Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trsi, Ulica Ghcga 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piaz/a Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. PoStni čekovni račun Trst, 11 / 6464 Poštnina plačana v gotovini tednik NOVI LIST Posamezna štev. 50 lir N A R O C N INA: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spedi/.ione in abb. post. I. gr. bis SETT IMANALE ŠT. 728 TRST, ČETRTEK 16. JANUARJA 1969, GORICA LET. XVIII. tok t orlu o A or* iti er/ ff 2/1 or/c« m iti Zuli url C'm Samo nekaj dni nas še loči od zamenjave predsednika v Beli hiši. Predsednik Johnson se je že poslovil od ameriškega kongresa. Na njegovo mesto bo stopil Nixon, predstavnik dosedanje opozicionalne republikanske stranke, ki bo hočeš nočeš moral dali ameriški zunanji politiki nek lasten pečat. Ob tem pa se živo pojavlja vprašanje bodočih odnosov med Vzhodom in Zahodom. Ti odnosi so zašli s sovjetsko zasedbo Češkoslovaške: v novo obdobje napetosti. Ta pa je začela vsaj na zunaj nekoliko popuščati, odkar se kaže, da so se Cehi vdali v usodo in ne mislijo z upori in spopadi u stvarjati novih vzrokov za napetosti. Drugi vzrok popuščanja napetosti je v tem, ker bi Združene države rade sklenile mir v Vietnamu in bi rade, da bi tudi Sovjetska zveza kaj prispevala k temu, z določenim pritiskom na Hanoj, kar se najbrž že dogaja. Toda kako bo v bodoče? To je odvisno °d dolgoročne politike obeh velikih sil. Cc se Svjetska zveza ne bo odrekla svojim osvajalnim načrtom v Evropi, maskiranim pod Plaščem ideologije — in nič ne kaže, da se jmi misli odreči — bo to prej ali slej nujno privedlo do nove akutne napetosti med njo in med Združenimi državami. To se bo pogajalo zlasti v zvezi z Nemčijo in s položajem na Bližnjem vzhodu. To sta področji, ki sta trenutno glavna cilja sovjetskih eks-Panzionističnih načrtov. Toda medtem ko so arabske države zrele, da postanejo plen Sovjetov, se kaže Nemčija kot zelo trdo jabolko. Ce se ne spremeni notranje ozračje v Sovjetski zvezi v smislu večje demokratizacije m avtonomije posameznih narodov, je go tovo, da bomo doživljali tudi v Nixonovi predsedniški dobi hude krize odnosov med Vzhodom in Zahodom in večkrat bo zasinr delo po smodniku. f* BoHob ODPRTA MEJA Lanske številke mejnih prehodov zopet prav prepričljivo dokazujejo, kako potrebna je odprta meja med Italijo in Jugoslavijo. Statistike kažejo, da je šlo leta 1968-Preko meje na obe strani skoro 10 milijonov ljudi. Te številke pa še neprestano rastejo. V mesecu decembru je šlo čez mejo pri Rdeči hiši 77.883 italijanskih državljanov in 54.080 jugoslovanskih. Cez solkanski blok je šlo z različnimi dovoljenji 21.500 italijanskih, vstopilo pa je 12.800 jugoslovanskih državljanov. Nova številka revije »Most« je objavila dva prispevka svoje napovedane ankete o naših tednikih. Pohvaliti je treba pobudo kot tako, ne moremo pa se strinjati s tem, kako je bila zapo-padena in izvedena. Predvsem to ni anketa, ampak gre za — samo s šiframa podpisana — članka o našem tedenskem tisku, torej za mnenje dveh posameznikov, ne pa za rezultat javnega mnenja ali sintezo skrbno zbranih podatkov. Očitno je, da sta bila članka zasnovana in napisana za pisalno mizo, četudi obravnavata tako 'izrazit sociološki pojav, kot je tisk, in to še v t iko izrednih, zapletenih in težkih razmerah, v kakršnih izhajajo naši tedniki in sploh ves informativni ter kulturni tisk naše manjšine. Gre torej za značilen pojav takoimenovane »naslan jačne« ali »foteljske« sociologije, kot je nedavno neki ugledni slovenski sociolog označil tako »sociologiranje« za pisalno mizo. Ena prvih nalog vsake take ankete bi morala biti, da se tisti, ki piše o določenem pojavu, informira pri viru samem, v tem primeru torej pri uredništvu in upravi tednikov, v kakšnih razmerah izhajajo. Tedaj bi lahko ugotovil, da je marsikaj tistega, kar je bil zapisal (in to velja za oba odgovora ankete), netočno Tu nam ne gre za to, da bi obravnavali samo primer našega lista, ampak bi radi zajeli problem malo širše, kajti .marsikaj tistega, kar velja za en tednik, velja tudi za drugega in za ves nf.š tisk. Oba člankarja se precVsem pritožujeta, da je v naših tednikih premalf »skupnega grajenja«, da »nismo zreli za dialogf, da bi bilo potrebnih »manj ožin in nestrpnosti«, da bi morali »graditi pluralistično narodno skupnost zamejskih Slovencev«, in še posebej o »Novem listu«, da bi moral biti »prava tribuna krščansko-socialno usmerjenih kulturnih in političnih delavcev«, kar da danes ni več. Očitata jim tudi, da bi morali biti bolj informativni, da bi morali tedniki torej v polnejši meri odražati našo in splošno stvarnost. PASIVNO, TOPO IN BREZOBLIČNO Tu ni mogoče drugega, kakor da kritikoma v polni meri pritrdimo, če namreč priznamo upravičenost takšnih želja. Vprašanje pa je, kdo je kriv, da naši tedniki niso takšni, kot si jih kri- tika — in z njima vred gotovo še marsikdo — želita. Tisk more v polni ali vsaj v čimvečji meri odsevati polnost življenja, če prejema informacije in mnenja iz čimveč virov, to je, če ima čimveč sodelavcev. Dejstvo pa je, da je najbrž malokje na svetu najti izobraženo plast, ki bi bila tako malo zainteresirana na javnem življenju in ki bi tako malo sodelovala v tisku, kot je to pri nas. Naj načnejo naši listi kakršen koli in še tako ak- tualen problem, izzveni njihovo pisanje skoro vedno v prazno. Čeprav se lahko reče, da premoremo Slovenci na Tržaškem že na tisoče izobražencev in pol- izobražencev, ki so šli skozi slovenske srednje šole, se le zelo zelo poredko zgodi, da kdo izm-d njih spontano napiše kak članek za ta ali oni tednik, razen če gre za oznanilo o prireditvi, pri kateri je osebno zainteresiran. Naj pišemo še o tako aktualnih dogodkih, kot so npr. okupacija Češkoslovaške, mednarodna napetost, vojna v Vietnamu, razmere v Italiji, ali reforme v Jugoslaviji, vendarle ne začuti skoro nomen naš izobraženec potrebe, da bi napisal o tem lastno mnenje, dopis uredništvu, morda celo samo par vrstic, v katerih bi izrazil lastno misel, odobravanje ali protest. Morda celo samo protest proti tistemu, kar pišemo ali o čemer ne pišemo. Pa nič. Naše izobraženstvo ostane pasivno, topo, brezoblično, namesto da bi z vnemo sodelovalo v naših listih, veselo in ponosno, da ima naša manjšina spet svoj svobodni tisk, ki ga je fašizem zadušil. Nesmiselno se je tu zanašati na poklicne časnikarje, kajti naši tedniki si poklicnih časnikarjev ne morejo privoščiti. VABILA K SODELOVANJU Iste je, kadar pišemo o naših specifičnih manjšinskih problemih. Prav naš list je že mnogokrat obravnaval ne le probleme našega šolstva, ampak tudi probleme naše prenizke rodnosti, naše življenjske moči, mešane zakone, popačena imena, tuje napisne table, razlaščanje zemlje in drugo, a skoro vsi ti članki so bili napisani v uredništvu, če niso izjemno kdaj pričli s strani naših političnih predstavnikov ali politične organizacije. Skoro nikoli se ne zgodi, da bi čutil kdo izmed naših izobražencev — in vendar imamo tudi Društvo izobražencev — notranjo nujo ali dolžnost, da sam napiše članek o kakem problemu, ki se mu zdi nujen, ali da se vsaj oglasi s »pismom uredništvu«. Takih sicer zelo redkih pisem dobimo več iz zunanjih krajev kakor s Tržaškega in še to so povečini vedno isti ljudje, ki se oglašajo. Tudi izgovor, da tedniki ne vabijo naših izobražencev k sodelovanju, ne velja. Neštetokrat, namreč ob vsaki priložnosti, ob vsakem srečanju, vabijo uredniki naše izobražence, naj vendar kaj napišejo, naj prispevajo kaj za naše liste, naj sodelujejo. Toda redno se morajo zadovoljevati z najbolj banalnimi izgovori : ni časa; drugič kdaj; ne znam pisati; ne vem, o čem pisati; itd. Ne dvomimo, da sta bila tudi pisca obeh odgovorov v anketi že velikokrat povabljena, da bi kaj napisala za naš list, in radovedni smo, če si upata objaviti, kdaj sta izšla zadnja njuna prispevka v »N. I.«. Nihče ne trdi, da je naš tedenski tisk na največji možni višini. Je pa tak, kakor more biti v takih razmerah in ob taki naravnost nerazumljivi pasivnosti naših izobražencev. Problem je torej čisto nekje drugje, ne pa tam, kot bi ga hotela prikazati odgovora v »Mostu«. Diskusija bi mo-(Nadaljevanje na 3. strani) Obnovitev parlamentarne in vladne dejavnosti po praznikih RADIO TRST A ♦ NEDELJA, 19. januarja, ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša; 9.50 Glasba za orgle; 10.00 Acquavivov orkester; 10.15 Poslušali boste; 10.45 V prazničnem tonu; 11.15 Marodič »Kapitan Ivo Nagcljček«. 