GLAS 5V0B0DE. Slovenci-brat je združimo se! V slogi je moč! ^^ Stev. 34. Chicago, 111. 18 septembra 1903 Leto II Glas s Pensilvanije. Claridge, Pa. Čas je, ila se oglasimo enkrat tudi s tukajšnjega kraja v našem delav-, skitti glasilu "Glas Svobode". Pre-' cej nas je že tukaj, ki se popolnoma strinjamo z odkrito pisavo "Gl. Sv." Svoječasna grozna inkvizicija namestnikov peklenščika, a ne Krista, nam je v strašno svarilo, kaj bi imeli še danes pričakovati od farške nadvlade. Toda minuli so oni časi in ne povrni ;n se več. Naša naloga sedanje čase pa more biti, zakli-cati farškini lopovom, našim krvnikom še zadnji: do tu in ne dalje, oznanjevanje pravih Kristusovih naukov bodi vaša naloga! Svoječasno so nas prodajali graj-ščakom, grofom in drugim takim "Raubritterjem", danes pa kapitalističnim postopačem. To mora nehati ! črni krokarji, potrudite se malo v premogokopc ali v pekle (jeklar-ne(, tu najdete kletev in škripanje z znlmii. 1 Kdo je vse to rovzročil?! Za male cente stavimo svoje življenje vsak dan v smrtno nevarnost. Kaj pa vi prokleti hinavci, ali bi ne bila vaša prokleta dolžnost bojevati se z nami, s trpini, proti kapitalističnim "Weltropariem"?! Posnemali bi v tem slučaju le Krista, katerega namestniki hočete biti I Pravim biti, v resnici ste danes le laži - namestniki Onega, koji prvi se je narodil navdahnjen s socialnimi nauki, z hratol j uhljem do vesoljnega Človeštva. Judež je izdal prvega učitelja bratske ljuhavi za 30 srebrnjakov, a vzlic temu je bil oti proti vam pravo jagnje. Sramoval sc jc izdajstva, obžaloval ga je, vsled česar se je obesil. Kaj pa vi ali ne izdajate istega Krista. kateri živi v duhu med nami, vsak dan za vsako ceno, se.tuai vi, nastali mxto kmalu niriT nami pravi oznanjevalci Kristovih naukov. Nekateri črnih krokarjev imajo vsaj deloma srce za preganjeno, trpinčeno delavstvo, a kaj, ko ne sme- < jo s svojimi pravimi čutili na dan. Rim veleva! Zal, da se.nam za < dušne pastirje vsiljujejo tudi možje ' Jeramovega kalibra. V Ameriki 1 jolietski, v stari "kontri" bobenč- I kov Francclj je prav kakor vstvar- 1 jen za farškega humbugarja. Če se ■ ne spominja on ver na Šmarje, «po- 1 min jamo se jih toliko bolj drugi. 1 Njegovo takratno poslovanje jc od- t prlo marsikomu oči. — Peljal se je 1 s kočijo v sosedno vas obhajati bol- i nika. M. ] potjo je pustil ustaviti 1 konja pred neko krčmo, stopil je z 1 voza in hajd popivati k svoji ljubi- 1 ci. natakarici. Škatljico z Bogom 1 je pustil seveda na vozu, češ, poča- j kaj malo "lubi bugec", saj je tudi r tisti čakal, ki je s črešnje padel. \ Potrpežljivi Bog je seveda čakal na I Bonbenčkovo milost, a za to so po- ( stala kranjska tla kmalu prevroče j zanj in hajd torej s svojo mamko f v Bremen in potem sam naprej v s Ameriko. Za danes ne bodeni na- " števal več raznih druzih pregreh, p morebiti pridejo vseeno še kdaj na s vrsto, če bo potreba. Ljudstvo se z more izpametovati, zbistriti in kora- p kati naprej, četudi šele čez trupla "padlih"! k Prokleto more imeti malo tisti '/ možganov v svoji glavi, ki še vedno t odobri) jc: farja politikarja, farja p časnikarja, farj^i župana, farja go- v stilničarja, trgovca, deželnega sve- j tovalca, zakonskega učitelja, farja ti neomejene posvetne oblasti itd. itd. s — čas je, rojaki, da nastopimo tudi h mi odločno proti črni kugi, ki na? ( posebno tu v .^mericki prodaja na t: milost in nemilost kapitalizmu. Vsa- č ko leto je slabejše v Ameriki in če d bode šlo tako naprej, kakor doslej, c sc bodemo morali v 50. letih začeti n seliti v Evropo in ne od tam sem. Kamor se ozreš, povsod kapital, ki u te davi z vso silo, dokler ne omagaš k in se vrneš nazaj v prah, iz katere- p ga si izšel. Tako življenje je pasje, ti ne človeško in vendar smo ljudje! n Nedavno — bilo je v Irvinu, Pa. d — šel sem na sprehod uživat prepo- znavši za kaj se gre, se je kar zaobrnil in korakal molče nazaj ni proti domu. hi Drugo jutro jc šel zopet na delo, ta kakor bi se ne bilo nič zgodilo, si Zvečer dospevši domu, je moral "I brez večerje k počitku, istotako dni- ni Ko juti o brez zajutrka na delo. Na lu vprašanje, ali mu ne misli žena dati je jesti je zarežala hudobna kača: "Je- cc tlel ne boš več, da ti bi jaz skuhala, si sicer pa, če se ne pobereš iz hiše te bc bom š! ženo, ako res ne mara več živeti ž t njim. Na njen surov odgovor, po-1 tegnil je revolver, nameril in z bese-- dami: "Tudi s "pimpom" ne boš 1 živela", ustrelil na njo. Zal, da jc e ni zadel, ene vurijc bi bilo manj na i svetu., Zbežala je iz hiše, mož pa v , isti zmedenosti potegnil nož in si ; prereza 1 vrat,. Na pol mrtvega so ? odpeljali na (o v bolnišnico, kjer ga i je oče Ciril dal v sv. olje in |>otem , kmalu izdahnM svojo dušo. j Ranjki doma z Metlike na Do-. Icnjskcm, ..ir je bil 48 let. Zako- • nolbmnica je stara 35 let. Nezaslišane posameznosti prjha- • jajo zdaj na dan. Tako je imel ranjki pristop do svoje žene le ob "štilvorski" plači, ako ji je odštel ■ prej $20, med tem, ko ima nekdo , drugi baje pristop do nje zastonj. Gorje tebi farška prijateljica. 1 Curl! te sicer hvali, kakor tudi "tvojega" — 011 pač ve kje je groš in za groš, vladarja sveta, stori Ciril vsi" ali zasluženo plačilo ti ne o' Vari, da si stokrat — j 'crcijalka in on tercijal. V cerkvi i e ie Ciril proglašal za nedolžno, j Trdil je, da jc ranjki tvoj mož, I predno je umrl, izpovedal, tla je 011 I sam vsega kriv. Ljudstvo se je i glasno smejalo tej naivnosti Cirula;fl ali mar menite, da ni prepričano ono J o nasprotnem! čudno sc nam pal vsekakor zdi. da razglaša Ciril jav-fl 110 spovedno tajnost, sicer pa verno,! da je treba iskati iažnjivca a la Cirii.S Tacega sc ne najde kmalu! Pogreba se jc udeležilo precej ro- j j jakov; farška nesnaga pa je še na 11 pokopališču igrala razne komedije, jI znebila svojega moža. Prepričani smo, da bo ta dogodek | močno vplival na ptieblskc poštene ! rojake in rojakinje, da se ImhIo o- 1 prostili farškega farbanja in ignori- j rali tercijalko, ki je spravila svo- j jega moža v prerani grob, Sloven- t ske žene- in dekleta, ogibajte sc j garjeve ovce, ki bi Vas znala oku- t žiti! _ - Propoved maziljenega Maslarja. || Iz Clevelanda. 6. se nam piše: V „ nedeljo, 6. t. 111. je imel prečastiti ^ ( ?) Krže zopet enkrat eno onih pridig, ki more prej ali slej vzbuditi v tudi v Slovencih zavest, da se nas fl sistematično skuhi in votli za nos. p •Vpil jc kakor kak črednik, da more s, prihodnjo nedeljo zopet beračiti — ^ kakor, tla bi mu bila beseda "be-račiti" kaka ptujka — tla ima mno- j. go za popraviti, nakupiti itd., a neče v cerkve še bolj zadolžiti. 