ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE STEKLARNE HRASTNIK
MAREC 1979
Edvarda Kardelja ni več med nami
TUDI UČENCI OSNOVNE SOLE NARODNEGA HEROJA RAJKA SMO POČASTILI SPOMIN NA VELIKEGA REVOLUCIONARJA
Vse nas je zelo prizadela vest o smrti Edvarda Kardelja. Težko smo čakali,; da miné'nedelja, da; se bomo lahko z našo mentorico pogovorili o tem, kako bomo tudi mi počastili njegov spomin. Še nikdar niso bili naši koraki v šoli tako tihi in mirni. Kot da se je tudi v naše,v običajno tako živahne in bučne šolske prostore, naselila žalost.
. Na kratkem sestanku predsedstva OG ZSMS smo se posvetovali in sklenili, da bomo organizirali skupno žalno :sejo pionirske; in mladinske organizacije ter šolske skupnosti. Razdelili smo si naloge in že je vsak hitel izpolnjevat svoje zadolžitve.
r Predsednica predsedstva OO ZSMS j,e obvestila po zvočniku vse učence o našem sklepu, člane odborov naših organizacij pa. je obvestila, naj. se zberejo polpeti učni uri. v zemljepisnem kabinetu. Jani Ločičnik je med tem časom narisal sliko tovariša Edvarda'Kardelja, ki smo jo skupaj ' Z'nageljni po žalni seji odnesli v
vitrino ob vhodu, da bi vsaj še nekaj dni učence opozarjala na tragičen dogodek.
Predsednica pionirske organizacije je pripravila opis življenjske poti. Edvarda Kardelja, dva , člana recitacij skega 'krožka pa kra'tek program — recitirala sta. pesmi v njegov spomin.
Zdelo se nam je, kot da- bi predsednica 'mladinske organizacije brala naše misli,. kot je tiho, a z občuteno bolečino brala sožalno pismo družini -našega velikega' vzornika:'
»Spoštovani!
Z bolečino in žalostjo so se napolnila naša mlada prekipevajoča srca, ko J e v naše svetle učilnice prodrla tragična vest o veliki izgubi velikega revolucionarja-	_
• Ob boleči in nenadomestljivi izgubi vzornika vseh generacij, posebno pa mlajše, izrekamo naše najgloblje sožalje. Njegov lik nas bo spremljal ob izpolnjevanju naših vsakdanjih učnih obveznosti;’; pri snovanju medsebojnih prija-teljskiji, tovariških in samoupravnih. odnosov. Njegove revolucionarne misli in dela bodo naši trajni spremljevalci na poti k našim- življ enj sidrn cilj em-.<< ’■
Mateja Podlogar, 8. a
Obrambna vzgoja mladine
PRIPRAVE V OBČINI HRASTNIK OB 30-LETNICI ORGANIZIRANEGA USPOSABLJANJA MLADINE ZA SPLOŠlNTI LJUDSKI ODPOR
Šolsko leto 1978/79 je jubilejno leto organiziranega usposabljanja mladine za SLO, zato bodo v tem letu po vsej Sloveniji organizirana množična tekmovanja, ki bodo zaključek šolskih in izverišolskjh aktivnosti na področju obrambne vzgoje mladine.
»Tovariša Edvarda Kardelja ni več med. nami,«., je v „soboto nemo šepetala vsa Jugoslavija. Ta žalostna vest-nas.,je zelo pretresla. Tovariša. Edvarda res ni več med nami, ostale pa so njegove, misli, ki jih bodo mlajši rodovi spoštovali in uresničevali.
Nataša Čudovan 8. c
' Sobota/je. Na radiu ža trenutek prekinitev programa. Napovedovalec nam sporoči Vest, da je umrl= naj bližji sodelavec tovariša Tita, Edvard Kardelj.
'Saj to ne more biti res! Bilo mi je tako, kot bi mi umrl nekdo mojih najbližjih.
Katarina Lamovšek, 7. c
Tudi V Hrastniku je že bil i-menovan štab za pripravo tekmovanj ob tej pomembni obletnici, ki ši. je na seji dne 19. 2. 1979 že zadal Svoje naloge, da se z delom začne čimprej in pravočasno. Stekla bodo Občinska, regijska in končno tudi Republiško tekmovanje.
Mladi bodo preizkusili svoje znanje s področja prve pomoči, zgodovine NOB, streljanja, kar bo povezano tudi z orientacijskim pohodom, na katerem se bodo seznanili s hojo po neznanem terenu, hojo po azimutu, s pomočjo karte, premagovanje ovir.
Dela je torej dovolj, saj je potrebno posredovati znanje desetim razredom obeh šol na Dolu in v Hrastniku. Občinsko tekmovanje je predvideno 7. aprila.
- V okviru te prireditev - v naši občini bo:, organizirana tudi razstava oborožitve in opreme CZ, prikazana bo taktična gasilska vaja, ha koncu bo stekel tudi kul--tUrni program.
Jasna Kosm
MENTOR MLADIH
Tovariš Edvard Kardelj je v vsem svojem političnem delu vedno dajal izreden poudarek mladini kot tisti sili, ki mora kreativno urejati samoupravne odnose na vseh področjih.