11.45 Ringaraja za naše malčke; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 13.30 Glasba iz vsega sveta; 15.30 Mikeln »Stalinovi zdravniki«. Drama; 17.30 Beseda in glasba; 18.00 Miniaturni koncert; 18.30 »Kino, včeraj in danes«; 18.45 Operetne melodije; 19.15 Sedem dni v svetu; 19.30 Klasiki lahke glasbe; 20.00 Šport; 20.30 Iz slovenske folklore; 21.00 Semenj plošč; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.25 Zabavna glasba. ♦ PONEDELJEK, 20. januarja, ob: 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za srednje šole; 12.00 Kitarist Batisti D'Amario; 12.10 Pomenek s ploslušavkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Casamassimov orkester; 17.20 Za mlade po-slušavce; 18.15 Umetnost; 18.30 Radio ba srednje šole; 18.50 Zbor »A. Zardini«; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.20 Motivi, ki vam ugajajo; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Sestanek s Fansi; 21.05 G. Mi-glia: »Kolo«; 21.25 Romantične melodije; 22.00 Slovenski solisti. Sopr. Ileana Bratuž-Kacjan, pri klavirju S. Hrašovec. Samospevi Brede ščekovc in Sama Vremšaka; 2.25 Zabavna glasba. ♦ TOREK, 21. januarja, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Trobentač Bašer; 12.00 Iz slovenske folklore; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Paochiorijev ansambel; 17.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas; 18.15 Umetnost; 18.30 Pianistka Maureen Jones; 19.00 Milt Jackson Ouartet; 19.10 Bambič: Moja srečanja z umetniki: »Spazzapan«; 19.20 Enriquez in »Electronic Men«; 19.45 Moški zbor »V. Mirk«; 20.00 Šport; 20.35 Malipiero: »Bonaventurove metamorfoze«, opera; 22.05 Zabavna glasba. ♦ SREDA, 22. januarja, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za I. stopnjo osnovnih šol; 12.00 Pianist Nero; 12.10 A. Bratuž: »Marij Kogoj«; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Lavrenčičev kvartet; 17.20 Za mlade poslušavce; 18.15 Umetnost; 18.30 Radio za I. stopnjo osnovnih šol; 18.50 Slavni pevci; 19.10 Higiena ni zdravje; 19.15 Priljubljene melodije; 20.00 Šoprt; 20.35 Simf. koncert; V odmoru (21.20) Za vašo knjižno polico; 22.15 Zabavna glasba. ♦ ČETRTEK, 23. januarja, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Saksofonist Papeti. 12.00 Iz potne torbe Milka Matičetovega; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Klavirski duo Russo-Sa-fred; 17.20 Za mlade poslušavce: Razkuštrane pesmi; 18.15 Umetnost; 18.30 Sodobni slovenski skladatelji; Alojz Srebotnjak; 18.45 Basiejev veliki orkester; 19.10 Pisani balončki; 19.40 Prijetne melodije; 20.00 Šport; 20.35 Mosca: »Bivši učenec«. Igra; 22.00 Komorne skladbe; 22.20 Zabavna glasba. ♦ PETEK, 24. januarja, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za II. stopnjo osnovnih šol; 12.00 Na elektronske orgle igra Bonzagni; 12.10 Blagoznanstvo za dobačo rabo; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Bevilac-quov orkester; 17.20 za mlade poslušavce; 17.55 Slovenščina za Slovence; 18.15 Umetnost; 18.30 Radio za II. stopnjo osnovnih šol; 18.50 Komorni koncert; 19.10 Frosini: Državljanska vzgoja »Avtono mije in ustavna jamstva«; 19.25 Kvintet Basso-Val dambrini; 19.45 »Beri, beri rožmarin zeleni«; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert; 21.35 Veseli utrinki; 22.00 Skladbe davnih dob; 22.15 Zabavna glasba. ♦ SOBOTA, 25. januarja, ob: 7.00 Koledar; 7-30 lutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Karakteristični ansambli; 12.10 Tul: »Iz starih časov«; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.55 Avtoradio; 16.10 V tričetrtinskem taktu; 16.45 Nievo: »Izpovedi osemdesetletnika«; 17.20 Dialog — Cerkev v sodobnem svetu; 17.30 Za mlade poslušavce; 18.15 Umetnost; 18.30 Cecilijanka 1968; 18.50 Ansambel Sambistas de Guanabara; 19.10 Družinski obzornik; 19.25 Zabavali vas bodo; 20.00 šport; 20.50 Nekdanji sloviti procesi v Trstu; 22.10 Zabavna glasba. Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. ♦ Odgovorni urednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarna »Graphis« -Trst Poslanska zbornica v Rimu je začela 14. t. m. spel zasedati, po božičnih in novoletnih počitnicah. Enako tudi senat. Poslanska zbornica je nadaljevala razpravo o državnem proračunu in sicer o poljedelstvu, V sredo, 15. t.m., pa je zbornica poleg nadaljevanja razprave o proračunu načela tudi diskusijo o predlogih parlamentarne preiskave o zadevi SIFAR, ki še vedno razburja duhove zlasti na levici, ki je prepričana, da je šlo za nameravani desničarski državni udar. VPRAŠANJE LOČITVE ZAKONA JE VPRAŠANJE PRAVIČNOSTI V pravosodni komisiji poslanske zbornice se je začela v sredo razprava o predpisih glede delovnih sporov. Ta razprava po tega tako počasi, da je že sam predsednik republike izrazil svoje neugodje nad tem. Komisija za ustavne zadeve pa se je lotila razprave o vprašanju, če bi bilo možno smatrati ločitev zakona kot nekaj, kar je v nasprotju z ustavo. Tudi to vprašanje se rešuje v Italiji preveč počasi in zgolj juridič-no, tehnično, vse premalo pa se pri tem ozirajo na položaj na stotisoče ljudi, katerih zakonsko življenje je dejansko razdejano in so prisiljeni živeti v »divjih«, legalno nepriznanih zakonih, kar vodi pogosto do nevzdržnih situacij in do žalostnih posledic zlasti za otroke iz takih nepriznanih družin, ki niso sami ničesar krivi. Čas bi že bil, da se zlasti v tem pogledu izvede v Italiji loičtev Cerkve od države, kajti kakor je treba obsoditi vsakršno nasilje nad katoliško Cerkvijo, tako je treba tudi obsoditi nestrpnost in nedemokratičnost tistih katoliških krogov, ki skušajo drugim za trajno vsiliti svoje religiozno pojmovanje o neločljivosti zakonske zveze. Senatna zbornica pa je določila, da naj se senatna pravosodna komisija čimprej lo- Polet ameriških astronavtov do Lune in njena večkratna obkrožitev sta vzpodbudila Ruse, da so postali spet živahnejši v svojih vesoljskih podvigih, da bi tako ponovno u-ravnovesili svojo veljavo v tem pogledu z ameriško, že 5. t. m. so izstrelili proti Veneri novo avtomatično sondo, ki naj bi pristala na Venerini površini. Sonda tehta 1103 kg in vsi aparati na njej delujejo redno. Če bo srečno pristala na Veneri, kar naj bi se zgodilo sredi meseca maja, bo verjetno razkrila nekaj značilnosti tega skrivnostnega planeta, ki pa, kot dozdaj kaže, le ne bo primeren za kolonizacijo z Zemlje, ker nima ozračja, v katerem bi se dalo dihati, in tudi temperature na njem so previsoke. 14. t.m. pa so izstrelih v Sovjetski zvezi v krožnico okrog Zemlje vesoljsko talijo, »Sojuz 4«, enajsto od začetka sovjetskih vesoljskih raziskav. Pilotira jo 41-lctni polkovnik Vladimir šatalov. Namen njenega kroženja ni znan in to je zbudilo na Zahodu veliko ugibanja. Takoj se je pojavilo mnenje, da bodo Sovjeti izstrelili še drugo vesoljsko ladjo in napravili poskus, ki ga ni doslej izvedel še nihče, namreč da bi ostro-navti »prestopili« z ene ladje na drugo. V sredo, 15. tim. zjutraj so Rusi z od- I ti priprave reforme zakonikov o civilnem | m kazenskem postopku. Predsednik republike je sprejel 14. I. m. ministrskega predsednika Rumorja. Govorila sta o obnovitvi zasedanja obeh zbornic in obnovitvi vladne dejavnosti po počitnicah. Vlada se je prvič po praznikih sestala 15. t.m. Na seji so skupno razpravljali o problemih posameznih ministrstev. RAZOROŽENA POLICIJA? Notranji minister Restivo je odgovarjal v senatu na vprašanja vseh strank o dogodkih v Versiliji. Tam so za novo leto izbruhnili hudi nemiri in je bil poleg mnogih lahko ranjenih tudi precej hudo prizadet mlad študent. Zadeva oborožene ali razorožene policije je zadobila tako docela -politično barvo. Opozicionalne stranke v nobeni državi ne marajo oborožene policije, to je jasno. V nekaterih državah, na primer tudi v Angliji, opravljajo policijski stražniki svojo dolžnost in skrb za javni red popolnoma brez orožja. V sili -in ob neredih na ulicah sc smejo poslužiti le gumijevke. Ščiti jih pa poseben zakon, ki določa ostre kazni — dozdaj je veljala avtomatično smrtna kazen za vsakogar, ki' policista napade ali poškoduje. Zato se tam ne dogaja, da bi si demonstranti upali dejansko napadati organe javne varnosti, kakor se to dogaja pri nas. Minister