0! "Od vsacega pričakujem 5 tlo- (j larjev, najmanj pa dva. Ne smete v misliti samo na to, kaj boste jedli ^ in kako se oblačili, skrbite predvsem za izveličanje vaše duše — in za naše (farške) mošnjičke", je še ti-lioma pristavit Ofi tej priložnosti se spominjamo nekega Lenasija, farja pri sv. Mi- |>| helu 11a Notranjskem. Ta je ravno j,j tako pridigoval svojim vernim po- ^ shišalcem. Ker so ga pa smatrali rl "božji volki" res za božjega namest- pj nika, udali so sc v vse, kar je farški [| lump zahteval. S kmetskimi žulji ^ je ustanovil hranilnico in posojilni- Sl-co ter takozvano "zadrego" (kon- VJ sum) kamor je lovil razne duho- ^ borcc. Posledica tega je bila, da je šlo v kratkem mnogo prej trdnih posestnikov — ki so imeli po 2 do 6 tisoč premoženja — "rakom žviž- |„ gat in žal>am pet" in sedaj se mo- „ rajo vlačiti |)o svetu in uživat bor- n< ni delavski kruh. To je učinil far, ^ ki hoče biti Kristusov namestnik. sj Taki ptički, ki oškodujejo svojega ,K bližnjega za zadnje cente niso pač )M druzega vredni, kakor, da se jim ta priveze mlinski kamen na vrat0 in _ potopi v globočino morja. Rojaki, bodite pametni in ne pu- . stite se skubiti od vsake šeme, bodisi V1 tudi Kržetove vrste. Raje odstopi Krže od "Nove Domovine" že pri- " hodnjo jesen. Stokali pač ne bode- ie ■to za njim, prej bi mu dali še brco vr v zadnjico na pot! sk - Obrambna , sredstva proti klorikalizmu. - ' Zgodovina inkvizicije je polna ! grozot in polna krVi. A še straš-. iifjša je zgodovina praznoverstva, t zgodovina umorov, ki so bili storje-: ni radi najgrjega, najblaznejšega . praznoverstva. ■ .'"Resnica vas osvobodi", je rekel i Kristus, a še stoletja po Kristusovim nastopu so cerkveni mogotci s kruto roko skrbeli, tla se kristijan-s^i narodi niso osvobodili blaznega iij groznega praznoverstva, da niso 1 spoznali popolne resnice, kakor jo je učil Odrešenik, nego vtrovali v. demone, v strahove in v čarov-nlje. j Klerikalni dogmatični, moralno-teologični in asketični spisi obsegajo glede demonologije najgroznejše iz-rgitke človeške fantazije. Te blaznosti so bile spravljene v jxiseben sistem, postale nekaka znanost 111 tem blaznostim jc bilo žrtvovanili tisoče ill Ila tisoče nedolžnih lHdl. A nikari misliti, tla so te strašne i note že davno premagane in |m> 1 ibljene. Nikakor ne! "Pogreto rihto" ] imajo pripravljeno v Waukega-ni za nas. Le na dan ž njo, prija-tjtlji! Opekli pa si ne bodemo pr-■ov mi, marveč oni na "stolcu" v nenovanem mestu. V to stavimo wikari svojo glavo za Plevnikovo, Brcveč imamo gradiva nakupičene-Si, da bi smatrali "Nimbusa" za S/nika, ynega pa, ki si jc baje v Hiiznis hauzu" pljunil v roke, za Rekovečcnega ljubitelja resnice. [j»je je večja shramba laži, obreko-[Jauja iul. že vsak Slovenec ve, ki |l' kaj skusil jtjed syetom. Kjer več lenarja, več i>ohotnasti, več zlo-labljenja nevednega Ijuilstva, tam L3-- naravno — tudi več laži in obrc-liWft^HTgrilfliilBHie tudt-vi takry " sveti možje"?! O gotovo, "vsaj pošteno srce v srcu" more roditi tako misel. No, in kje je več denarja, je lahko vprašanje še laglji ' pa odgovor. "N. D." je pisala svoječasno, da nimamo mi niti beliča — ^ torej f A'ase flovekoljubljc in f>ru- | fiat o stremljenje fo enako />rarnosfi ■ vesoljnega Hovecanstva, sodi prn- j •'ičnik prax'icno, za vašo sodho pa ne »prašamo, istotako tudi za va«o * podporo ne. Z njo, kakor tudi brez nje l>odciiio vscejio lahko živeli ali . * ■ ■ j pa tudi umrli. . r Odgovarjati pa nimamo kaj na ^ vsakdanje brezpomembne fraze "ni ^ res, res pa je" itd. Na tak proti-pih si otlgovarja misleči svet lahko ( sam( nas pa to le vspodbuja, da pokažemo Plevnika tint prej svetu v pravi luči. Veste, kje najdete "pokrite rilite" — med farji in njiho- ^ vimi zavezniki! Hasta! $100 pa onemu, kdor dokaže, da je bil so- ' drug Kotula vsaj enkrat tekoče leto ^ v Waukeganti in da jo je moral ^ otlkuriti. Kje laž, hrihtne glavice? Uprm-niiho in ured- . 11 iilvo v odsotnosti so- druga Kotide. 1 __it Cikaiki socijallstl >' |>rirede v nedeljo 27. sept. generalni '! piknik v Kuhn's Parku. Začetek ob 1 j. uri dopoludne. V daljšem govo- f ru, o pomenu socijalizrna, bo nasto- C1 [)il katoliški župnik Hagerty. Father 11 llagerty je jako učen mož, vešč '' >sem jezikov. Bavi se že več let s c< sociologijo in tako smemo pričakovati interesantne razprave, J^ar do- p hitite poslušati enkrat tudi pošte- 111 lega katoliškega duhovna, slišali M xxlete z njegovih ust le prave Kri- 111 itusove nauke. V Kuhn's Park Vas K>pelje Milwaukee ali pa Western r' »onlična kara. Na svidenje torej ■ t ni ami ______111 _ . ^ KDOR Želi potovati v starodomo n rino ali od tam v Ameriko, naj se za- -j ipno obrne na »n nja, tla ima dežela popolno pravico in imenovati svojega lastnega krajja ill in kandidat za katerega se v tem ilj slučaju najbolj zavzemajo, je/drugi sin nemškega cesarja. (??! Pač k- prazno besedičenje.) >• Italija. Rim, 15. sept. — Včeraj je spre- 1 jel papež 200 romarjev, večinoma ' j. tlelavcev, v Vatikanu. Papež jc o- 1 pomtinjal delavce naj se zadovo-r. Ijijo s svojim položajem in naj skr-v hijo za vzgojo svojih otrok v smi- 1 u slu Rima in božji blagoslov jim ne > j bo izostal. — Prekanjenec! So pač t vsi enaki: trpi in trudi se proletarec s za kapitalizem in farštvo, tvoje živ- 1 v Ijenje (?) bodi na onem, naše pa na 1 a tem svetu! , \ ». - 2 Vstaja v Macedoniji. - - ^ ^ Bolgarska vlada je pravkar zopet ^ razjjoslala velesilam izjavo, v kateri j apelira na humaniteto velevlastij, J( n se skorai ustavilo Jursko div- j . jaiije napram kristjanomT V dotiČ-^ ni izjavi se tudi namigava, tla nika- : I kor ni mogoče, da bi Turška mobili-. zovala celo svojo armado samo vsled tega, da bi udušila revolucijo. V slučaju, tla bi velesile ne hotele po- s sredovati, bo storila tudi Bolgarska 11 . korake v obrambo svojih podanikov ' in svoje neodvisnosti. Doslej dela " bolgarska vlada še vedno na to, da j' J jjasi splošno razvnetje med prebi- ( s valstvom. Bolgarska armada je " .' uzorna. \ ojastvo je tlohro ohoro- c< ' ženo, in kar je največ vredno, med ( njim vlatla red in stroga disciplina, j Vsi vojaki t>d generalov tlo prosta-ka so pripravljeni, bojevati se za t svobodo dežele tlo skrajnosti. Za sr to izlxinio armado pa stoji ljudstvo, }11 ^ v^ kaferehFje šc v živem spominu ™ nekdanja turška vlada.- Med ljud- I" st votli je še mnogo bivših bojevnikov za l>oIgarsko svobodo. Ako bo tedaj turška vlatla napovedala voj- ^ sko, vzdignili sc bodo Bolgari kot P' eden mož. Na Bolgarskem bi bila "f I to ljudska vojska. vl Iz Sofije (Bolgarsko) došli brzo- 1,1 jav naznanja, da se knez Ferdinand te v par dneh jtovrne nazaj v glavno ,a mesto, in da se prične takrat s ('c plošno mobilizacijo bolgarske arma- vr de in to že vsled tega ker se v poli- 1 tičnih krogih zatrjuje,da ne bodo velesile niti koraka storile v interveh- ža cijo macedonskih homatij, dokler na ne pride do sestanka — kateremu se no pripisuje največjo važnost — med tri carom in cesarjem na Dunaju. pa Angleška vlada je poslala del SH svojega 1)0 j nega brodovja pred Sa-lonike, kjer se bo isto pridružilo vojnim ladijam drugih velesil. Vsled nepovoljnepa vspeha z do- ^ sedanjo taktiko v vzlnxlni Macedo-' I**1 niji, kjer so zasedali mesta in vasi '"J in bili prisiljeni s težkimi izgubami str bežati zopet nazaj v gore, so skle-nili insurgcnti odslej naprej voditi Pr vojsko z manjšimi raztresenimi kr- n'' deli. Na tak način upajo hitrejši Cil utruditi turške čete. Vstaši v vzhodni Macedoniji rmajo »etlaj 2000 | zo mol poti orožjem, na tisoče j« stoji I ag kmetov pripravljotih, stopiti takoj j ka na prvo povelje v boj »e vrste. Tur- i ki ško moč v vzhodni Maceik*iiji se | v ceni na 17.000 mož. na V Pirner hribih j^ bilo več bitk. ka Vstaši, pod Stoganovom. so napadli Ni turlke čete, ki pa so bile v premoči. Tc Turkov je padlo 50 in 40 je bilo ga ranjenih. Blizo Kirševa so požgali Turki tlve vasi in prebivalce pomorili. Padlo je tudi 90 insurgentov v boju. je Battle Creek, Mich., 16. sept. — o- Več tukajšnjih prebivalcev je doni bilo pravkar žalostna poročila iz 0- Makedonije. Nekemu Triffornsu u- sta bila umorjena dva brata in nji-d- ju otrocL Enemu drugemu, ime-se nom Foretov, sta bila umorjena dva a- sinova in stric. V pismu se glasi, le tla je 10,000 Turkov napadlo eno lo vas z 2000 prebivalci in jo popol-ti noma razdjali ter vse prebivalce, iz-la vzemši sto, poklali. 