Veselo razpoložen je bil tudi 7. junija pred dvema letoma, ko je obiskal Republiško konferenco ZSMS in se srečal s člani sekretariata predsedstva RK ZSMS. V zanimivem pogovoru so govorili o nalogah in vprašanjih, s katerimi se danes-srečuje mladinska organizacija. Pri tem se je tovariš Kardelj spomnil svojega skojevskega delovanja, kot je kot mladinec skrivoma tiskal in razpečaval letake z revolucionarno vsebino. Tovariš Kardelj je posvetil največ pozornosti vključevanju mladih v delegatski sistem.
Tovariš Kardelj prejema priznanje »Zlati znak« za mentorsko delo z mladimi ob priložnosti njegovega obiska RK ZSMS 7. junija 1977
Nemalokrat se pojavlja dokajšnja odtujenost družbenopolitičnih organov do samoupravnih mehanizmov, rezultat take odtujenosti pa je običajno otežkočeno sporazumevanje in dogovarjanje, je med drugim dejal tovariš Kardelj. V nadaljevanju pogovora pa se ni zadovoljil s podatkom o eno-tretjinski vključenosti mladih v neposredno družbeno odločanje, kajti, kot je dejal sam tudi pozneje v šah: »iz prsta ni še nihče izsesal modrosti«.:
Tovariša Kardelja je tudi zanimalo, kako se verna mladina vključuje v mladinsko organizacijo, saj je potrebno, kot je dejal, združevati, v tej organizaciji široke interese. Pogovor je tekel še o nekaterih aktualnosti, tovariš Kardelj pa se je tudi posebej zahvalil za priznanje »Zlati znak«, ki mu ga je podelila RK ZSMS za njegovo mentorsko delo z mladimi.
— m —
PRIZADELA NAS JE SMRT EDVARDA KARDELJA
Vso pokrajino je zajel val žalosti in turobnosti. Še vreme je žalovalo za umrlim teoretikom in mislecem Edvardom Kardeljem. Bil jo neutruden borec za lepši jutri in zato smo ga imeli radi in nismo se sramovali solza, ki smo jih potočili, ko smo ga spremljali na zadnjo pot.
Bilo mi je hudo, ko sem gledala žalostne obraze, polne bolečine in žalosti.. Vsi smo globoko čustvovali z njegovimi *najbližjimi,, ker smo se zavedali, -kako hud u-
darec je to zanje in za vse nas — za celo Jugoslavijo. Čeprav ga ni več med nami, nam bodo njegova dela in njegove misli smernice za bodoče življenje. Nadaljevali bomo njegovo delo,, da nam bo jutri tako, kot je on želel — lepše in svetleje. Čeprav bomo počasi pozabili na veliko žalost, ki naš je te dni prežemala, bodo njegova dela za vedno ostala med nami in nas spominjala nanj.
Metka Kovač, 8. c
Kadri na rešet«
LANI SMO V KOMENTARJU OB X. KONGRESU ZSM JUGOSLAVIJE OMENILI, DA BO ENA OD POMEMBNIH NALOG MLADIH V POKONGRESNEM OBDOBJU DEPROFESIONALIZACIJA. OB TEM PA JE TEKLA BESEDA O UVAJANJU KOLEKTIVNEGA VODSTVA V MLADINSKI ORGANIZACIJI. VENDAR UVELJAVLJANJE KOLEKTIVNEGA VODSTVA ZAGOTOVO NE POMENI ZMANJŠEVANJA ŠTEVILA PROFESIONALNIH DELAVCEV, PAC PA JE CELOTEN PROCES NUJNO OBRAVNAVATI ŠIRŠE.
Na desetem kongresu ZSMS lani oktobra v Novi Gorici je bilo precej besed namenjenih tudi mestu in vlogi profesionalnega kadra v mladinski organizaciji. Profesionalizem v politiki so mladi analizirali z vseh vidikov in se tedaj domenili, da pripravijo celovito sliko o kadrih v svoji organizaciji, ki so upravičeno ali, neupravičeno največkrat »na, u-daru«,
V Zvezi socialistične mladine Slovenije je vseh profesionalno zaposlenih 98, od teh jih 74 dela v občinskih konferencah ZSMS. Poleg, teh — gre praviloma za profesionalne predsednike ali sekretarje OK ZSMS na podlagi sklepov posameznih konferenc — delajo le še trije strokovni sodelavci. Poleg profesionalno zaposlenih funkcionarjev dela v mladinski organizaciji še 43 43 finančno administrativnih delavcev, 13 pa s polovičnim delovnim časom. Med slednjimi gre za tako imenovane volonterske funkcionarje. Ob tem bi kazalo opozoriti še na nekaj številk, povzetih po podatkih republiške konference ZSMS ob začetku lanskega decembra: povprečni mesečni osebni dohodek profesionalnih delavcev v občinskih konferencah je znašal 8.150 dinarjev, na ravni republike pa povprečno 8.500 dinarjev.
Osemdeset odstotkov profesionalnih kadrov v ZSMS svojo funkcijo opravlja šele prvo mandatno obdobje. Nadalje velja poudariti, da je večina prišla iz proizvodnje in imajo povprečno srednjo izobrazbo. Teh nekaj podatkov sicer odgovarja na vprašanje . »od kod«, ob njem pa se takoj zastavlja tudi — »kam nato«. Natančnih podatkov o tem, kako in koliko se profesionalni mladinski funkcionarji vračajo na svoja prejšnja delovna mesta, žal ni.
