•1
PROBANKA
POSLOVNA ENOTA KRANJ Koroška 1, tel. 04/280 16 00
GBD	Koroška .iJ, 4000 Kranj tel.: 04 1 2HO 10 40, 2H0 10 17, im 10 30 faks: 04 ! 2S0 10 12 www.gbdM, inJ'o(<i gbd.si
Gorenjska borzno posredniška družba d.d. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev	
	varnost ■ strvkmntnl • dtnu>\no\t
		
	ZEISS	
		
KAKOVOST   ZA   VAŠE OČI		
Cott Z«iss d	o.o., Botnovria 27,20	00 Moribor
POTROŠNIŠKI KREDITI
Gorenjska y Banka
Banka s posluhom
S 1.8.2002 nižje obrestne mere
Leto LV - ISSN 0352 - 6666 - št. 68 - CENA 160 SIT (14 HRK)
Kranj, torek, 3. septembra 2002
Foto: Tina Doki
Spet v šoli
Dva meseca počitnic sta (prehitro) minila, otroci in mladina so se včeraj spet znašli v Šoli. Vsakoletne rutine smo že vajeni: priprava na šolo se začenja že kak teden ali dva prej, ko starši nakupujemo šolske potrebščine in učbenike, kolikor slednjih šolarji ne dobijo v najem iz šolskih učbeniških skladov. September se začenja nekoliko lagodneje, tedaj je še čas za tabore in šole v naravi, tudi spraševanje in pisno testiranje znanja je pomaknjeno v kasnejše mesece, ko šolski stroj steče s polnim zagonom. Nekateri učenci imajo srečo in so se letos na jesen vrnili v obnovljene učilnice, zahvaljujoč bližajočemu se splošnemu prehodu z osemletke na devetletko so dobili nove prizidke, najsrečnejši pa celo športne dvorane (kakršno jutri odpirajo pri osnovni šoli Šenčur, kmalu pa tudi v Cerkljah), povsem novo šolsko poslopje, ki so ga dobili s tržiško šolo Zali Rovt, pa je že blagoslov redke vrste. Devetletnih osnovnih šol je z začetkom novega šolskega leta v Sloveniji 161, torej tretjina, prihodnjo jesen pa bodo vse šole začele delati po devetletnem programu. Izkušnje dosedanjega triletnega postopnega uvajanja so v praksi utrdile prepričanje, daje novost izvedljiva, pokazala pa tudi na nekatere pasti, s katerimi morajo izvajalci reforme nujno računati. Prostorski pogoji, ki jim morajo šole zadostiti do začetka devet-letke v šolskem letu 2003/2004, so že med njimi, žal pa niso odvisni zgolj od dobre volje v šolah, pač pa v veliki meri od lokalnih oblasti in v še večji od države, ki jim reže investicijsko pogačo. Pa niso le osnovne šole tiste, ki so zaradi devetletke potrebne dodatnih prostorov. Tudi nekatere srednje šole so med njimi, kjer se dijaki že leta stiskajo v pretesnih prostorih. Le v Kranju, največjem gorenjskem srednješolskem centru, so tri, ki čakajo, da jih odreši morebitna gradnja. Zelja po nekaterih za mlade privlačnejših poklicih je ene napolnila do absurda, medtem ko se druge praznijo. Najenostavneje bi bilo uravnovesiti ti dve neskladji, a kaj, ko v življenju stvari ne delujejo tako preprosto.
Danica Zavrl Žlebir
vSSS'* Množično na Suštarsko nedeljo
Med 5. in 8. septembrom bo v Arboretumu festival gerber. Predstavilo se bo dvajset slovenskih cvetličarjev.
Volčji Potok - V Arboretumu Volčji Potok si letos prireditve sledijo ena za drugo. Po odmevni spomladanski razstavi tulipanov, so mnoge razveselile lilije, zanimiva pa je bila razstava okrasnih loncev in posod za hišne vrtove, terase in druge javne površine. Zasajeni lonci so na ogled v arboretskem parku. Arboretum pa je v teh dneh še posebej lep in nepozaben zaradi več kot sto sort cvetočih dalij in več kot 30 sort lilij, ki so posajene v drevoredu in spodnjem angleškem parku.
Turistično društvo Tržič je letos organiziralo že 35. Suštarsko nedeljo. Doslej je vse prireditve, ki obujajo čevljarsko tradicijo in običaje, obiskalo že 1,3 milijona ljudi iz domovine in tujine. Tudi tokrat so imeli videti kaj zanimivega.
Tržič - Samo v nedeljo je Tržič obiskalo več kot 50 tisoč ljudi iz domovine in tujine, ocenjujejo organizatorji 35. Suštarske nedelje. Razlogov za to je več. Trgovci in gostinci so pripravili bogato ponudbo, ki je bila še posebej pestra na stojnicah po mestnih ulicah. Tam je bilo moč kupiti po ugodnih cenah vse od obutve in oblačil do uporabnih izdelkov za dom in celo avtomobilov, da o
hrani in pijači niti ne govorimo. Predstavili so se gorenjski rejci ovac, mojstri starinskega tiskanja, vipavski vinarji in še kdo. Če k temu dodamo razne razstave, modne revije, športne dogodke in zabavne prireditve, se je našlo za vsakega kaj zanimivega.
Za posebno atrakcijo je poskrbelo Turistično društvo Tržič z izborom največje noge v Sloveniji. Med desetimi kandidati, ki so jim
Na sliki cvetoče lilije, poseben čar Arboretuma, ne manjka pa tudi drugega cvetja in urejenih zelenic.
Sicer pa so v Arboretumu letos bogatejši za cvetoče cvetlične skulpture, kot so račke, gosenice, pav in slonja družina. V vseh živalih je vsajenih več kot sto tisoč sadik različnega sezonskega cvetja, kot so begonije, tagetes in podobno cvetje, v jesenskem času pa tulipani, mačehe in spominčice, ki zacvetijo spomladi, pravi Melita Miš iz Arboretuma. V parku Arboretum v Volčjem Potoku bo dvajset slovenskih cvetličarjev od 5. do 8. septembra pripravilo festival gerber. Že v sredo, 4. septembra, bodo cvetličarji začeli izdelovati cvetlične aranžmaje z gerberami, vzgojenih v Sloveniji, na ogled pa bodo do nedelje, 8. septembra. Park v Volčjem Potoku je odprt vsak dan med 8.00 in 19.00 uro. Janez Kuhar
Zmagovalca "Najnoge" Slovenije sta postala Štajerka Terezija Cene in Gorenjec Tomaž Demšar.
Takole so pomerili stopala desetih kandidatov.
pomerili stopala, sta zmagala Tomaž Demšar iz Selc s številko 52 in Terezija Cene iz Šentjurja pri Celju s številko 45. Še bolj razburljivo je bilo tekmovanje velikih nog v še večjih Pekovih čevljih na progi z ovirami. Kdo je bil tam najhitrejši oziroma najspret-nejši in kakšne nagrade so podelili sodelujočim, si lahko preberete v reportaži na 4. strani.
Tam pišemo tudi o tem, da so poleg velikih nog prišle v Tržič tudi visoke glave, od kandidatke za predsednico države Barbare Brezigar do generalnega direktorja slovenske policije Marka Pogorevca. Slednji je potrdil, da so se domači "modri angeli" na angelsko nedeljo korektno obnašali, kar je zahteval tudi novi komandir tržiške policijske postaje Mitja Perko.
Pa še tri nove častne člane Turističnega društva Tržič so razglasili! To so pevka Marija Ahačič Pollak iz Kanade, tržiški gostinec Drago Rajser in predsednik Turističnega društva Tržič Lado Srečnik.
Stojan Saje
O O O
C1 <H C*
0^1
9770352666018
Republiška volilna komisija sprejela rokovnike volilnih opravil za jesenske volitve
Zbiranje podpisov za predsednika države in župane
Včeraj, v ponedeljek, 2. septembra, so se začela volilna opravila za letošnje jesenske volitve, ko bomo volili predsednico ali predsednika države, 193 županov, na tisoče svetnikov, 40 državnih svetnikov in nove organe krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti. Volilni imeniki bodo javno razgrnjeni 21. septembra, tako da bodo državljani lahko
preverili, ali so pravilno vpisani v imenik in zahtevali popravek morebitne napake.
Preddvor - Republiška volilna komisija, ki seje sestala na razširjeni seji v Preddvoru - sodelovali so tudi predstavniki državnih organov, katerih delo je povezano z volitvami - je sprejela urnik opravil do 10. oziroma 28. novembra, ko bodo volivci izbirali novega predsednika države, 193 županov in več tisoč občinskih svetnikov ter 40 državnih svetnikov. Pogovorili so se o vseh nejasnostih, ki se še pojavljajo, kajti dela in opravil je veliko, saj gre pravzaprav za troje volitev naenkrat.
Volilna opravila so stekla že včeraj, v ponedeljek. V času od 2. septembra do 16. oktobra bomo lahko volivci dajali svojo pisno podporo kandidatom, tako predsedniškim kot kandidatom za župane in strankarskim oziroma neodvisnim listam kandidatov, ki se bodo potegovali za svetniška mesta. Kandidati za predsednika morajo zbrati najmanj 5000 podpisov, župani pa od 50 v manjših občinah do najmanj 250 podpisov v največjih - se pravi v ljubljanski in mariborski mestni občini. Zbi-
ranje podpisov poteka tako, da je treba podpis potrditi na upravni enoti, republiški volilni komisiji pa se morajo podpisi dostaviti najkasneje od polnoči 16. oktobra. A še takrat v resnici ne bo dokončni, saj jim zakon še daje štiri dni časa za premislek. Enako velja tudi pri kandidiranju županov in občinskih svetnikov, ki bodo svoje kandidature oddali občinskim volilnim komisijam.
Volivci bomo volilne imenike ugledali v medijih, saj je obvezna razgrnitev volilnih imenikov, ki bodo narejeni na osnovi stalne evidence volilne pravice, ki jo ima vsak opravilno sposoben državljan, ki bo najpozneje na dan volitev dopolnil 18 let starosti. Volilni imeniki bodo razgrnjeni 21. septembra, tako da bodo vsi lahko preverili, ali so pravilno vpisani. Volilna komisija je sklenila, da bodo imena kandidatov za predsednico oziroma predsednika republike objavili v Dnevniku, Delu in Večeru.
In kako bo na voliščih?
Lahko pride do zapletov, kajti isti dan bodo državne in občinske
KAKoTo, Dfl Ut'd 5
volitve. Predlagali so, da bi imeli skupno volišče in tako en sam volilni odbor tako za občinske kot predsedniške volitve. Predlagali so, da naj se v občinah dogovori-
jo o tem kako bi bilo za volivce najbolj ustrezno, treba pa se bodo dogovorili tudi o predčasnem glasovanju: ali naj bo na sedežih občinskih ali na sedežih okrajnih vo-
lilnih komisij. Če bo na sedežih občinskih, potem to pomeni 193 predčasnih volišč, v drugem primeru pa 88. Letos so v skladu z zakonom o evidenci volilne pravice pripravili poseben imenik vo-
livcev s stalnim bivališčem v tujini. V njem je 3780 volilnih upravičencev. Pri prejšnjih volitvah je v tujini po pošti ali na naših diplomatskih predstavništvih volilo okoli 2600 volivcev, ki v tujini stalno živijo in okoli 1400, ki so bili v času volitev začasno v tujini. Le-ti morajo tudi letos namero, da bodo volili, vsaj mesec dni prej sporočiti republiški volilni komisiji. Tudi tisti, ki bodo odsotni iz kraja, kjer prebivajo, morajo do 3. novembra sporočiti pristojni volilni komisiji, da želijo glasovati po pošti. Bolnike in nepokretne bodo na dan volitev obiskali volilni odbori, vendar jim morajo volivci svojo namero sporočiti najkasneje do 7. novembra.
Volilna kampanja se bo uradno začela 11. oktobra in bo trajala do 8. novembra opolnoči, ko bo volilni molk. Če predsednik države ne bo izvoljen v prvem krogu, bo drugi krog 1. decembra - tudi za župane, ki ne bodo izvoljeni v prvem krogu. Če pa bo predsednik države izvoljen v prvem krogu, potem bo drugi krog za župane teden dni prej, 24. novembra.
Darinka Sedej
Za osvoboditev ugrabljenega Joška Jorasa
Slovenskih akademikov niso pustili čez mejo
Hrvaški policisti preprečili članom odbora za zaščito slovenskih državljanov pred tujo državo, da bi imeli miren protestni shod pred Jorasovo hišo. Istrski demokratski zbor popolnoma drugače ocenjuje neljube dogodke v zvezi z
Joškom Jorasom.
Piran - Pri Svetovnem slovenskem kongresu so ustanovili odbor za zaščito slovenskih državljanov pred tujo državo. Predsednik odbora je akademik Dane Zaje, člani pa med drugim dr. Jože Pučnik, Zvone Škof, dr. Janez Dular, Niko
Grafenauer, Viktor Blažič, Franci Feltrin, Tomaž Zalaznik in drugi ugledni slovenski pesniki, pisatelji in akademiki. V odboru so prepričani, da Jorasova hiša nesporno stoji na slovenskem ozemlju, zato so ostro protestirali nad dejanjem
KUPON ZA MALI OGLAS DO 10 BESED
- BREZPLAČNO -
Kupon s tekočo številko meseca velja samo za tekoči mesec!
Mali glas, oddan po telefonu ali brez kupona, zaračunavamo po ceniku,
s popustim za naročnike (20 %).
VELJAVNI KUPONI imajo na hrbtni strani odtisnjen naslov naročnika.
KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS JE OBJAVLJEN VSAK PRVI TOREK V MESECU!
Po telefonu 04/201 42 47 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na razpolago od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure.
KUPON NE VELJA ZA PRAVNE OSEBE (d.o.o.-s.P.)
Pošljite na: GORENJSKI GLAS, 4001 KRANJ, p.p. 124
Ime in priimek, naslov:
Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu:
Kupon ni veliaven za obiavo pod šifro oz za naslov v oglasnem oddelku
hrvaške policije, ki je Jorasa aretirala na slovenskem ozemlju in gre zato za ugrabitev slovenskega državljana, kar je zločin in kar je treba prijaviti mednarodnim institucijam -je prepričan dr. Jože Pučnik, častni predsednik SDS in prvi predsednik Demosa. Slovenska vlada bi po njegovem mnenju morala varovati interese slovenske države in braniti mednarodnopravno mejno črto, dokler sporazum na meji ni ratificiran, pa bi slovenska policija morala varovati suverenost slovenskega ozemlja. Člani odbora so tudi kot popolnoma napačen način označili reševanje Jorasa z odkupnino, ponudbo Ministrstva za notranje zadeve, da Jošku Jorasu poravna 250 tisoč tolarjev denarne kazni, ki mu jo je naložilo sodišče v Umagu.
Ob tem času pa se je na dogodke okoli Joška Jorasa odzval tudi Istrski demokratski zbor, v katerem pa so prepričani o nasprotnem: da je Joras lutka v rokah nekaterih brezobzirnih politikan-tov, ki so pozabili na zgodovino in zemljepis spornega prostora. Med drugim pravijo, da so bili prebivalci v Istri vedno vzgojeni v duhu sožitja in strpnosti, zato jih jezi Jorasov lažni patriotizem, s
katerim izpostavlja svoj interes in je zato le sinonim za provokacije. Mar je možno, da so se vse težave nakopičile samo na njegovem hrbtu? Saj vendar ni edini Slovenec na spornem ozemlju ob Dragonji. Joras živi na levem bregu Dragonje, kjer veljajo hrvaški /a koni, ki jih je treba spoštovati. V nekdanji skupni državi je vedel, kje leži njegova parcela in se za pridobitev dokumentacije obrnil v občino Buje, po letu 1991 je bil deležen enakih olajšav kot hrvaški državljani, ko ni plačeval slovenskega DDV. Kaj bi se /godilo osebi, ki bi na desnem bregu Dragonje svojo hišo okrasila s tujimi državnimi simboli - se sprašuje predsednik IDZ Egidio Krajear.
