Po zaplembi druga izdaja. 14. štev. V Ljubljani, dne 6. aprila 1912. Leto IV. Napredno kmetsko glasilo. Izhaja vsako soboto in velja za vse leto za Avstro-Ogrsko 3 krone, za Nemčijo in druge dežele 4 krone, za Ameriko 1 dolar. Posamezne številke veljajo 10 vinarjev. Kako dr. Krek, kako pa mi kmetje. Klerikalni list »Slovenski Gospodar« piše, da ;je govoril doktor bogoslovja, mašnik in duhovnik Krek na shodu pri Sv. Jožefu v Celju rnied drugim to - le: »Vsak pravi elan Kmečke zveze si mora vsak večer izprašati vest: »Ali sem danes primerno zaničeval liberalce in šta-jcreijance?« Tako doktor Krek. Sveto pismo pravi tako: V evangeliju sv. Janeza v 1!?. poglavju 34- 35: »Novo- zapoved vam dajem, da se ljubite med seboj; kakor sem vas jaz (Kristus) ljubil, da se tudi vi ljubite med seboj. V tem vas bodo spoznali vsi, da site moji učenci, če boste imeli ljubezen drug do drugega . . .« In v listu apostola Pavla do Galačanov, 5. pogl., stoji (verz 14): »Kajti vsa postava se izpolnjuje v eni besedi, v tem-le: »Ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe.« (Verz 19—21): »Očitna so pa dela mesena kakor . . . sovraštva, prepiri, zavisti, maščevanja, sva-je, razprtija . . ., za 'kar vam naprej pravim, da tisti, kateri to delajo, kraljestva božjega ne bodo podedovali.« Izbirati imamo med Krekom in Kristusom. Z obema ni mogoče soglašati obenem, ker trdita nekaj ravno nasprotnega. Velikonočni prazniki so tu; prazniki vstajenja: ali pustimo vstati v svojem srcu Krekovim naukom o političnem tolovaj-stvu, ali Jezusovemu soeijalnemu nauku o ljubezni do bližnjega? Kdor še ni obolel na bolezni, ki se imenuje politični delirium tremens, pač ne bo dolgo premišljal, kaj si ima izbrati. Doktorja Kreka pomilovati, njegove nauke odkloniti, Kristusov nauk pa izvr* sevati, to bodi velikonočni odgovor nas neodvisnih kmetov na zaslepljenost naših klerikalnili nasprotnikov. Za oznanila se računa: tristopna petit-vrsta 14 vin., vsa stran 48 K, pol strani 24 K, četrt strani 12 K, osmina strani 6 K. Pri vseletni inserciji primeren popust. Krvava zmota. Ogromna večina klerikalnih ljudi živi dandanes v krvavi zmoti, da so — kristjani. V resnici natnreč niso nič drugega, kot sužnji višje duhovščine in tistih, ki zlorabljajo vero v svoje umazane namene, tistih, ki rabijo vero kot vrv, s katero vežejo roke ljudem, ki hrepene po pravi veri. Pravi kristjan se pa v resnici nikoli ne bo dal od takšnih ljudi zapeljati v politične boje, posebno ne v boje ljudi, kateri kriče,- da hranijo — boga, v resnici pa le sejejo jezo in sovraštvo. Kaj ni strahovito žaljenje vsegamogočnega boga, če neznaten človek sploh trdi, da mora on, črv, braniti Njega, ki je brezkončen in vsega mogočen, in to braniti z lažjo, sovraštvom in nasiljem. Kako prav je povedal duhovnik La mennais (Lamne), ko je dejal: »Nikar verjeti ljudem, ki se postavljajo med vas in med boga, da bi vam ga s svojo senco zakrili. Takšni ljudje imajo samo zlobne namene. Ker le od boga samega izhaja moč, ki daje svobodo, le od boga samega ljubezen, kri združuje . . .« C e bi šlo klerikalcem res za vero, bi ne sejali med nas samega greha, bi ne hujskali, ne zmerjali, ne širili sovraštva, temveč bi se po celi Avstriji postavili na stran revnega ljudstva proti pijavkam, posebno proti velekatoliškemu plemstvu, ki naj-slabše plačuje svoje delavce. Dokler bodo v cerkvi mogoče take stvari, kot so sedaj, da bodo Kristusovi nasledniki in oznanjevalci njegovih naukov, škofje in nadškofje — milijonarji, dočim ljudstvo skoro gladu umira, toliko časa klerikalcem ne moremo verjeti, da mislijo s krščanstvom resno. Vera v Kristusa ni v nevarnosti, saj je Kristus rekel, da njegove cerkve peklenska vrata ne premagajo. Pač pa je v nevarnosti oblastnost mogotcev, ker bližajo se časi, ko zavlada na zemlji pravica, da bo tudi revež po svojih pravicah enak bogatinu. Zato ti mogotci: plemenitaši in visoka duhovščina, ženejo svoje hlapce in sužnje: nižjo duhovščino, v boj za svoje gospodstvo in vpijejo, da gre za — ve- Dopisi se naj frankirajo in pošiljajo na uredništvo »Slovenskega Doma« v Ljubljani, Knaflova ulica št. 5. Rokopisi se ne vračajo. Harofnina in oglasi se naj pošiljajo na upravnišivo ..Slov. Doma" v Ljubljani. ro . . . Zato se pri volitvah toliko govori o veri. Toda, kmetje, roko na srce in povejte, ali ni res, da je tam, kamor pride klerikalizem, veliko liuje, kot je bilo, prodno se je začel ta »boj za vero«? Ali ne vladajo po takih vaseh: prepiri, sovraštvo, maščevanje — tako, da ni niti sledu več o krščanskem življenju? Toda, ljudstvo že izpregleduje. Ljudstvo po teh, od »liberalizma« okuženih krajih se že ravna po Kristusovi besedi: »Po njih delih jih boste spoznali.« Ljudstvo spoznava, da vse to hujskanje, sovraštvo in jeza ni »versko življenje«, čeprav tako življenje duhovščina zahteva, uvaja in sama izvaja v »imenu vere«. Ljudstvo vidi, da imajo najhujše- sovražnike med klerikalci tisti ljudje, ki bi najraje živeli po Kristusovih naukih, ki bi radi mirno opravljali stare verske dolžnosti, mesto od duhovščine vpeljavanih, političnih dolžnosti, ki bi radi v miru živeli s svojimi sosedi po Kristusovi besedi: »Ljubite se med seboj,« ne pa po novodobnih duhovniških besedah: »Sovražite in tožujte se med seboj!« Ljudstvo uvideva vedno bolj, da je živelo v krvavi zmoti, ko jo, zamenjalo napake duhovnikov kot ljudi in politikov, za Kristusov nauk o ljubezni, ko se je puščalo zapeljati od teh napak, živelo po duhovniških političnih besedah, namesto po Kristusovem vzgledu. In to spoznanje, to primerjanje duhovniških besed z vzgledom Kristusovega življenja, je ona stvar, ki je za klerikalizem najnevarnejša. Ljudstvo pravi duhovnikom: Na besede ne damo nič več; če hočete svojo vero dokazati, jo dokažite s svojim življenjem. Po vašem življenju bomo sodili, duhovni gospodje, kakšna vera je vaša! Razširjajte od hiše do hiše „Slov. Dom«. so prepovedani. Smejo se vršiti samo nepolitični zaupni sestanki v zaprtih prostorih. — Madžari bi namreč radi dražili Hrvate, da hi se uprli, potem hi se pozabilo na madžarske razmere. Že za časa Kvaternikove vstaje v Liki jo bil enak položaj: Madžari so sc bali, da bi se cesar opiral bolj na Hrvate, kot na nje, pa so se dali nekateri Hrvatje zapeljati v vstajo, reklo se je: Hrvatje so upirajo, z njimi ni nič, mora se jih pritisniti k tlom. Rečeno, storjeno. Upamo, da sc tokrat madžarski računi ne posrečijo. Javna knjižnica mesta Prage je izposodila letos meseca januarja 11.149 čitateljern 22.935 knjig. V njeni glavni čitalnici in šestih podružnicah je bilo pa isti mesec 17.IGO čitateljev. s Lampctova elektrika. V nedeljo so idogotovili na Gorenjskem 800 m dolg- predor za deželno centralo. Lampeta je najbolj slavil glavni inženir podjetja, ki je to delo izvršilo. Podjetje je dobilo to deželno delo od klerikalcev brez razpisa. Lampe si misli: »Čemu razpis, ko je tu razsip.« Gre talko le za deželni denar, ne pa za denar kaplana Lampeta. s Ali ste že vi odstopili od politike? Te dni je prišel k župniku Petriču pri Sv. Petru jk) poslu mož, ki je vsled hujskajoče duhovniške politike izstopil iz katoliške Cerkve te postal brez konfesije. Župnik je imel podpisati neko listino. Ko je v tej listini čital pod rubriko »veroizpoved« opazko »brez konfesije«, se je na d ati onika obrnil z vprašanjem: »No, kdaj pa boste zopet k nam pristopili?« »Ali ste že vi odstopili od politike?« je bil prompten odgovor na župnikovo vprašanje. Petriču se je neznansko pobesil nos, molče je segel po pero ter podpisal listino. s »Domoljub za Veliko noč. »Domoljub« je zapisal v velikonočni številki tele besede: »Gorje tistim, kateri so že izgubili smisel za pravico, gorje tistim, kateri zaupajo samo v svojo moč! Velikokrat se zdi zlasti v politiki, da je moč nad pravico. Poteptana, pozabljena, zaničevana leži pravica na tleli. Surova, brezobzirna moč gos|»duje.