1- - Ameriške vesti. Izvestije se glasi ugodno. y Washington, 16. sept. — John J ISarctt, koji je po naročilij komisije ' svetovne razstave v St. Louisu, pre-i>otoval Azijo, je pravkar poročal o 0 svojem vspehu! Izmeti 40. neodvis-a nih dežela sveta, jih je 35 obljubilo " udeležlK). Inozemske vlade so do- 'l volile $6,190,000 v svrho razsteve, ^ L ali skoraj 1 milijon več, kakor Viro-ječnasno za razstavo v Chicagl. Evropa zavzema s svojimi tremi milijoni jtrvo mesto, irotem sledi a \zija z 2. mil., Južna Amerika z 1 mil. in Afrika z $200,000. Strašne nevihte. Jacksonville, Fla., 15. sept. — - V južni Floritli jc razsajal grozen e vihar, kakoršnega še ne pomni zgo-č tlovina. V Miami in Jupiter je do-c segel veter hitrost do 75 milj na - uro. V bližini obrežja se je poto-a pilo več ladij. Orkan jc pretrgal vse brzojavne žice, vsled česar so zaostala natančna poročila. V Tampi jc prouzročene velikan-' ske škode. Mesto se nahaja v po-jolni temi. 1 Guthrie, Okla., 15. sept. — Mesto 1 illoomington je vihar skoraj popol-' noma razdjal; poljski pridelki so ilucela .uničeni. ^ Tudi iz Spokane, Wash., dohajajo poročila o strašnem divjanju sil-j nega viharja. r St. Paul, Minn., 16. sept, — Na severu države sta provzročila sneg in dež več milijonov škode. Poljski pridelki so skoraj popolnoma u-^ uičeni. Nad 50 odstotkov požetera žita leži poti snegom in votlo. Železniška zveza je na več krajih pretrgana in so nekateri vlaki obtičali celo v snegu. Ulice v St. Paulu so večinoma še danes prepravljene. Nevarnost je velikanska. Denver, Colo., 16. sept. — Proti severni strani države je skozi 24 ur snežilo. Enaka poročila so dospela tudi iz Cheyenne in Laramie, Wyo. Tclcfoničnc in brzojavne žice so pretrgane. Štrajk v Missouri. Kansas City, 16. sept. — štraj-kujoči premogarji so izjavili, da se pred ne povrnejo na delo, dokler ne ugodijo magnati vsaj deloma njihovim zahtevam. Znani Mitchel namerava sklicati v Kansas City konferenco, kateri bo. kakor vedno v takih slučajih, vspeh ta. tla sc bodo delavci zopet z lepimi obljubami vrnili na delo. Zasačili ponarejevalce denarja, i Philadelphia, 16. sept. — V državni prisilni delavnici so prišli po- 1 narejevalcem denarja na sled. Pred nosom svojih paznikov so izdelovali trije kaznjenci pol dolarje. Dva paznika sta bila zgubila svoje službe. Venezuela. IVillentstad, 16. sept. — Bržkone hotno imeli zopet kmalu malo voj-skico. Iz vseh strani Venezuele se IHišiljajo vojne šete na mejo Colum-iiije in Maracaibo. Prczident Castro baje kar hrepeni po prelivanju krvi. Kakor znano, stal je Castro pri zadnji revoluciji na strani upornikov. Cikaškl Macedonci za svoje rojake fikaški macedonski klub je uprizoril meti svojimi rojaki spretno agitacijo v prilog vstašev na Bal--kanu. Doslej se je oglasilo 75 mož" ki w mislijo v kratkim odpeljati v staro tjomovino svojim rojakom na pomoč. Baje odrinejo že od tukaj oboroženi od nog do glav«. Načeleval jim bo Boris Stanislav Tovetkov, svojeČasni častnik v bul-garski armadi. Srečno pot! "Glas Svobode". Prvi svobodomiselni list za slo-venski narod v Ameriki. Izdajatelja in urednika: MARTIN V. KONDA FRANK M. MEDICA "Glas Svobode" liide vsaki peek fn velja /a Ameriko: za celo leto - - - - $1.50 za pol leta ---- 75c ZA EVROPO; »a celo leto - - - kron 10 za pol leta - - - kron 5 Posamezni list po 5 centov. "Glas Svobode" [The voice op Liberty] is the only union labor paper, in America: published and Edited every Friday in Slovenic liiguage by M. V. KONDA, & F. M. MEDICA. "Entered Jnlv 1908, at Chicago, 111., as secoml-ciass matter, under Act of Congress of March 3. 1879" Subscription $1.50 per year. Advertisements on agreement. Naslov za dopise in pošiljatve je •ledeči * ' "ELAS SVOBODE" 563 Throop St. Pilsen Sta. Chicago, 111. ~r dopisi. ~ Pueblo, Colo. 1. septembra. Pretekli teden so na East Besse-merju, kjer stanujejo Slovenci, podpisovali prošnjo, da bi se zopet odprl uliod ali get v jeklarno za delale na Northern Avenue. To prošnjo hočejo nabiralci podpisov poslati na Rockfellerja, kateri je pravkar postal solastnik jeklarne. Da bi slednji vstregel tej prošnji, si skoraj ne moremo misliti. "Col. Fuel and Iron Co." ali posestniki jeklarne potrebujejo prostor, na katerem stoji slov. kolonija na Bes-semerju in ga nameravajo kupiti nazaj. Znano je dejstvo, da je postajal položaj za hišne posestnike in trgovce na tem kraju vedno neugodnejši, odkar se je zaprl "get" na Northern Ave. Cena lotov in hiš je padla in sploh ni kupcev zanje. Temu bi se pa takoj odpomoglo, čim bi se odprla vrata v jeklarno tam, kjer so se nahajala prej. V takem slučaju bi morali posestniki jeklarne plačati tri ali štirikrat več za prostor med jeklarno ograjo in Eilerjevo livarno, ako bi ga hoteli imeti nazaj. Pač si ne moremo predstavljati, da si bodo oni sami dražili to zemljišče. Ako bo ta kraj pešal par let tako. kakor peša zdaj in si bodo novodo-šleci začeli zidati hiše na drugi strani Bcsscmerja, gori okoli kompanij-ske prodajalnice, potem bodo posestva slovenske naselbine na East Bessemerju padla na nič. Ličani so že 7 ali 8 velikih hiš zgradili na pni strani, tik sedanjega uhoda. Tudi nekateri Slovenci, ki so prišli nedavno iz vzhoda semkaj, nameravajo kupiti si lote blizo kompanij-ske prodajalnice, ter si tamkaj sezidati hiše in to posebno že vsled tega, ker so gori loti cenejši in ima tam mesto največjo prihodnost. Nedvomno bodo potem tudi tam nastale slov. prodajalnice vsake vrste. Baje bo prišel sem neki zelo premožen Slovenec in napravil ob kompa-nijski prodajalnici veliko mesnico in groserijo. Kar zadene slov. kolonijo na Ressemerju tudi jako hudo, je to, da je baje istina, da je kupila jeklarna "Philadelphia Smelter". Akp je to res, potem bo splavalo zadnje upanje Slovencev po vodi, kajti vedno se je pričakovalo, da bo začela livarna pre jali slej poslovati (rovnati). Jeklarnsko zemljišče objema na ta način slovens'-o naselbino z juga in vzhoda. Na zapadti pa se razteza železniška proga, ki neizmerno povzdiguje vrednost tega zemljišča za jeklarno. Novi odbor jeklarne je dovolil osem milijonov za nove naprave, nekoliko pozneje bo sledilo še devet milijonov v to svrho. Vse kaze na hitro rast tukajšnjih industrijalnih razmer, vidi se nam pa tudi, da bo slov. kolonija na Bessemerju le zgubila, namesto pridobila. Pbsestniki jeklarne ne gledajo t zadoščenjem veliko število salonov rta Northern Ave. in temu se ne more nihče čuditi Oni LiČani — bilo jih je 16 — kateri so delali pod "foremanotn" Mastersonom, so jo popihali ze W dan, ko so prišli iz preiskoval- nega zapora. Tukajšnji časniki so pisali, da so dali morilcu Mijiču $200 za njegpvo krvavo delo. Nekaj je jie moralo biti na tem resnice. N'a ves slovanski živelj pa je ta za Vratni umor vrgel najslabejšo luč. Dosti nizko stoje • "Austrians" v očeh Amcrikaiiov, zdaj pa je še tega tretja bilo — in nam sc zdi, da je to olj začetek, K. S. P. Lasallc, III. septembra. Kadar pometa človek po zamazanem dvorišču, se kopiči po prostorih, kamor pohaja metla, kup raznih odpadkov: gnoj, kokošje perje, blato in druge take nečedne stvari, ki jih pometamo navadno na tisti smrdljivi kup, ki mu pravimo — smetišče. Smeti so obrabljene stvari, a včasih najde svojo pot tu sem tudi kaka dragocena stvar, toda to je menda le redka prikazen. Pomfe-tanje ima namen, dati pristopnim prostorom prijaznejše lice, a pri tem se čestokrat dogaja, da sc stari gnoj kar neČc umakniti metli in za tak slučaj je menda najpripravnej-ša motika ali pa kramp. Šele z zadnjim pripomočkom nam je mogoče prisiliti grdobijo, do odstopi od svojega trdovratnega kljubovanja. Prav tako dvorišče je tudi tukaj v La Salle. Na tem dvorišču slov. naselbine je precej tacega smrdljivega blata, ki je tako prilepjen k tlom, da metla menila res ne bo zadostovala in sc bo treba zateči k motiki in krampu. Največje blato, ki kljubuje metli je gotovo sta-rikavi Podgoršek, kateremu pa bomo z oziram na današnji napredek že še pomagali, da postane mehkeji in "lušten", kakor fletna dekleta, katera obožaval. Da, tudi Tone Podgoršek