Okvirno zbrani pa pričajo o dokajšnji uveljavljenosti načela rotacije v mladinski organizaciji. Toda nedvomno so 'tudi odkloni od tega sprejetega načela.
Neredko je »stolček« -v ZSMS odskočna deska za profesionalno funkcijo v drugih družbenopolitičnih organizacijah ali pa vsaj izredno dobrodošla moralnopolitična karakteristika; ko gre za kandidaturo za delovno mesto, ki običajno nima kaj dosti skupnega s_ tistim pred izvolitvijo. Takšni pojavi pa so neposredna posledica pomanjkanja usposobljenega kadra v številnih družbenopolitičnih skupnostih nasploh. Še večkrat pa gre za zapiranje kroga kadrovske politike, ki je preveč usmerjena na določen krog ljudi, medtem ko novih, morda prav tako 'sposobnih, ne vidi. O-pozorila o tem, kako se ob volitvah pojavljajo vselej isti ljudje, le z drugimi funkcijami, so zgovoren dokaz'»občinskih« kadrovskih politik, ki so velikokrat prej
vrtičkarstvo kot pa ustvarjalnost, sposobnost in zaupanje v ljudi.
Kadrovanje profesionalcev v ZSMS je načeloma javno ter pravica in dolžnost vseh organov, organizacij in "članov v ZSMS. Vendar pa so tudi v tem postopku včasih praznine, čeprav velja poudariti, da so bile volitve in potrditve na vseh ravneh opravljene v skladu s statutom in pravili organiziranosti občinskih konferenc.
Posploševanje take ocene pa bi celoten problem profesionalnega kadra utegnilo zamegliti. Sami podatki o številčnosti in nagrajevanju namreč ne prikazujejo celovitega problema vrednotenja nalog in opravil profesiopalcev. Odstopanja v nagrajevanju so kar precejšnja in med posameznimi občinskimi konferencami znašajo do 3.000 dinarjev. V. sedanji akciji obiskov OK ZSMS člani predsedstva republiške konference vprašanje nagrajevanja funkcionarjev po delu še posebej izpostavljajo. V preteklosti so te nedvomno najobčutljivejše področje premalo obravnavali in sedanje razlike, ki temeljijo na povsem drugih osnovah, kot pa sta ustvarjalnost in učinkovitost dela, so nujna posledica tega odnosa.
Med. naštetimi številkami izstopa podatek o strokovnih delavcih v celotni mladinski organizaciji.
Člani’ predsedstva in sekretariata republiške konference ZSMS v januarju in februarju obiskujejo občinske konference ZSMS. Namen obiskov je seznanitev z delom mladih v občinah, razreševanje obstoječih problemov in dogovor za akcije v bodoče.
Konec januarja je bil na obisku pri OK ZSMS Hrastnik član predsedstva RK ZSMS Dušan Skupek. Na pogovoru s političnim aktivom občine so., obravnavali sodelovanje med družbenopolitičnimi organizacijami j v občini, pogovorili so se o težavah v gospodarstvu in o problemih nezaposlenosti. Problem je tudi izobraževanje delavcev iz drugih republik, ki jih je v Hrastniku precej. Mnogi med njimi nimajo končane, niti osnovne šole, kar seveda otežuje tudi samoupravljanje. Sodelovanje in delo mladih v SZDL je dobro, tudi povezava ZSM ih ;ZK je v zadnjem času na višji ravni. Mladi pa so še vedno premalo aktivni pri predlaganju za sprejem v ZK, kar je seveda ena izmed pomembnih nalog mladinske organizacije.
Obiskali so tovarno otroške konfekcije Jutranjka TOZD Dol. Gostje so se#seznanili z delovno organizacijo, njenim poslovanjem, problemi in uspehi. Po o-
Postavlja se dvoje vprašanj: ali ni potrebe po strokovno političnih opravilih v ZSMS ali pa ni dovolj sredstev za nagrajevanje strokovnega kadra. Proračuni občinskih konferenc niso visoki. Čeprav potreb po strokovho političnih delavcih ne manjka, pa vsekakor ni dovolj usposobljenih mladih za ta dela. In ko se v se-daniem obdobju v mladinski organizaciji še posebej prizadevajo za uveljavitev kolektivnega vodstva, ko posebna delovna skupina na ravni predsedstva zvezne konference ZSMJ snuje konkretna delovna izhodišča akcije, bo sedanja struktura profesionalno zaposlenih v ZSMS še posebej na tapeti. Dodatno zaposlovanje zagotovo ni sprejemljiva rešitev — vsekakor pa bo treba analizirati, kakšne delavce potrebujemo kot profesionalce v ZSMS. Z uveljavljanjem kolektivnega vodstva bo predvsem odgovornost za izpolnjevanje zadanih nalog poverjena precej širšemu krogu mladih v politično izvršilnih organih in morda bo to tudi pot za preseganje potrebe po profesionalnih političnih delavcih.
Razmišljati pa bo treba o strokovno političnih delavcih, ki bodo mladim'potrebni zlasti kot pomoč v fazi priprave in argumentiranja stališč, v fazi, ki-je trenutno šibkejša plat delovanja ZSMS.
