lit*aji New York. New Haven & Hartford železnice ter štrajkujo-emii delavci prišlo je včeraj na diviziji Berkshire—Naugatuek do pretepu. Železniia je tam najela skahe. nakar .-*> ^e štrajkarji iz Derbyja in oi ilrugod napotili tjekaj. kjer je prišlo do vročega boja. Štrajkarji s«> W.ali v gore- IS je arHovanih. Philadelphia. Pa.. 30. maja. Štrajk obrežnih delavcev Merchant- & Miners Company je zgubljen, kajti mnogo jih je pričelo z delom. Kazne par-nike so medtem nakreali italijanski dkabje iz Baltimore. liOiiisville. Ky., 30. maja. Maši-nKti I/ouisville & Nashville železnice v tukajšnjem mestu so pričeli štraj-kati. Oni zahtevajo pripoznanje unije Ln izboljšanje plače. BiddeforJ, Me., 30. maja Peppe-rell Manufacturing Company in York Manufacturing Company sta svojim 6000 predileem in tkalct-n povišali ptaoo za 5%. ifciutha. Neb.. 30. maja. Burlington želesnica je dovolila svojim vslužben-c10% j »ovijanje plače, ktero dobe vki vaiudbenci zapadao in iztočno od Miti«ourija. PREMOG ARJI NAMERAVAJO ŠTRAJKATI. S šfcrajkom preti 40,000 premogarjev. Pr.t.->mirg, Pa.. 31. maja. Nad 40 ti.-^iircmogarjev tukajšnjega okraja tu<4ikega premoga je zapretilo, da b-*io v soboto pričeli s št raj kom, ako latinski rovov ne privolijo v njihove ženeve. Premoga rji zahtevajo, da se avt'uuati«'ni stroji, kuere >o sedaj uvedli shaker dumi*), takoj odpravijo, ker \ sled strojev zgube. {>o 17 centov pri toni. Lastniki rov«»v so za. pretil i. da ne b.»lo ni jedne^u s t raj ka rja v/.eli nazaj, ak > pričo«► s štrajkom. 330 LET JEČE. Blagajnik Enterprise National banke zamore dobiti toliko let. Pittsburg, Pa., 31. maja. Tukajšnje porotno sodišče je spoznalo bivšega blagajničarja Enterprise National banke v Alleghenyju, Harney a, krivim in sicer na vseh 33 obtožb. Maksimalna kazen za vsako obtožbo znaša lOletno ječo in tako zamore Harvey biti obsojen v 3301etno ječo. Harvey je obdolžen, da je ukranlel dva milijo na dolarjev. Leopard v Centralnem parku ušel Nikolaj, mladi leopard v Centralnem |wirku v New Tforku, ki j«- bil pred tremi tetini rojen, hotel je imeti včeraj praznik. Kadi tega se je stisnil in srečno prišel med železnimi ifrogi svoje bajte na prost«. Nek paznik je mladega leoparda p»knl z veliko košaro in to je leopardovo mater tako vjezilo, da je pričela divje skakati in rujoveti. Ko je dobila tuna nazaj, se je zopet pomirila. Rfnwtr*lba smodnika. V prwnogovem rovu Farnsworth pri Kullivanu. Pa., se je pripetila raz-etmfba smodnika. Dva dečka sta ob-Ječsla na mestu mrtva in trije drugi ee ranjeni. Trupla prvih dveh je raztrgalo v komade. Novi parobrod "Aostro-Americane". V NEW YORK JE DOSPEL IZ TRSTA V PRVIČ PAROBROD ♦'LAURA''. Lep napredek imenovanega parobrod-nega društva. MNOGO NASELJENCEV. I V New York je dospel minolo sredo v prvič novi komfortni potniški par-nik au-Mro-ameriskega parobrodnega društva, imenom Laura. Novi parnik je največji in najelegantnejši, kar jih pluje med Avstro-Ogrsko in Ameriko. Pri gradnji tega parnika je družba gledala v prvej vrsti na udobnost potnikov .zlasti pa onih medkrovja. Slednji imajo na razpolago veliko obedno dvorano in drugih udobnosti, kakorš-nih niti pri družili družbah ni najti. Glavno pri vsem tem pa je. da se ljudje, ki prihajajo iz Avstrije, na parniku počutijo domače, kajti skrb-ljeno je. da dobivajo domačo hrano in tudi vino po dvakrat na dan. Parnik nosi 3500 ton in na njem je prostora za 1600 potnikov ITI., za 85 IT. in za 50 T. razreda; vožnja iz Trsta do New Yorka traja 12 do 14 dni. Moštvo je izključno hrvatsko in sicer od kapitana z imenom Zar do zadnjega mornarja, tako da se zamore vsa-k'do na parniku pomeniti po domače. Novi parnik pomenja za družbo lep napredek, to tem bolj, ker se gTadita sedaj za njo še dva krasna in velika parnika, ktera bode t a tudi plula med Trstom in New Yorkom. Ako pomislimo, da so bratje Kozulič ustanovili, oziroma reorganizovali družbo šele leta 1904 in sicer s tremi parniki, da družba od avstrijske vlade ne dobiva subvencije in da ima kljub temu že 3(3 parnikov, je to gotovo kar najlepši napredek in tiiii uspešna konkurenca za druge družbe, ktere, dasiravno niso avstrijske, dobivajo od Avstro-Ogrske izdatno podporo. V minolem letu so družbeni parniki prevozili 30 ti-<>č potnikov, ktero število se bode pa letos pomnožilo gotovo na 50.000 osob. Od avgusta nadalje bode družba u-vedla tinli redno potniško službo med New Orleansom, La., in sieer mesečno. Morala v Panami v reverendovej luči. REVEREND FERGUSON NI ZADOVOLJEN Z ŽIVLJENJEM NA I S T M U. Vladini uradniki žive po njegovem zatrdilu nemoralno. POŽIGI. HLLIOI dolarjev so le Slovenci in Hivatje poslali v staro domovino po Fr. Sakserju, 109 Greenwich St., New York, a nijedcn ne more tožiti o zgubi. &ato naj se vsak Slovenec na njega obrne. SENATOR FORAKER IN PREDSEDNIK ROOSEVELT. V svojem govoru v Ohio je Foraker neprestano napadal predsednika. Steubcnvile, O., 31. maja. Včeraj je senator Foraker govoril daljši govor pri vojaškem spomeniku v spomin padlim vojakom. Pri tem je večkrat napade! predsednika, ne da bi imenoval njegovo ime. Med poslušalci je bilo tudi kacih 200 zamorcev, kteri so mu navdušeno ploskali. Foraker je trdil, da državljanska vojna ni nastala izključno radi suž-njištva, temveč radi različnega tolmačenja zvezine ustave. Sle* 1 daje ni jednemu človeku pravo, določati, kaj je pravilno, kajti to je delo ljudstva, ker inače se mora način naše vlade spremeniti. Potem je govoril tudi o tretjem terminu predsedovanja" Predsednik Diaz v Mehiki je občudovanja vreden mož, toda Mexico je le še jk> imenu republika. Naše ljudstvo v kaj tacegra ne sme privoliti in vsakdo, kteri l>o izvoljen predsednikom, mora prepustiti ljudstvu, da mu izbere naslednika. Stroški za nemške kolonije. Proračunska komisija nemškega državnega zbora je izrazila željo, da se napravi pregled stroškov glede vzdrževanja nemških kolonij. Koncem leta 1906 so stale: Vztočna Afrika 91 milijonov mark, Kamerun 25,5 mil. mark. Togo okolo 4 mil., Južno-za-padna Afrika 94 mil., Nova Gnineja 7 mil., otočje v Avstraliji 2,50 mil., Samoa 1,4 mil., Kiaučau 102 milijona mark. K temu pride še vsota, ki jo je Nemčija plačala za Karoline 20 milijonov mark; trošek za udušenje u-stanka v Vztočni Afriki 3 5 mil. mark in v Juino-zapidnI Afriki 640 milijonov, to znaša. skupno 890 mičjonov mark. Chicago, HI., 31. maja. Rev. Wm. P. T. Ferguson iz Brooklyna, vodja lista "Defender", naznanja, kako nemoralno žive uradniki pri gradnji panamskega prekopa. Po njegovem zatrdilu so uradniki vsi lahkoživci in "grafterji". V Colon u je kacih 300 ffostiln in v Panami (mesto) jih je U00. O tem je seveda zvedela tudi vlada. in ona zanikuje vse reverendove trditve, kakor je svojeeasno zaniko-vala znana poročila Poulney Bigelo-wa. kteri se je mudil v Panami le par ur. — Rev. Ferguson je pa bil na Istmu skoraj štiri tedne, in ves čas je preiskoval tainošnjo moralo. Med drugim poroča tudi o nekem Jackson Smithu. Slednji je vodja oddelka za delo in stanovanja. Svojo službo je dobil, ker je imel — hipnotično oblast nad bivšim glavnim inženirjem Stevensonom. Siplošno se trdi, da je "dospel v Panamo kot begun iz Ecuadorja v nekem praznem kotlu. V njegovem oddelku ni druzega nego "graft". Nedavno je zgorelo neko skladišče. Na hidrantih so viseli napačni ključi in splošno se trdi, da je skladišče zgorelo, ker je bilo treba prikriti velike tatvine Mr. Smitha. Smith je pred par meseci importi ral večje število žensk iz Martinique v nemoral ično svrho. Te ženske žive sedaj z zamorci kot žene. Velik požar v Easthamptonu. L, I. ZGORELA JE TAMOŠNJA POŠTA ŠKODA ZNAŠA 200,000 DOLARJEV. Postne pošiljatve in pisma so k sreči rešili. RANJENCI. Hasthampton, L. I.. N. V.. 31. ma ja. t) polunoči je nastal na glavnej ulici tukajšnjega mesta velik požar, kieri je razdejal i>oštno poslopje in napravil za 200,000 dolarjev škode. Na ]Hišti se je posrečilo rešiti vse poštne pošiljatve in tudi pisma. C. \V. Edwards je padel raz streho svoje hiše in si zlomil roko. Miss Annie Swain, pomožna poštarica, ter telegrafistinja Constance Haines sta se pri reševanju poštnih predmetov posebno odlikovali in sta prinesli vse pošiljatve na varno, dasiravno je bilo poslopje nad njima že v plamenu. Ukradena deklica. Elmira, N. Y., 30. maja. Trinajst letna hčerka farmerja Conclina, Char lotta, je neznano kam zginola in včeraj so farmerji ves gozd v okolici preiskali. Z njo zajedno je zginol tudi bivši kaznjenec Van Horn, ki je delal na farmi njenega očeta. Nek sosed trdi, da je videl, kako je Van Horn vodil deklico v gozd. Sedem duhovnov ranjenih. Wilkesbarre, Pa., 31. mam. Ko so včeraj tukaj postavili temeljiR kamen za katoliško Marijino cerkev, se je podrl oder, na kterem je bilo 60 oseb, ktere vse so padle 12 ciljev globoko. Med temi je bil tudi