Poštnina platana r golovlnf Leto XXII. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din),za‘Meta 80 din, za 'It leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska Izdaja za celo leto 50 din. Plača in toži se v Ljubljani. Številka 65. TRGOVSKI LIST v m m m m m m X. m _ Račun pri poStni hranil- Casopis za trgovino. industruo. obrt m denarništvo Uredništvo: Ljubljana;, Gregorčičeva ulica 23. Tel, 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. IZhaia vsak ponedeljek, Ljubljana. sreda7. 1939 Cena EHfSL1'50 Vsak ie svoie sreče kovač zahtev. Vsak stan more braniti svoje zahteve pred javnostjo te s pomočjo lista. Organizacija, ki ne skrbi za svoj tisk, ta je že izročila Tako se glasi star pregovor, ki orožje, ta je brez obrambe in mo-ga vsak zna in za katerega tudi ra zato sprejeti vse, kar se ji nu vsak ve, da je resničen in pra- c|i, prav nikjer ni stanovska ne vilen. Toda ta pregovot ne velja zavednost škodljivejša, kakor če le za posameznike, temveč velja se pokaže v odnosu do stanovske-tudi za cele stanove, pa tudi ce- ga glasila. Kdor ne stori svoje le narode. Samo od vsakega stanu je odvisno, koliko ima njegov stan ugleda, moči in veljave. Če so pripadniki stanu nezavedni, če organizacije tega stanu komaj životarijo, potem se ni čuditi, če tudi ves stan nima dosti ugleda in moči. Še nikdar pa se ni dogodilo, da bi bil brez veljave stan, ki je dobro organiziran, čigar pripadniki se vsi brez izjeme agilno udejstvujejo v stanov skih organizacijah in ki za napredek svojega stanu tudi nekaj žrtvujejo. Dobro organizirani stanovi dolžnosti do stanovskega glasila, ta je tudi izgubil pravico, da se pritožuje. Kajti kdor sam ne izpolnjuje svojih dolžnosti, ni upravičen, da prijavlja svoje pravice. Čez dober teden dni se zbere slovensko trgovstvo na svojo letno manifestacijo stanovske zavednosti — na občni zbor Zveze trg. združenj. Naj bi bil občni zbor naše borbene organizacije v resnici prepričujoča manifestacija stanovske zavednosti, ker le v tem primeru moremo računati s tem, da se bodo trgovske zahteve tudi v resnici začele upoštevati. Storimo svojo dolžnost do svojih organizacij in do svojega glasila, kei drugače ne smemo upati na zboljšanje. Zastopniki Zvez združeni pri trg. min. Tomiču ve Ljubljanskega velesejma trgovinski minister g. Jevrem Tomič v Ljubljani, je izkoristila Zveza trg. združenj to priliko ter se prijavila pri g. ministru za sprejem. Storila je to tudi zato, ker je zadnja seja glavnega odbora Zve-v i'J ima j od kosmatega blagovnega prometa. Nabavljalna zadruga torej ni plačala minimalnega davka po najvišji stopnji, ampak po minimalni. A tudi številka 1,210.236 din, kolikor da je plačala Nabavljalna zadruga družbenega davka, ne drži. Nabavljalni zadrugi je bilo za 1. 1938. predpisano minimalnega davka din 362.578'—. Ta davek je zavezan tudi dokladam, ki pa se plačujejo le od polovice pred- pisanega minimalnega davka. Od-merna podlaga za doklade se razdeli takole: Ljubljana din 151.962 Maribor 27.708 Jesenice 1.618. Ker so znašale doklade v Ljubljani 133 %>, so znašale torej din 202.109'—. Doklade v Mariboru in na Jesenicah pa največ 58.654'—. Skupno je torej plačala Nabav-ljalna zadruga nameščencev drž. železnic: minimalnega davka din 362.578 doklade v Ljubljani din 202.109 doklade drugod din 58.654 skupno torej din 623.341 Ni torej plačala 1.210.236 ilin, kakor navaja popravek, temveč le 623.341 din ali za polovico manj. Po tej ugotovitvi je pač odveč, da bi popravljali še druge trditve popravka. Omenili bi samo naslednje: Ce že smatra Nabavljalna zadruga za dobro, da podrobno navaja številke o svojih poslovnih uspehih, potem naj navede kar po vrsti vse podatke. Naj n. pr. specificira milijonske izdatke za režijo, naj navede, koliko je izplačala ristorna, naj navede, koliko pomeni v denarju znižana prevoznina itd., potem bomo še jasneje videli, koliko je resnice v njeni trditvi, da je »dovolj slovenskih trgovin, ki prekašajo Nabavljalno zadrugo uslužbencev drž. železnic«. Mi bi iskreno želeli, da bi to bilo res, toda žal takšnih trgovcev ne poznamo. Občni zbor mikov-absoiiientov Na 15. občnem zboru absolventov trgovinskih akademij, ki je bil v torek zvečer v dvorani ljubljanske akademije, se je zbralo za ta čas lepo število agilnega članstva. Zanimanje za društvo se kaže tudi v številnih predlogih za bodoče leto, zlasti pa je bilo razvidno iz izčrpnih poročil uprave. Vodil je občni zbor predsednik g. Lajovic. Po pozdravu vseh na-vzočnih, posebej pa še zastopnika zbornice svetnika in predsednika trg. odseka A. Smrkolja, zastopnika trg. združenja tajnika Lojzeta Smuča in zastopnikov tiska, katerim se je zahvalil za vztrajno naklonjenost, je predsednik z lepim nagovorom orisal razmere preteklega leta, ko so zunanje spremembe ovirale