« — Kaj naj rečemo k temu'} Star farovški nauk: »ne glej naših dejanj, temveč poslušaj naše besede.« — Zavija oči kvišku, lepo govori, pa drugače dela. »Domoljub« bi bil moral končati stavek tako — brezobzirna moč gospoduje, kjer ima odločilno besedo rimski klerikalizem. s Klerikalen župan obsojen radi volilnih sleparij. Črnomaljski župan Ivan Marija, S k u b i c, o katerem smo poročali, da ga je glavarstvo odstavilo od županstva, je bil v četrtek, dne 4. aprila pred okrožnim sodiščem v Novem mesitu radi volilnih sleparij obsojen na 14 dni zapora. Klerikalna odbornika; Švajger in K a m h i č sta pa dobila vsak po 8 dni. -Lepi Kristusovi »sol dat je«. s Podrobno delo. Kak vpliv ima čitali je v naprednem zmislu pisanih listov, nam svedoči naslednje poslano pismo z dežele v izvirniku: »Podpisani prejel sem od vašega cenj. društva več prečitanih »Narodov« in »Slov. Domov«, za kar si štejem v prijetno dolžnost, se vam zahvaliti, in prosim pri tem najvljudneje, naj se mi blagovoli dopošiljati »Slov. Doni«, ker jo tukajšnje napredno in izobraževalno društvov že itak naročeno na »Slovenski Narod«. Dokaz koristi tudi prečitanih listov naj vata svedoči la okolnost, da smo pri letošnjih občinskih volitvah zmagali naprednjaki na celi črti, namreč talko, da nimajo klerikalci niti enega odbornika! Z odličnim spoštovanjem itd. N. N. v Vipavski dolini.« s Najpriljubljenejša pijača reveža in bogatina je postala tekom časa brezdvom-no kava. Kakor je pa vsaka stvar lahko dobra ali pa slaba, tako tudi vsaka kava ni dobra. Ena nima pravega okusia, druga nima pravega vonja, tretja nima prave barve. Najzanesljiveje se napravi dobra kava, ki ima izboren okus, prijeten vonj in lepo barvo, s pomočjo Kolinske kavne primesi. Kava, ki ji je pjridejana Kolinska kavna primes, je izvrstna pijača, ki jo vsak rad pije. Kolinska kavna primes ima pa tudi to dobro lastnost, da je pristno domače blago in tudi iz tega vzroka zasluži prav toplo priporočilo. Vsaka slovenska gospodinja, ki hoče imeti pri hiši izboren in ob onem pristno domač kavni pridatek, kupuje samo Kolinsko kavno primes s Posnemanja vredno. Tovarna Golob in Volk, ki izdeluje razna čistila za kovine itd., je izročila Ciril - Metodovi družbi ,125 kron kot del skupička za blago, katero prodaja naši šolslki družbi v korist. Priporočajmo povsod to čistilo za kovine in mast za usnje, ker podpiramo s tem nakupovanjem slovensko šolstvo. Lah in Turek ne moreta z vojno nikamor. Lah nima velblodov za pohode čez puščavo, Turek pa nič ladij, da bi mogel s Turškega v Tripolis. Ker ni nič poročil iz vojne, priobčujemo danes dve sliki: Leva kaže tabor težkega laškega topništva v palmovem gaju. Na desni pa vidimo star turški »kanon«, ki so ga zaplenili Lahi v trdnjavi Mooe. Primera obeh slik nam lepo kaže velikanski napredek kristjanskih Lahov v morilnih pripravah nasproti krivoverskemu Turku. Velikanski snežni »pust«, ki so ga naredili na Češkem, ko se je vršilo letošnjo zimo tekmovanje smučarjev v Jilemnici. Kar se je smatralo svoje čase za otročje, to nam kaže higijena dandanes za neob-liodno potreben predpogoj za zdravje: vesela zabava in krepko gibanje zunaj na svežem zraku, posebno po zimi, ko se sta novauja ne more tako zračiti. Razgled po svetu —~ ;...................... r-::.:..:, a Delavski štrajki. V Avstriji so se delavci vrnili na delo. Na Angleškem še vedno vztrajajo, ker imajo velike zaklade za stavko. Razmere na Hrvaškem. Na Hrvaškem so dobili za celo deželo gerenta, ki mu pravijo kraljevski komisar. Ustava je odpravljena. Politični shodi ° Ljubljanska okolica o lj Št. Vid na Ljubljano. Zopet sama neskončna čistost in pravičnost župana Klan Farja. Pred par leti je bila iz Viž-niarjev Jaučeva hči Marija v deželni bolnici in s tem je naraslo precej stroškov, katere bi moral po zakonu nje oče poravnati, ker ima veliko premoženje. Kajti znano je, da ima Janč precej »grunta«, da je mizarski' mojster, da ima prodajo moke in prodajo špecerijskega blaga, z eno besedo, on je bil v stanu za svojo hčer narasle bolniške oskrbne stroške v deželni bolnici sam plačati. Ker pa Janč ob vsaki pbčinski volitvi s tako silo agitira za Klanfarja, in ker je tedaj Zabret Klan-farjev pristaš, mu je pa Klanfar z ubož-nim listom pomagal, da je dežela prevzela na sebe okrog 120 kron bolniške oskrbnine. Vidite, tako si Šentvidei podajajo roke. V »Domoljubu« je znani posvečeni dopisnik Klanfarja že večkrat pral, zato se nam pa nehote vsiljuje vprašanje na čast. gosp. župnika Zabreta kot katoliškega duhovnika, ali je to Klanfarjevo dejanje pred Bogom in pred državnimi zakoni v redu1? Ali ni to dejanje zloraba občinskega urada in prelomitve, po občinskem redu storjene »županove obljube«, v 'kateri je Klanfar pred okrajnim glavarjem na mesto prisege na Bogavsegamo-gocnega, na svojo čast in poštenje obljubil, da bode zvesto in po vesti na vse strani izpolnjeval dolžnosti domačega in izročenega imdročja naložene po občinskem zakonu z dne 17. februarja 18(>(L, ter skrbel, da se izkaže zakonom spoštovanje in pokornost. Ali je mogoče, da tak-le župan skrbi, da se zakonom izkazuje spoštovanje in pokornost, ker jih sam zlorablja. Da se deželni blagajni ta storjena škoda poravna in da se župana Belca, po domače Klanfarja, odstavi ter primerno kaznuje, poživljamo v to pristojno holast. lj Dol pri Ljubljani. Kakor že znano, so naši nasprotniki vložili pritožbo' zoper občinsko volitev, ki se je vršila dne 6. februarja t. 1. Kričali so, da bo volitev razveljavljena, s tem so se nekoliko tolažili in svoje ljudi malo potegnili. C. kr. deželna vlada je njih pritožbo enostavno zavrnila s pripombo, da nima prolti volitvam najmanjšega povoda, da hi jih razveljavila. Sedaj' imajo naši kolovodje zopet eno blamažo več. V ponedeljek 1. t. m. je bil zopet v četrtič enoglasno za župana izvoljen velezaslužni in delavni mož Fran Šimenc, posestnik v Dolu. Naše veselje je temvečje, če že ne iz strankinega stališča, pač pa iz gmotnega, da smo zopet obvarovani bremen,ki so se hotela naložiti na našo občino. lj Preserje. Prostovoljno gasilno društvo v Podpeči pri Preserju je 31. marca priredilo vajo. Ko so se odstranili gasilci iz vasi, so v tem času za vasjo na travniku pasle živino pastirice in zakurile. Po nesreči pride k njim pet in polletna hčerka gosp. Sveteta, načelnika gasilnega društva. Približala se je ognju, vname se ji obleka in ker je bil močan veter, je bila deklica takoj vsa v plamenu. Pastirice so sicer takoj pogasile obleko, a vendar je deklica dobila take opekline, zlasti po spodnjem delu telesa, da je moral otrokov oče jo takoj peljati v deželno bolnico. Deklica je drugi dan v bolnici umirla. Naše sočutje! 