Škof Hoban iz Scrantona, toda zgodilo se mn ni ničesar. Ranjenih je le sedem duhovnov* IKo sl namenjeii im 4trekt all pa v Ameriko vzetL in vožne cene na: FRANK Orccawkh St, New Ystfc, N. V, ker tu bodel najpoiteneie in najbolje postreien. Fr. Sakšer je priznam sastop-aikvseb in-pitnik puobrodnah draw Južne republike. Mexico in Guatemala. NAPETOST MED OBEMA REPUBLIKAMA JE ŠE VEDNO VELIKA Izjava o položaju; mehikanski poslanik je mnenja, da ne ^»ride do vojne. ZBIRANJE ČET. Washington, 31. maja. Mehikanski poslanik, seiior Creel, je izdal izjavo, da uako dokaže., čemu zbira Mexico svoje vojaštvo ob guatemalskej meji. Tam je pričakovati vsak treuotek. da se prične boj med četami obeh re-pubjik. Mexico izjavlja sedaj, da bode skrbela za koristi vseh ljudstev v Gnatemali. Guatemala je poslala na svojo severno mejo tudi mnogo vojaštva in tako je boj skoraj neizogiben* Mexico je ogorčena radi umora bivšega guatemalskega predsednika Barrilasa, to tem bolj, ker je znano, da je Guatemala sama provzročila ta umor, radi česar je zahtevala, da se jej izroči provzročitelje umora. Guatemala je pa to odklonila. Guatemala Ciudad, Guatemala, 30. maja. Dopisnik ''Associated Press" je med tukajšnjimi diplomati poizvedoval o zaroti proti predsedniku Cabrera, oziroma tozadevnimi areta cijami. Dasiravno tudi pri diplomatih ni bilo mogoče mnogo zvedeti, se zatrjuje, da diplomatje ne bodo skupno nastopili v prid aretovancev, kte re bodo pri prizivnem sodišču še enkrat javno sodili. Med zarotniki je tudi nek Nemec, kterega še niso sodili, ker je blazen in tako neodgovoren za svoja dejanja. Santiago de Cuba, 31. maja. Tukaj je prišlo včeraj do krvavega boja med orožniki in štrajkujočimi rudar ji. Na vsakej strani so bile tri oso-be ubite. Šte vilo ranjencev ni znano. Štrajkarji so skušali par areto-'vanili tovarišev s silo rešiti in tako j«1 prišlo do boja. ODKRITJE LAWTONOVEGA SPOMENIKA Glavni govor je govoril predsednik Roosevelt. Indianapolis, lndpira izseljevanje čifutov v Zjed. države. Petrograd, 30. maja. Komisija, ki se bavi z bodočim načinom uprave otoka Sahalina. je sklenila dovoliti, da se na Sahaliuu zamorejo v bodoče tudi tujci naseljevati. Za pridobivanje rudnin morajo imeti inozemei dovoljenje finančnega in poljedelskega niinisterstva. Iz Avstro-Ogrske. Fran Josipove skrbi. VSLED IZIDA DRŽAVNOZBOR-SKTH VOLITEV IN NOVEGA PARLAMENTA JE CESAR V STRAHU. Boji se, da bi socijalni demokratje ne dovolili denarja za vojsko. NEMCI NEJEDINI. Razne novosti iz inozemstva, V PARIZU NAMERAVAJO VSLED PODRAŽENJA PŠENICE PODRAŽITI KRUH. Norveška kraljeva dvojica v Parizu v smrtnej nevarnosti. RAZNOTEROSTI. 109 6104 at Clair Ave. B&, USTAJA NA KITAJSKEM. Rodbino necega kitajskega generala so nagnali v vodnjak. Canton, Kitajska, 30. maja. V okolici Swatowa so ustaši te dni vjeli rodbino necega kitajskega generala, na kar so jo brez povoda prisilili, da se je utopila v nekem vodnjaku. Iz Cantona so poslali 1300 vojakov v Swatow. Swatow, 30. maja. Revolucijonarji so izdali proklamacijo, s kteio izjavljajo, da ustaja ni naperjena proti inozemcem, niti proti ljudstvu, temveč jedino proti vladi. Revolucijouarji so sklenili, vsa vladina poslopja po-žgati in ubiti vse uradnike. Misijonarske postaje so dosedaj pustil v mru, le nemške misijonarje so pregnali. Položaj je zelo resen. Vlada pošlje semkaj topničarke. Washington, 31. maja. Mornarični oddelek je poslal poveljniku topničarke Helena, ktera se mudi v Fuchowu na Kitajskem, povelje, naj takoj odpluje v Amoy, kjer se je pričela ustaja.. Namen topničarke je, čuvati ta-mošnje ameriške koristi V Amoy je poslala tudi Anglija jedno vojno la-dijo. Kanton, Kitajska, 31. maja. Med provincijalnim vojaštvom in četo n-stašev prišlo je do krvavega boja, v kterem so zmagali vojaki. Ustaši so zgubili nad 100 mrtvih. Ustaški vodja je vjet. Dunaj. r*>0. maja. Cesar Fran Josip je radi izida državnozborskih volitev. oziroma novega parlamenta, v kiereon so veakeijonarji (klerikalci) v manjšini, dočim imajo socijalni demokratje in liberalci večino, v velikih skrbeh. f>n se boji, da naprednjaki ne dovolijo potrebno svoto denarja za vojaštvo iti radi tega je pozval mi-nisterskega predsednika, naj mu poroča o položaju. Ministerski predsednik mu je zatrdil, da socijalni demokratje ne bodo nasprotovali pro-računui Vodje Nemcev, oziroma nemških strank skušajo sedaj pod vodstvom ministra Pradeja Nemce zjediniti, ker inače se Nemcev napram slavjan-skej večini v parlamentu ne more niti vpoštevati. Tz vseh krajev se pa sedaj poroča, da do sporazuma nemških strančic ne bode nikdar prišlo. Dunaj, 31. maja. V tukajšnjih političnih krogih zasledujejo z največjim zanimanjem razvoj razmer med Hrvatsko in Ogrsko. Konflikt, ki je nastal radi službenega jezika na hrvatskih železnicah, postaja vedno večji, ker je ogrska vlada sklenila, da se hrvatskim zahtevam ne uda, so slednji pripravljeni storiti vse proti Ogrski. Sedaj se je pričela splošna agitacija za popolno ločitev Hrvatske od OgTske. -V budimpeštanskem parlamentu govore skoraj edinole o izidu volitev v Avstriji. Posebno neodvisno stranko je izid presenetil tako, da so iz gubili prvotno navdušenje za volilno refonnoi Boje se, da bi prišlo preveč poslancev nemadjarskih narodnosti v parlament. Zato hočejo naprej nanovo razdeliti volilne okraje tako, da du>be mesta z madjanskimi volilci več mandatov. Potemtakem se volilna reforma ne predloži parlamentu pred prihodnjo pomladjo. Kar se tiče nagodbenega pogajanja z Avstrijo, ne verujejo v neodvisni stranki, da bi se mogla nadaljevati preje nego v polovici junija, ker mora ogrska vlada šele proučili avstrijski elaborat in ker avstr. vlada ne bode mogla za sedaj ničesar obljubiti. Karantena proti Havani. New Orleans, La., 30. maja. Ladije, ktere prihajajo iz Havane, Cuba, morajo v karanteno, ker se je na Cobi pojavila zopet ramena mrzliea. ŠTIRIDESET RIBIČEV UTONILO. Pred dvema meseci so odpluli na Grand Banks in se niso več vrnili. North Sydney, C. B., 30. maja. 40 francoskih ribičev iz St. Pierre, Mi-quelon, ki so pred dvema meseci odpluli na Grand Banks na lov, se ni več vrnilo in oblasti so jih proglasile za izgubljene. Ribiči so bili na jadranki Eli Girar-din in Le Fleme, kteri obe sta brez sledu zginoli. Vojna ladija D'Estreee jih je več tednov zaman iskala. Obe jadranki sta se najbrže v aprilskih viharjih z moštvom vred potopili. Pariz, 30. maja. Ker se je pšenica zelo podražila, vsled česar je postala tu'di moka dražja, in sie^r za 7 frankov in 50 centimov pri 100 kilogramih. bodo sedaj tudi peki podražili kruli za 25 centiinov pri funtu. Pariz, 30. maja. Norveškej kralje-vej dvojici, ktera .-<• mudi tukaj, pripetila se je v ("era. j nezgoda. k< sta zajedno s predsednikom Falličre-cm i,b-iskala Versailles. Ko sta -< krni. iea ill predsednikova žer.a jm-1 j-.H p. ti.o-stu, ki vodi preko jezera Marie Antoinette. so se vsi štirje konji .»plašili. Jeden konj je padel v vodo in temu sta sledila še *dva. General Miehel, ki se je vozil z njima, je hitro odprl" vrata kočije in spravil obe ženski na kopno, na kar je tudi kočija padla v vodo, ktera pa k sreči ni globoka. Konje in kočijo so dobili kmalo iz vode. Pariz, 31. maja. Policija je tukaj prijela tolpo ponarejaleev denarja, ki je v mestu izdala za najmanj $20,000 ponarejenega srebrnega denarja. Med ponarejalci je mnogo delavskih vodij. Madrid, 31. maja. Dediči pevke Elene Lanz, rodom Čehinje, ktera j« bila ljubica očeta kralja Alfonso, s kterim ima dva sina, tožijo sedanjega kralja za zapuščino in za izvršitev določb testamenta pokojnega kralja, Belgrad, 31. maja. V Skoplju so uporni turški vojaki zasedli poštna in brzojavni urad ter brzojavili svoje pritožbe v Carigrad. Skopeljski vali ni pustil uradnikom pritožbe sporočiti sultanu, na kar so vojaki sami to gorili. — Tihotapstvo z Japonci. Tucson, Ariz., 30. maja. NaselniSki uradniki so zaprli 2o milj južno od tukaj 20 Japoncev, kteri so se utiho-tapili preko mehikanske meje. Vsi prijeti Japonci imajo spominske medalje za službovanje v rnsko-japon-ski vojni. Sneg v Vermontu. St. Allans. V t.. 30. maja. V severnih in osrednjih pokrajinah Vermon-ta je 11a višinah zapadel sneg. Toplomer je kazal včeraj 32 stopinj nad ničlo. Čudna stava. St. Louis, Mo., 29. maja. Dne 4. julija se bode pri konjski dirki v Prie-ster 's Parku, 111., završila čndna stava. Gre se namreč za o sobo neke gospodične. Minolo nedeljo je videla Miss Burs pri konjski dirki, kako je konj Robbie G. zmagal za celo konjsko dolžino in v šali je vzkliknila jockeyu Frank Grimesu: "V drugič tega ne morete storiti!" Jockey je takoj pozval gospodično k stavi in ker zakon prepoveduje staviti za denar, morala je Miss Burs zastaviti Bvojo lastno ose-b . Pri nekem notarju sta potem podpisala pogodbo, glasom ktere se mora