Restivo je približno tako odgovarjal tudi interpelantom. Najprej je ugotovil, da sploh še ni gotovo, ali je res kak policist ranil omenjenega študenta. Razorožitev policije, je rekel, bi bila idealna, toda prej je treba ustvariti pogoje, da bodo tudi organi javnega reda zavarovani pred -poškodbami in smrtjo. Do tega pa bomo prišli, če bodo tudi množice civilno bolj vzgojene. vesoljsko ladjo »Sojuz 5« s tremi astronavti na krovu, ki tudi že kroži okoli Zemlje. V kabini so astronavti Boris Volinov, Aleksej Jelisejev in Evgenij Hrunov. Obe vesoljski ladji sta že v medsebojni radijski zvezi. Sovjeti niso objavili, kako namen imajo s tem eksperimentom, verjetno -pa jim gre za to, -da bi se obe ladji v krožnici sklopili in bi se del posadke bodisi po zračnem prostoru ali po notranjosti pdcselil iz ene ladje v drugo. Tak poskus v vesolju doslej še ni bil izveden. Ni izključeno, da se bo obema ladjama pridružila še tretja. Ameriški -polet na Luno je silovito razdražil fantazijo človeštva in zato vlada tudi za zadnje sovjetske vesoljne podvige in načrte veliko zanimanje. TEPEKSKI KOUSPARČEK 19. januarja, nedelja: Marij, Mara 20. januarja, -ponedeljek: Fabijan in Sebastijan 21. januarja, torek: Neža, Janja 22. januarja, sreda: Vincencij, Anastazij 23. januarja, četrtek: Rajmund, Rajko 24. januarja, petek: Vera, Timotej 25. januarja, sobota: Pavel. Trpimir ifoujeti hočejo o Molju bpet dohiteti dmeličam strelišča Baikanoor res izstrelili še drugo Sokrivda ZDA in Anglije pri Hitlerjevih množičnih pokolih ki ni imelo lastne države, ki bi mogia koga klicati na odgovornost, in ni zato uživalo nikjer ugleda ter ni imelo politično nobene važnosti v svetu. Čudna vloga Sovjetske zveze se je raz krila med drugim v primeru njene pasivnosti do nacističnega divjanja v Varšavi, medtem ko so stale sovjetske čete le nekaj kilometrov proč ne da bi bile cele ledne posku sile intervenirati. Odgovornost Amerike in Anglije pri hitlerjanskih pokolih pa razkriva omenjeni časnikar Morse v svoji knjigi. V njej dokazuje, da sta veliki zahodni sili zvedeli za pokole takoj, ko so jih hitlerjanci začeli izvajati, že avgusta leta 1942 je neki judovski agent v Švici javil, kaj se dogaja v vzhodni Evropi. Druga poročila so prišla po diplomatski poti. Vendar ni Amerika ničesar storila, ne le, da bi zaustavila množične umore, ampak niti da bi pomagala rešiti manjše skupine Judov, za kar je bil potreben samo denar, niti ne prevelike vsote. Tako so pustili, da je propadel švedski načrt, da bi rešili iz Nemčije 20.000 judovskih otrok. Ni bilo denarja za to. Glavni vzrok pa je bil v tem, da Amerika ni hotela sprejeti judovskih emigrantov, ki bi bili rešeni iz vzhodnoevropskih taborišč. Če bi bili Amerika in Anglija hoteli, bi bili rešili na stotisoče judovskih življenj. Potrebni so bili le vizumi in denar. CERKVENI SPOR PRED SODIŠČEM V Florenci je uvedlo državno tožilstvo preiskavo proti petim duhovnikom, ker so 4. t. m. naščuvali vernike, svoje pristaše, in 5. t.m. dejansko preprečili od škofa poslanemu duhovniku, da bi obhajal sv. mašo v cerkvi »Isolotto«. Obtoženi so »hujskanja k zločinu«. Omenjeni duhovniki so se uprli svojim cerkvenim predstojnikom. Hkrati s petimi duhovniki je obtoženih tudi enajst laikov. Dogajanje v Florenci vzbuja seveda različne komentarje, kajti mnogo je takih, ki dajejo prav upornim duhovnikom, ker vidijo v njih borce za večjo demokratizacijo v Cerkvi, kjer naj bi prenehala pretirana avtoriteta škofov in naj bi bili ti prisiljeni sprejemati vse odločitve v posvetovanju z duhovniki, kar pomeni, da bi praktično o Slovensko dobrodelno društvo v Trstu bo tudi letos priredilo svoj tradicionalni SLOVANSKI PLES v dobrodelne namene, ki bo v soboto 8. februarja 1969 v prostorih hotela »Excelsior«. vsem odločali ti. Mnogo pa je tudi takih, ki vidijo v ravnanju upornih duhovnikov pomanjkanje krščanske ponižnosti in skromnosti, ki sta bili vedno čednosti dobrih duhovnikov, pa tudi pomanjkanje takta in željo, da bi si pridobivali popularnost v obdobju mode »kontestiranja«. A tistim, ki jim okolje, v katerem se vse to več kot čudno dogajanje odvija, tuje, si je težko ustvariti pravilno mnenje. Vsekakor pa napravlja ta spor mučen vtis. Pasivnost naših izobražencev Ameriški časnikar Arthur D. Morse je objavil knjigo »Medtem ko jih je šest milijonov umiralo«, ki pomeni odgovor tistim, ki so se že vsa leta po vojni spraševali, kako je mogoče, da Američani in Angleži niso vedeli za hitlerjanske množične pokole m pomore Judov, ali če so vedeli, zakaj niso ničesar storili, da bi jih preprečili. Medtem ko so ameriška in angleška (pa tudi sovjetska) letala odmetavala bombe takorekoč na vsak košček Nemčije, se ni našlo letalo, ki bi bilo razrušilo stavbe s plinskimi celicami in vojašnicami SS-ovcev v Auscwitzu in v drugih uničevalnih taboriščih. Prav tako so ostale cele proge, ki so peljale do tja. Nič čudnega, če so prišli celo najbolj vnetim zagovornikom obeh zahodnih velesil ali Sovjetske zveze dvomi, če niso te države celo s tihim zadovoljstvom gledale na hitlerjan-sko pobijanje, saj je šlo za žetve ljudstva. POČASTITEV MAISTROVIH BOJEVNIKOV V stari Jugoslaviji in tudi v novi, vse do pred kratkim, Maistrovi bojevniki, ki so rešili slovenskemu narodu severno mejo na Štajerskem, niso bili deležni tistega javnega priznanja s strani države, kot ga zaslužijo. Deležni niso bili nikakih ugodnosti, kot so jih bili deležni npr. srbski oziroma »solunski« prostovoljci. Zadnji čas pa sta jih tako zgodovinopisje kot javnost visoko ovrednotila. V Mariboru je bilo slavnostno zborovanje koroških borcev ob udeležbi visokih predstavnikov IS SR Slovenije. In v nekaj mesecih je izšlo v.slovenskem časopisju na desetine člankov o Maistrovih bojevnikih; v tem je prednjačil seveda Mariborski tisk, a tudi ljubljanski ni mnogo zaostajal. Mariborski »Večer« je prinesel med drugim obširen intervju z Maistrovim sinom inž. Borutom Maistrom, v katerem je ta razkril marsikaj zanimivega o svojem očetu in o takratnih njegovih ®kcijah. Povedal je med drugim, kako so nespametni ljudje v ljubljanski deželni vladi preprečili njegovemu očetu, da bi bil s četami, ki so mu bile na razpolago, zasedel slovensko Koroško in io tako rešil za Slovenijo, kot je rešil Maribor. Ljubi janski deželni vladni možje so se izgovarjali, da ni dovolj ljudi za upravo na Koroškem, »saj jih še za zasedbo davkarij v Sloveniji nima-majo dovolj«. Takrat bi bil svet vzel Maistrovo akcijo -na Koroškem na znanje kot nekaj samo-posebi razumljivega, kot dejanje naroda, ki se osvobaja izpod skoraj tisočletne podrejenosti. Pozneje pa je bilo že prepozno, avstrijska in italijanska diplomacija sta že minirali javno mnenje in razpoloženje državnikov na Zahodu. Zato so bile vse poznejše akcije, tako z orožjem kot na mirovni konferenci, zaman. Tudi Lojze Ude in nekateri drugi zgodovinarji s° ob zadnjih počastitvah Maistra in njegovih bolnikov razkrili sramotno kratkovidnost ljudi v ljubljanski deželni vladi, vendar pa bi bilo treba še določneje ugotoviti odgovornost posameznikov v deželni vladi in vzroke njihove zaslepljenosti. Verjetno je šlo za petolizniški odnos do Pašičeve-Politike, ki ni rada videla takih akcij in je tolažila Slovence, naj zaupajo v mirovno konferenco. Minister Sullo pripravlja relormo maturitetnega in habilitacijskega izpita. Odpravljen bo tudi sprejemni izpit na klasični licej. O tem se bo moral izreči še Višje svet za šolstvo, ki je že sklican (Nadaljevanje s 1. strani) rala steči o vzrokih popolne pasivnosti in nezainteresiranosti naših izobražencev in sploh naše šolane in nešolane javnosti do tiska, ne samo tedenskega. Ali se ne zdi avtorjema omenjenih člankov, da je predvsem tu nekaj narobe? In »Most« ima verjetno tudi svoj del krivde pri tem, kajti s svojim zgolj ideološko poudarjenim pisanjem pomaga odvračati naše izobražence od konkretnih problemov in jih usmerja k abstraktnim zadevam, v razprave o ideoloških odtenkih, o filozofskem in političnem Niču, o »alpstvu« in podobnem, namesto da bi jih usmerjal h konkretnosti, k resničnosti, k stvarnosti. Očitno se kaže v »Mostu« spet nekdanja nesrečna težnja slovenskih intelektualcev, da bi se ohranili intelektualno »čisti«, da bi ne mešali »visoke kulture« v politiko, v gospodarstvo in v »umazani« vsakdanji politični in socialni boj, da bi si ne umazal idej in