Dopisi. Iz Slov. Bistrice. (Naša nemčurska gospoda ia okrajui zastop.) Sloveajebiatriški aemškutarji ao izgubili gospodarstvo v okraJBem zastopu; vsled tega se deloma kujajo, deloma puatajo; iz vseh ajiaovia kislili obrazov pa se vidi aotraBJi srd. Sloveaska večiaa jim je poaudila iz lastae volje mesto aa6eluikovega uamestaika; a gosp. Albert Stiger, ki se včasih jako rad prijazaega dela ia laska, je to odkloail — brez vsacega uzroka. Na to je bil voljea kot aamestaik g. Fraa Mlakar, obče spoštovaai posestuik aa Hoaaici. Žal, da mu bolezea ajegove žeae ae dopuača, poavetiti avojih vrlih moci terau častueam mestu. Moral je mesto odložiti ia včeraj je bila volitev aovega aamestaika. Dva ali trije moži od aaše straai, kar ai prav, kajti kdor je voljea v zastop, mora tudi veatuo obiskovati zborovaaja, so izostali ia glej, kako čudao politiko ima aaša nem6urska gospoda. Nobedea se iii vdeležil volitve sarao zaradi tega, da kljubujejo ia aagajajo. Ti puhleži mislijo, da Sloveaci uemajo toliko delalaih moči med seboj, da bi zaali ia zaaiogli posle voditi. Prazae saaje! Toliko duševnih sil imajo Sloveaci gotovo, kakor aemčurji, zBa6aja iu pošteaosti pa — maogo več. Te 6udake jezi samo to, da ae bo ajihova strauka mogla v okrajaem zastopu pa tako gospodariti, kakor goapodari v domačem občiaskem zastopu. Tam so aekateri obogateli, a občiaaka poaestva pa se tako zadolžila ia obremeaila, da si zdaj še aobeBa muha ue upa vsesti aa ob6iasko streho, ker bi jo kak vkajižeB upuik, ki se boji za siguraost svoje tirjatve, s kruto roko odgual. Zadaji6 so skleaili posojilo v zaesku 8000 gld. vzeti, ne pri okrajai hrauiluici, Bego pri štajarskej braailuici v Gradci; ia katero varaost so poaudili ? Občiuske doklade, ker je vse drugo imetje občiae že prevee zadolžeao. No, ti uboga para, Sloveaako-bistriaki mešcaa! Tebi se že itak hrbet krivi pod davčaim bremeaom! Pa le še več doklad, le še več dolgov! Da eaakega gospodarstva v okrajaera zastopu ae bo, je čisto prav. Sloveuski kmetje so stali trdno in značajno; tp je prav; vse kljubavanje ia aagajauje ae bo uemcurjem ai6 pomagalo; okrajai odbor bo deloval tri leta, 6e bodo se sloveaji-biatriški pošteajaki držali kialo ia greako ali pa sladko ia ljubezajivo. Po teh 3 letih bodo pa se osebae razmere v mestu tudi v nmogem premeuile, da bode potem delovaaje v okrajaera odboru labkejše. la vi sloveaski kmetje, ki pozaate prilizajeaoat bistriških ,,purgarjev", kadar hočejo, da pridete v ajih prodajalaice ia jim puatite tam vaš deaar, bodite tudi v drugem oziru zaačajai, jekleai. Ako Vas aladkobesedai gospodje Albert Stiger ali pa Karol Kaputscaitach, Miha Nasko ia dr. vabijo z medeBimi besedami v svoje atacuae, da iz vasih žepov potegaejo svoj dobi6ek, bodite trdai, držite se Bačela: Svoji k avojim. Če ti gospodje aočejo z Vami delati, ker Vam ae morejo več gospodovati, tudi Vi aiste ravBo vezaai, da ž ajimi, ki Vas Be marajo, delate ia zahajate v v BJihove štacuae. V Slov. Bistrici sta še dve drugi poateai štacuai. Potem bodemo 6ez tri leta videli, komu bo kljubovaaje iu aagajivost več koristila, ali Vam ali tej ,,aemški" gospodi. Iz Doliča. (Veseli prazaik) blagoslovljeaja aovega Marijiaega oltarja ia Lurške Matere Božje smo faraai Št. Florijaaski doživeli v aedeljo, dae 18. avguata t. 1., ko so nam v pričo aoaedaih 66. gg. duhovaikov blagoalovili preč. goapod dekaa dr. Šuc aovi oltar, preaovljeao kapelo 8 povišaaim obokom itd. Priaesla je uajlepae okia6aaa šolska mladež aa ličaia aosilaicah jako mičao podobo Lurake Matere Božje, katero je mojsterski izdelal podobar g. Krašovic iz Celja, tako tudi oltar s strauskimi podobami sv. Cirila ia Metoda. Lepo petje šolakib deklic, vbraao zvoaeaje, pokaaje z možaarji, ogromao število ljudstva in kakor aalašč za uaš preveseli prazaik aajlepše vreme vse to je izvrstao kiačalo ta daa. Maogi kresi so že v soboto ia spet v aedeljo večer goreli, bil je tudi užgaa umetao aapravljea žareči križ, katerega je občudovalo še maogo ljudstva v pozao aoč. Težavai trud, popravila ia oskrbljeaje razaega kiača, so vodili aaa preljubljeui 6. gosp. župaik Ivaa Koaar, naj bi pripravili dostojai prostor preblažeai Lurškej Materi Božji in tako privabili mogočao priprošajico svojim ljubljeaim ovčicam v dušao izveličaaje. Posebae hvale tudi