1 j Od Sv. Helene. ČJujte, pri nais bodo imeli čuki letos novo zastavo, ki bode stala, kakor se govori, 1000 kron. O ti ubogi kmet, kako si še ti nezaveden, da za tako stvar daješ svoj trdo zasluženi denar. Doma imaš mogoče slalbo oblečene otroke in jamraš, da nimaš za sol. Da se pri nas, akoravno smo blizu mesta, ljudem pamet tako počasi razvija, kriv je temu le Sel-čov Janez. Toda; prišla bode ura, ko bodo ljudje kleli, namreč spoznali bodo, da je vsega sovraštva in jeze vzrok edino le njih vodja Eihtaršič. — Ti si zelo lep in vzoren dušni pastir, ki trosiš sovraštvo med nevedno ljudstvo. Kristus je rekel: Ljubite se med seboj! Ti pa si naredil pri nas že toliko sovraštva in jeze!! Mi pa pravimo, da n a j on ostane pri svojemu delu, nikar naj ne posega; čez svoj delokrog, politiko pa naj pusti pri miru, kajti to ni njtgOVS stvar. Vera pri politiki nima prav nič opravka, to si vbite v glavo, nevedni ljudje, enkrat za vselej! Belokranjske novice bk Iz Metlike nam pišejo: Slava župana Jutraša, odpadnika napredne stranke je minula. Več mu je bil kaplan ček, hadži Natlačen Peter, kakor volja skoro vseh metliških prebivalcev. Konstituiranje odbora, ki se je zavlačevalo po krivdi brezvernega župana in njegovih kompanjonov cele tri mesece, se je vršilo dne 1. aprila prav mirno in dostojno v prisotnosti okrajnega komisarja F. Ogrina. Soglasno je bil izvoljen za župana tukajšnji vrli zdravnik gospod dr. Rudolf Weibl, za njegovega namestnika pa trgovec Milan Guštin. Za svetovalce so bili izbrani: posestnik Josip F 1 e i s c h m a n n , Otmar Š t ur m, lekarnar Milan W a c h a, trgovec Karel G o v a n e c, posestnik Josip Grbec st. in trgovec Ivan Golja. Drugi odborniki so: Janez B r o d a r i č, nadučitelj; Valentin 11 n r n i k, Emanuel F u x ml., Fr. Furlan, Franc Gabri jan, Jakob Ivanetič, Ivan Jeri n a, Josip H r e -bori č, Ivan Jaklič, Kopinič Julij, Kre mesec France, Ivan M e ž na r š i č, Anton P a k ar, Makso Požok, Anton T r č e k, Leopold W e i s s. — Novi občinski odbor se bo brezdvoinno zavedal svojih dolžnosti in deloval v korist in procvit občine. bk Posledice volitev. Čez 40 kazenskih slučajev se obravnava pri metliškem in črnomaljskem sodišču, ko so vedno pošteni klerikalci na prav nepošten način agitirali zoper Mazelleta. Zapeljani klerikalni kmetje se imajo pač zahvaliti svojim voditeljem Jarcu in Zajcu katera imata pod svojo imuniteto pravico lagati in obrekovati nevedni kmetje se pa vsedajo na te limanice. bk Iz Podzemlja. Odgovor na pridigo na praznik Marije Device v podzemeljski farni cerkvi sv. Martina od tukajšnjega kaplanoka Pavla Bitnarja nem. vit. reda. Pavle, kaj se repenčič na prižnici1? Tvoji možgani niso v redu, kje si pa to staknil ! Namesto božje besede in sv. evangelija nas pa zmerjaš z grdimi imeni. Ali ni zapi sano v berilu sv. Izaija preroka v 7 pogl. od 10 do 15 vrste: »Tiste dni je govoril gospod Ahacu, rekoč: prosi si znamenje od Gospoda svojega Boga ali od zdolaj iz globočine, ali od zgoraj iz visočine,« in rekel je Ahac: »Ne bom prosil, ne bom skušal.« In Izaija je rekel: »Poslušaj hišo Davidovo« i. t. d., to je bil list. Sv. Evangelij sv. Lukeža v 1 poglavju od 26 do 38 vrste pa: Tisti čas je bil angel Gabrijel od Boga poslan v mesto Galileje, ki mu je ime Nazaret, k Devici, zaročeni z možem, ki mu je ime Jožef iz hiše Davidove. Devici je bilo ime Marija, in angel je prišel k nji in ji rekel: Češčena, milosti polna, Gospod je s teboj, blažena si med ženami i. t. d. To so lerej besede, katere imate ljudem razlagati po nfiu]£!1 sv. katoliške cerkve, kakor dober delavec v vl.no£ra(lu Gospodovem, ter kakor dober pastir .sk.i‘l'3tl 7.11 zdravo pašo. Vaš poklic je: ljubezen, do vsili enaka, ne pa psovke. Kristus ni tako delal; vi ste podobni judovskim farjem ob času Jezusovega bivanja na tej revni zemlji. — Pavle, ni še dolgo, ko si z prižnice vpil na verno ljudstvo, da bi Jezusa iz ta-bernakeljna prodali. Le brez brige spi, nihče ga ne bo prodal prej ko farji in dandanes bi bil za male vinarje prodan in bi ga bolj mučili, ko so ga čdfuti pred 1890 leti. Skarjot je bil še ponosen, da je skupil 30 srebrnikov zanj, ali zdaj bi šel za vsak denar, in od koga je to odvisno, to sami veste. Največji faloti, največji bogotajci, kteri se takorekoč še prekrižati ne znajo, da le v cerkev pridejo, in nimajo v roki ne rožnega venca, ne molitvene knjige, samo zijala prodajajo, pa lahko delajo ka|r hočejo. Kaj se hoče, samo da malo zatuli na vaš rog, pa je dober ud človeške družbe, ako bi prav žive ljudi žrl; vse mu je dovoljeno. Ako pa človek ni vašega kalibra, pa naj še toliko dobrot napravi, je vse bob v steno. Sam Bog ima veselje nad vami. Vaš poklic je oznanjevati besedo božjo, v ljubezni in med narodom živeti. Bodite krotki in iz srca ponižni, potem vas bodo poznali, da ste moji učenci. Tako je Kristus učil! Deni, Pavle, svojo roko na Sirce, ali se nisi s tem Bogu samemu zameril? Namesto ljubezni seješ sovraštvo med ubogo ljudstvo, ali misliš, Pavle, da si kak turški paša, da se bomo tebe bali? Ali nam boš' ti naše pravice kratil, ali nismo mi tudi državljani, ali nismo davkoplačevalci, da bi morali vsi po tvojem receptu voliti, to ne bo šlo, le dobro si zapomni, ako se prav na. glavo postaviš. Pavle, ti si še platno prodajal, ko smo mi že svet skusili, in nič nam nisi preskrbel, in te tudi nič ne prosimo, kot samo to, da ne vtikaj tistega-svojega -suhega nosa v naše kmetiške stvari, mi smo od tebe neodvisni, samostojni in svobodomiselni kmetje. Belokranjski fa-rovški podrepniki pa nočemo biti, to si zapomni! Že pomnimo pet župnikov in čez 25 kaplanov, ali take zgage, tako zagrizene, še ni bilo. Ko bi bila, Pavle, tvoja mati vedela, kako slab kaplanček da boš, škoda da te je gojila. Saj nisi za drugo, kakor za prepir in združbo. Pravijo ljudje, da po vasi hodiš in združbo seješ. Da se psi nad tabo koljejo. Koliko imaš zdaj darila, ko vedno ljudi napadaš zaradi volitve? Ali mar volitve niso proste? Vedi, da imamto-dostojno mesto, kamor se bomo pritožili. Pavle, na stekleno streho ne lučaj kamenja! Kjer je maslo na glavi, ne hodi po solnem Ko bi Kristus prišel danes v cerkve, kaj bi z vami počel ? Tačas je vzel vrv v roke, s katero je bil opasan, in je Jude tolkel ž njo, češ, to je hiša molitve, a vi ste jo naredili jamo razbojnikov. Zdaj ne bi zadostovala; tudi pasji luč ne bi bil dovolj. Zdaj bi bilo treba debela drevesa, kakor jih imamo za krampe in lopate nasaditi ali take ročnike, da bi jih .ž njimi namahal. Po župniščih ustanavljate hranilnice in PO^-)llnilce) tjeiate li to brez kmečkega premoženja? Ne! Ali se kmet vtika v vaše cerkvene obrede? Ne! Kdo plača več davka, kaplan ali kmet? Kdo da vojaka? Kaplan ali kmet? Zakaj pa je kmet zadržan pri volitvi, ko mu je sam prcsvitli vladar Nj. Vel. cesar Franc Jožef leta 1848. dal, da si naj sam vlada? Do sedaj smo bili mirne ovčice, ali od zdaj naprej bomo pa samostojni državljani, in kdo je tega kriv? Vi sami! Veter sejete, boste vihar želi. Želimo, da se v kratkem poboljšate, ako ne, bomo druge strune napeli in vam drugače gosti začeli. — Gradiva dovolj za dve leti. — Belokranjski kmet. bk Na kak nezaslišano nesramen način so katoliški nunci agitirali proti Mazelle-tu, se vidi iz naslednjega: V Lokvici je delal proti Mazelletu neki kaplan Natlačen, ker je pa uvidel, da pri možeh nič ne opravi, spravil se je na ženske ter jih rotil, da naj vplivajo na svoje može, da volijo Der-mastijo, ker, ako bo Mazelle izvoljen, bo imel vsak moški po tri ženske, kakor na Turskem, in mesto, da bi se gradila belokranjska železnica, bodo vsi tisti inženirji in delavci, ki stanujejo na Mazelletovem gradu, cerkve podirali. Pridobil je na ta način skoraj vse ženske, samo ena se mu je mokko odrezala: »Gospod, jaz poznam Mazelleta in vem kako rad ima svojo ženo in svoje tri- otroke, in ne bo sedaj kar naenkrat tri žene pri sebi imel. Tudi cerkve ne bo dal podirati, saj ima sam na svojem gradu cerkev in jaz sem že bila tam pri maši.« Dobil je radi gornjega kaplanovega obrekovanja Mazelle samo 9, mesto 25, Dermasitija pa 39, mesto 23 glasov. Tudi v Suhorju so klerikalci prigoljufali čez 40 glasov. V tej vasi popisaval je glasovnice večini volilcem neki mežnar, in ker so kmetje zahtevali, da naj napiše Mezelle-tovo ime, jim je on to tudi pritrdil, napisal pa je Dermastijo. Ko je potem proti 10. uri prišel naš zaupnik — žalibog prepozno — odkuril jo je takoj mežnar ček, pojasnil pa je volilcem, da niso volili Me-zelleta, temveč Dermastijo, in so vsi ogorčeni nad tako goljufijo vsklikali: Mi ne maramo Dalmacijo, ovog Laha iz Ljubljane itd. — Vidi so iz tega, da niti za ime kandidatovo niso vedeli — »mi hočemo našega rojaka Mazelleta, koji pozna naše potrebe« — toda kaj je vse t-o pomagalo, ko so večinoma vsi volilci že glasovnice oddali, kar se je še dalo rešiti, rešil je naš zaupnik. Torej na tak ali podoben način je velesijajno zmagal klerikalni »Dremavija, Mastili, Dalmacija, onaj Ljubljančan, onaj Lah iz Ljubljane«, kakor so ga Volilci pač imenovali. Tako je ljudska volja odločila! bk Griblje. Ponosen na naše selo, katero je postalo vsled zadnje deželnozborske volitve eentrum političnih naskokov, od strani slavnih »Doinoljubarjev«, »Sioven-čarjev« in ovnih agitatorjev. Če pogleda-liiG našega soseda župnika Šaše ln a, se nam skoraj čudno zdi, da je ta mož tako daleč padel, in se upa svojega stanovskega tovariša župnika Kometa po »Domoljubu« črniti, samo da sebe lepega dela in da ne bi prišel v nemilost; pfuj, lastna hvala! Šašelj, ni več daleč, in ti ne bode dalo mnogo dela, prešteti tvoje backe v lastni tari. Dani se, pravi Ribenčan, in ta svit je tisto milo solnce, ki bode sijalo ne samo po podzemeljski fari, temveč po celi kranjski deželi. Gospodje, se bodete pač morali privaditi razmeram časa, ko bode odločeval kmet kot steber države in ne vi, od nas plačani delavci. Bič, ki ste si ga prisvojili, je naš, danes vihtite vi ž njim po naših plečih, mii ga bodemo pa porabili vam samo v strah v toliko, da bodemo rekli: »čevljar ostani pri svojem kopitu!«, podučuj božjo besedo in pusti kmeta na svojem polju, katerega kot stvarnika spoštuj in ne zametaj. Bog je stvarnik neba in zemlje, kmet pa stvarnik tistega kruha, od katerega vse živi, ali razumeš Šašelj in idrugi. To je naše geslo in naša začrtana pot. Slišali smo tudi, da je »Slovenec« napadel našega vrlega župana Željkota. Bodi vam povedano samo toliko, da je Željko kmet, in kot tak značajen in pošten mož, da zna pa s svojo glavo misliti, o tem je gosp. »profesor« Jarc najbolj prepričan, kateri je slišal iz kmečkih ust besede, ki so ga kot parlamentarca spravile v koš, s temi besedami je naš Željko pač jasno dokazal, koliko on do vašega zaupništva drži. — Na svidenje spomladi leta 1914. bk Podrobnosti izza časa zadnje volitve. Prijatelj našega lista nam piše iz Bele Krajine: Naravnost čudim se, da je j pri zadnji nadomestni deželnozborski volitvi v Beli Krajini dobil napredni kandidat Mazelle ogromno število 1113 glasov. Čudim se, ker sem imel vpogled v naravnost divjo, najgnusnejših sredstev se poslužujočo klerikalno agitacijo. Da jTbdam samo nekaj slik iz to volilne borbe! Znano je, da je posegel v volilno borbo tudi deželni glavar dr. Šušteršič, ki bi kot vladni zaupnik v vodstvu deželnih poslov pač moral ostati visoko vzvišen nad dnevnimi političnimi boji. Toda deželni glavar ni nastopal samo kot govornik na klerikalnih shodih, marveč se je celo ponižal na stopnjo političnega agitatorja najnižje vrste. Kot tak je hodil po hišah ter nagovarjal ženske, naj vplivajo na svoje može, da bo-bo volili Dermastijo, sicer bo imel vsak moški po dve ženi, ako bo zmagal Mazelle. Na Vinici je dr. Šušteršič podkupil Jureta Šterka s tem, da mu je obljubil, da bo dobival iz deželne blagajne 5000 K podpore za avtomobil, ki bo vozil z bodoče železniške postaje v Črnomlju na Vinico. Da ostali klerikalni veljaki niso zaostajali za svojim mojstrom, se razume samo ob sebi. Lampe, Jalrc in Lončarič so> se pehali po kraiih, kjer ima steči belokranjska železnica, ter pridobivali ljudi za Dermastijo z grožnjami, da ne dobi nihče niti vinarja zaslužka pri zgradbi železnice, kdor bo volil Mazelleta. Najgnusnejše komedije pa je vganjal kaplan Peter Natlačen iz Metlike. Kakor cirkuški klovn je hodil po občinah Drašiči in Božjakovo ter se jokaje drl na ves glas: »Kristjani, na pomoč, drage krščanske žene, pomagajte, izgubljeni smlo, sveta vera je prodana; cerkev nam bodo porušili, rešite nas!« S kaplanom na čelu je pijana drulial hodila od hiše do hiše ter vplivala zlasti na ženske, češ, vera je v nevarnosti. S talko »agitacijo« so Mazelletu od jedli nad sto glafeov. V vasi Grabrovcu je kaplan Natlačen iztrgal gostilničarju Petriču glasovnico, glasečo se na Mazclle-tovo ime, iz rok, ter jo raztrgal, ker se Petrič ni dal pregovoriti da bi glasovnico prepisal z imenom klerikalnega kandidata Dermastije. — Na ta način je v Beli Krajini »zmagala svobodna ljudska volja!« Ce je še v veljavi zakon v varstvo volilne svobode, bi moralo radi opisanih dogodkov državno pravdništvo nemudoma uvesti kazensko preiskavo. o Dolenjske novice o d Vače. Županu Zarniku smo vsi posestniki hvaležni, ker nam je tako prač vično in pametno razdelil občinske ceste. Znani farovški Titus in Mrva nekaj godrnjata, pa še sama sebi ne verjameta. Potrpita naj, ker ne more biti več županov kakor eden. Potrpljenje je božja mast. Majdiča pa ne bomo šli vprašat, kaj je pravično. Majdič v poznih večernih urah pravično meri cesto na dolgost in širokost. To nam nič ne koristi. Naj nam pove Majdič, kaj se pravi delavcem zaslužek utr- vse svoje pridelke laliko za drag denar proda. Cene zemljišč so se neprimerno zvišale, visaka njiva, vsak kos zemlje daje ravno kmetom veliko korist. To vse seveda le vsled tujskega prometa,česar pa ti naši občani ne priznavajo. Ne rečemo, da je ravno laMco opustiti stare navade in privaditi se novim predpisom, toda čemu se človek vsemu ne privadi, ako je treba. Saj je še cerkev opustila svoje stoletne praznike in prihodnja generacija bo komaj še fkaj vedela o odpravljenih praznikih. Naši kmetje bodo morali spoznati tok sedanjega časa, ki je vedno bolj umerjen na dobro človeštva. Znanost je dokazala, da je zdravje poedinca v prvi meri odvisno od snage, da največ le v nesnažnosti vzklijejo bolezni in premisliti bo moral, da so poletni gostje, ki prihajajo iz mest, o tem jako dobro poučeni in da jim je javna snaga prvi pogoj za bivanje v kakem kraju. To spoznanje čedalje bolj prevladuje in treba je le zasledovati delovanje državnih oblasti, da se spozna, kako je že prišlo v kri prepričanje o neobhodni potrebi snage v zasebnem in javnem življenju. Meščanu, kulturnemu človeku, ki prihaja med nas, mora se vzbuditi stud in strah pred okužbo, ako se gnojnico in drugoi nesnago vozi v slabih posodah in zastruplja zrak s svojimi duhovi. Naši kmetovalci bi morali spoznati, da to ne spada v letoviški kraj in da je to za tujski promet k varljivo, da je pa to tudi njihova lastna škoda. Posebno občinski odborniki ne smejo nikdar pozabiti, da zasitopajo letoviški kraj, kjer je na stotine ljuidi popolnoma odvisnih od tujskega prometa in da je tudi v največjo korist kmetskih posestnikov, ako se Bled bolj in bolj razvije. Pomisliti morajo, da vsa okolica,vse sosedne vasi v veliki metri žive od tujcev na Bledu. V takih slučajih se morajo navade, četudi stare, podvreči nujnim potrebam skupne koristi, sosebno če take navade ne dajejo nikomur haska. Z dobro voljo se da premagati marsikatere težkoče, in stare navade ne bodo potem v škodo razvitku tako važnega tiujskega prometa. Saj se vedno dobi pot in način vpeljati novo stvar, ne da bi pri tem občutno trpeli prizadeti. Da se mora v zdravstvenih ozirih temeljito obrniti, to je brez dvorna ne-obhodno potrebno in vselej je bolje, ako se PQt,rebno izvrši v sporazumu, kot če nadzorovalna oblast ukrene, oe tudi kaj dobrega proti volji udeležencev. Seveda je treba ljudstvo podučiti in to naj bi storili tisti, ki imajo več ali manj človeško in božjo oblast nad ljudmi. Pa ti oblastniki nimajo zmisla za to in ne volje, ker s kulturo se vzbudi tudi zavest in neodvisnost. Tega pa nc marajo, ker bi kultura šla potem preko njih, ker ji ne morejo in ne smejo slediti. Toda Blejci so s spoznanjem v ozki dotiki in se mu polagamo vdajajo, ter bo sigurno kmalu napočil čas, bo bodo odločevali v vseh zadevah edino le oziri na gospodarski in duševni napredek poedinca in skupnosti. g Iz Črnega grabna. Naši božji namestniki, med temi je tudii Hartman v Blagovici, bi imeli učiti resnico, katero ljubi Bog sam. Kakor pa nas uči izkušnja, pa ni tako. V katekizmu se uče že otroci šest resnic, mi pa podajemo danets šesit laži, ki jih je napisal dopisnik, ki ga poznamo. Te laži je prinesel »Domoljub v dveh številkah pod imenom »Iz Črnega grabna«. Te laži so: 1. Jožef Žibert iz Krajnega brda št. 16 je podpisan lastnoročno na zapisniku občinske seje v Krašnji, pri kateri se je izvolila reklamacijska komisija. Bil je ves čas pri seji in moral vedeti, kaj je podpisal. To potrdijo lahko vsi ostali odborniki. »Domoljub« to zanika. 