Kakorkoli: odbor za zaščito slovenskih državljanov pred tujo državo je minulo soboto krenil na mirne in dostojanstvene demonstracije pred Jorasovo hišo, za osvoboditev ugrabljenega Jorasa. a so jih v Sečovljah zaustavili hrvaški policisti in jih niso pustili naprej, češ da prireditev ni prijavljena. Okoli petdeset jih je bilo, ki so dokazovali le svoje mirne protestne namere, vendar jih policisti niso pustili. Zato so na mejnem prehodu zapeli le Zdravljico in odšli.   Darinka Sedej
Hudobivnik prosi papeža
Kranj - Predsedniški kandidat Štefan Hudobivnik je izrazil podporo Jorasovim načelnim odločitvam in se odpravil v puljske zapore, da bi Jošku Jorasu izročil pismo podpore. Vendar pa hrvaški pravosodni organi pisma niso hoteli izročiti in mu prepovedali gibanje in fotografiranje v bližini zapora. Zato, ker je prizadevanja zunanjega ministrstva ocenil kot neuspešna, je na papeža Janeza Pavla II. prek apostolskega nuncija v Sloveniji naslovil prošnjo v primeru Joras, saj je prepričan, da papež kot velik prijatelj Slovenije in Hrvaške lahko pomaga pri rešitvi spora med dvema katoliškima dr/avama. D.S.
Niko Bevk, Marta Nagy - Kolar, Branko Grims in Helena Zelič po podpisu podpore za neodvisno kandidatko za predsednico države Barbare Brezigar.
Socialna varnost zaposlenih
Ljubljana - V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so zaskrbljeni nad prevzemi in spremembami v lastništvu uglednih in uspešnih slovenskih gospodarskih družb in bank, denimo v Leku, Unionu, Novi Ljubljanski banki. Se posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da se ob njih praviloma gleda le na interese dobička in kapitala, ne pa tudi na so-eialno-ekonomske učinke takšnih prevzemov. V sindikatu načeloma ne nasprotujejo kapitalskemu vlaganju in povezovanju naših podjetij s tujimi, opozarjajo pa na vpliv, ki ga lahko imajo na slovenski kapitalski trg, s tem pa tudi na financiranje zdravstvenega in pokojninskega sistema. Prepričani so, daje ob kapitalskih prevzemih treba zaščititi tudi interese delavcev in zagotoviti, da ne bodo ogrozili delovnih mest. Zato zahtevajo, da uprave ob prevzemih dajo tudi jasna zagotovila, da takšni postopki ne bodo /manjšali števila delovnih mest. D.Ž.
Minister Bizjak zapustil intenzivni oddelek
Ljubljana - Iz Kliničnega centra v Ljubljani so sporočili, da so ministra Za pravosodje mag. Ivana Bizjaka zaradi izboljšanja zdravstvenega stanja ž intenzivnega oddelka premestili na navadni oddelek. Zdravniški konzilij je po pregledu ugotovil, da njegovo nadaljnje zdravljenje na intenzivnem oddelku ni več potrebno. Minister za pravosodje mag. Ivan Bizjak se v Kliničnem centru v Ljubljani zdravi od 13. avgusta zaradi poškodb, ki jih je dobil pri padcu med kolesarjenjem na Jelovici. D.S.
Stalni predstavnik pri uradu OZN na Dunaju
Ljubljana - Slovenska vlada je v petek na dopisni seji imenovala veleposlanika Slovenije v Avstriji in vodjo stalne misije RS pri Organizaciji /a varnost in sodelovanje v Lvropi Ernesta Petriča za stalnega predstavnika pri uradu Združenih narodov na Dunaju. OZN ima po leg sedeža sekretariata v Nevv Yorku še tri urade - v Ženevi, na Dunaju in v Na i robiju. Dunajski urad je središče /a dejavnosti OZN na področju mednarodnega nadzora nad mamili, preprečevanja kriminala, kazenskega prava, miroljubne uporabe vesolja in mednarodnega ti govskega prava. D.S.
Veselje za učitelje, šolarje in starše
V petek popoldan so v Tržiču odprli novo osnovno šolo, ki je velika pridobitev za ves kraj. Dogodek je privabil ugledne goste in tudi številne domačine vseh starosti.
Tržič - Odprtja Osnovne šole Tržič so se seveda najbolj veselili otroci, ki ta teden že uporabljajo 26 sodobno opremljenih učilnic. Ravnatelj Janez Godnov je priznal, da so dolgo sanjali o boljših pogojih za delo, zato bo ta dan zapisan z zlatimi črkami v šolsko kroniko. Zadovoljstva ni skrival niti župan Pavel Rupar, ki je s Hermanom Tomažičem iz ministrstva za šolstvo in šport prerezal trak. Ploščo z imenom in letnico šole pa sta odkrila ravnatelj in Jure Prosen iz ljubljanskega podjetja SCT, ki je stavbo gradilo.
Že davnega leta 1822 je grof Ra-  boljše pogoje za delo ter nove vi-
detzky, ki je živel v Tržiču, namenil dve sobi v stavbi pod gradom za šolanje otrok. Tam je pred koncem 19. stoletja zrasla nova dekliška šola. Šolski zvonec v njej je za dolga desetletja utihnil. Občina je sprva namenila stavbo za Delavsko univerzo Tržič, od leta 1996 pa je v obnovljenih prostorih še Glasbena šola Tržič. V to okolje se je sedaj ponovno vrnil vrišč osnovnošolskih otrok, ki so dobili na nekdanjem nogometnem igrišču sodobno šolo, ob kateri že stoji tudi nova večnamenska dvorana.
"Naše sanje so se uresničile. Dobili smo novo šolo in s tem
zije prihodnosti. S tem bo ohranjena kakovost za nove generacije, zato bo današnji dan zapisan z zlatimi črkami v šolsko kroniko in kroniko mesta," je spregovoril množici zbranih na šolskem dvorišču ravnatelj Janez Godnov. Kot je pojasnil, so šolo na Zalem rovtu uporabljali šele od jeseni 1964, žal pa zaradi neprimerne arhitekture in gradbenih napak že dolgo ni več ustrezala namenu. Potrebovali so večjo telovadnico, zato so se po dogovorih z občino odločili za novo lokacijo in uporabo večnamenske dvorane. Predvsem župan ima veliko zaslug za
Na novi zgradbi je ime Osnovna šola Tržič in letnica 2002.
uresničitev zahtevnega načrta, zato mu je v imenu delavcev šole in učencev izrekel javno zahvalo. Obenem je zagotovil, da velika finančna sredstva niso bila porabljena zaman. Poskrbeli bodo za
Za pester kulturni program so poskrbeli učenci in učitelji
Veselje ob odprtju šole so ponazorili s spustom balonov v zrak.
ohranitev vrednot, ki jih izražata zastavi šole in EKO šole. Decembra 1999 so položili temeljni kamen na gradbišču in podpisali pogodbo o izgradnji šole ter dvorane v Tržiču. Sedaj sta obe stavbi dograjeni, prva pa je tudi vseljena. Sola ima tri etaže, delno pa je tudi podkletena. V njej je prostor za 26 učilnic, med katerimi so tudi specialne. Najbolj so ponosni na računalniško omrežje z radijskim studiem. V pritličju je kuhinja,
kjer lahko pripravijo 1500 malic, v jedilnici pa je 94 sedežev. V prvem nadstropju je uprava in v drugem še knjižnica. Ob šoli so tudi športna igrišča in sto parkirišč, 22 parkirišč pa bodo uredili v obnovljeni Šolski ulici. Dostop do objektov je omogočil nov most.
Za te dosežke je domačinom čestital sekretar v ministrstvu za šolstvo in šport Herman Toma-žič. Kot je dejal, se je občina Tržič pravočasno odločila za zago-
Tomaž Drozg: "Spor s Simobilom je postavil na preizkušnjo prijateljstvo z Bojanom Dremljem."
"zajčice" pokopale AB medio?
Bodo
Zdaj je, kar je, le da v času, ko to poročamo, izid poskusa zunaj-sodnc poravnave med poslovnima partnerjema Mythos in Simobil še ni znan. V soboto je namreč potekel moratorij na javno pranje spora, ki se vrti okrog 460 milijonov tolarjev domnevno neplačanih obveznosti. Navedeni znesek plus obresti na[bi bil Simobil dolžan Mylhosu. Če do sporazuma ni prišlo, lahko pričakujemo začinjene podrobnosti iz življenja drugega slovenskega mobilnega operaterja; med vrsticami jih je napovedal Tomaž Drozg, prvi človek Mythosa in izdajatelj revije Play-boy.
Konec sožitja
Mythos, oglaševanje in svetovanje, d.o.o., Ljubljana in Simobil sta prve poslovne stike navezala že leta 1996, to je pred uradno ustanovitvijo drugega slovenskega mobilnega operaterja. Tako je Tomaž Drozg sodeloval že pri samem izboru imena Simobil. Po podpisu pogodbe leta 1997, pa je podjetje Mythos za Simobil opravljalo vse agencijske posle; od oglaševanja, odnosov z javnostjo in tiska do administrativnih storitev. Kot predstavnik za stike z javnostjo je bil Drozg navzoč na Simobilovih skupščinah, kjer naj bi se tudi prvič srečal s predsednikom uprave Bojanom Dremljem, s katerim sta pozneje postala prijatelja.
Poznavalci razmer vedo povedati, da naj bi bil Drozg posel s Simobilom dobil s pomočjo svojega očeta in takratnega podpredsednika Slovenske gospodarske Zbor-
nice. Drozg govorice zanika in zatrjuje, da je posel s Simobilom dobil po lastni zaslugi oziroma zaradi lastnih sposobnosti. Naj bo tako ali drugače, Drozg in Dre-melj sta v prijateljski poslovni simbiozi živela vse do prihoda Avstrijcev. Ko so večinski lastninski delež v Simobilu prevzeli avstrijski partnerji, se je sožitje omejilo na opravljanje storitev s področja odnosov z javnostjo.
Junija lani je Mythos svojega poslovnega partnerja uradno obvestil, da od pogodbe odstopa ali, kot pravi Drozg: "Staro pogodbo je bilo treba razdreti in stvari postaviti na novo." Novo pogodbo, po kateri ima Mythos za Simobil približno sto ur dela mesečno, sta poslovna partnerja podpisala decembra lani. Januarja letos pa se je zapletlo. S čim, ne povejo ne eni ne drugi. So pa pri Simobilu na štiri oči Drozgu očitali, da naj bi njegovi družbi dobavitelji izstavljali dvojne fakture, za kar naj bi imeli tudi pisne dokaze. Pri Mythosu so zavihali rokave in pregledali več kot dvajset tisoč knjigovodskih listin, ki zadevajo posle s Simobilom. Tako vsaj trdi Drozg. Našli naj ne bi nič; niti napake niti neskladja z obstoječimi pogodbami. Poleg tega naj bi bil Mythos kopije faktur poslovnemu partnerju ves čas redno pošiljal, pri Simobilu pa nanje menda niso imeli nobenih pripomb.
Do zapleta naj bi prišlo, ko je Mythos od Simobila zahteval poravnavo dolgov. Znašali naj bi 359 milijonov tolarjev, nastali pa naj bi v času po avstrijskem prevzemu Simobila. Ker pri Simobilu domnevnih neplačanih obvez-
Tomaž Drozg (prvi z leve) na slovesnosti ob izidu prve številke slovenskega Playboya.
nosti niso bili pripravljeni poravnati, je Mythos julija letos na ljubljanskem okrožnem sodišču vložil tožbo. Predmet tožbe je plačilo vseh neplačanih računov, dodatnih storitev po pogodbi, odpoved pogodbe, vračilo stroškov in obresti.
Grdi raček
Na videz si Tomaž Drozg zaradi domnevno neplačanih Simobilovih računov pretirano ne beli las. Pravi, da stoji Mythos na dovolj
trdnih temeljih in mirno čaka, da sodišče tožbo premelje. Poznavalci razmer pa vedo povedati, da je zaradi domnevno neplačanih Simobilovih obveznosti v škripcih AB media, prav tako Drozgovo podjetje, pri katerem je Mythos med drugim kupoval oglaševalski prostor. Povedano drugače, Droz-govim upnikom dolguje podjetje AB media, Mythos pa je ostal "čist". AB medio naj bi ogrožal Playboy in pretirana Drozgova želja, da postane veliki založnik. Kar se Playboya tiče, tudi prvi
mož Mythosa priznava, da za zdaj prinaša samo zgubo.
In kako gledajo na spor z ambicioznim založnikom pri Simobilu? V prvi vrsti so bili do zdaj zelo redkobesedni. O vloženi tožbi uradno menda niso bili obveščeni in se čudijo Drozgovim računom. Edino, kar naj bi jim bilo znano, je izvršba v višini 102 milijona tolarjev, ki jo je Mythos na sodišču vložil februarja letos. Pa še na to se je Simobil pritožil.
Marjeta Smolnikar
tovitev prostorov, ki omogočajo uvedbo devetletke. Žal država pri tem ni mogla pomagati toliko, kot bi rada. Tržiški župan Pavel Rupar je izrazil zadovoljstvo, da so kljub mnogim oviram skupaj uresničili pomemben projekt. V znak hvaležnosti je sekretarju To-mažiču predal kipec iz srebra. Po vpisu visokih gostov v zlato knjigo šole sta slavnostna govorca prerezala trak na poti do šole. Spominsko ploščo z imenom in letnico šole sta odkrila ravnatelj in izvršni direktor SCT Ljubljana Jure Prosen. Ob šoli so odkrili tudi umetnini v kamnu, ki sta ju izdelala kiparja Jure Smole in Peter Abram, vse pridobitve pa je blagoslovil novi tržiški župnik Roman Stare.
Svečanost je popestril Pihalni orkester Tržič. V sporedu, ki gaje povezovala Jelena Jukič, so nastopili pevci vokalno instrumentalne skupine in otroškega zbora OŠ Tržič, saksofonista Blaž Kemper-le in Špela Kolenc, plesalca Jure Markič in Melanija Kogoj, Nataša Sedminek v vlogi Pike Nogavičke in mladi manekeni, učenci podružnične šole Podljubelj z lutkovno uprizoritvijo legende o Tržiču in učenci matične šole z dobrimi mislimi o novi šoli. Kot so glasno ugotavljali Aljoša, Sara, Jan in dve Maji, so doživeli veliko spremembo. Sandra, Bojana in Matej-ka pa so tiho zaupale, da jim je ostalo nekaj lepih spominov tudi iz stare šole. Kakšna je nova zgradba, so si ogledali številni obiskovalci, med njimi tudi gorenjski župani in ravnatelji šol.
Stojan Saje, foto: Tina Doki
GLAS
Odgovorna urednica
Marija Volčjak
Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo . novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje
Marjeta Vozlič
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d.. Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure. Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 80 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 160 SIT (14 HRK za prodajo na Hrvaškem).
i>ajvecio nogo ima trorenjec
V petek, 6. septembra, se izteče rok za oddajo
Na 35. Šuštarski nedelji so prvič izbirali največjo nogo v Sloveniji. Zmagala sta Tomaž Demšar iz Selc in Terezija
Cene iz Šentjurja.