Kolektivnega vodstva ni mogoče uresničiti s preprostim črtanjem profesionalnega kadra v družbenopolitični organizaciji. Bistvena kvaliteta je v kakovosti dela, v tem, da vse širši krog mladih ljudi prevzema družbeno odgovornost v procesih delegatskega odločanja. To pa pomeni tudi odpravljanje možnosti za to, da bi se funkcije in s tem pooblastila v imenu organizacije ko-
gledu proizvodnje je bila seja o-, snovne organizacije, na kateri so bili poleg članov predsedstva OO ZSMS tudi sekretar OO ZK, predsednik zveze sindikatov, predsednik delavskega sveta in vodja TOZD Jutranjka. Ugotovili so, da je delo družbenopolitičnih organizacij zelo koordinirano, da so naloge v večini primerov zastavljene skupno in tako tudi izpeljane. Problem je v sestajanju, sodelovanju z OO v občini in OK ZSMS, potrebno bi bilo še nekaj organizacijskih * sprememb, vendar pa so z začrtano potjo zadovoljni.
Popoldne pa so obiskali osnovno organizacijo v krajevni skupnosti Mamo. Mladi so tu precej aktivni, vendar pravijo, da je težko prebiti prepreko med starejšimi in mlajšimi občani. Ti so nezaupljivi do njihovega dela in. zato se pojavljajo problemi. Tudi oni pogrešajo večje sodelovanje med osnovnimi organizacijami in OK ZSMS.
Na seji predsedstva OK ZSMS so obravnavali poročila, ki so jih pripravili vodje posameznih področij, nato pa se je razvila debata, ki je pokazala na nekatere pomanjkljivosti pa tudi uspehe pri delu.
Jože Medvešek
pičila pri enem funkcionarju. Kolektivno vodstvo predvsem zahteva razbitje centrov političnfe moči, možnost, da bodo družbene odločitve resnično plod široke in demokratične javne razprave in angažiranosti širokega kroga mladih, nikakor pa ne rezultat trenutne volje posameznika. Pojavi, ko je profesionalni predsednik o-ziroma sekretar občinske konference ZSMS ne le govoril, pač pa tudi odločal v imenu mladih, zahtevajo temeljit pretres mesta in vloge kadrov mladinski organizaciji. Ob razpravah o kolektivnem vodstvu bo za to potrebno^ najti dovolj časa.
Marko Valjavec Po Komunistu (9. 2. 1979)
OSNOVNA ORGANIZACIJA -CELICA ŽIVLJENJA MLADIH
Mladi moč in bodočnost. Živimo v isti krajevni skupnosti, pa se skoraj ne poznamo. Imamo o-snovno organizacijo, kjer bi lahko reševali mladinsko problematiko, spoznali prijatelje, organizirali razne akcije in se posvetili uresničevanju neštetih skupnih interesov. Iz vsakodnevne prakse pa vemo, da je veliko osnovnih organizacij ZSMS zelo neaktivnih^ Zakaj? Morda manjka le še spodbuda, prvi premik?
Teorijo kongresnih dokumentov je treba spremeniti V življenjsko prakso. Naj navedem primer, ki nam je lahko za zgled. Mladi v OO ZSMS ČEČE nam dokazujejo, da je življenje lahko smotrnejše, če skupno rešujemo probleme in uresničujemo želje. Prvi korak je navadno težak, kn pa nam delo preide v kri, so drugi zadovoljni z nami, mi pa s seboj. Osnovne organizacije se vse premalo povezujejo s KS, zato plodov takšnega sodelovanja, kot so lokalne delovne akcije, pomoč ostarelim osebam in podobno navadno ni, kajti predsedstva OO ZSMS, pa razne izvoljene komisije ponekod sladko spijo.
Začrtali smo si naloge, zato jih hitro in dosledno uresničujmo, kajti doseči moramo cilje, ki nam jih narekujejo generacije borcev za boljši jutri,.
Tatjana
REGIJSKO
SODELOVANJE
Konec januarja so se člani Centrov za obveščanje in propagando pri OK ZSMS v Zasavju dogovorili o izdaji skupnega, biltena. Dokaz, da rezultati tega sestankovanja niso le sklepi in gole besede je BILTEN MLADINE ZASAVSKE REGIJE, ki/je izšel v prvi polovici februarja. Z osemsto izvodi BILTENA, katerega vsebina govori predvsem ' o mladinskih- delovnih akcijah 1979, 60-letnici KPJ in SKOJ ter aktualnih dogodkih v mladinski organizaciji smo končno premostili v raznorazne ' večletne »ovire« ter dokazali, da se da z dobro zastavljenim delom narediti VSE!
Nezaupljivi starejši
Uspehi hrastniškega namiznega tenisa
16-LETNA ANDREJA, NAJMLAJŠA REPUBLIŠKA PRVAKINJA. MED NAJBOLJŠIMI TUDI JOŽE URH. EKIPNO ZOPET PRVAKI?
Po dolgih letih zatišja, ko je v slovenski in ne le v slovenski namiznoteniški areni kraljeval Edvard Vecko — steklar iz Hrastnika; hrastniški namizni tenis ni beležil kakšnih vidnih uspehov. Od takrat je pod savskim mostom preteklo mnogo vode. Namiznoteniški klub Kemičar pa je vadil marljivo in iskal poti stare slave v novi preobleki. Trud ni bil zaman. Načeto in vztrajno delo z mladimi je počasi, vendar nezadržno kazalo k očitnemu napredku; k novi kvaliteti. Pred štirimi leti je moška ekipa Kemi-čarja osvojila svoj prvi naslov republiških prvakov. Ekipa je u-speh ponovila še v naslednjih dveh letih in po enoletnem premoru je na najboljši poti, da ta laskavi naslov ponovno vrne v svoje vitrine.
