja
odprtost v delovnih organizacijah.
Urediti je potrebno politiko občin-
skega štipendijskega sklada in doseči
samoupravne sporazume o politiki
štipendiranja in drugih oblikah
pomoči strokovnemu izobraževanju
v delovnih organizacijah. Doseči
moramo popolnejše zajetje nadarje-
ne kmečke in delavske mladine v
nadaljnje šolanje po končani osem-
letki.	-nak
v garniziji po pismu
Vsi pripadniki ptujske garnizije so
seznanjeni z vsebino pisma izvršnega
biroja ZKJ in predsednika Tita na
sestanku osnovne organizacije ZK.
Komunisti so pregledali svoje delo
skozi prizmo pisma. Posebno so
podčrtali potrebo ekonomičnega
poslovanja in oskrbovanja enot, čla-
ni ZK v tej dejavnosti pa so kritično
obravnavali svoje probleme.
Opozorih so tudi na nekatere pro-
bleme stanovanjske politike v garni-
ziji. Komunisti so se seznanili s pri-
pravami na volilni sestanek, ki bo
sredi novembra. Slavko L. Ivanovič
TEDNIK — ČETRTEK, 9. novembra 1972
STRAN 3
Samoupravljanje v slepi ulici ?
v vseh delovnih organizacijah
ormoške^ območja se je samo-
upravljanje tehnokratiziralo do takš-
ne stopnje, da samoupravljanje po
svoji vsebini ne opravlja svoje
osnovne funkcije. Samoupravljanje
je samo še formalnost, nekakšna
zunanja manifestacija delovanja. Po
vsebini je samoupravljanje prešlo v
roke posameznikov, predvsem pa
vodilnih struktur v gospodarskih
organizacijah. Ugotovitev sloni na
razpravah s predsedniki delavskih
svetov in upravnih odborovo ter
predsednikov sindikalnih organiza-
cij, ki so zatrjevali, da v večini
primerov prihajajo na seje teh
organov že do podrobnosti izdelani
predlogi, ki so zraven napisani še v
zelo strokovnem jeziku, tako da jih
nobeden od članov omenjenih
organov ne razume.
Noben predlog, če se že daje v
pismeni obliki ni tako vsebinsko
'sestavljen, da bi bil razumljiv in bolj
preprosto napisan. O^ani upravlja-
nja navadno sprejemajo sklepe brez
ustreznih obrazložitev ah pa obrav-
navajo postranska vprašanja, ki
nimajo nič skupnega z materijo, o
kateri so sklepah.
Sklepi, ki se sprejemajo na
organih upravljanja so torej gola
formalnost, za katero se skriva
tehnokratizem. V večini primerov,
to je mogoče ugotoviti iz zapisnikov
sej organov upravljanja, se člani teh
organov sploh ne javljajo k
razpravam o zadevah, ki jih
obravnavajo.
Delavci navadno niso obveščeni o
sklepih ali pa je to obveščanje
izvedeno formalno. Na oglasno
desko enostavno obesijo en izvod
zapisnika.
Opisano stanje so zaklučki skupne
komisije občinskega komiteja ZK in
občinskega sindikalnega sveta Or-
mož, ki je ugotavljala izvajanje 21.
do 23. ustavnega amandmaja v
gospodarskih organizacijah občine
Ormož. Komisija je imela nalogo
ugotoviti praktično izvajanje nave-
denih tako imenovanih delavskih
amandmajev. Obiskala je poleg
samostojnih delovnih organizacij
tudi vse obrate in poslovne enote, ki
pripadajo matičnim podjetjem s
sedežem izven občine.
Komisija je ugotovila popolno
zanemarjenost, saj organi upravlja-
nja niso niti razpravljali o ustano-
vitvi posebnega organa, ki bi vsaj
proučil možnosti za ustanavljanje
temeljnih organizacij združenega
dela. Enako je bilo ugotovljeno, da
nobena gospodarska organizacija ni
razpravljala o določihh amandma-
jev, ki govorijo o vračanju oziroma
nadomeščanju vloženega minulega
dela. Komisija tudi mogla ugotoviti
vsklajenost samoupravnih Sctov z
ustavnimi dopolnih ali na tej osnovi
sprejetimi zakonskimi predpisi. Ne-
kateri samoupravni akti so dopol-
njeni le toliko, da se lahko še
uporabljajo. V nobeni delovni
organizaciji statuti niso bih spreme-
njeni vse od leta 1970, ko jih je
pregledala občinska komisija.
Vse navedene ugotovitve opozar-
jajo, da je samoupravljanje zašlo v
slepo ulico in da ormoške politične
organizacije niso našle oblike
delovanja in aktiviranja naprednih
sil za spremembno obstoječega
stanja samoupravljanja v delovnih
organizacijah.
Opisani problemi so bili predmet
razprave na 3. seji konference
občinske organizacije ZK Ormož, ki
je bila minuli ponedeljek. Na
dnevnem redu so imeli še naloge
zveze komunistov pri razvijanju
aktivne udeležbe mladine pri gradnji
samoupravne socialistične družbe. O
delu konference bomo poročali
prihodnjič.	jr
VZROKI DRUGE LETOŠNJE
PREKINITVE DELA V IMPOLU
Na pobudo občinskega sindikalne-
ga sveta Slov. Bistrica so se v sredo,
25. oktobra 1972 zbrali na razširjeni
seji OSS predsedniki komisij in člani
občinskega sindikalnega sveta Slov.
Bistrica.
Medtem ko so v uvodnih točkah
dnevnega' reda dali vso podporo
pismu predsednika Tita in ob tem
sprejeli tudi naloge, kijih bo treba v
najkrajšem času izvesti tudi na ob-
močju bistriške občine in nato še
obravnavali ter potrdili gradivo za 8.
kon^es ZSS, so v nadaljevanju po-
svetili pomembno pozornost razme-
ram v delovni organizacij i IMPOL iz
Slov. Bistrice, kjer je bila 13. okto-
bra že druga letošnja prekinitev de-
la.
Kritično so pregledali vzroke, ki
so privedli do takšnega položaja in
ugotovili, da je bila med njimi za
nezadovoljstvo določenega števila
članov kolektiva kriva predvsem po-
manjkljiva obveščenost o »delovnih
uspehih v posameznih obratih; od-
nosi med člani kolektiva niso na
željeni višini, neurejenost osebnih
dohodkov, predvsem nekvalificira-
nih in kvalificiranih v odnosu do
ostalih zaposlenih pa tudi delovno
disciplino bo potrebno v kolektivu
odločneje urediti. Mnoge med vzro-
ki nezadovoljstev, ki v zadnjem ob-
dobju prevladujejo v tem največjem
delovnem kolektivu bistriške občine
pa je iskati tudi izven njega. Svoje
posledice je pustil tudi prehod na
novo tehnologijo, medtem ko je
ostala stara organizacija dela.
Vzroki, ki so povzročili nezado-
voljstvo pa so tudi v tem, ker so v
septembru odvedh od dohodkov 2
odstotka za poplavljence, saj se
predhodno niso izrekli za delo ob
prosti soboti. Del zaposlenih pa ima
tudi precej kreditov in tako jim pri
izplačilu dohodka ne ostane večja
vsota. Ob tem so bili našteti še
mnogi vzroki (podražitve), ki so
odločno vplivah na zadnje dogodke
v kolektivu, zato so na tej skupni
seji OSS in njegovih komisij sprejeli
nekatere konkretne sklepe za kar
najnujnejše reševanje nastale situaci-
je.
Predvsem bo potrebno povečati
informiranost v kolektivu, urediti
medsebojne odnose, urediti razmer-
ja v osebnih dohodkih, vključiti več
neposrednih proizvajalcev v samo-
upravne in politične organe, doseči
večjo povezanost delavcev z vodstvi,
urediti delovno disciplino, posvetiti
več pozornosti organizaciji dela v
novi tehnologiji, popestriti dejav-
nost samoupravnih in pohtičnih
organizacij kolektiva ter se kar naj-
bolj aktivno vključiti tudi v reševa-
nje problemov (kjer lahko kolektiv
vpliva) izven delovne organizacije.
Seveda pa bo za uspešno reševanje
težav, v katerih se je znašel IMPOL,
potrebno aktivno sodelovanje vsake-
ga posameznega člana tega kolekti-
va, občine in slovenske družbe.
Na seji preteklo sredo so obravna-
vali tudi predlog o združitvi kme-
čkega in delavskega zavarovanja in
potrdili potrebo po izenačenosti teh
dveh zavarovanj. V teh prizadeva-
njih pa bo tudi OSS nudil vso
pomoč posebnemu koordinacijske-
mu odboru pri občinski skupščini,
ki vodi razprave in tudi priprave na
referendum o združitvi obeh zavaro-
vanj.
Zaradi priprav na 8. kongres sindi-
kata ZSS in razprav in izvedb refe-
rendumov za združitev kmečkega in
delavskega zavarovanja so se pri
občinskem sindikalnem svetu v
Slov. Bistrici odločili, da bodo iz-
vedb občne zbore osnovnih organi-
zacij sindikata nekoliko pozneje in
sicer januarja in februarja 1973.
Izvršili pa so tudi nekatere ka-
drovske spremembe v OSS Slov.
Bistrica.
Viktor Horvat
Nosilci hitrejšega razvoja
Pod predsedstvom Simona PESCA
je bila v ponedeljek, 6. novembra
1972 razširjena seja predsedstva in
komisije za gospodarstvo občinske-
ga sveta Zveze sindikatov Ptuj.
Razpravljah so o osnovnih izhodi-
ščih za izdelavo srednjeročnega
plana razvoja občine Ptuj, uvod v
razpravo je imel Franjo REBER-
NAK, predsednik SO Ptuj in o
izhodiščih srednjeročnega programa
stanovanjske graditve, ki jih je
tolmaču Viktor MAKOVEC, načel-,
nik oddelka SO Ptuj.
V živahni razpravi so posamezni
razpravljalci povedali več dobrih
predlogov in pobud, ki bi jih v
izhodiščih srednjeročnega plana
razvoja občine morali upoštevati.
Navajamo nekaj misli iz razprave:
MILAN KRAJNIK: V izhodiščih
moramo bolj izhajati iz specifičnosti
našega območja. Poleg TGA Kidri-
čevo imamo še več pomembnih
nosilcev razvoja, ki pa doslej ne
delujejo v taki smeri, kot bi želeh v
smeri hitrejšega napredovanja našega
gospodarstva. TGA „Boris Kidrič"
bo v prvi fazi napravila sunkovit
skok, prešli bomo na proizvodnjo
80.000 ton alunijija letno, toda
zaradi tega ne bomo povečali števila
zaposlenih. Zato bo TGA morala
podpirati druge dejavnosti in pano-
ge, če hočemo hitreje odpirati nova
delovna mesta. Tu je brez dvoma
kovinsko-predelovalna industrija po-
tencialni in specifični nosilec raz-
voja, ki bo predvsem odpirala nova
delovna mesta, ker ta industl-ija
zahteva tudi mnogo niga vlaganja
kapitala za eno novo delovno mesto,
kot je to v bazični industriji.
Kmetijstvo je nosilec, ki mu v
srednjeročnem programu pripada
posebno mesto, ne samo v ptujski
občini, ampak na celotnem maribor-
skem in širšem območju. Toda
doslej kmetijske delovne organiza-
cije niso pokazale dovolj pripravlje-
nosti o enotnem sodelovanju, zato
močno zgubljamo vrednost tega
nosilca razvoja. Podobno je na
drugih področjih. Gradbeništvo je
npr. med najbolj akumulativnimi
dejavnostmi v Sloveniji, toda v Ptuju
le životari, ker ni povezave med
operativo, projektivo in montažnimi
podjetji. Prav zato bi bilo treba
podrobneje anahzirati strukturo
posameznih nosilcev, njihove oblike
in možnosti, da bi tako videli, kaj
lahko od njih pričakujemo in kaj
zahtevamo. Precej več moramo
napraviti tudi na področju kadrov,
ki so osnovni nosilec vsega. Dejstvo,
da gospodarske organizacije nimajo
smelih in trdnih programov razvoja
kaže, kako revni so prav na
kadrovskem področju. Nihče nam
ne bo dajal kreditov, če nosilci
razvoja ne bodo nastopali s čvrstimi
programi, osnovni nosilci teh pa so
ljudje.
JOŽE SOTLAR: Zaostajamo za
poprečno rastjo v repubUki; sredstva
drobimo in mnogo premalo investi-
ramo v proizvodnjo; kje so vzroki?
Pospešiti moramo integracijske pro-
cese, tu samo govorimo, konkretno
pa ne napravimo nič. Pri ustanavlja-
nju dislociranih obratov gledamo
preveč lokalistično. Primer je TOZD
Pekarne „Vinko Reš", ki je z
integracijo samo pridobila tržišče,
vsa ustvarjena sredstva pa ostanejo v
občini.
FRANC ŽEMLJIC: Doma imamo
lapor in ilovico, na tržišču pa je vse
večje pomanjkanje cementa in
opeke; ne samo trenutno, ampak bo
to pomanjkanje tudi za naprej.
Imamo denar za uvoz tega gradbe-
nega materiala, ne najdemo pa
denarja za gradnjo opekarn in
cementarn.
Podobno je govorila tudi večina
drugih razpravljalcev. Sklepni dogo-
vor je bil, da bodo vse te mish in
predloge enotno ~ oblikovali in jih.
posredovah občinski skupščini. To
bo tudi osnovno gradivo za razpravo
na skupni seji plenuma občinskega
sveta ZSS in zbora delovnih
skupnosti skupščine občine Ptuj, ki
bo še v tem mesecu.
Enako živahna razprava je bila
tudi glede izhodišč programa stano-
vanjske graditve v ptujski občini. Po
razpravi so sprejeli naslednja stali-
šča:
1)	Sindikati občine Ptuj v celoti
podpirajo predlog samoupravnega
sporazuma o izločanju in usmerja-
nju sredstev za stanovanjsko grad-
njo.
2)	V skladu s stališči slovenskih
sindikatov podpiramo predlog, da se
obstrelila žensko
Pri lovski družini Bresnica-Pod-
gorci sta bila na lovu italijanska lov-
ca Emore Formea in Targinio Bettio
oba iz Padove. Nekaj pred dvanajsto
uro sta bila na osluševskem polju in
skupaj z vodičem Francem Turn-
škom iz Zamene pri Moškanjcih lo-
vila divjad. Nenadoma je vodič na
preglednem zemljišču opazil zajca in
pričel streljati. Tudi italijanska lovca
sta sprožila vsak po dva strela in za-
dela Katarino Fištravec iz Osluševec
26, ki je bila približno 50 metrov
oddaljena v ravnini od zajca. Šibre,
ki so se po vsej verjetnosti odbile od
zemlje so jo zadele v čelo, obe roki
in nogi. Poškodbe so lažje narave.
Odpeljali so jo v ptujsko bolnišnico.
jr
v občini Ptuj že prihodnje leto
preide na 6 odstotni prispevek od
bruto osebnih dohodkov za stano-
vanjsko gradnjo.
3) Sindikati predlagajo, da se vsaj
ena tre^ina družbenih sredstev za
stanovanjsko gradnjo v obdobju do
leta 1976 usmeri v gradnjo družbe-
nih stanovanj in le eno tretjino za
zasebno gradnjo. To bi pomenilo,
glede na sedanji predlog izhodišč za
8 odstotkov več za družbeno
gradnjo ah okrog 40 družbenih
stanovanj več za delavce.
F. Fideršek
4 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 9. novembra 1972
Umrl je Janez Mihelič
Ob koncu prejšnjega tedna je
umrl v Ptuju, v 83. letu starosti
Janez Mihelič, borec, ki je bil od
prvih pa do zadnjih dni vključen v
našo narodno osvobodilno gibanje.
Od njega so se poslovili v soboto
popoldne na ptujskem pokopališču
Janez Mihelič
svojci, borci, predstavniki ptujskih
družbe nopohtičnih organizacij,
godba na pihala in pevski zbor
ptujskih upokojencdv,
Janez Mihelič se je rodil leta
1889 pri sv. Jakobu v Slovenskih
goricah kot sin revne in številne
podeželske družine. Že v mladosti je
bil zaveden Slovenec in mu zato
takratni režim ni dopustil, da bi
delal doma. V času I. svetovne
vojne, pred in po njej ga je zanesla
službena pot v razne kraje Bosne in
Hercegovine ter Črne gore. Doma ga
je čakala 9-članska družina, ki ji je
bil edini hranilec. Po 25 letih, malo
pred začetkom II. svetovne vojne se
je vrnil nazaj k družini v Ptuj. Toda
že junija 1941 ga je okupator kot
zavednega Slovenca z ženo in
sedmimi nedoraslimi otroki pregnal
najprej v zbirno taborišče v Maribor,
od tu pa naprej v Slavonsko Požego,
Sanski most, Prijedor itd. Pretrpel je
mnogo ponižanja in trpljenja. Ko
mu je uspelo pobegniti, se je znova
odločil za neizprosno borbo proti
okupatorju. Kmalu se je povezal z
organizatorji odpora na Kozari.
Zbiral je podatke o sovražnikovih
vojaških formacijah, orožje in drugi
material, ki ga je dajal ilegalnim
partijskim vodstvom. V tem času je
postala vsa njegova družina po-
membna točka ilegalnega odpora.
Leta 1942 in 1943 je bil- član
vojnega komiteja najprej v Prijedoru
in pozneje v Banjaluki. Leta 1943 so
ga fašisti aretirali in zaprh v samico.
Kljub hudemu mučenju ni izdal
ilegalne organizacije in delovanja
NOB na tem področju. Ko je bil že
skoraj popolnoma izmučen in iz-
črpan, mu je uspelo znova pobegniti
na osvdbojeno ozemlje, kjer se je
vključil v partizanske vrste.
Leta 1941 so se vključili v NOB
kot prvoborci Janezovi trije sinovi,
prvoborci in danes nosilci Partizan-
ske spomenice iz leta 1941 Mihael,
Milan in Vekoslav, ki je padel v
hudih borbah na poljanah Kozare.
Vekoslavovo ime je zapisano na
velikem spomeniku na Kozari, kot
ime edinega Slovenca - Ptujčana, ki
je padel v tej legendami borbi.
Sinova Mihael in Milan sta to
herojsko borbo preživela in sta
danes oba oficirja v JLA v činu
polkovnika.
Ime Janeza Miheliča je zapisano
tudi v knjigi, ki je bila izdana ob
letošnji 30-letnici epopeje na Koza-
ri. V tej knjigi je mfed drugim
napisano: ,,Janez Mihehč, Slovenec
iz Ptuja, je bil s svojo družino eden
od naših velikih sodelavcev borbe
proti sovražnikom v okupiranem
Prijedoru". To je nedvomno veliko
priznanje njemu in družini.
Po osvoboditvi se je vrnil Janez
Mihelič nazaj v Ptuj, kjer je takoj
prevzel delo v organizaciji vojaških
voinih invalidov in med drugim
veliko pomagal pri ustanavljanju
invalidskih podjetij v Ptuju. Aktivno
je delal tudi v drugih organizacijah
in društvih. Za svoje delo v NOB in
po vojni je prejel odlikovanje orden
zaslug za narod in medaljo za
vojaške zasluge.
Zahrbtna bolezen ga je v zadnjih
10 letih priklenila na posteljo in
invalidski voziček. Vse do svoje
smrti je bil izredno vedrega duha in
polri revolucionarnih idej. Z njim
smo izgubih v Ptuju človeka, borca,
ki je živel skromno življenje. Za
njegovo revolucionarno delo, v ka-
tero je bila vključena vsa družina,
smo žal podrobneje zvedeli šele
sedaj, ko ga ni več med nami. Janez,
hvala in počivaj v miru!
Mesec
varstva narave
v Kidričevem
v našem listu smo poročah o
programih, delovanju in uspehih
krajevne skupnosti Kidričevo, manj
pa o delu krajevnega odbora v
naselju I., ki je prav tako dosegel
nekatere pomembne uspehe. Pred
nedavnim je sklenil razpisati v času
od 21. oktobra do 21. novembra
197 2 „MESEC VARSTVA NARA-
VE". Ta akcija bi naj potekala pod
geslom „OClSTIMO OKOLJE -
VSAKEMU STANOVALCU DRE-
VO". V tem času bi naj vsako
gospodinjstvo v naselju Kidričevo I.
očistilo svoje okolje raznih nepo-
trebnih predmetov iz kleti in
shramb, ki so jim samo v napoto. Te
predmete bi naj deponirali pred
vhodi, odkoder jih bo nato KS
odpeljala na odlagališče. Glede na
to, da leži naselje Kidričevo I. v
gozdu, je treba pograbiti tudi listje.