bo prišel do logičnega konca katerega je zapisal Jehov v zakon prirode, kaj ne? Tone, tega "špasa", je res že dovolj! Ker sem se ravno namenil obiskati tvoje dvorišče, da postržem zopet malo okoli tvoje "častite visokosti", ti takoj povem, da te želim malce pošlatati radi tvoje nestrpne nravi in predrznosti in mimogrede te tudi nekoliko za ušesa potejrniti. "Zakaj to", se boš vprašal nejevoljen. — A tega vprašanja ne bo treba, ako posvetiš le malce pozornosti svoji vesti; povedati ti more ta, da si velik tiran in izdajalec Kristovih naukov pred Hogom in pred ljudmi. Mar nisi ? I Ti bi tajil vse to pred nevedneži, rotil in preklinjal tistega, ki resnico govori, toda prijatelj — ne boš 1 Za teboj in tvojimi deli stoji '']>oizve-dovaleo", kojemu niti koraka ne u-tajiš. Uda j sc nesramnež in potrkaj se na svoja prsa — "mea culpa,f . . . Čemu napadaš v cerkvi iste, kateri so jo sezidali, delavce? Kaj ti so storili socijalisti, da jih obreku-ješ? Nazivljaš jih tatove poštenja, ko vendar sam ni«i poiten, ali mar si ? O, weit davon 1 Se mar živiš od žuljev svojih rok? Kaj še, od delavca se živiš, zakaj ga-torej ne spostuješ — ti nesramna propalica. Zakaj izkoriščaš cerkev ilri njene obrede v svoj prid? Ti bi zopet rad tajil, kaj ne? Toda ne bos. Tone, dokazov imamo, dovolj! Vest ti lahko očita, da si zahteval od g. F. Pučeka $io za krst. Zvit tiček si, to je res! G. Puček ti je obljubil svoječasno onih $lo za cerkev, a obljubil ti jih je le, da se te je iznebil, bil si namreč preveč usiljiv, no, in s tem je moralo biti besede konec. Deset dolarjev, kaj ne — škoda križa na zelenem! To si je Podgoršek zapomnil in delal razne načrte, kako bi prišel do omenjene svote. Tu se mu nudi nakrat lepa priložnost za iztirjatev. Krst, hm, krst more biti. Torej $io ali pa bojkot, da se sin nc krsti. Mar ni to pa-ganska kramasija, stari!?, vfc? Izgovor nc vHja da ti ni hotel g. pu-ček ničesar dati, ponujal ti je dva dol. vzlic temu, da je imel le tri dol. pri hiši; bolno ženo in otroka, katera sta tudi potrebovala tečne hrane. Divjaki bi imeli usmiljenje, s človekom v takem položaju, ne tako ta "oznanjevalec božji", še toliko ni ime! srca, da bi storil svojo dolžnost, kaj šele krščansko delo usmiljenja. To je res, Tone, kar celi križ si hotel imeti na zelenem, nisi pa bil zadovoljen s tem, da ti bi g. Puček plačeval dva dolarja mesečno. kakor se je zavezal. Ne, tega nisi hotel slišati. Nekoliko časa pozneje, ko je postajal otrok slabeji, si bil celo telefrmično pozvan k o-tročji postelji, a tudi takrat še se nisi udal, seveda, Kristus ni učil "pustite otročiče k meni" itd. Na zopetni klic si kar na kratko odvrnil : "Za deset dolarjev bo ptrok krščen". Tako in nič drugače je bilo. G. P. se je na to obrnil na irskega župnika in šele tedaj je dobil, kar je toliko časa iskal, in to — "brezplačno". Tone, kar sc ne stri, se ne zve: povem ti pa starikovcc, da nisi ntf pravega naletel, kdo drugi bi ti posvetil vse drugače; socijalist bi gotovo ne opustil potegniti ti krinko raz obraza. Ravno vsled tega-sc jih menda toliko bojiš, tarnaš in grizeš izpred altarjaj kakor stekel pes. Toda, za danes bodi dovolj, zaropotala pa bova opetovano, kakor hitro slišim zopet kaj neutemeljenega zabavljeiija in tedaj tako, da se boš sramoval svoje lastne osebe in iste kotnodne cksistcucc. Končno se mi zdi vredno opominjati cerkvene može, n^j bi malce l)olj pazili na svojega pastirja kako prevrača kozolce. Celo toki cerkveni odborniki se puste voditi za nos, ki sc štejejo drugače za "pametne". Pač sramota delati tlako takemu pritlikovcu. Ali nimajo gg. v odlxmi toliko moči v sebi, da bi postrgali okoli farovža in spravili razne reči na — gnoj, kamor spadajo ! Rojaki v La Salle in drugod, či-tajte časopise,-ki neustrašeno pišejo o tacih kreaturah, ki stegajo roke |>o narodovi krvi. Tak list imamo tudi v Ameriki — "Glas Svobode" I Pozdrav vsim zavednim rojakom. Poisrcdovalcc. Pueble, Colo, septembra. Naš Ciril ima velikansko veselje udrihati po Frank Medico. Posebno po zborovanju J. S. K. J. v Omahi, Neb., mu je bil on pravi trn v peti. Se nedavno je lagal o njem, da je moral zapustiti dvorano, ker je predlagal, naj bi bila spoved prostovoljna. Molčali smo, ker nismo vedeli pri čem da smo, a tu je izšel kakor nalašč dotični zapisnik v glasilu J. S. K. J. in prepričani smo bili v hipu, daje mazil jeni profesor laži zo|)et enkrat prav debelo lagal. Spoznanju pa je sledilo tudi votlo sopihanje njegovega bronastega nosu, seveda, on čuti, da mu že kmalu Kozjanka ne bo verjela več in odkuriti jo bo moral rad ali nerad iz Pueble. Ciril je tudi letos izda! cerkveni račun. Zaznamoval je vsacega darovalca, je li samec ali oženjen. Čudno sc nam pa zdi, na kakšen način je postavi! Matli Grahka med samce, menda za to, ke{ je darpval samo (?) $io?! No pa naj bo temu že tako ali tako, toda, ako je on samec, odkod ima potem otroke? Svoječasno je priliitel Cirilu na pomoč celo denverski škof. Muhasti Maetz je osobno rotil pričujoče verno ljudstvo, da mora vsak dati desetino svojega imetja. In čudno, pri pregledavanju darov se je izkazalo, da so siromašnejši mnogokrat še enkrat toliko darovali v far-ško bisago, kakor lx>gatiuci a la G. Odkod to! Ali je mar pekel res samo ra siromake tu? Skoraj verjetno! Umestno bi bilo torej, da sc odtujimo vsi farški bandi, imeli bi potem več grošev in kar bi bilo še večje vrednosti, nc bilo bi se nam treba bati pekla; saj hodijo farji roko vroki 6 kapitalisti, našimi izkoriščevalci, torej ne morejo biti ti hudiču zapadla bitja, sicer — naravno — bi sc farji ne bratili iti pili "likof" ž njimi, to nam more že lastna pamet i>ovedati. Ako da M. G. $io za cerkev, se to njemu toliko ]K)zna, kolikor revnemu delavcu, ki si privošči mesečno eno smodko za 5c. To bi moral vpoštevati tudi Ciril, a tega ne stori, on *teza roko samo po zadnjih centih siromaka; glede lx>gatašev se pa že zadovoljuje s tem, da so ti. sploh na njegovi strani in pomagajo odirati nevedno ljudstvo. "Družinski oče naj da po Sto, samec pa po $5", razglašuje Ciril. To nam nikakor ne more v glavo — vraga, saj moramo že itak plačevati za vsako stvar še posebej: krst, obhajilo, pokop itd. Bedak tega ne sprevidi, kakor slepec nc vidi, a vsak drugi si je že napravil svojo oceno vsega, o tem sem prepričan. Da, mi želimo cerkve, a oderuškega, samotnega farja nikakor ne. Proč s tako propalico! Kristus je bil dober pastir. Ako je izmed 100 ovac zgubil eno ovco, se je takoj napravil na pot in zgubljeno ovco toliko časa iskal, dokler je ni našel. Kakšen, pastir si pa ti,-Cirilikus?! Tebi pač ni za druzega piar, kakor za to, kako boš zadnjo volno izpulil svojim koštrunom. Grd v vsih svojih dejanjih si že vsled tega, ker se predrzneš zagovarjati Kozjanko. Ko bi mi slepi in gluhi bili, naj bi že bilo, a kaj ko vidimo in slišimo vse. Da so pa sploh take hudobije mogoče med nami, je krivo tega v prvi vrsti farštvo, ki nima niti pojma o pravih Kristusovih naukih. Rojaki, čitajte in širite "Gl. Sv." med sabo, sploh je naša dolžnost |)odpirati pipbujcni list, ki se bori le za naše dobro. Iz farškega lista pač nc more zajemati kaj koristnega, obratno pa mnogo slabega in — temnega! Farški listi so le za ,to 1 i tu, da nas (ljudstvo) sleparijo in t ortiral. Sedaj so pa izšte-vilili, da jih pride vsako leto po več sto sem pod kontraktom. Zaman sem ugovarjal tem izpovedim. Zato opozarjam rojake iz Čabarske 0-knlice in druge, kteri namevajo priti v južne tlele Zjed. držav dogc delati, da naj sc pazijo in da jih bo;lo kaj hitro nazaj vrnili in jih s trm varujem škode v denarju in času. Poduk dajati, kako naj sem pridejo, jim pa tem potom tudi ne morem dati, ker mi to zabranjujejo