zaslužita aoseda J<)že Groievnik ia Miba Voaovšek, katera za cerkveaa dela izmed maogo dobrih aajveč marljivoati žrtvujeta. Pohvaliti moramo še izurjeaega ia marljivega zidarskega mojatra, g. j. Stropaika, ki se je z vsemi močmi potrudil ia svoje delo umetno izvršil, obžalovali pa smo ga, da zavoljo hramote ai doael k veselici blagoslovljeaja. Naša zaaimiva veselica vraila se je pa aa rojstai daa Njih veličaastva svitlega ceaarja, tedaj tudi nTe Deum laudamua" ia pri obedu spodobae napitmce, med tewi aa svitlega ceiarja, na 6as| g. dekana, ki so cerkveai obred blagoslovljeaja lepo opravili, aa čast g. Žičkarja, ki so cerkveai govor Lurške čudovite prikazai hvale vredao izvršili ia ae smem pozabiti pomenljive aapitaice, katero so izrekli g. domači župnik, kot očitao zahvalo aa g. učitelja J. Dobaika, za ajegovo marljivost, da v pravem katoliškem duhu mladež podučuje ter da delita oba poduk v eaakem duhu, kar se žali Bog aa razaili šolab pogreša. Pohvale vredai je tudi njegov trud za uredbo redne procesije ia veačauja mladeži, za lepe aapiae aa alavolokih, ti so se glaaili: Vse za dom, vero ia cesarja! Drugi se glasi: Blagoslavljaj aas Lurška goapa, zdravo Marija Ti! Zaostalo aam je še sicer maogo cerkveaih potrebščia, katere iz arca želimo opraviti do lOOletnice aaše aovejše fare, katera se bode v treh letih vršila. Edina težava aaa le muči, ker ae aajdemo mojstra, kateri bi aam brez velikib. stroškov pretesao cerkvico dostojuopovekšal. S Frankoljevega. (S t o 1 e t a i c a.) Po vsej Lav. škofiji je pri aaa ediaa sv. Jožefu ua čaat posveeena faraa cerkev. Ta stoji ravao sto let. Bilo je pri ajej že marsikaj ponovljeaja potrebao. Po prizadevaaji za čast božjo vaetega župaika, vlč. g. Bl. Doliašeka dobila je pred par leti aove zvoaove a za ,,stoletaico" je zvuiiaj ia zaotraj vae aovo oblačilo oblekla. Popravila ae je cerkveaa streha, položil nov tlak, uapravila so se aova okaa, poaovile se cerkv. klopi ia deloma še zali oltarji. Preč. g. dekau Gajaek z Dobrae blagoalovili so na aageljsko aedeljo v navzočaosti šestih čč. duaovnikov poaovljeao cerkev, vodili procesijo s presv. Rešnj. Telesom, ter so v poljudaem govoru razložili stoletao zgodoviao te fare ia njeae farue cerkve. Velč. g. župnik Doliašek so potem v poaovljeni cerkvi prvokrat av. meao peli z obilao aaiBteaco. Vršilo se je vse v aajlepšem redu. Bog povrai stoterao vsem, ki so kaj pripomogli za olepšaaje tega božjega hrama! Od sv. Petra pri Radgoni. fPogreb.) _ žalostnim srcem Vam poročam o izgubi č. g. Fraaca Jaačarja, duhovaika v pokoji. Njih pozemeljske ostaake smo položili v mater črao zemljo, ajih duša že pa, kakor upamo, vživa veeao plačilo pri Bogu. Rajui g. Fr. Jaučar ao aepričakovaa^j- aaglo umrli. V torek, dae 27. avg. so imeli zadajokrat sv. mešo ia ta daa so bili aeaavadao veseli. Akoravno so že tri tedae bili v 70. letu, 80 veadar si vedao prepevali pri družiai, ki je v viaogradu travo brala ia drugi dan bili so zopet dopoludae jako veseli, aa večer pa ao se že vlegli. V četrtek so bili sprevideai s sv. zakrameati, potem so jih aagovarjali, da bi zdravaika vzeli, pa aiso radi dovolili, saj je, ao rekli, že čas drugim proator pustiti. Pozaeje ao le dovolili. Ko zdravnik pride, včasi apozaa, da je bolezea nevaraa, ali aekoliko še si daje upaaja. V petek pa se je videlo, da ne bode dobro, ia ko zdravaik pride, izdiaae starček v pričo ajega svojo blago dušo. Zdravaik je rekel, da ae take lahke smrti malo vidi, ter je poaebaa milost božja. Ko je truplo v aedeljo aa odru ležalo, prihajalo je veliko ljudi ia je vsaki tožil ia zdiaoval, da takega gospoda za aas priprosto ljudstvo ae bode več. Oai so bili aačelaik šolakega aveta, koliko ao oai tukaj dobrega storili, da aiso bili stariši kaznovaai zavoljo šolskih zamud! Koliko pa so se še trudili za aaše aarodae šole ia pravice, to popisati je moja roka preokoraa. To vse se je pokazalo pri pogrebu, tukaj pri av. Petru še aismo imeli takega pogreba; 18 preč. goapodov je spremljalo, pa tudi uradai gospodje ia meščaai, koliko pa še priprostega ljudatva, da se je vae trlo! Kaj pa so za sloveaski aarod sploh storili, to vam pove družba sv. Mohorja; tam ae aahaja od Fr. Jaačarja numai gospodar" ia ,,umuo kletarstvo", pa umai viaorejec, Če se ae motim. Oaraaimo jih v lepem apomiau!