navdihov z blatom problemov, ki so značilni za našo vsakdanjost. Menili smo, da smo takšno zlo tendenco v kulturi premagali v krvavih in blatnih letih druge svetovne vojne in vsega tistega, kar je prinesla s seboj. Toda Most« kaže od številke do številke očitnejši namen, da se dokončno vzdigne iznad vsakdanje »umazanije«, stvarnosti, katero prepušča urednikom tednikov, da sami opravijo z njo, sam pa se posveča tako vzvišenim problemom, kot je npr. »Dogodek v mestu Trentu«, ali globokoumnim razmišljanjem uvodničarja dnevnika »Salzburger Nach-richten« Janka Musulina o Češkoslovaški. — preveč ENOSfRANSKI ? Prav tako ni res, da je kulturna ali katerakoli stran našega lista »preveč enostransko usmerjena«. Gotovo ni lista ne le na Tržaškem, ampak tudi ne v Sloveniji, ki bi v svoji kulturni rubriki tako objektivno poročal o dogodkih in novostih v slovenskem kulturnem življenju, o katerih je vredno poročati, pa naj gre npr. za publikacije, ki so izšle na Tržaškem, Koroškem, v Ljubljani ali v Buenos Airesu. Nikoli nismo odklonili nobenega resnega in dostojnega prispevka, pa naj je prišel s katerekoli strani; obratno, bili smo hvaležni zanj. Res pa je, da bi nekateri ljudje na Tržaškem, ki se smatrajo za kulturno važne, želeli, da bi prinašali o njih samo intervjuve, niso pa pripravljeni sami kdaj napisati kak članek, oceno ali kaj drugega in pam prinesti v objavo. Nesmiseln je tudi očitek, da je bil naš list, še pred nekaj leti prava tribuna krščansko-socialno usmerjenih kulturnih in političnih delavcev, kar pa danes ni več. Nasprotno, »N. L« je ostal, kar je bil, nikoli se ni izneveril ne svojim idejam in ne pluralizmu, pač pa ni pripravljen uganjati le propagando za take ljudi, ki ga poznajo samo, kadar ga potrebujejo v svojo lastno večjo čast in slavo, ne pa drugače. Krog krščansko-socialno usmerjenih ljudi lahko kaj pomeni samo, če predstavlja neko delovno, akcijsko skupnost pri obravnavanju konkretnih problemov, ne pa, če ga bodo sestavljali le takšni strokovnjaki za visoko ideologijo, iskavci najboljših in najčistejših idejnih in svetovnonazorskih sintez, ki bodo zviška sodili o vseh težavah in nujno tudi banalnosti našega vsakdanjega življenja. Zdi se nam, da smo s tem nakazali smer, v kateri bi se morala odvijati diskusija o našem tedenskem in celotnem tisku, in da smo hkrati tudi položili prst na glavno hibo našega življenja — na naravnost nerazumljivo pasivnost izobražencev, ki seveda ni omejena samo na vprašanje sodelovanja pri listih, ampak na celotno področje življenjske aktivnosti in ki predstavlja tudi glavni vzrok vse šibkosti naše manjšine. Toda o tem še kdaj drugič. 5/ T'tztihltviju ____________ Slovensko gledališče v Trstu V nedeljo so se zbrali v Kulturnem domu v Trstu stari in novi člani društva Slovensko gledališče, članstvo se je zvišalo na 43 oseb raznih ideoloških in političnih smeri. Bistvena pa je bila ustanovitev Združenja »Stalno slovensko gledališče«, v čigar odborih so poleg članov društva Slovensko gledališče tudi zastopniki tržaške občine in tražške pokrajinske uprave. Sprejet je bil tudi pravilnik nove gledališke ustanove, ki ima namen prirejati v dežeii in v drugih krajih, v obliki gostovanj, dramske umetniške predstave splošnega kulturnega interesa. Občni zbor je začel s pozdravom predsedujoči prof. Tavčar, nakar je prečital svoje poročilo društveni predsednik prof. Rau* BOŽIČNI KONCERT PRI SV. ANTONU NOVEM V nedeljo 12. januarja je bil v osrednji tržaški cerkvi sv. Antona Novega koncert božičnih pesmi. Božični koncert prireja Zveza cerkvenih pevski zborov že vrsto let. Razvoj gre od skromnih početkov v mestnih in podeželskih cerkvah do pravih koncertov z zborom, s solisti, z orglami. Tak je bil tudi letošnji približno uro in četrt trajajoči koncert. Obsegal je tri dele: v prvem je številen mešani zbor, ki so ga sestavljali pevci cerkvenih zborov vključenih v Zvezi, izvajal Cvekovo Zori noč vesela, Aleksandra Vodopivca: Otrok v božični noči. Ciganovo: V sveti noči in Gruberjevo: Sveto noč. V drugem delu so bile na sporedu Sicherlova: Podati hočem ti srce, Vrabčeva: Bila je noč in Harejeva Božična hvalnica. V tretjem delu so se vrstile Merkujeva harmonizacija ljudske iz Beneške lSovenije: Te dan je use-ga veseja, Cvekova: Raduj človek moj, Ma-vova: Slava Bogu in Maličeva: Božično pričakovanje. Skupine pesmi je ločila igra samih orgel: po prvi skupini je organist Ma-cri odigral Bočllmannovo Molitev v Notre Dame, po drugem pa Pachelbovo Chacono v f-molu. Uvodno pesem pred govorom Božji nam je rojen sin in vse tri pesmi pri blagoslovu so peli skupno pevci in poslušavci. Zbor je pod Mamolovim vodstvom občuteno, disciplinirano in intonačno zanesljivo izvajal točke sporeda, čeprav je bilo na koru kakih sto pevcev, je zbor zvenel kompaktno, prožno; enotni so bilo začetki in naravni sklepi pesmi in stavkov. Koncertni spored je obsegal stare, nove in najnovejše skladbe, da je bilo za vse okuse mnogih poslušavcev, ki so napolnili prostorno tržaško cerkev. Lepo so odpeli svoje vloge tudi solisti; baritonista A. Žerjal, B. Miklavec in tenorist B. Kralj. Priložnosten govor je imel dr. St. Janežič. Besedila pesmi je recitiral Franko Žerjal. -0— Namesto cvetja na grob pok. dr. Besednjaka daruje tvrdka Fortunato v Trstu L. 20.000 za sklad N. 1. Podravnatelj občinskega Urada za higieno in zdravstvo, dr. Mario Lovenati, je odšel v pokoj. Njegovo mesto je prevzel dr. Giovanni Rovatti, ki je bil rojen v Kopru ber. Podal je pregled več kot dvajsetletnega delovanja našega gledališča, ki je kljub težavam doseglo zavidljivo kulturno višino. Orisal je tudi potek pogajanj z občino in pokrajino, ki sta potrdili ustanovitev »Slovenskega stalnega gledališča« in svoje sodelovanje pri njem. Za njimi je novi podpredsednik dr. Dolhar poudaril, da je občni zbor pomemben v prvi vrsti zato, ker se sprejmejo v naš nov kulturni organ vsi zamejski predstavniki raznih skupin kot polnopravni in soodgovorni upravitelji naše osrednje kulturne ustanove. Prelomnico v življenju našega gledališča pomeni pa tudi soudeležba in soodgovornost lokalnih oblasti za slo vensko stvarnost. V razpravo so posegli še drugi udeleženci z nasveti in pripombami. Sledila je odobritev obračuna, razrešnica staremu odboru in volitev novega. V njem jc enajst članov društva Slovenskega gledališča ter trije zastopniki, ki jih bo imenoval Deželni odbor, tržaška pokrajinska uprava in mest na občina. Novi upravni svet sestavljajo: dr. Dolhai (.podpredsednik), dr. Gruden, dr. Godnič, dr. Hlavaty, prof. Peterlin, prof. Raube? (predsednik), Palčič, dr. Samsa (blagajnik), Svetina, Švab in prof. Tavčar (tajnik). V nadzorstvu so: Mesesnel (predsednik), dr. Štoka, dr. Turina, prof. Bednarik in Rem čeva. Občni zbor je potekal v duhu skupnosti in v želji, da bo novo gledališko združenje delovalo kot skupna kulturna ustanova, pri kateri imajo pravico in dolžnost soodločc vanja vsi zamejski Slovenci. Prejeli smo: HOČEJO ŠPORTNO IGRIŠČE V BOLJUNCU IN NE V DOLINI Od skupine Boljunčanov smo prejeli naslednji dopis: Spodaj podpisani prebivavci iz Boljunca odlončo protestiramo proti občinskemu odboru v Dolini zaradi njegove odločitve, da zgradi športno igrišče v Dolini in ne v Bo-Ijuncu, kakor je bilo že določeno in sklenjeno na sestanku v Boljuncu dne 28. oktobra 1968 v prisotnosti večine Boljunčanov in občinskega odbora z županom vred. Sledi 473 podpisov. TRDA GLAVA JE NEKAJ VREDNA 'Ker zaradi poledice šolski avtobus ob koncu prejšnjega tedna ni vozil, so ostali dečki in deklice v Trebčah, ki hodijo v nižjo slovensko srednjo šolo na Opčinah, doma. Zabavali so se z drsanjem, veseli nenadejanega prostega dneva. Na neravni ledeni ploskvi pa je 14-letni Valter Cuk, ki obiskuje 3. razred srednje šole, tako nesrečno padel, da je obležal v nezavesti. Grozno prestrašena mati ga je odpeljala v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s strogo pridržano prognozo. 'Dva dni se ni zavedel. oPtem pa je le spet prišel k sebi. Vsi njegovi sošolci in profesorji, posebno pa njegovi starši so srčno veseli, da se je rešil, ilma sicer prebito čelno kost, a možgani so ostali celi. Splošni komentar med njegovimi prijatelji je: »Trda glava je le nekaj vredna!