postave Zjed. držav in kot državljan so mi postave svete. Toraj pozor, da nc pridete v škodo. Dalje sem poizvedel od komisarja. da nek bivši gostilničar v South Chicagi, 111., sedaj stanujoč v Litiji ali Smartncm pri Litiji tudi im-portira Slovence sem, to ve tudi naselniški urad in IhxIc v hodoče zelo pazil na naselnike iz litijskega o-kraja. V obče so že zelo strogi v nasel-niškem uradu, a bodo izdali v kratkem se strogeje naredbe. Nikakor ne želim, da bi ulxjgi slovenski delavci se doma zadolžili za potne stroške, a od tu bili vrnjeni, zato vsakogar opozarjam, da naj bode previden. Holehnim ljudem, zelo važno za očesno bolezen, ljudem, kteri nemajo tu sorodnikov in pravega cilja, a malo denarja, postaranim možem, ne nad 40 let starim, delavcem, kterim je zagotovljeno ali obljubljeno delo, bodisi ktere I o!i vrste in to bodisi pismeno naravnost od podjetnikov ali delavcev, nc svetujem sem hoditi; najmanj pa samim ženskam v drugem stanu, ali ženskam, ako možu doma ubeg-nejo. Dovoljeno pa je iti ženam, sinovom in hčeram k očetu, ali brat it) sestra k bratu, ali k drugim bližnjim sorodnikom. Na slabem potu pa je, ako sc kdo meni naseliti z laž-njivimi izpOvcdbami. Naseljevanje je bilo velikansko poslednje leto. posebno iz južne Avstrije, zato nameravajo to nekoliko preprečiti. Gg. duhovnike, učitelje in drugo inteligenco prosim, da našemu, po izseljevanju hrepenečemu narodu dojK>vedo to zadevo in ga na ta na- , čin varujejo gmotne škode. Frank Sakser. Denar ali življenj«. Gospod Henderson iz Riverside sklenil je vse špekulacije opustiti in samo za svoje zdravje skrbeti. Zakaj ? Bogati mož je neumorno delal in srečno špekuliral, mnogo denarja i zaslužil, konečno pa vendar prišel I do sjjoznanja, ko je težko obolel — da ni denar najboljše na svetu in se . odločil žrtvovati denar in varovati si življenje. Navadno vsaki človek, kateri ima mnogovrstne posle zanemarja glavno reč — sam sebe. Nikdar se ni pa trebo l>ati človeku, kateri pije redno Trinerjcvo zdravilno grenko vino la bodejo njegovi organi oslabeli, ker to vino čisti ^ in obnavlja kri in tako kotrtrolira j celo prebavo, oživi živce, ojača mi- ( šice, sploh vzdrži človeka zdravega. , Pijte toraj to vino, pa se vam ni treba bati ne za denar ne za življenje, kar oboje ostane v popolnem redu — samo pazite, da vas kdo ne •.goljufa in mesto Trinerja kako žlo-l»dro posili. Dobi se v lekarnah, doVih gostilnah in pri izdelovalcu, Jos. Triner, 799 S. Ashland Ave., Chicago, 111., Pilsen Station. POZOR ČIKAŠKI S0DRUGN Klub slov. socljallstov v Chkagi ima po najnovejši določitvi svoje redne sej« vsako drugo in vsako , četrto nedeljo v mesecu ob 3. url popoldne v dvorani sodruga Phil. Basta MS Blue Island Ave. Seja dn« 27. t. m. izostane radi socialističnega piknika vKuhn's Parku. Frank Stonlč, tajnik. J Pozor! Slovenci! Pozor! ! Slov. dol. pevski zbor "OREL" priredi v Mobotodne2 Zbor bo popoval lepo. milo doneče slovenske pesmi. Pevski + vodja in učitelj zbora, prof. Karol Coufal. Godbeni vodja, prof. + t Jos. Kratoohvril. t t Zraven druge zabave, tudi igra na dobitke. Ples.-- + Ustopnlna za gospode 25o. - Datne proste, i Vse člkaike In otoličansko Slovence, vsa slovenska in hrvatska * društva vabi na prisustvovanjo uliudno t ODBOR. ♦ 1 S d s n zi vso in vsi za snaga! Obrnite so zaupno na nas * * * ^^ kadar hočete odpreti sal««n (ffl T?l1 ali se zmeniti za pivo. Lahko govorite z nami v slovenskem jeziku, a naše llborno j>iv« j« po eviopsko kuhano, tako, da bodete vselej delali d»bro kupčijo. Kadar nimate časa priti osebno do nas, pišite ali telefonirajte nam, na kar bodete dobili hitri odgovor. Imamo pivo v sodčkih iti izvrstno vležano pivo (Lager-Beer) v steklenicah. ATLAS BREWING CM, ** Zanesljivi fotograf 391-393 Blue Island Ave. cor 14th St. 201iim shinja 7 izdelovanju XAJBOUSlH, NAJ-LEFSIH, SAJMEJSlB in KAJKOAVEJSlB Fotografij. Zenitvanjske slike posebnost. Nizke cene. Hitra in ulj uri na post režba. Deli jamcent in skrbno izgotivljeno. Tvrdka ustanovljena 1883. TELEFON ŠT, 287 Slovenci, zahajajte tje, kjer ne Vam v vseh oiirih točno In ulj ud uo postreže. CHICAGO LKJIKK HOUSE. Največja zaloga "Kentucky Whisky's", kalifornijskega žganja in vina. BITKAH LEVIN, F, BEIKBRWQ, CO, 186 Front st. Pueblo, Colo. NOVATVRDTKA PERKQ&CQ. Priporoča rojakom razna najbolj ša vina in importiran "viski". Kegljišče na razpolago, 1214 Bohman Ave. PUEBLO. "DELAVSKI DOM". PHIL. BAST LASTNIK, ">35 Blue Inland Ave., CHICAGO, ILL. Tu najde vsak posameznik postrežbo, kakoršno narekuje bratski socializem. Veliki posebni prostori za skupščine in društva na razpolago. Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, dn točim v svojem novoureje-nitn "saloonu" vedno sveže najfinejše pijačo-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Uuijske smodko na razpolago. Vsace-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 017 8. Center Ave. blizo 19. ulice Chicaoo, III. fA \ xi . g S? H * —• ^ _o> * $ Ž 2L • f O ~ 2 § jj. sr n !T -i =i C ( oo •s < 5r 6 = o * c W i-*-« a Ip I! C 133 i! P = i. t- rf-j r r Za Ameriko patentirano Harmonike, izvrstno delo, Be dobe samo pri Slovencu John Uolob 203 Bridge St. JOLIET, ILL. McMAHON & COLLIER pogrebnika. i Dobra in cena postrežba. Cor. D a S. Union Ave PUEBLO, COLO, SLOVENSKO-HRV. UOSTILNA 427 W. 18th St. Chicago, III. Toči se vedno sveže "Schoeuho-ffen" pivo. Biljar in kegljišč* na razpolago. V obilen poset se priporoča. m sm: ^ Ciganka, ft Spisal A. R. "Nezvcstnica," šumelo mi jc po glavi, srcc sc mi je potožilo in najrajši bi bil jokal; ali premagal sem sc — pahnivši jo od sebe, zbežal sem iz koče. "Ostani, Ivan!" kriknila ]e bolestno za menoj in glasno je za-plakala zgrudivša se na' posteljo. Na pragu kočinem ustavil sem se nehotč, hotel se vrniti; menil sem, da moram umreti. "Nezvesta", siknil sem srdito in odšel brzo iz koče, sklepajoč da nikoli več ne pridem V njeno obližje. vin. •'.■'■">■■; Umirivši se polagoma, jamem premišljevati. Sramoval sem se svojega otroškega vedenja; ugovarjal si, da je ne ljubim; grozil se jej; želel si umreti. — Vzduh, zdelo sc mi jc, da me duši in dirjal sem iz sobe ven pod milo nebo, prisegel tam pod žlamborjevo drobnico, da ne bom ljubil nikoli več ženske. Solznim očesom obrnil sem se proti holmu, kjer je, stala koliba, ko da jo zadnjič gledam; "nikoli več, nikoli," šepetal sem. Toda uže tisti večer šel sem na holm, legel za nizek brinjev gr min gledal proti koči, željan, še enkrat zreti Anke, še enega poljuba prositi jo v ločitev! Slučajno pogledam, če gre kdo po stezi in vidim Eugenija, kako korači do kolibe. Prišedši do nje, ogleda se na vse strani, če ga kdo vidi, potem pa izgine v temni veži ter se ne vrne. Hotel sem zakričati, teči za njim, ali obležal sem onemogel v rosni travi, ruval travo z rokavi in klel Tržačana. Dalje; prih. RAZNO. Lepega fajrnoStrn imajo v Preddvoru nad Kranjem. Poroča se od tam: "V Potočali v Preddvorski fari je umrl gospodar Š., po domače pri Lukcu. 