2. Županstvo v Krašnji je imelo določen čas, t. j. od 9. do 18. novembra nabit oglas o reklamacijskem postopanju. »Domoljub« to zanika, namreč Hartman. 3. Ravnotako je bil razglas volitve nabit pravočasno in določen čas. »Domoljub« zopet zanika. 4. Helena Drolc je dala pooblastilo; komu, to se lahko izvidi iz volilnih zapisnikov. »Domoljub« to taji. 5. Frančiška Korošec je prostovoljno podpisala pooblastilo, a ga naša stranka ni porabila, ker smo imeli tako 60 glasov večine. Teh pet reči se je zlagal »Domoljub« v 9. številki. V 11. številki pa je še ta laž: 6. Ni res, da je bivšo suplentinjo v Blagovici nahujskal Anton Grmek, da je šla en mesec prej proč, kakor je potekel dopust sedanji učiteljici. Res pa je, da je do-tična suplentinja zato šla drugam, ker ji je bila drugod zagotovljena služba do konca leta. Sedaj smo našteli šest laži, pa bi jih lahko še več in vse se lahko dokažejo. Kdo naj se prime sedaj za nos ali pa; za ušesa? Seveda blagoviški Hartman uči nauk Kristusov, ki je sama resnica. Uči ga že, ampak v »Domoljubu« ne najdemo nikjer resnice, temveč same laži. Krašenj-skim klerikalcem, ki se tako jeze, če so v »Slov. Domu«, pa dajemo lep nauk: Ako hočete, da ne bodete ostali na laži, ne znašajte tako neumnih čenč v Blagovico. Tam je v neki hiši tovarna laži. To morate pač vedeti, da vas Hartmanova brihtnost ne bode rešila. Morebiti ga imajo v Blagovici za Boga, v Krašnji nima ta mož nobene veljave. Blagovčanom je p& treba, da svojega duhovnega pastirja malo bližje pogledajo. On samo politiko uganja in zabavlja. Tildi za policaja se vriva v Krašnjo. Ampak slabo vidi, ker ne razloči občinskih razglasov. Tudi priimke daje ljudem, kar tudi ni lepo za katoliškega duhovnika. Ce pa še ne bo miroval, bomo pa nekaj lepih »štikelcov« od duhovsike čed nosti povedali. o Notranjske novice o n Logatec. (Naš župnik Valent. Rem-škar, naše cerkvene in občindke razmere.) Ker je naš župnik velik prijatelj »Slovenskega Doma«, bomo v več člankih opisali njegovo delovanje kot dušnega pastirja. Naj prvo naj bo omenjeno, da je že dlje ča- sa cerkev sv. Nikolaja brez organista in cerkovnika. Največ je temu gotovo krivo cerkveno predstojništvo, kateremu je vse drugo mar, kot izpolnjevanje njegovih dolžnosti. Opozarjamo gosp. župnika na »Navodilo za oskrbo cerkvenega premoženja za ljubljansko škofijo«, posebno na § 4, 6 in 8. Pred vsem mu povemo, da bode bodoči organist in cerkovnik dobil svojo postavno, šele potom konkurenčne obravnave potrjeno bero. Pri sedanjh razmerah ni noben davkoplačevalec, oziroma faran dolžan, taistemu bero plačevati. To velja tudi za Vas g. župnik, ker se mora tudi Vaša bera postavno regulirati, to pa, namreč zato, ker so v zadnjem’ času pri posestvih nastale precejšnje izpremembe. Glede cerkovnika in organista pride v prvi vrsti v poštev, da se je svoječasno v dobrem stanju obstoječa mežnarija vsled nečuvane malomarnosti cerkvenih ključarjev porušila in na istem mestu sezidala »Dingi — dongl«, ali kakor ga Zahribovci imenujejo, »Društveni dom«. Vsled samolastnega in nepostavnega postopanja je užitek sedanjega cerkovnika znatno zmanjšan, ker ne more več rediti kravico in prašičke, kakor popreje. V tem oziru nam bo še prosta beseda pri konkurenčni obravnavi. Za danes končujemo in predno sledi nadaljevanje, prečrtate lahko to pred svojimi ovčicami. n Dol Logatec. Pri občinskih volitvah je zmagala večinoma klerikalna lista, tako da imajo klerikalci 15, mi pa samo 3 zastopnike. Klerikalni resnicoljubi so pisarili in brzojavili v ,Slovenca' da je liberalcem odločil žreb dva mandata — drugače bi imeli samo enega. — O ti grda lažnjivost ti. — Žreb je odločeval, to je res, toda izžrebana sta bila dva klerikalna kandidata ne pa naša, kajti če bi žreb odločil za nas, bi imeli 5 zastopnikov. Sicer pa še ni izrečena zadnja beseda, ker tako gotovo, kakor gotovo je Vilar postal klerikalec, tako gotovo je tudi, da bode volitev v I. razredu razveljavljena. Seveda potem bode želeti, da se naši možje malo ganejo in da malo več delajo — potem bode zmaga v prvem razredu gotovo naša. Posnemajmo Postojno! n Prani zmage so bili v sredo naši miroljubni klerikalci, tako da so ob 10. uri ponoči vprizorili demonstracije pred hišo uglednega vaščana Ivan Mihevca. — Ko je prišel imenovani iz hiše pogledat, kaj to pomeni in ko je opozoril demonstrante, naj ne kalijo nočnega miru — je novo izvoljeni občinski odbornik in najnovejši klerikalni koritar Vidmar tega 70 letnega moža v svoji krščanski ljubezni vrgel na tla iz ga tiščal k tlom. — Res junaško, kaj? Drugi dan je pa seveda prinesel „Slovenec“ brzojavko, da so hoteli grdi liberalci izvati pretep. — Laž laž in zopet laž to je najpogostejše sredstvo, ki se ga poslužujejo vrli katoličanje. n Kresovi so oznanjevali širnemu svetu, da je tudi v Logatcu zmagala prižnica spovednica in laž, — da o terorizmu in korupciji ne govorimo. — Ne brigali bi se za te kresove, ako bi ne bilo sedme božje zapovedi. — Ponosno in jesiharsko so vpili „zmaga je naša,“ zraven so pa kradli drva naprednjaku Pislerju, da so oznanjevali svetu, da gori sedma božja zapoved. — Gospodu župniku bi svetovali, da naj enkrat svojim backom v Port Arturju predava o tatvini in drugih takih lepih čednostih — uspeh zagotovljen — od novih volitev. Kurz za pretepanje, suvanje in druge enake surovosti proti starim možem, namerava otvoriti občinski svetovalec bivši orožnik Vidmar Josip. Kako izvežban je v surovosti, je kazal zopet v nedeljo v gostilni Debeljak, kjer je brez povoda osuval Miha Gabrovšeka in ga zmerjal z barabo, ciganom itd. samo vsled tega, ker je Gabrovšek napredno volil. — Kdo je baraba, bode odločila sodnija in dvomimo, da bi surovemu Vidmarju mogel kaj pomagati gosp. Slave, kateri je takoj, kakor hitro je štiridesetletni Vidmar vrgel petinšestdesctletnega Gabrovšeka iz hiše, pozival navzoče podrepnike — naj vsi rečejo in trdijo, da je Gabrovšek suval in zmerjal Vidmarja. Res krščansko vzgojo imajo naši klerikalci, gotovo največ po zaslugi vse časti vrednega gospoda župnika. n Javna zahvala. Povodom zadnjih občinskih volitev je družba krščanskih mož, čukov, Bogomil in druga enaka šara priredila meni v čast podoknico s kričanjem in ploskanjem v pozni nočni uri. Ker se ne morem in nemaram vsem imenoma in s o d n i j s k o zahvaliti, naj sprejmejo srčno zahvalo samo kolovodje te bande različni Mački, g. ključar Slabe s soprogo, sopioga drugega cerkvenega ključarja Modica, posebno pa g. Vidmar, ki me je nežno položil na tla. Vas pozdravlja vedno hvaležni Ivan Mihevc. gavati. Dne 27. marca je bil ves naš trg na nogah. Kaj se je zgodilo? Majdič je dal nekim potujočim, brusarjem dva noža brusiti. Ko dobi noža nazaj, se začne po svoji navadi z brusarji prepirati in nazadnje se zaklene. S pomočjo orožnikov so reveži prišli do plačila. Majdiču bodo pa slavo