redno delovanje večine društev in se je nnvoRO načrtov moralo opustiti. V to delo spadata osnovanje knjižnice in običajna vrsta predavanj, ki so odpadla. Obdržalo pa je društvo tečaje in priredilo uspelo poučno potovanje v Italijo. Prihodnje leto namerava društvo organizirati ekskurzijo na Bolgarsko in pospešili svoje notranje delovanje. Iz tajnikovega poročila je bilo razvidno obsežno dopisovanje, pospeševanje stika s člani po okrožnicah in s posveti, medtem ko je bil lani samo en večji družabni sestanek. — Odličen je bil obisk plesne prireditve društva, ki se je že izredno lepo uvedla. Jezikovne tečaje bo društvo obdržalo kljub znatnim stroškom. Obiskovalo je te tečaje 42 članov od 144. — Obisk severne Italije je trajal 10 dni. Udeležba ni bila velika, organizacija pa se je obnesla in je bilo mogoče res spoznati središča italijanske industrije in nekatere vodilne tovarne (Fiat). Odpadla je ekskurzija v ČSR. Tajnik g. Pollak je podal tudi načrt za reorganizacijo društvenega življenja, za kar bo potreben društvu lokal z urejeno pisarno. Za urejanje stanovskih vprašanj, ki še niso rešena, poziva vse instance, da upoštevajo najprej glas prizadetih, zlasli še glede ureditve študija. Predlaga posebno zahvalo predsedniku Zbornice za TOI g. I. Jelačinu za njegovo naklonjenost in kot častnemu predsedniku. (Sprejeto z odobravanjem.) Za socialni oilsek je poročal g. Trinker. Društvo je pridno posredovalo nameščanje absolventov, katere sproti obvešča o prostih mestih v uradih in zasebnih podjetjih. Razveseljivo je bilo v tem letu, da je povpraševanje po kvalificiranih močeh znatno naraslo. Zmanjkalo pa je predvsem interesentov s potrebnim znanjem tujih jezikov. Na društvo se obračajo podjetja zdaj že sama in tudi mnogi interesenti-nečlani, da bi bila že potrebna prava poklicna posredovalnica, posebno še, ker je to delo precej komplicirano. Za marljive dijake akademije je društvo razdelilo osem štipendij v skupnem znesku din 1950-—, v podporni fond društva Merkur je prispevalo en tisočak, brezobrestnih posojil članom je dovolilo za din 1500-—; prejelo pa je nekaj prostovoljnih prispevkov, tako tudi od Narodne banke. Člani naj bi odbor obveščali o vsem, kar koli bi utegnilo služiti zboljšanju gmotnega položaja trgov, akademika. Tudi blagajnikovo poročilo g. Kušarja kaže zadovoljiv uspeh. Naraslo je premoženje društva na 29.632 din s prebitkom 633 din ob prometu skoraj 140 tisoč dinarjev, ki se je povečal proti predlanskemu za petkrat. Pri tem si je društvo zasnovalo nov, ekskurzijski fond in blagajnik g. Kušar upa, da bo do 201etnice doseglo znaten razmah. Poročila so bila sprejeta brez debate in je bila na predlog nadzornega odbora podeljena vsemu odboru razrešnica s pohvalo, nakar so se pričele volitve novega odbora. Izvoljen je bil za predsednika g. Trinker, za podpredsednika g. Jtojina, v odbor pa gg. Polajnar, Erjavec, Kušar, Pekoljeva, Lapaj- * ne, Dolničar, Golob, Pollak, Šmid, Megušar in Stele. Za revizorja sta izbrana gg. Šturm in Gogel, v razsodišče gg. Škerlep, Lahajnar in Jeglič. Novi predsednik se je po zahvali za izvolitev obrnil do članstva za predloge o bodočem delu in sam nakazal nekatere smernice za poživitev društva. V ta namen je občni zbor tudi sprejel predlog za zvišanje članarine na din 15 namesto 10 četrtletno. Vprašanje lastnega lokala za društvo pa bo rešila nova uprava, ki je dobila od občnega zbora za to široko pooblastilo. King" trikotaža TVORNICA MOŠKEGA ..GARAHTOl" IN DAMSKEGA SVILENEGA PERILA • OTROŠKO MAKO PERILO Zastopnik za Slovenijo: A. GRIL Ljubljana - Rožna dolina Neiasnosti in pomanjkljivosti glede prispevkov v „Narodni obrambni fond" ‘Rajši več t kakgr pre Kdo je na boljiem? Naravno oni r daljšimi lestvami. Podobno je pri kuhanju kave. Vedno vzemite dobro mero »Pravega Francka«, rajši več, kakor premalo, če hočete doseči smoter, to je dobro belo kavo, II-nega okusa, arome In lepe barve I Franck KAVNI PRIDATEK Hotel „Slon“ Palomina vožnja za trg. potnike Po dolgoletnih prizadevanjih so končno trgovski potniki le dosegli polovično vožnjo na železnicah, ki jo uživajo njih kolegi v drugih državah že davno. Kakor se poroča iz Beograda, bo te dni izšla uredba, po kateri bodo mogli dobiti trgovski potniki in zastopniki, ki so jugoslovanski državljani, železniške karte j>o polovični ceni. Po tej uredbi bo moral potnik ali trg. zastopnik, ki hoče uživati to ugodnost, kupiti pri železniški blagajni mesečno ali letno »uput-nico«, ki mu daje v zvezi z legitimacijo trg. zbornice pravico do polovične vožnje v II. ali III. razredu potniških ali brzih vlakov. Zbornice bodo izdajale potrdila le po zaslišanju pristojnega združenja trgovskih potnikov In zastopnikov. Pri tej priliki treba povedati, da je biia končno priborjena ta pravica trgovskih potnikov