Tržič - V čevljarskem mestu se je od petka do nedelje dogajalo še marsikaj zanimivega. Največ obiskovalcev je privabil Šuštarski sejem, ki je na angelsko nedeljo tradicija. Tokrat so bile med gosti ne le velike noge, ampak tudi visoke glave. Novi častni člani Turističnega društva Tržič so postali predsednik društva Lado Srečnik, pevka Marija Ahačič Pollak in gostinec Drago Rajser.
Jubilejno Suštarsko nedeljo so začeli v petek zvečer, ko so v paviljonu Tržič odprli razstavo Modna obutev Peka ter 7. Razstavo obrti in podjetništva. Kot je ugotovil direktor prireditve Lado Srečnik, dosedanje delo ni bilo zaman. Doslej so našteli približno 1,3 milijona obiskovalcev, ki so na stojnicah in v trgovinah naredili za več kot 1,5 milijarde SIT prometa. Imeli so več kot tisoč raznih prireditev, kar ne bi bilo mogoče brez mnogih sodelavcev. Najbolj zvestim so podelili 35 spominskih priznanj, eno tudi Gorenjskemu glasu. Petkov večer so sklenili s srečanjem organizatorjev in gostov v šotoru ob tovarni Peko.
Sobotni danje minil v znamenju športa in zabave. Po mednarodni tekmi na tekaških rolkah od Tržiča do Loma je bila v tovarni Peko prva od skupno petih modnih revij. Večerje zaokrožil koncert hrvaške pevke Danijele in^ izbor MISS Šuštarske nedelje. Še bolj pestra je bila angelska nedelja, ki jo je zaznamoval sejem na več kot 200 stojnicah. Čeprav je čemerno jutro obetalo slab obisk, so se mestne ulice začele polniti že dopoldan. Bogata izbira blaga po ugodnih cenah je privabila k stoj-
nicam in v trgovine številne obiskovalce, seveda pa so imeli polne roke dela tudi gostinci. Do večera je v šotoru ob Peku potekala Šu-štarska veselica z ansamblom Vita in glasbenimi ter plesnimi gosti.
Poleg razstav in raznih predstavitev je vedno zanimiva Šuštarska delavnica, v kateri so letos ročno izdelovali čevlje Kozina Zibler, Franci Godnov in Boris Toplak ob spremljavi harmonikarja. Zlasti tujce je zanimal takšen način dela. Več Slovencev pa je spraše7 valo, kako velike čevlje delajo v Peku. Organizatorji so namreč prvič pripravili tekmovanje "Najno-ga" Slovenije. Na razpis se je prijavilo kar 41 interesentov, deset pa so jih povabili na finalni izbor. Sodnika Franc Dobre in Zeljko Pejalič sta pomerila podplate petih moških in prav toliko žensk. Ocenila sta, da je v Tržič prišel z največjo nogo (št. 52) Tomaž Demšar iz Selc. Kot je priznal gojenec Zavoda za slepe in slabovidne, je res težko najti čevelj za tako nogo, zato jih njemu izdelajo v zavodu Soča. Mama Zofija je dodala, da sama že dobi številko 43 v trgovinah Peka. S sinom sta prvič prišla v Tržič in gotovo ne
zadnjič. Terezija Cene iz Šentjurja pri Celju je s številko 45 zavzela prvo mesto med ženskami. Ker je šivilja, z obleko ni skrbi, obutev pa je treba bolj iskati. Sledilo je premagovanje ovir v Pekovih čevljih številka 58, kjer sta bila najhitrejša Sonja Robič iz Celja in Branko Poljanšek iz Idrije; slednji je imel več sreče tudi v medsebojnem obračunu. Na koncu so bili vsi zadovoljni, saj bodo največjim nogam izdelali čevlje po meri v Peku in najhitrejšim v Čevljarstvu Tadel, nagradili pa so tudi druge.
Med gosti niso bile le velike noge, ampak tudi visoke glave. Generalni direktor policije Marko Pogorevc je pohvalil delo domačih policistov, ki jih vodi novi komandir Mitja Perko. Kandidat-
ka za predsednico države Barbara Brezigar je ocenila, da Slovenci lahko veliko dosežemo skupaj, kar že 35 let dokazujejo Trži-čani s Suštarsko nedeljo. Njihovo domiselnost pri iskanju novih idej je pohvalil tudi predsednik TZS dr. Marjan Rožič. Zupan mesta Križevci Branko Hrg je bil vesel stikov z gospodarstveniki in obrtniki, ki jih je povabil na njihov jesenski sejem na Hrvaško.
V lepem spominu bo ohranila obisk v rodnem mestu tudi pevka Marija Ahačič Pollak iz Tbron-taki je postala častna članica Turističnega društva Tržič, enaki listini pa sta dobila predsednik društva Lado Srečnik in gostinec Drago Rajser (na sliki zgoraj).
Stojan Saje
V petek, 6. septembra, se izteče rok za oddajo vlog za republiške štipendije za dijake in vajence, medtem ko imajo študentje čas do 4. oktobra.
Kranj - Prosilci lahko vloge za štipendije oddajo na uradih za delo Zavoda za zaposlovanje vsak dan v času uradnih ur, prihodnji teden, ko se izteka rok, pa vloge sprejemajo tudi vsako popoldne od 13, do 17. ure, razen petka, ko bo vloge mogoče oddati do 15. ure. Naša sogovornika s kranjske območne službe zavoda za zaposlovanje Dragica Ribnikar, pomočnica direktorice, in strokovni sodelavec Alojz Švigelj, opozarjata, da morajo vloge znova oddati tudi "stari" štipendisti, saj se vsako leto preverja izpolnjevanje pogojev.
so zlasti prvi prosilci razočarani, ko jih odbijejo. Vsako leto dobijo okoli šest tisoč vlog za štipendije, lani so jih denimo odobrili 41 odstotkom. Lani je štipendije prejemalo 3927 dijakov in študentov, med 2600 prošnjami so ugodili 1100 prvim prosilcem. Med prejemniki štipendij je večina dijakov, 2784, in 1143 študentov.
Osnovna štipendija ni prav visoka, za dijake znaša 6939 tolarjev, za študente 10.409. Dodatki pa lahko nanesejo kar nekaj. Tako je višina štipendije zelo odvisna od družinskega dohodka, ta dodatek pa se dodeljuje po posebni lestvici. Tako lahko denimo tisti, ki ima dohodek pod 70 odstotki zajamčenega, dobi dodatnih 8500 tolarjev. Dodatek podeljujejo tudi glede na uspeh, na letnik šolanja, na prevoz ali na bivanje v dijaškem ali študentskem domu (kjer se krije do 19.800 tolarjev stroškov), dodatek pa pripada tudi na morebitno težjo funkcionalno prizadetost (do 20 odstotkov zajamčene plače). Povprečna višina dijaške štipendije, vključujoč dodatke, je decembra lani znašala 24.863 tolarjev. Študentske pa 33.601vtolar.
Danica Zavrl Žlebir
Osnovni pogoj za pridobitev republiške štipendije je socialni: za nove prosilce cenzus za uveljavljanje štipendije znaša 704.813 tolarjev bruto dohodka na člana družine za lansko leto; stari štipendisti pa so za desetino na boljšem in ne bodo izgubili štipendije, če dohodki na člana družine lani niso presegali 775.294 tolarjev. Dohodke bodo prosilci dokazovali s fotokopijo dohodninske odločbe. Če je še nimajo, naj kljub temu oddajo vlogo za štipendijo, da ne zamudijo zadnjega roka, dokazila pa prinesejo pozneje. Kaj vse morajo bodoči štipendisti priložiti vlogi za štipendijo, je napisano na obrazcu, ki ga dobijo v knjigarni, ti podatki pa so na voljo tudi na spletnih straneh www.ess.gov.si. Tam je na voljo tudi vloga, ki jo lahko sprin-tajo in z vsemi dodatnimi dokumenti vložijo na zavodu za zaposlovanje. Elektronski način oddaje vlog zaenkrat še ni mogoč, prosilcem pa so spletne strani nedvomno v veliko pomoč pri informiranju. Tam si lahko tudi izračunajo, kolikšna je možnost, da bodo štipendijo dobili. Kot pravita Dragica Ribnikar in Alojz Švigelj,
Janšev čebelnjak bodo obnovili
Občina Žirovnica in Čebelarska zveza zgornje Gorenjske sta sklenili dogovor o obnovi starega Janševega čebelnjaka. Čebelarska zveza zgornje Gorenjske je s tem prevzela tudi upravljanje in obnovo čebelnjaka, ki jo bo vodil Zavod za spomeniško varstvo iz Kranja. Uredili bodo tudi okolico, naložba pa bo zahtevala 10 milijonov tolarjev.
Breznica pri Žirovnici - Obnova Janševega čebelnjaka se vleče že več kot deset let, vendar ni prišlo do realizacije zaradi neurejenega lastništva. Z nastankom ob-
Športni duh osnovnošolcev v Gorenji vasi
Pretekli teden, od 19. do 23. avgusta, je domače Športno društvo Blegoš že četrtič organiziralo Poletni športni tabor na matični osnovni šoli.
Gorenja vas - Tokratnemu taboru, ki tako kot vsa leta lahko poteka v šoli (zaradi manjših stroškov), so pomagali Občina Gorenja vas - Poljane, veliko donacijo je dala tudi Zveza za šport otrok in mladine Slovenije, matično športno društvo in Alpina s praktičnimi nagradami. Udeleženci so bili nad taborom navdušeni in komaj čakajo naslednje leto.
Letošnjega tabora se je udeležilo 35 učenk in učencev, ki so se ukvarjali z raznimi športnimi dejavnostmi. Igrali so mali nogomet, košarko, odbojko, tenis, namizni tenis, badminton. Tudi kolo so dodobra spoznali, igrali hokej v dvorani in planinarili. Udeleženci so bili razdeljeni v tri skupine (gre za učence od 2. do 8. razreda): v skupino deklic, mlajših dečkov in starejših dečkov. Spali so v učilnicah šole, ob dežju pa so se prejšnji teden odpravili na plavanje v bazen Cerkno. Organizacijski in pedagoški vodja tabora je bil Izidor Selak, skupine sta vodila učitelja športne vzgoje Mihaela Oblak Vehar in Frenk Blažir ter trije zunanji strokovni sodelavci: Tomaž Jenko, Jaka Trček in Tina Mlinar.
O vtisih s tabora smo vprašali tudi dva udeleženca. Učenka petega razreda Katarina Brence iz Gorenje vasi je največ igrala odbojko, kolesarila, plavala in igrala namizni tenis. "Organizirali smo tudi tekmo med učitelji in učenci.
prvi so imeli premoč in zmagali z 3 : 0. Zvečer smo morali najprej dooolgo prepričevati učitelje, nato pa smo se le lahko igrali in pogovarjali v avli. Veste, ni dobro da tabor traja le pet dni, moral bi biti vsaj dva tedna!" Tudi Žiga Mah-
nič je bil nad taborom navdušen. Sam ima najraje košarko, plavanje in kolesarjenje: "S kolesi smo hodili tudi na plavanje, nogomet in hokej. V teh dneh sem najrajši plaval. Ni mi všeč, da smo imeli vsak dan jutranjo telovadbo, enkrat smo pretekli skoraj celotno Gorenjo vas! Pohvalil pa bi odlično hrano - čestitke kuharicam. Zvečer? Zvečer smo tudi kakšno ušpičili, najraje pa smo nagajali puncam."
Boštjan Bogataj
čine Žirovnica je občina ta kos zemlje, ki je pod spomeniškim varstvom Kranj, odkupila. S tem so bila dana temelj in sredstva za začetek obnove čebelnjaka in ureditve okolice, ki bo znašala 10 milijonov tolarjev. Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze zgornje Gorenjske, ki ima sedež v Žirovnici, je ob tem omenil, da je čebelnjak povsem dotrajan. Občina Žirovnica je v letošnjem proračunu namenila obnovi 4 milijone in pol, za kar je bil najbolj zaslužen župan občine Žirovnica Franc Fajfar, 2 milijona bo prispevalo Ministrstvo za kulturo. 1,5 Čebelarska zveza Slovenije, ostalo pa večinoma čebelarji sami, predvsem z Gorenjskega. Dogovor med Čebelarsko zvezo zgornje Gorenjske in občino Žirovnica zajema rekonstrukcijo čebelnjaka, obnovo panjskih končnic, ograditev prostora, ureditev okolice, dostopne tlakovane poti, sanitarije in pomožnega objekta.
ki naj bi imel funkcijo klubskega prostora za informacije in nakup spominkov. Obe strani sta podpisali tudi pogodbo o upravljanju Janševega čebelnjaka in okolice. Projektna dokumentacija je zdaj potrjena tudi od spomeniškega varstva Kranj. V septembru naj bi se uredila dela v okolici, ureditvene poti, sanitarije in objekta, v aprilu pa naj bi se v delavnici rekonstruiral tudi čebelnjak in panj-ske končnice. Okolico naj bi uredili do 1. oktobra, prenovljeni Janšev čebelnjak pa do 1. 6. 2003. V avgustu pričakujejo večje število obiskovalcev s celega sveta, saj bo Slovenija bo drugo leto gostila v Ljubljani Svetovni čebelarski kongres.
Anton Janša je bil prvi učitelj čebelarstva na Avstro-Ogrskem, zato njegov čebelnjak predstavlja ključni spomenik in je zibelka slovenskega čebelarstva. Anton Janša je tudi eden najbolj cenjenih čebelarjev v svetu, zato je bil že
skrajni čas za obnovo. Čebelnjak je bil enkrat že prenovljen pred približno štiridesetimi leti. Glavna zanimivost bodo obnovljene panjske končnice, ki bodo renovirane na star način. Čebelarska zveza zgornje gorenjske deluje šele ob novega leta, zato se je lotila velike naloge. Obnova po predpisih spomeniškega zavoda je zahtevna in draga. Potekala bo pod strogim nadzorom Zavoda za spomeniško varstvo Kranj, gospe Renate Pamič. Čebelnjak letno obišče več kot 20.000 otrok, saj spada v sklop spoznavanja kulturne dediščine s Prešernovo hišo v Vrbi. Čebelarski kongres v Ljubljani bo eden bolje obiskanih kongresov, ker je pri nas domovina kranjske čebele, kije avtohtona in v svetu, kamor jo je zanesel prav Anton Janša, poznana. Naloga Čebelarske zveze zgornje Gorenjske je tudi zaščita avtohtonosti kranjske čebele na tem območju.
Katja Dolenc
Rodio Triojov
M* 96,0 GORENJSKA Kjwi|iU Gori 101.1 Botunj
Kako naj turisti najdejo Vintgar?
Bled - Pred tremi leti so ob obnovi gostišča Union na Bledu odstranili usmerjevalno tablo, ki je označevala smeri proti Bohinju, Gorjam, Pokljuki... Ker ni oznak, se pogosto zgodi, da številni tujci, ki se pripeljejo na Bled, zgrešijo pravi odcep. Tako se je že zgodilo, da so gostje, ki so želeli v sotesko Vintgar, šele na Bohinjski Beli ugotovili, da so na napačni poti.