To bi naj opravih najpozneje do 21.
novembra, da bi tako čimlepše
proslavili obletnico ustanovitve
TGA in dan republike. Kar se tiče
akcije pod geslom „VSAKEMU
STANOVALCU NOVO DREVO"
pa je treba omeniti, da so bih člani
odbora mnenja, da je potrebno
ohraniti drevesa za lepše in bolj
zdravo okolje. Zato so se odločili,
da bodo nekaj naslednjih let izvajali
akcije, v katerih bi naj vsak
stanovalec dobil svoje drevo. Krajev-
na skupnost bo nabavila sadike in
jih tudi posadila, KO pa apelira na
vse stanovalce, da izkopljejo potreb-
ne jame, kar se že izvaja
M. F.
obvestilo
Folklorno društvo v Ptuju bo
imelo svoj II. redni občni zbor v
ponedeljek, 20. novembra 1972 ob
17. uri v salonu gostilne Novi syet
na Muzejskem trgu v Ptuju.
Predsedstvo
IzobraŽevanje komunistov
Na razširjeni Seji komiteja občin-
ske konference ZKS Ptuj, ki je bila
30. oktobra 1972 skupno s komisijo
za idejna vprašarga, so sprejeli
program idejnega usposabljanja in
izobraževanja komunistov za obdob-
je 1972/73. Predlog programa je
pripravil in ga na seji podrobneje
raztolmačil Dimče STOJCEVSKI,
strokovni sodelavec komiteja ObK
ZKS Ptuj.
Program je obsežen in zahteven;
njegova značilnost pa je, da bi
potekal povezano od učenca v
osnovni šoli pa do samoupravljalca
na delovnem mestu, ker le s takim
načinom lahko pričakujemo uspeh.
Komite je sprejel naslednje okvirne
oblike:
Predavanja za učence 7 in 8
razredov osnovnih šol, ki bi n^ bila
načrtna, dobro pripravljena, kratka
in jedrnata. Obsegala bi vprašanja
značilnosti splošnega ljudskega od-
pora in njegove praktične učinkovi-
tosti, pomen šolske samouprave v
vzgojno-izobraževalnem procesu,
življenjska pot in dela Marksa,
Engelsa in Lenina, jugoslovanski
narodi v NOB - spomini aktivnih
udeležencev NOB, religija, cerkev in
samoupravna družba, vloga in
pomen mladinskega tiska, vzroki in
posledice mladinskega prestopni-
štva, aktivnost mlade generacije v
družbi.
Seminar za novosprejete člane
ZK, teh je doslej v ptujski občini
nad 50. Obsegal bi 18 pedagoških ur
^ temami o družbeni vlogi ZK,
značilni socialistični procesi in
gibanja v svetu, ZK in samoupravlja-
nje, organizacijska načela in notranji
odnosi v ZK, njen idejni boj proti
religioznim zavoram in predsodkom.
Večerna poHtična šola, ki bi
obsegala 65 izobraževalnih ur. V
njej pa bi obravnavali naslednje
teme: obča sociologija, politični in
ekonomski sistem, samoupravljanje,
zavestne subjektivne sile jugoslovan-
ske družbe, zgodovina marksizma in
mednarodni odnosi.
Kot nadaljevanje večerne politi-
čen šole bi za tiste, ki so
neposredno zainteresirani za poglab-
ljanje svojega političnega znanja,
uvedli še intenzivne oblike izobraže-
vanja - s temami, za katere bi bili
slušatelji posebej zainteresirani. Prav
tako so načrtovana predavanja za
mlade komuniste; seminarji za
vodstva organizacij ZKS in predava-
nja za vse komuniste po osnovnih
organizacijah ZKS.
Posebno skrb bo komisija za
idejna vprašanja namenila tudi
individualnemu izobraževanju ko-
munistov, kar je tudi osnovno za
vsakega člana ZK. Da bi jih k temu
spodbujali, bodo pripravili skrajšane
teze raznih člankov, zanimive za
člane ZK in za druge občine, jih
razmnožili in poslali sekretarjem
organizacij ZKS, da jih razdelijo
svojim članom. Potem bi o
nakazanih tezah organizirali skupne
razprave, kar bi bila obenem tudi
kontrola, koliko je posamezni član
gradivo preštudiral.
O tem, po oblikah in vsebini,
bogatem programu bo podrobneje
še razpravljala komisija za idejna
vprašanja, izbrala predavatelje in
določila časovne okvire. Prav tako
bo dala pobudo za organiziranje
seminarjev za samoupravljalce, tj.
člane delavskih svetov ih drugih
organov delavskega in družbenega
samoupravljanja. Te seminarje bi naj
izvajala Delavska univerza, financira-
le pa bi jih delovne organizacije.
F. HDERSEK
Živahna politična dejavnost v ormošl(i
občini
Člani izvršnega odbora občinske
konference SZDL Ormož so na
skupni seji s predstavniki drugih
družbenopolitičnih organizacij in
občinske skupščine ter predsedniki
in sekretarji krajevnih odborov
SZDL izreku vso podporo CK ZKS
v njegovem boju za idejno enotnost
najvišjih struktur našega samouprav-
nega družbenopolitičnega sistema
Sestanek je bil minuh petek.
Najprej je sekretarka Marica
Brazda prisotne seznanila z vsebino
Pisma predsednika Tita in izvršnega
biroja predsedstva ZKJ Jugoslavije
nato pa je predsednik občinske
konference SZDL Vlado Ožbolt
poročal o vsebini razgovora predsed-
nikov občinskih konferenc SZDL
Slovenije. Podal je izčrpno informa-
cijo o razvoju notranje pohtičnih
dogodkov ' v Sloveniji, ki so
posledica pisma. Tudi socialistična
zveza bo morala pričeti z idejno
krepitvijo svojih vrst, je bilo
poudarjeno v razpravi. Pogovoriti se
bo treba o aktiviranju baze znotraj
ormoške občine. Ni prav, da se na
terenu sestajajo predvsem odbori
krajevnih organizacij, drugo prebi-
valstvo pa je več ali manj pasivno.
Krajevne skupnosti delajo včasih
mimo resničnih želja občanov pa
tudi delo članov ZK je prešibko in
skoraj ni čutiti. VEČ skrbi bo v
bodoče potrebno posvetiti tudi
kadrovski strukturi vodstvenih ka-
drov vseh organizacij v posameznih
krajevnih skupnostih. Veliko po-
manjkljivost dela socialistične zveze
je čutiti na področju organiziranja
splošnega ljudskega odpora. Na
ravni občine so stvari sicer urejene,
medtem ko v krajevnih skupnostih
še dalje od ustanavljanja krajevnih
odborov za SLO niso prišli.
V nadaljevanju sestanka je pred-
sednik koordinacijskega odbora za
pripravo referenduma za združitev
skupnosti zdravstvenega zavarovanja
delavcev in kmetov pri občinski
konferenci SZDL Ormož Franc
Novak seznanil prisotne o poteku
akcije za združitev ter nakazi nekaj
bližnjih nalog. Konec tega tedna
bodo v vseh krajevnih središčih
zbori zavarovancev, kjer bodo
kmetje, upokojenci in druge zavaro-
vane osebe dobili natančne informa-
cije o poteku združitve in izvedbi
vohtev.
V Središču ob Dravi bo tak
sestanek v petek, to je jutri zvečer, v
Loperšicah pojutrišnjem, v vseh
drugih krajevnih središčih - Miklav-
žu, Kogu, Ivanjkovcih, Tomažu,
Veliki Nedelji, Podgorcih in Ormožu
pa v nedeljo 12. tega meseca ob 8.
uri zjutraj. Prihodnji teden bodo
zbori zavarovancev tudi v vseh
delovnih organizacijah na področju
občine Ormož.
jr
TEDNIK — ČETRTEK, 9. novembra 1972
STRAN 5
Problem železniškega prehoda na ormoški cesti
v zvezi s člankom pod naslovom(r
„Kdaj bo rešen problem železniške-
ga prehoda na Ormoški cesti, ki je
izšel v vašem Tedniku dne 21.
septembra 1972, želim dati nekaj
pojasnil:
Železniška proga Murakeresztur -
Pragersko je bila zgrajena in predana
prometu leta 1860. Poleg Cakovca
je bilo mesto Ptuj že takrat največje
trgovsko in eospodarsko središče ob
tej progi. Že od prvih dni tovorni
vlaki na postaji Ptuj odstavjjajo in
jemljejo prazne in naložene vozove
in pri tem opravilu tudi z njimi
premikajo. Premikalno delo se je še
neprimerno povečalo po tem, ko je
bila v Ptuju zgrajena delavnica za
popravilo tovornih voz. Nad sto let
vozijo ob vsakem dnevnem času
skozi Ptuj vlaki, nad sto let se na tej
postaji premika, podnevi in ponoči.
Razlika je le v tem, da je stala
železniška postaja v prvih časih na
samem, odmaknjena od mesta,
pozneje pa so se ljudje polagoma,
kakor se je razširjalo mesto,
naseljevali tudi v bližini železnice.
Danes so v neposredni bližini
postaje pravcata stanovanjska nase-
lja, hotel, avtobusna postaja in cela
mreža prometnih poti, kljub stolet-
nemu ropotu pri premikanju z
vagoni in šumenju parnih lokomo-
tiv. Ali ni to tako, kakor če -se
nekdo naseli ob šumeči reki in nato
zahteva, naj le-ta neha šumeti, da ga
ne bo motila? Res je, tudi šumenje
reke se da ukrotiti, vendar le z
raznimi regulacijami, z vlaganjem
večjih družbenih sredstev.
Tudi železnici so potrebna velika
družbena sredstva, da svoje delo in
poslovanje po,- .lobi in modernizira.
Tako bo tudi šumenje parnih
lokomotiv v bližnji bodočnosti ,
odpravljeno. Ko bodo prispele
naročene dizelske lokomotive, bodo
med prvimi vpeljane pri vlakih na
progi Pragersko - Cakovec.
Premik pa bo ostal. Se naprej se
bo opravljal, kakor že vsa leta po
istih principih in po enakih pravilih,
ki so točno določena. Žal ga ni
mogoče opravljati tako nežno in
tiho, da se ne bi slišalo v bližnjih
bivališčih. Doslej na postaji Ptuj pri
tem delu še ni bil razbit noben
vagon in železniški delavci ne
odgovarjajo za škodo, storjeno pri
premiku, le moralno ampak tudi
materialno.
Redno premikalno delo na postaji
Ptuj opravljata dnevno dva vlaka, in
sicer vlak št. 6191 med 6. uro in 30.
min. in 9.00 uro ter vlak št.
6193/92 med 15 uro 40 min. in 19.
uro 30 min. Menimo, daje na cestah
prometno najbolj kritičen čas
neposredno pred 6. uro zjutraj in
takoj po 14. uri popoldne. Redno
premikalno delo se torej ne opravlja
v prometno najbolj neprimernih
urah.
Lega delavniških, industrijskih in
nakladalno razkladalnih tirov posta-
je Ptuj je prilagojena glavnim tirom
postaje tako, da se posluževanje teh
tirov opravlja najlažje in najhitreje iz
smeri Pragersko tj. iz smeri cestnega
prehoda, ki je oddaljen od kretnice
št. 1 cca 90 m. Premikalna skupina
mora po uvozu vlaka najprej odvzeti
iz delavnice popravljene voze in
vrniti na delavniške tire one, ki še
niso popravljeni. To delo se opravlja
s premikanjem prek kretnice št. 1,
ker se odvzeti vozovi sprotno
usmerjajo na tir št. 4, medtem ko se
nepopravljeni vračajo po prvem tiru
v delavnico.
Ko je to delo končano, se za
delavnico določeni vozovi na tirih 5
in 6 dostavljajo na delavniške tire.
Tudi to delo se opravka prek
kretnice št. 1, pri čemer se vozovi,
ki jih delavnica ni določila za
dostavo, izmenjaje vračajo na tir št.
5 oz. 6. To delo bi se deloma moglo
preusmeriti na nasprotno stran
(proti Moškanjcem), vendar bi
zahtevalo večkratno prehajanje lo-
komotive iz enega na drugo
postajno področje in zasedbo dodat-
nega glavnega tira, ki ga postaja rabi
za prevoze in križanje direktnih
vlakov. Poleg tega bi se podaljšalo za
cca 30 %, kar ni sprejemljivo, ker
povečuje stroške poslovanja.
Zaradi dolžine premikalnih sesta-
vov, kakor tudi zaradi potrebe in
načina premikanja morajo biti
zapornice na Ormoški cesti večkrat
v krajših presledkih zaprte. V
poslovnem redu postaje Ptuj je
določeno, da med premikanjem
potni prehod ne sme biti zaprt več
kakor pet minut. Po trditvah šefa
postajy premikalno osebje to določ-
bo tudi vedno upošteva.
Med premikanjem lokomotiva ne
vleče premikalnega sestava vedno
prek prehoda. Jasno je, da mora
kretnik vedno zapreti zapornice, ko
se premikalka z vozovi pomika proti
prehodu, tudi v primeru, ko sicer
zaradi števila voz, ki jih vleče, ne bi
bilo potrebno zasesti cestnega
prehoda. To pa zato, ker bi se lahko
zgodilo, da premikalka vkljub temu
zapelje na prehod in bi l^ko tako
prišlo do nesreče. Morda pisec
članka smatra to za nepotrebno
zapiranje zapornic.
Iz lastnih izkušenj vemo, da se
vozniku pred zaprtimi zapornicami
zdi vsaka minuta čakanja cela
večnost. Zavedati pa se moramo, da
je pri zaprtih zapornicah varnost
cestnih vozil zagotovljena, medtem
ko je pri odprtUi zapornicah ah na
prehodih, kjer teh ni, potrebna
največja budnost voznika in nevar-
nost nikoli ni izključena.
Upoštevati je treba, da je kretnik,
ki zapira zapornice na Ormoški cesti
moralno in materialno odgovoren,
da je prehod pravočasno zaprt. Pri
tem pa mora med premikom še
prestavljati kretnice, ki so po 50 do
100 m oddaljene od njegovega
delovnega mesta. V bližnji bodočno-
sti se bo na postaji Ptuj tudi to
izboljšalo. Te dni se centralno
vežejo tri glavne kretnice v kretniški
postojanki. Kretniku poslej ne bo
treba tekati od zaporniškega postav-
ljanja do kretnic in nazaj. Kretnice
bo prestavljal centralno v svojem
službenem prostoru, kjer ima tudi
napravo za zapiranje zapornic. Čas,
ko bo cestni prehod zaprt zaradi
premika, se bo s tem skrajšal.
Zapornice pa se bodo še zapirale,
vsak dan in ob vsakem dnevnem
času, ne kot navada ali moda ali
celo kot muhavost, ampak zaradi
zavarovanja varnosti udeležencev v
cestnem prometu.
V navedenem članku je uvodoma
rečeno, da je Ptuj včasih imel
. podvoz, ki pa danes ni več v rabi,
ker gaje od prometa odrezala'nova
cesta z dravskega mosta. Sprašujemo
se, kje so bili ptujski prometni
'Strokovnjaki takrat, ko se je
»projektirala nova cesta, da so
dovolili izločitev podvoza in osre-
dotičili ves tranzitni in lokalni
cestni promet na eno samo nivojsko
križanje z železnico? Ali je pošteno,
da se hudujemo, češ, da železnica
zavira ah po nepotrebnem ovira
cestni promet, če smo se zavestno
odrekli že obstoječemu podvozu,
medtem ko si prizadevamo povsod,
kjer je mogoče, urediti izvenni-
vojska križanja ceste z železnico,
samo, da bi zagotovili čim večjo
varnost v prometu?
Cestni prehod na Ormoški cesti je
res preozek, predvsem zato, ker se
na obeh straneh nahajajo cestna
križišča. Menim pa, da tudi
razširitev prehoda ne bi dala
zadovoljive rešitve današnjega pro-
metnega vozla na tem kraju in bo
edini izhod zgraditev izvennivoj-
skega križanja, ki bo za vedno rešila
ta problem.
Emil, Ceh, prom. inž.
Dan ostarelih
občanov Ormoža
Podatek, da je vsak deseti
prebivalec Slovenije star nad 65 let,
obvezuje, da se bolj poglabljamo v
vprašanje staranja prebivalstva ter
določimo obveznosti družbi do te
skupine prebivalstva, ki ima svoje
specifične potrebe.
Na področju ormoške občine že
od leta 1970 delujejo pri vseh
krajevnih skupnostih posebni odbori
za sosedsko pomoč ostarelim in
nepokretnim ter drugim pomoči
potrebnim občanom. Te komisije za
varstvo ostareUh bodo v ponedeljek,
20. novembra letos organizirale
sprejeme za vse ostarele občane po
krajevnih skupnostih. Pobudo za tak
»praznik" - nekakšen dan ostareUh
- je dal koordinacijski odbor za
varstvo ostareUh pri občinskem
odboru Rdečega križa Ormož.
PripraviU bodo manjše zakuske
vodstva osnovnih šol pa so prosiU za
krajše nastope pionirjev in mladine.
Vsi nepokretni občani bodo deležni
obiska na domu in manjše obdari-
tve. Denar bodo prispevali krajevni
odbori Rdečega križa in druge
organizacije ter društva na njihovem
območju.
Tako se bodo spet v vseh
krajevnih skupnostih srečali ostareU
občani in ob prigrizku in dobri
kapljici obudiU spomin na mladost.
jr
tomaž pri ormožu:
Stara šola bo kmalu oživela
s preselitvijo iz stare šolske
zgradil v novo so se otrokom pri
Tomažu začeU boljši časi. Sam kraj
pa bo v kratkem dobil še eno
novost: v poslopju stare šole bo
ustanovljen obrat konfekcijskega
podjetja ,,Moda" iz Gornje ^dgo-
ne. ZvedeU smo, da so stroji že
naročeni in je ostalo samo še odprto
vprašanje adaptacije stare zgradbe.
Obrat bo zaposUl približno sto
delavcev - predvsem deklet.
Komunalni zavod za zaposlovanje
Maribor je skupaj s podjetjem
„Moda" že končd z zbiranjem
prijav za prosta delovna mesta.
Priprave na zaposlitev pri Tomažu
pa so pokazale tudi svoje slabe
strani. Kaže, da bodo zaradi slabih
prometnih zvez' zajeli preozko
okoUco. Radi bi zaposlili dekleta
tudi iz oddaljenejših vasi, zato si
prizadevajo ta problem rešiti, ali s
stanovanji ali pa s prevozi. V
nasprotnem primeru bo prišlo tako,
da bodo dobiU zaposUtev tisti, ki je
niso nujno potrebni ali pa vsaj manj
potrebni od drugih.
Podjetje „Moda" in Komunalni
zavod za zaposlovanje Maribor tudi
že pripravljata posebtn tečaj za
delavke. Stroške bosta nosila vsak
do polovice. Tečaj se bo pričel, ko
bodo prišli stroji in ko bodo obrat
„Mode" pri Tomažu v celoti
opremih za obratovanje. Tudi
takrat, ko bodo delavke že redno
zaposlene, še ne bodo povsem
produktivno delale, saj se bodo
učile in usposabljale naprej. Tudi za
ta čas dela bo Komunalni zavod za
zaposlovanje Maribor s svojimi
sredstvi pomagal podjetju „Moda",
da bo lage prebrodilo začetne
težave tomaževskega obrata.
Tako se bo ponovila skrb
omenjenega zavoda, ponovila zato,
ker se v novem irrdustrijskem
podjetju „KRAN" v Ormožu na tak
način že izobražuje 40 deklet, ki jim
je Komunalni zavod za zaposlovanje
poiskal delo in podjetje s svojimi
finančnimi sredstvi pokriva razliko
stroškov, dokler se bodo dekleta
usposabljala. Ko se bodo delu
priučila in začela polno proizvajati,
bodo seveda postale samostojne
članice delovnega kolektiva. Tako je
poUtika zaposlovanja v luči Komu-
nalnega zavoda za zaposlovanje
dobila nove obUke. Vsa prizadevanja
pa so skrb za človeka.	jr
SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI
PTUJ O MESTNIH PROBLEMIH
V ponedeljek, 30. oktobra 1972
se je na svoji redni seji sestal svet
krajevne skupnosti Ptuj, ki je
predlagal uspehe dosedanjega dela in
program krajevne skupnosti, dotok
in porabo sredstev krajevnega
samoprispevka, porabo sredstev za
vzdrževanje zelenic in čistoče,
. razpravljal fe o programu dela
civilne zaščite itd.