prepevali po vsem svetu. Na cvetno nedeljo je Majdič bivšega učenca Bezgovška v cerkvi klofutal. To je storil iz maščevanja, ker je bil zaradi tega dečka že enkrat obsojen. Kaj bo neki k temu reklo sodišče? Prihodnjič na svidenje! — Napredni kmet. d Iz Št. Vida na Dolenjskem. Tu pri nas imamo župnika Janeza Vidergarja, ki že precej dolgo let tu gospodari. Odkar je tu v Št. Vidu, je vse narobe. Narobe je tudi to, da je pri tamošnji soseskini cerkvi v Mal. Pečah postavil dne 1. januarja t. 1. namesto mežnarja mežnarco. Prejšnji naši duhovni niso postavljali nikoli ljudi hinavskih in obrekljivih k cerkvenim službam. Ta naš Janez pa, kar je za na cesto* vreči, spravi v cerkveno službo. — Gospod Janez! Vsa tamošnja soseska želi vedeti, kako je to, da je v Malih Pečah za mežnarco -postavljena Reza. Menda je to službo zadobila po nje sv. devištvu? Prosimo, da nam odgovorite. Ker pa najbolj gotovo ne bomo od vas dobili odgovora, torej vam odgovorimo: Nje hčerka Lojzka zna do- bro pri Jerneju v sobi ljudi čez zobe vleči, zato ste nje mater postavili za mežnarco. Pač lep tlak in snaga bo v cerkvi, kaj ne, gospod Janez?! Našemu Jernejčku kaplanu, se je že povedalo, da naj se ne vtika v stvari, ki mu nič mar niso, in posefbno v ženitnih zadevah naj ima jezik za zobmi. Ker pa le našega kaplana jeziček noče mirovati, vas bomo gosp. Jerneji vprašali še to - le: Marjanca je morala biti dne 22. julija pr. 1. le samo od vas spovedana in šele 23. julija ob 11. dopoldne obhajana! Samo od vas. Pač čudno je tudi to, da je ona Marjanca delala pri obhajilu razloček. Vprašamo vas, gospod Jernej, in omenjeno devico: Kako je to, da ni Polonica zjutraj ob 8. hotela biti obhajana od gosp. Antona Jakliča, c. kr. vojaškega duhovna in c. kr. svetnika? Raje je vztrajal glad, kakor pa da bi jo bil kateri drugi duhoven obhajal. Vsa cerkev, ko je videla ta prizor, se je vama smejala in rekli smo: Ta dva se pa gotovo zagledano poznata. Kaj ne, gospod Jernej?! Tudi lep pogled je okrepčevalen za dušo! Ker pa naš gospod Jernej tudi žuga nam, da kateri liberalec proti njemu nasprotuje, ga bo pustil zapisat v neko knjigo da se bo sto let o njem čitalo, da je nasprotnik duhovnov Mi Šentvidci pa pravimo, le zapišite nas magari v »črne bukve«. Mi bomo pa tudi zapisali šentviidsko duhovščino našim vnukom v njih srce tole: Za časa šefovanja gosp. Janeza Vidergarja so bili v Št. Vidu duhovni, ki so jim bile mlekarne in mlečne buše več, kot ipa skrb za naše duše. d Št. Vid na Dolenjskem. V naši fari imamo človeka, kateri ne ve, da je kralj David rekel: »Kjer je veliko govorjenja, ne mine lahko brez greha!« On svoj prosti čas rad potrati z obrekljivim govorjenjem, in je tudi že mnogo ljudi po fari zapeljal v obrekljive govore; njegove roke so pone-suažene z obrekljivim pisanjem in sramotilnim slikanjem; večkrat se mu je že svetovalo pot v »Kanoso«, pa njemu je ljubša Sibirija. In zato je tudi on že dobil od c. kr. sodnije in od c. kr. okrajnega glavarstva in od visoke c. kr. deželne vlade žalostne pohvale in lepa darila, ki pač slabo teknejo njegovemu žepu. Pa še vedno je ta gospod tako pogumen, da gosp. izvedenca pri c. kr. ljubljanskem sodišču, kateremu je plačal 140 K, kjer sta ga pohvalila, da je dober pisač in tudi spreten slikar in pesnik, časti ® slepoto in pijanostjo. (Priča na razpolago.) Torej človek s čudnimi last-nostmi, pa vendar opravlja najsvetejšo daritev. Bolj čudno bi bilo, izraziti se o takem človeku, če bi on ne vedel da je Kristus vsegaveden, pa si je bil vendar izbral svoje apostole, da je bil med dvanajsterimi Judež Iškarijot, torej menda mora že tudi med njegovimi nasledniki apostolov biti kateri Judež Iškarijot. d Iz Dobrepolj. (Jakličevo gospodarstvo.) Našo živinorejsko zadrugo je Jaklič leta 1909. zopet v življenje obudil. Nakupil je bil dva bika; eden je veljal 900 K, drugi mlajši pa 400 K. Potni stroški so bili seveda tudi zelo veliki. Poleg tega je kupil merjasca za 600 K, katerega je bil privlekel grof Barbo nekje z Nemškega in kateri je tehtal takrat 70 kg. Zdaj pa računajmo dobiček od treh let. Večji bik ni nikdar služil svojemu namenu (drugače, kakor da je veliko krav po-kvaril in napravil ogromno škodo; mlajši pa je kmalu poginil, kar je bilo edino prav, saj ni napravil več druge škode, kajti vso tisto pasmo, katero je Jaklič tako drago plačal, je komisija deželnega odbora v Dobrepoljali leta 1911. zavrgla in naš poslanec Jaklič je dobil s tem dolg nos,_saj je bil sam navzoč pri premovanju in marsikatero grenko je moral preslišati od kmetov, katerim so odklanjali živino Jakličeve pasmp. Kaj se pa rine v take stvari, o katerih razume toliko, kakor zajec na boben. Z merjascem tudi ni bilo nič bolje. Veljal je torej 600 K. Za hrano se je plačalo od njega na dan po 1 krono dasiravno ga je hotel gosp. Celofiga prevzeti na dan za 40 vin. Toda Jaklič je raje plačal za 150 dni '150-K kakor pa gosp. Čelofigi 60 K. Nadalje je dal sezidati nove hleve kateri stanejo na tisoče, a nihče nima od vsega tega prav nič. In tega merjasca so tretje leto talko zdebelili, da je tehtala koža 2 kg več, kakor pa mast. In ker tako meso zaradi duha ni užitno, so ga zaklali v zadrugi doma, da bodo imeli za slovesne shode in Jakličeve kimavce, ki se bodo potem res že po duhu od daleč poznali. Te dni sem poslušal pogovor dveh kmetov, ki sta se tako - le pogovarjala: Tone: »Veš, zakaj zadružni merjasec neče več skakati?« — Janez: »I saj še hoditi ne bo mogel več, ne vidiš, da ga bodo uši snedle? — Tone: »Praviš, da ima uši, aha, zdaj se spominjam, kje jih je moja svinja dobila. Zadnjič smo jo vodili in ker ni hotel skočiti, smo jo tam pustili. Ko smo šli pa ponjo je bila pa že vsa polna uši. Pa kakšne so bile takih še nisem videl.« — J anez: Seveda ne, to so zadružne uši, v zadrugi se vse take koristne stvari strašno rede. Le Jakliča poglej, kako se redi in pa druge. Ampak dolgo tako ne bo šlo, veš, Tone, ker nazadnje morajo vse uši in podgane pojesti.« — Tone: »Pa vendar ne prištevaš Jakliča med škodljive živali?«-— Janez: »Med živali ravno ne,med škodljivce pa gotovo. On nam s svojim slabim gospodarstvom vsem jako škoduje, kaj bo gospodaril drugim, ko še sebi ne zna!« — Tone: »O, sebi pa zna, le poglej, kakšno hišo ima, pa dijet vse polno, kaj mu je mar, ako Dobre-poljcem vsi biki krepajo in ako vse merjasce uši pojedo; ako kmetje ob vse pridemo, da je le on gospod in se nam v pest smeji. In tako je tudi res. Počasi bodo vsi Dobrepoljci to izprevideli. Mi pa bomo povedali prihodnjič kaj več o zadružnem gospodarstvu še posobe in končno tudi o glavnem viru Jakličevem, o takozvani materni skrinjici. Kako se tam gospodari, kako zmožen ta jnik je in kako natančno se tam delajo računi. d Občina Prečna. Prečenska fara je na dobrem glasu, ker ima res* zanesljive in poštene može, posebno župni urad. Župnik je poštenjak od nog do glave, g. kaplan, ta pa vodi vedno politiko. Oh, bojim se, smili se mi ta gospod, on zna dobiti, kako|r sem slišal, po tistih delih života, ko se hrbet neha, to bo za plačilo, če bo še agitiral prihodnjič. G. kaplan, svetujemo Vam, pustite naprednjake v miru, pa Vi se držite svojega posla, mi se borno pa svojega. — Naprednjaki, prosim vas, s kimavci proč. In tudi g. župnik, Vi malo glejte na svoje farane, Vi ste preveč zvezani s posvetnim blagom. Spomnite se, da bo treba enkrat iti v krtovo deželo. Pustite faranom, naj imajo kako kronco v žepu sami; vi bi radi vse izvlekli iz njih za vašo novo cerkev, pa vendar ne bo nikoli brez dolga. Saj se boga tudi v manjši cerkvi ravnotako lahko časti s — krščanskim življenjem. <1 Toplice. V topliškem okrožju že ni-majo zdravnika od jeseni. Po občinah se klatijo bolezni: pljučnica in med