Na problem je pred dnevi opozoril direktor kampa Šobec Rado Ure-vc in Turističnemu društvu Gorje, Krajevni skupnosti Gorje in Cestnemu podjetju Kranj poslal dopis, v katerem jih opozarja na pomanjkanje oznak na Bledu. Kot pravi Urevc, so pred križiščem na Unionu v otoku pred avtobusno postajo le drobno napisane usmerjevalne table za blejske hotele in lokale, ki so popolnoma nepregledne. Oznak za Gorje, sotesko Vintgar, Radovao in Pokljuko pa ni, prav tako tudi ne na nasprotni strani križišča. Urevc meni, da bi z boljšimi cestnimi oznakami lahko veliko več gostov obiskalo te naravne znamenitosti, zlasti sotesko Vintgar, o kateri je (skupaj s Pokfjuško sotesko) pred kratkim izšla nova zloženka. Urevc tudi meni, da bi v križišče Gorje -Zasip morali postaviti tablo, ki bi označevala, da je smer proti Zasipu primerna za pešce, smer proti Gorjam pa za obiskovalce z osebnimi vozili in avtobusi. Od tam naprej pa z označevanjem smeri za sotesko Vintgar ni težav, še dodaja Urevc. U. P.
Kmalu začetek novih gradenj na Trati
V četrtek so svetniki občine Škofja Loka sprejeli rebalans in polletno poročilo o izvajanju proračuna za leto 2002.
Škofja Loka - Zadnje poletne seje sveta v tej sestavi se je udeležilo 20 svetnikov, kar je že takoj na začetku privedlo do spremembe dnevnega reda. Svetnik Andrej Novak je predlagal, župan Igor Draksler pa pozval tudi ostale svetnike, naj glasujejo za umik predloga statuta Občine Škofja Loka v drugi obravnavi. Za sprejetje je namreč potrebno 18 glasov za, v tistem trenutku pa je bilo v veliki sejni dvorani le 19 svetnikov.
Med zanimivejše točke je tokrat prav gotovo spa dala Osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za obilno cono Trata. Do sprememb je prišlo, ker so lastniki zemljišč ugotovili, daje aktualni za zidalni načrt iz leta 1998 neuresničljiv. Poudarek v tem območju je na proizvodnji in sorodnih dejavnostih - poslovne dejavnosti, skladiščenje, trgovini na debelo in gostinska dejavnost. Pomembna novost je, da projekt dopušča tudi spremembe v že obstoječih
in delujočih parcelah ter laznost projektov. .Skupna
prometna in komunalna ureditev spada v prvo fazo,
vsak posamezen objekt pa je lahko izveden kot po samezna faza.
Predlagane spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta bodo natančneje določile pogoje v zvezi s prometnimi ureditvami ter opredelile urbanistične in arhitekturne pogoje za graditev objektov ter bolj stvarno opredelile razdelitev prostora (in obveznosti) med lastniki oziroma uporabniki. Ne tem delu bo prišlo do rekonstrukcije križišča dostavne ceste do podjetja EGP in Kidričeve ceste, na novo pa se bo projektirale ceste v novem delu obrtne cone. Arhitekturni izraz bo jasna in čitljiva urbana struktura, ki je pogojena z geografsko in prometno lego.
Odprte in zelene prostore obrtne cone bodo krajinsko arhitekturno oblikovali v smiselno povezavo z naravnim zaledjem v zeleni sistem mesta, če je le možno skupno ne glede na lastninsko strukturo zemljišč. Urejen bo enojni drevored, pas grtnovnic med regionalno cesto in obrtno cono ter pločniki in dostavno cesto. Tudi višina objektov naj ne bi izsto pala od predpisanih dopustnih višin, ki veljajo v tem delti, tudi dozidave in nadzidave objektov se morajo skladati s celotno stavbno maso, vendar le do do pustne višine. Boštjan Bogataj
^8^^^ Q) 0^ ^fi^
KULTURA / kavka@g-glas.si
Gledališka predstava študentov FDV
O frazi, ki osvaja bejbe
Donica, kot se imenuje nekoliko pozabljen del Radovljice, je pretekli četrtek zvečer spet oživel. Študentska gledališka skupina Fantazija drugačne vrste (FDV) je
na prostem uprizorila igro Erica Berlina Bejbe, v režiji dveh mladih deklet Katje Stušek in Nike Savinšek.
Oh, kako prijetni znajo biti dogodki, ki v svoji nenavadnosti znajo spodbuditi človeka, da si reče: "Grem pogledat, kaj bi to lahko bilo." Vabila je že izvirnost prostora dogajanja, ki mu domačini rečejo Donica, gre za travnik v dolinici med radovljiško policijsko postajo, parkiriščem in tržnico, v prvi vrsti pa me je seveda zanimala predstava z naslovom Bejbe, ki so jo v režiji Katje Stušek in Nike Savinšek uprizorili študenti Fakultete za družbene vede, združeni v gledališki skupini Fantazija drugačne vrste. Očitno je podobno razmišljalo tudi več kot 300 gledalcev, ki so zasedli vse klopi, tretjina si je predstavo ogledala stoje, ni pa manjkalo tudi tistih, ki so na dogajanje v Donici gledali kar "od zgoraj" s parkirnega prostora.
"V knjigi piše, da je fraza s katero osvojiš tisoč "bejb"
Skupino sta pred dvema letoma ustanovili prav zgoraj omenjeni Katja in Nika, trenutno študentki 3. letnika komunikologije. Obe Gorenjki, prva prihaja iz Lesc druga z Jesenic, igrata v mladinski skupini Gledališča Tone Čufar na Jesenicah in jima je gledališče ena najljubših stvari na svetu. "Ko sva takrat videli predstavo, ki so jo pripravili študenti medicinske fakultete, sva si rekli, da kaj takega lahko narediva tudi medve. Ustanovili sva gledališko skupino, ki je sedaj registrirana tudi kot kulturno gledališko društvo na FDV," se spominja Katja Stušek in dodaja, da so v njej v glavnem študentje njihove fakultete, za tehnično podporo pa skrbijo fantje s tehničnih fakultet. Lani so uprizorili igro Videoklub, hrvaškega avtorja Gorana Gluviča, letos pa sta se mladi gledališčnici odločili za radoživo igro Bejbe, Erica Berlina. Igralce, z izjemo enega tako rekoč brez gledaliških izkušenj, sta iz-
brali na avdiciji. "Poleg tega, da igrava v Cufarju, sva se doslej udeležile kar nekaj seminarjev in delavnic za gledališko režijo, ki jih organizira JSKD. Izkušnje pa seveda pridobivava z vsako novo igro," je povedala Nika Savinšek.
"Če te tip vztrajno gleda, ga povabi k mizi...".
O temi predstave nam veliko pove že naslov igre Bejbe. Osnovno vprašanje, rdeča nit teksta je kako "zapečati bejbo", s pomočjo priročnika ali po naravni poti, brez dodatnih prišepetavanj. Ali obstaja fraza, s katero je moč osvojiti vsako punco? Mladi režiserki sta izbrali pravi tekst z večno aktualno temo, ki je pisano na kožo prav generaciji, ki je v četrtek zvečer gledalcem poskušala razložiti, kako je s to rečjo. Mladi igralci so tako z izredno lahkotnostjo interpretirali tekst, režiserki sta ga malenkost predrugačili in v prvi vrsti prilagodili današnjemu študentskemu komunika-
V predstavi Bejbe igrajo: Ana Zupan, Blaž Brane, Aljoša Vrbetič, Lili Žagar, Jan Orsič, Katja Verderber in Nataša Globočnik.
cijskemu spektru, ter večji del predstave občinstvu dajali vtis, da v svojem početju na odru uživajo (kljub temu da jim je večerni hlad najbrž nekoliko jezil kožo). Statična scena, igralci so se menjali ob treh barskih omizjih, je že v osnovi izključevala težave z gibanjem po odru, ki so na amaterskih odrih tako pogoste. Zelo dobro. Tako je bil večji del gledalčeve pozornosti lahko namenjen tekstu, ki pa so ga, kot zapisano igralci interpretirali zelo primerno. Igralci so bili ob koncu za to tudi nagrajeni z aplavzom, ki bi v dvorani bržkone zvenel še bolj prepričljivo.
Kot sta povedali režiserki, bodo poskušali v prihajajočem šolskem letu predstavo uprizoriti čim večkrat, zaenkrat imajo že zagotovljeno ponovitev na FDV sredi ok-
Marko za Tino očitno ni bil pravi, zato sok v njegovi glavi.
tobra. "Fakulteta nam da vso podporo pri našem delu, trenutno za vaje lahko uporabljamo čudovit prostor, kjer naj bi v bodoče bila multimedijska delavnica. Zato z Niko že razmišljava, da bi bila naslednja predstava bolj performan-ce kot pa klasična igra," razmišlja Katja. Glede na to, da se dekleti
tudi sicer zelo dobro razumeta in imata na gledališče zelo sorodne poglede, njuna skupna razmišljanja pa obrodijo tudi največ idej, lahko v bodoče pričakujemo še marsikaj zanimivega iz njune režiserske delavnice.
Igor Kavčič, foto: Gorazd Kavčič
Režiserki Nika Savinšek in Katja Stušek.
Izdelki mojstrov domače obrti
Tržič - V galeriji Kurnikove hiše v Tržiču je od 29. avgusta na ogled razstava z naslovom Govorica časov, ki predstavlja izbor izdelkov iz delavnice mojstrov domače obrti družine Kosmač iz Bistrice pri Tržiču. Pred več kot četrt stoletja se je oče Jernej odločil za izdelavo replik znanih predmetov iz bogate obrtne dediščine Slovencev. Pri tem so mu bili v pomoč preverjeni viri iz etnografskih delov muzejskih zbirk, veliko idej za izdelke pa je dobil z raziskovanjem na terenu, zlasti v domači okolici. Zato so predmeti, ki imajo okras-' no in uporabno vrednost, povezani tudi z življenjem čevljarjev in drugih rokodelcev, pastirjev in nasploh preprostih ljudi. Pri delu se mu je kmalu pridružil sin Matej, ki danes samostojno vodi delavnico. Vanj je vključena tudi Tanja Kosmač - Zalašček in vsa Kos-mačeva družina, saj je skupno umetniško ustvarjanje postalo njen
kruh. Ob tržni usmerjenosti vseeno ne zanemarjajo predstavitvene dejavnosti; doslej so imeli številne samostojne razstave, pojavljajo pa se tudi na razstavah domače obrti doma in na tujem, za kar
so dobili več pomembnih priznanj. Razstava v Tržiču, ki stajo organizirala Tržiški muzej in Občina Tržič, bo odprta vse do 23. septembra letos.
Stojan Saje
Udarni in živahni kozaki navdušili
Grad Khislstein že dolgo ni bil tako polno zaseden kakor v četrtek zvečer. Gledalcev se je trlo, vsi po vrsti pa so bili nadvse zadovoljni z imenitnim programom, navdušeni nad udarnim in poskočnim plesom, čudovitimi narodnimi
kostimi, odličnim petjem ter živahno glasbo.
Kranj - Ansambel Donskih kozakov je svetovno znana pevska in plesna skupina iz Rostova ob Donu, ki je v petek, na prireditvi Noč v stari Ljubljani zaključila desetdnevno turnejo po Sloveniji. Od 20. do 30. avgusta so nastopali vsak dan v različnih krajih Slovenije, začeli pa so na Gorenjskem, v Kranjski gori. Njihov program je vključen v projekt Imago Sloveniae - Podoba Slovenije, ki je slovenske ljubitelje kulture in umetnosti razvajal tudi letošnje poletje. Projekt je bil ustanovljen z namenom oživljanja starih slovenskih mestnih jeder in /. Ansamblom Donskih kozakov
jim je to resnično uspelo tudi v Kranju. Nas dvorišču gradu Khislstein so postavili velik oder, na katerem so navduševali številno zbrano občinstvo.
Program je obsegal rusko narodno in umetno glasbo, tradicionalni kozaški ples in prijetne pevske točke ljudskih pesmi. V ozadju jih je spremljal imeniten glasbeni orkester, ki je zbranim plesalcem in pevcem dajal odločni in udarni ritem ali pa umolknil ob njihovem tankočutnem petju. Še posebej so navduševali lepi graciozni in živahni kostimi, vseh barv in bogato izvezenih vzorcev, ki so pričarali nadvse romantično in radoži-
vo vzdušje nekdanjega življenja, ki še ni bilo zatrto z enopartijskim sistemom. V spremljevalni zloženki z obsežnim programom je bilo napisano, da njihov nastop pričara romantiko ruske stepe, da poslušalcu moč in divjo lepoto ruske narodne glasbe... Kranjčani so v četrtek izkusili prav to. Navdušenje nad številnimi glasbenimi točkami, ki so se prepletali z odločnim in udarnim plesom, se je stopnjevalo do sproščenega in veselega vzdušja, ki je ljudem dvignil duha in odprl duše.
V kozaških pesmih je veselje in žalost, v avtohtonih plesih, polnih ognjevitosti in prefinjene elegance pa se je za trenutek predstavilo življenje preprostih ruskih ljudi, ki so naseljevali neskončne ravnice ob Donu. Ansambel Donskih kozakov je bil ustanovljen že leta 1936 z namenom, da bi v večnacionalni Sovjetski zvezi zagotovili obstoj ljudske umetnosti s tega področja. V intenzivnih desetletjih so si pridobili sloves svetovno znane skupine. Še posebej cenjeno je njihovo zborovsko petje, saj jih je pesem spremljala na vseh pomemnih korakih v njihovem življenju, pa tudi vsak dan ob večerih po opravljenem dnevu.
Katja Dolenc, foto: Tina Doki
LOŠKI ODER
ŠKOFJA LOKA
ABONMA
sezona 2002/2003
LOŠKI ODER
J.B.P. Moliere: IMPROVIZACIJE V VERSAILLESU -SCAPINOVE ZVIJAČE (komedija) režija: Jože Vozny igrajo: Bojan Trampuš, Jože Drabik, Matjaž Eržen, Iztok Drabik, Matej Čujovič, Aleksander Vališer, Eva Mesec, Tjaša Drabik, Juša Berce in Jure Simonič
GLEDALIŠČE TONETA ČUFARJA JESENICE
Ivo Brešan: VELIKI MANEVRI V TESNIH ULICAH (komedija) režija. Matija Milčinski igrajo: Ivan Berlot, Nataša Ravnik, Lidija Grilc, Borut Verovšek, Milan Trkulja, Matjaž Mužan, Lojze Ropret, Rado Mužan, Klemen Klemene, Bojan Dornik, Franci Koražija, Henrik Lužnik, Franci Černe, Irena Leskovšek, Mira Bolte in Matjaž Poljanec
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
Janez Povše: LOČITEV (krstna uprizoritev, komedija) Režija: Jasa Jamnik Igrata: Zvone Agrež in Tina Gorenjak
DRAMA SNG MARIBOR
Tone Partljič: ČAJ ZA DVE (krstna uprizoritev, komedija) režija: Robert Raponja igrajo: Barbara Jakopič Kraljevič, Sonja Blaž, Vlado Novak, Maja Gal Štromar, Irena Mihelič, Mojca Simonič, Uroš Potočnik, Ivica Knez, Anica Sivec, Franci Gabrovšek in Zvone Funda
PDG NOVA GORICA IN SSG TRST
Boris Kobal: AFRIKA II., BUUUM! (krstna uprizoritev, komedija) režija. Boris Kobal
CENA ABONMAJA
ODRASLI 9.800 SIT, UPOKOJENCI 9.200 SIT ŠTUDENTI IN DIJAKI 7.800 SIT Možnost plačila v dveh obrokih.
VPIS
Dosedanji abonenti - 9. in 10. september Novi abonenti - 11. in 12. september V PISARNI GLEDALIŠČA OD 10. DO 12. URE IN OD 14. DO 18. URE Tel.. (04) 512 08 50, GSM: 041 730 982
Islam o pravicah žensk
Običajno v neislamskih državah mislijo, da je islam ponižal žensko in jo je postavil nižje od moškega. V resnici sta moški in ženska v pogledu ljudskih pravic enaka,
sta pa dve različni bitji.