Sejo .je vodil predsednik sveta
Lojze Cene, ki je poročal o
realizaciji letošnjega programa dela^
krajevne skupnosti Ptuj, kije kljub
manjšim sredstvom, a s pomočjo
občanov izvršila večja asfaltiranja
uUc in cest in znaša skupna vrednost
investicij okrog 100 starih milijo-
nov. Veliko so prispevali tudi
občani v obliki samoprispevka. V
letošnjem letu so bile asfaltirane
naslednje ceste: Tiha pot, odcep
ceste Budina-Brstje, Zagrebška
cesta, Cufarjeva ul., Langusova ul.,
Ul. Lackove čete, Remčeva ul.,
Zupančičeva ul. in Erjavčeva pot.
Kot že na več sejah doslej, je tudi
tokrat vzelo precej časa vprašanje
Studenčnice, kjer je zaradi odpad-
kov podjetij zelo grda voda.
Izrečenih je bilo več predlogov, na
zadnje pa so sklenili, da bodo o tem
obvestili inšpekcijsko službo na
občini, ki naj izda odločbo o
čiščenju vsem lastnikom ob potoku.
(Konec na 6. strani)
neprevidno prehitevanj!
V križišču cest II. reda Ljutomer
- Središče ob Dravi - Ormož se je
pripetila težja prometna nesreča
zaradi neprimernega prehitevanja.
Voznik osebnega avtomobila O to
Petek iz okoUce Trbovelj je peljal iz
Ljutomera in v omenjenem križišču
nameraval zavijati proti Središču.
Pravočasno je nakazal spremembo
smeri vožnje in v križišče pripeljal
zelo počasi. Tedaj je za; njim
pripeljal voznik osebnega avtomobi-
la Jože Koš&k iz Vuzmetinec,
zaposlen v ZRN in pričel spredaj
vozeči avtomobil prehitevati. Petek
je medtem že zavil in tako je prišlo
do trčenja.
6 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 9. novembra 1972
V začetku leta 1973
nova 110 KV transformatorska postaja v ptuju
Ptuj bo v začetku leta 1973 dobil
novo razdelilno transformatorsko
postajo, ki bo transformirala nape-
tost 110 kV na napetost 20.000 in
10.000 voltov.
Sedanja glavna razdelilna transfor-
matorska postaja je stara nad 40 let
in dela na napetosti 35 kV. Do sedaj
je bila že štirikrat razširjena in
nadaljnjih izboljšav ni mogoče več
izvesti. Ima moč 12 mV/A in je že
preobremenjena. Zraven tega so pri
dobavi elektrike na napetosti 35 kV
zaradi transformiranja in razdalj
velike izgube. Sedanji transformator
napajajo iz Peker in izgube v
električni energiji do Ptuja znašajo
okoh 10%.
Nova 110 kV transformatorska
postaja je postavljena ob Ormoški
cesti v bližini Veterinarske bolnišni-
ce. Graditi so jo pričeh v jeseni
1971 in skoraj vsa gradbena dela so
že tudi končana. Sedaj je na vrsti še
montaža opreme in povezava
dograjenega transformatorja z
omregem. Dela bodo končana v
prvi polovici leta 1973. Obiskali
smo Stanislava Horvata, obratovo-
djo podjetja Elektro Maribor -
obrat Ptuj, ki nam je odgovoril na
nekaj vprašanj v zvezi z dograditvijo
novega transformatorja v Ptuju.
-	Sedanji stari transformator je
bil ob graditvi planiran za oskrbo z
električno energijo za celotno
Ptujsko polje do Prekmurja, Cako-
vec in Varaždin. Ali bo novi
transformator namenjen v glavnem
Ptujčanom ali bo služil še komu
drugemu?
-	,,Novi transformator je name-
njen Ptuju in bo imel zmogljivost
40 mV/A, med tem ko je imel stari
samo 12mV/A. S tem transforma-
torjem se bo v Ptuju prvič pojavila
20 kV napetost (20.000 V), kije za
nas ekonomične!ša, ker so pri njeni
dobavi na večjih razdaljah manjše
izgube in stroški."
-	Koliko bodo znašali stroški za
gradnjo transformatorja?
-	,,Najprej moram reči, da lahko
govorimo o dveh ločenih investici-
jah in to, naprej o sami investiciji,
njenih stroških s postavitvijo novega
transformatorja, ki bodo okoh ene
miUjarde, nato pa bo še zelo mnogo
dela in izdatkov z vskladitvijo
sedanjega električnega omrei^a viso-
ke napetosti z novim 20.000 V, za
zamenjavo starih vodov, s predelavo
končnih transformatorjev in podob-
no. Investitor celotne gradnje in
dela je organizacija Združenega
elektro-podjetja Maribor. Stroški
dokončne vskladitve in povezave
transformatorja v omrege bodo
prav gotovo veliki."
-	Alibo sedanji transformator na
Bregu z dograditvijo novega odpa-
del?
—	,,Transformator na Bregu bo še
nadalje ostal in prva faza, ki sedaj
sledi, je ravno povezava teh dveh
transformatorjev med seboj."
-	Mnogi stanovalci v bližini nove
transforamtorske postaje so mnenja,
da bodo imeh težave ob času
nevihte, ker to „baje', privlači
strele. Kaj menite o tem vi, kot
stro kovanj ak?
-	„Novi transformator ne bo v
ničemer ogrožal varnosti stanoval-
cev v okolici, morda jih bo celo
ščitil, ker je 1x)lje če strela udari v
električno napeljavo, kakor v
stanovanjske hiše. Transformator je
zelo dobro ozemljen v primeru
strele ah druge okvare, tako da se
prisotnemu ne more nič pripetiti,
vsekakor pa sem mnenj^ da je
dobro, da imajo ljudje pred
elektriko spoštovanje. Bojim pa se,
da ne bodo otroci sihh prek ograje v
prostor okoh transformatorja, kjer
je vstop za nepoklicanega lahko
smrtno nevaren. Visoka ograja loči
področje transformatorjev in pro-
stor izven njega za občane ni
nevaren."
-	Ali bo transformator delal s
polno zmogljivostjo in od kod bo
dobival električno energijo?
-	»Transformator bo začel
delovati s pol moči, to je z 20
m V/A, priključen pa bo na 110 kV
daljnovod iz Cirkovec prek Kidriče-
vega. S polno močjo bo pričel
obratovati, ko bo končana montaža
opreme, ki se bo vršila postopoma.
Čerema je večji ' del domače
izdelave. Paralelno se obnavlja
visokonapetostna električna mreža
za napajanje Ptuja na napetosti 10
kV in za okohco na napetosti 2C
kV. Zaradi večjih razdalj v okolic
10 kV napetost ne ustreza, tako da
jo bomo tudi v mestu prej ali slej
opustiU. Danes imamo v mestu
transformator, ki se napaja iz
Ljutomera, to bo z novim 110 kV
transformatorjem odpadlo."
Tovariš Horvat nam je povedal
med drugim še naslednje: „Glavni
vod napajanja transformatorja, bo
potekal ob robu predvidenega
kanala elektrarne Srednja Drava II.
Transformator bo povezan s kablom
s transformatorjem pri mlekarni in
pri hotelu, z normalno zračnim
vodom pa še s transformatorjem v
Rogoznici. 28. oktobra nam je
uspelo na 30. transformatorskih
postajah med Ptujem in Majšperkom
preiti na napetost 20 kV. Na to smo
se pripravljali dve leti. Naslednja
preureditev visokonapetnostnih vo-
dov na 20 k V. Na to relaciji Videm
- Žetale - Bori. Dela na preureditvi
so zamudna, kajti mi ne moremo
kar odklopiti sedanjih vodnikov in
potegniti novih. Delati moramo v
času, ko potrošniki porabijo naj-
manj električnega toka, ker ga le
takrat lahko za krajši čas odklopi-
mo, tako da niti potrošnik niti mi
nimamo večjih izgub. Zraven tega je
vsaka gradnja novjh daljnovodov in
transformatorjev vezana na oblastna
dovoljenja in mnogokrat imamo
težave z lastniki zemljišč, prek
katerih naj bi potekali električni
vodi. Včasih lastniki zahtevajo
pretirane odškodnine ali pa sploh
nočejo odstopiti zemljišča, čeprav
je elektrifikacija v "prid celotne
družbe in si danes življenja brez
elektrike ne moremo predstavljati.
Tudi ob novem transformatorju
imamo nekaj takšnih problemov.
Vehk problem imamo tudi pri
programiranju potrošnje električne
energije, ker je pri nas porast
potrošnje nad povprečjem in sun-
kovit, to je neenakomerna prek leta.
Zelo se poveča porast porabe
električne energije število porab-
nikov, ko se vrnejo v Jugoslavijo
zdomci, ki so zaposleni v tujini.
Samo lani so ti kupili 240.000
električnih štedilnikov, nekaj tisoč
bojleijev in na tisoče raznih
električnih gospodinjskih pripomoč-
kov, kakor tudi radio aparatov in
televizorjev. V svetovnih merilih se
potrošnja elektrike podvoji v 10-le-
tih, pri nas v Ptuju pa se že letno
poveča za nekaj več kot 17 %. Na
primer v novih blokih smo najprej
predvidevali potrošnjo okoli 2 kW
po stanovanju, dejansko pa porabijo
sedaj ponekod celo več kot 4 kW
električne energije po stanovanju in
verjetno se bo ta številka porabe z
leti še povečala. Sreča je, da vsi
uporabniki ne uporabljajo elektrike
hkrari, ker so mnop vodniki že
sedaj preobremenjeni. Z novimi
20.000 voltnimi vodi, ki so
predvideni v naslednjih letih, se bo
preskrba z elektriko izboljšala,
vendar kritične ,,špice" med 18. in
21. uro bodo še vedno ostale, kajti v
tem času se v večini gospodinjstev
največ rabi električni tok, predvsem
tam, kjer so dopoldne vsi na delu."
110 KV RTP ob Ormoški cesti	Foto: Kosi
TEŽKI UČNI IN DELOVNI POGOJI
NA PTUJSKI POSEBNI ŠOLI
(1. nadaljevanje)
Iz ankete, ki jo je napravila
socialna delavka na šoh, je razvidno,
da prihajajo otroci iz socialno ogro-
ženih družin in mnogokrat tudi iz
subkulturnega družinskega okolja. V
skupini od prvega do čertrtega raz-
reda je zajetih 159 učencev, od
katerih se vsak dan vozi v šolo 49
učencev in prebijejo več kot 6 ur
dnevno izven doma. Omeniti je
treba, da mnogi učenci vstajajo ob
5. zjutraj, da največkrat ne zajtrku-
jejo in da jih je precej podhranjenih
in bolehnih. To so otroci, katerih
hranitelj je oče, ki je sezonski dela-
vec doma ali v tujini. Od teh otrok
ima le 13 očetov naziv kvalificirane-
ga delavca, 66 očetov pa so sezonci,
ki čez zime ostanejo brez dela in
brez zaslužka. V t6 skupino spada
15	kmetov, ki posedujejo nerodovit-
no zemljo v hribovitem področju, ki
jim največkrat ne nudi niti osnovne
prehrane za družino. Iz iste skupine
17 očetov dela v tujini. Anketa je
pokazala, da navedeni hranitelji če-
sto menjavajo delo, da se odtujijo
od žene in otrok in s tem vnašajo v
svojo družino razdvojenost, često pa
jo tudi zapustijo.
Matere teh otrok so gospodinje, le
16	izmed njih je zaposlenih in še te
so brez ustrezne kvalifikacije. Veči-
na teh mater nima končane 8-letke,
imajo največ do 4 razrede OS. Zelo
pomembno je dejstvo, da večina
otrok živi v družinah, v katerih so
več kot trije otroci, kar nam jasno
pove, da ti otroci žive v materialnem
pomanjkanju, kakor tudi v čustveni
razdvojenosti, zaradi slabih socialnih
in družinskih razmer.
V skupini od 5. do'^. razreda so
zajeti 103 učenci. Od teh jih je 41
voznikov. Tudi v tej skupini je so-
cialno stanje podobno, kakor v prvi.
Osebni dohodki staršev so v mejah
prve skupine in prav tako ne zado-
ščajo družinskim članom, saj je tudi
v tej skupini 74 družin, ki imajo več
kot 3 otroke.
V dijaškem domu je vključenih 60
otrok. To so otroci, katerih so do-
mače razmere skrajno neprimerne
za duševni in telesni razvoj- Kljub
stalnemu prizadevanju dijaškega do-
ma, da se izboljša delovni in življenj-
ski pogoj teh otrok, do boljših rezul-
tatov ni prišlo, ker je to ob sedanjih
pogojih nemogoče, ker takšni otroci
potrebujejo posebno in samosvojo
specifično obravnavo, ki pa je mož-
na le v šoli internatskega tipa. Temu
pa ne ustreza niti prostor v „klo-
štru" niti v dijaškem domu*
Se nadaljuje
SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI
PTUJ O MESTNIH PROBLEMIH
(Nadaljevanje s 5. strani)
Ker je v zadnjem času vedno več
problemov z odvažanjem smeti
izpred stanovanjskih zgradb, bo svet
opozoril komunalno podjetje na
nabavo novega avtomobila za odvoz
smeti.
Jože Muhič je omenil, da bi bilo
potrebno spremeniti tudi odlagali-
šče smeti na Birih, kjer je vedno
večji nered, ki ga povzročajo največ
trgovci, ko tam odlagajo odpadke na
nepravih krajih.
V nadaljevanju seje je tajnik KS
Albin Pišek poročal o programu
dela štaba za civilno zaščito. Viktor
Knez je predlagal, da bi morali
zavarovati vse vodnjake v mestu, ker
če pride do kakršnekoli nesreče,
ostane Ptuj v trenutku brez pitne
vode. Albin Pišek je poudaril, da so
o tem že zadolženi posamezniki, ki
bodo izdelali evidenco o stanju in
popravilu vodnjakov.	-nak
TEDNIK — ČETRTEK, 9. novembra 1972
STRAN 7
jože mar:
Formin in Forminci
(5. nadaljevanje)
Forminski Rimljani so imeli pod
cesto na Bregeh studence, zvirenči-
ne, saj se še danes prikaže voda, če
malo povrtaš v breg. Na tej terasi
stoječe hiše najbrž niso bile podkle-
tene, zato pa so'imele kleti skopane
kar v bregu. Tudi ni neverjetno, da
so imeli pod bregom grobnice, ker
se ne spominjam, da bi bil kdo našel
v zadnjih letih v tem naselju grobo-
ve, ko je bilo vendar na Forminusu
takrat najmanj trideset hiš. V Ptuju
še niso imeli krematorija, zato so
morali mrhče nekje pokopavati -
če ne na bregu, pa pod njim. - Leta
1893 so Jurekova Gera pripovedo-
vali, da so pod bregom sušiU seno,
pa je naenkrat izpod brega priteklo
vino! Ker se je pripravljalo k nevihti,
niso imeli časa iskati prave luknje,
pozneje pa so na to pozabili. Prepri-
čani pa so bUi, da mora biti tam ne-
kje v bregu nekakšna klet. Ali ima
kdo kaj časa, da bi jo poiskal? Pri
današnjih vinskih cenah in kislih vi-
nih bi se kar izplačalo odkopati par
desetin starih rimljanskih amfor z vi-
nom! Čeravno sem že od nekdaj rad
pil dobro vino, se mi povest zdi ma-
lo neverjetna, ker ni mogoče, da bi
bili Rimljani znali napraviti posodo,
ki bi držala vino devetnajststo let.
Na Forminu ni nobene krčme, pa bi
tak vinotoč kar prav prišel.
Jurekovi imajo, ah vsaj leta 1905
so imeh, v Kračinah travnik. Sredi
travnika je bila vzpetina ali hribček,
ki je strica Tomaša pri košnji vedno
motil. Zato so mi nekega poletnega
dne rekli, naj grem z njimi, da bova
s toligami tisti hribček razvozila in
bi travnik lepo splanirali. ,Ko sva ti-
sto zemljišče razkopavala, sva ob
njegovem robu našla precej globok
'jarek, ki se je vlekel okrog hribčka.
V tem jarku sva našla neke zverižene
špange in žeblje in nekaj črepinj.
Tomaša so se za take reči zanimah,
pa so vso robo odnesli v Ptuj k ta-
kratnemu muzejskemu oskrbniku,
Škrabar ah kako se je pisal. Kaj so
tam dognali, ne vem več, samo to
jim je oskrbnik povedal, da je najbrž
imel rimski Forminec tam nekakšno
3osebno poletno»vilo, obdano z jar-
com, ki gaje napajala pesniška voda
in da so tiste špange in črepinje po-
padale v jarek iz oken.
Kdo je še obiskal Formin?
Runljani so zapustili Ptuj in sploh
to ozemlje okrog onih let, ko so bili
v Panoniji že Vandali, v 4. in 5. sto-
letju. Okrog 375. leta so prišU še
Kvadi, najhujši pa so bih Huni, ki so
prijahah okrog 380. leta že na Dona-
vo in globoko v Panonijo. Z njimi v
zvezi so verjetno bili že Slovani. To-
da v naših krajih so našli rimski de-
nar še iz 5. stoletja.
Nadaljevanje prihodnjič
uspešen začetek judoi-
stov impola iz slov.
bistrice
V nedeljo, 5. novembra je bilo v
Beogradu prvo kolo v zvezni judo
ligi, ki se ga je kot član udeležila
tudi prva ekipa IMPOL-a iz Slov.
Bistrice. Uspeh, ki ga je dosegla v
Beogradu, je prav gotovo v veliko
spodbudo za nadaljnje tekmovanje.
Ekipa Impol I je na turnirju v
Beogradu, ki sta se ga udeležUi še
ekipi domačega Partizana in Olim-
pije iz Ljubljane, je premagala oba
nasprotnika, ekipo domačinov Parti-
zana BG z rezultatom 3:1 in nato še
v slovenskem derbiju ekipo JK
Olimpije iz Ljubljane z rezultatom
3:2.
Trenutni vrstni red v zvezni judo
ligi je tak:
l.Mladost 4 točke, 2. Slavija4, 3.
Impol 4, 4. Olimpija 4, 5. Titograd
4, 6. Bosna 2, 7. Partizan O, 8.
Studnet (NS) O, 9. Študent (BG) O
točke.
Cepljenje
proti gripi v TGA
Da bi kar se da zmanjšali število
neprijetnih obolenj^ ki jih vsako leto
povzroča ^ipa, se je tovarna glinice
in aluminija tudi letos dogovorila z
Zavodom za zdravstveno varstvo
Maribor za cepljenje proti tej
bolezni. Svoječasno trikratno ceplje-
nje proti gripi v obhki brizga v nos
je sedaj nadomestilo cepivo v obliki
injekcije ter sta za polno zaščito
potrebni dve dozi po 0,5 ccm v
presledku enega meseca. Stroški za
tako cepljenje znašajo 19,00 dinar-
jev po osebi, pri čemer sodeluje
podjetje s 50 %, ostalo polovico
stroškov pa krije Komunalni zavod
za socialno zavarovanje. TGA bo
tudi letos za stroške cepljenja svojih
članov delovne skupnosti, plačala
znesek v višini 18.050,00 din za
poprečno cca 1900 zaposlenih,
članov.
esperanto
Nadaljevalni tečaj se prične v
četrtek, 9. t. m. ob 18.30 v Narod-
nem domu. Prosimo bodite točni.
Za začetni tečaj se interesenti še
lahko prijavijo v pisarni RADIA
Ptuj.
Odbor esp. sekcije
8 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 9. novembra 1972
OB PREMIERI KOMEDIJE »BABILONSKI
STOLP«
Sodobna variacija na zelo staro temo
..... ker bomo tak govorili ^v
Emoiii,
ko žlubodrali so nam v Babiloni,
ko bil jim Bog je govorico zmedel!"
Prešeren
Ta zelo stara tema, ki je zvabila
avtorja Roksandiča, je disharmonija
med obetajočimi meseci prve lju-
bezni in med tistim, kar prinesejo
zakonske zveze čez -no, Duško
Roks?ndič je določil zelo kratek
termin, čez pol leta.
Sodobna pri vsem tem je igriva
komedijska forma in pa tisti drobni
rekviziti, ki jih ljudje tako radi
srečujejo v literaturi naših dni ah na
gledaliških deskah. Tiste male
opombe o stanovanjskih zadregah in
o vseh na pogled tako nepomemb-
nih rečeh, ki jim je dana moč, da
nam grene življenje. V igri se čuti
vse tisto značilno ozračje žjvljenja
malih ljudi, ki jih tarejo materialne
skrbi in jim zastrupljajo ljubezen in
medsebojno razumevanje.
Sam babilonski stolp je po vsem
tem zgolj simbol in sleherni bralec
bo že iz same pisateljeve oznake
razbral, da naš „stolp" ni v prav
nobeni vsebinski zvezi z onim, ki so
ga hoteh po stari legendi nekoč v
davnih časih sezidati v Babilonu in,
ki naj bi segal prav do neba. Svojega
namena pa tisti ljudje niso speljali,
tako pripoveduje legenda, ker so
govorili v različnih jezikih in se niso
mogli sporazumeti med seboj. Od
tod tudi simbol v motivu in celo v
naslovu naše igre; tudi ljudje v njfj
bodo težko speljah svojo reč, če ne
bodo našli skupne govorice.
Vendar gre v našem primeru le za
„zabavne prizore iz življenja mlade-
ga fanta pa mladega dekleta, ki sta
se hotela poročiti, in iz življenja
drugega, zrelejšega fanta, pa zrelej-
šega dekleta, ki tega nista marala".
V tem pa, ko se vsa ta reč - tako
kot v življenju, pravi avtor - zasuče
in obrne, v tem je še en prispevek k
»sodobni" dramaturgiji, pa čeprav
je samo konec tako vzorno spravljiv,
da mu bo gotovo publika rada
potrdila.
Za onadva, Jano in Braneta je
»življenje čudovito", odkar sta se.
seznanila; tudi brez velike plače in
komfortnega stanovanja. Zanju je
vse lepo! Že prvi dan sta našla
skupni imenovalec, za srečno življe-
nje: važno je, da se dva človeka
razumeta, da govorita isti jezik. Nič
ne pomaga vsa filozofija prijatelja
Slavca, ki dobro loči stvarnost od
iluzij. Brane mu ne verjame, tako,
kot se Jana pomilovalno smehlja ob
nasvetih in . odsvetih prijateljice
Vesne.
Po šestih mesecih je že vse
drupče! Jana zdaj »natančno ve",
da JO je Brane »zasužnjil", pa tudi
to, da modernemu dekletu ni treba
poroke, da zakon ni poroštvo
enakopravnega odnosa med moškim
in žensko ...
Do sem je vse skupaj samo še zelo
stara tema. »Sodobna variacija" v
Roksandičevi dramaturgiji pa se
prične uveljavljati! ko Slave in
Vesna vse bolj prevzameta nekdanje
poglede Jane in Braneta, toliko bolj
se vnemata zanje, kolikor bolj se jim
onadva odrekata. Zdaj že tudi Vesna
misli, da bi se s Slavcem bolje
razumela, ko bi bila poročena; njega
se še drži nekaj starega cijiizma,
vendar samo do tistega trenutka, ko
se zboji, .da bo Vesno izgubil. Od
takrat naprej pa je ta samozavestni
»realist" tako nebogljen, kakor je
bU svoje dni njegov zasmehovani
prijatelj Brane. Zdaj onadva z Vesno
čisto natančno vesta, da ni lepše
reči, kot je ta, če govorita oba isti
jezik.
In tako se zdaj sprehajata Vesna
in Slave v mesečini, medtem ko se
onadva prepirata v svojem novem,
komfortnem stanovanju, Ko sta
Vesra in Slave najbolj srečna in
onadva najbolj sprta, pride le Brane
spet nazaj Jani. Glasba igra motiv
iskanja - Hrepenenja - najdenja.
Avtor je podržal zrcalo vsem - to
se pravi, vsakdo bo našel košček
sebe, drobec iz današnjega ah
včerajšnjega dne, če pa že tega ne
bo hotel priznati, bo dejal, da je
videl v igri - tebe! In to je tisto, kar
imajo ljudje radi. In Duško Roksan-
dič, sicer pisec resnih odrskih del:
Nad prepadom, Beh metulji, Ptice
brez jate - to dobro ve!	em
Dan mrtvih v občini Slov. Bistrica
Letos so prebivalci občine Slov.
Bistrica pričeli praznovati dan
mrtvih že v soboto, 28. oktobra
1972. Tega dne so se pred spomeni-
kom legendarnega Pohorskega bata-
ljona pri Treh žebljih nad Osankari-
co zbrali številni predstavniki druž-
benopoHtičnih organizacij in krajev-
nih skupnosti občine, posebno šte-
vilna pa je bila še udeležba mladih
udeležencev pohodov AVNOJ-71 in
AVNOJ-72, brigadirjev iz vse Slove-
nije in Trsta. '
Udeleženci komemoracije na bi-
striškem Pohorju so imeh redko
priložnost skozi recitacijo »Pohor-
ske l^ende", ki so jo izvedli člani
OK ZMS Slov. Bistrica in nekaj
prosvetnih delavcev spoznati boj Po-
horskega bataljona. Svoj prispevek
pa je tokrat dalo tudi vreme, ki je
»vsebinsko" spremljalo tekst.
Medtem ko so predstavniki števil-
nih družbenopolitičnih in krajevnih
organizacij občine položili vence na
spomenik Pohorskega bataljona, je
predsednik ZZB NOV občine Slov.
Bistrica Maks Peklar spregovoril o
bojih bataljona in se ob tem zavzel
za še širše prenašanje tradicu NOE
na mlade. Sekretar OK ZKS Slov.
Bistrica Slavko Kleindienst je spre-
govoril o vlogi in delu ZK. Ob tej
priložnosti je bilo v organizacijo ZK
sprejetih 8 brigadirjev AVNOJ-71
in AVNOJ-72.
V kulturnem programu je sode-
loval tudi pevski zbor osnovne šole
iz Oplotnice pod vodstvom pevo-
vodje Dušana Pečnika.
Med udeleženci pa so bili tudi
predstavniki Ruš, kraja, ki je tesno
povezan z zgodovino pohorskih par-
tizanov.
Udeleženci komemoracije so si
ogledah tudi spominski muzej, po-
svečen poslednjim bojem Pohorske-
ga bataljona. Po ogledu pa so se peš
odpravili od Osankarice prek Črnega
jezera do Treh kraljev, kjer so briga-
dirji nadaljevah srečanje v veselem
razpoloženju.
Viktor Horvat
Študent naj bo...
Ko se iz dijaka preleviš v študenta,
se v hipu srečaš s kupom novosti, o
katerih se ti prej še sanjalo ni. Ah se
presehš iz domačega kraja, od do-
mačega ognjišča in omizja ter posta-
neš podnajemnik pri kakšni družini
v Ljubljani oz. Mariboru ah pa se ti
je nasmehnila sreča, da študiraš na
kateri od višjih šol v bodočem uni-
verzitetnem mestu in se lahko voziš
vsak dan domov. To sta dve možno-
sti. Tretja je sicer še ta, da stanuješ v
kakšnem internatu ali študentskem
domu, več pa jih res ni. Da bi se
rešil stanovanjskega problema in de-
narne stiske, si človek pomaga na
najrazličnejše načine in včasih lahko
reče celo, da ima srečo.
Tisti, ta brihtni, ki so takrat, ko
so delili pamet, odnesli večji kos, si
privoščijo in namesto spanja na
predvanjih spijo raje kar doma.' V
šoli se prikažejo le nekaj ur pred
izpitom, da jih predavatelj vidi in
takrat se spravijo poslušat v prvo ah
drugo klop. Ko »odpikajo" en izpit,
si spet oddahnejo in ostajajo doma
ter »študirajo". Za nas, žalujoče
ostale, ki nam mati narava ni tako
naklonjena in ki moramo še kako
poslušati, da od profesorjeve razlage
kaj odnesemo, pa preostane le še
možnost, da si vsak dan točno v
predavalnici, da nosiš s seboj kup
knjig ah skript in da si v spakedranih
hieroglifih skušaš čim več zabeležiti.
Vprašanje je sicer tudi, kdo zna
tvojo doktorsko pisavo prebrati, saj
je včasih na žalost še sam grafolog
ne bi dešifriral.
Stanovanjski problem se torej da
še kar nekako rešiti, če nisi pri
starših, si pač za dve oz. štiri leta
podnajemnik ah sostanovalec, kjer si
pač dobil stanovanje. Huje je to, ko
ti že okrog 10. v mesecu zmanjka
denarja in ko v odmorih med preda-
vanji poskusiš misliti na vse drugo
kot na malico, ko namesto z lokal-
nim avtobusom premagaš pot od
internata do šole z najcenejšim pre-
voznim sredstvom - nogami. Pa
tudi to se da premagati. Namesto
malice, se lahko fino naješ cigaretne-
ga dima od najrazličnejših filter 57,
pa vse tja do LD-ja z vprašanjem,
namesto z lokalcem, greš v šolo peš,
vse skupaj se pa bogato obrestuje z
visokozvenečim nazivom, da si pač
študent.
Čeprav je Maribor velik, pa vsi
dijaki in študentje le ne najdejo
prostora v njem. Vsi, ki nimamo
strica ali tete v Mariboru, se tja
vozimo z avtobusi in priznati mo-
ram, daje vožnja prav prijetna stvar.
Problem je le v tem, da moraš
zjutraj zgodaj na postajo, da moraš
tudi čakati, ker se vozni red ne ozira
na vsakega posameznika in ne navse-
zadnje, ker moraš avtobus tudi pla-
čati. To je pa nekaj najbolj neprijet-
nega, čeprav nam gredo na avtobus-
nih podjetjih zelo na ,,roko", kot se
reče, saj imamo dijaki in študentje
65 % popusta na vseh rednih pro-
gah. .
Dijak ah študent pa to ne bi bil,
če ne bi poskusil na najcenejši način
priti na cilj, to je v šolo in domov.
To pa ne gre drugače, kot z avtosto-
pom. Kaj vse pa lahko doživiš na
avtostopu, pa preberite v naslednji
številki Tednika.	-nak
PRIČETEK PRIPRAV NA OBČINSKI
PRAZNIK - 8. JANUAR
Pred nedavnim so v občini Slov.
Bistrica pričeh s pripravami na
praznovanje 8. januarja, praznika
prebivalcev občine.
V dogovoru med družbeno
političnimi organizacijami in skup-
ščino občine Slov. Bistrica so že
imenovali glavni in še devet
pomožnih odborov za priprave in
organizacijo izvedbe praznovanja, ki
se bo pričelo že 7. januarja 1973. in
bo to^at še posebno slovesno, saj
gre za 30 letnico padca legendarnega
pohorskega bataljona, dogodka, ki
so si ga občani izbrali za svoj
praznik. Pred 30 leti, 8. januarja
1943 je pri Treh žrebljih na
bistriškem Pohorju do zadnjega
padel Pohorski bataljon. Pripravljal-
ni odbor je že določil tudi osnovne
naloge vseh začasnih odborov za
pripravo praznovanja. Konkretne
naloge pa so prejeh tudi posamez-
niki. Letošnje priprave in tudi
zaključne slovesnosti bo vodil.
predsednik občinske skupščine Miro
Kolenko kot predsednik glavnega
pripravljalnega odbora.
Med najpomembnejšimi dogodki v
okviru praznovanja 8. januarja 1973
bodo zborovanje občanov, družbe-
no pohtičnih in drugih organizacij
bistriške občine v Oplotnici 8. janu-
arja kjer bo verjetno govoril tudi
Mitja Ribičič, čl^ predsedstva
SFRJ. Dan pred tem (7. januarja)
bo v jutranjih urah iz Slov. Bistrice
odšla posebna 15-članska partizan-
ska patrulja predstavnikov občin-
skih organizacij ZB, ZRVS in ZM, ki
bo obiskala preživele borce in
aktiviste na predelu oplotniškega
Pohorja. Isto dopoldne bo v Domu
kulture Slov. Bistrica slavnostna seja
obeh zborov občinske skupščine.
Povabljeni bodo tudi številni gostje
Ob 19. uri bodo v Slov. Bistrici,
Oplotnici in Poljčanah slavnostne
akademije. Podobne slovesnosti
bodo v tem času imeli tudi v vseh
krajevnih skupnostih občine. V
osnovnih šolah, kjer izdajajo šolska
glasila, bodo posvetili posebno
številko 30 letnici padca Pohorskega
bataljona. V vseh večjih ii). manjših
naseljih bodo poskrbeli tudi za lepši
zunanji iz^ed.
Občinski praznik bo pomenil tudi
vehk dogodek, ker bodo ob tej
priložnosti podpisali listine pobrate-
nja med občinama Slov. Bistrica in
Svetozarevo, ki že uspešno sodelu-
jeta.
Viktor Horvat
polet čez kravo
Na cesti tretjega reda od Poljčan
proti Makolam se je na asfaltnem
cestišču mladoletni voznik po-
ny-expressa zaletel v kravo, ko seje
ta vračala s paše. Mladoletni V. M- .
iz Makol je vozil prenaglo in
verjetno tudi zavore niso bile v redu.
Kravi, ki jo je videl najmanj petdeset
metrov prej, se ni mogel izogniti in
se je s precejšnjo hitrostjo zapeljal
med kravje noge, tako da je pony
ostal pod kravo voznik pa je splaval
po zraku prek njive. Ko je lastnik
pregledal kravo, je stopil k astronav-
tu, ki je preletel njegovo kravo in
mu je temeljito izprašil prah s hlač
in to tistega, ki ga je dobil na hlače
med in pred padcem. Razen zvitega
prvega kolesa, druge škode ni bilo.
TEDNIK — ČETRTEK, 9. novembra 1972
STRAN 9
)r. fran brumen:
Srčni infarkt
(2. nadaljevanje)
Srčni infarkt je bolezen take nara-
ve, da v napadu in v začetnem delu
obolenja ne more nihče napovedati
nadaljnjega poteka. 30-40 % obole-
lih umira v zgodnjem stadiju napa-
da. Dolgo Rajajoče bolečine, izrazi-
to znižanje'krvnega tlaka izpod 100,
celo 90 mm, motnje v srčnem rit-
mu, zatekanje pljučnega tkiva, zgod-
nji znaki pešanja krvnega obtoka ze-
lo senčijo prognozo. Najtežji in-
farktni bolniki umirajo navadno v
prvih 24 urah. Poleg omenjenih
komplikacij je tudi še velika nevar-
nost ponovnega infarktnega napada,
ki lahko nastane tudi po več tednih
in je v mlajših letih celo pogostejši
iii z mračnejšo prognozo. Smrtni izi-
di v zgodnjem stadiju kljub naj-
smotrnejši negi dosegajo 10-15 %.
Celotna smrtnost težjih infarktov se
vzpenja do 80 %. Od bolnikov, ki so
preživeli prvi napad, ostaja po 5 le-
tih pri življenju komaj še polovica,
po 10 letih pa le še 30%.
Najlažje je odgovoriti na vprašanje
zdravljenja srčnih infarktov. VSE
BOLNIKE S SRCNIM INFARK-
TOM, PA TUDI TAKE, PRI KATE-
RIH SAMO SUMIMO NA MOŽ-
NOST, MORAMO SPRAVITI ČIM-
PREJ V BOLNIŠNICO, kije moder-
ni medicini ustrezno opremljena.
Nujna je namreč tekoča kontrola
Ekg, prav tako naprave za intenziv-
no nego in seveda stalna prisotnost
zdravnika. Z uporabo take najpopol-
nejše nege je še najverjetneje, da
srečno prebrodijo napad tisti prime-
ri, ki niso bili smrtno prizadeti.
Nekoliko drugačno je VPRAŠA-
NJE NAKNADNEGA ZDRAVLJE-
NJA. Kot že večkrat omenjeno, je
tudi pri tej bolezni velikega pomena
psihično stanje bolnika, njegova du-
ševna uravnovešenost, posebno tu-
kaj velja Vodnikov rek - dobra vo-
lja je najbolja. Večina bolnikov se
na splošno najbolje počuti doma, v
intimni domači negi. Le zelo redke
so izjeme, ko bolnik iz kakršnih si
bodi razlogov raje ostane v bolnišni-
ci. Tu in tam so morda iz socialnih
vidikov, v širokem pomenu tega poj-
ma, prilike v domačem okolju take,
da bolnika vznemi ijajo. V TAKIH
IZJEMNIH PRILIKAH JE SEVEDA
BOLJE OBDRŽATI BOLNIKA
CIMDALJE V BOLNIŠNICI, oziro-
ma nuditi mu naknadno zdravljenje
tam, kjer bo tudi po njegovem mne-
nju zanj najbolje.
Dokaj velik odstotek rekonvale-
scentov postane tekom časa ponov-
no sposobnih za zaposlitev. Ce je
njegov poklic tak, da je delo za sta-
nje po infarktu primerno, je seveda
najbolje vrniti se v staro zaposlitev.
Tak ukrep je namreč psihoterapev-
tično najefektnejši in je zato naj-
uspešnejša rehabilitacija. Bolnik se
vrača telesno pozdravljen in nekako
brez obremenilne misli, da je še bo-
lan, saj se vrača, od koder je prišel.
Predpisan način higienskega življe-
nja in ev. jemanje zdravil ter potreb-
ne naknadne preglede smatra kot
preprečujoče ukrepe, da se bolezen
pač ne bi več ponovila.
Seveda je najbolje ostati v
bolnišnici tako dolgo, ka-
kor priporočajo zdravni-
ki, ki itak že upoštevajo vse okolno-
sti. v rekonvalescentni dobi je po-
trebno izvajati naročena navodila in
živeti po nacelih življenj-
ske higiene, kakor je nakazana v
sestavku. Tudi tisti rekonvalescenti,
ki niso, ah pa še niso sposobni vrniti
se na svoje delo, naj ostanejo pomir-
jeni in se naj ne prepus^cajo
obupanemu čezmernemu po-
ležavanju, temveč se naj spod-
budno in smotrno in postopoma
čimveč gibljejo. Posebno koristni so
čedalje bolj aktivni sprehodi. Lep
odstotek prebolelih infarktov ostaja
še dovolj dolgo dobo pri življenju -
in na srečo - nihče ne ve, kdo je
tisti, ki ga tako upanje morda vara.
(Nadaljevanje prihodnjič)
OKUS - OGLEDALO ČLOVEKA
Ljudje smo različni tako vsakemu
med nami ugajajo drugačne stvari.
Pravimo, da imamo različne okuse;
za nekatere, da imajo dober okus, za
druge, da imajo slabega; včasih pa
lahko slišimo tale stavek: „Ta
človek pa sploh nima okusa!"
Ugotoviti, kdo ima dober in kdo
slab okus, je kaj lahko. Na prvi
pogled spoznamo to že po oblače-
nju. Ce se oblačila lepo barvno
skladajo, so preprostega kroja, ne
pozornost vzbujajoča in elegantna,
takoj vemo, da ima ta oseba dobro
razvit estetski čut. In nasprotno.
Po tem lahko imenitno označimo
posameznikov okus pri kupovanju
daril. Ce nekdo - namesto da bi
kupil lepo stvar v ustrezni trgovini
(kjer ni vse tako zelo drago, kot so
mnogi prepričani), raje zavije v
trgovino s porcelanom m tam kupi
kičasto porcelanasto figurico, goto-
vo ne ve, kaj je lepo in kaj ne.
Potem je tu še oprema stanovanja.
Predvsem razni pkrasni predmeti so-
ogledalo dobrega ali slabega okusa.
Umetne rože in penaste gume ali
plastike, množica kičastih figuric,
razpostavljenih po vseh oniarah,
umetno sadje v košaricah itd. nam
pričajo, da smo prišli na obisk k
ljudem, ki so svoj okus prilagodili
trgovinam, v katerih je tovrstnih
predmetov res na pretek.
Predvsem mladi ljudje si svoje
stanovanje ali sobe opremljajo čisto
na novo in vedeti bi morah, da je
bolje imeti malo okrasnih predme-
tov kot celo množico kiča.
Okus je vsekakor tudi stvar
vzgoje. Ce nimamo izrazitega čuta
za lepoto, bo najlaže za nas, če se
pred nakupom kake stvari pogovori-
mo s človekom, ki ima dober okus
ipa tudi drugače z njim razpravlja-
mo, kaj je po njegovem mnenju lepo
in kaj ne, pa uspeh pri obnkovanju
našega okusa ne bo izostal.
OSEBNA KRONIKA
RODILE SO:
Martina Voglar, Belšakova 65 -
•Martino; Marija Skok, Mihalovci 1 -
dečka; Marija Jaušovec, Volkmajer-
jeva 5 - Simono; Olga Pevec,
Vičanci 23 - Dušanko; Lizika
Majerič. Sakušak 22 - dečka;
Kristina Hrnja, i^ova vas 17 -
deklico; Jožica Korenjak, Zeleniko-
va 1 - dečka; Marija Krajnčič,
Bukovci 108 - Alberta; Hilda Zaje,
Jiršovci 23 - deklico; Gabriela
Trkulja, Veličane 6 - Mirana;
Marija Skrjanec,. Zamušani 99 -
dečka; Marija Antonič, Sp. Hajdir;a
77 - deklico; Marija Golob,
Koračice 62 - Stanka; Marjeta
Kukec, Stojnci 113/a - dve deklici;
Stanislava Petek, Spuhlja 129 -
dekhco; Frančiška Bernjak, Lukavci
5 - Andrejo; Marija Plohi, Grlinci
15 - dečka; Elizabeta Mesarec,
Trnovski vrh 50 - deklico; Ana
Nerat, Cerkvenjak 15 - Stojana;
Zdenka Hojski, Brezova gora 4 -
Roberta; Ana Vindiš, Tržeč 16 -
mlečka; Albina Orešek, Sp. Hajdina
114 - dečka; Ida Habjanič, Hajdoše
nh. - dečka; Marija Goričan,
Stražgojnca 16 - deklico; Minka
prejzl, Trstenjakova 16 - Samar-
Kando.
POROKE: Ignac Mlakar, Skorišnjak
13 in Valburga Mere, Repišče 23.
UMRLI SO:
Jera Bibič, Krčevina 42. roj.
1898., umrla 1:11.1972.; Janez
Mihelič, Cankarjeva 5, roj. 1889.,
umrl 1. 11. 1972.; Leopold Pestot-
nik. Trg mladinskih delovnih brigad
1. roj. 1900, umrl 1. 11. 1972.;
Emest Krajnc, Krčevina 9, roj.
1911, umrl 2.11.1972.; Antonija
Saler, Potrčeva 10, roj. 1906., umrla
3. 11. 1972._
vpliv zk postaja
odločen
(Nadaljevanje s 1. strani)
V razpravi o tej temi sta
sodelovala še Ludvik TURIN iz
Tovarne avtoopreme in Valter
PLIBERŠEK izŽŽetal. Za tem so
izvolili 7-člansko komisijo, ki naj na
podlagi celotne razprave pripravi
konkretne sklepe; vendar, kot je
poudaril dr. Marko Demšar, ta
komisija naj ne oblikuje samo
sklepov, ampak naj tudi skrbi, da se
bodo povsod dosledno uresničevah.
Obširna razprava na seji občinske
konference ZKS je bila še o
izhodiščih srednjeročnega plana
razvoja občine Ptuj, in o programu
stanovanjske graditve. O tem bomo
podrobneje poročah v naslednji
številki. Posebno točko dnevnega
reda so namenili tudi nalogam
komunistom v pripravah na glasova-
■ nje o združitvi pravic zdravstvenega
zavarovanja delavcev in kmetov,
izvolili so 3 delegate za III.
konferenco ZKJ in obravnavali
orgnizacijska vprašanja dejanosti ZK
v ptujski občini.	p_ pjderšek
Izredno 50 % znizanje cen
plaščev za 4- do 12-letne otroke.
Plaščke po 112.70 do 147.60 din, kakor vsa času
primerna oblačila v veliki izbiri in po konkurenčnih
cenah vam nudi
trgovina CICIBAN,
Prešernova ul. 1 v Ptuju
ŠE VEČ KRVODAJALCEV V TGA
Pred kratkim so se zbrah na svoji
prvi letni skupščini 00 RK iz TGA
Kidričevo na Gorci v Halozah krvo-
dajalci te tovarne. Te skupščine sta
se med drugim udeležih tudi dr. Jo-
žica Vrečko, vodja oddelka za trans-
fuzijo iz Ptuja ter predstavnica ob-
činskega odbora RK Ptuj.
V uvodnem referatu je predsednik
00 RK v TGA Kidričevo Rudi
Štelcer poročal o aktivnosti organi-
zacije oz. aktiva krvodajalcev TGA.
Nakazani so bih uspehi pa tudi
problemi, iz katerih je bilo moč
sklepati, da jih člani uspešno prema-
gujejo. Od nad 1870 zaposlenih jih
je 170 krvodajalcev, vendar pa s to
številko niso zadovoljni ker mislijo,
da je za tak kolektiv to število
premajhno in daje ena izmed bistve-
nih nalog novega odbora prav v tem,
da skušajo v svoje vrste vključiti še
več članov delovne skupnosti. Rudi
Štelcer je tudi poudaril, da so lani
imeli 269 odvzemov krvi, letos do
letne skupščine pa že tudi 204, kar
pomeni zares veliko aktivnost. To
pa je nedvomno pripisati veliki zave-
sti krvodajalcev, ki so vedno priprav-
ljeni pomagati tistim, ki so te najpo-
membnejše življenjske tekočine nuj-
no potrebni. K besedi se je prijavila
tudi dr. Vrečkova in se najprej iskre-
no zahvalila krvodajalcem, saj je
dejala, da so si že poštah kar stari
znanci in prijatelji in, da tudi v
bodoče od njih pričakujmo stalno
pomoč in razujevanje. Čeprav je
dejala, da ima bolnišnica Ptuj tre-
nutno dovolj krvi za sVoje potrebe,
pa je med krvodajalci vseeno prevla-
dovalo mnenje, da bodo še aktivneje
nadaljevali začeto akcijo in skušali v
svoje vrste vključiti še - več članov
kolektiva. Dr. Jožica Vrečko je prav
tako poudarila, da je zelo zadovolj-
na s krvodajalci iz TGA Kidričevo
ter se istočasno tudi zahvalila samo-
upravnim organom te tovarne za
polno razumevanje za to humano
akcijo, saj so ti sklenili, da lahko
vsak član delovne skupnosti na dan
odvzema krvi ostane doma s plača-
nim del. dnevom. To je brez dvoma
veliko razumevanje za krvodajalce,
pri tem ne smemo pozabiti povedati
še tega, da samoupravni organi do-
deljujejo tudi dotacijo za njihovo
delovanje. K besedi se je oglasila
tudi predstavnica občinskega rdeče-
ga križa iz Ptuja ter se zahvalila v
imenu 00 RK Ptuj za vso požrtvo-
valnost in akcije, ki so jih do sedaj
izvedh krvodajalci iz TGA Kidriče-
vo. Poudarila je, da so organi 00
RK Ptuj zelo ponosni na krvodajalce
iz te delovne skupnosti, ki kaže
vedno polno razumevanje do krvo-
dajalskih akcij svojih članov kolekti-
va. Po krajši razpravi so razrešili
dosedanji odbor ter izvolili novega.
Istočasno je nadzorni odbor izrekel
javno priznanje in pohvalo blagajni-
čarki MARIJI NOVAK, ki že ves
čas izredno marljivo in vestno
opravlja svoje delo, čeprav ima v
oddelku, kjer je zaposlena, izredno
mnogo dela. Prav takih ljudi si
želimo in tovarišici Mariji Novak
tudi v našem Tedniku iskreno česti-
tamo in ji želimo še mnogo let
uspešnega delovanja v njenem huma-
nem delu.
Po letni skupščini so priredili za
vse krvodajalce zakusko. V prijet-
nem medsebojnem pogovoru je bilo
mnogo tovariških spoznanj in pre-
pričanj, da bodo še naprej vsi skupaj
delovali kot pravo homogeno dru-
štvo in vsi skupaj stremeli za tem, da
bi vključiU v svoje vrste čimveč
novih krvodajalcev.
FRANCE MEŠKO
10 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 9. novembra 1972
Saj si vendar hotel imeti brezrokavnik!
VSE LAZI NIMAJO KRATKIH NOG
Vsi otroci od časa do časa lažejo,
toda laži poznamo več vrst. Ce ho-
čemo otroke tega odvaditi, se mora-
mo najprej seznaniti z vzroki laga-
nja.
Zelo majhen otrok bo najčešče la-
gal zaradi svoje preživahne domišlji-
je, lahko pa tudi zato, ker še ne zna
ločiti laži od resnice ali ima laganje
za nedolžno igro. V takih primerih
nima smisla ukrepati, ampak je tre-
ba počakati, da otrok odraste in
začne ločevati izmišljotine od resni-
ce. Priporočamo vam, da na otroko-
ve laži, kijih raje štejemo za pretira-
vanja in neškodljive deformacije res-
nice, odgovorite z dobrohotnim
„Kaj res? Ravnajte tako, kot da
se z njim igrate in mu to s tonom
glasu tudi pokažite.
Večji otrok laže lahko zaradi sa-
mouveljavljanja ah iz samoobrambe.
Ce je vzrok laži strah, to normalno
pomeni, da so reakcije staršev na
njegove potegavščine pretirane ter
da je zato iz kateregakoli vzroka iz-
gubil vanje zaupanje. Oštevanje in
kazen bi v tem primeru povzročila
edinole to, da bi postal razlog za na-
daljnje laganje še močnejši s to razli-
ko, da bo inteligenten otrok odtlej
lagal spretneje. Treba mu je vhti za-
upanja v čustva staršev, ga prepriča-
ti, da je njegov strah brez osnove ter
ignorirati laž, morda samo s splošni-
m komentaijem, na primer: „Ce ne-
kateri otroci mnogo lažejo, človek
potem nikoh ne ve, ah govore resni-
co ali ne, to pa lahko povzroči ne-
prijetne stvari. . ."
Pri lažeh iz bahanja je treba ravna-
ti približno na isti način, vendar z
večjo odločnostjo. Otroku je treba
spet indirektno dopovedati, kako
neprijetno je, če mu človek ne more
veijeti. Ce otrok čuti potrebo, da se
hvali ah napravlja vtis na druge, po-
meni, da trpi za kakim kompleksom
manjvrednosti. Kot v številnih dru-
gih primerih otroške psihologije, se-
stoji zdravilo iz tega, da starši začno
čisto drugače ravnati z otrokom.
Običajno in često laganje je gotov
znak, da je treba otrokovo okolico
ah njegove odnose s starši spremeni-
ti ah popraviti. Ce pa otrok še na-
prej laže ljub temu, da so starši z
njim dobri, uvidevni in pametni, je
treba poiskati zdravilo za to „na-
paku" pri psihologu.
DROBNI NASVETI
Skleda se nam pri stepanju testa
ne bo premikala, če bomo podložili
pod njo vlažno krpo ah brisačo.
Shajano testo bo lepše in boljše,
če mu dodamo žlico ruma ah žga-
nja.
Rozine se lepo napno, če jih po-
parimo, nato odcedimo in preplak-
nemo z mrzlo vodo. Tako z rozin
odstranimo tudi vso nesnago. Potem
jih osušimo s krpo, če pa krpe noče-
mo umazati, rozine potresemo z
moko, premešamo in vtepemo v te-
sto. Z moko potresene rozine se po
testu bolj enakomerno porazdelijo
in ne padejo na dno.
Stare rokavice iz pralnega usnja
razrežemo na dober centimeter širo-
ke trakce, ki jih naberemo na kos
motvoza in zvežemo. Tak šop lahko
uspešno rabimo za čiščenje oken.
in še kuhinjski nasveti
gnjatni krapki
V 2,4 dl vode prevremo 5 dkg
surovega masla in sol. V to stresemo
16 dkg ostre moke in mešamo, da se
testo zgosti in loči od posode in
kuhalnice. Dodamo še 3 jajca in
10 dkg sesekljane gnjati. Z dvema
žličkama delamo majhne krapke,
katere ocvremo na olju. Serviramo
jih za predjed.
lešnikova krema
10 dkg naribanih ali sesekljanih
lešnikov pre pražimo s 8 dkg
sladkorja. Nad soparo mešamo dva
rumenjaka, 8 dkg sladkorja in 2 dl
mleka, da se zmes zgosti. Hladni
primešamo ohlajene prepražene
lešnike in 4 dl tolčene sladke
smetane. Kremo postavimo na.
hladen prostor.
TEDNIK — ČETRTEK, 9. novembra 1972
STRAN 11
totoamaterji pri delu
Martin Ozmec: Horizontale in vertikale
Kros »DELA« v Velenju
v nedeljo, 5. nov. 1972 je bil v
Velenju jesenski kros „DELA" pod
pokroviteljstvom Atletske zveze Slo-
venije in domačega kluba. Ta kros je
bil letos že osmič po vrsti, vendar
prvič izven Ljubljine. Tekmovali so
posamezniki in ekipe vseh kategorij
od mladink do članov oz. članic.
Posebno kategorijo so sestavljali pri-
padniki JLA. Izmed ostalih sloven-
skih ekip so se tekmovanja udeležili
tudi atleti iz Ptuja ter vojaki ptujske
garnizije.
Pokali so romah kot nagrade zma-
govalnim ekipam v znana središča
atletike v Sloveniji. Ptujčani so se
dobro borili, vendar vidnejših mest
razen nekaterih izjem niso dosegh.
To je pa tudi razumljivo, saj dobiva
atletika v našem kraju skromna sred-
stva, čemur primeren je tudi rezul-
tat v takih težkih in močnih tekmo-
vanjih. Ce upoštevamo, daje tekmo-
valo čez 400 atletov,' je tudi uspeh
Ici so ga dosegli zadovoljiv.
Najboljša mladinka iz Ptuja je bila
Marjana Vrabl z osvojenim devetim
mestom pred sestro Nado, ki je bila
deseta. Kot ekipe so bile Ptujčanke
četrte pred Kladivarjem iz Celja in
Mariborom.
Ponovno je presenetil iz ptujske
ekipe pri mladincih Iztok Matjašič,
kije bil sedmi. Za atleta, kije komaj
začel, je to nedvomno dober uspeh.
Ljubo Cuček pa je pristal na štiriin-
dvajsetem mestu. Med članicami je
Nežika Vrabl osvojila deseto mesto,
Silva Cestnik pa je bila štirinajsta.
Kot ekipa so članice osvojile četrto
mesto.
Najboljši v konkurenci članov iz
ptujske ekipe je bil Alojz Vršič z
osvojenim petindvajsetim mestom.
Mladinke so tekle' 1000 m, mla-
dinci 2.500 m, pripadniki JLA
3.000 m, članice 1.200 m, člani pa
5.000 m.
OP
TOVARNA VOLNENIH IZDELKOV
MAJŠPERK
razglaša prosta delovna mesta:
1.	fakturist
2.	administrator
Pogoji:
Pod 1: srednja ekonomska šola in 2 leti prakse
Pod 2: administrativna šola in i leto prakse
Vloge za sprejem na delo z opisom dosedanjega
dela in dokazili o strokovni izobrazbi naj kandida-
ti dostavijo na naslov podjetja do 15. 11. 1972. Sta-
novanja ni na 'razpolago.

ustanovili smo pionir-
sko hranilnico
31. oktobra je dan varčevanja. Na
naši šoli je bilo ta dan še posebej
slovesno. Skupaj s podružnico Ljub-
ljanske'banke v Slov. Bistrici smo
ustanovili pionirsko hranilnico. S
tem se je uresničila naša želja, ki
smo jo izrazili na pionirski odredni
konferenci.^ Sklenili smo, da bomo
pridno varčevali in prihranke lahko
preudarno porabili za nakup šolskih
fiotrebščin, za izlet in podobno,
zvolili smo tudi 3 članski odbor
pionirjev, ki imajo veselje do dela z
denarjem. To so: Bojan Macuh, Jo-
žica Kovačič in Slavica Gumzej,
mentorica pa bo tov. Slavica Kralj.
Želimo, da bi bili vsi pionirji naše
šole varčevalci. Direktorica banke
tov. Marija Godec nam je celo oblju-
bila, da bomo morda že v prihod-
njem šolskem letu ustanovili pri
hranilnici še oddelek za posojila.
Banka nam je ob ustanovitvi podari-
la tudi začetni znesek 300 ND.
Podružnici Ljubljanske banke v
Slov. Bistrici se za razumevanje in
izkazano pozornost iskreno zahva-
ljujemo.
Metka Ključevšek,
4. razred,
OŠ Gustava Šiliha,Laporje
nesreča ne pociva
Pretekli teden so se zdravili ali se
še zdravijo v ptujski bolnišnici
naslednji ponesrečenci:
LAŽJE POŠKODOVANI:
Jože Cafuta, Zakl 14; Martin
Mlakar, Podvinci 90; Franc Posavec,
Trgovišče 14; Venčeslav Bratuša,
Tomaž 8; Vinko Kokol, Pohorje 31;
Anita Hedl, Mestni vrh 105; Zlatko
Klarič, Kuzminec 125; Ivan Hmčič,
Loperšice 16; Franc Leber, Ptuj,
Lackova 4; Vinko Zemljič, Savci 71;
Franc Mlakar, Brezovec 48; Sonja
Zajšek, Ptuj, Jadranska 17; Antonija
Korošec, Ptuj, Cučkova; Vera Top-
lak, Grajena 17; Helena Kajzba, Sp.
Jablana 13; Alojz Cafuta, Skorba
54; Janez Lesjak, Velika Varnica 60;
Anton Sagadin, Njiverce 5; Anton
Žerak, Kidričevo; Rudolf Zupane,
Kidričevo 31; Matija Murat, Stuki
23; Rudolf Pintarič, Bratonečice 2;
Marija Kekec, Nova vas 72; Otilija
Vogrin, Smolinci 62; Neža Ciglar,
Markovci 7.	Alojz
Kampl, Ptuj, Zagrebška 28; Eliza-
beta Majcen, Mezgovci 15, Ana
Primožič, Pobrežje 83; Jera Ferk,
Ptuj, Nova vas 87, Draga Šipek,
Dubraval2; Marija Pleteršek, Dra-
gonja vas 22; Alojz Zemljič, Stojnci
65; Kari Vršič, Smolinci 15; Tomaž
Bedekovič, Središče 217; Otilija
Tušek, Plešivica. 12; Jožef Plohi,
Sejanci 27; Jože Lešnik, Jiršovci 14;
Tomi Kožar, Ormož, Dobravska 9;
Janez Cajnkar, Radoslavci 63,
Ljutomer; Zdenka Drenški, Prigorje
46; Roman Svenšek, Dolena 19;
Jože Brumec, Skorba 54; Nikola
Šimonič, Mihovljan-Jarek 65; Marija
Gerečnik, Gerečja vas 1; Barbara
Kolarič, Ptuj, Remčeva 21; Marija
Bračič, Placar 22; Ivan Vogrinec,
Gerečja vas, n. h.; Marija Lesjak,
Tržeč 43; Ivan Hhš, Gorca 73;
Marija Klinger, Borovci 53; Rudolf
Kovačec, Jesenje dolnje 64; Slavko
Repec, Zg. Pristava 37.
TEŽJE POŠKODOVAN: Adolf
Paveo, Sp. Hajdina 108.
moja najlubša igrača
Ko sem bila še majhna, sva se z
mamico nekega dne napotila v Ptuj.
Stopali sva ob izložbah. V eni sem
zagledala punčko s črnimi lasmi in
rdečo pentljo. Zame je bila najlepša.
Mamico sem potegnila k sebi in ji
rekla: ^,Glej, ta punčka mi je pa
tako vseč, da bi jo najraje imela!"
Mama je odprla velika steklena vrata
in vstopili sva. Pri prodajalni mizi je
rekla: ,,Punčko prosim, s črnimi
lasmi in rdečo pentljo." Prodajalka
je položila pred mamo škatlo, v
kateri se je smehljala punčka. Imela
je pikčasto oblekco. Sklenila sem,
da bo Polonca. Prodajalka je zavila
škatlo -s punčko v. papir in jo
položila pred mojo mamo. Mama jo
je vzela in jo potisnila v mrežo.
Hiteli sva po pločniku proti
avtobusni postaji. Odpeljali sva se z
avtobusom. Ko sva prišli domov,
sem najprej pobrskala po mreži in
potegnila iz nje punčko. Nato sem
odšla na klop pod kostanj. Naredila
sem ji posteljo, jo ujčkala ter ji
kuhala. Počutila sem se kot prava
mamica. Nastopil je večer. Pospravi-
la sem igrače, se navečerjala nato pa
zlezla v posteljo ter vsa sreona
zaspala.
Majda Kurež, 6. b, OS
Martina Koresa v Podlehniku
jesen je tu
Poletje je pri koncu in začne se
letni čas — jesen. Prvi znanilci jeseni
so klopotci. Oglasili so se veliki in
mali, ^'sak je s svojim oglašaruem
naznanil jesen. Jesen naredi velike
spremembe v pokrajini.
Gozd je dobil spet novo obleko,
toda ta je pisana. Vsak dan je bolj
rumen in rjav. Barve se spreminjajo
tako, kot da bi hodil po gozdu škrat
in z velikim čopičem barval krošnje
dreves. Listje že odpada in če hodiš
po goznih tleh, slišiš, kako šumi
odpadlo listje.
V sadovnjakih ni več zapeljivih
jabolk, hrušk, sliv . . . Vse sadje je že
pobrano.
Na poljih so kmetje pospravili
skoraj ze vse pridelke. Ko pospravijo
še preostale, preorjejo zemljo in
sejejo ozimino za drugo leto. Tudi
na vrtovih gospodinje pospravljajo
pridelke.
Za pastirje je jesen najlepši čas.
Zakurijo si ogenj in pečejo kostanje,
krompir, koruzo. Kako prijetno je
sedeti v hladnih jesenskih popoldne-
vih ob toplem ognju.
Vinogradi so osamljeni, ker
nepovabljeni gostje nimajo tam več
kaj iskati.
Tudi ptice selivke so nas že
zapustile. Odšle so v toplejše kraje.
ko klopotci utihnejo, ko ostanejo
krošnje dreves brez listja, ko ne
bremenijo več sadnih dreves sadeži,
ko kmetje pospravijo pridelke, ko
slana pobeli travnike in pastirji ne
morejo več pasti, ko vinogradi
ostanejo prazni in ko se odpravijo
ptice selivke od nas, se konča lepa,
bogata jesen. '
Bronja Mere
7. r. O. Š. Podlehnik
KINO
PTUJ
9. novembra: it. barv. film KO SO
IMELE ŽENSKE ŠE REP; 10.
novembra: it. am. barv. film TUJEC
IMENOVAN »POKOPALIŠČE";
11. in 12. novembra: am. barv. film
KONJENIK; 12. novembra: ob 10.
in 15.30 uri fr. barv. film MAŠČE-
VALEC Z MESECEM; 14. in
15. novembra: ang. barv. film
VOHUNKA DARLING LILI; 15.
novembra: ob 20. uri it. fr. brvn.
fUm NORMANSKI MEC.
12 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 9. novembra 1972
DVOJČKI
RiENATA IN ZLATKO JAUŠOVEC
Na Mestnem trgu v Ormožu živita
dvojčka Renata in Zlatko Jaušovec.
Njun dom je težko najti, ker stanu-
jeta v hiši številka 9a, ki stoji ob
vrtovih nad železniško škarpo in do
tja pelje ozka ulica.
Renata in Zlatko sta bila rojena
21. avgusta 1961 v ptujski bolniš-
nici. Oče je krojač, mama pa frizer-
ka. Bratov in sester nimata. Renata
je povedala, da sta z Zlatkom kar
dovolj. Obiskujeta 5. razred osnovne
šole Ormož.
Ob mojem prihodu je Renata trga-
la rožice na domačem vrtu, Zlatko
pa je, kot je pozneje povedal, po-
spravljal svojo sobo. Bila je sobota.
Doma sta bila sam. Oče je odšel na
potovanje, mama pa je bila v službi.
Mamica je v središču njune pozor-
nosti. Očeta imata zelo rada, vendar
sta zaradi narave njegovega dela z
njim bolj malo skupaj. Renata zna
že skoraj vse skuhati in je zato mami
v veliko pomoč. Zlatko tudi včasih
pomaga s svojimi kuharskimi spret-
nostmi, posebno ko je treba kaj
zmešati. Pri tem je olajšano vzdihnil
in dejal, da imajo mikser in sploh
najraje dela z gospodinjskimi stroj-
čki. Zria pa tudi samostojno pripra-
viti kakšne enostavnejše jedi.
Renata in Zlatko sta zmeraj sku-
paj: v kuhinji, pri pospravljanju sta-
novanja, pri igri in seveda pri uče-
nju, kar je njuna osnovna dolžnost.
Na to me je spomnil Zlatko, ko je
dejal: „Najprej delo, potem igra." V
šoh se zelo pridno učita in sta doslej
bila vedno odlična. Učita se skupaj
in se med seboj pomagata. Za med-
sebojne spore nimata razlogov, ker
se imata rada in potrpita drug z
drugim. Zlatko je za spoznanje bolj
živine narave od svoje sestre, le-ta
pa se raje pogovarja. Najrajši imata
igre z žogo. Ko prideta domov iz
šole, najprej naredita domače nalo-
ge, potem pomagata mami in šele
takrat se začne njun prosti čas, ki
pa ga ne porabita samo za igranje.
Renata obiskuje tudi folklorni kro-
žek, Zlatko pa hodi k rokometnemu
krožku. Oba se ukvarjata z zbira-
njem znamk, vendar to delata loče-
no in imata vsak svojo, za sedaj še
začetniško zbirko.
Najbolj se veselita počitnic. Ta-
krat imata veliko prostega časa. Z
mamo in očkom odidejo na morje
ah pa se kopata v ormoškem kopali-
šču.	jr
BRANKO IN SONJA KLEMENČIČ
V	ponedeljek sta nas ob sprem-
stvu svoje mame obiskala Branko in
Sonja Klemenčič, stanujoča v Mo-
škanjcih. Rojena sia 9. junija 1965 v
Ptuju in obiskujeta 1. razred osnov-
ne šole v Gorišnici.
V	družini je še en otrok, to je brat
Ivan, ki pa je mlajši od dvojčkov.
Starši so zaposleni. Branko in Sonja
sta imela precej treme, tako da je
namesto njiju morala odgovarjati
mama. Ta dan se jima je tudi zelo
mudilo v šolo, čeravno sta jo imela
popoldne, pri nas pa sta se odlasila v
dopoldanskem času. Po delu sem se
doma takoj pogledal v ogledalo, če
res nudim tako strog videz, da sta se
me Branko in Sonja tako prestrašila,
da sta komaj čakala, da se je končal
naš pogovor z njuno mamo in da sta
takoj odšla domov in nato v šolo.
Mama nam je povedala, da imata
otroka iste značihiosti ter da sta po-
dobnih značajev, čeravno sta fant in
dekle. Sonja se je rodila prva in je
tehjala 2,5 kg, medtem ko je imel
Branko le 2,05 kg. Po rojstvu sta
ostala še tri tedne v bolnišnici. Obla-
čijo ju v podobna oblačila, kar pa je
včasih težko, ker je za fantka težje
dobiti ustrezni kroj kakor za dekle.
V šoh sedita skupaj, navadno se
Branko tako stiska k sestrici, da mu
mora tovarišica večkrat potegniti
stol nekoliko stran od nje. Verjetno
bi zanju bil en stol dovolj, tako sta
navezana drug na drugega. Učita se
skupaj, pa .tudi v igri sta nerazdruž-
Ijiva, tako da je njun mlajši brat kar
precej' osamljen, ker sta dvojčka
vedno zase in odvojena od dn»
Najraje se igrata v pesku. Do
imata nek^ več kot tri kilon«
vendar rada hodita v šolo in jo
Ijeta zelo resno. Za šolo in uč'
imata vehko skrb in se zelo bo
daje ne bi kdaj zamudila.
Ker je oče avtoprevoznik, ju»
krat vzame seboj, navadno kai
tri otroke. Branka zanima ta poj
rad pa bi imel buldožer ah kaji
dobnega, da bi očetu pomagal
kladati avto. Nasplošno je Brai
bolj atov, medtem ko Sonja rada
maga mami v gospodinjstvu, za
Branko ni navdušen.
Otroka spita skupaj in hoditj
posteljo ob istem času ah pa se
kata. Sonja tudi zelo rada p(
Branko pa se najraje zanima zaav
mobile in druge stroje. Otroka
zelo navezana drug na drugega
pravita, da bosta ostala vedno j
paj.
Mnogo je pesmi, ki nosijo naslov
Ave Maria, vendar so le štiri izmed
njih doživele svetovno slavo in
nesmrtnost. Njihovi avtorji so Franz
Schubert, Charles Gounod, dve pa
sta ponarodeh. Ena izmed njih je
delo Bacha po že znanem španskem
motivu narodne romance, druga pa
je neznanega avtorja in so jo
popularizirali Črnci v času njihovega
pokristjevanja v ZDA. Zadnji dve
melodiji in pesmi sta bolj znani v
zabavnih izvedbah, še bolj znani pa
sta kot poročni himni. Danes vam
predstavljamo zadnjo od omenjenih,
prirejeno v zabavni izvedbi in z
italijanskim tekstom.
TEDNIK — ČETRTEK, 9. novembra 1972
STRAN 13
OBER den drogi brolci na
^n fkup en lep pozdrof!
Kak da bi mačok skos okno skoča
fi je začela trkati na dveri teta
ma, ki de nan privošla malo
jžitka za zapečkon, drgoč mo
jČili koščice, cajzali perje, od c|jta
I	cajta zadr^noli kosnega prašička
g spočijali se druge zimske obrti,
len vinskin braton, ki toga še ne
nai poven, da ma v soboto
^ki Martinek godovno, ki de s
fojin hokus pokuson spremena
lost v vino in tudi marsikerega
loškega brateca pod mizo sprava,
icosik smo reku, da Martin ne
ulen kuji prijezdi, to pomeni, da
rlnese prvi sneg. Pa kaj bi zaj mislili
II	sneg, če pa so nan bili toti
Bznojesenski dnevi tak lepo s
mičekon naklujeni, boj kak poleti v
jstih pesjih dnevih, ^do je še pse
leblo. No pa se rajsi še malo pri
llsrtini zadržimo. V naši vesi smo
kienli fsi vinogrodniki no tudi tisti,
d poznajo vinogrodništvo samo te,
je na mizi liter vina, da mo
Bfiredli v soboto večer veselo
Hartinovoje. Že zaj po vesi goske
tbiramo, saj vena vete, da je gosja
pečenka simbol Martinove požrtije.
Na j)ipo mo djali dvo polovjoka
letošnje vinske kislice, ki smo jo
Mveda pret fejst s cukron požegnali.
V naši vesi mamo šest Martinov no
smo fsokega zadužli, da prinese še
,kre sebe frtol pečenega praseta. Na
Inašo prireditef, ki de se začela v
soboto ob osmih večer v podrten
zodružnen dumi na Suhen bregi,
vobimo vse pernate no brezpernate
pske. Gosokov nas je v naši vesi tak
zadosti. Pret sen van napisa, da smo
mogli letošnjega mošteka fejst po-
cukrati. V zvezi s ten van naj poven
še en stori pregovor, ki provi:
„Kmet ga je pridela no cukra,
Martin de ga krstija no v vino
spremena, gostinci pa do ga ,,osoii-
li" no namazali z_ mastnimi cena-
mi. . ." Ha, ha, pa še resen Je tak.
Ce se spunite, sen van ze zodjič
enkrat pisa, da mo mali 19. in 20.
novembra volitve^ za oženitef delav-
skega no kmečkega zavarovoja.
Gnes bi vas rad spuna fse kmete,
delavce, penzijuniste no obrtnike.
da se totega reflerenduma ^unošte-
vilno udeležite no zaokrozite tan
kak piše ,.glasujem ZA združitef". S
ten te omogočli tudi kmečkin liden
enakopravnejšo zdrafstveno varstvo.
Kmetje smo bli do zdaj tak boj na
stron porljeni. Rad bi van poveda
to, da bolezni ne poznajo razlik med
delafcoth no kmetom, tote razlike
pa smo delali fse do zdaj zdrafstve-
nen varstvi. Da bi bilo enkrat toti
šocilani diflerenciaciji fsaj pri zdrov-
Ijeji kunec, vas še enkrat opozorjan,
da grete na voliša no glasuvlete za
združitef. V naši vesi mo tudi meli
eno vališe no že zaj priprovlamo, tak
da de to resen ena svečana štimun-
ga.
Zaj pa van naj še poven no
napisen, kaj za eno pismo mi je
poslala moja ta starša hčer, ki je na
arbajti v Nemčiji. Poslušajte kak mi
piše:
Libe mati in foterl
Najpret obema in sladek puserln
und naibojše vunše za geburtstag, ki
ga praznuvle muti tote dni. Ih za
novo leto priti cii hauze, vi švejn
zaklati, da jaz und meine Hanzl
dobro jesti. . . Pismo se v toki
št^mun^ nadaluvle dale naprej. Jas
van rečen, da sen se skoro razjoka,
gdo sen ga šteja. Prekleta šmrkla,
namren ji drugega imena dati, niti
slovenščine no prleščine praf ne ve,
pa je že začela po švabsko šprehati.
Saj van rečen, tak delamo z našo
deco. Prišla de domu pa mi niti več
po domočen nede vedla ,,dober
den" rečti. Naj mi samo reče ,,guteA
tag", pri priči jo zgrobin za ^t no
jo zadrgnen. Premoj krščeni duši,
zadosti so me med vojsko švabi
montrali no pregajali, da de mi zaj v
domoči hiši se lostna hčer švabščino
čifkala, toga pa si ne dovolin . . .
Ne smete mi zameriti, malo sen se
razjeza^ pa kaj si moren, če pa sen
na toksne stvari joko alergičen.
No tejko te po naj bo za gnes. Če
de se pri vas kaj novega godilo mi
pište na antres Uredništvo Tednika,
Ptuj - za Lujzeka. Te pa srečno no
veselo Martinovoje.
Vaš Lujzek
Jiadijski prcaram
NEDELJA, 12. NOVEMBRA:
6.00-8.00 Dobro jutro - vmes ob
6.05 Poročila; 6.30 EP; 6.50 Za vas;
7.00 Poročila; 7.20 EP; 7.30 Za
kmetijske proizvajalce; 7.50 EP,
8.00 Poročila - Radijski in TV
^ored; 8.05 Igra za otroke; 8.50
^ladbe za mladino; 9.00 Poročila;-
9.05 Srečanje v studiu 14; 9.5 5 EP;
10.00 Poročila; 10.05 Se pomnite,
tovariši; 10.2 5 Pesmi borbe in dela;
10:45-13.00 Poslušalci čestitajo -
vmes ob 11.00-11.15 Poročila;
11.50-12.00 Pogovor s poslušalci;
12.00-12.10 Poročila; 13.15 Obve-
stila in zabavna glasba; 13.30
Reportaža; 13.50 Domači ansambli;
14.00 Poročila; 14.05 EP;
14.15—16.15 Športno popoldne -
vmes ob 15.00 Poročila; 16.15
Humoreska; 16.35 Operne melodije;
17.00 Poročila; 17.05 Radijska igra;
17.45 Ernest Chausson: Poem za
violino in klavir; 18.00 Radijski
radar; 19.00 Lahko noč, otroci;
19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene
razglednice; 19.25 EP; 19.30 Radij-
ski dnevnik; 20.00 V nedeljo zvečer;
22.00 Poročila; 22.20 Zaplešite;
23.00 Poročila; 23.05 Literarni
nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 Poroči-
la.
VSAK DELAVNIK je zjutraj
naslednji program: 4.30-8.00 Dob-
ro jutro; Poročila - vmes ob 5.00
Poročila; 5.30 Za vas; 5.45 EP; 6.00
Jutranja kronika; 6.30 EP; 6.50
Rekreacija; 7.00 Poročila - Dobro
jutro, otroci; 7.15 EP, 7.25 Radijski
in TV spored; 7.45 EP; 8.00
Poročila.
PONEDELJEK, 13. NOVEM-
BRA: 14.oa Poročila; 14.10 Sloven-
ski amaterski zbori; 14.30 Poslušalci
čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki
in odmevi; 15.30 Glasbeni intermez-
zo; 15.40 Lahka glasba; 16.00
Vrtiljak; 16.40 Orkester Montemat-
ti; 17.00 Poročila; 17.10 Glasbeno
popoldne; 18.00 Poročila; 18.15
Zabavni zvoki; 18.35 Interna 469;
19.00 Lahko noč, otroci; 19.10
Obvestila; 19.15 Ansambel Dorka
Škoberneta; 19.25 EP; 19.30
Radijski dnevnik; 20.00 Operni
koncert; 21.30 Tipke in godala;
22.00 Poročila; 22.15 Jazz; 23.00
Poročila; 23.05 Literarni nokturno;
23.15 Popevke; 24.00 Poročila.
TOREK, 14. NOVEMBRA: 14.00
Poročila; 14.10 Glasba pripoveduje;
14.30 Ansambel The Rob hoeke
boogie \vDgie kvartet; 14.40 Na poti
s kitaro; 14.55 EP; 15.00 Dogodki
in odmevi; 15.30 Glasbeni intermez-
zo; 15.40 Melodije; 16.00 Vrtiljak;
16.40 Naš podlistek; 17.00 Poroči-
la; 17.10 Koncert z Lucijanom
Marijo Škerjancem; 18.00 Poročila,
18.15 V torek nasvider\je; 18.45
Narava in človek; 19.00 Lahko noč,
otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 S
Fanti treh dolin; 19.25 EP, 19.30
Radijski dnevnik; 20.00 Prodajalna
melodij (stereo); 22.30 Rad^ljska
igra; 21.30 Lahka glasba; 22.00
Poročila; 22.15 Popevke; 23.00
Poročila; 23.05 Literarni nokturno;
23.15 Pihalni instrumenti; 24.00
Poročila.
SREDA, 15. NOVEMBRA: 14.00
Poročila; 14.10 Slovenske narodne;
14.30 Poslušalci čestitajo; 14.5 5 EP;
15.00 Dogodki in odmevi; 15.30
Glasbeni intermezzo; 16.00 Vrtiljak;
16.40 Nowyorški filharmonični
orkester; 17.00 Poročila; 17.10
Glasbena galerija; 17.45 Jezikovni
pogovori; 18.00 Poročila; 18.15
Glasbene vinjete; 18.3o Naš razgo-
vor; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10
Obvestila; 19.15 Glasbene razgled-
nice; 19.25 EP; 19.30 Radijski
dnevnik; 20.00 Glasbena medigra;
20.30 Simfonični orkester RTV
LJUBLJANA; 22.00 Poročila;
22.15 Jazz; 23.00 Poročila; 23.05
Literarni nokturno; 23.15 Zabavna
glasba; 24.00 Poročila.
ČETRTEK, 16. NOVEMBRA:
14.00 Poročila; 14.10 Mladina poje;
14.30 Sestanek instrumentov; 14.40
Med šolo, družino in delom; 14.55
Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni
intermezzo; 15.40 Leo Delibes:
Odlomki iz baleta Coppelia; 16.00
Naš podlistek; 17.00 Poročila;
17.10 Koncert po željah poslušal-
cev; 18.00 Poročila; 18.15 Orkester
Georga Hermanna; 19.30 Iz orkestra
produkcije RTV Ljubljana; 18.45
Naši znanstveniki pred mikrofonom;
19.00 Lahko noč, otroci; 19.10
Obvestila; 19.15 Ansambel Jožeta
Privška; 19.24 EP; 19.30 Radijski
dnevnik; 20.00 Domače pesmi;
21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbe-
ni nokturno; 22.00 Poročila; 22.15
Srečanje z romunskimi skladatelji;
23.00 Pri tujih radijskih postajah;
23.30 Popevke; 24.00 Poročila.
PETEK, 17. NOVEMBRA: 14.00
Poročila; 14. lo Otroške pesmi;
14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP;
15.00 Dogodki in odmevi; 15.30
Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni
nintermezzo; 15.4o Naši pevci s
pesmimi glasbene dinastije Ipavcev;
16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester
Mortona Goulda; 17.00 Poročila;
17.10 Operni koncert; 17.50 Človek
in zdravje; 18.00 Poročila; 18.15
Signah; 18.50 Ogledalo časa; 19.00
L^ko noč; otroci; 19.10 Obvestila;
19.15 Ansambel Borisa Franka;
19.25 EP;^ 19.30 Radijski dnevnik;
20.00 Srečko Kumar in pevski zbor
Učiteljske zveze Julijske Krtine;
20.30 Top-pops; 21.15 Moije in
pomorščaki; 22.00 Poročila; 22.15
Besede in zvoki z logov domačih;
23.00 Poročila; 23.05 Literarni
nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 Poro-
čila.
SOBOTA^ 18. NOVEMBRA:
14.00 Poročila; 14.10 S pesmijo in
besedo ^o Ju^slaviji; 14.55 EP;
15.00, Dopdki in odmevi; 15.30
Glasbeni intermezzo; 15.40 Pojo
naši operni pevci; 16.00 Vrtiljak;
16.40 S knjižnega trga; 16.55 Klavir
v ritmu — Peter Nero; 17.00
Poročila; 17.10 Ansambel Hazya
Ostervvalda; 17.20 Gremo v kino;
18.00 Poročila; 18.15 Ob isti uri;
18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč,
otroci; 19.10 Obvestila; 19.15
Ansambel Lojzeta Slaka; 19.25 EP;
19.30 Radijski dnevnik; 20.00
Plesni orkester RTV Ljubljana;
21.15 Za prijetno razvedrilo; 22.00
Poročila; 22.20 Oddaja za izseljen-
ce; 23.00 Poročila; 23.05-01.00 S
pesmijo in plesom v novi teden -
vmes^ ob 24.00 Poročila; 01,00
Poročila.
14 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 9. novembra 1972
NEDELJA, ^12. NOVEMBRA:
9.45 Po domaČe z ansamblom R".
Vadnala; 10.12 Kmetijska oddaja;
10.55 Mozaik; 11.00 Otroška mati-
neja; 11.50 Poročila; 11.55 Mestece
Peyton; 12.45 TV kažipot.
NEDELJSKO POPOLDNE: 18.00
Poročila; 18.05 Lokis - barvni film;
19.50 Cik-cak; 20.00 TV dnevnik;
20.25 3-2-1; 20.30 B. Shav^^:
0'FLAAHERTY z Viktorijanskim
križcem; 21.10 Stih in pesem;21.25
Športni pregled; 22.55 Poročila.
PONEDELJEK, 13. NOVEM-
BRA: 9.05 Odprta univerza; 9.35
TV v šoli; 10.30 Angleščina; 10.45
Nemščina; 11.00 Osnove splošne
izobrazbe; 14.45 TV v šoli; 15.40
Angleščma; 15.55 Nemščina; 16.10
Francoščina; 16.45 Madžarski TV
pregled; 17.50 Gori, doli, naokoli;
18.05 Risanka; 18.15 Obzornik;
18.30 Kremenčkovi; 18,55 Mozaik;
19.00 Mladinski klub; 19.45 Risan-
ka; 19.50 Cik-cak; 20.00 TV dnev-
nik; 20.25 3-2-1; 20.30 Mala anto-
logija jugoslovanske drame; 21.30
Diagonale; 22.10 Poročila.
TOREK, 14. NOVEMBRA: 9.35
TV v šoli; 10.40 Ruščina; 11.00
Osnove splošne izobrazbe; 14..4S T V
v šoli; 15.35 Ruščina; 15.55 TV
vrtec; 16.10 Angleščina; 16.45 Mad-
žarski TV pregled; 17.50
V. Albreht: Mala lupinica; 18.05 Ri-
sanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Od
zore do mraka; 19.00 Mozaik; 19.00
Regionalna arhitektura; 19.25 Do-
sežki medicine; 19.50 Cik-cak;
20.00 TV dnevnik; 20.25 Reporta-
ža; 20.30 3-2-1; 20.40 Lola Mon-
tez; 22.40 W. A. Mozart: Sonati
št. 1 in št. 2 za čembalo in flavto;
22.45 Poročila.
SREDA, 15. NOVEMBRA: 8.20
TV v šoli; 11.00 Osnove splošne izo-
brazbe; 16.45 Madžarski T V pre-
gled; 17.5P Vitez vihar; 18.15 Ob-
zornik; 18.30 Folklorni ansambel iz
Nagykanizse na Madžarskem; 19.00
Mozaik; 19.05 Na sedmi stezi; 19.30
Naš ekran; 19.50 Cik-cak; 20.00 TV
dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.30 RTV
konferenca; 21.30 G. Eliott: Mlin
na reki Floss; 22.30 Poročila.
ČETRTEK, 16. NOVEMBRA:
9.35 TV v šoli; 10.30 Angleščina;
10.45 Nemščina; 11.00 Francošči-
na; 14.45 TV v šoli; 15.40 Anglešči-
na; 15.55 Nemščina; 16.10 Osnove
splošne izobrazbe; 16.45 Madžarski
TV pregled; 17.15 Vsi vse vemo;
18.15 Obzornik; 18.30 Vsi vlaki sve-
ta; 18.55 Mozaik; 19.00 Mestece
Peyton; 19.50 Cik-cak; 20.00 Tv
dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35
Četrtkovi razgledi; 21.25 A. P. Če-
hov: Medved; 22.00 I. Otrin: E=MC
na kvadrat; 22.40 Poročila.
PETEK, 17. NOVEMBRA: 9.30
TV v šoli; 11.00 Angleščina^ 14.40
T V v šoli; 16.10 Osnove splosne izo-
brazbe; 16.45 Madžarski TV pre-
gled; 17.45 Pobegli robot; 18.15
Obzornik; 18.30 Taborništvo; 18.40
Ekonomsko izrazoslovje; 18.45
Glasba za oči; 19.05 Mozaik; 19.10
Profesor Baltazar; 19.20 Enotnost
na dučanski način; 19.50 Cik-cak;
20.00 TV dnevnik; 20.25 Reporta-
ža; 20.30 3-2-1; 20.40 Celovečer-
ni film: Sedem morij.
SOBOTA, 18. NOVEMBRA: 9.35
TV v šoli (do 11.00); 15.15 Roko-
met Kvarner-Zagreb; 16.30 Košar-
ka: Borac-Lokomotiva; 18.05 Ob-
zornik; 18.20 V deželi klobukov;
18.45 Gospod Piper; 19.10 Mozaik;
19.15 Humoristicna oddaja; 19.45
Risanka; 19.50 Cik-cak; 20.00 TV
dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35 Zakaj
bi veselo ne peli; 21.35 Zabavna
barvna oddaja; 22.00 Medicinski
center; 22.50 TV kažipot; 23.10 Po-
ročila.
MESTNA LEKARNA, Ptuj
zaposli takoj snažilko za
nedoločen čas. Pismene
ponudbe pošljite na upravo
lekarne.
ZAHVALA
Stanovalcem v Potrčevi ul. 10 v Ptuju, se iskreno
zahvaljujemo za pomoč, katero so nudili naši sestri
in pokojni teti
ANTONIJI SALER
v času njene bolezni in ob njeni zadnji uri.
Sorodstvo
Občinska nogometna liga Ptuj
vzhod: rezultati
9.	kola
MARKOVCI-ZAVRC 6:4;
VICANCI-ROGOZNICA 2:3;
PRVENCI-DORNAVA 0:3;
PART. PTUJ-GRAJENA 7:1;
STOJNCI-GORIŠNICA 2:3;
zahod: rezultati
10.	kola
HAJDINA-LOVRENC 6:1;
SKORBA-VIDEMO:5;
DRAVINJA-ZLATOLICJE 1:7;
PREPOLJE-GERECJA VAS 2:2;
LESKO VEC-KIDRICEVO 1:1
IŠČEM ŽENSKO, ki bi 8 ur dnevno
varovala 1 leto starega fantka na
domu. Robin, Lackova 5, Ptuj.
Vprašajte od 15. ure dalje.
UGODNO PRODAM dobro ohra-
njen kombiniran otroški voziček.,
0|led možen od 18. do 20. ure pri
Piseku, Ciril-Metodov drevored 5,
Ptuj -»pritličje.
PRODAM 20 vreč cementa in
gradbeni les — podpornike. Naslov v
upravi.
GARAŽO v Ptuju dam v najem.
Naslov v upravi.
TAKOJ PRODAM listje v gozdu
blizu kapele v Hlaponcih. Prodam
tudi 90 arov travnika. Hlaponci 12,
Fidrehovi.
PRODAM stanovanjsko hišo in 35
arov stavbenega zemljišča v Rogoz-
nici pri Ptuju. Naslov v upravi.
IŠČEM- starejšo žensko za nego
bolnika. Naslov v upravi šole Franca
Osojnika, Ptuj.
IŠČEM samsko žensko srednjih let,
ki bi stregla starejši bolni samski
ženski v Ptuju. Nudim stanovanje in
dobro plačam. Naslov v upravi.
21. OKTOBRA 1972 so bili na poti
Kidričevo —Lovrenc^ zgubljeni novi
rjavi moški semiš čevlji. Najditelja
vljudno prosim, da jih proti nagradi
odda v gostilni Zupanic v Lovrencu
na Dr. polju.
KUPIM ali vzamem v najem
enosobna ali dvosobno stanovanje v
Ptuju ali okolici. Naslov v upravi.
OSNOVNA ŠOLA Martina Koresa,
Podlehnik, razpisuje prosto delovno
mesto delavke v šolski kuhinji za čas
od 1. 12. 1972 do 30 6. 1973.
Prijave pošljite takoj.
ZASTAVO 600 D, registriran, v
voznem stanju prodam za 6.0(K) din.
Vprašajte v Hlaponcih 33, Štefan
Lebar.
Za gradnjo
bolnišnice Ptuj
so darovali na žiro račun št.
524-7651-13 finančna sred-
stva naslednji darovalci:
1.	Mestna lekarna Ptuj name-
sto venca na grob pok. prof.
mr. ph. Franca Minaržika
500,00 din
2.	Trg. podjetje Merkur Ptuj
1.000,00 din
3.	Trg. podjetje Merkur Ptuj
namesto venca na pb pok.
Marije Podbreznik 400,00 din
4.	Služba družbenega knjigo-
vodstva Ptuj 1.000,00 din
5.	Aktiv ZMS Tovarne avto-
opreme Ptuj 150,00 din
Vsem darovalcem iskrena
hvala.
Splošna bolnišnica
dr. Jožeta Potrča, Ptuj
HOROSKOP
OVEN: Sobotno srečanje se ne
dobro končalo. Pozabite na l«
besede mlade znanke. V ponede^ .
kupite to, kar ste nameravali. Pn,
netite svojo simpatijo z lepim dh ■
lom.
BIK: Dobrota je sirota. Nikar jI
posojajte več denarja. Navidezen H|(
sprotnik je v mislih z vami. Priprji j
te se na srečanje z neznanko, kivij
bo v življenju še veliko pomenila. |
DVOJČKA: Če mislite, da ste,J
odposlanim pismom že vse napravj{'
se motite. V soboto pojdite na obi^
in popravite zamujeno. V službi vj
nekdo zaljubljeno opazuje. Odprij |
oči!
RAK: Nedelja vam bo odslej pon«.!
nila mnogo več kot doslej, ker bojti
na ta dan srečali> nekoga^ ki ^
napravil velik preobrat v vasem ži»,
Ijenju. Nikar se ne držite tako oi
strani. Pijača lahko škodi.
LEV: Čimprej se pogovorite z o«,
bo, za katero mislite, da vam nj
naklonjena. Nesporazum lahko uni
či vašo harmonijo v družini. Besei
ni konj. Pazite se, žena nekaj sluti
Iz tega se lahko še kaj izcimi.
DEVICA: Nimajo vedno starejši v«
prav. Prepričajte se, šele potem ol>
sojajte! Izprezite malo svoje funkct
je in si duševno odpočijte. V sobote
prijetno srečanje s staro znanko
Velik izdatek.
TEHTNICA: Bodite pozornejši dc
svojega partnerja. Ne odklanjajte pc.
vabila, saj si bodo o vas ustvari
slabo mnenje. Blondinka vas zaljub
Ijeno opazuje. Dajte ji vsaj mak
upanja, nikar se ne držite kot stan
teta.
ŠKORPIJON: Na loteriji boste zade
li lep znesek. Vaša srečna številkajt
703. V ponedeljek vas bo v službi
čakalo presenečenje, ki pa mu ne
nasedite. Bodite mož beseda in iz
polnite obljubo.
STRELEC: Napravite že enkrat red
pri hiši. Le zakaj vas imajo? Prij!'
teljstvo, ki se je skrhalo, spet obno
vite, saj tako ne morete več naprej
Nekdanja ljubezen še vedno mislim
vas. Pazite, da boljša polovica to ni
izve.
KOZOROG: Ni lepo, da ste v tako
kratkem času pozabili na vse oblju
be. S tem si lahko nakopljete sitno
sti. Ko pridejo sorodniki, ne pokaži
te da ste slabe volje, ker se utegne to
maščevati.
VODNAR: Pojdite čimprej k zdrav
niku, saj se vam utegne odlašanj«
pošteno maščevati. Napišite že _bri
tista pisma, saj jih nekdo težko
pričakuje. Nekdo vas rad vidi, p!
vam tega ne pokaže. Naj vam nebo
žal denarja, ki ste ga nekomu peso
dili. Bogato bo poplačana vaša do-
brota.
RIBI: Z gradnjne bo letos nič. Ps
drugo leto vec sreče. Pomirite si
živce in ne mislite venomer le nase.
saj obstojajo tudi drugi okoli vas
Pričakujte denar. Pazite se pred
neko osebo, ki si prizadeva, da vas
spravi s tira. Posvetite več ljubezni
boljši polovici.
ljubljanski dnevnik, podružnica Maribor sprejme
takoj
raznašalca-inkasanta
za Nedeljski dnevnik za MESTO ptuj
Interesenti, pošljite pismene ponudbe na podružnico
Dnevnika Maribor, Kolodvorska 8!
TEDNIK — ČETRTEK, 9. novembra 1972
STRAN 15
AHKO BI BILO
IRUGAČE
Kadar postopaš po Ptuju iz
olgega časa, seje res težko odločiti
gin bi se podal, predvsem če imaš
fazen žep. V glavnem lahko izbiraš
jed postopanjem po uUcah ah
osedanjem v zadimnjenih lokalih,
jorda še nekateri obiščejo park ali
u športni stadion Drava. To delajo
lomačini pa tudi drugi, na primer
lipadniki JLA.
Ti fantje postanejo naši občani za
{to ah več in pravimo, da jih
prejmemo medse in naj se pri nas
j(>iutijo kakor doma. Ko pa
jričnemo razrriišljati, kaj naši vojaki
jelajo v prostem času, kam se lahko
p^ajo, da bi čim lepše preživeh ure
jven vojašnice, vidimo, da je
dejansko stanje drugačno in da so ti
fantje v resnici zelo osamljeni in
lapostavljeni.
Naše družbeno politične organi-
acije kakor tudi komanda garnizije
ftuj se trudijo, da bi bilo med njimi
dim več sodelovanja na vseh možnih
področjih, tako med mladino, kot
Bied odraslimi. Vendar so ta
sodelovanja le bolj občasna, vezana
na razna tekmovanja, proslave in
javne prireditve. Večkrat tudi razne
delovne akcije na območju občine
in izven nje. Pravega stika med
občani in vojaki pa ni in ga
onemogočajo ravno tisti, ki bi ga
najlaže vzpostavili.
Poglejmo najprej naša športna
društva in klube. Ti verjetno ne bi
bankrotirah, če bi si tekmo ogledah
tudi vojaki. Vojak nima denarja, če
pa ga ima, ga rabi za kakšne Ijolj
potrebne stvari, kot za polno ceno
karte za tekmo, kar znaša več,
kakor je njegov 'mesečni vojaški
zaslužek. Športne prireditve pa so
vsak teden, kakor ob sobotah, tako
tudi ob nedeljah. Nekatera društva
dovolijo vstop ob minimalnem
plačilu, so pa tudi klubi, ki jih na
tekmo spustijo zastonj, kar je v
naših ptujskih razmerah edino
pravilno.
Večino tega, kar je postavljeno na
našem stadionu, je bilo zgrajeno s
vojaško pomočjo in še kasneje, ko je
bilo potrebno stadion obnavljati ah
iistiti ob večjih prireditvah, naši
vojaki nikoli niso odklonili pomoči.
Mnogokrat so v delovne akcije prišli
tudi zastonj, kajti organizatorji niso
pripravili prevoznih sredstev za
odvoz in dovoz zemlje, ah je sredi
delovne akcije zmanjkalo materiala
in podobno. In danes po več kakor
desetletnem sodelovanju vojak, ki
irima denarja, ne more na igrišče, če
rabijo pripadniki JLA igrišče za
kakšno športno prireditev, morajo
Zanj dobesedno prosjačiti. In morda
jutri, če bo potrebno delati na
igrišču, se bo vojska ponovno
odzvala, čeravno posamezna klub-
ska vodstva do naših vojakov gojijo
zelo čuden odnos.
Tudi z ureditvijo novih prostorov
Za ptujski mladinski klub bo
sodlelovanje vojaka in mladinca v
Pfostih urah aktivnejše, kajti sreča-
nja v mladinskem klubu bodo prav
gotovo pristnejša, kakor je sedaj, ko
1'ojak proste ure v mestu preživi v
okalih, ker drugam skoraj ne more.
'zjemoma še pridejo v poštev kino
predstave, to pa je tudi vse, kar nudi
"aše mesto našim pripadnikom JLA
^ njihovem prostem času. Lafiko bi
oilo drugače, boljše.
komisija za izvedbo referenduma o združitvi
skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev
in kmetov maribor za obcino ptuj
Odločba
o določitvi glasovalnih mest za
izvedbo referenduma o združi-
tvi skupnosti zdravstvenega za-
varovanja delavcev in kmetov
Maribor za zavarovane kmete v
občini PTUJ
Po 20. členu zakona o referen-
dumu , (Uradni list SRS,
št. 29-263/72), 6. točki sklepa o
razpisu referenduma za združitev
skupnosti zdravstvenega zavarovanja
delavcev Maribor in skupnosti zdrav-
stvenega zavarovanja kmetov Mari-
bor v skupnost zdravstvenega zava-
rovanja delavcev in kmetov Maribor,
št. 022-82/72 z dne 24. oktobra
1972 in II. točki sklepa o imenova-
nju osrednje skupne komisije in
komisij za izvedbo referenduma v
občinah Lenart, "Maribor, Ormož,
Ptuj in Slovenska Bistrica o združi-
tvi skupnosti zdravstvenega zavaro-
vanja delavčev in kmetov Maribor,
št. 022-48/71 in št. 022-46/71 z
dne 13. oktobra 1972, določa komi-
sija za izvedbo referenduma, ki bo v
nedeljo, 19. novembra 1972 v
občini Ptuj naslednja
glasovalna mesta
za zavarovance — kmete v občini
Ptuj
zaporedna šte- območje in kraj
vilk a glasoval- glasovalnega mesta
nega mesta
I.	v krajevni skupnosti CIRKOVCE
1.	v prosvetni dvorani Cirkovce za
• naselja: Cirkovce, Dragonja vas,
Mihovce, podnje Jablane, Sta-
rošince in Zgornje Jablane;
2.	v gasilskem domu Šikole za
naselja: Gaj (del), Pongerce,
Strazgonjca in Šikole;
II.	v krajevni skupnosti CIRKU-
LANE
3.	v osnovni šoli Cirkulane za
naselja: Brezovec, Cirkulane,
Dolane, Gradišča, Gruškovec,
Medribnik, Meje, Paradiž in
Veliki vrh;
4.	pri Francu VIDOVI ČU v Prista-
vi 14 za naselja: Mali Okič,
Pohorje, Pristava in Slatina;
III.	v krajevni skupnosti DESTER-
NIK
5.	v krajevni pisarni Desternik za
naselja: Desternik, Dolič, Go-
milce, Janežovski vrh, Ločki
vrh. Strmec, Svetinci, Vintarov-
ci, Zasadi in Zg. Velovlak;
6.	v pisarni KK Ptuj v Placarju 14
za naselja: Drstelja, Janežovci
in Placar;
7.	pri Alojzu PIHLARJU, Levanjci
24 za naselja: Desenci in
Levanjci;
8.	pri Francu DAJČMANU, Jir-
šovci 55 za naselji: Gomila in
Jiršovci;
IV.	v krajevni skupnosti DOLENA
9.	pri Francu MARINIČU, Dolena
9 za naselji Bolečka vas in
Dolena;
10.	v gasilskem domu Sela za
naselja: Barislovci, Sela in Tr-
nove i;
11.	pri Alojzu PETROVIČU v Zg.
Pristavi 9 za naselji Popovci in
Zg. Pristava;
V.	v krajevni skupnosti DORNAVA
12.	v gasilskem domu Dornava za
naselje Domava;
13.	v gasilskem domu Mezgovci za
naselje Mezgovci;
VI.	v krajevni skupnosti GORIŠ-
NICA
14.	v gasilskem domu Formin za
naselje Formin;
15.	v gasilskem domu G^evci za
naselji: Gajevci in Placarovci;
16.	v gasilskem domu Gorišnica za
naselje Gorišnica;
17.	v gasilskem domu Moškanjci za
naselja: Cunkovci, Moškanjci,
Tibolci in Zagojiči;
18.	v gasilskem domu Mala vas za
naselje Mala vas;
19.	v gasilskem domu Muretinci za
naselje: Muretinci;
20.	v gasilskem domu Zamušani za
naselje Zamušani;
VII.	v krajevni skupnosti GRAJENA
21.	v kr^evni pisarni Grajena za
naselja: Grajena, Grajenščak
(1-4 in 84-102), Krčevina pri
Vurberku (81-122) in Mestni
vrh;
22.	pri Miroslavu TOPLAKU, Gra-'
^enščak 13 za naselji: Grajen-
ščak (5-83) in Krčevina pri
Vurberku (1-80 in 123-149);
VIII.	v krajevni skupnosti HAJ-
DINA
23.	pri Jakobu MALEKU, Draženci
59 za naselje Draženci;
24.	v gasilskem domu Gerečja vas
za naselje Gerečja vas;
25.	v gasilskem domu Hajdoše za
naselje Hajdoše;
26.	v osnovni soli Hajdina za naselje
Skorba;
27.	pri Rudolfu ČELANU, Slovenja
vas 30 za naselje Slovenja vas;
28.	v gasilskem domu Hajdina za
naselji Spodnja Hajdina in Zgor-
nja Hajdina;
IX.	v krajevni skupnosti JURŠINCI
29.	v osnovni šoli Juršinci za
naselja: Bodkovci, Drago vič,
Grlinci, Juršinci in Rotman;
30.	v gasilskem domu Gabernik za
naselja: Gabernik, Gradišak,
Kukava in Mostje;
31.	pri Ivanu ŽMAUCU, Zagorci 72
za naselja: Sakušak, Senčak in
Zagorci;
X.	v krajevni skupnosti KIDRI-
ČEVO
32.	v restavraciji Kidričevo Cbivši
delavski klub) za naselja: Kidri-
čevo, Kungotain Njiverce;
33.	v gostišču Haloški biser (KOPU-
SAR) v Apačah za naselje
Apače;
XI.	v krajevni skupnosti LE-
SKO VEC
34.	v šoli Lesko vec za naselja:
Berinjak, Mala Varnica, Spodnji
Leskovec, Trdobojci in Zgornji
Lesko vec;
35.	pri Jožefu ORLAČU, Gru-
škovje 163 za naselje Gruškov-
je;
36.	pri Julijani MERC, Strmec 52
za naselje Strmec;
37.	pri Jožefu MERCU, Repišče
23, za naselje Repišče;
38.	pri Andreju ZAVCU, Veliki
Okič 49, za naselje Mali Okič
(del) in Veliki Okic;
39.	pri Mihaelu MLAKARJU, Be-
lavšek 36 za naselje Belavšek;
40.	Pri Jakobu EMERŠIČU, Sko-
rišnjak 33 za naselje Skorišnjak;
41.	pri Ani TOPOLOVEC, Gradišče
34 za naselje Gradišče;
42.	pri Mihaelu CAFUTI, Vehka
Varnica 53 za naselje Velika
Varnica;
XII.	v krajevni skupnosti LOV-
RENC NA DRAV. POLJU
43.	v klubu občanov Lovrenc (za-
družni dom) za celotno območ-
je krajevne skupnosti;
XIII.	v krajevni skupnosti MAJ-
ŠPERK
44.	v kr^evni pisarni M^šperk za
naselja: Koritno, Lesje in Maj-
šperk;
45.	v trgovskem paviljonu na Bregu
za naselja: Breg, Preša, Skrblje,
, Stanečka vas in Sveča;
46.	v osnovni šoli Naraplje za
/ naselja: Jelovice, Naraplje,
Planjsko in Sitež (del);
47.	v gasilskem domu Medvedce za
naselji Medvedce in Sestrže;
XIV.	v krajevni skupnosti MAR-
KOVCI
48.	v gasilskem domu Borovci za
naselje Borovci;
49.	v prosvetni dvorani Bukovci za
naselje Bukovci;
50.	v osnovni šoli Markovci za
naselje Markovci;
51.	v gasilskem domu Nova vas pri
Markovcih za naselje Nova vas
pri Markovcih;
52.	v gasilskem domu Sobetinci za
naselja: Prvenci, Sobetinci in
Strelci;
53.	V gasilskem domu Stojnci za
naselje Stojnci;
54.	v gasilskem domu Zabovci za
naselje Zabovci;
XV.	v krajevni skupnosti PODLEH-
NIK
55.	v osnovni šoli Podlehnik za
naselja Dežno (2-19), Gruškov-
je (1-24) in Podlehnik;
56.	pri Jakobu BELŠAKU, Gorca
43 za naselji: Dežno (20-40) in
. Gorca;
57.	pri Neški MAUČIČ, Zakl 36 za
naselja: Gruškovje (25—70),
Jablovec, Sedlašek (1-94), Sta-
nošina (14—41) in Zakl;
5 8. pri Pavli HRONEK, Stanošina 4
za naselja: Gruškovje
(71-117), Kozminci, Sedlašek
(95-124) in Stanošina (1-14);
5 9. v osnovni šoli Rodni vrh za
naselji Rodni vrh in Strajna;
60.	pri Matevžu PERNEKU, Ložina
8 za naselje Ložina;
XVI.	v krajevni skupnosti PO-
LENŠAK
61.	v osnovni šoli Polenšak za
celotno območje krajevne skup-
nosti;
XVII.	v krajevni skupnosti PTUJ-
SKA GORA
62.	v krajevni pisarni Ptujska gora
za celotno območje krajevne
skupnosti;
XVIII.	v krajevni skupnosti RO-
GOZNICA
63.	v domu Slovensko goriške čete
(zadružni dom) v Rogoznici za
naselja: Kičar, Novja vas pri
Ptuju, Rogoznica in Žabjak;
64.	v gasilskem domu Podvinci za
naselje Podvinci;
65.	v gasilskem domu Pacinje za
naselji Pacinje in Spodnji Velo-
vlak;
XIX.	v krajevni skupnosti STO-
PE RCE
66.	v osnovni šoli Stoperce za
celotno območje krajevne skup-
nosti;
XX.	v krajevni skupnosti TRNOV-
SKA VAS
67.	v osnovni šoli Trnovska vas za
celotno območje krajevne skup-
nosti;
XXI.	v krajevni skupnosti VIDEM
PRI PTUJU
68.	pri Francu DREVENŠKU, Po-
brežje 95 za naselje Pobrežje;
69.	v osnovni šoli Videm za naselja:
Dravinjski vrh. Majski vrh,
Ljubstava, Šturmovci in Videm
pri Ptuju;
70.	pri Jožefu CAFUTI, Soviče 4
za naselja: Dravci, Soviče in
Vareja:
71.	pri Mirku VAUPOTIČU, Lan-
cova vas 48 za nasede Lancova
vas;
72.	pri Leopoldu PERNEKU^ Tržeč
1 za naselji Jurovci in Trzec;
(Nadaljevanje na 16. strani)
16 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 9. novembra 1972
XXII. v krajevni skupnosti VITO-
MARCI
73.	v osnovni šoli Vitomarci za
naselja: Andrenci (del), Drbe-
tinci in Vitomarci;
74.	pri Ivanu CUCKU, Hvaletinci 5
za naselji Hvaletinci in Rjavci;
75.	pri Francu ŽIŽKU, Slavšina 7
za naselja: Gibina, Slavšina in
Smolinci (del);
XXII. v krajevni skupnosti ZAVRČ
76.	v gasilskem domu Zavrč za
naselja: Drenovec, Goričak,
Hrastovec in Zavrč:
77.	v gostilni VESEUC, Turški vrh
51 za naselja: Belski vrh,
Gorenjski vrh. Korenjak, Pesti-
ke in Turški vrh;
XXIV. v krajevni skupnost ŽETA-
LE
7 8. v prosvetni dvorani Žetale za
celotno območje krajevne skup-
nosti;
XXV. v krajevni skupnosti PTUJ
79.	v domu. SZDL na Vičavi za
naselja: Krčevina pri Ptuju,
Orešje, Štuki, Rabeljčja vas in
Vičava ter za mesto Ptuj (levi
breg);
80.	v domu SZDL Breg, Zadružni
trg za mesto Ptuj (desni breg);
81.	v gasilskem domu Spuhlja za
naselja Brstje, Budina in Spuh-
lja.
Ta odločba se objavi na krajevno
običajen način in v časopisu TED-
NIK.
Številka: KIR-4/72-RI
Ptuj, dne 30. oktobra 1972
Tajnik komisije:
Ivan RAU, 1. r.
Predsednik komisije:
Feliks BAGER, 1. r.
komisija za izvedbo referenduma o združitvi
skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev
in kmetov maribor ik obcino ptuj
Odločba
o določitvi glasovalnih mest za
izvedbo referenduma o združi-
tvi skupnosti zdravstvenega za-
varovanja delavcev in kmetov
Maribor za upokojence, osebe,
ki opravljajo samostojno poklic-
no dejavnost in za vse ostale
zavarovance - delavce zunaj
delovnih organizacij v občini
Ptuj
Po 20. členu zakona o
referendumu (Uradni Hst SRS,
št. 29-263/72), 6. točki sklepa
o razpisu referenduma za zdru-
žitev skupnosti zdravstvenega
zavarovanja delavcev Maribor in
skupnosti zdravstvenega zavaro-
vanja kmetov Maribor v skup-
nost zdravstvenega zavarovanja
delavcev in kmetov Maribor, št.
022-82/72 z dne 24. oktobra
1972 in II. točki sklepa o
imenovanju osrednje skupne
komisije in komisij za izvedbo
referenduma v občinah Lenart,
Maribor, Ormož, Ptuj in Sloven-
ska Bistrica o združitvi skupno-
sti zdravstvenega zavarovanja
delavcev in kmetov Maribor, št.
022-48/71 in št. 022-46/71,
z dne 13. oktobra 1972, določa
komisija za izvedbo referendu-
ma, ki bo v nedeljo 19. novem-
bra 1972 v občini Ptuj, nasled-
nja
glasovalna mesta
za upokojence, za osebe, ki opravlja-
jo samostojno pokhcno dejavnost in
za vse ostale zavarovance - delavce
izven delovnih organizacij v občini
Ptuj
zaporedna števil-
ka glasovalnega
mesta
območje in kraj
glasovalnega mesta
I. v krajevni skupnosti CIRKOVCE
1. v prosvetni dvorani Cirkovce za
naselja Cirkovce, Dragonja vas.
Mlhovce, podnje Jablane, Sta-
rošince in 2;gornje Jablane;
2.	v gasilskem domu Šikole za
naselja: Gaj ([del), Pongerce,
Strazgonjca in Šikole;
II.	v krajevni skupnosti CIRKU-
LANE
3.	v osnovni šoli Cirkulane za
celotno območje krajevne skup-
nosti;
III.	v krajevni skupnosti DESTER-
NIK
4.	v krajevni pisarni Desternik za
naselja: Desternik, Desenci, Do-
lič, Gomila, Gomilce, Janežov-
ski vrh, Jiršovci, Levanjci, Loč-
ki vrh. Strmec, Svetinci, Vinta-
rovci in Zg. Velovlak;
5.	v pisarni KK Ptuj v Placarju 14
za naselja: Drstelja, Janežovci
in Placar;
IV.	v krajevni skupnosti, DOLENA
6.	pri Francu MARINiCU, Dolena
9 za naselji Bolečka vas in
Dolena;
7.	v gasilskem domu Sela za
naselja: Barislavci, Sela in Tr-
novci;
8.	pri Alojzu PETROVIČU v Zg.
Pristavi 9 za naselji Popove i in
Zgornja Pristava;
V.	v krajevni skupnosti DORNAVA
9.	v gasilskem domu Dornava za
naselje Dornava;
10.	v gasilskem domu Mezgovci za
naselje Mezgovci;
VI.	v krajevni skupnosti GORIŠNI-
CA
11.	v gasilskem domu Formin za
naselje Formin;
12.	v gasilskem domu Gajevci za
naselja: Gajevci, Mala vas in
Placarovci;
13.	v gasilskem domu Gorišnica za
naselje Gorišnica;
14.	v gasilskem domu Moškajnci za
naselja: Cunkovci, Moškajnci,
Tibolci in Zagojiči;
15.	v gasilskem domu Muretinci za
naselje Muretinci;
16.	v gasilskem domu Zamušani za
naselje Zamušani;
VII.	v krajevni skupnosti GRAJENA
17.	v krajevni pisarni Grajena za
naselja: Grajena, Grajenščak
(1-4 in 84-102), Krčevina pri
Vurberku (81-122) in Mestni
vrh;
18.	pri Miroslavu TOPLAKU, Gra-
jenščak 13 za naselji Grajen-
ščak (5—83) in Krčevina pri
Vurberku (1-80 in 123-149);
VIII.	v krajevni skupnosti HAJ-
DINA
19.	pri Jakobu MALEKU, Draženci
59 za naselje DražeAci;
20.	v gasilskem domu Gerečja vas
za naselje Gerečja vas;
21.	v gasilskem domu Hajdoše za
naselje Hajdoše;
22.	v osnovni soli Hajdina za naselje
Skorba;
23.	pri Rudolfu ČELANU, Slovenja
vas 30 za naselje Slovenja vas;
24.	V gasilskem domu Hajdina za
naselil Spodnja Hajdina in Zgor-
nja Hajdina;
IX.	v krajevni skupnosti JURŠINCI
25.	v osnovni šoU Juršinci za
naselja: Bodkovci, Dragovič,
GrUnci, Juršinci in Rotman;
26.	v gasilskem domu Gabernik za
naselja: Gabernik, Gradišak,
Kukava in Mostja;
27.	pri Ivanu ŽMAUCU, Zagorel 72
za naselja: Sakušak, Senčak in
Zagorci;
X.	v krajevni skupnosti KIDRIČE-
VO
28.	v restavraciji Kidričevo (bivši
delavski klub) za naselja: Kidri-
čevo, Kungota in Njiverce;
29.	v gostišču Haloški biser (Ko^u-
šar) v Apačah za naselje Apače;
XI.	v krajevni skupnosti LESKO-
VEC
30.	v šoli Leskovec za celotno
območje krajevne skupnosti;
XII.	v krajevni skupnosti LOV-
RENC NA DRAVSKEM POLJU
31.	v klubu občanov Lovrenc (za-
družni dom) za celotno območ-
je krajevne skupnosti;
XIII.	v krajevni skupnosti MAJšt
PERK
32.	v krajevni pisarni Majšperk za
naselja: Koritno, Lešje m Majš-
perk;
33.	v trgovskem paviljonu na Bregu
za naselja: Breg,^ Preša, Skrblje,
Stanečka vas in Sveča;
34.	v osnovni šoli Naraplje za
naselja: Jelovice, Naraplje, Pla-
njsko in Sitež (del);
35.	v gasilskem domu Medvedce za
naselji Medvedce in Sestrže;
XIV.	v krajevni skupnosti MAR-
KOVCI
36.	v prosvetni dvorani Bukovci za
naselje Bukovci;
37.	v osnovni šoli Markovci za
naselja: Borovci, MrMarkovci,
Prvenci, Sobetinci in Strelci;
38.	v gasilskem domu Nova vas za
naselje Nova vas pri Markovcih;
39.	v gasilskem domu Stojnci za
naselje Stojnci;
40.	v gasilskem domu Zabovci za
naselje Zabovci;
XV.	v krajevni skupnosti POD-
LEHNIK
41.	v osnovni šoli Podlehnik za
naselja: Dežno (2-19), Gruš-
kovje (1-24) in Podlehnik;
42.	pri Jakobu BELSAKU, Gorca
43 za naselji Dežno (20-40) in
Gorca;
43.	pri Nežiki MAUČIČ, Zakl 36 za
naselja: Gruškovje (25 — 117),
Jablovec, Kozminci, Ložina,
Sedlašek, Stanošina, Strajna,
Rodni vrh in Zakl;
XVI.	v krajevni skupnosti PO-
LENŠAK
44.	v osnovni šoU Polenšak za
celotno območje krajevne skup-
nosti;
XVII.	v krajevni skupnosti PTUJ-
SKA GORA
45.	v krajevni pisarni Ptujska gora
za celotno območje krajevne
skupnosti',
XVIII.	v krajevni skupnosti RO-
GOZNICA
46.	v domu Slovensko^oriške čete v
Rogoznici (Zadružni dom) j,
naselja: Kicar, Nova vas nfi
Ptuju, Rogoznica in Žabjak;
47.	v gasilskem domu Podvinci 2,
naselje Podvinci;
48.	v gasilskem domu Pacinje 2,
naselji Pacinje in Spodnji Vei^
vlak;
XIX.	v krajevni skupnosti STOPER.
CE
49.	v osnovni šoli Stoperce 2a
celotno območje krajevne skup.
nosti;
XX.	v krajevni skupnosti TRNOV.
SKA VAS
50.	v osnovni šoli Trnovska vas za
celotno območje krajevne skup.
nosti;
XXI.	v krajevni skupnosti VIDEM
PRI PTUJU
51.	pri ^Francu DREVENŠKU, Po.
brežje 95 za naselje Pobrežje;
52.	v osnovni šoli Videm za naselja;
Dravinjski vrh, M^ski vrh,
Ljubstava, Šturmovci in Videni
pri Ptuju;
I 53. pri Jožetu CAFUTI, Soviče 4
za naselja: Dravci, Soviče in
Vareja;
54.	pri Mirku VAUPOTIČU, Lan-
cova vas 48 za naselje Lancova
vas;
55.	pri Leopoldu PERNEKU^ Tržeč
1 za naselji Jurovci in Tržeč;
XXII.	v krajevni skupnosti VITO-
MARCI
5 6. v osnovni šoh Vitomarci za
celotno območje krajevne skup-
nosti;
XXIII.	v krajevni skupnosti ZAVRC
57. v gasilskem domu Zavrč za
naselja: Drenov«c, Goričak,
Hrastovec in Zavrč:
5 8. v gostilni VESELIČ, Turški vrh
51 za naselja: Belski vrh,
Gorenjski vrh, Korenjak, Pesti-
ke in Turški vrh; ,
XXIV.	v krajevni skupnosti ŽETA-
LE
5 9. v prosvetni dvorani Žetale za
celotno območje krajevne skup-
nosti;
XXV.	v krajevni skupnosti PTUJ
60.	v domu SZDL na Vičavi za
mesto Ptuj (del — naselje bratov
REŠ) ter za naselja: Krčevina
pri_ Ptuju, Orešje, Štuki in
Vičava;
61.	v domu SZDL Breg, Zadružni
trg za mesto Ptuj (desni breg);
62.	v gasilskem domu Spuhlja za
naselji Brstje in Spuhlja;
63.	v klubu upokojencev, Aškerče-
va ulica za mesto Ptuj (levi
breg) ^ ter naselji Budina in
Rabelčja vas;
64.	v sejni dvorani na maristratu,
Trg mladinskih brigad 1, za
obrtnike in odvetnike ter zava-
rovance - delavce, zaposlene
izven delovnih organizacij na
območju krajevne skupnosti
Ptuj.
OPOMBA:
Na tem volišču bo glasovanje
izjemoma v ponedeljek dne
20 novembra 1972 od 7. do
19. ure.
Ta odločba se objavi na krajev
no običajen način in v časopisu
TEDNIK.
Številka: KIR-5/72-RI
Ptuj, dne 30. oktobra 1972
Tajnik komisije:
Ivan RAU 1. r.
Predsednik komisije:
Feliks BAGAR 1. r.
TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5. -
Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman, Izhaja vsak
četrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj, št. 524-3-72. - Tiska Mariborski tisk,
Maribor, Svetozarevska ulica 14.