Andreja Ojsteršek v elementu
' Tesno sodelovanje, s šolskim športnim društvom Mladost na OŠ narodnega heroja Rajka, pa je izluščilo tudi izredno generacijo mladih nadarjenih pionirk. In prav ta generacija je na najboljši poti, da hrastniškemu namiznemu tenisu povrne nekoč tako visoke pozicije v kvalitetnem vrhu jugoslovanskega namiznega tenisa.
Uspehi, zlasti zadnji, so prišli skorajda nepričakovano in hitreje, kot so bili dejansko načrtovani.
Danes, ko NTZ Slovenije praznuje pomemben jubilej — 50 let uspešnega delovanja in ko še ne tako davno SHTK Kemičar vstopa v' svojo 30-letnieo, so imena igralcev tega skromnega vendar nadvse delavnega kolektiva zapisana z zlatimi črkami v življenjepis namiznoteniškega športa.
Nekdaj odlični igralci: Milan Simerl, Vili Ojsteršek;' Ferdo Žlindra, pa neumorni delavci Pepi Oberauner in Henrik Pevcin lahko danes s ponosom gledajo na prehojeno pot in dosežene rezultate svojega in skupnega dela.
Nova generacija igralk in i-' gralcev je imela v svojih temeljih — Viliju Ojsteršku, Vikiju Šobi,
Ferdu Žlindri in še nekaterimi, ne le dobre strokovnjake, temveč tudi sposobne pedagoge. Imena i-gralk': sestre Ojsterškovih, Sal-mičeve, pa igralcev Urha, Vizjaka in Markoviča so vse pogosteje pristajala prav v vrhu raznih turnirjev. Njihove dobre igre in o-čitni- napredki niso ostajali ne-opaiženi tudi očem raznih selektorjev in strokovnjakov. Prvi med njimi je dres z državnim grbom odel Jože Urh, igralec, ki je zaradi nerazumljive politike takratnega zveznega kapetana za mladince, svojo priložnost čakal dlje, kot pa je to zaslužil. Dokaz takšni trditvi so bili Urhovi u-spehi, doseženi prek meja domovine. Uspehi, doseženi na mednarodnih prvenstvih mladincev Anglije, Danske in Avstrije, so potrdili njegovo vrednost in če je to v tolažbo —^ nakazali nujne kadrovske spremembe y strokovnem vodstvu NTZ Jugoslavije. (Urh ni bil edini slovenski igralec, ki je bil zapostavljen).
Urh je z nastopom, na mladinskem evropskem prvenstvu minulo leto v Barceloni zaključil u-spešno obdobje igranja v mladinski konkurenci.
Kvaliteta; predvsem ženskega namiznega tenisa se je v Hrastniku pojavila takorekoč preko noči. Že prvi javni nastopi so dejansko prinesli tudi prve uspehe v pravem pomenu besede. Še prej kot so se v klubu dodobra zavedali, je mladi rod hrastniških i-gralk posegel v sam vrh slovenskega namiznega tenisa:
Na kratko
Konec februarja so se sestali predsedniki in sekretarji osnovnih organizacij na skupnem posvetu S predsedstvom OK ZSMS Hrastnik. V središču pozornosti je bil dogovor o poteku javne razprave o osnutku usmerjenega izobraževanja v Zasavju, ki bo potekala v mesecu marcu. Dogovorjeno je bilo, da 'naj o predlogu razpravljajo vsa predsedstva OO ZSMS, konkretno predloge in pripombe pa naj posredujejo v sami javni razpravi v svoji sredini. O predlogu bodo razpravljali tudi hrastniški študentje ter mladi iz OO ZSMS na osnovnih šolah.
V sklopu tekmovanj v počastitev MESECA MLADOSTI bo 21. aprila občinsko prvenstvo med e-kipami OO ZSMS v naslednjih panogah: kegljanju, malem nogometu, namiznem tenisu, šahu in streljanju.
. Ekipe za kegljanje in mali nogomet bodo 6-članske, za namizni tenis, šah in streljanje pa 3-član-ske.
Ekipe se morajo prijaviti na OK ZSMS Hrastnik najkasneje do 31. marca, vse prVouvrščene e-kipe pa bodo tekmovale na medobčinskem tekmovanju, ki bo 19. maja!
Verjetno bi bilo odveč naštevati vse doslej dosežene uspehe in rezultatsko izkazano vrednost. Zato naj omenimo le tiste, ki so bili doseženi v tem letu, v drugem delu tekmovalne sezone 1978/79.
Uradni turnir je bil tradicionalni »Memorial heroja Rajka«, katerega so tokrat že osemnajstič organizirali marljivi člani NTK Kemičar, pod pokroviteljstvom ZZB NOV Hrastnik. Dve ' prvi mesti Andreje Ojsterškove, izvrstno drugo mesto Jožeta Urha
iv	polfinalu je prvič premagal tudi Klingarja) med člani, pa še po eno tretje mesto Vesne Ojsterškove in Nataše Salmičeve; so kazali pot v nadaljnje uspehe. Nanje ni bilo treba dolgo čakati. Že prvi naslednji veliki turnir; četrti »Memorial Vilima Harango-ze« je potrdil upravičeno pričakovanje. Vesna in Andreja Ojsteršek pa sta bili s strani delegacije Skupščine Subotice (mesta Vilima Harangoze) proglašeni za najperspektivnejši igralki pri nas. V ta namen sta prejeli posebni priznanji.