gospodična, ako zmaga konj Robbie d, na diifeilSUu poročiti z imenovanim joekeyttt. KRETANJE PARNIKOV Dospeli so: Laura 29. maja iz Trsta s 1682 potniki. Moskva 30. maja iz Liha ve s 1373 potniki. Main 30. maja iz Bremena. Pretoria 30. maja iz Hamburga. Dospeti imajo: Caronia iz Liverpoola. Oeeanic iz Liverpoola. Neckar iz Genove. Badenia iz Hamburga. La Savoie iz Havre. Umbria iz Liverpoola. New York iz Southampton. Blueeher iz Hamburga. Francesca iz Trsta. Kaiser Wilhelm II. iz Bremena. Grosser Kurfuerst iz Bremena. Vaderlamd iz Antwerpeua. Noordam iz Rotterdama. Ethiopia iz Glasgowa. Bovic iz Liverpoola. Odpluli so: Deutschland 30. milja v Hamburg. La Lorraine 30. maja v Havre. Slavonia 30. maja v Reko. Odpluli bodo: Kroonland 1. junija v Antwerpen. St. Paul L jnn. v Southampton. Lucania 1. jtm. v Liverpool. Columbia 1. jun. v Glasgow. Bata via 1. Jtm. V TTamKurg Princess Irene 1. jnn. . v Genovo "GLAS NARODA" Ltot slovenskih delavccv v Ameriki. U daj« slovensko tiskovno druitro FRANK SAK-EI^ predsednik VIKTOR VALJAVEC, tajnik. (nkorporirano v državi New York, dne 11. julija 1906. -a leto velja list za Ameriko ... $3 00 .' E?1 leta............. 1.50 U Evropj, za vse leto.......4.50 " pol leta.......2.50 1 " " četrt leta...... 1.75 / Evropo pošiljamo list skupno dve ___številki. "^LAS NA KODA" izhaja vsak dan u-vzemš' nedelj in praznikov. "OLAS NARODA" ("Voice of the People") sjcd every day, except Sundays an.I Holidays. TO Subscription yearly $3.00. Published by the .LOVENIC PUBLISHING COMPANY incorporated under the laws of the State of New York. Advertisement on agreement. ' i og ase do d esc t vrstic se plača 30 i) >Mi'«i hrt :: podpisa in osobnosti se i •• se blagovoli pošiljati po " • v 't dr r. ' ' '' • n-bl kraj a ni ročni kov In;i,> 1 m tudi prejšnje bivali-/ i i «*a hitreje najdemo ' aslor-- 'in i*« i'"šiljatva.m nare ite "Olns Naroda" Greenwich Street, New York City. Telefon 1279 Rector. Iz Ellis Islanda. Komisar Watchorn od naselniške-urada na Ellis Islandu je te dni iedal odredbo, ktera odpravi sorodnikom. naseljencev, kteri morajo radi bolezni ali druzih neprilik ostati na otoku, mnogo nepotrebnih sitnosti. Komisar je odredih da se mora v slučajih, v kterih se naseljenci v svr-lio zdravniškega opazovanja pridrže rm otoku, zajedno z njihovimi sorodniki zaslišijo, in da se naseljence hc le potem pridrži v definitivnem edravniškem opazovanju. Dosedaj so ostali taki naseljenci, ktere je bilo treba zdravniški opazovati, brez vsakega zaslišanja na otoku. Prijatelji naseljencev so radi tega bili v neprestanih skrbeh z ozirom na osodo no-vodo.-decev in razun tega so večkrat |x» nepotrebnem potovali na naselni-Ski otok, ker inače s svojci niso mogli občevati, dokler so bili detinirani. Vsled nove odredbe se pa bode sedaj ♦ tikoj moralo pronajti. je-li došlec izktvanje sposoben ali ne. Raznn tega j*5 imenovani komisar včeraj izdal še jedno odredbo, ktera prisili uradnike, da morajo tudi za Kvoje pii j atelje, ki hočejo oViiskati *>t»>k, d<^>iti |n>trebne listkeT brez kte-riii se ne more priti na otok. Včeraj je dobil naselniski urad od Ui se mudečega avstrijskega vojnega brxwlorja uradno naznanilo, da je iz oil>«i|i vojnih ladij uslo dvanajst mornarjev, kt**ri so se torej nepostavno izkn-ali. Begune bodo sedaj iskali in trgovinski pravnik je že izdal tozadevna zaporna povelja. Vsaeega 1 beguna, kterega ImkIo vjeli, bodo po- | slali na Ellis Inland, kjer bode za^li-6an kakor vsaki naseljenec in ako tx»do spoznan za izkrcanje sposobnim, ga IrhIo izpustili, nakar zamore svo-Ixwlno ostati tukaj. Na otoku je bilo včeraj 1490 pridržanih naseljencev. Kazne parobrodne družbe so protestirale proti izločit\i množi h Bolgarov, k tori so prišli semkaj kot dozdevni delavci. Kadi tega se bode sedaj vršila oficijelna preiskava. Dokazano jr., da aiu.co Bolgarov niti pojma ni imelo, da so podpisali kako pogodbo trlede dela v A-tneriki, ko so jih nabirali v njmovej domovini. Kljub temu so pa s tem kršili zakon in morajo sedaj po krivdi druzih nazaj v domovino. Uiiene železnice. Dosedaj se je splošno trdilo, da so le družbe uličnih in druzih železinie krive temu, da so vozovi vedno prenapolnjeni. Sedaj se nam pa statističnim potom dokazuje, da temu ni tako in da smo se zelo motili. Statistično in avtoritativno se je namreč dokazalo, da so za ves ta -tnvbel odgovorne edino le dame. Nek opazovalec je namreč s pomočjo ure opazil, da potrebujejo dame pri vstopu in izstopu iz vozov vseh uličnih železnic v mestih še enkrat toliko časa kakor možki. Ako bi ulične železnice vozile le možke, bi vlakom in karam ne bilo treba nikjer toliko časa stati in vožnja bi bila vsied teira mnogo hitrejša nego je sedaj, tako da bi bilo mogoče ravno z istimi prometnimi sredstvi razvozili mnogo več ljudi, kakor se jih razvozi sedaj. Ako pridejo torej zakoniki možje zvečer pozno domov, tako da je večerja že mrzla, naj se pri svojih ženah ne izgovarjajo na družbe uličnih, uaduličnih in podulienih železnic, do-čim t . .li ženske ne smejo svoje zakasnele može psovati; za zakasnelo«! so v prvej vrsti odgovorne baš ženske. — Nek statistik monopola uličnih železnic je izraeunil, da potrebuje vsaki možki za vstop in izstop na in iz kare 3i sekunde, dočiin potrebuje ženska za isto delo IV2 seknnde. Radi te^ra se sedaj predlaga, da se potnike strogo loči. in sicer ]H> spolih. Ker so ženske tako počasne, tudi ekspresni vlaki vozijo običajno počasneje nego lokalni in prihajajo vedno za lokalnimi na svoje postaje. odlašali, ker smo mislili, da bode mama boljša. Hvala vam lepo. da ste se potrudili.'' "Prosim", bil je odgovor duhovnikov. Odšel je. ' Gospa je bila- pomirjena, nervoz-nost jo je zapustila. Mi mri je dan in gospod soprog1 se je vrnil domov. O -tem, kaj je bilo zjutraj, nista nič govorila. Stara gospa Kosova je postala od dne do dne slabša in čez teden dni — je umrla. In natisnili so parte in dali v časopise, da je umrla previdena s sve-totajs>tvi za umirajoče. In oblekli so se v žalna oblačila in s cvetjem ob-suli rakev ranjke gospe. Ljudstvo je gledalo veličasten sprevod in obžalovalo smrt blage gospe Kosove. Izlet v Varšavo. Sramežljivi Nemci. Na Kaiserplatzu v Biebarichu ob Keji'U stoji spomenih j>adlim vojakom, na kterem se nahaja lev samec. Sedaj, jH) 30. letih, so prišli čestitljivi občani na to, da je potrebno podvreči jj^i isti operaciji, kteri se morajo podvreči tisti, ki se hočejo podvreči službi evnuhov (skopijencev). Kajti fAmli so se, da bi utegnil lev v svoji dosedanji obliki biti opasen njihovi h vet i čistosti. I&čem mojega moža IVANA RASTJA VINCBČ, iz sela. Mošence, obči-m ftfeuk pri Karloven. Hrvatsko. Preteklo je že 13 let, odkar nisem ^i*?1« o njem. Pred tremi leti je bil pri Marko Hočevarju v Ely, Mino., kot bartender vslužben in kakor sem zvedela, se Se sedaj tam nahaja. Zato prosim rojake Hrvate in Slovence, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga blagovoli naznaniti; za njegov trud naj mi pošlje račun, nakar mn takoj odpošljem denar. Z bratskim pozdravom se bilježive njegova žena Kata Rabija in hči Eva SUrČeviS, 10812 Torrence Avenue, South Chicaeo. Tli. (dol.jtm.) Previdena. Spisal Ivan Baloh. (Konec.) Ko se je mrak vlegel na zemljo, se je gospod polkovnik odpeljal na kolodvor. Rekel je, da pride drugi dan proti večeru domov. Čudno se je zdelo to domačim, a gospa ga je izgovorila, da ima opravek v mestn. Nemirno je spala gospa celo noč-Skrbelo je jo, da bi bilo vse v redu, da bi gospod ničesar ne dejal, da bi se mama preveč ne razburila, da bi ljudje preveč skupaj ne drli itd. Nastopilo je jutro. Gospa pi. Singer je vstala preje, kakor drugikrat. Ko je cdzajutrkovala, je šla takoj doli k družini 'ter naročila h hipcu, naj takoj napreže ter gre po ma je stisnila kočijažu še krono z naročilom, naj jo izroči cerkveniku za trud. ter mu vnovič zatrdila, naj reče cerkveniku, naj jo ne |>ozvoni, da se mama ne bode preveč razburila. Kočijaž se je odpeljal. Gospa je šla gori k svoji materi j>ogiedat. če je vse v redu. Pogledala je na mizo, ki je bila pogrnjena ter na njej križ, ki ga je imela hišina v svoji sobi in dve sveči v srebrnih svečnikih. Gospej je nekaj šinilo v glavo in hitro je šla doli v kullinjo h bišini ter rekla: "Ali niste pripravili olja, saj mora biti, ne?" "Ne, gospa*', je rekla hišina, "bodo gospod seboj prinesli." Ura je odbila osem. Gospa je postajala vedno bolj nervozna. Kočijaž se je pripeljal pred cerkev, dal in naročil cerkovniku, kakor so gospa hoteli. Cerkvenik je čakal in gospod je prišel. "No, ali ne bodes pozvonil?" je rekel gospod cerkveniku. In cerkvenik je šel in pozvonil za obhajilo. Nazaj prišedši je povedal, da čaka zunaj voz, gospod pa je dejal, da ima še v vasi popotoma sv. obhajilo, da naj gre kočijaž domu, ker je itak kratka por, da kmalo