otjroci, eni pravijo, da je difterija, drugi škarla-tinka, in nikogar ni, da bi kaj ukrenil, če bi si poiskal krnet zdravnika, mu pa krava iz hleva ne bi zadostovala. Poslanci, kje ste zdaj? če pes ali kako živinče pogine, so takoj varnostne naprave, za človeka se pa ne zmenite. d Škoeijan. Gosp. urednik, dovolite mi, da povem, kako je naš Krinežljavček »kunšten« in hudoben. Že v predzadnji številki »Slovenskega Doma« smo čitali v dopisu iz Grmelj, da hodi ta zgaga delat razdor med ondotne stanovalce. Povod k rovanju je dobil pri snovanju grmeljske požarne brambe, in sicer vsled tega, ker je bil v odboru kot blagajnik izvoljen občo spoštovani posestnik Jerman mlajši. — Ker je pa mož naprednjak, ni bilo to Tonetu po volji in dregal je toliko časa, da so ga zaslepljeni kmetje — odstranili. Tako jo ta petelin, ki ne zasluži boljega, kakor da bi ga eden pošteno nabrisa! s pasjim bičem, vmešal politiko v društvo, ki nikakor ni političnega značaja, ampak vsakemu, ne glede na politično prepričanje, v nesreči v pomoč in obrambo! Pat pride še bolje: v prihodnji številki »Lažiljuba« kliče božji blagoslov (!) na novo društvo in želi, da bi društvo delovalo samo v piro-cvit in blagostanje ljudstva! Vidite hinavca v vsi nagoti 1 Kmalu potem pa prosi z »neznano« pisavo tukajšnji napredni občinski odbor — podpore! Lej, lej, Tone, kako si pa kunšten, ali ti ne smrde — liberalni groši ! Pa bi še tukaj bojkotiral naprednjake. Gosp. Kirar, potipljite no Toneta malo za žep, pa bo morebiti odrinil kak stotak za brizgalno, ker je tako navdušen za procvit društva! Ako pa tega ne stori, ga pa brcnite, da bo pomnil, kdaj je delal zgago med. vzajemnimi Grmeljci. Na pomoč ! Škocijanski brambovec. d Iz Škocijana. Na naslov premilost-ljivega gosp. knezoškofa Antona Bonaventure! Kakor čujemo, namerava gosp. Ilcne-zoškof premestiti znana naša petelina, kaplana Komljanca in Jan. Klavžarja. Ker bi pa ta namera, uresničena, napredni stvari precej škodovala, zato gosp. škofa najvljudneje prosimo, da tega nikar ne »tori, in sicer iz sledečih razlogov: Občani, kakor tudi farani sosednjih cerkva trde, kar je nepobitna resnica, da sta prejšnji kaplan Janez Florjančič in deloma tudi eksžupnik Bohinjc znatno pripomogla pri »popolnitvi in utrditvi napredne ideje v prostrani naši občini. Še celo bližnje občine so imele vzgled, kam privede duhovniška politična strast in nestrpnost zaslepljene kmete, namreč k — spregledovanju! Ker sta Komljanec in Klavžar vredna naslednika slednjih in ako bosta oba še v naprej nadaljevala započeto delo, to.je: napadanje, žaljenje poštenih, nesebičnih vzor - gospodarjev, bojkot, ki ga proglašata in uresničujeta proti vsem, ki jima slepo ne uklonijo tilnika, razdor, ki ga pr oiz-vajasta ne le pri različnih humanitarnih korporacijah, ampak tudi med družinami itd. to delo je in bo rodilo odpor notri do uresničevanja svetopisemske prorokbe, ko se 1k) t|rdikv, da je en hlev in en pastir’ Za. ta del smo gosp. knezoškofu jako hvaležni, da nam pošilja take duhovne, kakor tudi g. dr. Kreku, ki jih nam vzgaja, da nam tako ti »auspildani« gospodi lajšajo delo, naše res kulturno delo tako temeljito, da bi imel smrten greh oni vestni kronist škocijanske vaške kronike, ki ne bi dal natisniti z zlatimi črkami imena: Tone Kr-mežljavček, Janez Klavžar, bolje »priliz-njenček«, »ta debeli« Janez Florjančič in vzor-gospodar Peter Bohinjec. Bog jih živi še mnogo let in bog ne daj, da bi prva dva dobila obljubljeno »plavo polo«. Uskok. d Studenec pri Krškem. »Domoljubov« dopisun ima 25 ur na dan časa, odkar mu mušica tudi ponoči da mir. Nič čuda, da je tekom 14 dni pogruntal kar tri dopise, iz katerih odseva njegovai skrajna hudobnost in neolikanost. V strahu pred krtačo ni bahaški nadkmet posnažil najprej pred svojim pragom in je tudi pozabil povedati', če je že poravnal dolgove pri obrekovanih naprednih kmetih, ter komu in zakaj so zarubili pred kratkim kočijo. Dobro bi bilo, če bi se ga eden izmed »premožnih« klerikalnih backov usmilil in mu za pirhe kupil nove špegle. Mogoče bo potem vendar vidci tudi bruno v svojem očesu in ne samo trohe v očesu svojega bližnjega, če pa še to ne bo pomagalo, mu lahko umijemo oči z- lepimi pravljicami, med katerimi pride na vrsto tudi poglavje o »bek-selnu«. Z novimi špeglami bo mogoče videl, da raste slak tudi izven njegove fajre. -— Končno pa svetujemo žabi, naj ne skače čez plotove in grunte, ker bi utegnila sicer vsled velikega napenjanja počiti. Škoda bi bilo, če nam ne bi po Veliki noči za-regljala: »Prle sem priša, prle bom ša.« Slak III. d Itaka. Zoper občinske volitve, ki so se •vršile meseca septembra 1. 1., je bila vložena pritožba. Po petmesečnem preteku je c. kr. okrajno glavarstvo v Krškem pritožbo zavrnilo ter v prilog klerikalni stranki potrdilo občinske volitve. Dno 26. marca je bila volitev župana. To pot je bil zopet izvoljen prejšnji župan Fr. Šiško, ki je zvest pristaš klerikalne stranke. Za svetovalce so izvoljeni ravno-tako pristni klerikalni in najboljši župni* kovi prijatelji. Ko se je volitev občinskega starešinstva končala, so se podali klerikalni kimavci z županom na čelu v Benovo gostilno, tam so pozno v noč slavili svojo (lahko rečemo) zadnjo zmago. Gg. Bon in Drnovšek sta nameravala zasesti županski stolček, pa jima to- pot, ni sponeslo, toda vseeno bosita načelovala občini onadva in še gosp. župnik, ti trije bodo imeli prvo in zadnjo besedo. Gosp. Šiško, ki je drugače dober človek, bo pa župan le na papirju. d Raka. Naši klerikalci so bili jako presenečeni, veselje jih je obvladalo, ko so obč. volitve potrjene. Osobito pa gg. Bon in Drnovšek, ker ta dva jako nerada kažeta svojo pravo barvo pri volitvah. Gosp. Drnovšek in g. Bon sta si iskrena prijatelja, oba bi pa rada županovala, toda nista si upala drug drugemu nasprotovati. Z g. Drnovškom niso ljudje zadovoljni, še celo med klerikalnimi odborniki nima veliko vpliva in veljave, zato ga tudi niso volili. Volitev župana se je viršila 26. m. m. Izvoljen je bil enoglasno g. Vinko Bon, dobil je namreč samo en glas in še tega mu je dal napredni odbornik Š., ker mu je svo- je časno obljubil,da ga bo volil,zato je tudi obljubo izpolnil. Tudi klerikalci so mu ob-ljubovali, (dokler so njegovo vino pili), da ga bodo volili, a nazadnje so mu hrbet pokazali. G. župnik pravijo, da tudi oni ne marajo Bona, res se nam skoro smili ta človek. Opetovano je že naglasa! g. Bon in se hvalil, da imajo njega vsepovsod radi in ga čislajo. Tu sc dovolj jasno vidi, kako veljavo ima med ljudstvom, kajti še colo njegovi lastni klerikalni pristaši ga zapu čšajo, ter mu ne zaupajo občine, ker vedo vsi, da bi g. Bon občino zabarantal. d Raka. Imel sem v zadnjem času priliko občevati z ljudmi v sosedni krški občini. Pogovoir je mnogokrat nanesel tudi na politično stran. Semtertja smo govorili tudi o.raških klerikalcih. Marsikateri je še do sedaj uverjen, da sta tukajšnja gospoda Ban in Drnovške velika naprednjaka. Kdor bo še nadalje mislil, ali celo trdil, da je gosp. Bon mož naprednega značaja, tisti naj pride, kadar bodo še na Raki kakšne volitve, kjer se bo vsak lahko prepričal, kam ta človek spada. Tudi mi rečemo, da sta zgoraj imenovana velika naprednjaka, ako prideta med napredno misleče ljudi, toda volita in agitirata pa pri vsakih volitvah vedno le za klerikalno stranko, pa pravita, da ne zastonj. Nekdo pa ne - tajnik. o Gorenjske novice o g' Iz Škofje Loke. V zadnji številki »Slov. Doma« smo pomotoma izpustili nekaj besed v 10. vrsti. Dotični stavek se ima pravilno glasiti: »Delajo namreč tako-le: 24 ur se dela, 6 ur pa je za počitek in zopet se 9 u;r dela, 9 ur pa je za počitek itd.