Velik in kar zadeva namizni tenis največji uspeh doslej pa ,je hrastniški namizni tenis doživel na 32. republiškem prvenstvu v Ljubljani. (10.. 2. 1979).
Andreja Ojsteršek je postala dvakratna republiška prvakinja. Poleg naslova med posameznicami je zmagala še v igrah ženskih dvojic skupaj z Mirjam Čadež. Za nameček pa, sta skupaj z Jožetom Urhom osvojila še bronasti medalji v igrah mešanih dvojic. Na ta način je Andreja postala. najuspešnejša udeleženka 32. republiškega prvenstva jn sploh ena najmlajših (verjetno pa najmlajša) prvakinja doslej. To pa niso bili edini uspehi. Urha je na poti med štirimi, najboljše zaustavil kasnejši prvak Miran Savnik. Par Vesna Ojsterškova —Jolanda Novakova (Trbovlje) je bil med članicami 5:—8. Še ne 11-letna Vesna je zmagala v tolažilni skupini in tako osvojila malo medaljo. Ne gre pa prezreti delitev tretjega do četrtega mesta para Jože Urh-Bojan Rak (Olimpija). Skratka žetev, kakršne bi bil vesel tudi mnogo močnejši namiznoteniški center. V tem času (24. 2.) se je pričel že tudi drugi del ligaških tekmovanj. V moški republiški .ligi vodi ekipa Zasavja (Kemičar), med dekleti pa so si Ravenčanke praktično že zagotovile prvo mesto. Ženska vrsta Zasavja, ki v tem tekmovanju nastopa brez Andreje Ojsteršek, pa bo skušala odločno poseči v boj za drugo mesto. Naj še omenimo, da je po prvem delu Jože Urh najuspešnejši igralec republiške lige in e-dini doslej brez poraza. Sicer pa ima ta igralec tako rekoč »polne roke dela«, saj poleg nastopanja
v	republiški ligi, vse pogosteje brani tudi barve republiške selekcije (Olimpije) v zvezni namiznoteniški ligi. Andreja Ojsteršek je standardna in doslej najboljša v ekipi Olimpije, ki prav tako nastopa v zvezni ligi. Andreja je v tem tekmovanju dosegla izjemne rezultate, saj je premagala že domala našo kompletno »A« selekcijo z Eržepet Palatinuševo na čelu.
To je le nekaj rezultatov iz vrst uspehov hrastniškega namiznega tenisa v tej tekmovalni sezoni, ki še traja in v kateri naše igralke in igralci prav gotovo še niso rekli zadnje besede.
Letošnja tekmovalna sezona je namreč sila naporna in zato tudi priložnosti za nove uspehe ne bo manjkalo. Naj samo omenimo svetovno prvenstvo v Phon Jangu, kjer sicer slovenski igralci ne bodo nastopili, Zato pa bodo prav gotovo polnoštevilni v' ekipi, ki nas bo zastopala na mladinskem in pionirskem evropskem prvenstvu meseca junija v Italiji (Milano). Sicer je nehvaležno dajati kakršnekoli napovedi, vendar se nam zdi, da je omenjeno prvenstvo gotovo izredna priložnost za slovenski naraščaj, ki bo imel v • Andreji Ojsterškovi in Štefanu Kovaču (Murska Sobota) svoja najmočnejša aduta.
Prav lahko pa se zgodi glede na novo začrtano kadrovsko politiko v našem namiznem tenisu, da bo Andreja še v tej sezoni dobila priložnost braniti barve naše najboljše selekcije.
Kakorkoli že, menili smo, da je pfav, če o‘ skromnem kolektivu, ki je mnogo bolj poznan v naši širši domovini in čigar posameznike poznajo tudi prek naših meja; spregovorimo v' nekaj vrsticah tudi na, straneh , našega glasila. Če ne zavoljo drugega pa zavoljo informiranja in morda tudi večje pozornosti. Saj so si jo pošteno in s trudom prislužili. Mar ne?!
Jože Premec
JUTRI JE PREPOZNO >..
Leto 1979-mednarodno leto otroka
»Krivi smo mnogih zmot in napak, toda najhujši zločin je zanemariti otroke ' in s tem izvir življenja. Mnoge stvari, ki jih potrebujemo, lahko počakajo. O-trok ne more. Prav zdaj je Čas, da se njegove kosti oblikujejo, ko mu kri oplaja telesce in ko se mu razvijajo čuti. Ne moremo mu odgovoriti JUTRI. Njegovo ime je DANES,«
Medtem ko ste v približno še- , stih sekundah prebrali zgoraj zar pisane besede Cilenške pesnice in dobitnice Nobelove nagrade Gabriele Mistral, se je v deželah v razvoju rodilo dvanajst otrok.