predvsem po zaslugi tajnika dr. Plessa, ki se je ob svojem zadnjem bivanju v Beogradu slino zavzel za to stvar in končno dosegel, da so na odločilnih mestih spoznali upravičenost zahteve trgovskih potnikov in zastopnikov po polovični vožnji. Zveza trgovskih združeni sporoča Znova opozarjamo vse delegate združenj, da se gotovo udeleže občnega zbora Zveze, in sicer tudi že predkonference v soboto dne 17. junija. Naša udeležba na občnem zboru Zveze mora biti mogočna, ne samo zato, ker je občni zbor najmočnejša manifestacija solidarnosti in stanovske zavednosti slovenskega trgovstva, temveč tudi zato, da pokažemo svoje simpatije prekmurskemu trgovstvu, ki odpira v nedeljo svoj Trgovski dom. Z veliko požrtvovalnostjo so postavili prekmurski trgovci svoj dom in zato zaslužijo, da jim z lepo udeležbo uri otvoritveni svečanosti izrečemo svoje priznanje. Vsa potrebna navodila glede občnega zbora so že bila poslana združenjem. Izplačila v madžarskem kliringu Zveza trgovskih združenj je zaprosila Narodno banko za obvestilo, zakaj se izvršujejo izplačila po madžarskem kliringu šele 6 do 8 tednov po vplačilu denarja po madžarskih kupcih. Na to svoje vprašanje je sedaj dobila Zveza trg. združenj od Narodne banke naslednji, z 2. junijem datiran odgovor: »V odgovor na vaš akt z dne 8. maja Vam sporočamo, da za sedaj izvršujemo vsa izplačila po kliringu z Madžarsko takoj, ko prejmemo nalog od svojega koresponden-ta iz Budimpešte.« Odgovor Narodne banke ne more zadovoljiti izvoznikov. KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE | reg. zadr, z o. zav. | LJUBLJANA KOPITARJEVA 6 * Nudi po izredno nizkih cenah: Salda konte, Stra-ce, journale, šolske zvezke, mape, o dl e m al ne knjižice, risalne bloke itd. Opozarjamo na današnji oglas tovarne nogavic, vezalk in trakov Brača G r a n e r, Čakovec. King trikotaža — Nogavice It. G. Določila § 19. fin. zakona za leto 1939./40. o prispevku v Narodni obrambni fond so v omogočeni nejasna in pomanjkljiva, zbog česar smo pričakovali, da bodo vsaj navodila in pojasnila, ki jih ima po odst. 13. tega paragrafa predpisati minister za finance, prinesla več jasnosti. Ta navodila in pojasnila, ki jih je izdal minister za finance, pa ne prinašajo mnogo več nego zakon sam. Potrebno je zato, da se predpisana navodila in pojasnila izpopolnijo, ker je sicer nevarnost, da se ne bo v celi državi postopalo enakomerno. Temeljni princip je, da je prispevku zavezan poedini davčni zavezanec, torej posamezna oseba, in sicer na osnovi vseh njega zadevajočih davkov (izvzemši davka na poslovni promet, luksuznega davka, vojnice in uslužbenskega davka), da je torej ta prispevek neke vrste osebni davek. Pravilnost tega naziranja izhaja iz določil 8. in 9. odstavka cit. §-a 19. fin. zakona. (Uslužbenski davek se je navedel kot izjema radi tega, ker se prispevek na njegovi osnovi pobira posebej, ne oziraje se na druge davke, ki so predpisani dotičnemu uslužbencu.) Iz navodil in pojasnil ministra za finance pa ne izvira, kako je postopati v primerih, kjer so davčni zavezanci enega davčnega predmeta, n. pr. zemljišča ali hiše razne osebe z različnim družinskim stanjem ali pa tudi zakonci. Ce je torej po določilih finančnega zakona upoštevati družinsko stanje davčnega zavezanca, je jasno, da se mora davek, predpisan za določen davčni predmet, čigar lastnik je več oseb, porazdeliti na posamezne prispevku zavezane osebe in se mora predpisati prispevek vsakemu posebej, upoštevajoč njegovo družinsko stanje, ne pa od celotnega davčnega predpisa za dotični davčni predmet, ker bi se sicer družinsko stanje ne moglo upoštevati. Kako naj se pravilno odmerja prispevek v nar. obr. fond, naj pokaže naslednji primer: Lastniki nepremičnine (zemljišča ali zgradbe), za katero znaša skupni davek letno din 6.000 , so 4 osebe, vsaka z eno četrtino. Po prej rečenem se prispevek ne more predpisati od celotnega davka din 6.000'—, temveč od davka, ki odpade na vsako teh štirih lastnic, torej za vsakega od osnove din 1.500'—. Družinsko stanje vsakega solastnika je sledeče: 1. solastnik je samec (samica) nad 30 let, njegov prispevek, ki bi znašal normalno din 336 se torej zviša za 1 stopnjo na 378 din, 2. solastnik je poročen, z 1 otrokom, plača torej normalno 336 din, 3. solastnik ima 3 do 4 zakonske žive nedoletne otroke, gre mu torej znižanje prispevka za eno stopnjo, to je na din 294, 4. solastnik ima 5 ali več zakonskih živih nedoletnih otrok, gre mu torej znižanje prispevka za dve stopnji, to je 252 din. Prispevek vseh štirih solastnikov znaša torej din 1260'—, Razdelitev davčne osnove se bo morala izvršiti tudi tedaj, če sta lastnika davčnega predmeta zakonski mož in žena do polovice ali v drugem razmerju. Isto velja za podjetja pravnih oseb, pri katerih so družabniki in njih odstotna