« FINŽGARJEV DOM, OPČINE V nedeljo, 19. januarja bo ob 17. uri predstava BOŽJI MEJNIKI Napisal Ivan Pregelj, dramtiziral Jože Peterlin. Igrajo igravci Slovenskega odra, ki jih poznamo po radijskih dramskih oddajah. ☆ V nedeljo 19. februarja bo v Finžgarjevem domu Prešernova proslava, na katero že zdaj opozarjamo. Onesnaženje Jfrasa Kaj pravi k temu tržaška občina? Med božičnimi prazniki sem se podal na peš sprehod po naši kraški gmajni proti Velikemu Repnu in Repentabru, da bi si spel nekoliko razgibal ude in se naužil čistega zraka Toda moje pričakovanje, da bom užival zimsko kraško naravo, ki je lepa tudi o božiču, se je umaknilo potrtosti, ko sem videl, kako grozno je onesnažena naša gmajna tudi na najlepših in na najbolj samotnih krajih. I-Iodeč po cesti proti Velikemu Repnu sem hodil mimo kupov odpadkov, ki jih dovažajo tja avtomobilisti iz mesta, verjetno v večernih i.n nočnih urah. Cele zaboje smeti in od-tel, steklenic in odnlužene keramike ter plastike, kot npr. straniščnih školjk ali plastičnih otroških banj, zvračajo ali puste kar v zabojih največkrat tik ob cesti, prav tako pa tudi stare otroške in navadne modroce, odeje in drugo. Nekateri se na ta način znebijo na desetine ali morda na stotine steklenic, katerih črepinje se razlete tudi naokrog in postanejo lahko nevarne otrokom ali tudi odraslim ki se prihajajo ob nedeljah igrat v naravo. Na enem sicer naj lep "h samotnih krajev daleč od cestj pa leži raztresenih (verjetno jih je raznesel tudi veter) na stotine in stotine reklamnih listov podjetja Hauser ul. Revoltella 73, Trst. Ali jih je dalo podjetje samo odpeljati tja, kot na nekako smetišče? Zdaj predstavljajo velik grd madež v naravi in tudi to smetišče bo še dolgo ostalo ter kvarilo podobo openske gmajne. Radoveden sem, kaj pravi k temu tržaška občinska uprava, katere last jc velik del gmajne in ki je odgovorna tudi za varstvo narave na tržaškem Krasu. Ali res ni nikogar, ki bi vsaj malo skrbel za dostojen videz mesta in tudi okolice? Se zdi tržaški občinski upravi oskrunjanje kraške narave tako samoobsebi razumljiva stvar, da se prav nične zgane? Ce že imamo v svoji sredi take naravnost zločinsko asocialne tipe, ki se kljub nabiralnikom smeti v vsaki mestni veži ne morejo odreči gnusnemu nagonu, da odlagajo nesnago okrog sebe in oskrunjajo naravo, ki naj bi bila rezervoar oddiha in zdravja za nas vse bi morala vsaj občina kaj ukreniti. Spričo toliko sto redarjev v mestni službi bi najbrž, ne bilo tako težko, da bi jih vsak večer nekaj poslali z motorji ali z avtomobili na kraške ceste, da bi nadzirali avtomobiliste in zas.uili tiste, ki odlagajo tam svojo nesnago, ter jim pritisnili mastne globe. Hkrati bi morali objaviti njihova imena v tisku. To bi morda le marsikoga ozdravilo te grde razvade. Ali pa imamo redarje samo zato, da stikajo okrog parkiranih avtomobilov in iščejo dlake v jajcu? Tudi mestna smetarska služba bi lahko na ukaz župana ali občinskega odbora vsaj od časa do časa očistila Kras najgrših kupov smeti, ki gotovo niso v prid ugleda tržaškega mesta in občine ter ne pospešujejo tujskega prometa. Isto velja za robove cest z Opčin v Trst in za okolico proge openskega tramvaja, ki se ponekod, zlasti nad trgom Scorcola, spreminja v prava smetišča. Repentaborska občina je dala postaviti vsaj dvojezične table s prepovedjo odlaganja smeti, tržaška občina pa niti tega ne, Na ta pereč problem, ki nikakor ni malenkosten — saj v današnjem prenatrpanem svetu ni malenkost, če je človek prisiljen prenašati okrog sebe umazanijo in morda tudi okužene stare modroce — opozarjamo tudi naše slovenske predstavnike v občinskih in v deželnem svetu, zlasti pa še v tržaškem občinskem svetu K. L. Js litih h v PREDAVANJE O NABOŽNI UMETNOSTI V petek zvečer Sč j c popolnoma napolnila mala dvorana v Katoliškem domu. V zvezi z razstavo slovenske nabožne ljudske umetnosti je predaval o isti snovi znani etnograf dr. Sedej iz Ljubljane. Predavatelj je na preprost, a strokovno temeljit način prikazal razvoj slovenske na božne ljudske umetnosti od začetkov do danes. Poudaril je njeno najbolj pristno izvirnost v dveh pokrajinah, na Gorenjskem in na primorskem Krasu. Pokazal je tudi, da je pognala ljudska umclnost iz verskih prvin in čustva priproste l judske duše, v cerkvah kot skupnostnem domu, pa tudi v posameznih bogatejših kmečkih družinah. To so predvsem razpela, slike, znamenja, pa tudi manjši predmeti, kot rožni venci, kipci, jaselce, votivi in podobno. V zanimivem pogovoru je tudi omenil, kako so se ponekod ljudski umetniki lotili izdelovanja stavbarskih oblik; na Krasu »kaloni« v borjače, šap z nabožnimi prizori okoli vodnjakov na kap. Ljudska umetnost svoje vrste je okraševanje panjskih končnic. Izvajanja je predavatelj podkrepil z eksponati v dvorani in je pokazal, kako je nekdanja ljudska umetnost oplodila tudi sodobne umetnike. Na koncu je dr. Sedej odgovarjal na nekatera vprašanja poslušavcev, ki so se zanimali, kako da nekatere naše pokrajine nimajo kaj pokazati v ljudski umetnosti. Tu pa je treba ugotoviti, kar na večeru ni Prišlo do izraza, da je potrebno še temeljito raziskavanje zlasti v Vipavski dolini in tudi v Brdih. SKAD v Gorici ima v načrtu še več na isto snov ubranih predavanj, ki jih željno čakamo. Letos je zapadlo veliko snega po vsej Ka nalski dolini, zato so bila ob praznikih zim-ska središča polna smučarjev in turistov, Posebno pa še Trbiž in Ovčja ves. Tudi na Svetili Višarjah je bilo polno obiskovavcev. Domače vaško življenje se razvija po slačili običajih. Vendar pa se je za polnočnico na božični večer pripetil v župnijski cerkvi neljub dogodek. Ko se je namreč začela polnočnica, je skupina vojakov pod poveljstvom častnika vdrla na kor in hotela odri niti domače pevce, češ da bo ona prepevala slovesno peto mašo. To je vzbudilo upravičeno ogorčenje vseh cerkvenih pevcev. Le s ležavo se je posrečilo pomiriti razburjene duhove. Zadeva ne bi bila povzročila nobenega razburjenja, če bi vojaki ali vojaški po veljni.k prej vprašali, ali smejo tudi oni so delovati pri petju in bi se o tem predhodno domenili z domačimi pevci, ki že vse svoje z>vljenje pojejo v cerkvi. Vsaj neolikano je bilo to njihovo dejanje, ki spominja na pro vokacijska dejanja iz preteklega obdobja. U-'Pajmo vsaj to, da se je domači župnik, kateremu so pevci vse natančno obrazložili Pritožil pri krajevnih vojaških oblasteh, da Se taka dejanja ne bodo ponavljala. Prijatelji, ki so novoletne praznike preživeli v teh krajih, znajo tudi povedati, da je Pokoncilski duh zajel tudi ukovško laro: toda zgleda le eden, slovenski del. Duh strp- Drugo predavanje v tem ciklusu bo v četrtek 23. januarja ob 20.30 v mali dvorani Kat. doma. Predaval bo prof. Mirko Mahnič iz Ljubljane o Slovenski ljudski nabožni pesmi«. Pevma VZORNA DREVESNICA Premalo je še znana vzorna drevesnica, ki je urejena že več let po najsodobnejših pravilih ob cesti, ki pelje od pevmskega mosta proti cesti v Grojno. Drevesnica obsega dva hektarja in pol površine. Vsajenih ima 900 tisoč drevesnih mladik, ki so značilne za naše kraje. Do leta 1931 se je ta drevesnica nahajala blizu Rdeče hiše, onkraj mejnega prehoda. Takrat so jo prenesli na sedanje mesto. Njeno pomembnost izpričuje tudi velik odjem od strani zasebnikov, ki znaša do 500 tisoč sadik na leto. Drevesnica, ki jo oskrbuje državni gozdni urad, oddaja drevesca, predvsem vse vrste iglavcev, po zelo nizki ceni. Po 500 lir se dobe tudi taka, ki stanejo drugje par tisoč lir. Oskrbuje pa to drevesno vzgojevališče tudi z drugimi rastlinami že 38 let vodja Debenjak. Pomaga mu še nekaj desetin drugih uslužbenk. Zadnje čase so začeli z novimi poskusi, da vsako sadiko vloži jo v posebno plastično posodo, ki tiči v zemlji. Uspehi te edinstvene drevesnice so zdaj še boljši. MEJNI PREHOD Mejni prehod pri Rdeči hiši postaja čedalje bolj težaven. Vedno večji promet u-stvarja dolge vrste avtomobilov, ki morajo nosti je namreč toliko napredoval, da so pn slovenski maši oznanila v slovenščini in italijanščini, pri italijanski pa samo v italijanščini. Pravičnost bi zahtevala, da bi se oba jezika uporabljala istočasno pri obeh mašah, saj mnogi slovenski verniki obiskujejo tudi italijansko mašo. Prijetnejša pa je vest, da so prebivalci v Ukvah zadovoljni s tržaško slovensko ra dijsko postajo. Sedaj jo lažje poslušajo zaradi tehničnih izboljšav. Pa tudi izvajanje njihove pesmi po radiu, predvsem registracija Cecilijanke, je vzbudila v vaščanih ponos m hvaležnost do vodstva RAIa. Šent