Skočimo petnajst let v prihodnost in poglejmo, kaj se bo najverjetneje zgodilo s temi dvanajstimi malčki. Dva bosta umrla v zgodnjem otroštvu, med preživelimi desetimi pa se jih pet ne bo nikoli šolalo. Le dvema od petih šolarjev pa bo tudi uspelo doseči popolno osnovno izobrazbo ...
(Vir: Tomorrow is too late..., publikacija IYC, UNICEF)
Znanje, delo, izobraževanje
Obdobje, v katerem živimo, je izredno dinamično. Priča smo zelo hitremu razvoju tehnike in tehnologije, saj je vse več tehničnih rešitev, ki postanejo zastarele in neuporabne že prej kot v desetih letih. Prav tako se z u-veljavljanjem samoupravljanja zelo hitro spreminjajo tudi naši družbeni odnosi. Iz dneva v dan raste proizvodnja materialnih dobrin, tako tistih, ki so potrebne
Malice in topli obroki v letu 1978
V obratu družbene prehrane TKI Hrastnik so za naše potrebe v letu 1978 pripravili in prodali 78.828 toplih malic, 38.544 kosil in 35.598 večerij ali povprečno na dan 299 toplih malic, 107 kosil in 99 večerij. Skupna vrednost vseh obrokov pa znaša 1,517.952 Kljub temu, da so avgusta uvedli tople malice tudi v nočni izmeni, je poraba oziroma koriščenih malic za 14 % manj kot v letu 1977. Povpraševanje po toplih malicah zadnje čase precej upada in to sorazmerno na vseh izmenah enako. Vzroki za to upadanje so po našem mnenju delno pri povišanju cene, delno pa tudi zaradi prehoda iz dveh menu-jev na enega (na zahtevo). Tako nam sedaj družbena prehrana lahko nudi v pretežni večini le enolončnice, kar pa vsekakor precej vpliva na izbiro oziroma želje posameznikov. Z upadanjem koriščenja toplih obrokov pa se je ponovno zelo povečalo število hladnih malic.
Število koriščenih kosilov in večerij se je v letu 1978 znatno povečalo in to predvsem zaradi novodošlih delavcev — vajencev. Nasproti letu 1977 se je število koriščenih kosil povečalo za 51 %, večerij pa za 62 °/o.
Za obdobje 1974—1978 pa je tabela koriščenih obrokov naslednja:
Leto	Tople malice	Kosila	Večerje
1974	73.429	25.374	19.359
1975	76.319	21.998	17.542
1976	89.223	19.847	16.627
1977	92.079	25.603	21.932
1978	78.828	38.544	35.598
Od leta 1975—1978 je procentni porast naslednji: tople malice za 7,35 %,■ kosila za 51,90 %, večerje za 84 %. Hladne malice, brezalkoholne pijače in ostalih artiklov je bilo nabavljeno in prodano za 5,857.054 din. Za tople napitke — kava, čaj, se je v letu 1978 porabilo 1.080 kg kave — proje, 1.250 kilogramov čaja — šipka in 5.800 kilogramov sladkorja.
To vse skupaj znaša 146.968 din. Iz te količine se je pripravilo in porabilo 43.2001 kave in 71.2601 čaja. Lastna cena za liter kave znaša 0,97 din in za čaj 1,52 din. Ekonomška cena za liter kave je 2,60 din, za čaj pa 3,20 din.
za življenje kot drugih, s katerimi si življenje olepšujemo. Celoten razvoj gre v smer lažjega, bolj avtomatiziranega in visoko produktivnega dela, ki pa zahteva tudi drugačnega delavca. Vse manj je pomembna fizična moč spretnost, vse bolj postaja pomembno znanje. Ta ugotovitev velja za visoko zahtevna delovna opravila v enaki meri kot za srednje in manj zahtevna dela in naloge.
V procesu učenja v redni šoli pridobljeno znanje hitro zastare-va, zato znanje izgubi svojo vrčd-nost, če ga ne obnavljamo in dograjujemo. V današnjem tempu razvoja tehnike zastari znanje že po nekaj letih. Kdor razvoju svoje stroke ne sledi, kdor ne dopolnjuje svojega znanja, ga bo tok življenja in dogajanj kmalu pustil ob Strani. Sodobne naprave in stroji so vedno narejeni po zadnjih izsledkih v tehničnem in tehnološkem razvoju.
Izobraževanje postaja vse bolj neprestan proces, ki se ne zaključi takrat, ko nam poklicna, tehnična, višja ali visoka šola izda zaključni izkaz ali diplomo o poklicni usposobljenosti, ampak se mora nadaljevati v celotni dobi človekovega življenja in u-stvarjanja. Oblike izobraževanja ob delu so različne, za vse pa je značilno, da so predvsem odvisne od človekove volje in prepričanja v potrebnost dopolnjevanja znanja. Danes poznamo izobraževanje v različnih oblikah: seminarjih, tečajih in šolanjih, ki jih organizirajo šole, delavske univerze, izobraževalni centri ali
same delovne organizacije, dopisno izobraževanje, razne oblike izrednega šolanja ter samoizobra-ževanje.
Razne delovne organizacije za izobraževanje odraslih" skušajo svoje izobraževalne programe čimbolj prilagoditi današnjim potrebam delovnega človeka.