udeležba na podjetju znani, kakor n. pr. pri družbah z omejeno zavezo ali pri javnih trgovskih družbah. Tudi v takih primerih se ne bo smel predpisati prispevek od celotne pri-dobnine, temveč le od davka, ki odpade na posamezne družabnike. Prav tako se niso izdala nikaka pojasnila, kako je postopati z inozemei, ki imajo na našem ozemlju nepremičnine ali podjetja in ki so tudi zavezani temu prispevku z istimi pogoji, kakor tuzemei. Poziv, ki so ga izdale davčne uprave, brezdvomno po nalogu finančne direkcije, je potreben izpopolnitve. V njem je namreč govora o mladoletnih otrocih, to je o otrocih izpod 14 let. Točka 8. §-a 19. finančnega zakona govori pa o nedoletnih otrocih. Obči državljanski zakon razlikuje med otroci, ki sedmega, ne-dorasleci, ki štirinajstega in ne-dolctniki, ki enaindvajsetega leta svoje starosti še niso izpolnili. Niti zakon sam, niti navodila in pojasnila finančnega ministra ne prinašajo ničesar določenega o tem, do katere starosti je upoštevati otroke. Vsekakor je pa nepravilno, če se v pozivu davčnih uprav govori o mladoletnih otrocih, torej o nedoraslih otrocih, ki 14. leta svoje starosti še niso izpolnili, medtem ko govori zakon sam o nedoletnih otrocih, to je v smislu obč. drž. zakona, o takih, ki 21. leta svoje starosti še niso dovršili. Mnogo zamude časa davčnim zavezancem in dela občinskim uradom bo povzročila tudi zahteva v pozivu davčnih uprav, da morajo občinski uradi potrditi pravilnost podatkov v prijavi o družinskem stanju zavezancev ter smatramo; da taka potrdila lahko izostanejo, ko so davčni zavezanci itak za pravilnost prijavljenih podatkov odgovorni in se jih po čl. 142. zakona o neposrednih davkih radi netočnih podatkov kaznuje. Ce bi pa bila taka potrdila po mnenju finančne oblasti vendarle potrebna, bi bilo pač najenostavneje, da se vložene prijave zberejo in skupno predložijo kompetentnemu občinskem uradu, da podatke stranke preskusi in potrdi. Iz navodil in pojasnil ministra za finance, oziroma iz poziva davčnih uprav za vložitev prijav ne izvira, da-li so dolžne vlagati take prijave tudi uslužbenskemu davku zavezane osebe ali pa samo one osebe, ki so zavezane plačevanju prispevka na podlagi predpisa zemljarine, zgradarine, pridobnine in rentnine po razporedu. Ce bi bile tudi uslužbenskemu davku zavezane osebe dolžne vlagati prijave, bi povzročila potrdila občinskim uradom tako, kakor tudi davčnim upravam — ne oziraje se na zamudo časa in zaslužka —- toliko dela, da je s 15. junijem določeni rok za vlaganje teh prijav pač mnogo prekratek. Zato upamo, da bo finančna direkcija pojasnila delodajalcem, kako jim je postopati. Praktično bi bilo najprimerneje, da bi se uslužbenski davek pri pobiranju doklad za narodni obrambni sklad smatral za samostojno davčno osnovo ne glede na to, koliko plačuje kdo drugih davkov. Dalje je absolutno potrebno, da izda minister za finance nadaljnja navodila in pojasnila, veljavna za vso državo, da se ne bo na območju posameznih davčnih uprav postopalo različno. Slednjič pričakujemo, da se bodo davčnim zavezancem izdali plačilni nalogi z označbo davčnih osnov in na njih podlagi izračunanega prispevka v »Narodni obrambni fond«, da se omogočita kontrola in vlaganje eventualnih pritožb. Državni izpit za pooblaščenega inženirja strojne stroke je položil dne 1. t. m. pri gradbenem ministrstvu v Beogradu g. dr. inž. Miloš Krolta iz Ljubljane. Za velesejem je dobila Ljubljana nov hotel, in dostaviti moramo takoj: moderen, z vsem udobjem urejen hotel, ki dela Ljubljani čast. V petek popoldne sta razkazala novi hotel njegov lastnik podjetnik g. Koritnik ter njegov zgraditelj arh. Rohrman zastopnikom časopisov in tujsko-promet-nih organizacij. Problem, ki ga je moral rešiti arhitekt Rohrman pri novem hotelu, je bil vse prej ko lahek. Treba je bilo postaviti z vsem konfo-rom obdarjen hotel, kakor je predpisan za hotele prve vrste, ki pa naj bo hkrati tudi rentabilen. Vsi prostori morajo zato biti razdeljeni silno ekonomično, vendar pa tako, da gost tega ne bo čutil. Na drugi strani pa naj bo tudi vse silno okusno, da bo hotel tudi v tem pogledu nekaj prvovrstnega. Te težke naloge je arh. Rohrman v resnici odlično rešil. Ker so za vsako stavbo poslovni lokali najbolj donosni, je tudi ves parter pridržan poslovnim lokalom, ki so tudi že vsi oddaui. V prvem nadstropju je kavarna, ki se s svojo veliko prostornino, krasno lego in vzorno urejenostjo uvršča med najlepše in najbolj prijazne kavarne Ljubljane. V 2. do 4. nadstropju so hotelske sobe. Prva prednost sob je, da so prostorne, da se kljub nalogi rentabilnosti hotela ni skoparilo s prostorom. Vsaka soba ima svojo kopalnico, svoj kloset in malo predsobo. Vse pohištvo je iz trdega lesa, lepo izdelano, kar je tudi z ozirom na sloves našega pohištvenega obrta