za njim pride. In cerkvenih je sporočil tako. Zapel je torej zvon v zvoniku in zadoneli so glasovi gori do Koso-vine. Zaslišala jih je gospa pl. Sin-jrer ter se jezila, češ. da je gotovo hlapec j)ozabil, kaj mu je ^naročila. Kočijaž je prišel domov in povedal,, kaj se je bilo zgodilo. Go*ipa je bila že vsa nervozna. Ko je gospod opravil obhajil« v vasi, je šel proti Kosovini. Liepo zvončkal zvonček in 4onel v tiho ravan. Za gospodom je šl® par starih ženie, glasno moleč sveti rež-ni venec. Ko se je zaslišal glas zvončka pred Kosovmo, prešli sta hišina in kamrica z gorečima svečama pred kišjt« duri in pokleknili na prag. Gospa pl. Singer pa je ravno prihitela dob po stopnicah, globoko se priklonila, prejela blagoslov in takoj za gospedeM zaprla duri. Obred je bil končan. Duhovnik je še stopih k bolnici ter jo s par besedami potolažil. Bila je zelo štaba "Škoda, da me niste popre je poklicali", je dejal gospod. "Ah, oprostite, velečastni", je dejala gospa pl. Singer, "vetfao hbo Dovolite, da se malo pom ud i m pri varšavski ulici in vam opišem trenotek iz preteklosti revolucije, ki bi lahko pomenil prelom v zgodovini Slovanetva in začetek novega veka. Toda kakor toliko drugih ugodnih prilik, je tudi ta psihologieni treno-tek bil zanemarjen po zanikarnosti in neumnosti ruske birokracije. Kakor Rusija, je tudi Poljska imela svoj psihologični trenotek. Ako bi roška revolucija našla svojega Na-jjoleona, ki bi ga umel izrabiti, zasukale bi se razmere na Ruskem vse drugače in mi bi zdaj stali pred novimi dogodki neprecenljive dalekosež-nosti. Toda največja nesreča za Rusijo je, da veliki dogodki ne najdejo velikih ljudi. Za Rusijo je bil psihologičen trenotek takozvano krvavo nedeljo dne 22. prosinca 1905, ko je pop Jurij Gapon peljal tisoče delavcev proti Carskemu selu, da bi govoril s carjem. Po naših pojmih je bilo to ja-ko čudno početje: blizo stotisoč ljudi gre v procesiji s popom na čelu proti carskemu dvoru, hoteč govoriti s carjem. Car, namesto da bi stopil med nje, veli vojakom na nje streljati in sekati in nato se delavci, kar ji hni bilo postreljanih in potolčenih, raz-krope na vse strani. Toda prizor si moramo pojasniti iz psihologije ruskega naroda in v tem slučaju se nam ne bode zdel več malenkosten, nekako brezpomemben intermezzo v tragediji revolucije, ampak trenotek največje važnosti in pomena. Ruski narod je v gotovem smislu oboževal svojega carja in mu pripisoval skoraj božje lastnosti. Kakor je Bog neomejeni lastnik vsega sveta in vlada ves svet in človeštvo po postavah, ktere je dal prirodi in duši in po posredujoč i h duhovih, -včasih pa, v izva 11 rednih potrebah, tudi sam s čudeži seže v tek prirode, tako je ear rieomejein lastnik cele Rusije, katero vlada jsam po svojih postavah in činovnikih; včasih pa, v izvanrednih potrebah, mora sam neposredno stopiti med svoj narod. Tak trenotek je nastopil za časa vojne in v začetku revolucije. Ruski narod je čakal potrpežljivo, kdaj se bode oglasil car sam neposredno k svojemu, ljudstvu, toda car je molčal. Slednjič je narod zgubil potrpežljivost in množice so šle v procesiji, pevajoč svete pesmi, pred njimi popje s svetimi podobami, k carju. Ruski Napoleon ali Peter Veliki, morda tudi človek take vrste, kot Nikolaj L ali Aleksander 111., bi situacijo razumel, stopal pred ljudstvo in spregovoril k njemu nekaj besed. S tem bi še bolj silno utrdil vero v svojo božanstvo in obdržal v svoji roki dogodkov in razvoj prihodnjosti. Ali dajmo, da bi kakšen jud pri tej priliki streljal na carja in ga umoril. S tem bi postal car mučenik naroda, ljudstvo bi postalo narodno in dinastično brez mej, ljudje bi izgubili ves vpliv, morali bi zbežati iz Rusije. Toda v okrožju carja ni nikdo razumel te situacije. Ljudstvo, ki je šlo proti Carskemu selu, je dinastijno <^0 skrajnosti. S streli je padel nimbus, ki je obdajal carja. Ljudstvo je sklenilo, da ga car ali neče poslušati, ker ne mara zanj, ali pa ne more, ker ni spo-s»»ben občutiti potrebe ljudstva: da je vladar ali nesposoben ali zloben. S tem trenotkom je torej podel na Ruskem absolutistični princip in dinastija. Morda se bode še posrečilo rešiti monarhijo z drugo dinastijo, recimo s knezom Dolgorukim na čelu, ki je bolj iz krvi fturikove, kakor pa Romanovi, morda bode padla tudi monarhija. Na Poljskem gre revolucija čisto svoje pot in ruski dogodki niso našli med Poljaki nobenega neposred-nega odmeve. Krvava nedelja ni napravila nobenega vtisa, tudi ko je bila dne 17., po našem koledarju 30. vinotoka, proglašena konstitucija, je ostalo v začetka mirno. Narod se je zmenil za ta razglas isto tako, kot' za vse druge razglase, ki so se vrstile v velikem številu od časa vojne. Šele pozneje, drogi in tretji dan. po razglašen ju konstitucije, se je pričelo na varšavski ulici razvijati politično življenje^ Prikazovale bo se na ulicah demonstracije, večinoma eocijalistič-ae, a tod i, in potem vedno bolj, na- * glasovi množice. rodne ; po nekaj sto ljudi a rdečimi ali narodnimi zastavami, pele so se socijalistiČne pesmi, razdeljevale po ulicah prokkunacije. Vojaki so, kjer so zadeli na demons»tirante, udarili na nje in jih razpršili. Tako se je razvijalo na ulici vedno bolj neprestano valovenje množic in poulični boji med vojaki in množicami. Tretjega dne po razglasitvi konstitucije okolo prve nre popoludne je zagledal policijski komisar Konstantinov, ki je stal z oddelkom vojakov in policistov na vogalu ulice Zlate in Velike, nedaleč pred seboj, kjer ulica Zelna križa Zlato, demonstracijo, broječo nekaj sto ljudi in gre z vojaki proti nji po ulici Zlati. Ko demonstrantje zagledajo, da gredo vojaki na nje, zavije cela procesija v popolnem redu z ulice Zlate po Zelni na Hmeljno in se vrne po Mar-šalkovvski na Zlato nazaj. K6 pride Konstatinov 11a križišče Zlate in Zel-ne. kjer je bila prej demonstracija, je že ni bilo več tam. Toda kmalo . potem se spet prikaže ji a križišču Zlate in Marsalkowske. Konstatinov udari na njo tako naglo, da se ni mogla več umakniti. Ljudje se raz-prše na vse strani v sosednje ulice in v veže odprtih hiš in za pro za seboj dvoriščna vrata pred vojaki. Vojaki streljajo na slepo na vse strani in lomijo vrata. Na ulici Marsalkowski št. 117 je zbežalo nekaj ljudi v hišo in zaprlo za seboj dvoriščna vrata. Vojaki vlomijo vrata in streljajo lia dvorišču na osobe, ki so se tam nahajale. Dvoje osob je padlo takoj ubitih, ena ustreljena, druga prebodena z bajonetom, in sicer dvoje deklet, prva je bila služkinja dotične hiše, ki ni imela ničesar opraviti .z demonstracijo, druga pa je bila iz sosednje hiše, ki se je slučajno nahajala na ulici in je zbežala pred vojaki v prvo hišo. Vojaki so se nato zopet umaknili iz hiše in pustili mrliče v krvi na hodniku. Kmalo potem sem videl, pripovedoval mi je moj znanec vseučiliščni profesor Lutostanski, ki je stal medtem na balkonu svojega stanovanja v prvem nadstropju hiše na vogalu Zlate in Marsalkowske uL, kako so prinesli iz hiše na ramah mrtvi dekleti, kri se je še cedila iz prsi j, spet so se odprla vrata, ljudje so se vsuli iz hiš in uredili v pohod, namesto zastav so nosili mrliča v svoji sredi. Vojaki so se umaknili, kjer pridejo slučajno po ulici, zavijejo, ko zagledajo demonstrante, takoj v sosednjo ulico, da ne bi zadeli z njimi skupaj. Vedno večje množice se zbirajo na ulicah, demonstracije naraščajo, prikažejo se narodne in rdeče zastave, oglase se socialistične pesmi in "Bože, eos Polske" in "Mars" poljskih legijonov " Jeszeze Polska nie zginiela". ki se že niso razlegale v Varšavi, odkar je padla poljska država. Vojaki se povsod umičejo in kjer zadenejo slučajno skupaj z demonstranti. pozdravljajo in gredo naprej. Povsod se razvija življenje po ulicah, demonstracije naraščajo vedno bolj, ljudje vro iz hiš si jih ogledovat, povsodi vlada veselje in navdušenost in vzoren red. Jaz si ne morem razložiti, kaj to pomeni, pozneje sem zvedel, da je ravno po izvršenem umoru prišlo odgubernatorja vojakom povelje, naj puste demonstrante pri miru. Med množico je nastal čuden psihologičen preobrat. Od pamtiveka je bilo zdaj prvič, da oblast ni nastopala z železno silo proti narodu, ko je na ulici razodeval svoja narodna čutila in množico je popustljivost vojaštva in policije tako presenetilo, da je iz tega sklepala veliko več, kakor je bilo na stvari. Vsi poprejšnji razglasi in ukazi, celo razglas,, da je dana ustava, so pustili množico hladno in nezaupljivo, zdaj je pa naenkrat verjela veliko več, kot je bilo res: da je napočila nova doba svobode in pravice, in množica je vzkipela navdušenja in ta trenotek je bila pripravljena skleniti mir in prijateljstvo s svojimi davnimi sovražniki. Celo mesto je završalo v fanatičnem veselju. V svoji sredi so nosili krvaveči trdpli deklet, iz široke rane na prsih je še kipela