30. m. m. popoldne ob »tirih »c jc imel vršiti na Preddvorskem pokopališču pogreb. Ko so prinesli mrliča že po četrti tiri na določeni kraj, je bila jama šele na pol iikopana, o duhovniku pa ni bilo nc duha ne sluha. Mežnar je pričel kopati jamo v določeni vrsti, a župniku menda to ni bilo prav. Čez dalj časa se namreč prikaze naš fajmošter Jereb ter pove pokojnikovemu sinu, da mrlič nc more biti pokopan na kraju, ki je določen za bogatine in ne za reveže. Namignil je sinu, da bo le potem pokopal očeta, ako bo kaj plačal. Mladi S. — tovarnarski delavec — je župniku par gorkih povedal in ga prav pošteno zavrnil na vprašanje, če je "socialdemokrat". Sclc, ko jc sin izjavil, da bo prostor plačal, so jamo kopali naprej. Župnik se jc vrnil v farovž, a ker ga celo večnost ni bilo nazaj, so sc pogrebe! začeli razhajati. Slednjič se je fajmoštru vendarle zljubilo priti in pri jami ostali so klicali odhajajočim: "Pojte nazaj, zdaj bo pogrebi" Ljudstvo je bilo razjarjeno nad takim početjem, smilili so se občinstvu pokojnikovi svojci, ki so tarnali, da za očeta ni prostora niti na domačem pokopališču. Menda je župnik Jereb končno sam uvidel, kako brezsrčno jc bilo njegovo obnašanje. Pravijo, da jc mladega š. prosil odpuščanja in da je pogreb opravil brezplačno. Če jc le res!" Župnik in njegova kuharica. V Virauxu na Francoskem je streljala kuharica na župnika M. Robineta, ko je čital mašo. Krogla ga je zadela v glavo. Urednik kot nagrada. Js'eki londonski tednik, ki iina zelo dosti predplačnikov, prišel je na origiralno misel, da ponudi svo-»jjm čitateljicam kot premijo zakon z enim izmed svojih mladih in lepih urednikov. Dotični urednik je star sekr 24 let, a je kmalu, posebno pri lasnem spolu tako zaslovel, da se je javilo nad 3000 lepih gospic in poslalo svoje fotografije. Seveda mu je sedaj bilo težko izbirati, zato jc naznanil, naj se zbere vseb 3000 tekmovalk, izmed katerih si bo potem osebno izbral svojo bodočo boljšo polovico. Grozna nesreča na morju. V Tenerifi pri Gibraltaru je 11 španskih mornarjev vzdigalo neko ponesrečeno ladjo. Pri tem jim "je vihar razbil čoln. Dva dni so se oklepali jamborov ponesrečene ladje, ne da bi jhn bil mogel kdo priti z brega na pomoč v razburkano mor je. Tretji dan so jih valovi od- Samomor. V Dolenji vasi v kočevskem o-kraju se je 25.111. m. obesil na podu posestnik Fran l^ižar. Njegova •žena je sicer skoro po storjenem dejanju našla moža in prerezala vrv, a je vendar že bilo prepozno, dasi še Ložar ni bil mrtev. Isti je drugega dne nato umrl, ne da bi se bil še kaj zavedel.. Vzrok samomora jc neznan. Mati, ki pusti zapreti svojega sina. Aloizija Kosiš iz Repentabora je dala lani svojega kletnega sina v službo trgovcu Mihaelu Gustinu. Tu jc fant ukradel 270 K in je pobegnil z doma. Gustiti je stvar naznanil orožnikom, Alojzija Kosič pa je šla v Trst iskat svojega sina. Slučaj jc nanesel, da je fanta našla. Ko jo je fant zagledal, je hotel po-lwgniti, a mati ga je prijela in ga izročila policaju, ki jc fanta odpeljal v zapor. Našli so pri njem le 6 K. Fant je izpovedal, da si je kupil z ukradenim denarjem bicikel, ki ga hrani njegov prijatelj, dijak Fran Bartol iz Ljubljane. Tudi tega je policija hitro ujela in našla pri njem bicikelj in 100 K denarja. Nesreča. ' V Klostencuburgu so jHttegnili iz Donave konja in voz nekega fi-jakerja, ki je vozil prvi dan nekega dunajskega gospoda z gospo. O vozniku in obeh gostih ni dosedaj sledu. 1 Senzacijonalen proces se vrši sedaj v Rimu. Gre se za poskusen umor, ta stvar je zanimiva, ker leti glavni sum zaradi tega poskušenega umora na senatorja italijanskega kraljestva Clemcnti-nija. Ta se je pred mnogimi leti seznanil z neko Antonijo Smerdu "rojeno v južni Avstriji" in "ki ima neke sorodnike v Trstu" — ki je torej brez dvoma Slovenka. Smerdu je bila tedaj stara 18 let. Senator Clementini, ki je bil še takrat v Benetkah, je Antonijo Smerdu zvabil, da je začela ž njim ljubavno razmerje. Ko se je pokazalo, da to razmerje ne ostane brez posledic, je zapeljano dekle zahtevalo naj izpolni Clementini svojo obljubo in naj se ž njo poroči. Clementini pa tega ni hotel storiti, posebno ker so mu njegovi sorodniki, med njimi zlasti uradnik poštnega ministrstva Zanardini to odgovarjali; Stvar se je vlekla mnogo let. Clementini se j'e preselil v Rim in vzel Antonijo Smerdu salto. V Rimu je bila Smerdu 21. decembra napadena. Neki ^lctni dečko jo je hotel tt-moriti, a Smerdu se ga je ubranila, dasi je bila ranjena. Izkazalo se je. da ie fanta za umor najel Cle-mentinijev sorodnik Zanardini. Župnik«* a kuharica detomorilka. V Vel. PreČici pri Prcravi je služila v župnišču za kuharico ^Sletna Viljemina Ganzar. Dne 2. julija je rodila dečka, ki ga jc ponoči na farovškem vrtu pokopala. Zločin se je zvedel šele čez 14 dni. Obravnava bo oktobra v Olomucu. Značilno jc, da je pristojna občina dala detomorilki nravnostno spričevalo, v katerem se imenuje "vzor vseh devic'*, v j Ose so napadle. V Charlottenburgu je hotela neka gospodična politi grob svojega ženina. Pri tem je stopila na gnezdo os, ki so razdražene planile v njo ter jo neusmiljeno pikale. Vsa zbegana si je vrgla obleko preko glave ter padla po tleh. Na njeno vpitje so prihiteli ljudje, ki so metali pesek na njo, da ose preženejo. Neki gospod je brž izlil tlve vedri vode nanjo, na kar so ose gospodično zapustile. Napad na velikega župana. V Grosshazi na Ogrskem je nedavno kmet Marik ustrelil milijonarja Nihalya. Morilca so pustili na svobodi. Sedaj pa je Marik naščuval kmete, naj istotako store s . svojimi upniki. Za dober zgled je sam prvi streljal na velikega župana Szella. Sedaj so kmeta vendar za» prli. Namesto pump — p* p je. Na bojišče v Somalijo so prišli nedavno trije duhovniki treh vero-izpovedanj na Angleškem. Prijavili so se vojnemu .poveljniku, češ, da jih je poslala vlada. Poveljnik ni znal kaj početi z dušnimi pastirji-, ker so njegovi vojaki večinoma Indijci, ki se za vse tri angleške vere dosti ne zmenijo. Premišljeval je, kaj je pač napotilo vlado, da se tako briga za dušni blagor, končno se je spomnil, da je med drugimi potrebščinami naročil iz domovine tri pumpe sistem Parsons, ali kratko tri Parson. Take pumpe bi bile v; onih pokrajinah zelo potrebne, ker ni vode na površju. Ker pa se reče angleški parson duhovnik, mislili so v ministerstvu, da so vojaške duše v nevarnosjti ter poslali tri pope. Predstojnik kemičnega zavoda Dr. Wlfcy je imel nedavno pred zdravniško komisijo nacionalne družbe znanstveno predavanje, v katerem je, v občni blagor človeškega zdravja, predvsem naglašal, biti ljudem posebno pazljivim, da bi ne uporabljali ponarejena zdravila. Med drugim je rekel tudi: "Čuvajte se ob vsaki priliki falsifikatov, 'kateri imajo na človeško zdravje uničujoče posledice in zahtevajte vedno samo originalna zdravila." Uradno je dokazano, da je Kolitiovo originalno "zdravilno grenko vino" najboljše zdravilo proti želodčni bolezni, pomanjkanju krvi, nemirnem spanju, živcem in vsestranskim slabostim telesa. Kolinovo zdravilno grenko vino izdeluje v Ameriki samo iznajditelj tega zdravila J. A. Kolin, veletrgovec. z vinom 15PI— I5>5 W. 12th Str. Chicago, III. ŽENITNINSKA PONUDBA. Mlad mož, Slovenec, v dobrih okolščinah, izurjen delavec v svoji Btroki, z dobro stalno plačo, isčo tem potom ananja z mladim, izobraženim, življenja veselim dekletom-ro-jakinjo, v svrlio ženitbe. — Le rosne ponudbo naj bo blagovolijo poslajtl pod "prilika" na upravništvo Glas Svobodo. * - KJE JE? John Sparenblek. Pred ll.me-seci sva prišla skupaj v Ameriko' Ločila Bva Be že v New Yorku. Mislim, da se nahaja nekje v Mississippi. Za njegov naslov bi rad zvedel Frank Ulle 120» 8. Santa Fe Ave. Pueblo, Colo. V SLOVOl Ob priliki svojega od-hoda iz Jolieta v Pueblo, kličem vsiui svojim znancem iu prijaiei-jem, krepki: "Živeli." — Rojaki v mojom starem bivališču, v Jolietu, ostanite zvesti našemu ghsilu "Gl. Sv."; razširjajte list mod znanci. Frank Pogorele. Mirko Vadjina 31)0 W. 18. St. Chicago, III., priporoča SLOVENCEM svojo I URITNICO. J. Dweyer 679 m ISLAND AVE. CHICAGO, ILL priporoča SLOVENCEM svoj "SALOON". Fina vina, smodke in nikije po zmerni ceni. Postrežba točna. Tako tukajšnjim, kakor tudi skozi ali v Omano potujočim rojakom priporočam svoj veliki 'SALOON'. Lep« sobe za prenočišče; postrežba točna in cena. Do men« najd« vsak lahko sam. S KOLODVORA ŠTIRI "BLO-KE" naravnost navzdol IN PRI MENI JE. Anton Scliweiger, 1602 S. 13th St. OMAHA, NE. Anton Šnkle PUEBLO, Colo »>04 S Santa Fe. Priporočam Bvojo gostilno, kjer točim vodno svežo pivo in žganje. Telbfon 607 Main. X- IVazdar rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočam svoj lepo urejeni ''SALOON". Točim vedno svežo pivo in pri-Btne druge pijače. Raznovrstne fine Binodke na razpolago. Potniki dobe pri meni čedna prenočišča in dobro postrežbo. Za obilen pose t so priporoča MARTIN POTOKA R, 66-1 S. Centre Ave. Chicago, III. Telefon štev. 1721 Morgan. Rojaki, ne pozabite starega prostora, John Košeička. Las_si "NARDDHHDVDRAHA" STEFAN PO PO VIČ lastnik, 687 CENTRE AVE. Chiiaoo, III. Izvrstna vina, rakije in smodke. Velika dvorana za seje, pie«e eto. Društveno vesti. Društvo h v. Petra in Pavlu Poživlja vse svoje, ude, da so zanesljivo udeleže xborovanja vsakega lil., v mesecu v dvorani uu S.,Santa F» Ave. st. 1207 PUEBLO, COLO Na občnem zborovanju bratskega društva "Sokol" v Puebli, Colo. bo bili voljeni v odbor za prihodnjo letosledetM uradniki:Ivan Mnrinoič, predsednik; John Plut, blagajnik; John Mohar. zastopnik in PetCnlig, tajnik. Določilo bo je, da kdor se 110 udeleži dveh sej zaporedoma bo suspendira iz društva. Bratje, l>odito točni in vestni v izvrševanju svojih dolinostij, Slovensko podporno bratsko društvo "SOKOL" v Clevelandu, O. ima redno seje vsako prvo nedeljo v mesecu v "union dvorani', na St Clair St. Društveni zdravnik je dr. Kehres. Kdor hoče pristopiti k društvu naj se zglasi pri Jacob Hočevarju St. Clnir St. 1598 ali pa pri Lous Recher'ju St Clair St. 1223. Bratje agitirajte v prid druš t vat ODBOR. Pozor! Kaj pustiš o l nevednih zobozdravnikov izdirati svoje, mogoče še popolnoma zdravo žolni? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi B. K. SIMONEK ZOBOZDRAVNIK (44 BLUE ISLAND AYE. CHICAGO, ILL. Tel.: Morgan 483. ROJAKOM Potujočim in tukaj bivajočim, priporočam svoj novi, lepo urejeni • "SALOON" Kjer točim vedno svežo pivo, razna fina vina in likerje. Postrežba točna, samo z linijskimi smotkami. Biljar v hiši. Potniki dobe čedno prenočišče. IfeSl Za obilen poset si\c. rojakom J priporoča Leonard Pulijlaslnik j 9950 Avenue N S. CHICGO, ILL. i I MATIJA Kit KLATIT, J ■i:n\V. 17lhHt.CiiK-Aun.lLL. 1 j edini slov. krojač v Chieagi.f v s« priporoča rojakom v izete- < f hiranje nove in popravljunje J I stare obleke, katera 1» izglo-' I dala kakor nova. Vse po I I zmerno nizkih conah. URBAN BRO'S pogrebniki. 398 W. 1 fit h. St. Chicago, 111. CENA INBOBRA POSTREŽBA. * HALI OGLASI 12 CLEVELANDU * T SLOVENCEM ROJAKOM! 7 T! Za žejne treba pijače. Do- 1 ▼ bro pijačo — izvrstno ve-T* dno sveže pivo, vinoindru-go. toči rojakom in drugim J4 bratom Slovanom v svoji 4 1 gontllnl ± LouIh Iter her T V 1223 St Clnir Str. * jgX. -.---- Kaj prvi zgornji prijatelj » moj da toči dobro sveže pivo ft in drugo pijačo v svoji gost-iliii I — tudi jaz enake ne po- A grešam v svojem "saloonu". IX J oh. Yam-liar k 151 E. Madison AVe. A Sveže pivo, vino itd. naj m točita zg.prija. moja I Ravno T tako dobro postrežem tudi K jaz v svojem "saloonu", le j paidite in prepričajte se. ft Jaeob Vlrk £) 1058 >3t- ClairStr. (j) tff JOS. KRANJ C, krojač * 1207 St. ClairStr. ^ Cleveland, 0. pri- j, poroča p. n. občinstvn svojo T krojaško obrt. Izdeluje naj- x ^ elegantnejše obleke itd. X i Čo hočeš imeti fiue slike X A idi k fotografu A T LlEBICH-u k 80- 88 Euclid Ave. X EJ Cleveland, O. «3 Clifton St. Cleveland,O. ^ IIne P^ T Ljubljani! Pri meni se dobi poštena po-I 0 ^strežba pijače in prano- FR. M A RESIC. Slovan naj podpira Slovana! Velika trgovina likerjev, najboljših kalifornijskih vin, 'uikor tudi rakije itd. Prodaja na delwlo in drobno. Postrežba točna in jHwtena; cene nizke. JmLj Za obilo naročbo se priporoča vsim JOS. BERNARD, 620 Blue Island Ave. o-o Chicago, III. Sedaj je najboljši čas za FOTOGRAFIRANJE. Izdelujemo slike po ujniljib cenah; i malih slik napravimo nlike, Obiskujete redno Maly's Studio 5701 lilli St. CHICAGO, HUMS. Ti Will WW Mf Ml 111 WW WW WW iii iii W Will 111 WJWW 11 Pozor Slovonci! Hpddnj podpisana naznanjava p. n. občinstvu da sva ua 129 S. Genesee St. Waukegan, lil., odprla veliko novo prodajulnico, preskrbljeno z različno, mnogoštevilno robo. Imava v zalogi raznovrstno moško obleko, klobuke, spodnjo obleko, čevlje, rokavice, nogavice, arajce, ovratnike, zapestnike. "Overalls" in "Jumpers", ter vse vrste obleke, spadajoče, v to stroko. z vri.KŠTOVAN.IEM Jftai'" KOŠICEK in STEPANIC ""©a 129 South (lenesee Str----Waukegan, Illinois. JOHN FERBEZAR rt20S. Snntn Fe Ave. PUEBLO. Priporočam rojakom svojo novo, lepo urejeno gostilno, kjer točim vedno sveže n alterjevo pivo. Izvrstno žgiinjo in fine smodke na razpolago. HE PRIPOROČAM BRATOM SLOVENCEM za obilen obisk moje manufakturne trgovine,prej lastnik Dušan Lagjevič. Bodem vedno dobro postregel vsem. BUDE RADKOVIOH, 1247 S. Santa Fe Avb. Pueblo,Co. SVOJ K SVOJEMU! PRODAJA PAROBRODNIH KART IN POŠILJANJE r DENARJA V STARO DOMOVINO. ANTON SCHWEfGER, 568 W. 18th Str., — Chicago, III. Zastopništvo zn Jos. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino Angelika Bittere, Kalifornijsko Vino in Rakijo. Nizke cene; zajamčena, hitra In poštena postrežba. O BV ESTILOI Podpisani si usojam naznanjati p. u. občinstvu, da sem prevzel "Saloon" rojaka J11 k. Martinčiča v Sumit, III. Moje načelo je in bode vselej sprejemati rojake najuljudnejše, vsled oeaar u-pam, da se Itode tudi meni izkazovala tista naklonjenost, kakor mojemu prednika. Poeetnike prijatelje in c. rojako v obče zagotavljam, da bodo vsak čas postrežem točno z izvrstnimi smodkami, svežo pivo, raznimi likerji, "Portvini", Trinerjevim vinom Itd. Za zabavo novodobno kegljišče. Rojaki znanci, prijatelj obiskujte me v prostih urah, vzivali bodete VBaj čisti zrak. Nazdarl o- o FRANK KOENIO, o-o Summit, III. Velika razprodaja obuval. Vse moje zaostalo letno obuvalo, obstoječe iz: moških nizkih in visokih čevljev, ženskih nizkih čevljev, "patent leather" čevljev, otročjih črnih, radeoib, modrih čeveljčkov, se bo prodaj do ta mesec po jako nizki oeni. Cene Bem znilal le, ker rabim prostor za nove jesenske in zimske čevje. Lepa prilika priti z malimi novci do novih čevljev, se nudi vsakemu, le pri- dite in vprašajte po moških "Calf Vici Kid Oxford" $1.76; za dec- ^HH^V ke od $1.35 do $1.48; za ženske od »«c do $1.25 in 11.50; čeveljč- ki ea deklice it. do ^KBfW % po 48, 75, 89, 98c. in od $1.515 do $1.48. Ot- ^^ ročji rodeči iu črni če- ; veljoki št. S do 6 po 2» do 98c.—Bodite prepri- 1 čani, da je to edina prodajaln icu, kjer si lahko prihranite lepe nove« na obuvalu. Vsak dobi krasno darilo, kdor kupi pri meni tekoči mesec. M. KARA« M MsM fct rod 13, ulico ii I!, te sl.ovenskeija nahoda flin olasoviti in proslavljeni zdravnik DR. G. IVAN POHEK flcdaj nastanjeni zdravnik na: S. W. Cor. 10th & Walnut St. in N. VV Cor. Park & Central St., Kansas Citv, Mo„ bivsi predsednik večjega nemškega vseučilišča ter predsednik arfavnegn zdravniškega društva in jedon nnjpriljnbljonejših zravnikov zaradi svojih sposobuostij bo pripo-ruča slovenskemu občinstvu. Glasovlti in proslavljeni zdravnik. - Ki sojo izuoil in projol diplomo na slovečih zdravniških vsoučiliščih v Evropi in v Ameriki z največjo pohvalo, jo bil rojen v Bamoboru na Hrvatskem; ima 25 letno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje iu najopaznejše človeške bolozni. Prišel je nilml v to deželo, z žulji in bogatim znanjem iu skušnjami je postni predsednik dveh največjih medicinskih zavodov iu dobil j« glas Svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo ki boleha, obrne na: Dft. U. IVANA 1'OHEKA. 8 tmjnim vspehom ozdravi: bolezni na prsih, v, grlu, pl učili, glavni in nasni katar, krvne in kožue bolezni, revmutizem, slabo prebavljenje, l>o-lezni v mehurju, živčne bolezni, kronično onemoglost, tajnfe bolezni* vsakovrstne rane, izroščenjo itd.-Opazka: ako se jo kdo zdravil brez vs'-peha in videl, da mu nihče več nemore pomagati," naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka l)ra. Ivana Poheka. On je na STOTINE in STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil,' posebno pa mu je ljnbo pomagati svojemu rojaku in bratu j>« rodu in krvi. Dr. O. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju. -:VSI ONI:-- kateri nomorejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako jo stara bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in na vod, kako se ima zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdmvlivu. 011 to pove dotioni osebi, ker neče da bi trosil svoj krvavo zasluženi denar. -NASVETE DAJE ZASTONJ.- Ne pozabite priložiti znamko za 2c. za odgovor.-Vsa pisma naslovite na Dr.,G. Iv.ui Pohek, Post Office Boxes 553 & 563. taS Citf, Mo. (J. S. t. Heimaneks Hsadach Wa-1 fers (oblati) so najboljši za gla ' vobol, koji prihaja iz želodienih bolezni, kakor tudi ruumatizma. Ženske ki trpe na mesečnih dotokih, ' zadobe neprecenljivo olajšavo, če , rabijo "Headach Wafers". NAVODILO: Namoči oblat v mali kupici vode in izpij potem 1 vBe skupaj. To smeš ponoviti čez eno uro zopet, če se že prej boljšega n* počutiš. Dva oblata naenkrat ne smeš nikdar vzeti. Cena25c po poŠti 27 centov. Edini izdelovalec in prodajalec Hcrmanck, lekarnar 585 CENTRE AVE.Chicago, III. "GRAD ZAGREB" jo najstarejši hrvatski "SALOON" na zupadni stnini mesta Chiciigo. Postrežba izvrstna; fino pivo, liker, »modke iu biljard na razpolago. ALOIS PAUSE lastnik, 314 W. 18th St. Chicago, III. , ■ Najsilneje orožje proti boleznini je edino znanost! - Na kteri način zdravi prof. Collins bolne? t Svet priznava, da jo znanost najbolje orožje, b kterim jo mogoče bolezni sčvladati. Zdravnik, kterl hoče bolnike VSpeino zdraviti, mora pred vsem bolezni dobro poznati. Hlabi in neizkušeni zdravniki na-pravljajo čestokrat pomote, k ter« zainorejo postati za bolnike osodepolne. Ako zdravnik bolezni natančno ne jMizmi, predpise bolniku zdravila za kako drugo bolezen, ktera v tem slučaju naravno no jKimngajo, pač pa škodujejo. Ako bi vsi zdravniki takoj spoznali bolezni iu vedeli za prava sredstva proti boleznim, jto-tem bi mnogo manj ljudi j umrlo. ! k ^ „, ;-1 -1-1 Dobro znanemu učenjaku Prof. Collinsu je bilo vedno na tem CSSŠ I js^i^^IUi.r l; ležeče, da je bolezen svojih paoijentov natančno spoznal, Potom ne- g. JgRP' ii^R BO prestanega proučevanja in poakusov ju končno tako napredoval, da mn 4 ^y^aE ' ■••1 «i težavno spoznati bolezni. Prof. Collinsa zavod napravil je siromakom žo mnogo dnbregn, f ms&S radi česar njegovo dobro ime slovi Sirom Amerike,.kar j» uzrok, da število njegovih pacijeutov vedno narašča. Da ziunoro vstreči vse-| stranskim zahtevam, moral jo svoj zavod razširiti In si omisliti najboljša sredstva. Radi tega je prof. Collins vzel v nnjem za nedoločen čas novo poslopje. Sedaj, ko je že vse v redu, nabaju se njegov zavod zopet v hiši štev. ^HHM 140 W. 34th St., New York, kjer nadaljuje s svojim blng denarja in iiiu ne p« ira- ffl B»U. Vi ste pa nujboljti zdravnik in pravičen IpI y CloreV, radi četar Vaa vtakomur ti plo jri- f»" / poročam. Priobčite to v listih, da bode vsakdo »i ■ r 11m t!m, um. vedel za Vaa. S spoltovanjem Iv. Rspovaj, 606 W. Water St., Maham.yC., Pa. Ako nimate dobrega zdravnika, odgovorito na sledeča vprašanja in pošljite prof. Collinsu: Kašljnte f Imate slalio dihanje f All Vas peče ko puščato vodo T Bljujete f He čutite bolni po vsakej jedi f Ali Vuui zavija v čevali T Povračatef Ne morete m> strsn ! Ali bo lahko prestrašite! Imate |iolueijef Ali Vas Čelo boli 1' Ali se čestokrat prehladitef Boli Vas l>ok 1 SeVam roke tresejo! hnate nalezljive bolezni! Imate drhtko! , Ali Vas koža srbi! (Nitite mraz v ledjih f Teče Vam iz ušeaf Ali Vam srce močno bije! Cntite |>o telesu vročino t Imate slab tek ! Imate beli jezik ! « utite na vrh glave iHilečine f Peče Vas v grluf Vas bole kosti! Ste Blabi kadar vstanete! Zavod je od(irt vsaki dan od 10. ure dop. do 1. ure pop. in od U. do 5. ure pop. Ob nedeljah pa od 10. ure dop. do 1. ure pop. 4 Pišite slovensko in naslove napravite tako: Prof. E. C. Collins, 140 W. 34th St., * New York. Izjemne cene za razno robo samo za ta teden. Pridi in kupi, i ii ( Hlnčo (do kolen ) za dečke od l - 15 let, sama volna, vredno 30, 75 in «8c, zdaj samo...................uOC Ženske, črne satinaste spo- -nje jopice (petticoats), najnovejši nzorci, prej 8 1. zdaj samo............... Vozil,a prava cena 10c jartl.«. zdaj ....................3L Fini.perkal cena 10c, zdaj ni« janl i«................. 15 dvanajst in damskih belih in drugih joplo(Waist)prej ba. po$ 1.25, ta leden samo ... Možka sijodnja obleka za nnp jesen ...................fuC Maleneki za kavo, jamče. nr ni. Posebnost. Samo..... Flanelasti ovratki za ženske se fazprotlujajo jr»-------- CJt 2600' jardov najnovejšega suknja, Banm vplna, se prodaja povsod janl po $ 1. 25, in pri nas samo.,.......... Kina svila vso barve, prej 60c, ta teden samo........ Krasnečepice za gospodičnetn prt«j 50c, zdaj samo ,..:.... I"" Visoko nogavice za dame, j., samo ................... Bisernih gumbov dve dva- o„ najstini ................." 1 janl široko bele konteninei ,■<„ (Mullin) prej 8c zdaj..... 2 vretenca (200 jardov) črne, rudeče itd. niti za razno i. uporabo, samo............ Otročje črne "'ribbed" nogavico vredne t5c, zdaj samo.. Jj Gospodičnel Box ('alf čižmi vse velikosti, ta teden samo g^j Velika izbora ženskih vrli-, f nih volnenih sukonj, črnih ali barvanih, krasno ob- šitill, prej 0«, ta te- i ic , den samo............y1' " ( Preproge, prej$10.00, zdajj nc j komad samo............,,L J Hlačico za dečke, prej 25c, c \ zdaj samo................" C Spodnja obleka za dečko ^gg ) Volnene obleke za dečke, 5 najnovejši uzorci, prava cena 1»», la teden i nc ^ samo..................''j Ženski moderei različnih > obliki proj flOc, $1.00 in 1.50, zdaj Bamo.........29c c Ure budilke jk» .,,.. .jjjj V Velika zaloga kašmirovib in \ drugih oblek prej od S 2. 50 C -$ ».00, zdaj po...........38C > Albert t mm p o. 567-560-571, I J Blue Island . M I Ave. OPOMBA: Kadar prideš v našo prodajalnico, vprašaj po št. 28 Z i a t k o Kertiin. so po ceni. JOSFPH TRINEB'H - KEUISTEBGD Ne vprašamo vas, tla li verujete našim besedam; vse kar priporočamo je. do poskusite in sami sjioznaU*, da je Trinerjevo grenko zdravilno vino (Trlner's American Elixir of Bitter Wine) i ' čisto nepokvarjeno in velike zdraviliške vrednosti, edino grednko zdravilno vino, ki nima nič kemikalij, edino vino kot gn je narava naredila, združeno z suhih zelišč iu korenin posebno za to importiranih. Vino je najbolj zdrava pijača. Zelišču so najboljše zdraviliške sestavine. To vino napravi kri Itogato, rudečo iu gorko. dopelje popolno čisto do najmanjših delov telesr, jih zalag, redi, dela zdrave, in človek postane močan na telesu in duhu. r-r-r-r-r-%*--v-v^-s PIJ e sa Trinerjevo grenko vino in nebojte se potem bolezni ker napravilo vas bo |no£ne, vaše žene in Mere lepe, vaše otroke okrogle in zdrave. JOSIP TRINER, iffliill Ashland k. : Pito Station CIIUO, lil. Ne dovoli nolxmemu businessmanu, da bi ti usililkuko nevredno ponarejeno vino; . ako ti da kaj drugega kot, izvirno Trinerjevo vino dela to iz dobičkarije ker pri ponareje. nim naredi več denarju. Trinerjevo vino mu da malo dobička, a mu naredi dobre prijatelje.