Skorajda vsi muslimani, pa tudi veliko število pripadnikov drugih ver, so seznanjeni s pravili islama, ki se nanašajo na ženske. Koran, sveta knjiga muslimanov, je prenesel Božjo besedo o vseh družbenih in individualnih vprašanjih ter o vsem tistem, kar je potrebno za doseganje človeške popolnosti. Med vprašanji o odnosih med moškim in žensko, ki se jih Koran dotika, je tudi vprašanje družine. Na primer, s stališča Korana, če sta se moški in ženska odločila stopiti v zakonsko zvezo, potem mora moški podariti ženski del svojega premoženja, katerega višina je določena na zadovoljstvo obeh strani in predstavlja znak prijateljstva in vernosti. Po islamskem zakonu, ki je zapisan v Koranu in izrečen v besedah Božjega sela (a.s.), ima moški dolžnost, da poskrbi za sredstva za življenje (hrana, obleka, stanovanje) in vsa ostala sredstva, pa tudi če je potrebno priskrbeti hišno pomočnico, da bi se lahko žena mirno posvetila vzgoji otrok. S tem se tudi od žene ne zahteva nikakršna odgovornost, niti je obvezuje za opravljanje kakršnihkoli poslov v hiši ali zunaj nje, ki jih lahko tudi opravlja, če tako sama želi. Moški tudi nima pravice na ekonomski prihodek žene, ki je proizvod njenega dela in je samo njen. V islamu je v normalnih okoliščinah dana moškemu pravica do ločitve in dovoljeno mu je, da ima lahko tudi štiri žene, medtem ko ženski ni dovoljeno, da ima več kot enega moža; v delitvi dediščine je moškemu dana dvakratna večja pravica kot ženski itd.
Običajno se v neislamskih družbah iz teh pravil zaključuje, da je islam ponižal žensko in da jo je s
človeškega aspekta sodi kot nižjo od moškega. Ta tekst pravzaprav tolmači trditev, da islam med moškim in žensko s človeškega aspekta ne postavlja razlike, nasprotno, veruje, da sta moški in ženska v pogledu človeških pravic na vseh družbenih in individualnih poljih enaka - celotne pravice žensk v pogledu materialne in duhovne vrednosti niso nič manjše v odnosu na moškega. Tisto, kar se pojasnjuje kot neenakopravnost moškega in ženske, je različnost in ne neenakopravnost. Torej, popolnoma je jasno, da se iz različnosti in neistovetnosti nikoli ne more kot zaključek izvleči neenakopravnost. To trditev dokazujem z naslednjim primerom: zamislite si nekega očeta, ki leži bolan na postelji in zasluti, da bo zaradi bolezni umrl. Zato pokliče svoje otroke in jim razdeli celotno premoženje, ki je sestavljeno iz ene hiše (v vrednosti 10.000 dem), avtomobila in vrta (enake vrednosti kot hiša). Razdelitev je napravil tako, da je enemu otroku dal avtomobil, drugemu hišo in tretjemu vrt. V tem primeru vidimo, da je tisto, kar je oče razdelil med otroke z aspekta materialne vrednosti enako, toda ni istovetno. Torej, logično se ne more zaključiti, da "ne biti istoveten" pomeni "ne bit enak".
Možnost je, da nekdo postavi vprašanje - zakaj so po vašem mišljenju pravice moških in žensk v celoti enake, toda niso istovetne? Ali ne bi bilo bolje, da so te pravice tudi po zunanjem karakterju istovetne, da se ne bi prikazovali dvomi o nepravičnosti in diskriminaciji? Zakaj islam ni postavil enakih pravic za moške in za ženske, kakor so te prisotne na
Zahodu? V čem je filozofija teh razlik in neistovetnosti?
Pred danim odgovorom je potrebno izreči, da vse tisto, kar zdaj obstaja na Zahodu pod nazivom "enakopravnost ženske in moškega", nikoli ni bila enakost, temveč podobnost. Pravzaprav pa to ni popolnoma v interesu žensk, temveč v interesu kapitalistov, lastnikov velikih tovarn, ki od žensk zahtevajo opravljanje zelo težkih del, ne glede na njihove zmožnosti.
Drugo, s stališča ustvarjanja, islam ni postavil nikakršne razlike med moškim in žensko in niti ena žalitev in ponižanje, ki je v pogledu ženske v drugih religijah tudi napravljena, ne obstaja v Koranu in v besedah Božjega sela (a.s.). Sam Sel je rekel: "Med stvarmi vašega sveta imam rad tri stvari, od katerih je prva žena..." S pojavom islama med Arabci je prepovedano poniževalno obnašanje do žensk. Nasprotno od svetih knjig, Koran žensko ne šteje za bitje, ki je ustvarjeno iz manj vredne materije, kot je moški ali pa kot "osebek, ki je nastal iz moškega levega rebra". Ne šteje je za element greha in za "mali satan", preko katerega "veliki satan" zavaja moškega. Koran ne govori o tem, da ženske ne gredo v raj ali da ne dosežejo visoke duhovne sfere (deredže). Nasprotno, spolna pripadnost ne vpliva na to in ne obstaja nikakršna razlika med moškim in žensko v pogledu duhovnosti. Koran celo navaja primere žensk, ki so bile bolj vzvišene od moškega svojega časa - navajam hazreti Merjemo, ki je bila bolj vzvišena od Zekrije.
Koran ne samo, da ne meni, da je zakonska zveza slaba, temveč
jo priporoča in tudi tako ne meni, da je ženska ustvarjena samo zato, da bi moški ob njej zares postal moški; ampak meni tudi, da bi se med seboj dopolnjevala in izpopolnjevala. Koran v popolnosti spodbija vse predsodke, ki o ženski obstajajo v drugih družbenih in verskih skupnosti in jih sodi kot žalitev za žensko.
Enakopravnost moških in žensk je v islamu vzeta kot očitna stvar, ker s stališča ustvarjanja ne obstaja razlika in je naravno, da so si enaki v obliki pravic. Stališče islama je v tem smislu, da se resnično srečujemo z dvema človeškima bitjema, od katerih je eno ženska in drugo moški in med katerima so medsebojne razlike, ki pa niso vzrok, da so si različni po človeškosti. Kar pomeni, da razlike med moškim in žensko niso bistvene, temveč formalne in prav te so povod za to, da je ženska eno in moški drugo. Če ne bi bilo nobene razlike med tema dvema bitjema in ko bi v vseh pogledih obstajala istovetnost, v tem primeru ne bi imeli dveh človeških bitij, bi obstajal samo moški in samo ženska.
Platon je razlike med moškim in žensko štel samo kvantitativno, medtem ko jih je Aristotel, nasprotno od svojega učitelja, štel kvantitativni in kvalitetno, seveda pa so obe skupine razlik formalne in ne bistvene.
Formalne razlike nimajo logične posledice, med katere spada neis-tovetnost pravic in obveznosti. Neobstajanje bistvene razlike je vzrok enakopravnosti. Formalna razlika povzroča istovetnost v pravicah in obveznostih. Kar pomeni, da navkljub tem formalnim razlikam obstoječa istovetnost
Freisinški pomožni škof pri dr. Rodetu
Minuli konec tedna je Skofjo Loko obiskala delegacija iz Freisinga. Ogledali so si Skofjo Loko, sprejel jih je nadškof
dr. Franc Rode, obiskali so Brezje.
Škofja Loka • Skupna točka tokratnega obiska je bila posvečena Sv. Korbinjanu, zavetniku Freisinške škofije prav tako pa tudi cerkve na Križni gori. V petek so si Skofjo Loko ogledali pomožni škof dr. Hassiberger, prelat dr. Brugger, župan Dieter Thalham-mer s soprogo in drugi.
V sodelovanju z njimi v Škotji Loki pripravljajo praznovanje 200-letnice prehoda cerkvene posesti v državno lastnino - leta 1803 je škofjeloško ozemlje postalo samostojno, prej pa je bilo sestavni del ozemlja Freisinških škofov. Glavno vodilo tokratnih gostov pa je bila seznanitev pomožnega škofa dr. Hasslbergerja / ozemljem njegovih predhodnikov.
V soboto so skupaj z županom Igorjem Drakslerjem obiskali slovenskega metropolita in nadškofa dr. Franca Rodeta. Slednjega je predvsem zanimalo, s katerimi problemi se ubadajo v Freisingu. Največji problem vidijo v pomanjkanju zanimanja za bogoslužje, medtem koje beseda tekla
tudi o skupnem programu praznovanja 200-letnice prehoda cerkvene posesti. Po sprejemu so se gostje ustavili v nadškofijski knjižnjci, kjer so si z zanimanjem ogledali in prebirali stare knjige, ki opisujejo tudi njihovo zgodovino.
Po ogledu Ljubljane, Uršulinske in Frančiščanske cerkve ter stolnice so se odpravili na Gorenjsko. Na Brezjah jih je sprejel pater Volk, kosili so pri Avseniku, popoldne pa jih je navdušil Bled z gradom in otokom. V nedeljo so pripravili še skupno sveto mašo v latinščini v Stari Loki, nato pa so si z zanimanjem ogledali še Križno goro s cerkvico. Ob koncu se je gostom zahvalil še župan Igor Draksler in poudaril, da bi bilo
Freisinška delegacija na obisku pri dr. Rodetu.
pravic v zahodnih družbah pelje do nelogičnih in destruktivnih posledic, ki smo jim danes priče. Tisto, kar je danes prisotno na Zahodu, je proces, v katerem prevladuje miselnost, da je potrebno z moškim in z žensko v vseh vprašanjih ravnati istovetno, saj so oboji ljudje. Z druge strani, na prirojene in naravne razlike med moškim in žensko se niti najmanj ne obrača pozornost in ker je ženska tudi človek, njena ženstvenost je popolnoma prepuščena pozabi in vse to je poimenovano "enakopravnost obeh spolov".
Logična posledica takega razmišljanja je, če npr. moški lahko dela za pečjo v opekarni, potem tudi ženska lahko opravlja enako delo, ker to zahteva enakopravnost - ker sta oba človeka, potem je potrebno, da v vseh stvareh uživata istovetne pravice in obveznosti. Ne postavljajo se razlike med obveznostmi in težkimi ter lahkimi deli, ki so v skladu s telesnimi zmožnostmi ali pa tudi ne.
Fizičnim in psihičnim razlikam, neistovetnosti, razlikam v medsebojnih občutkih in naklonjenosti ter vsem naravnim razlikam med moškim in žensko nihče ne more oporekati. Tisto, kar je važno za nas in vredno pozornosti, je to, da se iz teh razlik nikakor ne more izvleči zaključek, da je ženska nižja in nepopolna vrsta, moški pa popolnejši ali obratno.
Seveda pa zakon ustvarjanja ni nepremišljeno in brez modrosti postavil teh razlik. Razlika med moškim in žensko je kot razlika med organi v telesu človeka, kot razlika med očesoma, obrvema in nosa, ki so vsi na svojem mestu. Če na svetu ne bi obstajale razlike in celotno primerjanje, bi ta bil porušen. Stališče islama v odnosu na žensko je realističen in daleč
od pretiranosti. Nikoli ženska ni ponižana in užaljena, kakor to že-iijo danes prikazati nekateri zahodni znanstveniki in učenjaki, z željo po "nadomestitvi" preteklosti, daje ženska vrednejša od moškega. Nasprotno, islamska teorija o ženski zavzema vse naravne aspekte moškega in ženske.
S stališča islama se moški in ženska izpopolnjujeta ob medsebojni pomoči. Ženski je za izpopolnjevanje potreben moški in prav tako je ona potrebna moškemu. Če ne bi obstajale takšne razlike, se ne bi ustvarila niti ena popolnost. Razlike so vzrok, da se dve človeški bitji med seboj pri vlačita, se imata rada in si želita drug drugega. Če bi ženska bila istovetna moškemu v vseh njegovih značilnostih ali če bi moški imel vse ženske značilnosti, ne bi bilo prostora za medsebojno privlačnost, ljubezen in na koncu tudi ne za medsebojno požrtvovalnost.
Ustvarjanje para (moškega in ženske) Koran šteje med Božje znake, ki povzročata mir, prijateljstvo in solidarnost med moškim in žensko. Kar pomeni, da navkljub stališču nekaterih, ki zvezo med moškim in žensko tolmačijo izključno v okvirih seksualnih odnosov in izkoriščanju ženske s strani moškega. Koran filozofijo razlike šteje kot ljubezensko in medsebojno naklonjenost. Prav te razlike so osnova globoke in korenite zveze potrebne moškemu in ženski, da bi popolneje uživala v življenju in celo več od tega - da bi bodoče generacije in človeške družbe bile zasnovane na tesnejši osnovi in ta osnova je družina - prav tisto, kar je danes na Zahodu močno majavo in nestabilno.
Emina Zejnič
Svetniki in godovi
Gregor, zavetnik učenjakov
potrebno še bolj negovati skupno zgodovino. Mesto Freising je pobrateno z vsemi mesti, ki so v preteklosti pripadali njihovim škofom, vseeno pa Škofja Loka zaenkrat tega še ni izkoristila v največji meri. Tu je imel župan v mislih
predvsem gospodarsko sodelovanje. "Freising leži v gospodarsko najbolj razvitem delu Nemčije, od njih bi lahko imeli veliko koristi," je povedal Draksler.
Boštjan Bogataj, foto: Gorazd Kavčič
Danes, 3. septembra, goduje Gregor Veliki, papež, ki ima razen Leona I. edini vzdevek veliki. Bil je izobražen in bogat. S svojim premoženjem je ustanavljal benediktinske samostane. Leta 590 so ga izvolili za papeža. Spodbujal je misijonarstvo, vendar ne nasilno, reformiral cerkev in preuredil bogoslužje in petje (gregorijanski koral). Danes go-dujejo vsi, ki jim je ime Grega, Griša, Groga in Gregor. Je zavetnik učenjakov, učiteljev, šolarjev in glasbenikov.
Jutri, 4. septembra, bo god Ro-zalije, device. Rodila se je v Pa-lermu v Italiji. Zavrnila je poroko in odšla v samoto, v votlino Morite Pelegrino nad Palermom, kjer je umrla. Njeno truplo so našli kasneje, vendar ni bilo strohnje-no. Upodabljajo jo v rjavi obleki z. razpuščenimi lasmi, z razpelom in vencem belih rož na glavi. Jutri bodo praznovale Roze, rozi-
ne, Rozike, rože, Rozke, Rozal-ke, Zalke, Zale, Zalike, Lije, Ro-žane, Rožice, Rosite in Rosvite.
V četrtek, 5. septembra, bo god prvega beneškega patriarha Lovrenca Giustinianija (1381 -1455), v petek, 6. septembra, pa bo godoval prerok Zaharija, ki je deloval v 5 stoletju pred Kristusom. Znamenita je njegova napoved Kristusa, ki bo narodom naznanil mir. V soboto, 7. septembra, bo god Regine, mučenke. ki je darovala življenje za krščanstvo.
V nedeljo, 8. septembra, bo Marijino rojstvo ali Mali šmaren.