razumljivo. Vse sobe imajo okna na Tyrševo cesto, razen nekaj sob na sever-no-vzhodni strani, ki imajo razgled na Ljubljanski grad. Te sobe so nekoliko manjše, zato pa tudi cenejše. Na vogalu proti pošti in Aleksandrovi cesti so krasni apartmani z malim balkonom, s katerega je lep razgled. Vsak teh apartmanov ima spalnico in salon, more pa imeti še tretjo sobo. Pohištvo v teh apartmanih je naravnost razkošno. Vse sobe so izvrstno izolirane, da je za mir gostov dobro poskrbljeno. Vse sobe so urejene praktično in s prizadevanjem, da se gost počuti v hotelu ko doma. V suterenu je velik in zelo praktično urejen »grill rooin«, ki bo gotovo takoj dobil svoje stalne goste. Na nekdanjem dvorišču je dvorana za gostilno, nad dvorano pa za tople dni velika veranda. Na vsakem koraku se vidi, da je hotel dobro zamišljen in da nudi tujcu toliko udobnosti, da mu bo vsak gost ostal za vedno zvest. V kratkem bo otvorjena tudi hotelska gostilna. Z novim hotelom »Slone je dobila Ljubljana prvovrsten hotel, kakršnega je že nujno potrebovala. Zato smo tudi prepričani, da bo hotel vedno dobro obiskan in da je g. Koritnik dobro kalkuli-ral, ko je postavil novi hotel. Vse priznanje pa zasluži tudi arhitekt g. Rohrman, ki se je res postavil, da je dobila Ljubljana res prvovrstni hotel, na katerega je lahko ponosna. Vprašanje ieškega zlata v Baz Londonska poročila popravljajo navedbo o oddaji 6 milijonov funtov češkega zlatega zaklada Nemčiji. Po zadnjih izjavah članov angleške vlade se pričakuje v parlamentu nova debata o tem vprašanju, ker prevladuje mnenje, da zadnja beseda še ni izrečena in da je mogoče izvesti na Banko za mednarodna plačila v Bazlu zadosten pritisk proti tej transakciji. Zakladni minister sir J. Simon bo baje izjavil, da vlada ni poučena o lastnikih zlata, naloženega pri Angleški banki in bi bila tako odgovorna le oba angleška zastopnika oziroma vodstvo londonske in bazelske banke. To bi položaj spremenilo. Posledice bi zadele te osebe. Da je angleška vlada zavzela odločnejše stališče, se sodi tudi po tem, ker je ustavila pogajanja z nemško delegacijo glede vseli poslov, ki so v zvezi z oddajo čeških terjatev v Angliji. Pogajanja z zastopnikom nemškega zunanjega ministrstva dr. Riiter-jem so preložena in odložene s tem vse priprave za širšo konferenco. Kritike v parlamentu se bodo nadaljevale, še ostrejši pa so napadi na bazelsko banko v angleških gospodarskih glasilih. Znani finančni strokovnjak lista »Financial News« dr. Paul Einzig piše, da po mnenju finančnikov (City) ravnatelj bazelske banke dr. Be-yens ne more opravičiti svojega ravnanja, ker je zastopal praško vlado na zadnjem občnem zboru banke on sam in ne Nemčija ter bi zato moral zahtevo za oddajo zlata vsaj preskusiti ali vprašati sodišče o legitimnosti take zahteve. Baje pa sploh ni bilo pritiska i/ Berlina. Zdi se mu verjetno, da je imela banka druge razloge in da se njeno stanje da primerjati razpadanju mrtveca. Njene bilančne številke in mesečna poročila kažejo, da opravlja samo še neke posle zamrzlih posojil, oziroma posle, ki bi jih bolje opravil vsak nepolitičen zavod. Zato predlaga, da bi se banka likvidirala s tem, da se ji odvzamejo garancije, za kar bo gotovo lahko dobiti tudi pristanek Pariza. Afera češkega zlata bi torej lahko postala začetek konca tega mogočnega mednarodnega zavoda. Avtomatične brzotehtnice P h Harezkovi stroj za šunko, salamo itd. 3 rnormr * znamka f Dobave ■ licitacije ■»Hum—riiimiiH » bmhmhth mwi Dravska radioniea Ljubljana sprejema do 12. junija ponudbe za dobavo bukovih in smrekovih desk ter jesenovih desk (talpi). Komanda podvodnega orožja Kum bor sprejema do 14. junija ponudbe za dobavo fosfora (kal-eium). Štab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 16. junija ponudbe za dobavno belega ameri-ltaitskega platna in modrega bom baznega platna. Mornariška izvidniška komanda v Šibeniku sprejema do 20. junija ponudbe za dobavo raznega barvarskega materiala, mila, masti za parkete, sode. sadre, krp in bom-baževine za čiščenje, vrvice, raznih ščetk, zavijalnega papirja idr. Komanda podvodnega orožja Kuro bor is sprejema do 20. jun:ja ponudbe za dobavo raznega pisarniškega materiala, kartona, papirja, svinčnikov, peres, žebljičkov idr.; 26. junija masti za čiščenje kovin, smirkovega platna, sidola lanenega olja in karbida: 10. julija raznih potrebščin in orodja za strugarje. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.) Doma in po svetu Ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič je prišel v Zagreb ter nato obiskal poplavljene kraje, že pred tem pa je podpisal sklep, da se dovoli za poplavljene kraje 5 milijonov din državne podpore. Na vprašanj« časnikarjev, kako je s sporazumom, je odgovoril min. predsednik Cvetkovič: Malo smo zašlah, toda v interesu vseh nas Srbov, Hrvatov in Slovencev je, da pride do sporazuma. Glavno je, da je dobra volja na eni in na drugi strani. Dr. Maček in jaz sc nisva poslovila, temveč so pogajanja malo zastala le v interesu splošne stvari. Sporazum mora biti tako delo, da bo trajno in da bo zadovoljijo upravičene interese Hrvatov in Srbov. Za takšno dejanje pa je potrebno resno delo in to je glavni razlog, da sva z dr. Mačkom malo zastala, da proučujeva nadalje vse ono, kar je pogoj za rešitev tako velikega narodnega problema. »Hrvatski dnevnik« komentira akcijo Stojadinovičevih prijateljev ter pravi, da je znano interpelacijo oz. spomenico podpisalo samo 40 poslancev, senatorjev in drugih ljudi, ki pa so večinoma iz savske banovine. List pravi, da Stojadino-vič še vedno ne spoznava, da je tako kompromitiran, da je popolnoma izključeno, da bi se mogel vrniti na vlado. V Beogradu je umrl vseučiliščni profesor in elan srbske akademije znanosti dr. Pavle Popovič v sta rosti 71 let. Bil je profesor srbske književnosti. Med vojno je tudi mnogo deloval nacionalno ter bil član Jugoslovanskega odbora v Londonu. Za kulturni napredek srbskega naroda si je pridobil ne-venljivih zaslug. Slava njegovemu spominu! »Beli orel«, pomožna ladja naše vojne mornarice s 650 tonami nos nosti, je bila v Trstu spuščena v morje. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je imenoval za svojega stalnega delegata v Budapešti Grujo Grčiča, dosedanjega šefa oddelka za kontrolo izvozne živine, za svojega delegata v Kairu pa Dušana Plavšiča. Za župana Bitolja je imenovan trgovec Vlada Rizevič. Hkrati je bil imenovan tudi nov občinski svet. Uprave javnih borz v Bosni in Hercegovini so imele skupno sejo zaradi zaposlitve brezposelnih delavcev pri osuševalnih delih na Popovem polju. Uprava rečne plovbe je dala V promet luksuzni parnik »Aleksander I.«, da se uporablja tudi kot izletniška ladja. Pri teniških tekmah za Davisov pokal je zmagala Jugoslavija nad Belgijo v razmerju 3 : 2. Jugoslavija pride s tem v finalno tekmo z Nemčijo, kjer pa bo najbrže podlegla. Uprava ljubljanske opere se pogaja zaradi novega gostovanja v Trstu. Tvornica za dušik v Rušah je imela lani pol milijona din čistega dobička ter bo prvič po osmih letih izplačala zopet dividendo, in sicer v višini 5%. Licitacije za zgraditev silosov v Pančevu in Sabcu se je udeležilo šest tujih firm, in sicer tri nemške in po ena italijanska, švicarska in češko-moravska. V karlovaškem okraju je bilo po povodnji opustošeno 100.000 ju trm plodne zemlje. Dubrovnik je obiskalo v aprilu 8459 tujcev proti 7406 v aprilu 1938. Min. predsednik Kjuseivanov in italijanski poslanik v Sofiji Sta podpisala kolektivno konvencijo med Bolgarske in Italijo. Na Mednarodnem poštnem kongresu v Buenos Airesu so nastopili delegati Bolgarske in balkanskih držav skupno. Nemčija in Italija sta poklonile gen. Francu okoli 1200 vojnih letal, ki so jih pustili v Španiji nemški in italijanski letalci. Od teh letal je 326 velikih bombnikov nemških, 248 pa italijanskih, lovskih letal so pustili Nemci 163, Italijani pa 356, poleg tega pa še 126 izvidniških letal. Okoli 150 letal je v popravilu. V Španiji je ostalo tudi toliko italijanskih in nemških mehanikov in pilotov, kolikor jih je potrebnih za obrambno in napadalno službo pri teh letalih. Turška vlada je razveljavila vsa svoja vojna naročila v Nemčiji in jih oddala Angliji. Varšavski kolodvor jc zgorel, škoda znaša več deset milijonov. Kako je požar nastal, še ni čisto pojasnjeno. Ugotovljeno pa je, da je najprej eksplodirala neka steklenica kisika, nato pa je nastala cela vrsta novih eksplozij. Slovenialransport Ljubljana Telefoni: 27-18, 37-18, 37-19 carinska pisarna 24-19 po uradnih urah Mednarodni transporti Prevzem transportov v inozemstvo in iz inozemstva — Ree.kspedicije na vseli postajah — Zastopstva v vseh tu- in inozemskih trgovskih in industrijskih centrih — Informacije brezplačno Leopold Kerne: Kdaj je reklama uspešna (Vse pravice pridržane.) Plakat. Plakat ali lepak je mnogo izrazitejši od inserata, ker ni namenjen čitateljem, nego publiki na ulici. Z dekorativnosijo nagovarja mimoidoče ler jim hoče z vso živahnostjo vtisniti vsebino v spomin. Preproste tiskovine, ki so nalepljene po zidovih in deskah, nas dosti ne zanimajo, ker smo jih siti. Drugače Pa je, če je to, kar je objavljeno na taki veliki poli umetniško in smotreno tako izoblikovano, da nas že na prvi pogled seznani z vsebino, da jih prikupno in vabljivo za oko in razum, da nam že zunanjost vzbudi občutke, vsebina ptt želje, potem se trajnega učinka ne ubranimo, čeprav vemo, da. je to samo reklama. Učinkoviti barvasti plakati se izdelujejo večinoma ▼ specialnih umetniških zavodih, kj razpolagajo z ob- širnim strokovnim in tehničnim znanjem, z bogatimi