kri, a množica je kričala živio njim, ki so ju umorili in se na cesti bratila z vojaki. Meščan je pristopil k vojaku. ki je stal na straži, dal mu cigaret Ln ga nagovoril: "Kaj ne. da je bolje, ako smo prijatelji? Kaj se bodemo bili med seboj!" — In sin zatiralskih step je vzel cigareto in zaklical k svojemu tovarišu: "Ivan, pojdi no sem in poslbšaj, kako modro govore." — Mesto je bilo kot pijano veselja in vse je bilo prepričano", da je zdaj res prišel veliki dan sprave, Okolo šeste ore zvečer je zapela na balkonu svojega stanovanja na Wa-reeki ulici neka operna pevka" "Bože, cos polske", kar je še prod kratkim časom veljalo za veleizdajstvo, množica se je Zbrala na ulici in se oglasila v veselih krikih. Mimo se pripelje pomočnik višjega policijskega mojstra Mayer v svoje j kibitki. Z eno nogo v vozu, z drugo pa stoji na stopalu, vzame pred dotično hišo kapo z glave in zamahne ž njo proti balkonu: "Niech žyje Polska!" (Živio Poljska!) zakriči v poljskem jeziku z rusko izgovorjavo. "Niech žyje Rossija!" odgovore mu tisočeri Od zgodovinskih časov morda še ni bilo iako ugodnega psihologičnega trenotka. kakor je bil zdaj za spravo med Rusi in Poljaki. Ako bi imela ruska vlada v tem trenotku v Varšavi kakšnega spoefbega predstavi-• telja, ki bi razumel trenotek in ga izrabil, nastopili bi za Poljake in z£ Ruse. kakor tudi za celo Slovanstvo novi časi. Potreba bi bilo dati ljudstvu veliko manj,- kakor je morala vlada odnehati pozneje in bode morala še, toda tega dne bi se to smatralo za dobroto vlade, odslej se pa smatra za njeno slabost. Ako bi na primer generalni gubernator pri tej priliki [proglasil pomiloščenje vsem jetnikom, ki so brez preiskave in obsodbe in brez povedanega vzroka sedeli v ječi, zagotovil svobodo tiska in zborovanja, nedotakljivost osobe in imetja in dal poljskemu jeziku pravice v šolah in v uradih, bil bi v jed-nem trenotku končan bratomorni boj. Toda ruska birokracija se je tudi pri tej priliki izkazala popolnoma nesposobna in dan se je končal še bolj krvavo, kot se je pričel. Po šesti uri se je raznesla po ulici novica, da izpaščajo iz magistrata politične jetnike in množica jo je zavila proti magistratu. Jetnike so res pričeli izpuščati, toda pomalem, drugega za drugim v presledkih. Pred magistratom se je nabirala vedno večja množica in sprejela vsakega jetnika z navdušenim kričanjem, potem pa spet jezno in vedno bolj glasno kričala, dokler niso izpustili dru-zega. Ako bi izpustili vse naenkrat, bi to vzbudilo nepopisljivo navdušenje, tako je pa vzbujalo med množieo samo vedno večjo nevoljo. Naenkrat se pretrga izpuščanje jetnikov in ne pride dolgo časa nobeden več. Množica postaja vedno bolj nemirna in glasna in zahteva, naj se izpuste še ostali. Tu se prikaže od strani oddelek dragoneev in udari naenkrat po množici. Kdor je imel čas, je zbežal, ostale so pohodili konji in posekali vojaki, ko so udarjali in streljali kar na slepo na vse strani. Nekaj minut je trajal vihar in cesta pred magistratom je bila preplavljena s krvjo in posuta s pomendranimi in potolčenimi ljudmi. Tako je dan, ki bi postal lahko veliki dan sprave dveh največjih slovanskih narodov in velik dan Slo-vanstva, le še bolj poglobil prepad med Rusi in Poljaki. Druzega dne je mesto izgledalo zopet kakor po navadi in grozna tiha vojska se je nadaljevala. Na komisarja Konstatinova je vrgel nekaj dni pozneje nek pepesovec bombo, ko je stal na straži samo nekaj korakov-od hiše, kjer so pred dnevi vojaki na ■njegovo jx>velje umorili deklet L Bomba ga je raznesla na vse strani v drobnih koščkih, čevlje z delom noge je zagnalo na okno druzega nadstropja sosedne hiše. Na "oberjxdie-majsterja" barona Nolkena so napravili atentat, toda bomba ga je samo ranila in pustila živega. Ker je baron Nolken slutil, da preže nanj, ni šel nikdar iz svojega stanovanja in je bil skrajno oprezen. Da bi ga izvabili, vrgli so bombo na neko drugo visoko stoječo osobo. Ko je se je Nolkenu o tem atentatu sporočilo, veli zapreči in se hoče peljati na mesto atentata pogledat, kaj se je zgodilo, misleč si, da sedaj, ko revoluci-jonarji tam delujejo,- ne preže nanj. Toda oni so slutili, da ga bode vest o tem atentatu izvabila iz doma in so preža 1 i na cesti z bombo nanj. K sreči se je konj ustrašil in ustavil in vsl^d tega je bomba namesto pod voz padla pod konje in jih raztrgala kakor tudi kočijaža, barona Nolkena pa samo rainila. Tudi pomočnik '' oberpoliemajstra'imenom Mayer — sama nemška imena! — je postal žrtev bombe. Na generalnega guber-natorja Skalona je bilo jako težko narediti atentat, ker ne gre nikdar ven iz trdnjave. A so poskusili tudi to. Nek bojovec se je preoblekel v visokega ruskega oficirja in šel k nemškemu konzulu, začel pod neko pretvezo z njim prepir in ga pričel nato obkladati z zaušnicami. Konzul se je pritožil pri gubernator ju in zahteval od njega zadoščenja. Skalon se ustraši in se pelje h konzulu, da ga prusi za odpuščenje. Na cesti so ga pa čakali revolucijonarji in mu vrgli bombo pod.voz, ki ga pa ni zadela. ' ' S—c. 4* lO Os podp. društvo O katoi idko svete Barban Zlodlnjene države Severne Amerik«, Sedež: Forest City, Pa. januarja 1903 v drtavt PsmMpf^MlIlt ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN. Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ALOJZIJ ZA VER L, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Foreet City, Pa. NADZORNIKI: IVAN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duiyea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va. FRANK SUNK, Luzerne, Pa. POROTNI ODBOR: K\ROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. 6. Box #t7. V*, rest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". NAZNANJE SLOVENCEM. DR. E. C. COLLINS, M. L, New York Prečastiti g. profesor:— (Ko sem se na Vas obrnil v moji bolezni in ste mi drugikiaia posMi^ zdravila, se čutim sedaj popolnoma zdravega ter se Vam prav lepo in iz srca zahvalim za Vaša zdravila. Jaz se nisem na nobenega dragega zdravnika poprej olknil, kakor na Vite, ker ste v resnici dober zdravnik. Zatorej toplo priporočam vsem rojakom širne Amerike ' 'Collins Medical Institute", 140 W. 34th St., New York, N. Y. Z vsem spoštovanjem » John Gerbec, Box 225, Richwood, W. Va. *tJB>'"luHyjJ"l|l|yil"|iBltL m^yu mjy-nmyi J .i^pj ati^iiJUi^mi'i j^gn-i^pi. Telefon 2034. Frank Petkovšek 214-218 Market Street Waukegan, 111. priporoya rojakom svoi ^SAUOOIN, V kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago fine sni od k e. V svoji PRODAJALNIC1 ima vedno sveže groce-rije po nizkih cenah. Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku. ffllffljTirT'flllnlil iffflnmrik^ Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik. APSTBO-iMEBICAS Lil Regularni potni pwrnlkl "Laura" odpluje 1. junija. 1 "Fraricesca" odpluje li. junija. "Sofia Hohenberg" odpluje 4. julija. -vozijo med New York.om, Trtitom in keko. aj pri j»ra vnejfia in Dajeenejfca parobroiina črta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le SO centov. Potniki doapo isti dan na parnik, ko od, doma gredo. Phelps Bros. Co., General Agents 2 Washington St., New York. «J1 Gonppe Generale Transatlanlique. (Francoska parobrbdna družba.) DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE. Poštni parniki so:' "La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih moči "La Savoie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 ,, "La Lorraine" „ „ „ ............ .....12,000 „ 2r>,000 "La Touraine" , . „ „ ..................10,000 „ 12,000 "LaBretagne"........................... .... 8,(>oo „ 9,000 "LaGasgogne"................................ 8,000 „ 9,000 „' \\ Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. Parniki •dplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopolndne iz pristanišča št. 42 North Biver, ob Morton St., N. Y. 6. junija 1907. *LA PB0VENCE 11. julija 1907. 13. junija 1907. La Brotagne 18. julija 1907. 20. junija 1907. *LA. SAVOIE 25. julija 1907. 27. junija 1907. *LA TOURAINE L avg. 1907. ' 4. julija 1907. *LA LORHAINE 8. avg. 1907. POSEBNA FLOVXTBA: •LA SAVOIE •LA FRO VENCE •LA LORRAINE •LA SAVOIE •LA TOURAINE ■ . _ . L ..... . •'__r „..•: '. .' j La Bretagne 1. junija ob 3. uri pop. La Gascogne 19. junija ob 3. uri popi Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. JVI« W« Kozminski, generalni agent za zapad. 71 Deaborn St., Chicago, III, Jugoslovanska asac= - Katri. Jednota. Inkorporir&na dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota, Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7tb St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. bos 57, Braddock, Pa Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Bo* 424, Ely, Minn. Pomožni tfcjnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. ffibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: IAKOR ZA BUKOVEC, predsednik porotnega odbor*, 4H-J4 Blackberrv St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, n. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick. JOSIP PEZDIRC, in. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhevni rdramik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joiiet, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopiise, prememhe udov in drupe listine na glavneea tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drusrem. l>er.arne po šil jat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN d-krita in lojalna. Pri dogovorih v Ra-pallu in Gaeti se je pokazalo, da Nemčija in Anglija želite svoje odnošaje napram Italiji neprestano izboljševati ter vsak konflikt prijateljsko razrešiti, da ostane Italija zvesta zvezi z Nemčijo, ne da hi kršila prijateljstvo Anglije. Kmalu pride baron Aehrentlial v Italijo, da potrdi, kako važnost polaga na razmerje med Av-stro-Ogrsko in Italijo. To razmerje je sedaj naravnost izvrstno. Glede balkanske politike je Italija mirna in ne-interesovana. Glede mirovne konference v Haagu vlada sogglasje z Avstrijo in Nemčijo. Rodovitna svinja. V Polingu na Gorenjem Avstrijskem je zaklal posestnik Keller sedem let staro svinjo, ktera je tehtala 350 kg. Zanimivo je, da je žival vrgla v teku šestih let 159 pujskov. Posetnik je dobil zanje 1142 goldinarjev. Štrajk v Egipta. V Kahiri so pričeli štrajkati izvošeeki in uslužbenci cestnih železnic, kterim so se pridružili še tovorni vozniki. Prebivalstvo simpatizira s štrajkujočimi; položaj je rešen in angleška posadka je pripravljena za vsak slučaj. Preiskava proti pomožnemu ministru Gurku. Peterburg, 12. maja. Preiskava proti pomožnemu ministru Gurku v aferi Gurko-Lidwall glede nepravilnega zalaganja, se je za Gur-ka slabo iztekla. Dokazalo se mu je, j da je prekoračil svoj delokrog. Preiskava je dognala sledeče: Dobava ljici variete-gledišča, ki je oškodovala rusko državo za pol drug milijon rub- loeen, zelo nasilen berač in žganjar in se ti ta sestro nezakonskega očeta. Ko ie» vkliub temu, da ie imel za mesto .k ta zvedela o Vitezovem prihodu, se r! 7*• " J J .„ , . , . . , „_ , M _ \ , ' ljev. Gurko je upokojen, najhrze pa prepovedan povratek. prišel v Ljub- "'u je izstraliu skrila. To je bilo ob- « ,, , ' * 1 r , v -»-v i*i . . pride se pred kazensko sodisre. ljano umret. dolzencu preveč. Pograbil je kamen in Dimnikar in branjevka. Dne 14. -a vrSel v okno njenega stanovanja, maja popoldne jo srečal v neki hiši ',a *« razbile šipe ter zagrozil, da | v Ljubljani neki dimnikar branjevko, mora svojega nezakonskega očeta kako je ponujala po hiši jajca in jo kor tudi nj° umoriti in ju razrezati, vprašal po čim jih daje. "Po tri za Prav P°tem obesijo. Aretujoče en krajcar,' je bil odgovor. Dimnikar "rožnike je zmerjal, kakor tudi Boga je hotel jajca takoj po tej ceni kupiti Preklinjal, obenem pa razžalil cesarja. in ker branjevka ni držala svoje bese- Osojen je bil na 18 mesecev težke od sWepa spodnje zborniee le v t€m> dc, jo je začel obdelavati z dimnikar- Vrečo moke je mislil odpeljati Jakob Šlihar, bivši hlapec pri Ivanu Pretnarju, trgovcu z moko v Zagorici brez gospodarjeve vednosti, in jo ho- Volilna reforma na Švedskem. Stockholm, 12. maja. Gornja zbornica i je sprejela s 144 proti 105 glasovom vladni načrt glede izpremembe volilne pravice z nekterimi dostyki. Poslancem spodnje zbornice se dovolijo dijete: volilni cenzus se zniža na 2000 kron dohodkov. Ta sklep se razlikuje skirn omelom, potem ji pa razbil še za dve kroni jajc. Kazenske obravnave pred deželnim sodi&čem v Ljubljani. Orožnike .... ■ r • i: tt te* v Lescah prodati. Zaradi sumlii- 1 a z -n 11 v o osumničili. V Smer- \ . " 1Ji ... • -»r • i • • t.*i _ vosti so ga orožniki na cesti uslavili, eevi gostilni v Mojstrani je bila v ne- . . ® , 1 ' , , , .. in poizvedbe so dogna e, da -e bila delio 23. listopada m. 1. plesna veseli- / , , . ' . " . , . .. j — moka ukradena. Obsoien ie bil na 4 ea, ker je bilo ravno isti dan prosce- ^ .v J J nje. Po polnoči sta prišla v to gostil- * T.f1Je'e' . _ . . no dva nemška tovarniška uradnika. V " * °.J° * m POFlhatl Navzoči gostje so ju pozdravili z ži- ^ wTv't " T* vio-klici, nakar so drugi s "heil" od- fa.bl k zborni stavi Odpeljah se govarjali. Gotovo bi bilo prišlo do kr- h.oteJ. Z s<\Sa , , . . v , . orožniki v Jesenicah prijeli. Obsoien vavega izgreda, da nista navzoča kot * J J gosta sedeča orožnika pomirila goste in jih iztirala iz gostilne. O tej rabu-ki so se vršile pri okrajnem sodišču v Kranjski gori poizvedbe. Tu so kot priče zaslišani Anton Jakelj iz Dov-jega., in delavca Janez Bertoncelj in je bil na osem dni strogega zapora in na 10 K denarne globe. ŠTAJERSKE NOVICE. da spo'dnja zbornica ni sprejela znižanja volilnega cenzusa. Najbrže se bode cenzus potom kompromisa določil na 3COO kron. Anarhi?t napadel dekana. Praga, 13. maja. Dekana Manderja v Reich-stadtu je neki kolesar-anarhist Jah-nel s-mrt no-nevarno obstrelil. Ko sta Kje je FRAN OKŠIČf Doma je is Tičjega brda nad Škof jo Loko. — Pred dvema leti bila sva skupaj v Trestle, Pa. Za njegov naslov bi rad zvedel: Jobin Klemeneič, P. O. Box 72, Irwin, Pa. (31-5—1-6) Iščem prijatelje FRANJA KORBAR, IVANA in JOSUPA SUZMAN. Pred j eden in pol letom. «no bivali skupaj v Ktomeboroj !Pa. Dva izmed omenjenih preselila «ta se v Colorado in jeden v" Utah. Prosim cenjene rojake, ee kdo ve za tnjih naslov, snaj ga mi blagovoli naznaniti, ali naj se pa sami oglasijo, za kar bodem zelo hvaležen. Ivtephen Močnik, 119 South Harrison St., Alexandria, Ind. NAZNANILO. Slov. kat. pod p. društvo «»v. Alojzija št. 13 v Baggaley, -Pa., bode imelo dne 9. junija ob 2. uri popol. v hiši št. 63- GLAVNO SEJO. Člane omenjenega društva opominjam, da se te seje gotovo udeleže, in kteri se brez opravičenega vzroka ne udeleže, postopalo se bode z njimi po društvenih pravilih. Razpravljalo se bode glede društvene za-si ave. Rojaki iz Baggaleya in okolice, kateri še niste pri kakem društvu, imate ta dan najlepšo priliko za majhno svoto pristopiti. Pozdrav vsem sobratom! Ivan Arh, zastopnik, P. O. Box 45, Baggaley Pa. (28-31—5) Kje je FRAN HOENIGMA2?. prej dimnikar v Novem mestu? Pred 3. leti došel je v Ameriko ter se nahajal pred jedipim letom v South Milwaukee, Wis. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov brat: Andrew Hoenigman, 5365 St Clair Avenue. N. E., Cleveland, Ohio. (29-31—5) N Iščejo se STALNI DELAVCI V STROJARNI. Plača od komada, $2.00 do $2.50 na dan; navadni neučend delavci po $1.60, avstrijski stan in hrana. Pišite na: Frank Novak, ali Anthony Golcar, care of Proctor, Ellison & Co., Elkland, Pa. < (17-5—17-6) IŠČE SE dobro izvežbaa nrar, kteri zna fino ročno graviranje. Delo stalno ter dobra plača za pravega moža. Slovenci imajo prednost. Natančnosti poizvedeti je pri: Joseph Debevc, 7 Park Place, Carbondale, Pa. (2x t—n) NAZNANILO. =======———- Rojakom naznanjamo, da je sedaj naš potnik Mr. JAJTKO PLEŠKO v Clevelandu. Ohio. Obiskal bode ce- orožmka za njim streljala in ga ra- j njene rojake j^jp^, v clevelandu in nila, je še sebe ustrelil. , okolici, potem pa se poda ▼ države Zaupnica francoski vladi. Pariz,! minois, Wisconsin, Michigan, Minne- 15. maja. Zbornica je končala debato ■ 8ota, Colorado, Kansas itd,, ter ga o splošni vladni politiki ter sprejela s 343 glasovi proti 210 glasom dnevni red. ki ga je predložil ministerski predsednik Clemenceau. S tem je dobila vlada zaupanje. Varstvo živali v starem veku. Stari zakonik Himaričanov, ki je bil izdan za vlaVle Abrahe (537 do 570 po Kr.), je predpisoval sledeče: " Tisti, ki svo- vsem prav srčno priporočamo. Frank Sakser Co. Pretep z žalostnim izidom. Fantje iz Janževega vrha na Štajerskem so Lorenc Maček, oba iz Mojstrane, kri- ^ P°no^ v Gerstorf, da bi tam pod- j ]0 "vprlžno živino neusmiljeno" tepo, vo izpovedali, da so bili orožniki do- ^gali^maj. Toda fantje iz Gerstorfa "dobe ^ trid€set batin, ako se jih pri tično noč vinjeni. Bertoncelj je celo 80 P^ tem zasačili in v pretepu je trpinčenju zaloti. Naj izkusijo na se-fetfil. da je drupo jutro srečal dva nek71° lzme<3 DJlh ustrelil 241etnega | bi kako ^ tako Ropanje, ker orožnika, ki sta nesla puški ob nogi. "ugodnika ^ Janževega vrha. tnfU živali> dasi ne morejo ^voriti> Umor starte. V Jastrovcu pri Or-j da bi ^ pritožile, občutijo kakor mi, možu je živela stara prevžitkarica ako jih kdo tepe „ ter se se min tja majala. Kasnejša preiskava je dognala, da so bile vse te trditve neresnične, kar je več prič potrdilo pod prisego pri glavni razpra- Marija Dečko, jako skopa ženska, ki je imela za hlapca 70Ietnega Pavla vi. Zaradi krivega pričevanja je bil Tučiča, pred kterim je zaklepala vse. obsojen Bertoncelj na tri mesece, Ja- To Je Tužiča jezilo> da