Katoliška cerkev praznuje rojstvo samo pri Jezusu, Mariji in Janezu Krstniku. Rojstna hiša Marijinih staršev Joahima in Ane naj bi bila v Jeruzalemu v mestni četrti z Ovčjimi vrati. V ponedeljek, 9. septembra, bo godoval redovnik Peter Klaven
Jože Košnjek
PREJELI SMO
KRANJ - mesto srečnega imena, kjer NOČ traja kar pet dni in štiri noči
Odprto pismo županu MO Kranj, g. Mohorju Bogataju
Čudežnost Kranjske noči, dogodku leta v MO Kranj sodeč po pisanju V prilogi Gorenjskega glasa, se ne konča že samo z več-nočnim trajanjem. Čudežno je še število obiskovalcev (pričakovanih je bilo 60.000), število nastopajočih, noči so minevale brez resnih kršitev javnega reda in miru (če ignoriramo stanovalce mestnega jedra, ki se pritožujejo le vsa leta), veličasten ognjemet, celo vreme je bilo čudovito. Zbran
je bil tudi rekordno majhen znesek v dobrodelne namene (27.000 SIT), hvalabogu, da obstajajo radodarni pivoljubci Laškega piva. Na koncu vsi neskončno zadovoljni, razen nekaj nergačev, ki mahajo z neuradnimi meritvami prekoračitev zvoka v neobičajnih nočnih urah. Komu je sploh mar za nekaj upokojencev in družin z majhnimi otroki, važno je le, da se zabava demokratična večina? Vse nočne glasbene prireditve smo odlično slišali tudi v Stražišču, na Planini, H uja h in ostali okolici. Čudež čudežev pa je to, da so vse prireditve bile zastonj. Tukaj, g. Župan in gospodje organizatorji, pa se naša vera v čudeže neha.
Ko že o vseh mogočih uspehih beremo v presežnikih, pogrešamo presežnike kratkega finančnega
poročila (dobička, po domače rečeno) te nekajdnevne prireditve. Pa nas ne zanima, koliko so zaslužili gostinci in kramarji, ampak koliko je zaslužila MO Kranj in njeni davkoplačevalci od najemnin stojnic, lunaparka, kakšni so bili izdatki z.a ognjemet, elektriko, najeme prostorov, honorarje delavcev,... in na koncu čiščenja in vrnitev starega mestnega jedra v "normalne tirnice". Kakšen je bil finančni delež sponzorjev'.' Navsezadnje pa nas zanima tudi, kam bo ta dobiček razporejen? Kdo vse bo deležen Vaših uspehov, uspehov Komisije za prireditve pri MO Kranj, uspehov g. Bena Fekonje, ki zastopa glavnega organizatorja in se nam že nevsiljivo ponuja za nove organizacije podobnih prireditev. Naj Vas le spomnim, da se MO Kranj Z Vašo odobritvijo lahko zadolžu-
je za pokrivanje primanjkljaja v občinskem proračunu.
Glede kvalitete nastopajočih se strinjamo, da prireditve ne gre uvrščati med "navadne pijanke". Prevladujejo estradne zvezde, ki so vse po vrsti popularni glasbeniki in nekateri celo poklicni in zato gotovo ne igrajo zastonj. Zal je prireditev še daleč od kvalitetnega festivala, kot je na primer TRNFEST v Ljubljani, kjer so tudi vse prireditve zastonj, glasbene pa so dovoljene do dvaindvajsete ure. Se pravi, da lahko prireditev Kranjsko noč uvrstimo nekam vmes, to je malo boljša vaška (lahko berete tudi mestna) gasilska veselica. Vendar pa vedite g. župan in gospodje organizatorji, da veselica uspe le, če se drugo leto gasilci svetijo v novih uniformah ali vozijo z novim vozilom.
Prepričati nas morate tudi, da
ni vse le PANEM ET CIRCENSES (kruha in iger), kot so dejali stari Rimljani. S tem so jim cesarji zavezali oči in usta, da se le-ti ne bi ozirali na težave zunaj in znotraj nekoč največjega imperija na zahodu. G. župan, pa vse skupaj ne vzemite kot kritiziranje pred prihajajočimi se lokalnimi volitvami, saj tudi mi Vaše hvale in samohvale ne bomo. Vzemite \i le skro men prostorček v naslednji (septembrski) prilogi našega največ-
jega časopisa in vsem zadovolj nun ter nam nejevernim odgovorite, kam in komu gre dobiček Kranjske noči, če pa tega ni, zakaj je smiselno metati proč denar, ki bi ga lahko porabili drugje-
Za odgovore na naša skromna in nezahtevna vprašanja se Vam Že vnaprej zahvaljujemo!
' Jure Bohinc, Matej Dolenc, Peter Vene
Rodio Triojov
®
Prrl 9I0/ Gofcnj/ke- Prvi glo/ek Gorenj/ke^
Radio Triglav Jesenice, d 0.0.. Trg Toneta Čularja 4, 4270 Jesenice
STEREO, RDS na frekvencah 96,0 GORENJSKA
89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj
Torek, 3. septembra 2002
DRUŠTVA, PODLISTEK / stojan .saje@g-g las .si
GORENJSKI GLAS • 7. STRAN
28. tradicionalni rekreacijski pohod na Stol
Z Večno mladimi fanti osvojili Stol
Stol je visok že sam po sebi. Če ga gledaš od spodaj navzgor, se ti zdi še višji. Ko sem se pridružila Večno mladim fantom, ki kar "poletijo" navkreber, se mi je zazdelo, da bi
morala več hoditi v hribe.
Klub Večno mladih fantov ima okoli dvesto članov. Vsako leto, zadnjo soboto v avgustu, organizirajo pohod na Stol. Med pohod-niki sva s Tino opazili tudi nežnejši spol, saj pohod ni namenjen samo članom kluba, temveč vsem ljubiteljem gora. Opazili pa sva tudi tujce. Par iz Češke, na primer. Karel Harbacek, direktor jedrske elektrarne v Temelinu, prihaja vsako leto v Radovljico zaradi raftanja. Lani se je včlanil še v klub Večno mladih fantov. Tako je bil na Stolu letos drugič. Z ženo Pavlino vedno načrtujeta do-pustovanje v Sloveniji v času, ko so v Radovljici ravno dnevi Večno mladih in se lahko udeležita še pohoda na Stol.
Za pohod na Stol sem vedela že ves mesec. Takoj sem vedela, da se ga bom udeležila. Za ubogo fotografinjo Tino možnost izbire ni obstajala. Na srečo rada hodi v hribe, čeprav ji zgodnja ura ob sobotah ni ravno pisana na kožo.
Zborno mesto pohodnikov je bilo ob šestih zjutraj v Radovljici pri bistroju Pere. Večno mladim ni bilo najprej nič jasno. Res daje bila ura šest zjutraj, ampak da bi šli ti dve z Gorenjskega glasa na Stol? Pa sva vseeno šli. Dobili sva vsaka svoj bon za malico in kosi-
lo ter miniaturne burkle, ki so bile letos simbol pohoda. Najtežje sva dobili parkirni prostor pri Valvasorjevem domu, ostalo je bila le še^stvar hoje.
Že takoj na začetku poti sva naleteli na zanimiv problem. Znašli sva se na razpotju, kjer je na smerokazu pisalo, da je po tej smeri do Stola dve uri in dvajset minut, po drugi pa tri ure. Dilema. Kam? Kaj preveč se nisva odločali, ampak sledili ostalim. Midve ne bi bili midve, če ne bi s tem izbrali sicer krajšo, a bolj str-
Krst novih članov kluba Večno mladih fantov.
Srečanje gorenjskih upokojencev
Komenda - Društvo upokojencev Komenda bo gostitelj letošnjega srečanja upokojencev in županov Gorenjske, ki bo v Četrtek, 5. septembra 2002, na hipodromu v Komendi. Tam bodo med 8. in 9. uro sprejeli od štiri do pet tisoč članov 47 gorenjskih društev, pričakujejo pa tudi 26 županov gorenjskih občin, predsednika RS Milana Kučana in predsednika ZDUS Vinka Gobca z ženama. Od 9. do 10. ure si bodo ogledali knjižnico Petra Pavla Glavarja in farno cerkev sv. Petra, ob 10. uri pa bo sprejem gostov pred občino. Pol ure zatem bo od tam krenil sprevod konjenikov, narodnih noš in gostov do hipodroma, kjer bodo upokojence pozdravili najvišji gostje. Ob 11. uri se bo začel kulturni spored, ki ga pripravljajo pevski zbor DU Kamnik ter folklorna skupina, ansambel in mešani pevski zbor DU Komenda. Od 9. ure bo za zabavo skrbel tudi ansambel Nagelj. Ob 13. uri bo žrebanje glavnih dobitkov na srečelovu. Prireditev, ki jo bodo končali ob 19. uri, bo pod šotori ob vsakem vremenu. Stojan Saje
Prikaz kuhanja oglja
Bled - Gozdarsko društvo Bled nadaljuje svojo dejavnost pri izobraževanju mladine in širše javnosti. Letos bo že drugič obudilo tradicijo kuhanja oglja. Kopo pri koči v Krnici so zakurili v petek, 30. avgusta 2002, kuhanje oglja pa bodo končali v nedeljo, 8. septembra. Na strokovno vodene prikaze pridobivanja oglja so povabili vse osnovne šole v občinah Kranjska Gora in Jesenice, seveda pa so dobrodošli tudi drugi obiskovalci. Pripravili so posebno zgibanko; več o stari dejavnosti bo povedal oglar ob kopi. kjer je tudi oglarska koča. S.S.
Ena gasilska pri Prešernovi koči.
mo pot. Ura je bila še zgodnja, vremenska napoved obetajoča, zbudili se pa tudi še nisva popolnoma.
Pot se je začela Tini že takoj na začetku vleči. Nekaj je godrnjala, vendar bolj ko seje delal dan, bolj ko se je kazal sonček izza gora, boljše je postajalo njeno razpoloženje. Počasi se je prebudila. Tja do devete ure je naredila že kar nekaj dobrih fotografij. Ko sva prispeli do pol poti, je bilo njeno razpoloženje že boljše, saj je izvedela, da je do vrha le še uro in pol. Sama pot je bila zelo
spolzka, kar je zaradi drsenja zelo zoprno pri spustu. Zato sva si izbrali za vrnitev v dolino daljšo in manj strmo pot. Večina pohodnikov se je odločila zanjo. Šele ko sva prispeli na vrh sva Večno mlade končno prepričali, da se zjutraj nisva šalili, ko sva vsaj trikrat ponovili, da greva z njimi na Stol. Pa še splačalo se je. Jota na Stolu je odlična, razgled po okoliških hribih in gorah pa edinstven. Gamsov ravno nisva videli, sva se pa zadovoljili s pogledom na čredo ovc. Krst novih članov je bil tudi nekaj posebnega. Sledilo je
Blejske Levinje so bile posebne gostje pohoda in parade.
Tekmovanje starodobnikov
Tržič - Letos organizira Avto-moto društvo Tržič 6. mednarodni gorski preizkus starodobnikov na Ljubelju. Prireditev v spomin na Mirka Hrasta, kjer tekmujejo za pokal Ludvika Stariča, bo 7. in 8. septembra 2002 na makadamski cesti od predora do vrha starega ljubeljskega prelaza. Kot je znano, je na 2300 metrov dolgi cesti 13 serpentin, vzpon pa dosega tudi 33 odstotkov. Na tekmi pričakujejo okrog 90 tekmovalcev iz Avstrije, Češke, Italije, Nemčije, Švice in Slovenije, ki se bodo pomerili na motorjih in z avti, izdelanimi do leta 1961. Prvi dan bo od 13. do 18. ure uradni trening. V nedeljo bo ob 10. uri svečana otvoritev. Pol ure zatem bo start prve vožnje, ki bo trajala do 12.30. Med enournim odmorom bodo člani Jeep Cluba Ljubljana predstavili originalna vozila z opremo iz 2. svetovne vojne ter opravili promocijsko vožnjo. Takrat se bodo lahko obiskovalci prosto gibali po cesti do Ljubelja. Start druge vožnje bo ob 13.30, zaključek pa ob 15.30. Rezultate bodo razglasili ob 17. uri. Organizatorji prosijo obiskovalce, da se na ogled odpravijo zgodaj, ker so parkirišča blizu proge omejena.
Stojan Saje
skupinsko slikanje, kopica smeha na račun novih krščencev in pov-ratek v dolino.
Po vrnitvi s Stola v Radovljici vedno pripravijo kulturno zabavni program. Najprej je bila povorka Večno mladih, kjer so sodelovale kar štiri pihalne godbe: iz Lesc, Maribora, Umaga in Vevč. Letos je bil z Večno mladimi na Stol povabljen tudi ženski hokejski kljub Blejske Levinje, ki so popoldne tudi sestavljale povorko. Najbolj zanimiv del povorke sta vsekakor predstavljala dva "lojtrneka", kjer so peljali novo krščene člane kluba.
Kasneje sva imeli čast in z njimi poklepetali. Radovljiški župan Janko S. Stušek, ki je tudi predsednik kluba Večno mladih fantov, se je izkazal za izredno dobrega gostitelja in naju seznanil z vsem, kar naju je zanimalo. Večno mladi fantje so naju sprejeli medse in če bi ostali v Radovljici
le še kako uro več, potem bi se najin "pohod" zavlekel pozno v sobotno noč.
Počitek nikoli ne škodi. Alenka Brun, foto: Tina Doki
DRUŽINSKI NASVETI
O babicah in dedkih (3)
Damjana Šmid
Ljudje si skozi različna življenjska obdobja pridobivamo izkušnje in prednost starejših ljudi je v tem, da imajo teh izkušenj več. Med te izkušnje spada tudi pravilno izbiranje trenutkov, kdaj bomo govorili in kdaj smo tiho. Stari starši morajo biti nemalokrat diplomati, kadar gre za odločanje o tem, ali bodo svetovali svojim otrokom in vnukom. Pogosto je videti, da so dedki in babice večji zavezniki vnukom, kot pa svojim otrokom, kar prinaša nepotrebne konflikte v odnose med generacijami. V takšnih primerih je najbolje, če bi stari starši ostali nepristranski in skušali pomirjevalno vplivati na obe strani. Sicer pa velja upoštevati nenapisano pravilo, naj ne delimo nasvetov, če nas zanje ljudje ne prosijo. Poslušanje je tisto, kar potrebujemo vsi in ni zaman pregovor, da nam je dal Bog ena usta in dvoje ušes, zato, da bi bolj poslušali kot pa govorili... Če stari starši dodajo poslušanju še topel objem, iskrena čustva, brezpogojno ljubezen in trdnost, potem bodo dali vse, kar potrebujejo njihovi otroci in vnuki. Otroci radi poslušajo zgodbice o svojih starših, njihovih dogodivščinah iz otroštva in za vse to, so stari starši še kako primerni. Fotografije iz mladih dni, stari običaji in navade iz preteklosti imajo v očeh otrok še vedno pravljični pridih. Lepo je, če v družini prirejamo skupna kosila in družinska srečanja, saj se tako vezi med generacijami ohranjajo. Izdelava družinske kronike ali posaditev družinskega drevesa je nekaj lepega in večnega. Pred kratkim sem nekje videla prikupno darilo, ki je več kot primerno za posebne obletnice in dogodke. Manjše drevo je bilo posajeno v posodi in na njegovih vejah so bile slike v obliki srčkov, na katerih so bile nalepljene fotografije ljudi. Bilo je dobesedno družinsko drevo, ki pa je povzročilo veselje in tudi solze med povabljenimi. Ljudje smo socialna bitja in nihče ne more živeti sam. Zato negujmo z vso skrbjo vse naše odnose, tudi medgeneracijske, čeprav izgledajo včasih težavni. Starejši ljudje so še kako dejavni in radi se počutijo pomembne, zato jim ne odvzemajmo njihovih nalog. Najboljše vezi se menda pletejo med delom, ko smo aktivni in zakaj ne bi skupaj delali in ustvarjali. Otroci in starejši ljudje se dobro razumejo, ker imajo oboji več časa in čustev, kot pa srednja generacija. Mladi dobimo od starejših modrost in izkušnje, starejši pa od mladih radoživost in nove poglede na sedanji svet. Sožitje generacij je nekaj lepega in ne glede na to, kje se nahajamo v tem trenutku, imamo prav vsi izbiro, kako in s kom bomo delili svoje izkušnje, stiske in veselje. Čeprav nas moderna tehnologija prehiteva iz dneva v dan, nikar ne pozabimo na spretnosti ohranjanja stikov med generacijami.
Piše Miha Naglic
Po ljudeh gor, po ljudeh dol
Podlistek o znamenitih Gorenjcih
Kersnik kot feljtonist
Ze zadnjič smo videli, kako rad seje Kersnik v svojih podlistkih spravil nad klerikalce. Včasih je šel v tem predaleč celo za liberalnega Josipa Jurčiča, urednika Slovenskega naroda. Nedeljska pisma XIII. z dne 7. septembra IH73 so tako izšla cenzurirana, Jurčič je vzel pero in črtal. Dan po izidu je podlistkarju napisal pomirjevalno pismo. "Včerajšnji Tvoj feljton sem s težkim srcem moral kastrirati. Ti si preradikalno vse duhovne, ves farški stan :a grabil Dragi, to ne gre. Se je ena garda duhovnikov, ki so narodni. T& odhiti bi bUp nepolitično. Mi smo liberalni, a ne smemo hiti radikalni. 'Tak feljton, kot si ga ti tu pisal, niti 'N. Fr. Pr.' /- dunajska Neue Freie Presse/ ne prinese. Ne varajmo se, popovstvo ima svoj velik vpliv, ono je faktor, katerega je nam
respektirati, če smo prav v opoziciji z njim, in naše liberalno-narodno občinstvo bi bilo proti nam, ko bi tako pisali, kot si ti pero bil zasadil v zadnjem pismu. Vem, da boš hud, da sem skoro sukus tvojega vitza izbrisal, ali če hladno premisliš, mi boš prav dal. Zato te prosim, da pišeš zdaj ene dve nedelji bolj neutralne reči. -Tvoji feljtoni se z velikim veseljem bero. Celo prost u Pogača rj u do-padajo, kakor sem čul in osobito 'konkordatubombeŽM' se je mož neizmerno smejal. Torej imej še potrpljenje in piše še, bomo že kako 'obrajt' imeli. " Kaj je bilo v trinajstem od Nedeljskih pisem črtano, ne vemo. Začne se pa jako nedolžno. "Pomlad razsipa svoj cvet po zemlji, ptički pojo in znašajo gnezda; poletje s svojim gorkim soncem daje zoreti pomladnemu cvetu, ki ga okrepčuje vsako jutro hladna rosa; jesen prinaša in godi svoj sad, ptički jemljejo slovo - in zima razgrinja svoj beli prt čez ves minuli kras, čez vse mrtvo življenje; ljudje pak se jokajo in smejejo, ljubijo in
Dr. Ivan Prijatelj, Kersnikov biograf
objemčkajo, sovražijo in tepo, v obilnosti živijo in lakoto trpe in plačujejo za svete maše - za navadne en rajniš, za rimske pa dva. "
"Kersnik kot feljtonist je docela produkt prvega kulturnega boja na Slovenskem. Odlikoval je Kersnika dar za to vrsto literature in bojno razpoloženje mu je dalo samo žar ter razmah. Njegov feljtoni stični talent je obstajal že v kompoziciji: znal je iz vrveža sveta pograbiti najzanimivejše aktualnosti v osebah in epizodah ter jih nanizati liki na rdečo nitko na eno osnovno noto, ki se je sedaj kot 'leit-motiv' ponavljala, sedaj variirala v anekdotah in čr-
tah karikiranih oseb ter se vedno znova zlivala v refren, poln poezije in ritmike. Kersnikov humor, živeč v spretnem besedoslovju, je postajal tu naravnost si-tuacijski vsled komične razporedbe predmetov, kijih je pisec opisoval; začenjal je ponavadi z opisom pri-
rode, slikajoč z najnežnejšimi črtami poetično pokrajino, sam je pozval svojo fingirano 'gospico', rišoč z izrazi, popolnimi galantnih komplimentov sredi pokrajine idealno deviško podobo. " Vendar temu miroljubnem in liričnemu uvodu sledi pravi preobrat.
"Nato pa je zarožljal kot hudomušen škratelj in stresel polno vrečo političnih osebic in malenkostnih odurnosti v situacijo. In ko se je najbolj smejal in zbijal šale, ga je pod konec na mah obšla resno-ba. Kakor lehak oblaček vedro nebo je osenčila temna misel svetovnega nazora njegovo čelo, nedopove-dana, samo naznačena se je vrinila v njegovo šaljivo obravnavanje slovenskih razmer kot migljaj, hipen spomin na veliko svetovno prosveto, potem so sledili pomišljaji... In v teh pomišljajih je ležalo trpko spoznanje slovenske zaostalosti za visoko kulturo. Neizraženo je molčalo to spoznanje v pomišljajih in skelelo. Šaljivec podlistkar pa je odšel ter zagrnil oder v melanholičen mrak, v ono skrivnostnost, kije bila pretemna njegovemu prijatelju Polcu, ki pa je bila Kersniku tako jasna in ljuba! Vrnil se ni več, da bi razjasnil 'skrivnost', samo izza daljnega ozadja je včasih še zadonela kakor v slovo melanholična kitica slovenske narodne ali njegove lastne pesmi. " Tako je Kersnika kot feljtonista celovito označil dr. Ivan Prijatelj.
000006
KRONIKA / darinka.sedej@g-glas.si
Kolesarjenje je priljubljena rekreacija
Kolesarji so poleg pešcev najbolj ogrožena in izpostavljena skupina prometnih udeležencev.
Saj veste, kaj pravi šala o Janezku in kolesu. Najprej seje pohvalil mami, da vozi kolo brez rok, potem brez nog, na koncu je bil revež že brez zob. Šala, ki dejansko ni daleč stran od realnosti. Otroci zelo z navdušenjem poskušajo obvladati celotno kolo, ne da bi pri tem držali krmilo kolesa. Kolo "zakolovrati" levo in desno in če krmila ne ujamejo v pravem trenutku ...
Tovrstnih vragolij na pločniku nihče ne priporoča. Če padeš na cesto, voznik avtomobila največkrat ne more nikamor zaviti. Lahko te obvozi, zavije na sosednji pas in s tem povzroči nesrečo, ali te (nehote) povozi.
Ljudje kolesarijo zaradi zdravja. Nekaterim predstavlja kolesarjenje užitek. Spet drugim pomeni muko, a vseeno kolesarijo. Kolesarji največkrat pozabljajo na svojo, kot tudi varnost ostalih udeležencev v prometu. Njihovo kolo je včasih popolnoma neuporabno, a jih to prav nič ne ovira pri njegovi uporabi. Če luč slučajno ne sveti, se pač vozijo le podnevi. Če je zadnja zavora pokvarjena, potem nekaj časa zavirajo s sprednjo - dokler se (kolikor si dolg in širok) ne postaviš čez krmilo kolesa na nos. Vožnja po kolesarski stezi ali kolesarskem pasu je kar problematična zadeva, saj na Gorenjskem prav veliko kole-
sarskih stez ni. Kadar ni kolesarske steze oziroma pasu se vozi ob desnem robu vozišča, kar pa povzroča večje preglavice voznikom avtomobilov, kot kolesarjem. Na preventivnih spletnih straneh
slovenske policije piše, da je skoraj deset odstotkov mrtvih in poškodovanih v nesrečah ravno kolesarjev. Največkrat se poškodujejo po glavi. Vzrok je jasen: vožnja brez čelade.
Udeleženci v prometu morajo biti zelo pozorni predvsem na starejše in na otroke na kolesu. Kot pravijo statistike so v prometnih nesrečah najpogosteje udeleženi kolesarji starejši od 65 let. Največkrat so premalo pozorni na
prehitevajoča vozila. Policisti ugotavljajo, da starejši ljudje tudi slabše slišijo, vidijo in počasneje ustrezno reagirajo. Zato morajo biti udeleženci v prometu nanje še
Podnebje se spreminja
vse hitreje
Slovensko Ministrstvo za okolje, prostor in energijo je izdalo Prvo državno poročilo Konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja.
Konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja je prvi zavezujoč mednarodni dokument, ki obravnava vprašanje odziva na spremembe podnebja. Temeljni cilj konvencije, ki jo je konec leta 1995 ratificirala tudi Slovenija, je ustaliti koncentracijo toplo-grednih plinov v ozračju na ravni, ki bo preprečila nevarne človekove vplive na podnebni sistem.
Priprava in predložitev državnih poročil je ena od temeljnih obveznosti pogodbenic konvencije. Prvo državno poročilo Konferenci pogodbenic okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja je dokument, ki ga je slovenska Vlada obravnavala na svoji 46. seji oktobra lani. Poročilo je izšlo v slovenskem in angleškem jeziku. Pripravila in uredila sta ga magister Boštjan Paradiž (Studio okolje) in Andrej Kranjc (Agencija RS za okolje). Pri izdelavi podpornih študij pa so sodelovali še številni drugi avtorji in ustanove.
Poročilo obravnava devet glavnih poglavij, ki se še naprej delijo na podpoglavja: Nacionalne razmere, Evidence emisij toplogred-nih plinov, Usmeritve in ukrepi za zmanjševanje emisij, Projekcije emisij ter ocena učinkov usmeritev in ukrepov, Ocena ranljivosti za podnebne spremembe, Ukrepi za prilagoditev spremembi podnebja, Raziskave in sistematična opazovanja ter zadnje poglavje, ki nosi naslov Obveščanje, ozaveš-čanje in vzgoja.
Ravno tu, v zadnjem poglavju, poročilo ugotavlja, da zavedanje o vzrokih in možnih posledicah spreminjanja podnebja v Sloveniji še ni dovolj razširjeno. Delno je za to vzrok pozna vključitev Slovenije v pogajanja v okviru konvencije o spremembi podnebja, delno velika obremenjenost uprave z nalogami ob nastanku nove države, prehodu v novo družbeno ureditev in vključevanje v Evropsko unijo, delno pa začetno nezanimanje množičnih občil. Medtem ko nekateri našteti vzroki še obstajajo, se je stanje na drugih področjih že popravilo, zato se ozaveščenost široke in strokovne javnosti ter odločevalcev izboljšuje. K temu so pripomogle javne razprave ob pripravi in sprejemanju strategije in kratkoročnega akcijskega načrta zmanjševa-
nja emisij toplogrednih plinov, rastoče zanimanje množičnih občil za to problematiko in predvsem naraščajoča dejavnost nevladnih organizacij na tem področju.
Ublažitev podnebnih sprememb je največji okoljski razvojni izziv, s katerim se spoprijema človeštvo, je zapisano v poročilu. Zaradi človekovih dejavnosti v ozračju naraščajo koncentracije toplogrednih plinov. Medvladni forum o spremembi podnebja (IPCC) v svojem tretjem poročilu iz leta 2001 ugotavlja, da obstajajo novi in trdnejši dokazi, da so večino segrevanja v zadnjih petdesetih letih povzročile človekove dejavnosti in se bo sprememba podnebja zaradi človekovih vplivov nadaljevala tudi v prihodnjih stoletjih. Projekcije po vseh emisijskih scenarijih IPCC kažejo naraščanja globalne temperature in gladine morij. Pričakovan razpon zvišanja povprečne globalne temperature je od 1,4 do 5 stopinj, dvig povprečne morske gladine pa od devet do 88 centimetrov v obdobju med leti 1990 in 2100.
V objavljenem državnem poročilu navajajo, da Slovenija zaradi svojih orografskih in podnebnih značilnosti spada zaradi pod-
Prve tiramra |
nebnih razmer med bolj ogrožene države. Podnebne spremembe pa ne vplivajo samo na kmetijstvo, obalna območja, gozdove in podobno. Pričakujejo se tudi večinoma negativne neposredne in posredne spremembe na zdravju in počutju ljudi. Spremembe podnebja lahko povzroči tudi večjo prostorsko razprostranjenost in povečanje populacije gostiteljev in prenašalcev bolezni, na primer, klopov. V Sloveniji se do sedaj še niso izvajali ukrepi, ciljno usmerjeni v prilagoditev spremembi podnebja. Do sprejetja ustrezne strategije prilagajanja spremembi podnebja pomeni poročilo izhodišče vlade za usmerjanje ukrepov na tem področju. Potrebno je upoštevati kopico dejavnikov, na-
črtovati in izvajati ukrepe glede na posamezna področja, glede na njihovo prilagodljivost spremembam podnebja. Pri gospodarjenju z vodami moramo uveljaviti ro-bustnejše načrtovanje infrastrukture, ki ne more temeljiti le na neposredni uporabi podatkov iz preteklih obdobij. Najpomembnejše je upoštevanje podnebnih sprememb pri prostorskem načrtovanju, kjer so spremembe bolj dolgoročne in nepovratne.
Raziskave o spremembah podnebja v Sloveniji potekajo na univerzi in tudi v nekaterih drugih ustanovah. Nekaj tovrstnih raziskav je bilo opravljenih že v preteklih letih, večina pa je bila opravljena v okviru programa izdelave prvega poročila o spremembi podnebja.
Konvencija Združenih narodov iz leta 1992, iz Ria, je prvi mednarodno zavezujoč dokument, ki obravnava vprašanja odziva na spremembo podnebja. Temeljni cilj konvencije je doseči ustalitev koncentracij toplogrednih plinov v ozračju na ravni, ki bo preprečila nevarne človekove vplive na podnebni sistem.
Slovenija je konec leta 1995 po ratifikaciji postala pogodbenica konvencije. Oktobra 1998 je podpisala tudi Kjotski protokol, s katerim je prevzela obveznost osem odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v prvem ciljnem obdobju med leti 2008 in 2012.
Priprava in predložitev državnih poročil sta ena izmed temeljnih obveznosti pogodbenic konvencije. Obveznost oddaje tretjega poročila je bila konec leta 2001 in zato je Slovenija pripravo drugega poročila preskočila in takoj po sprejetju prvega začela pripravljati tretje. Prvo pa metodološko in vsebinsko dopolnila. Preostale vsebine drugega poročila bo vsebovalo tretje poročilo.
Za podrobnejše informacije o samem poročilu se lahko obrnete na Urad za okolje. Poročilo pa je dostopno tudi na spletnih straneh www.gov.si/mop7/, rubrika Publikacije.
Alenka Brun, foto: Tina Doki
toliko bolj pozorni. Preden kolesar zamenja smer mora večkrat pogledati okoli sebe, da vidi, kako je z njim in kako z ostalimi udeleženci v prometu. Kolesar mora odreagirati v določeni situaciji pravočasno in odločno, tako da ostali udeleženci v prometu vidijo in vedo, kaj želi, kaj namerava storiti.
Kako naj kolesarimo, je večno vprašanje. Odgovor nanj znamo že na pamet, a nič zato. Policija svetuje, da kot kolesarji promet skrbno opazujemo, predvidevamo ravnanje drugih udeležencev in skrbimo za svojo varnost. Še posebej moramo biti pozorni na vozila, ki nas prehitevajo ali dohitevajo. V križiščih previdnost podvojimo. Z roko nakažemo smer in
se prepričamo, ali so nas ostali udeleženci v prometu opazili. Če je situacija nejasna, raje stopimo s kolesa in gremo čez križišče peš. Da nas pešci in vozniki opazijo, lahko uporabimo tudi zvonec. Ponoči poskrbimo, da smo na kolesu še bolj opazni: luči, odsevniki, svetla oblačila ... Kadar vozimo prtljago, potem jo pritrdimo na prtljažnik kolesa ali v zato namenjeno košarico na kolesu. Roke imamo proste za krmilo in nakazovanje smeri.