Lenart HUD POŽAR V soboto je izbruhnil v hosti med Kravarjem, Hrastovjem in Gorenjo Mcrso hud požar, ki je trajal pet ur. Močan veter ga je poganjal pol kilometra na široko proti va-•sem in staradavni cerkvici sv. Andreja. Zublji so švigali tudi deset metrov na visoko in so povzročali že preplah med prebivalstvom omenjenih vasi. Orožniki, gasilci iz Vidma in domačini so ustavili plamene šele pred gričkom svetega Andreja in potem še pred Hrastovjem in Merso. Kljub naporom gasilcev je zgorelo nekaj senikov in precej go zda. škoda gre v milijone. precej časa čakati, da opravijo policijski in finančni stražniki svoje predpisane preglede. Večkrat se je o lej zadevi pisalo, prosilo m svetovalo, a vse je ostalo pri starem. Odgovorni gospodje na goriški občini se izgovarjajo, da je še potrebno čakati na izboljšanje, dokler se ne uredi mednarodna cesta, ki bo tekla nekje mimo goriškega pokopališča in pri Sovodnjah. Vemo, da se bo ta cesta nekoč uresničila, a dotlej bo še slabše pri prehodu ob Rdeči hiši. Cesta bo izpeljana šele čez kako leto, saj imamo že več slabih izkušenj s še tako lepimi načrti. Menimo pa, da bi se mogli tudi do tedaj obmejni prehodi bolje uredili, vsaj na kak zasilen način. Govori se, da nasprotujejo taki rešitvi prav nekateri goriški krogi, ki imajo svoj dobiček, če ostane vse tako kot je sedaj. Solkansko polje LOVCEM V OPOMIN Nihče ne more reči, da niso tudi lovci potrebni in koristni, če se drže predpisov in lovskih postav. Tudi pri nas na Solkanskem polju imamo precej lovskih prijateljev. Vsi pa se ne ravnajo točno po predpisih. Že dve leti opazujemo, da jih nekateri lovci kršijo kar brez strahu. Nekateri lovci se med svojim delom ali zabavo tako približujejo hišam, da padajo krogle iz pušk po naših dvoriščih, strehah in vrtovih. Zato opozarjamo lovce, naj bolj pazijo, da ne pride do kakšnih nesreč. Po drugi strani pa priznavamo, da so pri nas že zginile lisice in ptice roparice. Divjačine je bilo v prejšnjih časih dosti več po naših poljih in šumah. Danes še zajca komaj opaziš. Lovcev pa vedno več s poga-njači vred, ki se pa prav malo zmenijo za škodo, ki jo povzročijo včasih popolnoma brez potrebe po obdelani zemlji, še enkrat pozivamo vse lovce, naj se bolj točno drže kar predpisuje lovski zakon, sicer bomo morali ostreje nastopiti. V enem zadnjih dopisov Novega lista smo opisali žalostno stanje nekaterih naših še neasfaltiranih cest. Odziva na naše pritožbe pa ni bilo še nobenega. Zadnji kos poti od ceste Scogli do kmetijskega mejnega prehoda je že tako razrit, da je kar neuporab-ljiv. Prigodila se bo še kaka nesreča, če ga ne bodo popravili. Kdor ima to cesto v o-skrbi, naj se pride prepričat. Sicer so pa občinske oblasti že davno obljubile, da bo cesta letos popravljena. PLANINSKO PREDAVANJE V petek 17. t. m. bo priredilo Slovensko planinsko društvo v Gorici predavanje »Srečanje z gorami«. Na večeru, ki bo ob 20.30 v »Gregorčičevem klubu« na Verdijevem korzu 13, bo govoril predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Potočnik. Na razpolago bo tudi njegova knjiga z istim naslovom za ceno 2000 lir. Avtor jo bo kupovavcem tudi podpisal. -0— Po vsej severni Italiji vlada izredno slabo vreme s sneženimi nevihtami, ki so zahtevale že več sijirlnih žrtev. Neljub dogodek v Ukvah r/ KULTURNEGA ŽIV L. J EN.J A Božična številka „Mladike Pravzaprav bi morali nasloviti naše kramljanje drugače, npr.: Na rob zadnji številki 12. letnika najbolj trdožive in najbolj svojemu začetnemu namenu oz. poslanstvu zveste revije. Revija, ki potem, ko sta ob njej na desni in levi zrasli dve bolj gosposki in bleščeči tekmici, Zaliv in Most, ni zgubila glave in se ni pognala v slepo tekmo z njima, marveč je skušala manj bleščeče, a še dalje s trdnim osnovnim konceptom služiti kulturni potrebi t X— rtctoli Hvp tržaški reviii ture, saj večkrat zbodejo napačni poudarki in celo kak slovnični spodrsljaj. Pa vse to je drugotno, če ima človek bistveno: pristno lirično struno. Morda bi moral malo manj pogosto pisati in pesmi bolj dognati. Med vsemi je B. Pangerc novincc; tu in tam se mu zabliska že kak čist utrinek; kot prvi koraki vsekakor ni slabo. Predvsem pa je prijetno branje te številke pro-r a t--. st’ M;iii>.za' Mama Jan, ki bi sc lahko pojavila brez sramu dneva. In če imenujeta ostali dve tizas i^ re j 7 jmenom ali vsaj z manj skromnim psevdonimom, svoje poslanstvo z obetajočimi besedami, »icviji /.<. ^ .g prjspevaja Zg0dbico Dom, v kateri z velikim po-kulturo in družbena vprašanja ipd.«, zaman lscen znavanjem življenja, neko osnovno vedrino in z na ovitku Mladike vsaj opombo, da 1° c ruzms a, i epskjm 7anla(lom prikaže dandanes ne ravno redek lam stoji kratko in skromno samo: Mladika - z la"^ | problem, kako se izgublja v mladem l odu smisel ja vsak mesec. Spet pa piav zaiadi tega ne moJc.za domačnost. Osrednji lik matere je živ in zgodba biti vselej enake teže; kdaj pa kdaj seze za svojo gG(ovo nag]a mnogo zadovoljnih bralcev, zato bi i-1: i. ~ fini/inski* TCVIIC. klesana, nekam klasično zgoščena je V. Beličiča nubiiko previsoko, preko okvira družinske revije, . P .v , , t , y, ■ nn nr.,v 1 pisateljica ne smela odložiti peresa. Umetniško iz- kar ji del bralcev šteje v zlo, izobražena pa piav ( j j no takšni številki sežejo z večjim užitkom. Med 1 „ . po iaR.Mii »u-v .i j nrnstnrn crlica Božična spoved. Motiv: soočenje modernega rlvema drugima revnama na tako tesnem prosioiu ■ . , = a verna uiuguim j ,, M ^ , k , vernika s spovedjo. V današnjem casu preseneča h« morala še boli l/.cistiti svo o podobo, Morcia tuui * . • j »• • i n “O . i , • hn/irm Števil- \ svežina čustva in dozivetost vere iunaka crtice, Pro- v takšni obliki, kakor jo nakazuje božična sievn-1 ka, morda pa tudi v kaki drugi: v smeri mladinske sula- revije ali z večjim poudarkom na sveži, razumljivi literaturi, ali z novo zunanjo obliko. No, k sreči ■listno v uredništvu in si ne bomo belili glave s tem, temveč samo beležili njihove večje ali manjše uspehe Zadnja številka ima odločen poudarek na literaturi, ki je povrh vsega sočna, umetniško dobra in tako primerja tako za zahtevnejšega kot za pre prostejšega bralca. Poživljajo jo lepi klišeji, posrečeno varjiranje črk pri pesmih, ki so skoraj vse na dokajšnji umetniški višini, (česar bi ne mogli trditi o prejšnjih številkah). Poživlja pa številko tudi duhovito Tržaško pismo S. Kobilarja, ki mu želimo, da bi svojo humoristično žilico še nadalje razvijal in tako dajal reviji tistega popra aktualnosti, kot ga daje sicer Kondor, samo v drugem žanru, z več grenkobe. 1 udi prikaz Cankarja izpod peresa V. Beličiča je sočen in živahen, pristop pa zelo nov, tako da človek tisti dve strani z užitkom prebere, odlikuje ju predvsem neka osnovna pleme nitost. Originalen je Maksa Saka prispevek o božiču v Betlehemu, ki na nevsiljiv in prijeten način pove jedrnato vse, kar bi nas ob tem problemu utegnilo zanimati. V poeziji izstopa predvsem B.M. s toplo in iskreno, nekam redkobesedno, a od čustva nabie-klo liriko. Tudi Severin Res kaže dokajšnjo kultiviranost, lirično cclovitost pa večkrat prelomi kakšna x'itmična ohlapnost ali prepuščanje zvočnim učinkom. Miselno in čustveno pa je Severin Res bogat. Slavko, ki je zvest sodelavec Mladike, je pesniško že dokaj dozorel. Prvotno mu je misel izpodnašala čustvo, sedaj se oboje že uravnoveša, tako da z najnovejšimi pesmimi že kar odločno stopa ob bok St. Janežiču in dozoreva za zbirko, čustvena doži-vetost je nedvomna, manjka pa še jezikovne kul NEMŠKA KNJIGA, KI GOVORI O SLOVENCIH V založbi Europa - Vcrlag (Dunaj - Frankfurt -Ziirich) je izšla knjiga »Im Kampf gegen Rom« (V boju proti Rimu), v kateri je več poglavij posvečenih Slovencem. Avtor, Klaus Gatterer, je nenavadno dobro poučen o slovenskih razmerah od Trubarja do sedanjosti. O knjigi bomo še poročali Izšla je 12.-13. številka revije »Kaplje«, ki pri naša med drugim novelo Edvarda Kocbeka »Ve-rena« in eseje Jožeta Felca, Marijana Rožanca in Marka Kerševana ter risbe Mihe Maleša. Ta zanimiva revija se dobi .tudi v Tržaški knjigarni v Trstu. Znani ameriški dramatik Tennessee VVilliams je prestopil te dni v katoliško Cerkev. Kritično poročilo o krstni predstavi Tavčarjeve farse »Red mora biti« bomo objavili zaradi tehničnih težav v prihodnji številki, enako nadaljevanje »Smrt v pomladi«. Ostali prostor revije zavzemajo poročila o prireditvah na Tržaškem, nadaljevanju Bednarikove zgodovinske razpravice o gradovih na Goriškem, Jevni-karjev pregled slovenske zamejske literature, ki sedaj obravnava mlade koroške književnike, in živahen intervju s pisateljem Rebulo o njegovem novem romanu. Kondor pa sc morda .nekoliko premalo zgoščeno razgovori ob eni izmed vedno aktualnih in bolečih točk našega sožitja z nestrpnejšimi pripadniki večinskega naroda. Z. T ZBIRKA BOŽIČNIH PESMI Ob koncertu je Zveza izdala zbirko božičnih pesmi SVETA NOČ. Zbirka obsega deset pesmi: sedem novih umetnih in tri ljudske, že znano Poslušajte vsi ljudje v Vrabčevi priredbi in Merku-jevo harmonizacijo dveh ljudskih iz Beneške Slovenije. Umetne pesmi so nastale zadnja leta; od teh so bile Vrabčeva, Maličeva in Vodopivčeva nagrajene na .natečaju za izvirno božično pesem, ki jo je jeseni 1967 razpisala Zveza. Pesmi so zlo žene za mešani zbor ali za glasove, zbor in orgle. Skladbe so na splošno lahke in se jih lahko loti vsak naš zbor s povprečno tehnično zmogljivostjo, čeprav bi videz — včasih .nakopičenost not v orgelski spremljavi in neobičajen ritem — kazi drugače. Zveza je s to zbirko hotela poživiti in prenoviti glasbeni izraz božičnim skladbam, ki so, po zanimanju in obisku božičnega koncerta sodeč, od vseh pesmi liturgičnega leta najbolj občutene in doživete, in sploh vnesti sodobnejši izraz v cerkveno glasbo, ki je po zadnjem koncilu postala tudi v narodnem oziru zelo pomembna. Zbirka je prikupna tudi po svoji zunanjosti, po grafični izdelavi platnic, po dobrem papirju in lepo napisanih notah in besedilu. Izdala in zaloižla jo je Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu. NOVA KNJIGA O DR. J. E. KREKU Dr. Vinko Brumen je izdal pri slovenski založbi Baraga v Buenos Airesu knjigo o Janezu Evangeli-slu Kreku, v kateri prikazuje njegovo življenje, delo in osebnost. Knjiga obsega okrog 450 strani. Razdeljena je v tri dele: (»življenjska pot«, »Opravljanje poslanstva« in »človeški lik«. Brumen je napisal to delo s spoštovanjem do Krekove osebnosti, a vendar s kritičnim čutom. Knjigo je opremil arhitekt Jure Vomberger. Stane broširana 4 dolarje, vezana 5 dolarjev. Naroča se na naslov Editorial Baraga SRL, Pedernera 3253, Buenos Aires, Argentina. Peta knjiga ..Vrednot” Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu je izdala (to je njena 67. izdaja) peto knjigo (zbornik) »Vrednot«, 22 strani revialne oblike, z drobnim tiskom. Knjiga vsebuje pet razprav na znanstveni višini, ki se odlikujejo po izvirnosti, napisane pa so tudi v lepem jeziku (in praktično brez tiskovnih napak). Vsebina je naslednja: Jože Velikonja: »Sodobna politična geografija in slovenska politična stvarnost«; Vekoslav Bučar: »Zagoriče — zadnji ostanek slovenskih Trubarjevih protestantov« (avtor je sam raziskoval na terenu v Zagoričah); Srečko Baraga: »Odnoi| Slovencev do Jugoslavije«; Vinko Brumen: »Naše občestvo« in Tine Debeljak: »Doneski k Levstikovemu Martinu Krpanu«. Baragova razprava »Odnos Slovencev do Jugoslavije« obsega pol zbornika in se nanaša v resnici na izkušnje Slovencev s staro Jugoslavijo od leta 1918 do 1951. V marsičem zelo dobro dopolnjuje knjigo Metoda Mikuža »Slovenci v staii Jugoslaviji«, tembolj ker uporablja Baraga vire, ki so bili Mikužu nedostopni (npr. spomini predvojnih politikov, ki so izšli šele zadnja leta, in zahodne diplomatske arhive). Iz teh zadnjih je raz brati, da je beograjska vlada zelo slabo podpirala boj Slovencev za pravične meje po prvi svetovni vojni; včasih je dala diplomatom nasprotne stran ke v Beogradu »privatno« razumeti, da tisto slo vensko potegovanje za pravične meje ni tako važ no, kar so seveda diplomati sporočili svojim po gajavcem. Zanimivo je tudi, kar piše Baraga o srbsko-hrvaškem sporazumu (Cvetkovič-Maček) z dne 26 8.1939 in o Slovencih: »iPri vsej tej mešetariji pa smo Slovenci odigrali zelo žalostno vlogo, ker ne samo, da nismo ničesar dobili, ampak nas sploh nihče ni vprašal za mnenje. Dr. Korošec ni imel nobene odločilne vloge pri sklepanju sporazuma Spominjam se še prav dobro, da je drugi dan po objavi sporazuma dr. Krek dal izjavo hrvaškim časnikarjem, češ da je sedaj Slovenija na vrsti, da se reši tudi slovensko vprašanje. Namesto tega so razni politični ljudje začeli razširjati v javnost mnenje, da bo oddelitev Slovenije slabo vplivala na inozemstvo, ker bi bila obrambna moč države oslabljena. In Slovenci smo takoj utihnili, posebno še politiki, slovensko vprašanje pa se je odložilo »ad Calendas Graecas«. »Baraga pristavlja, da so velesrbski in nekateri vojaški krogi dr. Korošca izigrali. Baraga tudi dokazuje, da je bil puč 27. marca 1941 v Beogradu v resnici puč velesrbskih generalov proti sporazumu s Hrvati (ki ga je begunska, skoro samo srbska vlada v Londonu res preklicala) in ne proti pristopu Jugoslavije k »Osi« Ber-lin-Rim-Tokio. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom V soboto, 18. januarja ob 16. uri DANILO GORINŠEK RDEČA KAPICA otroška igra v treh dejanjih V nedeljo, 19. januarja ob 16. uri - Abonmared okoliški V ponedeljek, 20. januarja ob 20.30 uri - športni abonma V sredo, 22. januarja ob 20. uri - Dijaški abonma JOSIP TAVČAR RED MORA BITI farsa v dveh dejanjih Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacija na telefonu 734-265. GOSTOVANJE OPERE HRVATSKEGA NA. RODNEGA KAZALIŠTA IZ ZAGREBA DMITRIJ ŠOSTAKOVIČ KATARINA IZMAJLOVA opera v 4 dejanjih (9 slik) V petek, 24. januarja V soboto, 25. januarja V nedeljo, 26. januarja ŠPORT MED NAŠO MLADINO BOR Z ENO NOGO ŽE V A LIGI Namiznoteniška ekipa Bora je preteklo nedeljo premostila najtežjo oviro na poti v A ligo. Pre magala je na domačih tleh močno ekipo Nosati iz Bergama in ostal s tem sam na vrhu lestvice. Borovci so v Trstu ponovili rezultat 6:3, ki so ga žc dosegli v Bergamu. Ponovno sta se izkazala Edi Bole in Edi Košuta, ki sta premagala vse tri nasprotnike. Le od njiju je odvisno, če bo Boru letos le uspel toliko zaželeni vstop v najvišjo ligo. Cc bosta oba ohranila tudi v preostalih srečanjih Prvenstva sedanjo odlično formo, bi morala biti A liga takorekoč že v žepu. Paziti pa bosta morala Ptedvsem v povratnem srečanju z ekipo Fasolia iz Bergama, proti kateri je Bor doživel svoj edini po-taz predvsem zaradi nerazpoloženosti Boleta. Prepričani pa smo, da se bo Bole v Bergamu primerno maščeval in premagal vse tri nasprotnike, ki mu gotovo niso dorasli. Nevarna je tudi tržaška okipa C.G.S., vendar bodovci so jo doslej vedno Pteniagali in tudi v povratnem kolu letošnjega Prvenstva bi jim zbaga ne smela uiti. Ostali dve L‘kipi Recoaro iz Bočna in Fiorente iz Luga pa sta za Borovce vsekakor prešibki. Upajmo torej, ta bodo Borovi namiznoteniški igralci zdržali do konca prvenstva in dosegli končno napredovanje v najvišjo ligo, kar bi pomenilo brez dvoma izre den uspeh slovenskega zamejskega športa Bor - Nosati Bergamo 6:3. POSAMEZNI REZULTATI: E. Košuta - Allieri 2:1 (—13, 13, 201 Tomšič - Santus 0:2 (16, 18) Bole - Scarpellini 2:0 (18, 13) Košuta - Santus 2:1 (—19, 17 13) Bole: Allieri 2:0 (13, 18) Tomšič - Scarpellini 0:2 (18, 19) Bole - Santus 2:0 (9, 16) Košuta - Scarpellini 2:1 (—21, 18, 19) Tomšič - Allieri 1:2 (13, —16, II) v DRAMATIČNEM srečanju bor klonil TRŽAŠKIM gasilcem bit !|ak0 naP°tega in borbenega derbija tržaški Iju-teUt odbojke verjetno še niso videli. Borovci so P*oti someščanom zaigrali izredno in klonili le po Prtih razburljivih setih. Gotovo je bila to najbolj-sa tekma plavih v letošnjem prvenstvu in le po-Plan j kanje menjav jim je preprečilo zmago. V od-0c>lnem setu so namreč že vodili z 9:1, ko jim je zmanjkalo moči. Medtem ko je trener Gasilcev mo poslal na igrišče dva sveža igralca, si tega ,or m mogel dovoliti. Nasprotniku je tako uspelo zbrati kar 13 točk zaporedoma, medtem ko Borov-m tudi zaradi precejšnje smole niso dosegli niti L'ne. Z zadnjimi močmi so plavi sicer znižali na 12:14, več pa niso zmogli. Vendar dali so vse od sebe in so vsi vredni iskrene pohvale. Predvajali so za B ligo res vrhunsko odbojko. Končni rezultat: Bor - Gasilci Trst 2:3 (—14, 8, —13. 6, 12) KAJ JE KRIVO Slovenski smučarski skakalci so letos na med narodnih tekmah pooplnoma odpovedali. Zdaj se diskutira o vzroku. Verjetno jim manjka pravilnega treninga, tako da ne morejo razviti svojih talentov. Slovenski mladinski skakalci redno zma-gugejo na tujih skakalnicah, ko pa odrastejo, se znajdejo v ozadju. Muraii bi verjetno več trenirati v tujini pod vodstvom tujih mojstrov, da bi se : ognili šabloni, Ki jih zdaj tlači. Letos so odpovedali tudi hokejisti »Ječenic« in si doma in v tujini že v veliki meri zapravili staro slavo. Skoro redno so na tekmah tepeni, prema gali so jih celo Zagrebčani... Tu pa vzroki niso dobolj znani, verjetno so najbolj psihološki. Na splošno se že vsa leta opaža pri slovenskih športnikih (to ne velja npr. za tržaški »Bor«) značilnost, da skoraj nikoli ugodno ne presenetijo slovenske javnosti, ki spremlja njihovo delo. Pač pa jo skoro redno razočarajo. Tisto, kar jim najbolj manjka, je najbrž morala in prava športna zavest. V hipu, ko bi morali dati največ od sebe, omlahnejo in se dajo premagati, tudi če so favoriti. Tu ne pomaga niti denar, niti tehnika, niti trening, ampak prava športna, moralna in narodna vzgoja, da se bodo slovenski športniki zavedali da ne tekmujejo samo zase ali za svojega trener ja, ampak da predstavljajo na nek način na šport nih stezah tudi svoj narod in njegovo čast. katerimi je plastično prikazal svoje zamisli glede sodobnega oblikovanja in urejanja vrtov. Predavanje ni mogoče ustrezalo priča-j kovanjem nekaterih, treba pa je povedati, da je predavatelj s tem, da je podal nekak prerez skozi izredno obširno področje oblikovanja vrtov, urejanja evetličarsgih nasadov in o laslonostih in negi posameznih vrtnih rastlin, posredoval na izčrpen način več kot dragocene informacije s tega za marsikoga še precej neznanega področja. S posebnim zadovoljstvom smo ugotovili, da se GOSPODARSTVO PREDAVANJE O OBLIKOVANJU VRTOV V Gregorčičevi dvorani v Trstu je bilo v torek predavanje, ki ga je skupno s Kmečko zvezo priredil Slovenski klub. številnemu občinstvu je predaval o oblikovanju vrtov in o urejanju cvetličnih nasadov inž. Jože Strgar iz Ljubljane, ki je najprej v ponedeljek na Proseku in nato še v sredo v Zgoniku držal predavanje o tulipanih na Holandskem in pni nas. Svoja izvajanja je predavatelj dopolnil z vrsto učinkovitih barvnih diapozitivov, s Naročnike, ki še niso poravnali naročnine, opozarjamo, naj to store čim-prej. Poravnajo jo lahko ali na upra- vi lista ali po poštni položnici, ki jo dobe na vsakem poštnem uradu. Uprava Strgarjevo pojmovanje o sodobnem vrtu u-jema s tistim, kar v Evropi razvijajo najboljši predstavniki vrtne arhitekture. Zelo smo bili tudi veseli poudarka, ki ga je dal inž. Strgar, kol sourednik mesečne revije NAŠ VRT, potrebi po čim tesnejšem sodelovanju vseh slovenskih, posebno tudi zamejskih strokovnjakov s področja oblikovanja vrtov, cvetličarstva, sadjarstva in ze-lenjadarstva. Vr. TEČAJ ZA ČEBELARSKE STROKOVNJAKE Na sedežu državnega inštituta za čebelarstvo v Bologni (via S. Giacomo 9, 40126 — Bologna) bo od 10. do 19. februarja tečaj za čebelarske strokovnjake. Tečaj bo posebej obravnaval vprašanja čebelarske patologije, medu in vezi, ki obstajajo med kmetijstvom in čebelarstvom. K izpitu, ki daje pravico do diplome čebelarskega strokovnjaka, bodo pripuščeni samo tisti, ki že obvladajo čebelarsko tehniko m ki bodo opravili sprejemni kolovdij. Ta se bo vršil 8. februarja. Prošnje je treba dostaviti do 5. februarja. SLOVENSKI PRIMORSKI KOLEDARJI Bibliografijo sestavil in uvodno študijo napisaljMARIJAN BRECELJ ■ 1 ■ v. Koledarji in njim sorodni tiski (pratike, vede-Zl' zapisniki in podobno) so le del celotne primorske bibliografije. Oznako »slovenski« je bilo treba dodati, ker so v dobi med obema vojnama, ne-pa tudi prej in pozneje, izhajali na Primorskem tudi hrvaški koledarji (Danica, Jurina i kranina, Istranin, Zabavnik idr.), tiskani v Go-r'ci in Trstu, da ne omenimo ppdobnih italijanskih in furlanskih publikacij. »Primorski« pa poceni geografsko ozemlje ISovenskega Primorja in ?’? v glavnih črtah sklada s pokrajino Julijsko krajno, ki je bila 25 let pod italijansko okupacijo. lako stališče so zavzeli nekateri vodilni slovenski geografi (-Melik, Savnik idr.), ne glede na to, c|a so se ali se še pojavljajo stremljenja, posebno S obmejnih pokrajinah tega ozemlja (Idrijsko in Notrarijsko), ki v različnih dobah in iz različnih, Pogosto tudi negeografskih nagibov, težijo drugam, ne na Primorsko. Slejkoprej se bo (in dosedanji vodilni bibliografi so tisk tega področja ved-no tako obravnavali) pojem »primorski tisk« mo-ral obdržati v tem obsegu, kajti v nasprotnem Primeru bi morali govoriti o primorskem tisku Posameznih dob; tako bi enkrat tiski npr. iz Idrije ali -Postojne bili primorski, v drugi dobi spet Iz dovolj tehtnih razlogov sem vključil v bibliografijo (popis) tudi nekatere koledarje, ki niso bili tiskani na Primorskem, vendar so bili ali namenjeni Primorcem ali pa so njihovi sodelavci bili v pretežni meri Primorci. Seveda sem to jemal precej ozko. Upoštevati npr. Koledarje Mohorjeve družbe (celovške, prevaljske, celjske), ki so bili namenjeni vsem Slovencem, predvsem za dobo pred 1925, torej tudi Primorcem, ne bi imelo smisla, kakor sem se po drugi strani zavedal, da ne kaže vključevati nekaterih enot, pa čeprav jih je izredno majhno število, ki so bile na Primorskem le tiskane, namenjene pa celotne-.mu slovenskemu knjižnemu trgu. Vendar sem te vključil pač zaradi tega, ker izhaja bibliokraf predvsem s stališča kraja tiska, in se ne more istočasno oziarti na vsebino. -Primorski koledarji so izhajali skoraj vselej v izrednih razmerah. Preveč bi se uvod razvlekel, če bi hoteli orisati položaj primorskih Slovencev v posameznih dobah, posebej še v najhujši in najtežji — v dobi fašistične okupacije med obema vojnama. Morda eno samo bežno misel: da imamo Primorci toliko koledarjev, se moramo »zahvaliti« tudi tujemu pritisku; čim močnejši in predrznej-ši je postajal, tem budnejša je skušala biti rast - beri: odpor slovenske pisane besede. 'In taka pisana beseda, ki je domačega človeka spremljala skozi vse leto, dan za dnem, je bil koledar, je bila pratika, je bil zapisnik. V tem moramo videti tudi ogromni narodnostni pomen, ki so ga imeli koledarji, pa čeprav še tako spromni, pa čeprav le nosilci svetniških imen, kmetijskih in praktičnih navodil ter oglasov. 2e samo zaradi tega so bili primorski koledarji še vse kaj drugega. Medtem ko se noben drug od slovenskih koledarjev ne more pohvaliti — vsaj v novejši dobi — da je bil poleg svoje osnovne funkcije še berilo, vadnica in se pravi to, kar s skupno besedo onzačujemo — učbenik, s tem se lahko pohvali primorski koledar. Za ponazoritev tega bom moral seči kar v spomine na otroška leta. V njih je tudi spomin na to. Dolgi zimski večeri (na vasi ali v trgu ali v mestu, vseeno kje, saj se je to godilo povsod), člani družine so pretežno doma, nekdo od starejših — oče, mati, teta — bere, bere nekaj v sveti tišini, to so besede kakor ob veliki maši, slovesne, a toplo domače — to je domača govorica, to je — slovenska beseda, to je — pesem. Saj so tudi drugi jeziki ustvarjeni za sporazumevanje med ljudmi, saj se da tudi v drugih jezikih vse, ali skoraj vse povedati, saj so tudi nekateri drugi jeziki pojoči — a le eden je bil jezik, ki je bil nam podarjen v dediščino za resnično sporazumevanje, le v enem jeziku je bilo moči povedati vse in vsako stvar, le en jezik nam je takrat pel — slovenska beseda... Čakajte! Slovenska beseda, a še ta z majhno izjemo, slovenska beseda v primorski knjigi. (dalje) mzai 19 ZGODBA O i- Bučku 7 oo p Z Z a .2 s O > -T3 OJ 3 ‘C C. o. C/J 1» D 3 *3 ••—j rt O rt O u< •>o 3 _3 rt Ui N rt C^ O 0) u p rt o. C/) O > p (73 D O *G > & o •22, £ ’o T3 .u 1/5 .2 « c c rt T3 rt C C d *? iS iŠ *? T’ (ri 5 °£.S n C • —, C N > rt O K > 3 >N Si u 11 i Sl M »U ’U OJ O O 3 O Pi flaB^ s c .§ 3 3 u _ a E 03 U ■ X> rt . N c * & N 9 O M 00 rt • 3 C c £ O 1> ^ r3 u o cx .y o O* «1 .P ts Ou ^ ^ ° rt 'S 3 C «3 3 & C/5 ~ CJ -L-' I 3 O * m "i 1 rt 3 T3 O OU o p* >o 3 PQ T3 N 3 cg cx "d > ^ i» o £ ^ rt > N ig>g CZ) _ X d 'd »p *-■ o h a c ., o u “ V •»—> C IS'! CQ =* r? rt S ‘S O 2 ^ TJ 0O N -Q_, >N V) a rt c (U o -i rs > ■o m P, N ^ O r4 00 £ 04 >u a vi O ^ > c e-d l'g° £’S g • *^>o i rtS s T3 >C/3 3 i! X j: N -tj rt aj N C rt O 00 o - >w a .-j rt o ~ ^ ‘rS -• Ih ^TJ 3 4-J a_j D •—> ■£ 3 U o O ••—> D O Ph J a ra ^ rt trt »u c D rt V » -s _rt h rt "oo rt > J2 d E 3 ol rt O Ji2 CA rt rt a qj U vi f rt >c/5 (D E ?- 0> 1> C/) ‘»“i o c/3 rt 1) 0) a CQ oo