izkušnjami in sredstvi. Z luksuznimi plakati, kot jih vidimo tudi pri nas, podpirajo velike, povečini' felrokovne tvrdke svoje zastopnike, trgovce in prodajalce pri uvajanju in prodaji svojih izdelkov. Plakati, ki so namenjeni za notranje prostore, predvsem za lokale, pisarne, čakalnice in osebne vozove, so v glavnem v mirnejših barvah, slikani so verneje in kažejo več. podrobnosti, kakor pa oni po ulicah in trgih, ki so preračunani, da se že iz daljave v krepkih dekorativnih oblikah in izrazitih barvah zapičijo v oči. Ker so stroški za nabavo večbarvnih plakatov vr iiki, se zadovoljujejo tudi večje tvrdke z dvobarvnimi plakati v svetlotisku, ki so mnogo cenejši in se izdelujejo za manjše število izvodov. Res dobri plakati, ki imajo ne samo umetniško, nego tudi reklamno vrednost, so jako redki. Za osnutke so večkrat razpisane visoke nagrade, kajti za plakat je komaj najboljši osnutek dosti dober. Boljše nič, kot pomanjkljiv plakat! Tudi poškodovani in obledeli plakati škodujejo ugledu lirme in jih je treba odstranili ali nadomestiti z novimi. Besedilo na lepakih je čim krajše in jedrnato, da se kar sunkoma vtisne v spomin. Cisto besedni plakati na barvanem papirju imajo lahko veliko reklamo in umetniško vrednost, kajti črke se dajo izoblikovati na razne načine in se lahko stopnjujejo do izrazitih čustvenih poudarkov. Na prvi pogled lahko ločimo okorne, težke, masivne črke od finih izdelanih in prožnih. Dekorativna pisava lahko izraža to, kar imenujemo zvočnost besede. Dobro razvrščeni napisi vzbujajo pozornost, besedilu primerne črke pa poudarjajo vsebino. Solidno izdelan besedni plakat dela vedno odličen vtis. Jako važen je besedni plakat v izložbi, ki posreduje med gledalcem in razstavljenimi predmeti in ki tako rekoč nagovarja opazovalca in ga zbližuje s trgovino. Plakati navadno samo spremljajo in podpirajo vso ostalo reklamo, ki jo interesirana tvrdka vzporedno razvija. Pravila o pakiranju izvoznega (Konec.) VII. — Zaprt zaboj ameriškega tipa naslednjih dimenzij: a) notranja mera 450X290X270 milimetrov, b) pokrov in dno 7 mm debeline, c) platnice 9 mm debeline, č) čelne stranice 12 mm debeline, d) teža okoli 3 kg, e) vsebina okoli 20 kg. Platnice in čelne stranice morajo biti narejene izcela. Zaboj mora biti zbit z najmanj 00 žeblji, primerne dolžine in moči. Deske morajo biti na zunanji strani po-oblane. Na eni čelnih stranic zaboja mora biti natisnjeno z žarečim žigom v latinici ime »Jugoslavija«, 10 cm dolgo, črke pa morajo biti 18 mm visoke. Ta zaboj mora biti iz finega rezanega čistega in suhega lesa brez duha. VIII. — Kabinetni (poštni) zaboj naslednjih dimenzij: a) notranja mera: 400X330X90 milimetrov, b) pokrov in dno 5 do 6 mm debeline, c) platnice 5 do 6 mm debeline, č) čelne stranice 10 mm debeline, d) teža z vsebino do 5 kg. Čelne stranice in platnice morajo biti narejene izcela. Zaboj mora biti zbit z najmanj 46 žeblji, primerne dolžine in moči. Vsaka deščica dna in pokrova mora biti pribita na vsakem koncu z najmanj dvema žebljema. Dno in pokrov morata biti sestavljena brez razmaka iz največ po dveh deščic. Pokrov mora biti na zunanji strani pooblan. Na eni strani čelnice mora biti 10 cm visok napis »Jugoslavija« v latinici, ki mora biti vtisnjen z žarečim žigom. Črke napisa morajo biti visoke 18 mm. Ta zaboj se dela iz finega rezanega, čistega in suhega lesa brez duha. Cl. 3. — Od predvidenih zabojev se uporabljajo za pakiranje: 1. svežih namiznih češpelj: zaprt poševni zaboj (italijanske košarice), veliki odprti zaboj in srednji odprti zaboj. 2. svežega namiznega grozdja: srednji odprti zaboj in pleteni okrogli zaboj. 3. kabinetnih jabolk in hrušk: kabinetni (poštni) zaboj, Cenjenim kupcem na Ljubljanskem velesejmu povrnem potne stroške Znana je tol n a postrežba Vaše cenjene tvrdke, katera postane sodobnejša, ako si nabavite „PHAN0MEN“ DOBAVNO KOLO. S hitro in toftio postrežbo obdržite ne samo krog svojih odjemalcev, pat pa se ta znatno poveča. S tem bo dosežen Vaš cilj, to je uspeh IgiL Vok, Ljubljana Tavčarjeva ul. 7 | Ogleite si razstavo IGN. VOK, paviljon G Ustanovljeno 18 5 0 »■loga »»ah vrut »toki«, porcaiana in keramike. Stavbno In umetno ata« klantvo. Specialna zaloga in okvlrienje slik JULI) KLEIN LJUBLJANA Wolfova ulica štev. 4 Telefon 33-80 Najugodnejši nakup Vseh vrst VOLNE, za ročna dela In strojno pletenje, BOMBAŽA, SVILE, NOGAVIC, ROKAVIC, PLETENIN, raznega PERILA itd. Vam nudi v stalno veliki zalogi tvrdka KARL PRELOG, Ljubljana ENGROS : Gosposka ul. 3 4. svežih namiznih jabolk, hrušk in kutin: veliki odprti zaboj in odprti zaboj z razmaknjenimi deščicami, zaprt ameriški zaboj, 5. svežih breskev in marelic: srednji odprti zaboj, 6. svežih namiznih češenj in višenj: zaprt poševni zaboj, srednji odprti zaboj in pleteni okrogli zaboj, 