j« sklenil star- kelj m Maček pa vsak na dva meseca ko "biti. Ko je 3. februarja hotel iti težke ječe. Tneie v klet in vzeti Dečkovi ključe, Navihanka Urša Selan, delav- nastal je med njima boj, v kterem je čeva žena iz Male StaTe vasi, je t&u- potegnil nasprotnici robec z šala šmartniškega župana premotiti, £lave in ga ji tiščal na usta toliko ča- naj ji izplača 200 K na račun neke sai dokler ni bila mrtva. Tučič je nato dedščine, do ktere nima nobene pra- pobral raznih jestvin in obleke ter viee. kar se ji ni posrečilo. Pač pa ji denarja, kolikor je mogel ter zanesel je dala v ta namen županova žena ve« tega k posestniku Ivanu Roškar- 4 K posojila. Alojzija Koprivca na ja> kjer so te reči spravili. Ko se je Grosupljem je opeharila za 160 K dognal umor, so prijeli Tučiča, ki se pod pretvezo, da je žena soproga Fr. je v preiskovalnem zaporu obesil. Rož- Zupančiča. gostilničarja na Polici, da kai^evi, oče, mati in sin, so pa bili ima plačati,neki račun, da je pa po- Pred mariborskim sodiščem obsojeni zabila v neki mesnici svoj denar, kar' zaradi ndeležbe na roparskem umoru ji je Koprivo verjel. Obsojena je bila Dečkove, ker so vedeli, da je Tučič na en mesec ječe. umoril starko, p&tem pa jemali pri Tatvine. Alojzij Avšič, me- "jej ukradene reči. Oče in mati sta sarski vajenec, je v večkratnih ugrab- dobila vsak tri, sin pa dva meseoa kih svojemu mojstrn izmikal prekaje- težke ^eče. Produkcija premoga Po najnovejših Statističnih podatkih izkopalo 6e je leta 1905 v Evropi in Ameriki 929 milijonov 633,000 ton premoga, leta 1904 pa 867,021,000 ton. Tu so ura-eunjene vse države, ki imajo premog, razen Rusije in Belgije. Produkcija je najbolj narasla v Zjed. državah, namreč od 318,270,000 na 355,694,000 ton, t. j. skoraj za sedem odstotkov. Največ premoga dajo Amerika. V Angliji se ga je izkopalo 239,889,000 ton. — Izid volitev ▼ španski senat. Iz Madrida poročajo od 5. maja: Pri volitvah v senat je bilo izvoljenih: 101 konservativec, 28 liberalcev, 4 demokrat je, 2 neodvisna, 6 republikancev, 7 karlistov, 4 regional isti, 4 katoliki in 1 integralist. Letina kave. Glasom poročil iz Rio de Janeiro, bo letos v [državi Sao Paulo letina kave slaba in se bo pridelalo komaj tretjino prejšnjih let. Potrebuje se PRODAJALCA za prodajanje lotov v bližini New Torka. Izvedenosti ni potreba; lepa provizija. Coleman, 60 Liberty St., New York City. (29-5—6-6) Naznanilo. Tem potom naznanjam cenjenim rojakom v Calumetu, Mich., in okolici, da sem s 1. majem letos preselil mojo "NARQDtyO GOSTltNO" ▼ hišo št 209 na 7. cesti, k ter o sem kupil od Fran Papeža. Točil bodem vedno sreie pivo in razne najboljše liicerje ter prodajal vedno fine smodke itd. Vsak rojak bode gostoljubno sprejet. Pošiljam denarje ▼ sta^o domovino po dnevnem Jcurcn. Na tisoče sem že odposlal rojakom v staro domovino in vsakdo, kteri je s menoj posloval, je bil zadovoljen. V zvezi sem s slovensko, Slovencem in Hrvatom dobro znano tvrdko FRANK 9AKSER Oft v New Yorkn. Poštenost, pravičnost in to&nost je moje geslo. Paul Skcltz, 209 7th Street, Calumet, Mich. (4^-4-8) DELO DOBB FUMOCUUU1 Inritei nakladale! in kopati stroji, z rodbinami in boarding-nousi; nove hiSc^ dobre plače in stalno delo; tu ni itrajka, pat pa pomanjkanje delavcev. Vprašajte pri: HED KOCK FUEL COMPANY*S COLL1ER1S, Red Rock, W. Va., ob Baltimore and Ohio železnici. (2-6—2-45) JOHN VENZLJL, IM7 E. Umi Street. N. E, CkveUad, OUo izdelovalec kranjskih in nemSkih HARMONIK, Delo napravim na zahtevanie naročni-Cene so primerno nizki S a delo $22 do kov. o in dobro. $45. PloKe so iz najboljšega cinka. Izdelujem ^tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim ie od $45 do $80. Pozor Rojaki! Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino s Knajpovim praškom, kdor ieli poskušnjo naj pošlje 30c v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, če ni to resnica plaCam rsakomu $500, Jakob Wahcic, 220 SOUTH FRONT STREET, STEELTON, PA. Pozor! Slovenci Pozor I ^SA I^ON W z;modernim kogljlščem. Sveže pivo v sodičkih ill bu*eljkah in druge raznovrstne pijače ter uniiske smodke. Pomniki dobe p.i meni čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča Martin Potokar $64 So. Center Ave. Chicago, III. Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji In najcenejši dnevnik. NA "SLA VIA" Watch and Jewelry Co. 27 Thames St., New York, N.Y. po veliki cenik, okrašen z več sto slikami ur in druge zlatnine. Oni cenik nudi vsakemu s svojo veliko iz-bero najboljših in najraznovrstnejših lir, verižic, prstanov in sploh druge zlatnine, — cela draguljarska tvrd-ka v lastnej hiši, — omogoči Vam veliko lažje izbrati in tudi naročiti veliko ceneje, kakor ▼ kterejkoli trgovini te svrhe. SAMO 1 CENT. SAMO JEDEN CENT za dopisnico in donese Vam v hišo zastonj in poštnine prosto krasni cenik in naročitev po njem prihrani Vam MNOGO DOLARJEV. NE BOJTE SE TOREJ IZDATI TA CENT, TEMVEČ OPOZORITE ŠE VAŠE PRIJATELJE NA TO! ISA PRODAJ NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA. Dobro črno in belo vina od 35 do 45 eeotov galoot.* Stavo belo ali irao vino 50 centov gaiona. Reesling 55 centov gaiona. Kdor Jfcnpi manj kakor 28 galon vina, mora asm posodo plačati. D rožnik po $2.50 gaiona. Blivovica po 93.00 gaiona. Pri večjem naročila dam popust fipnitcrvtrjrm ŠTBTAJT JAKŠB, P. O. Box 77, Crockett, OanSra Ooste 0®, OaX. ROJAKI SLOVENCI PIŠITE PO NOVO OBŠIRNO KNJIGO = „ZDRAVJE" = Novih $0.000 iztisov se zastonj « razdeli med Slovence losrcrxGhA. ^ZIDRAVJEI" katera je pred kratkim izšla od slavnega in obče znanega DR E.C.COLLINS MEDICAL INSTITUTE Iz te knjige, katera je napisana v materinem (Slovenskem) jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvah, bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. 1. prvi in edini, kateri se v resnici zanima za naš narod v Ameriki ter hoče bratski svetovati in poučiti rojake, kako se zamorejo ohraniti največji zak-lad „ZDRAVJE'J in kako izgubljeno nazaj zadobiti. Take knjige še niste videli, še manj pa čitali. Iz nje se bodete prepričali, da je Dr. E. C. COLLINS M. 1. edini, kateremu je natanko znana vsaka bolezen zato edini zamore garantirati za po polno ozdravlienje vsake, bodisi akutne ali za-starelu [kronične] bolezni notranje ali zunanje, kakor tudi tajne spolne bolezni moške ali žr-nske, pa naj se drugi še toko hvalijo. On edini ozdravi jetiko in sifilis točno in popolnoma. Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno. Ozdravljen: reumati^ma v rokah, negah' in križu. V dokaz nekaj najnovejših zahval: Ljubi moj prijatelj Dr. E. C. COLLINS M. 1. MIKE NOVAK, 1253 Mohlen Avenue, Pueblo Colo. Jaz Vam odgovarjam na Vaše pismo in izpolnivši Vašo željo Vam pošilam mojo sliko, katero Vas prosim da stavite v časopise in se Vam lepo zahvaljujem za Vaša zdravila, katera ste mi pošilali, ker Jaz sem sedaj popolnoma zdrav, da ne potrebujem več zdravil. Se Vam še enkrat zahvaljujem» in vsakemu Vas priporočuioč,j} ostajam Vaš prijatelj v MIKE NOVAK, p Zatoraj rojaki, ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prašajte njega za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika ali zdraviliški zavod. Natanko in bez sramu opišite svojo bolezen V materinem jeziku, naznanite koliko ste stari, koliko časa traja bolezen in vse druge podrobnosti, h»i pišite po knjigo katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih zdamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov: D* E. C, COLLINS i« W. 34lh St. JIM ii uSi Potem smete mirne duše biti prepričani v kratkem popr'-^ ozdravljenja. e ■ •> t Najboljše in najbolj priporočljivo domače zdravilo so znane "MARIJACEUSKE KAPLJICE". Kdor jih je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za tiste, ki trpe na slabem želodcu slabosti in glavobola, slabem prebavljanju in težkem dihanju. Že po kratki uporabi, zginejo navadno bolečine, Naj jih torej nobena družina ne pogreša. Cena za 3 stekl. $1.80, za 6 stekl. $2.75, za 12 stekl. $5.00. ČUDODELNO MAZILO ZA LASE. Po zdravnikih novo pronašlo in najbolje sredstvo, ki zanesljivo prepreči izpadanje las, pospešuje rast, ohrani cisto kožo, ter daje prijeten hlad. 1 škatuja $1.50, 3 škat. $4.00. Marijaceljske kapljice kakor tudi zdravilo za lase razpošilja: M. RENYI, Box 32, Sta. D. New York, N. Y. Trade Mark ret. Varstvena MARKO KOFALT,1 249|So. Front St,< STEELTON, PA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje prodajem parobroene listke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni. Air*. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo. FRANK SAKSER CO. (T Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvo sg Cliicagi, IX. kakav tudi rojakom po Zjed. a. Poprime se me taka bolečina, kakoršne nisem čutil ne prej ne kasneje. "Še je upanje, moj Winnetou!" ga tolažim. "Naj me dene moj brat v svoje naročje, da vidim boj!" me prosi. Storim tako. Z zadovoljstvom gleda, kako vzprejemajo naši ljudje rdečuike kar po vrsti, ko se pokažejo v dolini. Polagoma pridejo vsi na dno. Vjetnikom porežemo vezi; ti kar vpijejo od veselja radi tako nepri-čakovaue rešitve. Jaz ne pazim na nikogar. Jaz upiram svoje oči le na umirajočega prijatelja, kteremu je prenehala krvaveti rana. Slutim, da bode izkrvavel notranje. "Ali si kaj želi moj brat?" ga vprašam. Zaprl je oči in obmolknil; držim mu glavo v naročaju in si ne upam ganiti se. Stari Gričar in drugi zgrabijo za razmetano orožje in planejo v dolbino' To'ia nobena stvar me ne zanima; neprenehoma zrem v bronasto obličje in zaprte oči mojega ljubega prijatelja. Konečno pride Walker poleg, kteri tudi krvavi in naznani: * * V se >1110 pospravili!" "Toda ta bode tudi med njimi!" odvrnem. "Vi vsi mi niste toliko kot la." Apaeh postavijo v netou oči. "Ali si kaj želi moj brat?" Pokima in pravi tiho. "Naj pelje moj brat te može v gorovje Veliki Ventre. Na rečici Mctzur leže taki kamni, kakoršne iščejo. Naj jih imajo, ker so jih zaslužili!' "Ali še kaj, Winnetou?" "Naj ne pozabi moj brat Apacha. Naj moli zanj k velikemu, dobremu Maaitouvu! Ali bodo lahko plezali vjetniki, ker imajo ranjene in otiščane ude?" "I)a," odvrnem, da>i vidim globoke zajede, ktere so jim napravile trde vezi. "Winnetou jih prosi, da zapojejo tisto pesem od kraljice nebes!" Slišijo samo te besede. Ne da bi počakal moje prošnje, pokima stari Gričar. Splezajo na neko skalo baš nad Winnetouvom, da izpolnijo zadnjo prošnjo umirajočega človeka. Sledi jim z očmi; ko pridejo na vrh, jih zapre. Oklene se mojih rok in posluša petje: _ "Svetloba dneva lahno gine, Na zemljo pada mrak hladan. Ah — da srca bi bolečine Izginile, kot zgine dan. Pošiljam prošnjo k tebi gori, Devica ti proslavljena V večera mraku, v jutra zori, Mi tisočkrat pozdravljena: Češčena ti Marija!" Ko začno peti drugo kitico, odpre polahno oči in pogleda sladko, smehljajoče proti nebu. Potem mi stisne roke in šepeže: "Sharlih, kaj ne, zdaj pridejo besede od smrti!" Pokimam mu s solzami v očeh; začno peti tretjo kitico: "Svetloba dneva lahno gine, Telo izgublja zadnjo moč, A duša plava v visočine, Ko ga objame smrti noč. Oziram k tebi se, devica, In prosim te še zadnjikrat: Pri Bogu bodi pomočnica, Da gledal bom tvoj prestol zlat, Češoena si Marija!" ____ Ko potihnejo zadnji glasovi, hoče govoriti, a ne gre več. Pritisnem uho prav na njegova u>ta in slišim med dihanjem komaj razumljive besede: "Sharlih. jaz >eni tvoje vere, jaz sem kristjan. Srečno!" Telo se napne iti se začne tresti; krv mu udari iz ust. Glavar apaški mi stisne še .jedenkrai roke, potoni pa stegne svoje u'de. Polagoma popuste njegovi prsti mojo roko; mrtev je. Ali aaj še kaj pri|>ovedujein ? Prava žalost ne pozna besedij! Saj . ko bodo pripovedovali podobne prizore le kot pravljice!" prid« Kolikokrat sva zrla smrti v o<-i; v-ak trenutek pripravljen za smrt. A pred men da popisa bode uira • divjem zapadu mora biti človek eiular mi hoče počiti srce, ko leži >j najboljši, naj/, veste j.-i prijatelj. Tako čudno mi je, da se ne ti. Kakšen izvrsten človek je bil! Tako hitro je ugasnil, kot nil rod, kterega je bil najplemenitejši sin. Ciljen. v>o noč molče in suhih a njegova edina setra Nšo-či. slutnje ga torej niso varale: izbral si je prostor, kjer želi počivati. Ker -o naselniki nameravali iti iskat drago kamenje, &o bili takoj pripravljeni, da jahajo z menoj, kar mi je izredno olajšalo prenos trupla. Na vse jutro zapustimo goro, ker utegnejo priti vsak trenutek divjaki. Truplo Apachovo zavijemo v ogrinjala in ga pritrdimo na konja. Od tukaj do gorovja Veliki Ventre je dva dni jahanja. Tje odjahamo in sicer tako previdno, da ne postimo nobenega sledu. Drujri ve0c. Slovarček priučiti se nemščine brez učitelja, 40e. Šaljivi Jaka. 2 zvezka, vsak 20c. Šaljivi Slovenec. 75e. Štiri povesti, 20c. Tegethof, slavni admiral, 20c. Timotej in Filomen^ 20«. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Tiun Ling, morski razbojnik, 20c. V dehi je rešitev, 20e. Venček pripovesti. 20«. V gorskem zakotju, 20c. Vojska na Turškem, 30«. Vrtomirov prstan, 20 e. V zarji mladosti, 20c. Vosčilni listi, 20c. Winnetou, rdeči gentleman, 3 zvezki $1.00. Zlata vas, 25c. Zgodovinske povesti, 3 zvezki, vsak 40c. Znamenje štirih, zanimiva povest, 12 centov. Zbirka ljubavnih in snubflnih pisem 30e. Zbirka domačih zdravil, 50c. Zgodbe sv. pisma stare in nove zavese. vezano 50c. Zgodbe sv. pisma sa nižje razrede ljudskih šol. 30e. Z ognjem in mečem, $2.50. Ženinova skrivnost, 20«. Žepni hrvatsko-angleski nagovori. 40c., broširano 30c. Zemljevid Avstro-Ogrske 25c., mali 10c. Zemljevid kranjske dežele, mali 10c. Zemljevid Evrope, 25«. Zemljevid Zjedinjenih držav 25«. Zemljevid celega sveta, 25c. RAZGLEDNICE: Kranjska narodna noša, ljubljanske, in drugih mest na Kranjskem, new-yorske in raznih mest Ami^y, 9 cvetlicami in humoristične po 3c., ducat 30e. Bane svete podobo, komad 5e. Ave Marija. 10«. Album mesta New Tork s krasnimi slikami mesta, 30«. denarno vrednost bodisi ▼ gotovini. Poštnina je pri Zdravju najprimernejša pijača je LEISY PIVO^ ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkeja hn e)£. Mdi uja naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev ?n drugih. Lelsy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Oeo. Trav^jkar-jo 6102 St. Clbir Ave. N. E. kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O, v Pittsburgu, Pa. In okoLlci Rojakom naznanjam, da j. za tainošnji okraj moj edini pooblaščeni zastopniK za vse posle JAKOB ZAEUKOVEC, j 1 4824 Blackberry Alleys Pittsburg, Pa. _ Uradne ure: vsak dan od ^7. do £8. ure, ter ob sobotah do J • 8. ure zvečer. € k ffL. uypji S Frank Sakser. II^H|>ii ilinft|l linftli ■! KDO VAM HOČE DOKAZU, DA VAM ZAMORE POMAGATI. |ečemo Vam, da, ako se čez nekoliko dni, po uporabi 0R0SI zdravil, ne počutite "boljše, povrniti hočemo denar. Kdo drugi Vam mora takih, zdravil dati, kakor so 0R0SI zdravila, katera so sestavijena po predpisih najimenitnejših zdravnikov, ki so se leta in leta z raznimi bolezni bavili, dokler niso za posamezne bolezni zdravila našli, s katerimi se mora gotovo ozdraviti. Vedite, da 0R0SI zdravila, ne ozdravijo samo človeka, temveč istega tako okrepčajo, da se po zdravljenju popolno druzega čuti. 0R0SI zdravila so jamčena v Zjedinjenih državah, v dokaz temu ima vsako zdravilo številko 3402. GLEJTE KAJ NAŠ ŽUPNIK PRAVI! t m t t Spoštovani gospod ravnatelj America Europe Co. v New Yorku. Ako je hvaležnost umestna, ;:a VaS trud in Vašim gospodom zdravnikom, potem bodi mi dovoljeno, da se tem potom zahvaljujem, Vašim gospodom zdravnikom in tudi Vam gospod ravnatelj, za velik uspelt katerega ste imeli pri moji bolezni, na kateri sem trpel toliko let in katero niso mogli v nobenem zdravstvenem zavodu ozdraviti, ne v staremu kraju kakor tudi tukaj v Ameriki ne. Slišal sem od mnogo ljudi, da ste jih tudi Vi ozdravili, radi tega Vam dam rad, to pismo na razpolago, da isto v časopisih prijavite, ter da narod čim preje od Vaših zdravil zve in da se more prej pomagati predno. da postane bolezen kronična. Naj toraj to moje pismo pride v javnost, da zve narod kje da se dobro in sigurno zdravi, da se razširi, kje, da se tako izvrstna zdravila dobe. Hvala Vam za dobroto katero ste mi storili z ozdravljenjem moje bolezni, ter katero izkažete vsaki dan mojim bolnim rojakom v tem delu sveta, kjer so bili do sedaj samo izrabljeni po drugih zdravstvenih zavodih. VaS udani J. CERAZO. KAJ HOČEMO Ml? Da se nam zglasijo oni ljudje kateri imajo najtežje bolezni zastarele in kronične, katere drugi zdravniki niso mogli ozdraviti. Ako'pišete na predložimo Vaše pi smo našemu zdravniškemu zboru, k iteri hoče Vašo bolezen preiskati, ter Vam potem poročati, kakšne narave je, kakšne posledice lah ko nastanejo, kako se morate zadržati, kako se morate zdraviti, koliko caša bode zdravljenje trajalo, i. t. d., ako \ as sprejmemo, da Vas ozdravimo, bodite tedaj uverjeni, da se to gotovo /godi, kjer mi vsakemu bolniku garantiramo, katerega v zdravljenje sprejmemo. Ako vam drugi zdravniki niso pomagali -Potem nikar ne mislite, da ni za Vas pomoči. Ako čez štrst dni po uporabi naših zdravil ne opazite, da se Vam je boleren zboljšala, potem nam pošljite zdravila nazaj in mi Vam hočemo povrniti denar,, kjer, mi nečemo da hi nam kedo zdravila plačal, ako mu ista ne koristijo. Kakor vidite, da imamo za vsako bolezen posebne zdravnike, kjer en sam zdravnik nemore vse bolezni z sigurnostjo zdravit. - Za zastarane in kronične bolezni pa imamo Specialiste. Pošiljajte vse pisma na Slovenski oddelek, od AMERIKA EUROPA CO 161 Columbus Ave., New York. ' ".'•., .-.''i'V ; - ii- . ...Jftii'i'y 'i-.v, Swt