« Naj si vsak čitatelj te sam popravi. g Prostovoljno gasilno društvo v Begunjah priredi velikonočni ponedeljek dne 8. aprila t. 1. v Gasilnem domu predstavo: »Domen«. Narodna igra s petjem v petih dejanjih. Začetek ob 4. popoldne. Vstopnina: Sedeži od I. do III. vrste 1 K; od IV. do VII. vršite 80 vin.; stojišča 40 vinarjev. — Gostje dobrodošli! g Z Bleda. Pri zadnji občinski seji se je zopet pokazalo, kako malo še razumejo naši kmetski odborniki pomen tujskega prometa. Na vrsto je prišel sanitarni policijski red in je seveda z glasovi kmetskih zastopnikov propadel. Ako višja oblast ne bo z lastno močjo posegla vtmes, razlivala se bo še nadalje gnojnica po cestnih jarkih in ob času najživahnejše promenade jo bodo vozili v izsušenih sodih. Po našem Bledu, priznanem letovišču se bo razširjal smrad, po cestah se bo sladila gnojnica in kupi gnoja bodo raztreseni ležali vsepovsod. Naši kmetski odborniki ne upoštevajo p|rav nič dejstva, da je Bled letovišče in da ima kot tak paziti na svoj značaj. To je vendar čisto jasno, da ima kmetski posestnik od tujskega prometa ravno toliko, če ne več dobička kot obrtnik, gotovo več, ker on ima zemljo, ki vedno v ceni rase in Tehnika Avstrijska petrolejska veleobrt. Petrolej se dobiva v naravi na ta način, da se navrtajo v zemljo ljuknje nad žilami, in iz teh teče ven surovina. Iz te se dobiva v petrolejskih [rafinerijah petrolej, bencin itd. Pri nas imamo petrolejske vrelce v Galiciji. L. 1910. se je dobilo tam 176.258 »vodnjakov« po 10.000 kg, 1. 1911 pa le kakih 140.000 vodnjatkov. Vsled tega je tudi poskočila cena na mestu v Borislavi od 29 kron na 4 K za 100 kg. V Tustemovicah se je ustanovilo samo letos pet novih angleških petrolejskih družb. Zelo napreduje poraba težkih bencinov n. pr. po tovarnah za lake, tiskarnah itd. Ravnotako poraba bencina za avtomobile. Ta dobi počasi taksno važnost, — kot premog za sedanje parne stroje, — za motorje, čim bolj se bo širila raba bencin-mo-torjev in avtomobilov. Kako se širijo avtomobili, spričuje to, da je bilo 1. 1909. na Nemškem že 50.000, v Ameriki pa 127.300 avtomobilov. Zadnje leto je v tehničnem oziru prineslo na polju petrolejske veleobrti nekaj važnega napredka, n. pr.: 1. pridelovanje gazolina iz podzemskih plinov; tudi pri nas so že nekod znane ga-zolinove svetilke mesto petrolejk; 2. pridelovanje plina - vodika za zra-koplovstvo iz proizvodov podzemskega olja; 3. gradnja ladij z nostnostjo 7—15.000 ton (k 1000 kg), katerih ne ženo parni stroji, temveč motorji na olje; 4. novi stroji za asfaltiranje ulic. Vse te iznajdbe pomenijo zvišano porabo podzemskih olj, torej zvišanje narodu ogospodarskega pomena teh surovin, pridobivanih v naši državi. Radi naraščanja te važnosti morajo ljudski poslanci skrbeti, da država petrolejske vrelce pravočasno podržavi, da jih ne bo tuji kapital izkoriščal in družil. Razno * Zaprt milijonar. Na Ruskem so zaprli milijonarja Herovega, ker je na sumu, da je najel morilce in jim dal umoriti lastnega sina. Sin je liotel namreč doseči, da bi bil prišel zapravljivi oče pod kura-telo. Zapravljal je tako, da je denar kar z obema rokama razsipal. Preiskava je dokazala, da je imel milijonar še 12 sokrivcev, katere so vse zaprli. Tak človek ne more biti pri zdravi pameti. Vidimo, kakšna nesreča je veliko premoženje, če si s pomočjo denarja človek s pijačo zastrupi kri, da ni več pameten. * Koliko ostane ljudem v glavi krščanskega nauka. Kako malo si ljudje odnesejo tega v življenje, in kako malo se seve morejo tudi po njem ravnati, izpričuje tale poskus. Na Danskem, kjer je klerikalizem precej v cvetju, dajejo za po-ekušnjo ljudske izobrazbe vojaškim rekrutom pri nastopu službe razna lahko vprašanja. Med drugim so jim stavili vprašanje: »Kdo je živel preje, Mojzes ali Kristus?« Izprašujoči častniki so konstatirali, da 95% vojakov na to vprašanje sploh ni znalo odgovoriti. Listnica uredništva. Dopisnikom: Nekaj dopisov smo morali odložiti, ni šlo drugače! Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. 2 posestvi eno na Štajerskem blizu Save zraven farne cerkve, in drugo na Kranjskem blizu ... Št. Janža ———— ste ceno na prodaj. Pri enem posestvu se ima lahko trgovino in gostilno ter več živine. — Vse podrobno pove Janez Strnad, Brunek p. St. Janž, Dolenjsko. 22 Krasota mojih čevljev je 9® ® kavčukov podpetnik Stanovitno, elegantno, higienično. BSF“ SAMO 6 DNI! z brzoparniki Francoske družbe. Edina najkrajša vožnja čez Veljavni vozni listek za vse razrede franc, linije dobiš le pri ED. ŠMARDA oblastveno potrjena pisarna Ljubljana, Dunajska cesta 18 nasproti gostilne „prl Figovcu1'. Vozni listek za Ameriko in nazaj v staro domovino, po najnižji ceni. Izdaja voznih listkov po vseh železnicah, prirejanje zabavnih vlakov. Vsa pojasnila Istotam radovoljno In brezplačno. —— brzoparniki »La Provence«, »La Savoie«, »La Lorraine«, »La Toureine«, »Rochambe au«, »Le Chikago« o (N T—< CTt 03 U v- 03 E o co cu a >50 M O co co co co 10 co co o 00 co CO CO CN s T—H 03 CO cn •c O) •4-* O h-3 O .0 o (/5 C .OJ. 'a SP *> Q O) h-^ CO ^ •*? 5 a 3 u O O .. " S c £ ■H Q3 c SP ‘> Q tržne cene v Ijnbljani kg govejega mesa I. vrste . n 11 11 11 • 11 1, n IM- n „ telečjega mesa .... „ prašičjega mesa (svežega) •1 I, „ (prekajenega) „ koštrunovega mesa „ jagnjetovega mesa. „ kozličevega mesa . kg masla................. „ masla surovega . . „ masti prašičje . . „ slanine (Špeha) sveže „ slanine prekajene . „ sala ...................... „ surov, margarinskega masla „ kuhan, margarinskega masla jajce .............................. I mleka............................. „ „ posnetega.................... „ smetane sladke.................... „ „ kisle...................... kg medu............................. „ čajnega surovega masla . . piščanec,........................... golob............................... raca................................ gos................................. kapun..................... puran............................... 00 kg pšenične moke št 0 koruzne moke . . . . ajdove moke . . . . 1 ajdove moke . . . .II ržene moke .... / fižola................... .1 graha................... „ leče ...................... „ kaše .................... „ ričeta......... 00 kg pšenice 00 00 00 00 00 00 00 C0 00 rži ječmena . . . ovsa............... ajde............... prosa belega . . „ navadnega koruze .... činkvantina . . krompirja . . . Losni tfa Cena trdemu lesu 9‘50do 10 K. Cena mehkemu les 8 do 8'50 K. Trg za seno slamo, in sfelji. Na trgu je bilo voz sena ................... „ slame.................... „ »telje .................. „ detelja ..*... Cena od do K h K h 1 80 2 1 60 1 80 0 — 1 70 1 60 1 80 1 60 2 40 1 90 2 40 1 50 1 60 0 — 0 — 2 — 2 20 2 50 2 60 ‘2 40 2 50 ‘2 12 2 16 1 64 1 92 1 92 2 — 1 92 2 — 1) — 2 2 10 — 6 — 7 — 24 — 26 — 08 — 10 — — — — 80 0 90 1 20 1 40 3 27 3 60 1 50 1 60 — £4 — 60 2 40 2 60 6 50 7 — 4 — 4 20 7 — / 50 37 — — 36 70 — 36 40 — — 35 80 — — 34 80 — — 34 — — — 33 40 — 30 50 — 20 40 — 27 50 48 45 34 — — — 28 _ 40 — 40 — 44 — 36 — 38 — 24 — 26 — 20 — 22 23 — 20 — — 19 20 50 — ■ 22 19 00 — — — — 20 80 22 — 9 50 10 5 50 6 5 00 5 50 2 00 2 10 6 50 7 1 •s? K V. priporočamo našim Kolinsko cikorijo gospodinjam >: * iz Q)l}(£ slovenske tovarne v £jubljani. J C Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeva ulica štev. 2., lastna hiša. Obrestuje vloge na knjižice s 41'/, °/0. v tekočem računu najugodneje. Z ozirom na svoj polnovplačan) kron In 800.000 kron rezervnih fondov ponuja največjo varnost za ves tuji denar. Promet na loto Preskrbuje vse denarne zadeve najkulantneje. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, jubljani. 1 delniški kapital 8,000.000 i oto čez 1000 mlllonov kron. ■ , Sarajevu, Gorici ln Celju. J