7. svežih namiznih jagod in malin: mali odprti zaboj. Cl. 4. — Ce se jagode in maline izvažajo po železnici ali ladji kot kosovne pošiljke, se morajo dati zaboji z jagodami ali malinami v okvire letev, in sicer v dve vrsti po 5 zabojev. Zgornja dva zaboja jagod ali malin morata biti pokrila z rdečim ali belim tilom. Cl. 5. — Pri pakiranju svežega grozdja, Češenj in višenj za izvoz mora biti vsebina zavita v pergamentni papir. Cl. 6. — Izvoz jabolk, hrušk in kutin v razsutem stanju je dovoljen v smislu čl. 13. uredbe o kontroli izvoza sadja in sadnih izdelkov. Ce se izvažajo jabolka v razsutem stanju v Nemčijo, mora biti vagon razdeljen v pet oddelkov. Cl. 7. — Kutine se smejo izva- žati tudi v novih vrečah nad 40 kg teže, če to zahteva tuji kupec. Cl. 8. — Vsaka kršitev teh pravil se kaznuje po čl. 47. toč. 1. uredbe o kontroli sadja in sadnih izdelkov. Cl. 9. — Obstoječe zaloge zabojev, ki po tem pravilniku niso predvidene, a so bili dopustni po prejšnjih predpisih, se smejo uporabljati za izvoz samo še v 1.1939. Cl. 10. — Ta pravila so stopila v veljavo 1. junija 1939. po objavi v »Službenih novinah«. Radio Ljubljana Četrtek 8. junija. 8.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice — 9.00: Verski govor (dr. Ciril Potočnik) — 9.15: Prenos prvega blagoslova procesije — 9.30: Napovedi, poročila — 9.45: Plošče — 10.30: Orgelski koncert, prof. Pavel Rančigaj — 11.30: Praznični koncert radijskega orkestra — 13.00: Napovedi — 13.20: Ljubljanski godalni kvartet — 14.00: Od bajke do bajke (plošče) — 17.00: Kmet. ura: Pomen in ureditev kletarske zadruge — 17.30: Otroci pojo in kramljajo (Nastop vodi gdč. Slavica Vencaj-zova) — 18.00: Radijski orkester — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Predavanje Sokola kr. Jugoslavije — 19.50: Slovenski vokalni kvintet — 20.30: Prenos z velesejma — 21.15: Plošče: Brahms: IV. simfonija v e-molu — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Slovanski skladatelji (plošče). Petek 9. junija. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Jugoslovanski koncert radijskega orkestra — 14.00: Napovedi — 18.00: ženska ura: Dvignil sem svoje oči k goram! (ga. Zora Orel) _ 18.20: Plošče — 18.40: Protijetična borba — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Umetniški pregled (prof. Sreten Stojanovič) — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Plošče — 20.30: Spevi iz Puccinijevih oper. Sodelujejo: ga. Ksenija Vidall, članica opere, Ado Darijan in radijski orkester. Dirigira D. M. šijanec — 22.00: Napovedi, poročila — 22.30: Angleške plošče. Sobota 10. junija. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 14.00: Napovedi — 17.00: Otroška ura: Selma La-gerloff: Kako je Niels Holgerson popotoval z divjimi gosmi. — Povest v nadaljevanjih — 17.50: Pregled sporeda — 18.00: Radijski oi--kester — 18.40: Pogovori s poslušalci — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Osnove slovenske književnosti (dr. Pavel Brežnik) — 19.50: Kalman: Fortissimo (plošče) — 20.00: Zunapja politika (dr. Alojzij Kuhar) — 20.30: Slovenski hu-1 moristi IV.: Vesel večer z Damirjem Feiglom. — Rokopis pripravil Niko Kuret, izvajajo člani radijske igr. družine — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester. 0SN ! iak.zaSt. AKCIJSKA DRUŽBA ZA KEMIČNO INDUSTRIJO LJUBLJANA „ barva, plcsira in In tl lirah kemično snažl £.0 I L4 Uldll ob|eke klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pore, suši. monga in lika domače perilo tovarna J O S. REICH Poljanski nasip 4-6. Sclcnburgova ul. 3 Telefon št. 22-72. A. Šarabon LJUBLJANA • 8woi kolonljalne rob« Veletrgovin« s špecerijo Velepražara« z« Nato Hlini n dli«*« Glavna zaloga rudnin* sklh vod* Brzojavni naslov: ŠARABON LJUBLJANA Telefon št. 26-66 Ustanovljeno leta 1886 Zahtevajte povsod poznane specialitete B. M0SER, veletrgovin« i mm BEOGRAD - ZEMUN lil., Moserova ulica St. 1 BOA Zastopnik za Ljubljano in bivšo Kranjsko N. CESAR, UUBUANA Vil., Oasilska cesta 3 Telefon 23-69 Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?! 1—2*/0l! Vsi drugi pa se mučilo In delajo brez ozira na zdravje! Zato vsaj doma pijte radenski zdravilni vrelec ¥ ¥¥ tistega z rdečimi srci, našo najboljšo prlrodno mineralno vodo. Zdravje in užitek! R. Z. Z NEOM. Z. Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6, v lastni palači obrestuie hranilne vloge naiugodneie Nove in stare vloge, ki so v celoti vsak čas razpoložljive, obrestuje po 4%, proti odpovedi do 5% Največji slovenski jpajpilavnovavni zavodL stanje vloš din 420,000.000- MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA Lastne rezerve nad din 28,650.000'— Dovoljuje posojila proti vknjižbi Za vse obveze hranilnice jamči MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalck, vsi v Ljubljani.