Ena takih organizacij je tudi Zavod za tehnično izobraževanje Ljubljana. S svojimi izobraževalnimi programi na tehničnem področju želi s kratkimi seminarskimi načini dela pomagati delavcem in jim ponuditi tisto znanje, ki ga ob svojem vsakodnevnem delu najbolj potrebujejo. To so predvsem programi dopolnilnega in funkcionalnega izobraževanja delovodij in skupinovodij, izobraževanje delavcev, ki se ukvarjajo z industrijsko pnevmatiko in hidravliko, ceneno avtomatizacijo, s preoblikovalno tehniko; izobraževanje delavcev, ki se ukvarjajo s problemi vzdrževanja delovnih sredstev, usposabljanje delavcev za voznika viličarja, upravljalca mostnih žerjavov, kurjača, skladiščnika, telefonista in podobno. V ilustracijo naj navedemo del programa, ki je predviden za mesec marec in april 1979:
—	petdnevni seminar PNEVMATIKA V INDUSTRIJI, I. stopnja 12.—16. 3.
—	petdnevni seminar PNEVMATIKA V INDUSTRIJI, II. stopnja 16.—20. 4.
—	štiridnevni seminar HIDRAVLIKA V INDUSTRIJI, I. stopnja 2.-5. 4.
—	tridnevni seminar VZDRŽEVANJE HIDRAVLIČNIH NAPRAV 9,—11. 4.
—	petdnevni seminar VZDRŽEVANJE VILIČARJEV 12,—17.
3.
—	petdnevni Seminar TRŽNA POLITIKA TER NABAVNO IN PRODAJNO POSLOVANJE V OZD 9,—13. 4.
—	dvodnevni seminar PLANIRANJE V ZDRUŽENEM DELU 22.-23. 3.
SBg usposabljanje za VOZNIKA VILIČARJA pričetek 5. 3. in 2. 4.
—	usposabljanje za KURJAČA NIZKOTLAČNIH KOTLOV, pričetek 16. 4. itd.
Podrobnejše informacije o naštetih in ostalih seminarjih, tečajih in šolanjih Zavod za tehnično izobraževanje redno pošilja izobraževalnim ali kadrovskim službam v delovnih organizacijah.
Delavci, ki jih taka oblika izpopolnjevanja znanja zanima, lahko dobijo informacije v že imenovanih službah ali tudi direktno na Zavodu (Ljubljana, Langusova 21, tel. 061 22-270).
Slej ko prej se bo moral vsak delavec v naši domovini zavedati, da bo uspešen in produktiven proizvajalec ter dober ' samoupravljale le takrat, ko bo imel potrebno znanje za svoje delo. Marsikdo danes tega še ne verjame, prepričal pa se bo o tem jutri ali pojutrišnjem. Kot drugje pa tudi tu velja, da je zamujeno zelo težko nadoknaditi.
.. Zavod
za tehnično izobraževanje Ljubljana
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiîiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii
I NAGRADNI KVIZ ZNANJA MLADIH I
E	1. Kako se imenuje politično izvršilni or-
S gan CK ZKS, ki deluje na podlagi smernic in E Stališč kongresa CK ZKS in ZKJ?
I	Obravnava aktualna vprašanja uresniče-
§	vanja politike CK ZKS in organov ZKJ ter
§	o njih sprejema sklepe in stališča V okviru
= svojih političnih izvršilnih funkcij. Skrbi tudi = za sodelovanje ZKS v ZK v drugih republi-= kah ih pokrajinah s komunisti, delavskimi Š partijami in drugimi naprednimi gibanji. Dell lo vodi predsednik CK ZKS.
§	a)	predsedstvo CK ZKJ
1	b)	predsedstvo CK ZKS
=	c)	predsedstvo SR Slovenije
§	2.	Kako se imenuje politično	svetovalno
= telo federacije, katerega člani obravnavajo na = sejah sveta ali posamično na zahtevo pred-|	sednika republike ali predsedstva SFRJ vpra-
H	sanja splošne politike v okvira pravic in dolž-
E nosti	federacije?
=	a)	predsedstvo SFRJ
=	b)	skupščina SFRJ
§	c)	sve.t federacije
|	3.	Kako se imenuje ljubljanski	baročni	kili	par, rojen oktobra 1698, umrl 1757. leta. Šolal
=	se je v Benečiji. Znan je po svojih delih (ki-
=	pih). Napravil je glavni oltar v cerkvi sv. Ja-
koba, oltar V cerkvi sv. Katarine v Zagrebu, najbolj pa je poznan po vodnjaku pred magistratom v Ljubljani.
a)	Francesco Robba
b)	. Samo Smerkolj
c)	Hinko Smrekar
4.	Kako se imenuje 3. največji otok v Sredozemskem morju, blizu obale Male Azije. Je tudi republika, ki meri 9.251 km2 in ima 614.000 prebivalcev z glavnim mestom Nikozijo.
a)	Sardinija
b)	Ciper
c)	Sicilija
5.	V nekaj milijonov let dolgi zemeljski zgodovini se je tudi živi svet — rastlinski in živalski — zelo spreminjal, iz preprostih pradavnih bitij do današnjih oblik. V vsakem
1 obdobju so bili tipični predstavniki svojih vrst. Tako so bili v srednjem zemeljskem veku v juri plazilci: brontozaver, na primer.
Kdaj je bila in kako dolgo je trajala doba jure?
a)	175 do 140 milijonovn let
b)	200 do 175 milijonov let
c)	140 do 60 milijonov let
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimmimiiMiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii