oletarec" je delavski list za misleče čitatelje
Official Organ Jugoslav Federation, S. P. — Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
GLASILO PROSVETNE MATICE J.S.Z.
r. — NO. 1415.
chicago, ill., 24. oktobra (Octow 24>, 1934.
ata
••«bllefce« «sekir a« W. Mili Bt.
LETO — VOL. XXIX.
olilna borba za kontrolo v kongresu S INC L AIR J EV EPIC IN
KREG V CALIFORNIJI
STRANKI STA PODPORNICI SISTEMA, KI JE KRIV KRIZE
trustov je večja kakor pred letom delavci v stavkah enako preganjani
G/as demokratski ali repubtikanski stranki je ob enem glas za ohranitev kapitalizma
Visoke kazni za opozicionalce v ducejevi Italiji
KAJ STORE HRVATI?
V TOREK 6. novembra izvoli ameriško ljudstvo nov kongres. Večino v njemu ima zdaj demokratska stranka in se bori, da si jo ohrani. Republikanci si prizadevajo, da ji odvzamejo čimveč mandatov. V agitaciji proti njenim kandidatom dokazujejo, da gazi demokratska stranka ljudske pravice, da krši s svojimi izjemnimi zakoni in naredbami ustavo, in da krize ni odpravila, četudi je v ta namen potrošila več milijard dolarjev in zadolžila deželo kakor ni bila še no-benkrat razen tik po vojno. Demokrati odgovarjajo, da
je za krizo odgovorna republikanska stranka, in da jo bodo le oni v stanju odpraviti, sa to pa je potrebno, da jih ljudstvo znova izvoli.
Za krizo sta odgovorni obe stranki, kajti obe sta kapitalistični. Povzročitelj ekonomskega poloma je kapitalizem. Stranka, ki ni za odpravo kapitalizma, tudi ne more biti za odpravo krize, četudi se trudi omiliti položaj.
Vsa industrija je pod demokrati prav tako privatna svojina kakor je bila pod republikanci. Ko je. prevzel ad-ministnacijo predsednik Roo-aevelt, je imel sijajno priliko socializirati banke, kar bi bil
v korist. Kar je določb »v prid delavcem, so jih pogazili. Tisoče delavcev so odslovili, ker so vstopili v unijo. Apelirali so na vlado, da naj jih protekti-ra in kapitaliste prisili upoštevati zakon. Vlada je obljubila, da bo preiskavala in storila vse v svoji moči, da bodo interesi delavcev zavarovani. V resnici pa ni storila ničesar. To je delavce primoralo, da so se branili krivic s pomočjo stavk. In v teh stavkah je nastopila oblast proti njim prav tako kakor pod prejšnjimi predsedniki. Demokratski go-vernerji, župani in šerifi so prav tako poslali nad stavkar-je milico, policijo in deputije,
res korak v "new deal". Na- , kakor jih pošiljajo republi-
mesto tega je dal velikim bankirjem visoka vladna posojila, da so obdržali svoje finančno zrahljane zavode v privatni posesti. Enako je priskočila vlada na pomoč železnicam^ ki so zadolžene preko svoje vrednosti in država naj zdaj krije razliko z riskantnimi posojili, namesto da bi sama prevzela v ljudsko korist ves transportni sistem.
Vlada je ustanovila NRA z obljubo, da bo stabilizirala industrijo, dvignila .cene produktom in zvišala plače. Toda rezultat NRA so pravilniki (codes), ki so moč trustov povečali. Odpravili so konkurenco v cenah; če kaka družba prodaja svoje blago ceneje, kakor pa določa pravilnik, je kaznovana. Ni pa bila kaznovana, ako je znižala plače delavcev pod minimum.
Demokratski kongres je sprejel med drugim v Niri določbo, da imajo uelavcl pravico organizirati se v unije v svrho kolektivnih pogajanj z delodajalci. Milijone delavcev je verjelo, da jim bo vlada varovala to pravico—saj je zdaj vendar zakon, kateremu se bodo družbe morale ukloniti! Pa se niso. V Niri izpolnujejo
samo tiste določbe, ki so njim stvu v prid.
kanci. Pod sedanjo administracijo so bili delavci tepeni ali pa prevarani v vsakem velikem bojuj — na primer v jeklarski, (vtni in tekstilni industriji; čela vrsta lokalizira-nih stavk je končalo prav tako neuspelno. Plinskih bomb niso izmetali še nikdar toliko med delavce, kakor letos. V skoro vsaki stavki v tem letu je bilo nekaj delavcev ubitih in ranjenih.
AL se torej "new deal" kaj razlikuje od "starega deala"? Kapitalizem je kapitalizem, pa naj ga protektira in mu služi demokratska ali pa republikanska stranka. Ne ena r.e druga ga ne bo in ga ne misli odpraviti, ampak le "stabilizirati" kapitalistom — ne ljudstvu — v korist!
Delavci, ki to razumete, glasujte proti obema strankama kapitalizma s tem, da od-daste 6. novembra svoje glasove socialistični stranki. Ne samo to, ampak tudi agitiraj-te, da store drugi delavci isto. Bodite v svoji agitaciji enako vztrajni in agresivni, kakor so republikanci in demokrati v svoji. Kajti le če se delavstvo z?ane in osvoji politično moč zase, se bo igra zaobrnila ljud-
Liparski otoki iji drugi kraji, kjer muči fašistična Itallia svoje politične jetnike, imajo stalen dotok novih "prebivalcev", v kar skrbi izjemni fašistični sodni tribunal za zaščito države. Dne 13. oktobra je bilo obsojenih enajst proti-fašistov na zaporne kazni od enega do osem let, dvajset drugih pa je bilo obsojenih od enega do dve leti zapora. Njihov prestopek je, da so imeli v posesti protifašistične letake in jih tajno razdajali.
Po krvavih bojih v Španiji
Civilna vojna v Španiji je trajala petnajst dni. Dne 19. oktobra je vojni minister izjavil, da je padla zadnja postojanka v rokah upornikov. Najdalj so se držali v provinci Asturias.
Reakcionarji zahtevajo, da se vodilne krivce usmrti, čemur predsednik Alcala Zamo-ra nasprotuje. Socialistični voditelj Largo Caballero, ki je v ječi, je eden izmed onih, ki jih ima reakcija na listi za usmrtitev.
Takoj, ko se je pričela civilna »vojna, je biro delavske-socialistične internacionale socialistom v Španiji brzojavil vzpodbudno izjavo ter jim zagotovil simpatije vsega mednarodnega delavstva in tudi pomoč, v kolikor bo mogoča.
Vzlic temu je Bela Kun v moskovski "Pravdi" napadel socialiste in njihovo interna-cionalo. Dolži jih, da se igrajo le z besedami in diplomacijo, in da so komunistične stranke edine, ki so res revolucionarne. To trdi kljub temu, da so se oprijeli nasilne obrambe socialisti v Avstriji in Španiji ter podlegli zato, ker je armada ostala lojalna vladi. Socialisti morda ne govore toliko o revoluciji kakor komunisti, toda dejansko so svojo revolucionarnost izkazali iv krvi. če se kdo igra z besedami ih diplomacijo, se to lahko reče o komunistih veliko bolj kot o socialistih, kajti dogodki zadnjih let to potrjujejo.
Ali bo tragedija v Marselju pripomogla k sporazum« med Hrvati in Srbi? S tem vprašanjem se bavi anarsikak državnik. Policija na podlagi dosedanjih preiskav zatrjuje, 4m »o atentat instifirali hrvatski separatisti pod vodstvom dr. Anto Pavelica. ki iivi v Italiji. Prosli teden sa «n aretirali. Vladni krofi v Beograd« govore o dokazih, ki ispr&njejo, da Italija in M ad in raka io »•< lot financirata hrvatsko separatiste in teroriste v namenu, da oslabita Jngoslavijo anotraj. To dojstvo, ¿0 jo rosniino, mm bo privedlo k sprijaznjen ju Hrvstsv in Srbov, rasen nko zmaga razsodnost na oboh straneh. Na sliki jo dol Jelnčičevegn trga v Zagrebu, kjor se se dogodilo po «mer« Aleksandra demonstracije proti Itnliji in proti tistim Zagrebinnom, ki so na glns« v s led svojih separatističnih tendenc. Demonstranti so vdovi Štefana Radica razbili trgovino, ker ni hotela postaviti ▼ izložbenem okn« slik« «morjonogn krnljn, ampak jo namesto njo postavila veliko sliko svojega pokojnega moia, ki jo bil nbit v skupicini. To so smatrali mnogi za provokacijo in posledica jo rasbita trgovina. ', (Citnjte tndi članek o takozvanem hrvatskem vpraianjn nn 2. strani.)
GLADOVNI PROTEST DELAVCEV V PECSU SE'JE CUL PO VSEM SVETU
Za stavko, kakršna je bila v Pešcu na Ogrskem, blizu jugoslovanske meje, je treba odločnosti in močne volje. Pre-mogarji v Pecsu* so imeli oboje. 1,200 jih je ostalo v rovu, družbi pa so sporočili, da ne bodo zavžili ničesar in da ne pridejo na površje, ako jim ne zviša plače vsaj toliko, da jim bo mogoče živeti. "Boljše je, da umrjemo v rovu na ta način, kakor pa, da ginevamo polagoma vsled neznosnega pomanjkanja." Družba jim je plačevala za dva dni dela v tednu približno $2. Rudarji so zahtevali $3.50 na teden. Družba je prvi dan stavke izjavila, da se na tak način ne bo pogajala s stavkarji. Oblast je poslaia v rov posredovalce, toda stavkarji so jim izjavili,
da ne pridejo ven drugače kot da se ugodi njihovim zahtevam. Žene in otroci stavkar-jev so apelirali na oblast, da naj kaj stori, da njihovi mo* ž je in očetje ne umrje jo v rovu. Več sto vojakov je bilo po-slartih v Pecs, da vsdrže "mir".
tPeti dan je družba pod pritiskom ugodila fttavkarjem v toliko, da jim je skozi zimo obljubila zvišanje plače. Na površje so prišli po petdnevnem stradanju večinoma v obupnem stanju. Nekateri so zblazneli od prestane muke. Mnoge so odpeljali v bolnišnico.
To ni bila prva stavka te vrste, ampak dobila je v svetovni javnosti največ pozornosti.
Nekaj
Steel trust za "pravice" delavcv
U. S. Steel korporacija ni niti malo nasprotna organiziranju delavcev, je dejal njen tastopnik posredovalnemu odboru, ki ga je Roosevelt imenoval z nalogo, da rešuje pritožbe in posreduje v sporih med delavci in jeklarsko industrijo. Korporacija sama je omogočila, da so bila v 165 njenih tovarnah . ustanovljena društva delavcev v svrho kolektivnega pogajanja z dru-ftbo.
Predstavniki prave unije jeklarskih - delavcev dokazujejo, da so dotična društva kom-Panijska unija, ustanovljena lato, da varujejo interese družbe, ne pa njenih delavcev. In nato zastopnik trusta od-
govarja, da zunanjih unij korporacija ne bo priznala pa magari ako Rooseveltov off-bor odloči njim v prid, ker je "zaprta delavnica" neameriška, med tem ko U. S. Steel korporacija in druge velike jeklarske kompanije verjamejo v svobodo — to je, da delavec lahko spada h kateri uniji hoče, ali pa k nobeni, in da lahko dela kjer hoče, brez o-zira na unijo. To je "ameriški princip" in družba ga bo varovala.	.
Vladni zaupniki vedo, da se trustjani organizirajo in prav tako vedo, da so trustjani za tako pravico zase, delavcem pa jo odrekajo, zato so že toliko stavk zadušili v krvi.
j statistike o brezposelnih
Statistični podatki, ki jih je predložil odbor A. F. of L. delegatom zadnje konvencije v San Franciscu, pravijo, da je bilo prve tri mesece tega leta v Zedinjenih državah nezaposlenih, ali pa le deloma zaposlenih 16,846,322, torej blizu scdemnast milijonov deiavcev.
Popolnoma nezaposlenih je bilo na podlagi omenjenih podatkov prve tri mesece 9,326,-514.
fttevilo nezaposlenih in deloma uposlenih je to jesen celo višje kakor v pričetku leta.
NAČELNA IZJAVA SOC. STRANKE NA REFERENDUMU ODOBRENA
Večina znaia 1,121 glasov. — Samo okrog tretjina članov se je udeležila glasovanja
Boj s citati iz knjig. - "Praktična politika" v demokratski stranki ne bo odpravila bede
Nemogoče je ustvariti izobilje za vse in ob enem ohraniti sistem profita m izkoriščanja
Uprava reliefa v Illinois
Državna pomožna akcija za brezposelne v Illinoisu ima v svojih uradih uposlenih 9,344 ljudi, ki prejemajo $853,407 plače na mesec.
Naročite New Leader
Najboljši in največji angleški socialistični tednik je New leader. Stane $1 na leto. Na-jročite si ga v uradu JSZ.-
V	novem strankinem uradnem glasilu "Socialist Action"
, z dne 20. oktobra je objavljen rezultat splošnega glasovanja o novi izjavi, ki jo je sprejela strankina konvencija koncem maja t. 1. v Detroitu. 5,993 članov je glasovalo zanjo in 4,872 proti. S tem je nova načelna izjava nadomestila prejšnjo, katera je bila zadnjič revidirana na konvenviji 1. 1924 v Clevelandu.
Sprejeta načelna izjava, katero je Proletarec priobčil kmalu po detroitski konvenciji, je smatrana za revolucionaren dokument v tem, ker se izreka v gotovih okolščinah za revolucijo, za nasilen boj proti vojni in za delavsko diktaturo v prehodni dobi.
V	prilog nove načelne izjave je odločilo največ članstvo v Wisconsinu. To je edina država, v kateri je soc. stranka res stranka, da se je izrekla za novo deklaracijo. Vse druge z relativno močnim socialističnim gibanjem so se izrekle proti, ene le z neznatno večino, na pr. New York, kjer je socialistična stranka po štervi-
Im .svojih volilcev najjačja izmed vseh držav v Uniji. V državah New York, Pennsylvania, California, Ohio, Connecticut, Indiana, Maryland, Massachusetts, Montana, New Hampshire, Oregon, Rhode Island, Vermont in par drugih je glasovala večina članov proti deklaraciji. Dobila pa je večino v državah Wisconsin, Illinois, Kansas, Minnesota, Missouri, New Jersey, Oklahoma, West Virgina itd.
V	Oklahomi, kjer izhaja American Guardian, je glasovalo 69 članov za in 7 proti deklaraciji. Južne države in večina držav na zapadu je za deklaracijo.
V	kolikor imamo podatkov, je glasovala večina članov JSZ za novo deklaracijo. Poročajo, da so glasovali člani naših Klubov v Wisconsinu stoodstotno za novo načelno izjavo.*
Značilno za politični razvoj delavskega gibanja v tej deželi je, da so komunisti postali v svoji taktiki skrajni oportu-nisti, dočim se je socialistična
(Nadaljevanje na 2. strani.)
PTON SINCLAIR je s svojo kandidaturo za governerja Californije razvnel duhove kakor že niso bili od predsedniških kampanj 1. 1920, ko sta si stala nasproti Harding in Cox, in 1. 1928, ko sta tolkla drug drugega Herbert Hoover in Al Smith.
Histeričnost te kampanje je omejena sicer le na Califor-nijo, vendar pa so ji dali splošen pomen. Kajti Upton Sinclair, kandidat na demokratskem tiketu, ni demokratski politik, ampak se je le "prikradel" na njen tiket. Vsa leta prej je bil socialistični propagator. Republikanska stranka v Californiji, kar pomeni "mašino" magnatov, ki jo kontrolirajo, straši prebivalstvo s citati iz Sinclairjevih knjig. Natisnejo nekaj stavkov v letaku in ga razpečajo v stotisoče izvodov. Na primer, republikanski kampanjski odbor je izdal letak citatov iz Sin-carjeve knjige "The 'Profits of Religion", s katerim dokazuje, da je njen avtor bogatajec in sovražnik vsake vere. V Californiji pa je armada duhovnikov, ki kontrolirajo par sto tisoč volilcev — in Sinclair — ne bodi len, je izdal letak, v katerem zatrjuje, da je bil vsikdar pristaš krščanstva, pravega Kristovega krščanstva in ob enem je izjavil, da je veroval prej in veruje danes v "osebnega Boga". Arthur Seare Henning ga takole citira:
"I am not an atheist; I believe in a personal God and always have."
Cilj, ki si ga je določil Upton Sinclair, je "odprava bede v Californiji" (End Poverty In California). Začetne črke njegovega programa v angleščini so E. P. I. C.—ali skupaj EPIC To je njegov program in kampanjsko geslo.
Sinclairjeva kandidatura je izreden političen pojav. Dokler je kandidiral kot socialist na socialistični listi, ni bil upoštevan. časopisje ga je ignoriralo. Ko pa je dobil s spretno organizirano kampanjo nominacijo na listi demokratske stranke, so ostrmeli ne samo demokratski nego še veliko bolj "politi-*ni" republikanske stranke. Slednjim je prišla njegova zmaga kakor nalašč.
Republikanci trošijo v tej kampanji velike vsote, ker hočejo, da zmaga v boju za goverriersko mesto njihov kandidat Merriam. Demokratsko stranko predstavljajo za podružnico "boljševiške internacionale".
Ako Sinclair zmaga, in ljudski protest je njemu v prilog, dobi priliko uveljaviti svoj EPIC. Tu pa se vsi njegovi dobri nameni izjalovijo, kajti on je kandidat demokratske stranke, katera v Californiji z njegovim privoljenjem izjavlja, da je proti socializmu in za ohranitev pravice do privatne svojine. To se pravi: Demokratska stranka v Californiji bo varovala kapitalistični sistem, tudi ako zmaga njen kandidat za governerja Upton Sinclair.
Voditelji demokratske stranke v Californiji so v zagatah, kajti oni prvotno niso bili za Sinclairja, ampak za svojega kandidata Creela. Po Sinclairjevi zmagi pri primarnih volitvah jim ni preostalo drugega kakor da se odrečejo podpirati njegovo nominacijo in s tem zavržejo svojo stranko, ali pa si ga pridobe pod svojo kontrolo. Odločili so se, da Sinclairjev EPIC na konvenciji svoje stranke omilijo in njega odobre za svojega kandidata.
Toda dejstva, da je bil Sinclair socialist, in da je v svojih knjigah agitiral za socializem, demokrati ne morejo izbrisati. Republikancem je to zelo všeč in trdijo, da je glas za Sinclairja glas za socializem. Demokrati morajo vsled tega zatrjevati, da to ni res in Sinclair njim v pomoč izjavlja, da je bil — da pa ni <več socialist. Kljub temu so demokratski veljaki jezni, ker se je Sinclair urinil v njihovo toplo gnezdo bas v času, ko imajo največ upanja, da izpodrinejo republikance iz državnih uradov.
Volilni boj med demokrati in republikanci v Californiji je v bistvu boj za mandate. Le socialistična stranka se resnično bori za program. Glasovi, ki jih dobi 6. noveTnbra socialistična stranka bodo glasovi za odpravo kapitalizma. Tisti, ki jih dobi Upton Sinclair, pa bodo v veliki meri protestni glasovi proti krizi, ne pa za odpravo sistema, ki je krizo povzročil.
Čezdalje več znakov fašizma
Napad na "radikalno" knjigarno v Minneapolisu — "Komunistične" knjige in pamfleti zažgani
V noči z dne 16. oktobra so "vigilanti", ki so vzeli "o-brambo ameriških institucij v svoje roke", udrli v Workers' book store v Minneapolisu, od-, nesli za okrog $600 vrednosti knjig in pamfletov, Češ, da so komunistični, jih zmetali v jamo, kjer kopljejo gramoz, in jih zažgali. Ob enem so pustili dva napisa. Na enem je bilo "Prvo svarilo komunistom" in na drugem "Mi nočemo komunistov v Minneapolisu".
Taki vpadi se množe. V San Franciscu na pr. so udrli v času zadnje splošne stavke v urad unije I. W. W. in v ko-munističčni lokal ter gfi raz-
bili, vse v imenu "patriotizma".
To, kar se je zgodilo ob Pacifiku in zdaj v Minneapolisu, se lahko pripeti poysod, kajti organizacije, ki propagirajo fašistične metode v boju proti zavednim delavcem, se množe. To bi moralo biti delavcem v svarilo, da se žurijo v svojem organizatoričnem in agitacijskem delu. Reakciji se bodo oteli le, če bodo dovolj močni, da odbijejo njen naval.
"Osvoboditev delavcev je stvar delavcev samih."-—Marksistični nauk, ki je vedno ničen.

mmmmr \	«■jwr^r^»' • »u 'iw »
1934«



PROLETAREC
List t latorooo	lj«d.t™
I sha j« vsako ar «do.
Delavska TUWm
^m nt
CIVILNA VOJNA, KI JÉ BlLA RES VOJNA
z 1
___j«r*tt*?«uh SorUHstÜM Ztmn.
ÍULEOCNINA ▼ Zedinjenih driavah sa «alo lat« $«.00; I	m pol lota fl.TI) aa éetrt lala «1.00.
>i aa mU lato $3.60; sa pol lata H M
ta offlaai moralo biti t nalom arada aaj-ét poadsljka popoldaa m priobčit«*
t IUvilki tekočega tedna.
PROLETAREC
•vary Wednesday by tka hf«daf
Mi l Publishing Co., iMk Established 1Ö06
Editor
-Trank Zaita
Manager__Charlas Pogarsloo
S!?
Sl'BSrRXPTIOtf RATES: O aa Year $3.00; Six $1.0«.—Foreign CcuntrUa, $3.50; ttz Months $2.00.
'tU»
PROLETAREC
W. seth St., CHICAGO, ILL.
Hrvati, Madžarska in Italija
Hrvati se pod vlado Beograda ne počutijo dobro. Sploh je poroka Hrvatov s Srbijo ves Čas nesrečen zakon. Beograd komandira in Hrvatom se to zdi poniževalno zanje, ker se smatrajo kulturno in gospodarsko na veliko višji stopnji kot je Srbija. Ker pa so mirovne konference dale prednost Srbiji, se je je po-služila. Ako bi ta privilegij dobili Hrvati in bi bil Zagreb glavno mesto Jugoslavije, se bi brikone Srbi počutili enako nesrečne. Je pač čudna reč — taka ljubezen med "brati".
Ne Srbi in ne Hrvati, in prav tako tudi Slovenci (razen socialistov) niso delovali za rešitev svojega narodnostnega problema v mejah socialnega razumevanja. Se manj pa jim je bilo za federativno republiko s socialno gospodarsko uredbo, kakor jo je predlagalo JRZ. Takratni vodilni Hrvati, njim na čelu dr. Trumbtf, so potrdili vse, kar jim je diktiral Nikola Pašič. Danes se jeze — nad Srbi, namesto da bi tudi sebi pripisali velik del odgovornosti za kaotični rezultat svoje ne-dalekovidne politike.
Srd Hrvatov do Srbov je tako velik, da mnogi niso mogli zadušiti veselja nad vestjo o atentatu v Marselju. Se celo komunistični "Radnik" je oznanil to vest z naslovom, v katerem je šovinistička notka. Sicer to ni čudno, kajti hrvatski komunisti se bore za osvoboditev Hrvatske s šovinističnega, na pa s proletarskega stališča.
Političnih atentatov je bilo veliko na svetu. Če je v carski Rusiji padel kak trinog, je bilo skoro v vsakem slučaju ugotovljeno, da je čin izvršil revolucionar v protest proti krivicam, ki so se godile ljudstvu. Za svoje dejanje ni storilec prejel podpore od nikogar.
Vse nekaj drugega je bil atentat rv Marselju. Izvršili so ga pustolovci, v Ameriki bi jim rekli gangsterji—katere sta z denarjem zalagali Italija in Madžarska. Ne Mussolini in ne Hortyjeva Ogrska nista imela namena priznati stvar do takega rezultata, kakor se je dogodil 9. oktobra. Podpirali sta "moralno" in finančno hrvatske skupine in mace-donske komitaše v namenu, da Jugoslavijo znotraj oslabita toliko, da bi razpadla, ali da jima vsaj ne bi bila nevarna.
Mussolini ju ni za osvoboditev Hrvatov, kajti če bi mu bilo za načelo svobode, bi ga najprvo uveljavil v Italiji. Madžarskim grofom se niti ne sanja, da bi trošili za vzdrževanje hrvatskih taborov v svoji deželi v namenu, da osvobode Hrvatsko — kajti kar oni s potrošenim denarjem hočejo doseči, je osvojitev Hrvatske za madžarsko krono.
Atentatorji v zgodovini, ki so svoj čin izvršili iz golega idealizma, so si ne samo ohranili ime, ampak mnogi izmed njih so si »gradili tudi sloves. Pustolovci, ki so s svojim šovinizmom naprodaj imperialističnim politikom za kakršnakoli dejanja, so provo-katorji s skrajno prostituirano dušo.
Zunanja umešavanja
Eugene Talmadge, governer Georgije, je ▼ boju proti delavcem tekstilne industrije meseca septembra v odgovoru voditelju stavke izjavil, da v njegovi državi ne bo trpel zunanjega vmešavanja.
Zunanji "umeševalci" so mu kajpada samo unijski organizatorji, ne pa Wall Street, kjer se odloča, kaj in kako naj govori gover-ner suverene države Georgije. Zunanje vmešavanje je torej dvojno. Tisto, ki se poteguje za pravice, ni dovoljeno. Ako daje navodila, kako naj se zatre stavke, je O. K., ker iloni na "starih ameriških tradicijah varovanja privatne svojine".
Socialna drama
Najprvo: Pozabljeni človek; nato Povprečni človek; v tretje, Do vsega dobrega upravičeni človek. — Konec: svinčenhe v praa. —. Na oknu tovarne pa se reži plavi orel t •rojim geslom "We Do Our Part".
Najjačje orožje delodajalca je grožnja odpustitve iz službe Milijone težakov vseh ifrst je mučenih s to neprestano pretnjo, poleg trpljenja, ki ga morajo prenašati v izvrševanju svoje službe.
Civilna vojna v Španiji j« bila vsliko knjla stvar, kakor pa s« j« »likala prvntna poročila. Vladna cen-«ura pač ni dopnstUa v »vet votli o roaaičnom «tanj«. V provinci Aatarias, kjer »o voliki rudniki, »o se revo-Incionarji najdalj driali. Mnogo vladno pal**e so raa-d o jo no. Požari, ki so nastali v rovoltl, »o napravili veliko ¿kodo. Tisočo ljudi jo kilo ubitih in raajonih, in poročila pravijo, da no »orno na oni strani, kajti rova-luc iona rji »o ubili vsakega oroiaika (člana civilno gar-«d), vojaka, josuika ali nuno, ki jim jo priila v roko. Tako trditvo so sovoda pretirano in vladn ter katolUka corkov jih dopuščajo sate, da opravičita svojo klaajo in pa aahtovo, da so po prokoas sodu ustroli vsakoga, ki jo v jot ali arotiran in ima oblast proti njoma "do-
kas", da jo kil aktlvoa v revolnciji. Znonkrat jo reak-cija s pomočjo eorkvo v Španiji s pot u vrh«. Toda poročitn, hI jih tajno pošiljajo aastopniki inoaomskoga tiska, trdijo, da je deftola vsllc aavideanomu pomirjanju kakor vulkan, hi proti snova ¡«bruhniti. Proki sod jo ukasal ustreliti več socialistov) med njimi je bil uhlt tudi Xavier Bueno, sloviti socialistični iurnalist ia glavni urednik socialističnega glasila Avance.
Ronhcija sahtova, da so obsodi v smrt tudi socialističnega vodjo Largo Cahaltero, toda vslod njegovo veliko popularnosti si vlada toga «mora al upala Isvriiti. Klerikalni faiisti sahtovajo vslod toga vso vladno moč aass* do hi epeaicienalco lakko «bijali po svoji volji.
Filozofija.
Kadar je ministrant bolj papežki kakor papež sam, tedaj je z ministrantom nekaj narobe.
Raketiratvo a Aleksandrom.
List bivšega hrvatskega frančiškana v New Yorku je brž podvzel kolekto za oslo-bodjenje mile Hrvatske otač-bine čim je bil Aleksander ubit. čemu zdaj sploh treba kolekte? "E, neka jazbeci prispevaj u, jer bi potrošili svoj novac svejedno."
To je geslo pustolovcev, katerim ni mar —kdo je na vladi — Aleksander kli Franc Jožef, Mussolini s steklenico ri-cinovega olja, Ottonov pod-nožnik admiral Horty, avstrijski Schuschnigg, der fuehrer Hitler, Pilsudski ali kdorkoli
—	glavno je, da nekdo plača pustolovskim "revolucionarjem" gulaž in djevojke, i da se jazbeci ljute.
"Business ia Business".
Iz New Yorka. — Hrvatski List, čigar glavni urednik je Ivan Krešič, je takoj, ko je bil Aleksander umorjen, podvzel kolekto za "oslobodjenje Hrvata". Intimni Krešicevi znanci vedo, da smatra Hrvate za molzno kravo. Toda on misli: Guli to paro, kajti če ne jaz, jo bo nekdo drugi! Tako gu-lijo "neoslobodjene" narode raketirji že stoletja. In narodi
—	Bog se jih usmili — so kakor muhe, ki sedajo na poli-man papir.
Največja glupoat.
Ali hrvatski šovinisti vedo, da je marsikdo izmed teh, ki danes pojejo slavo atentatorju Kalemenu, bil v enem ali drugem času v službi "krva-vog beogradskog režima" ? Lump je lump, pa naj bo plačan iz vladne blagajne v Beogradu, Rimu ali Budimpešti. Pričakovati osvoboditve od provokatorjev, ki so najeti od I krvnikov in tiranov, je največja glupost.
Proletarec in Jugoslavija.
"Proletarec" »je bil eden izmed prvih, ako ne prvPjugo-slovanski list v Zed. državah, ki ne sme v Jugoslavijo. Tiste, ki so ga nato tajno prejemali, je doletela pozneje stroga hišna preiskava in p»rsekucija. Od tedaj ne prihaja noben izvod Proletarca v Jugoslavijo. Toda naj mar zato, ker je vlada v Beogradu zaslepljena ali ignorantna, služimo politiki Mussolinija in Hortyja, ki nočeta Jugoslavije na svojem pragu? "Proletarec" je zoper režim kakršen je v Jugoslaviji, toda boj proti njemu vrAi tako, kakor Je v korist ljudstva Jugoslavije in svetovnega miru, ne pa v prid Musso-linijevih in Hertyjevih imperialističnih ambicnj.
Zanimanje aa "stari kraj".
Med vojno so slovenski socialisti pod vodstvom Etbina Kristana vabili Hrvate v borbo za pošteno, demokratično in socialno rešitev jugoslovanskega vprašanja. Ali napredni Hrvati so bili tedaj večinoma "moderni" in rekli, da jih stari kraj ne briga. Tako so tudi radikalni Hrvati po svoje pomagali, da je Jugoslavija takšna, kakršna je. Petnajst let pozneje so se zbudili, kakor tista požarna bramba, ki se je streznila šele ko je vas zgorela in začela napeljevati svoje cevi brez ciljev in smotrov ter nato oznanjala, da je požar srečno ustavila pri zadnji hiši.
■ •« -.»i Militantna taktika.
Kaj so militanti? Kaj je revolucionarna taktika? Niti dva si nista v soglasju na ti dve vprašanji. Ampak iz izkušenj je dognano, da so največji revolucionarji tisti, ki delajo, ne pa le govore .revolucionarno. Milijon militantnih organizatorjev je treba, pa bodo Zed. države kmalu socialistične brez Rooseveltove-ga new deala in brez Sinclair-jevega "Epica".
"Slovanska bratska aajnd-niča"
Eden bivših glavnih funkcionarjev FUS-a je nedavno razposlal slovanskim časopisom v tej deželi članek, v katerem predlaga, da naj se vse slovanske podporne organizacije strnejo v zvezo, da bodo protektirale svoje posebne slovanske interese. On meni, da pripadanje v National Fraternal Congress za slovanske podporne organizacije ne zadostuje, kajti tam so ameriške ustanove v premoči. Predlagatelj sicer ni Slovan, ampak je pri volji pomagati (za plačo) k reševanju skupnih problemov slovanskih organizacij.
Ni pa povedano, v čem se problemi slovanskih organizacij razlikujejo od italijanskih, švedskih, nemških itd.
Predlagatelj bržkone ni pomislil, da se niti podporne organizacije ene narodnosti ne morejo združiti; niti ne, da med Jugoslovani v Ameriki deluje že pet let takozvana jugoslovanska bratska federacija, ki ima dozdaj v svoj kredit nekaj sej, par shodov, malih družabnih zabav in pa stroške za vožnje in dnevnice, ki jih plačuje članstvo. Tudi par dobrih poročil in referatov je bilo podanih, ter načrt za stabiliziranje sklada ia bolniške podpore. Ali to bi poročevalci lahko storili v glasilih brez snidenja v kakem gotovem mestu — to se pravi, brez stroškov za svoje in druge jednote. Za skupnost je
treba odbornikov, ki morejo in hočejo delati zanjo — ne samo govoriti.
"Velik prepir."
Louis Adamič se je prošlih par let pričel resno zanimati za Jugoslavijo. Napisal je o nji in o sebi knjigo — "The Native's Return", ob enem pa povzročil s svojim obiskom starega kraja veliko — prahu. del je tja na stroške Gug-genheimove ustanove, katera običajno ne podpre nikogar, ki je radikalnih nazorov. Dospel je v Jugoslavijo in tedaj se je začelo slovesno sprejemanje povrnjenega sina, ki je prišel slaven iz tujine. Vse mu je bilo na razpolago. Tudi h kralju so mu bila vrata odprta. Potem pa so gostitelji spoznali, da so se — ukanili, in v staram kraju je nastal zaradi Adamiča velik ravs in kavs. Ko je prišel v Ameriko, je na shodih hrvatskih separatistov (v Farrellu) in na slavnosti 30-let. SNPJ v Milwaukeeju kritično omenjal tudi jugoslovanske socialiste, četudi so bili mnogi izmed njih preganjani, zaprti v Veliki Kekindi in «v drugih ječah, in akoprav je bilo pet socialističnih književnikov na Slovenskem zasli-šavanih še posebno zato, ker so bili svoječasno sotrudniki Proletarca (Cerkvenik, Seli-škar, Vuk, Klopčič in Cvetko Kristan).
Louis Adamič se je po atentatu v Marselju zameril režimskim jugoslovanskim patriotom in tudi mnogim, ki niso režimski. Trdijo, da je pustolovec v ocenjevanju in v kritiki. Tako so se začeli kregati Adamič, Glas Naroda, Pupin, Tesla, bivši ameriški poslanik v Beogradu prince, milwauški Obzor, Jugoslovanski Glasnik, Am. Domovina itd. Takšna Šmentana reč! Pa pravijo, da so "amerikanizira-ni" Američani, ali pa zastopniki tuje države, ki se ne ume-šavajo v domače špetire!
Kako to, da se ti ljudje, ki so se razhudili zaradi dogodka preko Atlantika, nič ne vz-rujavajo, kadar amer. "ban-diti" pobijajo ameriške prole-tarce (San Francisco, Minneapolis, stavka tekstilnih delavcev, stavke v Chicagu itd., itd., itd.) Drugače pa je čisto na mestu, da si drug drugemu povedo, kar jim gre! Če bo kdo lagal, se bo polagoma tudi izvedelo in ne bo z lažjo vsled tega nič trajnega dosegel.
Na naalov R. S.
Zadeva je drugačna. In ako ni, — in če je Frank Novak re» krivec, tedaj naj izdajatelj Obzora (gotovo ima toliko vpliva) dobi enega ali drugega člana (ako noče sam postati član) ter naj Franka Novaka obtoži zaradi tiste brošure. Ob enem se naj zaveže, da bo priobčil izjave in dognanja, kakor jih bo izdala merodajna avtoriteta poleg svojih Komentarjev. Vse to seveda ne bo pomenilo nič dru-
gega kakor nadaljevanje prepirov, ki so napravili milwau-ški naselbini v proilih nekaj letih že prilično nepotrebne škode če je ¿koda sploh kje potrebna. Kar se tiče zadeve J. S., jo Obzor napačno tolmači.
Boj na daljavo.
Margaret Jankovich, tajnica hrvatskega ženskega kluba, pridružen hrvatski selja-Čki stranki v Ameriki, se v ameriških časopisih bori za osvoboditev Hrvatov na Hrvatskem. Kaj pa Hrvati v Gary-ju, Pittsburghu, So. Chicagu, Wentworthu, Racine Ave. in v drugih krajih v tej "ivobo-dni deželi"? Mar ne bi bilo pametno, če se bi poleg "Bad-nika" še kdo drugi brigal za osvoboditev teh ljudi, namesto da se jih samo nadleguje b kolektami za rešitev njihovih duš in pa za osvobojenje njihovih bratov in sester na Hrvatskem?
"Heil Hitler!"
Kongresna komisija je v New Yorku preiskala aktivnosti nacijev in dosegla, da so se naciji, židje in drugi nasprotniki nacijev tepli v sodni dvorani tako, da je bila preiskava prekinjena in odgodena. Naciji so vpili "Heil Hitler" in tolkli, drugi pa, doli s Hitlerjem in vračali udarce. Patrioti v ameriških listih se zgražajo kot običajno in pravijo, čemu se ta svojat ne vrne tja, od kjer je prišla, in se tam pretepa? In zaključujejo, da je Amerika bržkone tudi za nacije prijetnejša dežela kakor pa Hitlerjev tretji raj h.
Labor College v Chicagu
V Chicagu je bil nedavno otvorjen Labor College, v katerega se je vpisalo nad 200 slušalcev. V tej u<čni ustanovi deluje okrog 20 unij, nekaj podpornih društev ter socialistična stranka čikaškega o-kraja.
Načelna izjava socialistične stranke na referendumu odobrena
(Nadaljevanje s 1. strani.)
stranka s to izjavo postavila daleč na levo — v marsičem veliko bolj, kakor pa so komunisti. Da-li bo dokument, ki ga je sprejelo članstvo iv državah, kjer sploh ni resnega delavskega političnega gibanja, razen v Wisconsinu, pripomogel k razmahu socialistične stranke, ali pa ostal le na papirju, je danes še uganka.
Vsega skupaj se je udeležilo glasovanja 10,865 članov. "Socialist Action" poroča, da je to približno le ena tretjina strankinih članov.
Glasovanje po državah je izpadlo sledeče:
Za Proti
Alabama ........... 4	0
Ari tona .......... SI	12
Arkansas ......... 85	4
California . -i....... 109 114
Colorado........... 43	7
Connecticut......... 164 189
Delaware .......... 10	1
D. C............... 17	26
Florida . ...'....... 24	10
Georgia............ 4	3
Idaho ............. 8	2
Illinois............ 454 181
Indiana ........... 100 221
Iowa .............. 37	9
Kansas . ........... 145	13
Kentucky .......... 26	2
Louisiana.......... 21	4
Maine ............. 38	28
Maryland .......... 52 1.10
Massachuesetts..... 257 450
Michigan..........316 130
Minnesota.......... 41	29
Missouri ........... 224	40
Montana.......... 2	38
Nevada . . . ......... 1	3
New Hampshire ..... 23	28
New Jersey ........ 330 251
New Mexico ........ 34	8
New York .........1,189 1,587
North Carolina ...... 33	1
Ohio.............. 228 255
Oklahoma......... 69	7
Oregon ........... 10	66
Pennsylvania ....... 546 771
Rhode Island ....... 23	34
South Carolina ..... 3	0
Tennessee.......... ,17	7
Texas............. 41	30
Utah.............. 10	3
Vermont.......... 23	26
Virginia........... 27	16
Washington ........ 39	11
West Virginis ...... «2	2
Wisconsin .........1,032 169
Člani at-Large ...... 15	4
Skupaj......5,993 4,872
NASI KU III V
<ij:vi:la\ih
h z.
VI.
Klub It. 49, obnovtjen 31. oktobra 1920, je pod Hafnerjevim vodstvom kmalu prenehal. Tudi slovenski klub, pripadajoč komunistični Workers' Party, se ni mogel uveljaviti.
Nato je poskušal s slovensko socialistično postojanko JSZ John Priidieh. Kljub trudu ni bilo uspeha. Dne 30. aprila 1922 je imel klub shod, na katerem je govoril Frank Pe-trich. Udeležilo se ga je okrog 140 oseb, kakor je poročal John Prudich v Proletarcu.
L. 1923 je postal klub št. 49 spet neaktiven. Vzlfc velikefriu številu radikalno mislečih slovenskih delavcev v tej mnogobrojni naselbini ni mogla obstati ne socialistična in ne komunistična slovenska organizacija. Niti ni mogla biti dolgo brez nje, kajti meseca oktobra 1924 je bil klub št. 49 spet "reorganiziran". Tajništvo kluba pa je prevzel Jo-seph Presterl. Pristopilo je 6 članov.
Presterl je bil energičen tajnik. Veliko je dopisoval in kritiziral. Tako je postal polagoma odgovoren za vse kritizujoče dopise iz Clevelanda, ki so imeli psevdonimne podpise. Zameril se je zelo Aujustu Kabaju, tedanjemu upravniku Enakopravnosti, in nekaterim drugim okrog omenjenega lista. Vrhu vsega pa se je zapletel Še v oseben boj z družino bližnjega sóseda (J. Lokarja), g katero je bil prej v zelo prijateljskih odno-šajih. Tako so interesi kluba bili potisnjeni v ozadje v prid osebnostim.
Proti Presterlu je objavljala depise "Enakopravnost", ki je javnost v Clevelandu polagoma pripravljala na razkritje "dokumenta sramote". Objavila ga je dne 20. novembra 1928. Podpisal ga je Josip Pezdirc, tajnik kluba št. 49, in priredil Avgust Kabaj. V njemu je dolžil Presterla intriganstva, ga-ženja socialističnih načel, provokacij in dopisovanja v "Am. Slovenca". On (Pezdirc) pa da se je v svoji naivnosti pustil Presterlu izrabiti za orodje v teh nečednih bojih.
"Dokument sramote" (!) je klubu št. 49 veliko škodoval. Presterl se je že prej več alt manj umaknil aktivnostim v klubu in društvih, potem pa popolnoma. Postal je vsled senzacionalnih izjav ter očitanj v Enakopravnosti v naselbini zelo obsovražena oseba. Kabaju se je poteza imenitno posrečila. Tudi Louis Truger je posegel v ta boj s članki v Enakopravnosti.
Klub št. 49 je potem Presterla pod vplivom "javnega mnenja" Črtal in deloval naprej kolikor je v danih okolščinah mogel. Vzelo je par let, predno je prebolel udarce, ki so mu bili zadani v omenjeni gonji. Presterl je bil v tem boju bolj žrtev kakor pa krivec, če se ne bi bil predal osebnim mrž-njam toliko, da so mu zaslepile razsodno dedovanje, bi bil takrat argumente in obdolži-tve nasprotnikov z lahkoto izpodbil.
Klub JSZ v Collinwoodu se je torej dvigal in padal. Doletavale so ga krize za krizo. To je vzrok, da tudi danes v članstvu ni toliko močan, kakor bi se v taki naselbini upravičeno pričakovalo. 100 članov ne bi bilo ravno veliko, ima pa jih le okrog 30.
Nekateri člani — med njimi posebno Frank Barbich, so si veliko prizadevali, da klub ojačajo v članstvu in v aktivnostih. Prošla leta so bile njegove priredbe izredno dobro obiskane, torej ima v naselbini močno zaslombo, manjka pa mu članoV. To je njegov glavni problem. Redne seje ima ob nedeljah dopoldne, kar je po mojem mnenju slabo za razvoj kluba. Najboljši čas za seje naših klubov so večeri ob delavnikih. Pridejo lahko ženske in mladina.
Bodočnost JSZ o¿visi predvsem od naselbin, kjer se poslednja leta naseljuje največ naMh rojakov. Klub št. 27 na St. Clairju in 49 v Collinwoodu, klubi v Milwaukeeju, Detroitu, Chicagu in nekateri drugi — med njimi tudi klubi v Pennsylvaniji — imajo še mnogo prilike napredovati, bodisi v članstvu in v aktivnostih.
V Clevelandu ima JSZ poleg kluba na St. Clairju in v Collinwoodu tudi klub št. 28 v Newburghu; imeia ga je že parkrat v West Parku, toda ker ni imel, vitrajnih, popularnih agitatorjev, je razpadel. Ustanovljeni so bili klubi JSZ v predmestjih Euclid in Maple Heights. Ni bilo sposobnega vodstva in ju je doletela enaka usoda.
Ob priliki prošlega zbora JSZ, ki se je vršil v Collinwoodu, sem izprevidel, da ima JSZ v Clevelandu za svoj razmah bodisi v agitaciji za pridobivanje članstva, naročnikov socialističnemu tisku in za prosvetno delo veliko boljše pogoje, kakor domnevajo elevelandski sodrugi. Težki boji, razkoli in druge neprilike, ki so zadele njihov pokret, so vsejali precej malodušnosti in psihologijo defitizma.
Ko premagajo to hibo v svojih vrstah, bo napredek mogoč posebno v članstvu in na polju prireditev z delavskimi sporedi. Socialistična ideologija ima bodočnost kot nobena druga, vzlic šibkosti današnje socialistične stranke. O socializmu pišejo danes tudi tisti kap!4**»stični časopisi, ki so ga leta in leta ignorirali; pišejo o njemu ne zato, da bi t* oglašali, ampak da ga očrnijo med nevednimi, ker čutijo, da jim postaja v resnici nevaren.
(Konec.)
t
ZOLA t
RIM
PotlomU ETBIN KRISTAN
(Nadaljevanje.)
Groznemu Gregorju VII., osnaževalcu hramov, gospodarju kraljev? Inocentu III., Bonifaciju VIII., gospodoma duš, narodov in prestolov, ki sta oborožena z besnim prokletstvom, s tako silo vladala srednji vek, da ni bilo katoličanstvo nikdar več tako blizu uresničenju svojih sanj? Vrbanu II., Gregorju IX., ali kateremu drugemu onih papežev, ki jim je v srcih gorela žgoča strast križarskih vojn, koprnenje po svetih avanturah, ki je dvigalo množice in jih gnalo za osvojevanjem neznanega in božanskega? Aleksandru III., ki je branil papeštvo proti cesarstvu in se bojeval do skrajnosti, da ne bi odstopil ničesar od najvišje oblasti, katero mu je bil podelil iBog, pa je naposled zmagal, zmagoslavno postavljajoč nogo Frideriku Barbarossi na glavo? Juliju II., ki je dolgo po žalostni avinjonski dobi nosil oklep in utrdil politično moč Svete stolice? Levu X., krasoto ljubečemu, slavnemu zaščitniku re-nesance, cele velike umetnostne dobe, ki pa je bil kratkega, neproročanskega duha, ter je ravnal z Luthrom kakor z navadnim upornim menihom? Pij-u V., temni, besneči reakciji, plamenu grmade, ki je šibala popoga-njeno zemljo? Kateremu izmed teh papežev, ki so vladali »v neomejeni veri po triden-tinskem koncilu, ko je bila varnost zopet popolna, cerkev vsled svojega ponosa, svoje nepopustljivosti, svojega vztrajanja na brezpogojnem spoštovanju dogem rešena? Ali onemu papežu v dobi propada, ko ni bil papež nič drugega kakor razkošje velikih evropskih monarhij urejajoči veliki mojster ce-_ remonij — onemu Benediktu XIV., neizmernemu duhu, globokoumnemu teologu, ki je posvetil svoje lepo življenje pravilom nebeških reči, ko so mu bile roke zvezane in ni več mogel razpolagati s kraljestvi tega sveta?... Tako se mu je razvijala pred očmi zgodovina papeštva, najčudovitejša< zgodovina: Spoznalo je vse menjave sreče, najnižje; najbednejše, pa najvišje, najsijajnej-še; trdovratna je bila njegova volja, ki mu je ktjub ivsemu, sredi požarov, pobojev in propadanja narodov ohranila življenje; v osebah svojih papežev je vedno stalo zmagovito pokonci. Oni so bili najčudnejši rod neomejnih, osvajajočih in gospodujočih vladarjev, kar jih je kdaj poznal svet. Vsi, tudi kar jih je bilo betežnih, in slabotnih, vsi so bili gospodarji sveta, vsi so žareli v neminljivi slavi nebes, če jih je človek zarotil v tem starodavnem Vatikanu, kjer so se njihove sence gotovo ponoči budile in plavale po brezkrajnih hodnikih, po velikanskih dvoranah v tej grobni tišini* ki je morala dobivati svojo grozo od tega, da so se njih noge lahno dotikale marmornatega tlaka.
Ali zdaj si je Pierre dejal, da pač prav dobro pozna velikega papeža, kateremu je hotel naličiti Lev XIII. To je bil povsem v začetku katoliške moči Gregor Veliki, osvoje-ivalec in organizator. Rodil se je iz starega rimskega plemena in nekoliko stare cesarske krvi je bilo v njegovem srcu. Upravljal je pred barbari rešeni Rim, urediti je dal duhovne domene in razdelil blago te zemlje. En del revežem, en del duhovništvu, en del cerkvi. Tudi je bil prvi, ki je ustanovil propagando; razpošiljal je svoje duhovnike, da bi civilizirali in vpokojili narode in njegovo osvojevanje je seglo do Velike Britanije, ki se je podvrgla božanski postavi Kristovi. Tak je bil po dolgem razdoblju stoletij tudi Sikst V., finančnik in politik, vrtnarjev sin, ki se je izkazal pod tiaro za enega najobsežnejših in najpožrešnejših duhov dobe, ki je bila bogata finih diplomatov. Zbiral je zaklade, bil je trd in skop, da je mogel vladali kot gospod, ki ima v skrinji vedno za vojno in mir potrebni denar. Dolga leta je vodil pogajanje nad pogajanjem s kralji, nikdar ni obupal nad zmago. Prav tako se ni upiral svoji dobi; vzel jo je, kakršna je bila, po tem jo je izkušal predrugačiti v interesu Svete stolice, bil je uslužen vsemu in vsem, ter je že sanjal o evropskem ravnotežju, katerega središče in gospodar je hotel biti sam. Pri tem,Je bil zelo svet papež, ognjevit mistik, toda papež, ki je bil najabsolutnejši, najneomejenejši duh, obenem pa za delo pripravljeni državnik, ki je hotel zavarovati kraljestvo božje na tem svetu.
Ali v navdušenost	„ ||pi
irala kljub namenu, da ostane miren in ki
je pomedla vso razumnost in vse dvome, se je Pierre vprašal, zakaj pravzaprav izpra-šuje preteklost. Ni li pravi Lev XIII. papež njegove knjige, ki ga je on opisal po svojem srcu, kakor hrepene po njem in ga pričakujejo srca ljudstva? Gotovo ni bila podoba strogo podobna, toda v glavnih potezah mora biti resnična, da ne bo moralo človeštvo zdvojiti nad svojo rešitvijo. In cele strani njegove knjige so se mu dvignile, so mu vz-plamtele pred očmi; videl je zopet svojega Leva XIII. pred seboj, modrega državnika, posredovalca, ki pripravlja enotnost cerkve, da bo močna in nepremagljiva, ko pride bližnji dan neizogibnega boja. Videl ga je pred sabo, oproščenega skrbi posvetnega gospodstva, zraslega, očiščenega, bleščečega v moralni krasoti, edino nad narodi stoječo avtoriteto; kajti spoznal je smrtno nevarnost, ki bi bila v tem, če bi se prepustila socialistična rešitev v rokah sovražnikov krščanstva, pa je bil trdno pripravljen, da nastopi v sodobnem boju za obrambo revežev in trpinov kakor nekoč Jezus. Videl ga je, kako se postavlja na stran demokracije, kako priznava republiko na Francoskem, kako pušča s prestolov pregnane kralje v pregnanstvu in izpolnjuje prerokovanje, ki je obljubilo Rimu zopet vlado sveta, čim združi papež vso vero in se postavi na čelo ljudstva, čas se izpolnjuje: Cezar je pobit na tla, samo papež vstaja. Ne bo li se ljudstvo, veliki mutec, za katerega se pulita obe sili tako dolgo, zdaj vdalo očetu, ki je zdaj pravičen in usmiljen, ko sprejema plamteče-ga srca in razpetih rok delavce, brez kruha in berače s ceste? V strašni katastrofi, ki preti trhlim družbam, v grozni bedi, ki pustoši mesta, ni mogoča druga rešitev kakor Lev XIII., prerokovani, neizogibni izveličar, pastir, poslan, da reši svoje ovce z obnovitvijo krščanske občine, pozabljene dobe prvega krščanstva bližnje nesreče. Naposled zavlada pravičnost, naposled zažari resnica kakor solnce, in vsi ljudje se spravijo, en sam, v miru živeč, le izenačujočemu zakonu dela poslušen narod pod visoko zaščito papeža, edine vezi usmiljenja in ljubezni.
Zdaj je pograbilo Pierra kakor plamen, ki ga je dvigal in gnal naprej. Naposled, naposled ga bo videl, si pred njim olajšal srce, mu odprl svojo dušo! Toliko časa že koprni strastno po tej minuti, se bojuje z vsem svojim pogumom, da bi jo dosegel! Spomnil se je na vse zapreke, ki so neprenehoma nastajale, na vse, s čimer so ga od njegovega prihoda hoteli prikleniti na Rim; ta dolgi boj, ta končni, nepričakovani uspeh je povečal njegovo mrzlico, pojačal njegovo željo po zmagi. Da, da, zdaj jjremaga in osramoti nasprotnike svoje knjige. Kaj bi ga mogel, kakor je dejal že monsinjoru Fornaru, zatajiti Sveti oče? Ni li enostavno izrazil njegove tajne ideje? Morda prezgodaj, ali ta napaka je odpustljiva! Spomnil se je tudi, kar je bil dejal monsinjoru Naniju — tisti dan, ko se je zarotil, da ne uniči svoje knjige, ker se nima kesati in ker pima - ničesar preklicati. To minuto se je še enkrat izprašal, in v silni nervozni razburjenosti, v katero ga je spravilo čakanje po dolgem potovanju po tem velikanskem, nemo in mračno ga obje-majočem Vatikanu je mislil, da poseduje vso svojo hrabrost in vso moč svoje volje; ta mu je imela pomagati, da se brani, da pri-ivede svoje prepričanje do zmage. Kljub temu ga je polagoma docela zmedlo, moral je zbirati svoje misli, da se je vprašal, kako bo vstopil, kaj bi govoril in kakšne izraze bi rabil. Zmršene in težke reči so se bile morale nabrati v njem, zakaj njih teža ga je tlačila, ne da bi si mogel razjasniti-svoje stanje. Pravzaprav je bil že strt, izčrpan in ni imel nobene prožne sile več razun poleta svoje fantazije, razun kriča svojega usmiljenja s strašno bedo. Da, da, kar hitro bo vstopil, padel na kolena, govoril, kakor bo znal in pustil, da mu prekipi srce. In gotovo se mu Sveti oče nasmehlja in ga odslovi z besedami, da ne podpiše obsodbe knjige, v kateri je našel samega sebe s svojimi najljubšimi mislimi.
iPierra se je lotila taka slabost, da je zopet stopil k oknu in pritisnil razbeljeno čelo na ledeno šipo. V ušesih mu je šumelo, kolena so se mu šibila, kri pa mu je s silnimi sunki bila v glavi. Trudil se je, da bi ničesar več ne mislil. Opazoval je s sencami preplavljeni Rim in ga prosil, naj mu podari nekoliko onega spanja, v katerem se je pogrezal. Naenkrat je določno začutil, da stoji nekdo nepremično za njim; nalahno se je zdrznil in se obrnil.	(Konec jvihodnjič.)
OGLAŠAJTE
v
PROLETARCU
Socialistične aktivnosti v Chicagu
Odkar s0 se duhovi več ali manj pomirili med čikaškimi socialisti in smo dobili novega tajnika v osebi sodruga Ar-thurja McDowella, ki je tudi strankin kandidat za kongres-nika "at large", se je v našem gibanju zopet pojavilo več socialističnega življenjajn volje do dela.
Sedaj, ko so strankine "družinske zadeve" več aH manj izravnane, smo se vrgli v volilno kampanjo. V razmeroma kratkem času smo dobili dovolj podpisov na lominacij-sko peticijo za državno listo
—	nad 25,000, kar ni majhno delo. Državni volilni odbor, sestoječ iz govemerja, njegovega justičnega tajnika in blagajnika, se je sicer nekaj časa upiral sprejeti našo listo radi male tehnične napake
—	peticije so bile vložene par ur pozno, toda ne prepozno. 'Pod zunanjim pritiskom se je odbor pa podal, ker je bil prisiljen.
V	prihodnjih par tednih je treba izvršiti drugo važno delo v zvezi s kampanjo: razne-sti kupe literature, agitirati za našo listo ustmeno in končno paziti, da bodo naši glasovi prešteti. V volilne koče moramo postaviti pri Štetju glasov najmanj tisoč paznikov, kar pomeni, da bo moral
I vsak član in članica stranke na to delo ali pa dobiti namestnika, če je sam zadržan.
Tak je sklep seje centralnega odbora — klubovih zastop-inikov. Od vseh članov se zahteva tudi aktivnost v kampanji, ker mrtvo članstvo pomeni mrtvo organizacijo. Biti samo socialist po prepričanju, Maj-ku pa prepustiti delo, to ni dovolj. Na tak način se ne gradi nobenega gibanja, najmanj pa socialističnega. V klubu St. 1 imamo sicer večje število aktivnih sodrugov in sodružic, toda jih potrebujemo še več kakor tudi več novih članov, če vsak stori nekaj, svoj delež, pa bomo skokoma napredovali v vseh ozi-rih. Uspeh je le v kooperaciji.
Naš kampanjski shod na zapadni strani bo v petek 2. novembra ob pol osmih zvečer v dvorani SNfPJ. Po prvotnem načrtu bi to imelo biti le predavanje, ker bo v naši sredini sodrug Fred Henderson, eden najprominentne>ših angleških socialistov, ki je sedaj v Ameriki na predavateljski turi za stranko. On je izboren govornik.
Program .smo sedaj toliko preuredili, da bo ta priredba obenem tudi naš kampanjski shod. Sodelujejo tudi češki sodrugi in klubi. Poleg Hender-sona bosta imela krajše govore tudi Milada Beranek, urednica Spravedlnosti, in sodrug McDowell, strankin kandidat za kongresnika na splošno. Naloga in dolžnost vseh sodrugov je, da vsak po svoji moči pripomore do čim boljšega uspeha. Agitirajte za ta shod in se ga sami udeležite. Govornika kakor je sodrug Henderson se ne sliši ob vsaki priliki. V nedeljo popoldne 4. nov. bo on poleg Frankif Cros-waitha govoril na strankinem shodu v Masonic dvorani v "loopu".
V	sredo večer 21. novembra pa bomo imeli priliko pozdraviti v Orchestra Hall sodruga Juliusa Deutscha, poveljnika hrabrega avstrijskega Schutz-bunda, ki je v zadnjem februarju tako junaško branil rdeči Dunaj, Line in druge socialistične trdnjave v Avstriji. To bo največji socialistični shod zadnjih let v Chicagu. Sodrug Deutsch bo v Chicagu tri ali štiri dni in bo govoril na več shodih.
Zaenkrat je glavno, kolikor se splošnega članstva tiče, da izvršimo dobro delo v ostalih dneh. volilne kampanje. V nedeljo zjutraj 28. oktobra je raznaianje letakov, na kar se pripravite vsi člani kluba. Izvzete so le gospodinje in kuharice. Pridite k Proletarcu okrog osme ure. Tudi je potrebno, da se takoj prijavite za službo paznika pri štetju glasov na volilni dan. Apeliramo tudi na naše simpatičar-je, d;* nam pomagajo pri tem delu. V okraju Cook je namreč pet tisoč pricinktov. čim več volilnih paznikov imamo, tem več bo naših glasov. Ako so v volilni koči sami republikanci in demokrati, si navadno razdele glasove manjšinskih strank ali jih pa ne štejejo. To so pokazale Še vsake volitve in predvesm pa zadnje, ko je bilo v Chicagu pokradenih tisoče socialističnih glasov, ne manj ko polovica.
A. G.
Problem solidarnosti
Diskusij* r klubu it. 1 o "enotni fronti".
Chicago, 111. — Ali ideja solidarnosti delavskega razreda dobKa trdnejša tla, ali pa so razkosanja in medsebojni boji še vedno vodilni mo tiv? Ali so današnje razlike med delavskimi strujami res tolikšne, da jih ni mogoče premostiti? Komu koristi razcepljenost delavstva, in kaj je vzrok borbe med brati?
O teh vprašanjih bo v klubu št. 1 JSZ diskuzija po redni seji v petek 26. oktobra v spodnji dvorani 9NPJ. Pridite na sejo točno. Vsakdo bo imel priliko govoriti v razpravi o tem vprašanju, ki jo bo otvo-ril Frank Alesh s kratkim referatom. — P. O.
tem namenom, in upam, da se
nam to posreči.
Kampanjski shod se bo vršil v pondeljek 29. oktobra. Udeležite se ga vsi! Na tem shodu bomo tudi razpravljali o okrajnem socialističnem ti-ketu, katerega še nimamo. Treba si bo izbrati kandidate, oziroma se zediniti, katere vpišemo na glasovnico. Za assemblymana je okrajna organizacija že izbrala sodruga Ernesta Boyda iz Whiteeja. Zapomnite si njegovo ime in ga vpišite na volilni dan na glasovnico. Glede ostalih kandidatov bo na tem shodu vsak, ki se vpiše v klub, lahko suge-stiral koga naj si izberemo.
Mike Krult*.
alistična. Tisoče In tisoče je takih slučajev, kiir je snov
pač povzeta iz življenja industrijskega delavca, ki se po-ftkoduje in je zvito osleparjen za odškodnino ter radi svoje' bolezni zgubi tudi svojo družino. Igrana je bila prilično dobro in prepričevalno.
Po programu smo se zabavali v spodnjih prostorih v družbi večjega števila Čika-žanov, okrog 70 jih je bilo. In rečem, da smo se prav fino zabavali in obnovili medsebojno prijateljstvo. Želeti je, ia bi kaj sličnega organizirali tudi prihodnjo pomlad. .
Poročevalec.
Socializem med farmarji v Wiscon»inu ,
. Willard, Wis. — Zadnje čase, nekako od lanskega leta, se je socialistično gibanje pričelo naglo širiti tudi med wis-consinskimi farmarji — prvič v zgodovini države. Je pač znamenje časa. Kriza je tudi marsikateremu farmarju odprla oči, new deal ga je pa prepričal — ali ga pa še bo —-da z raznimi reformami, ki streme za flikanjem sedanjega profitnega sistema, nima s te strani kaj pričakovati.
Razredni boj so wisconsin-ski farmarji posebno občutili v zadnji mlekarski stavki. Kapitalistična država je tudi proti nam nastopila z oboroženo silo. S sodelovanjem v tej stavki so si socialisti odprli pot za svoje ideje in od takrat so med farmarji dobrodošli.
Po tej stavki se je socialistično gibanje pričelo naglo širiti med wisconsinskimi farmarji in je zadnje čase doseglo tudi naše kraje. V okraju Clark, kjer se nahaja naš Wil-lard, je bilo zadnje čase ustanovljenih več socialističnih klubov in tudi okrajna organizacija, ki je nekaj novega za ta okraj. V njeno ekseku-tivo je bil od tukaj izvoljen sodrug John Jelerčič. V socialističnem gibanju so aktivni pretežno sami mladi ljudje, kar je zelo razveseljivo.
Angleški socialistični klub nameravamo ustanoviti tudi v tej naselbini. Deloma v ta namen in deloma v interesu strankine vtflilne kampanje pride k nam sodrug Boyd iz Gilmana, ki bo govoril na shodu. On kandidira za kongresnika v 8. distriktu. On je mlad bojevnik in farmarski sin. V tej kampanji je organiziral že več klubov, med drugimi na Whiteeju in Unity. Tudi k nam pride deloma s
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI
i»
JE
I	TISKARNA
2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL.
Mi tiibno v ilovniktm, hrvalkom. ilovailiam, čeikem, poljakeas, kakor tudi t aafloikem ia ntmlkem j«iiku.
NASA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCI
>»»MM»M»IMM»»M»MMMM»»MIMMMM
Waukegansko zborovanje Konference JSZ
North Chicago, III. — Predzadnjo nedeljo, 14. oktobra, še je tukaj vršila konferenca Prosvetne matice, kar je le ugotovitev dejstva, ki je čita-teljem Proletarca že znano. Zborovanje se je vršilo z malim premorom od okrog devetih do pol treh popoldne, nakar se je vršil koncert s par kratkimi govorniškimi točkami in enodejanko "Vlomilec".
Od osmih klubov JSZ v tem okrožju je bilo zastopanih na tej konferenci sedem; od 15 podpornih društev se je povabilu odzvalo 11 in od sedmih kulturnih društev in drugih organizacij, ki so bila povabljena, jih je pet poslalo zastopnike. Vseh zastopnikov je bilo okrog 25, kar ni veliko — povprečno le po ena oseba na organizacijo in le par jih je imelo več ko enega zastopnika.
Predsedoval je sodrug Frank Alesh, zapisnik je pa vodila sodružica Anna Mahnich. Tajnica Frances Zakovšek, ki bo služila še naprej v tem uradu, je poročala o delu konferenčne organizacije in pa o pripravah za popoldansko priredbo. Diskuzije so bile o raznih vprašanjih, o delavskem časopisju in drugem. Prihodnja konferenca se vrši enkrat v maju, in sicer v Waukega-nu, ki je središče tega okrožja.
Udeležba na popoldanskem programu je bila povoljna, u-poštevajoč našo bojazen pred "rdečkarji", oziroma kompa-nijskimi vohuni, katerim je uspelo vliti strahu v nekatere tukajšnje delavce. Ni pa bila dovolj velika za tako bogat program, kakor nam ga je nudila konferenca. Imeli smo domače talente in socialistični pevski zbor iz Chicaga. Odkar je zbor del kluba št. 1 JSZ, smo ga imeli prvič priliko slišati v Waukeganu. Napravil je izboren vtis, posebno njegov kvartet. Te pevce in pevke bi še radi slišali, je rekel marsikdo. Nekateri Wauke-gančani nameravajo to tudi storiti ob priliki Savinega koncerta 4. nedeljo v novembru.
Navzočim se je dopadla tudi igra "Vlomilec". Njena vsebina je socialna. Kdo bo mogoče rekel: "propaganda", toda je v jedru do pičice re-
BARETINCIC & SON
Tal 147S
POGREBNI ZAVOD
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
Milwaukee Leader
Največji ameriiki socialistični dnevnik. — Naročnina: $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 ta tri mesece.
Naslov t S40 W. Junca« Ae«.
MILWAUKEE, WIS. iMWww-HM—HMHiinuuinmminuiumiuimui
Majhen klub pa mnogo dela
Arma, Kana. — Ker je klub
št. 21 JSZ v Armi edina organizirana skupina v okraju <Craw:ford, pride toliko več dela na peščico klubovih članov. Da, veliko preveč! Lotimo se ene stvari, pa zanemarimo drugo.
Ta mesec so se vršili trije socialistični shodi v tem okraju, na katerih so nastopili kot govorniki razni socialistični kandidatje za državne urade. Shoda 12. oktobra popoldne v Arma Parku in zvečer v Gi-rardu sta bila precej dobro obiskana, med tem ko je bil shod v Pittsburgu zelo slabo obiskan.
Klubov piknik 7. oktobra je bil precej dobro obiskan. U-poštevajoč mizerne razmere, smo z uspehom zadovoljni. Na pikniku je govoril dr. isendu-re, socialistični kandidat za kongresnika. Čisti prebitek znaša nekaj nad $25, kar se bo porabilo za letošnjo volilno kampanjo in pa za organi-zatorični sklad JSZ ter tiskovni fond Proletarca. Ves aranžma, shodov in piknika, je bil na plečih peščice sodrugov.
Večkrat čujemo simpati-čarje, da ni ravno potreba, da so Člani kluba, češ, da so lahko ravno tako dobri socialisti. To je zmota. Poglejte zgoraj omenjeno delo. Ako bi še vi pristopili v naše vrste, bi bilo to delo ložje in bolje o-pravljeno. Močnejši . ko je klub, uspešnejše je njegovo delo. Simpatičarji iz raznih okoliških naselbin, pristopite v naš klub.
A. šular, tajnik kluba.
Zapadna Pennsylvanija
Ali veste, da se bo v nedeljo 25. novembra vršila v Moon Runu, Pa., konferenca društev Prosvetne matiqe in klubov JSZ? Ako zastopnikov še niste izvolili," storite to na no-vemberskih sejah in njih imena sporočite tajniku J. Am-brozichu na Moon Run, Pa., kjer se bo vršila konferenca.
Socialist ima pravo vrednost za delavsko gibanje edino če je aktiven.
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
NAROČITE SI DNEVNIK
a 99
Stana sa colo loto $6.00, pol lota #3.00
Ustanavljajte nova druitva. Deset članov (ic) je treba za novo dru&tvo. Naslov za list i-za tajništvo je:
John Metelko 0. D.
Proiičomo oči ia določimo očala
6417 St. Clair Avenue CLEVELAND, O.,
«wv«1 ■ ■ ■ ■	u m t a:«
PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO.
FRANK GRILL, predsednik PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU
Na« votniki pobirajo perilo po v§em mestu, Ciceru in Berwynu in dovaiajo čistega na dom
TOČNA POSTREŽBA	- DELO JAMCENO
1727-1731 W. 21 ot STREET	CHICAGO, ILL.
Telefoni t CANAL 7172-7173
m m m ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ «

Peter B er nt k:
Ali naj delavstvo podpira zadružno gibanje in kako ga naj podpira
IV.
Na "naslovno vprašanje" bo najbrž večina odgovorila: "Seseda je na$a dolžnost podpirati zadružno gibanje", toda v istem hipu, ako bo vprašan, da naj tudi v praksi dokaže to, bo imel 32 vzrokov in vsak bo različen. — Da, dolžnost delavstva je, pomagati zadružnemu gibanju in ga pomaga-t: graditi ne samo z besedami, ampak tudi z dejanji. Ne zadostuje urno teorija, ampak glavno je praksa. Zadružno gibanje ali zadružne organizacije so organizacija delavcev, in kakršni so delavci, taka je organizacija. Kdor je bi) ali je ¿e agilen v tem gibanju, naleti na vsakovrstne odpore ali izgovore med delavci. Med politično neorganiziranimi delavci je delo za zadružno gibanje ravnotako težko kot med onimi, ki pripadajo eni ali drugi delavski politični organizaciji. Med slednjimi je v enem oziru ie slabše, ker marsikateri takorekoč ne priznava potrebe gospodarske delavske organizacije, čeA, politična in fnogoče še strokovna popolnoma zadostuje. V tem je naša največja zmota. Nemalokrat sem že čul take izgovore od oseb, ki so bili in so de precej agilni v politični organizaciji.
Nihče, kdor je iskren v delavskem gibanju, ne more zanikati, da ni naloga delavstva organizirati se gospodarsko. Kdor temu oporeka, ta na e-nem koncu podira kar gradi pri drugem. In tega dejstva, t. j., da se mora delavstvo osamosvojiti tudi gospodarsko v zadružnih organizacijah, so se voditelji druge ruske revolucije zavedali in takoj - po •vsej Rusiji organizirali zadružne organizacije, mnogo pa jih je bilo že prej. Vedeli so, da ako pustijo trgovino v privatnih rokah, je osamosvojitev delavstva in ljudstva v splošnem še precej daleč. Ker delavci tako radi gledajo v Rusijo in jo hočejo posnemati v marsičem, kako to, da ne marajo posnemati njenih zadružnih organizacij?
Marsikateri v teh časih zelo rad ugovarja, češ, "kako naj pomagamo, kako naj podpiramo zadružno gibanje? Kriza je prevelika, da bi mogli organizirati in ustanavljati zadružne trgovine, ki bi uspevale!"	t
Res, vsled sedanjega gospodarskega kaosa in prerazvite-ga kapitalizma bi bilo zelo te* žko ustanoviti novo zadružno podjetje. Toda nihče nima izgovora, čemu ne bi mogli podpirati in pomagati izboljšati to, kar že imamo. In tukaj se prične prava naloga razredno zavednih delavcev, ako so res to kar pravijo da so. Kjerkoli obstoji kaka zadružna organizacija, zadružna trgovina, ki je delavska v pravem pomenu besede, ali kako drugo delavsko podjetje, je naša najsvetejša dolžnost, da ga podpiramo brez izgovorov. Naša dolžnost je, da postanemo njih Člani in vestno izpeljujemo dolžnosti, katere^ ima > član napram organizaciji, ako se bomo te dolžnosti vsi Zavedali, bo organizacija uspevala in širila svoj \JelokrogJ Razumeti moramo, da je zadružno podjetje last, popolna last delawv-Članov. S\ tem, da
podpiramo zadružno organizacijo podpiramo sebe in nikogar drugega. In čim bolj podpiramo zadružno podjetje, tembolj uspeva in tem več koristi lahko pričakujemo od podjetja.
Ves namen in cilj zadružništva je pomagati delavstvu, ker izhaja iz delavstva. Privatno podjetje, pa bodi ti.ko ali tako, nikdar nc pomaga delavstvu tako kot zadružne organizacije. V privatnem podjetju je prvi in zadnji cilj — privatni dobiček pa bodisi tak ali tak, ker kakor hitro se bi privatni podjetnik odrekel končnega dobička — ni več privatno podjetje in tudi ne bi moglo več obstojati kot tako. V zadružnih pddjetjih je delavstvo organizirano, da pomaga sebi in svoji gospodarski osamosvojitvi.
In ker je cilj zadružništva pomagati delavstvu, je tudi dolžnost in naloga delavstva kooperativno gibanje podpirati, ako hočemo doseči oni cilj, za katerega se bori. Otresimo se raznih predsodkov, katere mogoče imamo, ne glejmo na momentalne "dobrote" in dobičke, katere "mogoče" ali baje imamo od podpiranja privatnih gospodarskih organizacij, ampak postanimo čla-
ni že obstoječih delavskih zadružnih podjetij, kjer je le prilika, čeprav v naselbini ni slovenske zadruge. Pridružimo se tisti, ki eksistira, kajti glavno je, da je delavsko zadružno podjetje.
Prav nič ne bi Škodilo, ako bi po naših društvenih sejah tu in tam nekoliko razpravljali tudi o vprašanju "gospodarske organizacije delavcev". Ta razprava bo zelo važna za nas vse, in bi bila tudi zanimiva. Razpravljamo o raznih točasnih zadevah, o mnogih vprašanjih, ki so važna za delavstvo, toda, o gospodarski osamosvojitvi delavstva razpravljamo komaj toliko kot o zvezdoznanstvu. Razpravljanje o zadružništvu ni potrata časa — kot mogoče kdo ttdi — ni zapravljanje naših energij, ni brezpomembno Žrtvovanje, ampak ravno toliko koristno kot razpravljanje o političnih vprašanjih.
Delavci, zadružne organizacije so organizacije delavcev! Postanite njih člani, in to ne samo v imeniku, ampak de-janeko! —
Štefan Tričak se je veselil prezgodaj
Nekaj ljudi na svetu nikdar ne zapopade svaril, bodisi ker ne čitajo, ali pa se smatrajo toliko pretkanim, da jih ne bi mogel nihče ukaniti.
Eden teh je tudi Štefan Tričak v Chicagu. Nedavno sta ga obiskala dva tuja Človeka, ki pa sta se pogovarjala z njim v njegovem jeziku in Tričak je videl, da poznata njegovo življenje in njegove starše. E-den izmed teh tujcev mu je sporočil veselo vest, da je njegov premožni oče zapustil Tri-čakovemu očetu $25.000. Ker pa je Tričakov oče, kakor sta izvedela, že umrl, spada ded-ščina njegovemu sinu. In pokazala sta mu cel šop bankovcev. "Predno pa ti dedščino izročiva, morava vedeti, kakšne lastnosti imaš v gospodarstvu. Kajti če zapravljaš po nepotrebnem ali pijančuješ, bo treba to vsoto dati komu drugemu, ki jo bo hranil zate pod sodnim nadzorstvom." In Tričak jima je nato pojasnil, da je varčen, in da vselej dobro premisli, predno kaj potroši. "Lahko vama dokažem, da sem si prihranil $5,000", je bahato pripomnil. "To bo še najboljši dokaz," sta malo-brižno pripomnila ona dva. Tričak je šel v banko ter dvignil svojih pet tisoč. Tujca sta jih nato preštela in ugotovila, da je Tričak po pravici govoril. Vrnila sta mu njegov zavoj in vrhu- tega mu izročila dedščino $25,000. Tričak jo je mahnil ves vesel proti domu. Doma je začel šteti. V zavoju, ki b| imel biti njegov, je bilo na ivrhu samo nekaj dolarjev n spodaj nastrižen papir. V zavoju dedščine so-J>ili štirje dolarji in pod njimi nastrižen papir.
dvindlerji te vrste napravijo take trike v preraenjavi zavojev s pomočjo rdbca. Tričak tega prejsiii verjel. Zdaj verjame, ampa>-je prepozno.
v

FA5ISTIČNO VZGOJEVANJE MLADINE
Na «liki aa levi so dečki, ki jih Hitler vsgaja aa vojake ia jik ▼ ta namen navdušuje sa barbarski poklic klanja, in aa desni pa fantki v Italiji, lu se morajo
Utotako še ▼ sgodnji mladosti učiti vojne "umetnosti" in navduševanja sa ''obrambo" domovine. Propa ganda aa militarisem ni nikjer večja kot v Italiji.
Namesto udobja - brezposelnost
_	delavstva v Angli-
ji je(pozčlravil delegate konvencije AFL v San Franciscu John stokes iz Londona, ki je govoril proti vojni in proti kapitalizmu ter med drugim dejal:
"Svet je v dobi izobilja. Delavsko ljudstvo je pred pragom ekonomske sigurnosti in udobja, toda neka misterijoz-na sila mu brani vstopiti pre-
ko. Zato ima namesto udobja in srečnega življenja brezposelnost in bedo."
Naglašal je, da tej mi-sterijozni sili storilo konec de lavstvo, kadar se organizira v ta namen. Tedaj bo porazilo sovražnike, ki ga odrivajo izpred praga izobilja, in doba udobja za delavsko ljudstvo bo uresničena.
Agitacijski fond JSZ in Proletarca
V agitacijski fond JSZ	tn Proletarca, katerega namen je,	da se po-ilje agitatorje v naselbine, so priape-vali Bledeči:
I. IZKAZ.
Cleveland. O. Klu-bi št. 27, 28 in 49 JSZ, od prebitka sa časa X. rednega «bora JSZ $50.00; Josephine Turk $4.50; John Gorjanc $3.00, skupaj $57.50.
Boki, Mina. Max Marts nabral na seji Federacije SNPJ $7.00.
Detroit, Mick. Po $1: Joe čeme in Andrew Grum; po 50e: Joha Ber-lisg, Leo Junko, Peter Benedict, Joe Werholts, Jean Grum, Anton Ca-dilnik, Louis Urt>an, Prank Hostnik in Kate Junko; po 2iei Anna Koa, Filip Stavar, Frank Padar in Frank Kuhovski, skupaj $7.75. (Poslal Leo Junko.)
Burgettstown, Pa. Po 50c: Joseph Krmel, George Prexel in Anton Je-ram; Louis Trušnovič 30c; po 25c: Jacpb Leskovec, Frank Korošec, John Leskovec, John Siebe, Frknk Lavrich, Matt Šenčur, Harry Povh, M. Pijsini in A. Anistuali; Valentin Vajentič 10c, skupaj $4.15. (Poslal Anton Jeram.)
Cleveland. O. Ludvik Medveshek 75c; po 25c: Rudolf Lisch, John Turšič, Neimenovan, Anton Zadnik, Stefan Makuc, Andrew KšvČnik, Stanley Dolenc, John Renko, Frank Kačar, Jos. Mišmaš, Louis Kuk>-vic, F. Ziberna, Andrew Sproll, Otto Tekauts st„ Anton Budil, John Ber-lich in Frank Popotnik, skupaj $5.00. (Poslal L Medveshek.)
Kämmerer Wyo. Po 50c: Mrs. Frank Kruslch, J. H. Krxesnik in Louis Sajovei; Frank Moličnik 40c; Mike Zakotnik 35c; Frank Žagar (Tulsa) 50c; Anton Tratnik (Dia-mondville) 25c, skupaj $3.00. (Poslal J. H. Krsesnik.)
W. Aliquippa, Pa. George Smre-kar 50c; po 25c: Frank Simončič, John Sivec, Anton Grosnik, Louis Gersel, Bartol Yerant in Anton ščurk; po 10c: Frank Gorup, Frank Mihčič, John Ogrizek, John Steklar-čič in Mike Zakrajšek, skupaj $2.50. (Poslal George Smrekar.)
Girard, O. Klub št. 222 JSZ $5.00.
Salem, O. Klub št. 24 JSZ $2.00.
Clinton, Ind. Dr. Št. 213 SNIPJ $2.00; Mary Rom 25c, skupaj $2.25.
Chicago, IU. Federacija SNPJ $5.
Willard, Wie. Mike Krults 20c.
Blaine, O. Dr. št. 333 SNPJ $1.00.
Library, Pa. Izob. in sab. dom $1; po 50c: George Lipovšek, Matt Dermota, Jacolb Dolenc in Louis Grosnik; Andy Mlakar 30c; po 25c: Ciril Ocepek, Prtmo Cie, Joe Marčela, Anton Wagel, Vera Ocepek, Nick Triller, Frank Ambro-sich, John Johnson, Frank Strmljan, Tony Strmljan, Frank Celin, Joe Kokalj, Frank Sedlar in ¿acob Bu-star; Tony Šenčur 16c; po 10c: Thomas Terchek, Tony Kuna, Roto. Dolenc, Jacob Zupančič in John Mila-vec, skupaj $7.45. (Nabrala Nick Triller in Matt Dermota.)
Ambridge, Pa. Po $1: druš. It 33 SNPJ in Frank Jančar; po 2Be: Martin Habich, Louis Uhernik, Joe Rosenberger, Anton Rosenberger, Louis Verček, Joseph Tekstar in Anton Ziberna. John Knafelc 10c, skupaj $3.85. (Poslal Anton Ziberna.)
Stocked, Mont. Mr. in Mra. Paul
ftuibic $1.00; po 25c: Lucas Doles, Joseph Slapnik, Marko Rukavina, Joseph Platiša, Louis Ambrosich in Joe Levandowsky, skupaj $2.50. (Poslal Paul Stthic.)
Skupaj v tem iskasu $115.15.
Članstvu kluba it. 27 JSZ
Cleveland, O. — Na prošli seji kluba št. 27 je bilo sklenjeno, da se vrši prihodnje zborovanje v soboto večer 27. oktobra skupno s klubovim angleškim odsekom. Prične se točno ob 8. uri zvečer. Prosim, upoštevajte to. Po seji bo domaČa zabava. Igral bo Barbič ml.
Dajte našim mladim Članom pobudo s tem. da se te seje udeležite polnoštevilno in — točno! Seje angleškega odseka se prično točno ob skoro stoodstotni udeležbi. Privedi-te na to sejo tudi znance in prijatelje, in jih povabite, da
pristopijo v klub.
• *
V torek večer 30. oktobra bo v SND na St. Clair Ave. kampanjski shod naše stranke. Agitirajte za čimvečjo udeležbo. — Organizator.
"Savin" jesenski koncert bo 29. novembra
Chicago, IU. — V Chicagu imamo vse sorte novice. Indijansko poletje se je od nas te dni nenadoma poslovilo. Človek bi si želel takega vremena kar neprenehoma, škandalov se nam ne zmanjka — mastne novice gredo pač najbolj v denar v sistemu, kjer igra profit glavno vlogo.
Samuel Insull si z nekaterimi svojimi kolegi vred — 16 po številu — trga hlače na sodniji, kjer mu zvezni in di-striktni prosekutor obuja spomin na nekdanje dobre čase, ko je prodajal ničvredne delnice in "suckerje" nasmukal za nad sto milijonov. Kljub temu pa se Samu najbrž ne bo nič zgodilo. Tudi če bo spoznan krivim in obsojen, bodo milijoni, ki so bili na razpolago, za njegovo obrambo, skrbeli, da ne bo šel v ječo. Ker
lep koncertni program, naj si že sedaj zabeleži prej omenjeni datum. Z vstopnino smo tudi letos zmerni, ker je pač treba vpoštevati razmere. Je le 40 centov v predprodaji za koncert in ples. Nadejamo se, da bodo prijatelji Save poagi-tirali za ta koncert tudi med svojimi prijatelji obojega spola. Ob polni dvorani so grla pevcev veliko bolj čista in srce veliko bolj poskočno kakor pa v slabo zasedeni. Torej za ta koncert vsi poagitirajmo med znanci in prijatelji.
Savan.
Volilna kampanja v Penni
. Latrobe, Pa. — V kampanji
za prihodnje volitve dne 6L novembra smo tudi socialisti v okraju Westmoreland pridno na delu. 15,000 kampanjskih letakov smo že razdelili med delavstvom te občine Pod okriljem okrajne organi-
zacije se vrše tudi shodi po
raznih mestih in naselbinah.
Dne 6. oktobra smo imeli kampanjski shod v Latrobu, kjer sta govorila sodruga Mal-linger, ki kandidira za kon-gresnika, in sodrug Reno iz Pittsburgha. Oba sta fina go-vdrnika in imata kot delavca dober vpogled v delavsko življenje. (Poslušalce sta urgira-la, naj pri prihodnjih volitvah volijo delavske kandidate, to je socialistične, ki ne dajejo le obljub, ampak obljube tudi izpolnijo, ako imajo priliko.
Republikanci in demokrati pitajo delavstvo z obljubami že 150 let, ostane pa le pri obljubah. Kot služabniki kapitalizma tudi ne morejo delati drugače, ker se morajo pač ravnati po željah in diktatih bossov in njih strank, ki niso zato tukaj, da delujejo v prid ljudstva. Kapitalistične stranke dajo ljudstvu le toliko, kolikor in kadar so absolutno primorane. Nič več. Za vzgled je lahko sedanji predsednik Roosevelt. Kaj smo dobili, je znano vsakemu. Profitni sistem pač pomandra vsako točko, če ni v njegovo korist.
Čas je že, da delavstvo spozna igre kapitalističnih strank in-njih bossov ter postavi na vlado take osebe, ki bodo v resnici delovale v njegov prid, to je socialiste.
Marr E. Fradel.
Kam
m cemu
Cleveland, O. — Kampanja za volitve 6. novembra je v polnem zamahu. Stari kapitalistični stranki — republikanska in demokratska — ponujata svojo robo s pomočjo časopisja, radia, shodov, oglasov v kinih itd. OportunistiČne narodnostne skupine s svojim zavajalnim časopisjem izrabljajo priliko v svoje osebne koristi, bodisi da dobe oglasov ali pa pot k koritu. Seveda, nezavedna množica jim sledi, ker smatra, da so volitve nekaka "posredovalnica za službe". In tako si prole-tarci sami pletejo svoj bič.
Socialistična _ stranka je v volilnem boju s programom— ne z obljubami za službe ali koncesije. To menda ne vleče — in delavci silovito drago plačujejo zmoto, katere so se oprijeli v politiki. Socialistična stranka naglaša načelo preuredbe sistema, ne pa gole obljube kakor demokrati in republikanci.
Klubi JSZ v tej kampanji vrše svojo dolžnost. Njih člani agitirajo, razdajajo letake, argumentirajo in sejejo nauk razredne zavesti v agitaciji od delavca do delavca in na sejah ter shodih.
Štirje naši člani so to jesen
PROSVETNA MATICA JSZ.
je že star, bodo njegovo za-	,
devo toliko časa vlekli po sod- na listi socialističnih kandula-
niji, če bo potrebno, da ga bo pogrebnik dobil v roke pfrej
ko bo stvar končana.
Vse to in nešteto drugega so novice. Za našo javnost naj bo tudi to novica, da bo imela naša Sava, pevski odsek soc. kluba št. 1, svoj jesenski koncert v nedeljo popoldne 25. novembra v dvorani čSPS. Pripravlja se za bogat program, ki bo moral ugajati slehernemu posetniku. Atrakcija tega koncerta bo opereta "Srce in denar", ki razen v Clevelandu še ni bila predvajana na ameriških slovenskih odrih. Stvarca je luškana. Ugajati mora posebno nežnemu spolu, ki se navadno bolj razume la srce in ljubezen kakor pa moški. Vsaj opereta tako poka-zuje. Seveda, laHko je pa tudi obratno in v marsikaterem slučaju tudi je.
Torej kdor se bo hotel napiti ljubezni, slišati v ostalem
tov v legislaturo: Louis. Zor-ko, Frank Barbič, Tony Pire in.Louis Jartz. y
V torek 30. oktobra ob 8. zvečer se bo vršil v spodnji dvorani S. N. D. kampanjski shod, ki ga sklicuje klub št. 27. Nastopijo slovenski in angleški govorniki. Vstop prost.
Pridite vsi, da se čimbolj poučite o pomenu tega volilnega boja, o naJem programu, naših kandidatih in o — nasprotnikih, ki se vam laskajo, da ne spoznate njihovih pravih namenov. Podpirajte našo agitacijo in glasujte za naše (svoje) kandidate na celi črti.
Za kampanjski odbor,
Joseph Jauch.
V fond Prosvetne matice JSZ so vplačala društva, socialistični klybi in druge organisacije v mesecih julij, avgust in september 1934 kot sledi:
St. in kraj društva	Vsota
2,	SNPJ, La Salle, 111......$4.00
3,	SNPJ, Johnstown, Pa... 3.00
10,	SNPJ, Rock Springs____4.50
13, SNPJ, Bridgeport, 0..... 3.00
36, SNPJ, Willock, Pa...... 5.00
47, SNPJ, Springfield, 111.... 3.00 81, SNPJ, Red Lodge, Mont 3.00
102, SNPJ, Chicago, 111...... 4.00
106, SNPJ, Imperial, Pa......3.00
119, SNPJ, Waukegan, 111.... 3.00 124, SNPJ, Forest City, Pa... 6.00
126, mM, Cleveland, 0..... 3.00
138, SNPJ, Canonsburg, Pa... 6.00
142, SNPJ, Cleveland, O...... 6.00
168, SNPJ, Conemaugh, Pa.... 4.00
198, SNPJ, Willard, Wis..... 3.00
206, SiNPJ, Gross, Kans......3.00
254, SNPJ, Bon Air, Pa..... 2.00
295, SNPJ, Bridgeville, Pa.... 3.00 344, SNPJ, Sheboygan, Wis... 6.00 358, SNPJ, Power Point, O.. 3.00 388, SNPJ, Pursglove, W. Va. 2.00
449, SNPJ, Cicero, 111........ 1.50
600, SNPJ, Johnstown, Pa____ 3.00
712, SNPJ, Johnstown, Pa. . 3.00
80, SSPZ, Herminie, Pa..... 6.00
19, JPZS, Milwaukee, Wis... 6.00
29, JSKJ, Imperial, Pa...... 3.00
108, JSKJ, Youngstawn, Pa... 3.00 KLUBI J. S. Z.
1, Chicago, 111............. 4.50
3, Oglesby, III............ 1.00
11,	Bridgeport, 0........... 6.00
45, Waukegan, 111.......... 3.00
69, Herminie, Pa........... 3.00
114, Detroit, Mich........... 3.00
DRUGE ORGANIZACIJE
Soc. pevski »bor "Sava",
Chicago, 111.............. 3.00
Pevski »bor "Slavec",
Detroit, Mich............5.00
Dram, društvo "Anton Verov-
šek", Cleveland, 0.......6.00
Dram, klub "Zora", Pueblo, Colo..................... 6.00
Skupaj............$149.00
Tajništvo P. M.
O predstavi kluba št. 1 "Rdeče Rože"
Chicago, III. — Prva predstava kluba št. 1 v tej sezoni, ki se je vršila prošlo nedeljo, je imela priličen poset. Poleg domačega občinstva smo imeli goste iz Waukegana in celo Winnipega, Kanada, od kjer sta prišla Valentin Ručigaj ter njegova soproga Mary. To je bila prva slovenska predstava, ki sta jo videla v Ameriki. V Chicagu ostaneta nekaj dni, potenc edp^UijetaHF-Toronto.
Dramski odsek je vprizoril Moškricevo dramo "Rdeče Rože". V svojih točkah pa je nastopil mladinski zbor kluba št. 1, ki je bil ustanovljen prošlo poletje. Tudi business je bil dober, precej boljši kot pa na povprečni klubovi prireditvi.
(Poročilo in ocena o sporedu te prireditve je odloženo za objavo v prihodnji številki. V tej ni bilo več prostora.-TJ.)
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURL: At 3724 W. 26th Street
1:30—3:30; 6:30—8:30 Daily Tel. Crawford 2212
At 1858 W. Cermak Rd.
4:80—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 9695 Wednesday and Sunday by appointments only Residence Tel.: Crawford S440 If no answer — Call Austin 5700
FENCL'S
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 So. Lawndale Ave. Chicago, III.
Tal. Crawford 138J
P ristna la okas a a domača jedila < > Cene smerne. Postrežba točna. 0
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL.
Te/. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS.
Listnica uredništva.
Milwaukee. Mrs. Kati Deli-ček: VaS dopis prejeli prepozno za objavo zadnji teden.
.......................................
*UNSHINE FRESH AIR AND GOOD PURE MILK Balance Your Daily Diet With
| Wencel's Dairy Products
GOOD PURE HIILK
IT PROTECTS YOUR HEALTH : 2380 82 BLUE ISLAND AVE. — Phone Monro. 3«73 ! ♦ MMIMMHIII,MmMMHIM»MMM.«Mimin»*
Dva "zaVržetoa1 unionizma
Nedelja v VVaukeganu ¿"H »mo tudi Puncerjevi
"Dan, kakor nalašč!" Indi- hderki Lilli»* l^oAo iz West jansko poletje v pravem po- A,Iisa P™* j« pel* v samo-menu besede. te okrog pol- 8Pev" "Slepca" in obe skupaj dne 14. oktobra Je bilo pre-	maček je Ijttbeo imev"i
cej avtov iz zunanjih krajev (da Je bil°	špasa').| "Samo dva unionizma sta,
pri Slovenskem narodnem do- Francka Artačeva ju je katerih ne maramo: kompa-mu v VVaukeganu, kjer se je sPrem,j*,a n* klavir. Obe de- nijski in komunistični," je de-ob 9. zjutraj pričela konfe- kli<?i 8ta naPravili izboren vtis. jjal na konvenciji AFL Paul renca klubov JSZ in društev ITudi n->un	kandidat za Scharrenberg, tajnik callfor-
poslanca na socialistični listi nijske
Prosvetne matice.
Popoldne pa smo imeli pri-liko prisostvovati programu,
ki je bil res vreden poseta.
Vodil ga je Paul Peklaj. • Pričel se je precej pozneje kakor je bilo oglašano v listih, česar smo navajeni. Kajti če se ljudem ne mudi v dvorano, čemu naj igralci in pevci igra-~jo ter pojejo samemu sebi? Zato čakajo, da ljudje pridejo, pa magari pozno. Sicer pa v waukeganskem slučaju ni bilo "težkih zamud".
Prances Zakovšek, tajnica Konference klubov JSZ in društev Prosvetne matice v lllinoisu-Wisconsinu, jo ob o-tvoritvi povedala svoje glede dela in nalog te organizacije, nato pa naznanila, da bo spored vodil Pavel Peklaj. Pa se je pričelo: Francka Artačeva in Mrs, Stritarjeva sta igrali v duetu na klavir — to se pravi — zaeno na dveh klavirjih. Obilo odobravanja, kajpada!
In nato mešan zbor "Sava" iz Chicaga. Kdor ne verjame v izpopolnjevanje, prav nič ne ve, da je zbor "Sava" napredoval v teku nekaj let toliko, da je danes res eden naših najboljših pevskih skupin v Zedinjenih državah. Zborovodja "Save" je Jacob Muha in njena pianistka njegova soproga Mary Muha. "Sava" je zapela Prebujenje duhov", "Nazaj v planinski raj" in "Marseljezo".
Peklaj" naznani: "Robert Zakovšek bo zaigral par komadov na harmoniko." Well, dečka .prikaži se! Robert ni novinec na našem odru. Zato lahko konstatiram, da je v dobrem letu, od kar s?m ga čul na njegov instrument zadnjič, napredoval toliko, da me je osupnil! Skoda, ker so "ohce-tiM postale tako redke med nami! Robert bi znal svatbam udahniti veliko veselja in zabave.
Peklaj je nam nato predsto-Vil Miss Josephine Kavčič, "the yodeling girl", ki je pela in ob enem igrala na kitaro. Na zahtevo je morala še nastopiti.
Mogočen vtis je napravil kvartet "Save" (Anton Garden, Anton Medved, Vinko Žagar in Louis Zele. Imenujem jih po abecednem redu.) Zapel je "Sijaj sončice", "Pastirčka" in na zahtevo še eno pesem. To je zares dober kvartet. Občinstvo sra je tudi sprejelo kot takega.
Naslednja točka: Paul Sif-ler je zaigral par skladb na piano — namreč eno Wagner-jevo in eno svojo. Paul je res artist na klavirju. Zunanjim posetnikom pa se je čudno zdelo, kako to, da so zdaj šele prvič slišali o njemu. Ali je Waukegan tako skop, da človeku ne da priznanja, ali pa je bil Paul tako "trmast", da se ni že prej prikazal "med nas"?
delavske federacije, v westalliškem okraju, in nje-j Dodal bi bil lahko, da bi tudi
marsikaka unija AFL rabila vodo in metlo v korist svojega očiščenja. Kompanijskega unionizma bi sploh ne bilo v toliki meri, če bi AFL ne zanemarila organizacijskega dela in ako se bi že pred leti odločila za industrialno obliko unij. In ker jih ni hotela usta-novitt AFL, so jih kompanije z velikim uspehom za svoje koristi.
TO IN ONO v*ftn* *eja k,uba 232
1... ^ ■ r. .	Sarfcerton, O. — V petek
Milwaukee, Wb. — Proie-	2. novembra ob 7. zvefer «e
ni ste, du sporočite imen« in	vr4i ^Vor«ni druitva Domo-
JuKoslovanski kralj Ale-,™'10^ ti',t,h volilcev in vo-	vfna H c,|tj važna geju
te ni »o registrirani.	k|uba 4t 232 JSZ. Prttite vsi,
Aleksandrova
zapuščina
Ali •te prejeli li«t "Socialist Action"?
>m.iidki a.a.j
ksander je zapustil deset mi-]mK' K1
gova soproga, sta bila na tej prireditvi.
Nato nam je Peklaj predstavil domač kvartet (Tom Troha, Helen Jereb, Kozi Sif-ler in Vinko Pink). Na klavir ga je spremljal Paul Sifler. Pesmi, ki so jih peli, so bile za delavsko prireditev ponesrečeno izbrane.
* V zadnji glasbeni točki so pele Miss M. Kirn, Josephine Novak in Julia Konchan.
Poleg glasbe in igre so bili na sporedu tudi govori. V angleščini je govorila sodružica Albright, ki kandidira na socialistični listi v upravni odbor illinoiske univerze. Slovenski govornik je bil Frank Zaitz.
Zadnja točka sporeda je bila Sinclairjeva socialna drama "The Second Story Man". Bila je vprizorjena v slovenskem prevodu pod imenom "Vlomilec". Vloge v nji so imeli Vinko Pink, vlomilec, Andrew Možek, odvetnik kompanije, ki slepi njene žrtve v telesnih nezgodah, da ne dobe upravičene odškodnine, in pa Mrs. Velkovrh, ki je igrala ženo tega odvetnika.
Zvečer pa smo plesali v družbi čikažanov in Milwauča-nov v "spodnjih prostorih". Muzikant Jack Nagode je igral tako taborno, da so se nekateri čikažani zamudili na plesni zabavi kar do 11. zvečer in ta ali oni morda še dalj, kajti zadnji vlak je odpeljal ob 1.
Udeležba? Iz Chicaga blizu 100, iz Waukegana kakih 300, iz Milwaukee j a in West Allisa morda tucat, iz Sheboy-gana nikogar!
Ako bi bila .to katoliška slavnost teh štirih naselbin, gotovo bi bila dvorana nabita. Tako pa je bila udeležba le zadovoljiva, torej nekako 400 oseb.
Vzlic temu, udeleženci konference so bili vzradoščeni, ker je to zborovanje bilo bolj konstruktivno in boljše aran: žirano, kakor pa % zadnje v Sheboyganu. Mene tudi veseli, da je Frances Zakovšek znova izvoljena za tajnico, ker pričakujem, da bo s sode-
lijonov dolarjev imovine, od tega veliko v gotovini, ki jo je vložil v švicarske, francosko in angleške banke. Zapusti1 jo je pretežni del svoji ženi, drugi del sinu Petru in manjše vsote ostalima sinovoma.
zna*a)a milijon dolarjev na leto, ali približno štirinujst-krat več na leto kot p*», prejema preJsednik Zedinjenih drŽav.
Prošli teden je bil poslan vsem članom soc. stranke njen novi uradni mesečnik "The Socialist Action". Ce ga še ni-*te prejeli, vprašajte tajnika kluba, ako je po*la! naslove.
Glasne številke
Reliefni urad v Illinoisu je
Ako kateri izmed neregistri- k| Mte plačttli pristopnin0 in
ranih želi to sam opraviti,, naj	tudi 80mis|jeniki. Delavci fti se javi v glavnem stanu volil- de|avke, odločite se za svojo
nega odbora za peti in osmi	itranko! Agitirajte, da posta-
ward v S. h. Turn dvorani. Tu-	ne močna Ce pa ^tanete brez. di registracijski urad je odprt brižnif kakor je bJ|o amfrl|kd
vsaki dan do t. zvečer m to delav8tvo dozdaj> bo vlada G. izračuna da bo januarja pri-
PlaAa kr«iu a, w* „ira i, I?™ d° ^ °kt°'bra-	kapitalistom in mi pa hodnje ,eto dobiva,° podPoro
Plača kralja Aleksandra Je še registriranje je zvezan« z	bomo |me7, trajno krizo
- mnogo večjimi težavami.	tega( nam obetajo tudi faši-
*	zem. če nočeta krize in faSi-
Ko človek vidi, kako se ma-	2ma# ni zadosti, da ste samo
la skupina naših sodrugov in	zop^ arnpak morate pristo-
*odružic že dolge tedne trudi	piit v armado socialističnih
s težkim delom volilne kšm-	bojevnikov. Na svidenje na panje, mu nehote pride na
Točnost
v te i državi družin.
okrog 360,000
misel silna brezbrižnost, ki vlada med delavstvom. Vsi se
Proletarac mora tiskarni pla ,
Podpor, brezposelnim .voj. ,.4un, .p-«,
šla rešitev sama od sebe — nekod z neba.
v objavljanju naročnine točni tudi vi.
Od oktobra do konca marca Iludi tUkarn* ****** p«pi' ¡«
bo v Illinoisu potrošenih v pod-	sproti. Bodite
poro brezposelnim 000.
$79,370,-
RAČUN RAZPEČANIH ZNAMK J, S. Z.
ZA MESEC MAJ 1934.
Dréarn I« mesto
0
1
S
"3
		& R	»—«	9
CJAUPORNTAt				
Member at large 16		—	7	_
ILLINOIS:				
Chicago it. 224	2	3	S	—
i^ringfileä	4	8	t	,—
Ogleaby	—	7	—	_
Chicago St. 1	48	24		
MICHIGAN:				
Detroit *t. 114	16	14	—.	13
OHIO:				
Barberton	4	3	23	_
Cleveland	12	—	24	
Ne^burgh	—	6	24	—
Euclid	4	—		_
Power Ptoint	1	3	__	
Bridgeport	9	6	14	—
Pincy Fork	2	2	—	—
C/ k. Cm,
Sj
3;
Ä S
■J
O . C C
e °
"O C
o
Vi
• N c
o"»
$ 4.50 $ 1.25 $ .Cttf $
1.S5 4.00 2.45 22.80
PENNSYLVANIA i
Nantie ofce Sygmn
Cinonsbuiy
Brklg^ville Moon Rua Forest City imperial Ave 11a
WISCONSIN: Wwt Albs Milwaukee
10 — '	— —
10 - —	— —
-4-1------
3 4	— —
» —	B —
2 2	— — 6 3—1
10.70
2.24 «.00
2.10 Í .20 UK À.80 1.S0
3.00 1.06 3.00 1.66 2.30 1.50 1.30 2.66
S.OO
2.05
4.00
1.47j4
6.34

4.37
1.60 \
.50 1.20 .70
8.20
{
8.36 I
.70 2.40 .60 40 40 1.40
-s—	1.06
.30
—1.00 —— .66 .70 jb0
.40 , .86
e.tsy» —
.Vekatere ljudi zlahka dobiš v gostilno, na zabave, v vas k prijateljem, samo ne tja, kjer bi sami sebi koristili in kaj storili za skupno delavsko stvar, na shod, na sejo, še manj pa za kako delo v prid nagega gibanja.
*
seji.
Za odbor, John Jankovich.
FRIIIEDBE KLUBOV
•Mm S. Êàm
Socialistični kandidati v Penni
Kandidati socialistične stranke v Pennsylvaniji so:
Jeaee H. Holme«, za gover- 27 ▼ SND n« st' CUir Av«.
V sledečem leistmu »o priredba klubov JSZ, konferenčnih organizacij in socialističnih pevskih zbore*. Ako priredba vasege kluba ni vklja«
cena, nam »poročita.
OKTOBER. CLEVELAND, O. — V torek 30. oktobra kampanjski shod kluba it.
2.67
10
6 —
5.0O —.— —
1.25
.62^
1.60 7.30
Skupaj	160 0» 117 38$ 86.46 $ &3.1Ö $ 11 68 % 36.20
I&redene narodna malta:
At. 27, Cleveland, O...............%
.26
Skupni prejemki
...........$ 86.70
ZA MESEC JUNIJ 1934.
ILLINOIS: Chicago it. 024 4
ßpringfiekl	4
Waukegan	9
Chicago «t.	1 72
Virden	1 KANSAS:
lovanjem klubov, odbornikov in pridruženih društev dala tej organizaciji Veljavo, ki ji pripada. Prihodnja konferenca bo spet v Waukeganu.—X.
4 2 —
2	7 —
3	2 — 36 — — -ll-
lO 10 —
2.60 1.90
3.76 34.20 .30
4.10
Za kajzerja ni prostora na nemškem tronu
Adolf Hitler^o vrhovni glavar in diktator Nemčije do svoje smrti. Tako je odredil in tako bo, dokler bo. Bivši kajzer bo moral torej še žagati drva na Holandskem.
. Kadar ate v pcmenkih s prijatelji in znanci, omenite jim Proletarca, kajti tudi to je agitacija zanj.
Detroit it. 114 20 OHIO:
Cleveland :	26
Newburgh	—
Girard	10
Bridgeport	16
Barberton	6
— — — 6.00
24
2 6 3 2
THE MOST HEROIC STRUGGLE OF THE CENTURY!
CIVIL WAR
AUSTRIA

BY JULIUS DEUTSCH
Commander of the SCHUTZBUND on the Barricadea
of Vienna
ILLUSTRATED with scenes of the fighting and destruction caused by the DollfusH howitzers
Authorized Translation by DAVID P. KEREN BERG
Prire 25f
ORDER FROM THE
YUGOSLAV FEDERATION S. P. 3689 W. 26th Street	Chicago, 111.
PENNSYLVANIA:
Sharon	5
Sygan	—
Parkhill	24
Herminie	4
Moon Run	2
Imperial	6
Canoneburg	5
Foreet City	3 MerWber at large 6 — WISCONSIN:
West A Ilia	6 12
Mibrauke	— —
10
12 —
20 —
— 6 — 4 — 1 — 9 —
16.20 .70 6.10 6.85 2j60
3.96 3.15 7*20 1.55 .60 3.00 1.60 1.60 1.80
——.—	1.26
——.—	9.80
11.26	6.62VÍ	.16
1.00	.60	1.20
1.66	.83	2.00
——.—	6.00
—.—	—.—	20
——.—	1.60
—.—	—.—	1.90
7.91	3.9S«4	.80
J
——.—	1.20
—.—	—.—	.90
—.—	—.—	2.40
—.—	—.—	50
—.-—	—.—	.20
.96
nerja.
Birch Wilson za poJgover-nerja.
Jame* H. Maurer za zveznega senatorja.
Franz Dan*», Secretary, Internal Affairs.
Philip Sidranaky, Superior Court.
Morria Mallinger, kandidat v kongres.
V legislaturo kandidirajo: V I. distriktu Charley Cunningham In Welles Mathews; v II. distriktu, Salvatore J.
Vabilo na nas shod v Collinwoodu
Med Slovenci je še tudi mnogo takih, kateri verujejo v takozvane "good men" med kandidati, dasiravno je imelo ljudstvo že toliko britkih izkušenj z njimi. Za takega "good men" imajo nekateri LaFolletta in pravijo: "La Folletta bom volil, druge pa socialiste, ker on je dober človek." Ne pomislijo, da progresivna stranka ne agitira za odpravo kapitalizma, ampak za njegovo poboljšanje in kontrolo nad njim. Radikalne besede v progresivni platformi so bile vzete povečini iz socialistične platforme, ki Bftt^orf^{¿^STrtianki progresivcem za slepilo lahkovernih.
Dokler bodo temeljne industrije v rokah izkoriščevalcev in obratovale za profit poedin-cev, bodo vladale sedanje razmere, kajti poboljšati kapitalizem je nemogoče.
Glasujte torej za vse socialistične kandiiate! Naj naši nasprotniki zvedo, da se delavstvo probuja iz brezbrižnosti in da ne veruje več lažnji-vim kandidatom kapitalističnih strank, pa naj kandidirajo pod imenom ene ali druge stranke. — F. N.
NOVEMBER.
CHICAGO, ILL. — Shod Fred Hendersona v petek večer 2. nee. v dvarani SNPJ. Prirejajo ga soc. klubi na sapadni strani.
CLEVELAND, O. — Zbor "DeU-vac", odsek kluba it. 28, uprisari v nedeljo 4. nov. v Slov. del. dom« (Collin wood) opereto "Na kmetiji in v kajiici".
CHICAGO, ILL. — Shod socialistične stranke v sredo 21. novembra v Orchestra Hall. Glavni govornik Jul • ut Deutsch is Avstrija.
MOON KUN, PA. — Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetna matice v nedeljo 25. novembra.
CHICAGO, ILL. — Koncert soc.
rade. Volili boste lahko socialiste za poslance in senatorje. Poleg drugih so v okraju Cu-vahoga na glasovnici štirje slovenski sodrugi: Frank Bar-bič, Louis Jartz in Louis Zor ko; Anthony Pire kandidira za senatorja. Naredite na glasovnici. križ pred vsakim izmed teh. Barbiča je indorsira-la unija delavcev cestne železnice in priporočajo ga mnogi v unijah Cleveland Federation of Labor.
Soc. kandidat za governer-ja je John Sommerlatte. Ko
.	. boste volili njega, morate pre-
Sygan, Pa. ■— Socialistični ¿rtatj bodisi republikanskega
kamapanjski shod pod pokro- a„ d€mokratskega governer-viteljstvom tukajšnjega kluba skega kandidaU
in zapisat.
Marino in Andrew Panezick; l>«*«kega zbora "Sava" v nadalje
v III. distriktu, Anton Zornik	» «»»orani čsps.
in John Guidas.	? ~
¡ri. Zt r>a (odsek kluba it. 27) m 4 Vo tn" vpr'sorita na Zahvalni dan v četrtek 29. novembra Smetanovo ficro ''Prodana nevesta".
DECEMBER. ,
„ . ^	. CLEVELAND, O. — Klub it. 49
<~ieT*iana, u. — WKroy pei JSZ
pr redi veselico s sporedom v
tisoč-podpisov je bilo zavrže	23. d-ccmbra v Slovenskem
nih na naših peticijah. zat3 «fckv»*»» domu, Waterloo Rd.
"oh7^ 1	ICAGO. —-SUveitiWi iiSava -
c	__i _ „_ „i	Llzbr it. 1 v pondaljek 31. decembre
dne 6. nov. ne bo na glasovni- v dvorjmi SNppj "
ci.V upoštev pa pridejo soc a-1	prir^i,ve kluba it. i e
listični kandidati v lokalne u- ch" cagu: v nedeljo 3. feb. 1935
dramska predstava v dvorani ČSPS| v n?dfl:o 10. marca varijetni spored v dvorani SNPJ; v nedeljo 21. spr la koncert pevskega sbora "Sava" v dvorani SNPJ.
Shod na Syganu
6.45
3.22^
7 — 6.00 —.— —.— »4 — —.— 1.60
.60
AO <
ÍÜO
.75 —.—
Skupaj
230
ILLINOIS:
Oglesby	—
La Salle	9 Chicago it. 224 4
Springfield	3
Waukegan	12
Chicago st. 20	20
Chicago st. 16	10 INDIANA:
Clinton	3 KANSAS:
Arma	6 MICHIGAN:
Detriot IL 114	16
Detroit it. 116	14 OHIO:
121 120 1 $113.56 9 29.17 ZA MESEC JULIJ 1934.
7 20
8 4
10 10
9 —
6 —
4 — —
2.45 9.70 4.00 2.30 3.60 9.60 6.60
a.oo
— 2.30
25 4
60
ia
15
Power Point	2	•	
Newiburgh	—	2	10
Euclid	3	—	—.
Bridgeport	8	8	10
Collinwood ..	8	6	_
Barberton	2	2	6
Piney Fork	2	2	
PENNSYLVANIA:			
Burgettatown	6	10	—
West Newten	4	7	
Herminie	6	1	2
Brndgerille	1	6	—
Sygan	8	3	—
A vel la	1	2	10
Pmperial	6	4	_
Forest City	8	t	—
CanonMxurf WI&CONSftV:	•		
West A Ilia	8	19	—
Milwaukee	48	' 24	—
Skupaj	223	201	121
— 1
14.75 «.60
2.70 .70 .90 5.20 4.50 1.30 1.30
5.00 s.*» 2.16 2.05 2.75 1.00 3.00 1.60 1.80
JSZ in soc. stranke je bil za na$o agitacijo velih uspeh. Govornik je bil David Rinne, socialistični kandidat v legi-s»laturo.
Načrt county organizacije soc. stranke je sklicati shode v vseh naselbinah, v ta namen —.— —!— .501 P» je treba sodelovanja, kajti
brez agitacije domačih sodrugov v naselbini shod ne more biti uspešen.
Poglejte, kako agilni so nasprotniki! Zato pa oni zmagujejo, delavci imamo pa krizo, brezposelnost in druge nadloge.
Rojaki, potrudite se, da dobi socialistična stranka ne le vaše glasove, ampak tudi glasove tistih delavcev, ki danes še ne vedo, da bi bilo v njihovo korist, če se v volilnih bojih oklenejo socialistične stranke. Agitirajte — kajti izpre-videl sem, da se more z ust-meno agitacijo zelo veliko doseči. — Loren» Kavčič.
9.75 .76
.58
6.28
14j88'/4 4 34.86
.70 2 90 1.20 .70 1.20 3.00 2.09
4.87W -37V*
.29
3.14
4.25
2.12VŽ
—	8.70
—	18.60
6.12
8.26
3.06
4A2%
.9(5
I
.70
471
2.80 ; 86
.20 .30 1.60 1.60 .40 .40
1.59 1.10 .70 .«0 1.20 .30 .96 .60 .60
2.76 7.20
ime "John Sommerlatte".
Vabljeni ste na javen shod, ki ga sklicujejo socialistični klubi. Vršil se bo v četrtek 25. oktobra v Slov. del. domu, Govorili bodo John Sommerlatte, Simpson in Max Wohl.
Anton Skapin.
15,000 letakov bo raz-danih
Člani kluba št. 1 in člani čeških klubov na zapadni strani v Chicagu bodo razdali v tej volilni kampanji v svojem okraju 15,000 socialističnih letakov.
Ali ate naročnino že obnovili?
"Dva svetova"
in
"Veliko J mravljišče"
Spisal Ivan Molek.
Portret razmer med slovenskim delavstvom v Ameriki.
Povest, ki jo boste čitali z največjim zanimanjem.
CENA OBEMA SKUPAJ $1. POSAMIČNO 50c.
Naročila sprejema
Proletarer


Dr. ANDREW FURLAN
DENTIST
Phone: Canal 9694 1856 W. CERMAK RD. CHICAGO, ILL. Office hours: 9-12 A. M.; 1-8 and 6-6 P. M. Friday and Saturday all day and evenings. Waukegan office at 424-lOth St., Tal. Ontario 7213 Mon., Tue., Wed. and Thu. till noon. Sun. by appointment only
.............................................
161133.60 $
36.98 $ 17.99 $ 43 46 TAJNMTVO JSZ.
Kampanjski plakati
Soc. stranka je izdala dva kampanjska letaka — enega, ki se ga lahko izborno uporablja za volilno kampanjo, in drugega, ki je narisan v prid propagande proti militarizmu. Prvi je tiskan v barvah. Posamezno staneta vsaki 15c. Deset se jih dobi za $1 in 100 za $8. Naročite jih v uradu soc. stranke ali pa od JSZ.
Dober ¿lan organizacij« Jm tisti» ki sa aaveda odgovorno» •ti, svojih pravic in dottncfctL
"Proletarcu"
boste storili veliko ualugo, če mu akozi to krizo pomagate s tem, da naročnino če le mogoča točno obnavljate in da mu pridobita novih naročnikov.
Tudi prispevki v tiskovni fond so mu zdaj neobhodno potrebni
. .......................I..............Ill»»
EDUCATION, ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH

NO. 1415.
Published Weekly at 3639 W. 26th St.
CHICAGO, ILL., October 24, 1934.
Telephone! Rockwell 2M4
VOL. XXIX.
ÍHE HEIGHT OF FOLLY
The fairy sprite in Shakespeare's Midsumme'* Night's Dream, Act 111, Scene 2, said, "Lord, what fools these mortals be!"
So oft repeated is the exclamation that it sounds stale, but it unavoidable rises to mind when poverty in the midst of plenty, and the war clouds that hang over the world, are considered.
The majestic array of labor saving machines stand ready to make the human race happy and prosperous if it will but avail itself of them.
Hosts of scientists and engineers are eager to expend their energies for the improvement of the race if it will let them.
The best of doctors assure us that the average length of human life can be extended away beyond the present average. It is even predicted that the extension of the conquest of science over the forces of nature, and the increasing knowledge regarding the utilization of energy, may actually abolish old age so that death can come to a human being only by accident or design.
Already ^existing germs of new processes and inventions will, if allowed to develop, en-"Ifcle the humans to suTrornrct themselves with comforts and happiness - producers which most of them never dreamed of, and to produce in brief ^ hours all that everybody can use.
The makings of universal human prosperity and happiness are right at hand ready and almost aching to be used.
Yet the wh3le world is in misery, poverty is the lot of nearly all, starvation stares multifold millions in the face, and the nations apparently are in danger of another World war!
What utter folly this is!
Humanity brings all of these woes upon itself by sticking stupidly to an outgrown social order.
Capitalism is the cause of poverty and of war.
It is the cause of unemployment. s
It is the cause of starvation and deprivation in the midst of plenty.
But humanity can change from capitalism to Socialism whenever it wants to.
The change would enable it to avail itself of all those opportunities, ready at hand,
to create universal human prosperity and happiness.
The sprite was right: "What fools these mortals be!"
—The Milwaukee Leader
IN A NUTSHELL
Th« whole trouble is that the people who get the good» also have the buying power while those who produced them have neither.
IN MEMORY OF
JAURES
On Sept. 3 Jesn Jaurès would hsve been 7R years old. His 76th birthday was the occasion for imposing celebrations by the working class of Paris. On Sept. 16 the French Socialist party (S. F. I. O.) organized a mass meeting at Cha-tenay, at which the speakers included. in addition to Leon Blum and Jean Longuet, Comrade Su zanne Buisson. She presented her hearers with a picture of Jaurès* personality, the deep sincerity of which was—according to The Populaire—selected for special praise by Leon Blum.
Tell It To Hubby
I believe anyone who thinks must think of the next war as they would of suicide. But most people don't think.—-4(ra. Roosevelt.
It's Impracticable
What's wrong with capitalism is it doesn't work.
RUSSIA IN THE LEAGUE
There is much to be said for Russia in the League of Nations. Had she been there years ago, history might have been somewhat different. Nevertheless, I offer my sincere condolences to the Communists, who are nearly choking over their own past words which they have had to swallow. Socialists have been called almost every ugly name because in part and fashion
PAXGEKOrS TACTICS
By EUGENE V. DEBS
In the year 1912 syndicalist thought gained some foothold in some trade unions and in the Socialist Party and there was much discussion regarding it and ideas of physical force that had emerged with it. Eugene V. Debs participated in the controversy and the following consists of excerpts from an article he wrote that year.
If I believed in the doctrine of violence and destruction as party policy; if I regarded the clasa struggle as guerilla warfare, I would join the anarchists and practice as well as preach such tactics.
It is not because these tactics involve the use of force that I am opposed to them, but because they do not. The physical for-cist is the victim of his own boomerang. The blow he strikes reacts upon himself and his followers. The force thai implies power is utterly lacking. and it can nev^r be developed by such tactics.
The foolish and misguided, zealots and fanatics, are quick to applaud and eager to employ such tactics, and the result is usually hurtful to themselves and to the cause they seek to advance.
There may be acute situations arise and grave emergencies occur, with perhaps life at stake, when recourse to violence might be justified, but a great body of organized workers, such as the Socialist movement, cannot predicate its tactical procedure upon such exceptional instances.
But my chief objection to all these measures is that they do violence to the class psychology of the workers and cannot be successfully inculcated as mass doctrine. Such warfare, in this country at least, plays directly into the hands of the enemy.
The work of the Socialist movement must all be done out in the broad open light of day. Nothing can be done by stealth that can be of any advantage to it in this country.
—The New Leader.
FOR PEACE AND SECURITY
/.JUS'
By Daniel W. Haan, Mayor of Milwaukee, Wis.
It is idle to talk about recovery while from ten to eleven million workers remain unemployed, and while those who are employed find that even where wages have been increased they have not kept up with the increase in prices of everyday commodities. Meanwhile, as before, profits go right on piling up, banks are glutted with idle money snd surpluses are accumulating in storehouses.
It is such a simple thing, and yet so many, people fail or refuse to understand it, that there can be no permanent recovery until the worker receives the full product of his toil. In spite of the NRA, the average factory worker is producing •bout one-fifth more per hour than he did in 1929, but his wages, instead of being higher, are in fact proportionately lower.
This simply means that employers are still speeding up labor are seeking and using more labor-displacing machinery than ever. In doing this they are merely living up to the principles of the capitalist system, which is based on exploitation of the masses.
A drastic reduction in hours and a sharp increase in wages would help to a great extent, at least as a temporary measure, but such a solution would strike at the very root of the capitalist system, for it would cut the employers' profits, and this the owning class will fight with every weapon at their command.
Abraham Lincoln in a memorable address said thst "Inasmuch as most good things are produced by labor, it follows that all such things of right belong to tbpsc whose labor has produced them. But it has so hsppened, in sll ages of the world.
that some hsve Isbored snd others hsve, without lsbor, enjoyed s large proportion of the fruits. This is wrong, snd should not continue. To secure each laborer the whole product of his labor, or as nearly as possible, is a worthy object of any good government."
This is, in brief, the essence of the Socialist program. It embodies the main objectives which the Socialists aim to achieve. It cannot be achieved under capitalism without destroying profits, and profits are essential to capitalism. The only alternative is Socialism—a system under which the people of the United States, through their government and their respective unions, would own and operate the means of production and distribution, provide employment for all who are willing to work, give the workers a just share of the abundance which modern machinery makes possible, and insure peace and security for all.
The Socialist Party offers the struggling snd desperate mssses of workers s vision of hope while sll sbout us there is confusion, conflict snd chsos: hope for s new socisl order, founded on brotherhood, equality of opportunity snd social justice. This vision can snd ulikn-stely will be msde s reslity if we will but join together, ss workers in s common cause, snd use ihe lawful means at our disposal'o determine our own destiny.
Our Slogan
"The workers ought to inscribe on their banner the Revolutionary watchword, 'Abolition of the wsge system !' "—Ksrl Msrx.
Ill MEMORY OF MORRIS HILLQÜIT
Foundations of Socialises, by Morris
Hillquit. Published bv th* Socialist
party, national headquarters, 549
Randolph st., Chicago. 20 pages,
illustrated, 10 coats.
As s memorial t> Morris Hillquit, appearing a year after his death, the Socialist party is publishing as a pamphlet three chapters from Hill-quit's most populsr work, "Present-Dsy Socialism." The new edition appears with an introduction written by James Oneal for the party's national executive committee.
The frightful decay of American capitalism, with its consequent misery for millions of human beings— especially the working masses—has produced a variety of "remedies" for an industrial disease that is general throughout the world of cap-italism. The "New Deal," the 'HJto-pisn Society," tba "Epic Plsn" of Upton Sinclsir, the "®hare-the-Weslth" movement in the South, various forms of "Technocracy" and other organizations reveal a chaos of thought rising out of the chaos of cspitslism itsslf. Except Technocracy, these movements sre instinctive rsther thsn intelligent resctions against a prostrate capitalism. While Technocracy Is presented ss the sober and scientific conclusions of engineers snd industrial experts, it hss little or no fsith In the working masses and seeks a solution of industrial problems through the rule of an engineer aristocracy.
In the three chapters of this edition of the Hillquit pamphlet the reader will find a simple and intelligent explanation of the origin and history of the capitalist system, the aims of the Socialist movement, and the methods by which the movement expects to accomplish these aims.
The first chapter is especially valuable as it provides the basis for understanding why capitalism divides mankind into conflicting classes, why society is often convulsed with class struggles, why the industrial system often bresks down and why it more and more becomes unworkable. Without this knowledge it is impossible to formulats an intelli-
gent program for present needs and for the reslizstion of ultimste aims. In other words, the Socialist philosophy works with industrial history, not against it. Knowledge of this history revesls whst illusions to svoid snd this is ss importsnt as to know whst we wsnt to schieve. If the resder will compsre this first chspter with the litersture of sll the movements mentioned sbove he will observe thst it is s bssic spprosch to the problem thst is ignored by those movements.
Hsving presented this history snd snslysis of the cspitsllst system of production, distribution snd ex-chsnge, the next chspter, The So-cislist Aim, logicslly follows. This in turn is followed by s presentstion of The Methods of Socislism. The booklet ss a whole is not only a popular exposition; it also serves as an excellent introduction to a more extensive study of Socialism and the Socislist movement.
"ABOUT FACE
II
In the esrly spring of 1917 it wss seen thst this country wss to "sbout face" on all the principles that had been proclaimed by the Wilson administration in the political campaign of 1916. The war was being "sold" to the American people by the press. The war mongers, including the administration, were using the press to the limit for their nefarious purpose. Only one voice of organized protest came out of the wilderness. It was that of the Socialist party. There were brave men, a few in congress, who also had the courage to lift up their voices to warn the people sgsinst being hurled into the murderous gsme of wsr.
Not only did a few of these members of the senste snd the house protest the declsrstion of wsr. Some of them hsve lived to be honored by the very ones who denounced them st thst time. Others, less fortunste, went to their graves without the knowledge thst they hsd been lster justified by their fellow citizens.— Chsrles W. Erwin.
THE OVERHEAD

By Norman Thomas
they have said that there were some good ends to be served through the League of Nations. Now Russia sits at the Council table and American Communists are supposed to applaud.
Actually, of course, Russia—not without reason—is following the old diplomacy of checks and balances in Europe, and doing it with considerable skill. But it is a crazy and perverted internationalism that has to subordinate international problems to the interest of one nation, to the extent to which Communist
e
internationalism has to subordinate itself to Russian interests. Let me add that now that Russia is in the Lea there is a better case foivAmerica's joining. But there is also, if anything, an increased need that if America ever

joins the League she should make it plain that she does not thereby pledge herself to go to war on any terms to enforce peace.
We want to see Rusnia defended against capitalist attack. We do not want to play second fiddle to a virtual, Russo-French alliance, not even although the ostensible enemy of both countries in Europe is Hitler. Meanwhile, of course, our hope is not in the League of Nations but in a federation of cooperative commonwealths which must must be built. American participation in the work of the Labor Office in Geneva may a little step forward and of some value in developing an effective internationalism of labor, and on such internationalism we must depend for the final victory over war.
Well, we saw "Red Roses", thst
distinctly proletsrisn drams, produced by the drsmstists of brsnch No. 1 JSF Isst Sundsy. The plsy itself deserves high rsnk among our collection for it portrays very vividly the lot of the common people in their struggle for s better existence. It is very reslistic. It brings before the people their very existence, a reflection of their life just ss if it wss reproduced in s mirror. It is, therefore s most vslusble plsy be-csuse the people esn essily grssp its meaning. It wsen't put on psr-fect, of course not. But the people seemed to understsnd its mesning snd thst is more important. Nor should we forget sbout it now. The csst is smsll. Make use of its props-gsnds vslue. We should go to Ls Sslle, Wsukegsn snd Milwsukee with it. And thst juvenile group hss grest possibilities. Their sppesrsnce in song snd recitation wss good snd will ,no doubt, enduce msny more to join our young circle. After the plsy we hsd music snd dsncing.
The Civil Wsr in Austris is s thrilling nsrrstive of how the Republican Schutzbund fought in their attempt to regain democracy for Austria, Isst Fcbrusry. It wss written by the commsnder of these Re-publicsn fighters snd is full of heroic episodes in s battle that proved futile. Still, to put it into words of Abraham Lincoln, the world will little note nor long remember whst we ssy here (sbout the struggle)- but it csn never forget whst they did in snd sround Vienns. Such coursge snd heroism is seldom seen in sny wsr. Only men with principles, men with knowledge snd sbility to vslue freedom snd democrscy would so willingly give up their life, their sll to befit msnkind. Some dsy sll of the details of this catastrophe shall be known and the unchristian spiri.t snd bsrbsric trestment sccorded those defending constitutions! su-thority by the Christisn government shell be uncovered. Todsy, only s smsll psrt is put in print for fesr of incriminstion. Until s better snd more thorough sccount is out get this booklet snd resd it. The cost is smsll, only 25c but the story is rich with excitement.
After four and s hslf months we find thst s msjority of the Socislist Psrty members fsvored the Detroit Declsrstion of Principles. We sre gisd this is settled so thst our com-rsdes can now go to work on the csmpsign. One could ssy s good desl in analysing the figures on the voting and slso on the rejoinder in Isst weeks New Leader cslling attention of the opposition to stir up more trouble. That seems to be fully unwarrsnted snd certsinly un-necesssry.
work csn be done, yet. Socisliits in Illinois hope thst the workers hsve lesrned something since the Isst ge-nersl election because the depression hss been with us constsntly. We hsve resson to expect our minimum set vote but because for our meager means we wonder how we can put on a more effective campaign.
These democratic politicians and precinct captains are great boys. We hsve s new one in our precinct snd becsuse he didn't know me he spprosched me for my vote. They sre slick in thst they start out by ssying thst they sre checking up on the registered voters snd sfter being told thst we were all registered he ssked "sre you going to back the president by voting democratic". You can rest assured that this man was told a thing od two in very certain tone«. I was amazed of how little he knew about anything except thst the Milwsukee Socialist officials are crooked, juat as crooked as any others and stay back of the president. — It is no wonder people hsve it so hsrd. Birds who hsve no understsnding of the why's snd wherefores of the system are trying to run it.
This Fridsy, October 26, brsnch No 1 will hold its regulsr monthly meeting. Important reports will be given by vsrious committees snd plsns outlined for distributing lesf-lets on Sundsy, October 28. After the business meeting, the subject of s United Front will be the genersl discussion. All members should st-tend.
Cook County Socialists have laid out' s program of action for the campsign to help the stste orgsni-zstion obtain 160,000 votes which would mske us s psrty with legal standing. Among the msny suggestions is one thst ssks esch comrsde to get at least ten workers to vote the Socislist ticket. Ten votes to esch "comrade shsll not get us the 150,000 needed but it is the best mesns of scqusinting people with the Socialist movement. Two full weeks remain before the election.
Within that time a whole lot of
MARCH OF EVENTS
Cleveland, O. — The study class which is sponsored by the Federal " Emergency Relief Administration will be held every Wednesday at 8 P. M., at the branch headquarters, 6409 St. Clair Ave. Louis P. Pickett, who is a graduate of the University of Pittsburgh and also attended the Western Reserve will be the instructor. The class will specialise in economics and will include a discussion following each lecture. Anyone sixteen or over may attend. There is no admission charge. Our aim is to have a large attendance. Invite your friends.
Branch 27 JSF and its English Section will hold a joint meeting Saturday, October 27. A social with^ refreshments and music will follow. All members are urged to attend promptly at 8 P. M. The meeting
is very important.
*
On Tues., October 30, a Socialist mass-meeting will be held in the lower hall of the 81ovene National Home on St. Clair Ave. The speakers for the evening will be comrades Ben Parker, Sidney Yellen and Louis Zorko. Admission free. Nuff said... Rose and Wilma.
IT WILL PASS
Instead of engaging in business to live, people live to engage in business. Thus the good life is not attained. This insanity will pnss when the profit system is displactd by production for use.
W. L. Bsldridgf.