Poletje bo počasi minilo. Kljub deževnemu vremenu in krajšim dnem so na cesti še vedno kolesarji. Previdnost ni nikoli odveč, kar še posebno velja prav za september, saj se je začel pouk.
Alenka Brun, foto: Tina Doki
Kranj - Zanimalo nas je, kako je krajo na kranjski tržnici. Obiskali smo jo v soboto dopoldan in po pogovorih s prodajalci ugotovili, da s krajo s stojnic na tržnici pravzaprav nimajo izkušenj. Ne prodajajo nobenih posebnih izdelkov, ki bi privabljali tatove. Sadje in zelenjava, zeliščni čaji, suha roba očitno še niso iskano blago tatov. Morda bi se našel kak tatic, ki bi se odločil, da bo "sunil" banano, ni se pa še našel nekdo, ki bi ukradel sadiko. V prihodnosti je sicer vse mogoče, vendar se trenutno s problemom kraj kranjski tržnici še ni potrebno poglobljeno ukvarjati. A.B., foto: Tina Doki
Sloveniji dobra ocena pri boju s korupcijo
Ljubljana - Nevladna organizacija Transparencv International je v svojem letnem poročilu o korupciji zapisala, daje korupcija problem, ki bi mu morali posvetiti več pozornosti. Medtem ko Rusija in nekatere države srednje in vzhodne Kvrope, med njimi tudi Slovenija, napredujejo pri boju s korupeijo, se je drugod po svetu, na primer v Argentini in afriških državah, ta povečala.
Slovenija je bila med bivšimi komunističnimi državami glede boja s korupcijo ocenjena najbolje. Pristala je na 27. mestu, kar je celo višje kot članici Evropske unije Italija in Grčija. V boju s korupcijo so napredovali tudi v Hong Kongu, Severni Koreji in Dominikanski republiki. V organizaciji so še poudarili, da Rusijo, kljub vsem naporom predsednika Vladimirja Putina, čaka v boju s korupcijo še dolga pot in si tako s petimi drugimi državami deli 71. mesto. Korupcija se je razširila predvsem v Indoneziji, Keniji, Angoli, Madagaskarju, Paragvaju, Nigeriji in Bangladešu. Med
državami z najmanj korupcije so tako kot lani tudi letos Finska, Danska, Nova Zelandija, Islandija in Singapur. Združene države so na 16. mestu, Nemčija na 18. in Francija na 25. mestu. Transparencv International je nevladna organizacija, ki si prizadeva povečati vladno odgovornost. Stopnjo korupcije v državah po svetu spremlja že od leta 1993 ter si jo hkrati prizadeva zmanjšati oziroma opozarjati na njen problem. Glavni vir sredstev pridobivajo od zahodnih vlad in skladov, med donatoi je pa sodijo tudi podjetja kot so Shell Oil, General Electric, DaimlerChrysler in velike banke.
Začetek novega šolskega leta
Obvezno spremstvo v šolo
Vozite previdno in počasi. Otroci naj v osebnih avtomobilih uporabljajo varnostne pasove, na kolesih pa čelade.
Najmlajše naj v šolo spremljajo odrasli!
Kranj - Včeraj se je začelo novo šolsko leto, s tem pa je na cestah tudi več otrok. Otroci kot prometni udeleženci pa so nepredvidljivi, prometne predpise si razlagajo po svoje, predvsem pa ne znajo pravilno oceniti razdalj in hitrosti vozil. Zato moramo za njihovo varnost skrbeti predvsem odrasli. Se posebej moramo nanje paziti vozniki, saj otroci in mladoletniki spadajo v t. i. skupino šibkejših prometnih udeležencev: zelo redko so namreč povzročitelji prometnih nesreč, opozarja policija. Njeno preventivno in represivno delo je v teh dneh usmerjeno predvsem v problematiko otrok in mladoletnikov kot potnikov in nadzoru upoštevanja prometnih predpisov voznikov na območjih, kjer se otroci najpogosteje zadržujejo.
dežev ni mogoča, smejo otroci do 12. leta starosti sedeti le na zadnjem sedežu. Ko otrok zraste do višine 150 cm, lahko uporablja običajni tritočkovni varnostni pas. Otroci v prvih razredih osnovne šole, do 7. leta starosti, morajo imeti na poti v šolo spremstvo odraslih ali, ob dovoljenju staršev, spremstvo starejših otrok (starih od 10 do 14 let). Za dodatek še nekaj zgovorne statistike. Letos (od
7,7 odstotka otrok in mladoletnikov. V zadnjih letih se število umrlih otrok in mladoletnikov v prometnih nesrečah zmanjšuje. Izjema je bilo leto 1999.
V preteklih letih se v prvih desetih šolskih dneh v Sloveniji ni zgodilo veliko prometnih nesreč (najmanj leta 1999 - 15, največ leta 1996 - 38). V tem obdobju lani je bil na poti v oziroma iz šole v prometnih nesrečah en otrok lahko, en pa hudo telesno poškodovan.
Policija želi, da bi se vozniki omejitev držali tudi med letom, ne samo v prvih septembrskih dneh. Varnost v prometu udeleženih otrok naj bo vedno na prvem mestu.
Simon Subic, foto: Tina Doki
Zemlja skrita pred okoljem
V ponedeljek je na Okrožnem sodišču v Kranju za zaprtimi vrati potekalo sojenje zoper vodilne iz nekdanjega društva Zemlja iz Medvod.
Kranj - Včeraj se je v veliki dvorani Okrožnega sodišča v Kranju vendarle steklo sojenje Ireni Lovše, Jerneju Hafnerju in Mojmirju Debeljaku iz nekdanjega društva za spoznavanje naravnega načina življenja Zemlja iz Medvod, ki so obtoženi kaznivih dejanj zanemarjanja mladoletne osebe, surovega ravnanja in spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja. Glavna obravnava pa je bila za javnost zaprta zaradi de-likatnosti vsebine obtožnice in varovanja integritete oškodovanih. Obravnava zoper obtoženo trojico bi sicer morala steči že aprila, a se tedaj niso pojavili pred tričlanskim sodnim senatom, ki ga vodi sodnica Andreja Ravnikar, prav tako pa na obravnavi niso bili prisotni njihovi zagovorniki.
Za osvežitev spomina naj navedemo, da se je društvo Zemlja ukvarjalo z očiščevanjem, tj. z zbujanjem pravih vrednost v ljudeh, kot so spoštovanje, red, disciplina, doslednost... Njegove metode so nekateri primerjali kar s sekto ali kultom, vseeno pa je v svoje vrste društvo zvabilo nekaj ljudi, predvsem v stiski. Med njimi so bili tudi mladoletni, s čimer pa so se morali strinjati njihovi starši. Čez čas so kriminalisti postali pozorni na njihove terapevtske metode, ki naj bi vključevale tudi tepež, s čimer naj bi se osebnost očistila starih grehov in postala samostojna. Dva od društvenih terapevtov pa naj bi celo otipavala deklice.
Naslednik društva Zemlja je zavod Harmonija, ki nadaljuje s podobnimi terapijami in organizira različne tabore. Med drugim tudi v Suši nad Hotavljami, zaradi česar se je v slovenskem časopisju (Nedelo) pred časom pojavil dvom o dopustnosti njegovega delovanja.      S. Š.
Prevrnjena korita, razbito steklo, uriniranje...
Vse več vandalizma v okolici Delavskega doma v Kranju. Prevrnjeni smetnjaki in korita za rože vsakdanjost. Slaba vzgoja staršev?
Prve šolske dni bo otrokovo pot v šolo spremljala tudi policija, tako je bilo tudi včeraj na prvi šolski dan.
Zagotavljanje varnosti otrok je v prvih septembrskih dneh ena najpomembnejših nalog policije. V skladu s svojimi strateškimi usmeritvami na področju zagotavljanja varnosti cestnega prometa bodo policisti tudi letos ob začetku šolskega leta izvedli že ustaljene aktivnosti. Veliko energije, sredstev in znanja bodo vložili v preprečevanje nesreč, poleg tega bodo s stalno navzočnostjo ob šolah in šolskih poteh prispevali k umirjanju prometa, delovali pa bodo tudi svetovalno. O preventivnih ukrepih policije smo pisali že v prejšnji številki Gorenjskega glasa, zato se tokrat omejimo na nekatere napotke, ki jih po-
licija posreduje staršem in voznikom. Za varnost otrok in mladoletnikov so odgovorni predvsem starejši (ponavadi starši), ki jih vozijo kot potnike v vozilih brez uporabe ustreznih otroških sedežev in nepripete z varnostnim pasom. Otroci naj bodo v posebnih varnostnih sedežih, ki so prilagojeni starosti otrok. Dojenčke in mlajše otroke vozimo tako, da je varnostni sedež obrnjen s hrbtno stranjo v smeri vožnje. V vozilih, kjer je vgrajen varnostni meh (air-bag) tudi za sovoznika, ne smemo pripeti otroškega varnostnega sedeža na sedež poleg voznika.
V osebnih avtomobilih, kjer namestitev otroških varnostnih se-
Zdrsel po strmem pobočju
Storžič - V soboto dopoldne se je 200 metrov pod vrhom Storžiča huje poškodoval 46-letni A. M., ki je v skupini petih planincev hodil po markirani poti od planinske koče pod Storžičem čez Zrelo proti vrhu Storžiča. Med hojo je stopil na nestabilno skalo, ki se je obrnila, zaradi česar je padel in zdrsnil po strmem pobočju. Pri tem je z desno nogo zadel v skalo in si zlomil gleženj. S policijskim helikopterjem so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Naj bo kratko! S. Š.
1. 1. do 15. 8. 2002) je bilo v prometnih nesrečah po Sloveniji udeleženih 1.448 otrok in mladoletnikov, od katerih jih je 7 umrlo, 127 jih je bilo hudo, 841 pa lahko telesno poškodovanih. V zadnjih petih letih in prvih sedmih mesecih in pol letošnjega leta je v prometnih nesrečah v Sloveniji umrlo 1.759 oseb, od tega je bilo 135 ali
Brutalno pretepel sestro
Radovljica - Policija je poslala skopo poročilo o nasilnem dejanju 26-letnega Radovljičana T. B.. Kakor so zapisali, naj bi v začetku avgusta brutalno pretepel 16-letno sestro in ji povzročil telesne poškodbe. Ob prijavi in z zbiranjem obvestil radovljiških policistov so ugotovili, da naj bi osumljeni že nekaj let fizično in psihično maltretiral svojo družino. Za zadnje dejanje bo kazensko ovaden zaradi nasilništva.        S. Š.
Kranj - Lastnik in upravnik Delavskega doma so kranjski sindikalisti, včeraj pa nas je poklical njihov sekretar sveta Adolf Sitar in povabil na ogled žalostnega stanja v okolici doma. Ali je za to kriva petkova in sobotna prireditev ali bližnja trgovina Noč in dan ali le pomanjkljiva vzgoja mladostnikov?
"Mi si ne moremo privoščiti redarske službe," je pogovor začel Sitar, "sami pa tudi ne moremo nadzorovati okolice doma. Tako skoraj vsak ponedeljek ugotavljamo nastalo škodo: od razbitega stekla, prevrnjenih korit in smetnjakov, smeti do nadstreškov, ki jih uporabljajo za stranišča. Organizatorji poskrbijo za varnost do konca prireditve, potem pa jim je vseeno. Ravno tako je s trgovino, ki je odprta 24 ur. Ni jim mar za dogajanje v okolici."
Nad dogajanjem, ki ga mora "uživati" vsako petkovo in sobotno noč, je razočaran tudi Ferid Šu-puk, ki stanuje v Delavskem domu. "Zadnje leto se dogaja vedno več vandalizma. Na cesti med domom in trgovino se zbere tudi do 100 mladih, ki pijejo, poslušajo glasbo in urinirajo po naših stenah in vratih. Včasih se tudi pretepajo. Stanje je postalo nevzdržno."
Večina obtožb je letela na rovaš trgovine Noč in dan. Tamkajšnja poslovodja Darja Knific meni, da prevrnjena korita pred Turistično
agencijo Sindkom niso plod njihovih kupcev, ampak posledica prireditev na Slovenskem trgu. "Mi spoštujemo zakone in samo mladostnikom nad 16 let prodajamo tudi alkoholne pijače. Ponoči imamo zaposlenega varnostnika, ki gre na obhod tudi po okolici trgovine." Kjerkoli tiči razlog je
REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA TRŽIČ
4290 TRŽIČ Trg svobode 18 Telefon: (04) 5963-051, Telefax: (04) 5963-094 e-mail: ue.trzic@qov.si
razpisuje prosto delovno mesto
SVETOVALEC I
za izvajanje upravnih nalog s področja Oddelka za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve
Pogoji:
- univerzitetna izobrazba ali visoka strokovna izobrazba, če ni enakega programa za pridobitev univerzitetne izobrazbe,
- pravna, upravna, organizacijska ali druga ustrezna smer,
- strokovni izpit iz upravnega postopka in znanje uporabe računalnika,
- najmanj 2 leti in 8 mesecev delovnih izkušenj za univerzitetno izobrazbo oz. 4 leta za visoko strokovno izobrazbo,
- poskusno delo 3 mesece, nastop dela po dogovoru,
- opravljeno pripravništvo.
Preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku se lahko opravi v letu dni po sklenitvi delovnega razmerja. Kandidati morajo razen zgoraj navedenih pogojev izpolnjevati tudi splošne in posebne pogoje, ki so določeni z zakonom. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v 8 dneh od objave na gornji naslov. Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v roku 15 dni po izbiri. Nepopolnih prijav ne bomo upoštevali.
Jamnikov odhod tudi uradno
Načelnika urada kriminalistične policije Kranj Pavla Jamnika bo začasno zamenjal Bojan Robek. Novi komandir tržiške policije je Mitja Perko.
Kranj - Direktor Policijske uprave Kranj Jože Mencin je včeraj tudi uradno sporočil, da načelnik Urada kriminalistične policije (UKP) v Policijski upravi Kranj Pavel Jamnik zapušča dosedanje delovno mesto in odhaja na novo v okviru Urada kriminalistične policije pri Generalni policijski upravi v Ljubljani. Začasno ga bo na čelu gorenjskih kriminalistov zamenjal Bojan Robek, ki je vodja skupine v UKP.
"Dosedanji načelnik UKP bo prevzel nove naloge in dolžnosti. Gre za napredovanje, za katerega se je Pavel Jamnik odločil sam po dolgem premisleku, saj je ponudbo dobil že v začetku leta. Žal nam je, da odhaja, saj je po naši oceni in oceni nadzornih služb UKP vodil dobro in strokovno, pokazal pa je tudi veliko pripadnost policiji in kriminalistični službi. Začasno ga bo zamenjal Bojan Robek," je pojasnil Mencin.
Na včerajšnji redni novinarski konferenci PU Kranj so predstavili tudi novega komandirja policij-
direktor policije Marko Pogorevc, saj je v nedeljo v okviru Suštarske nedelje v Tržiču obiskovalcem javno predstavil njihovega novega komandirja. Perko je bil sicer do sedaj pomočnik komandirja tržiške policije. Dosedanji komandir Marjan Anzeljc pa po besedah Jožeta Mencina odhaja na višjo funkcijo v Ljubljani - v upravo uniformirane policije. Simon Subic, foto: Stojan Saje
vseeno, mladini bi moralo biti mar tudi za urejen Kranj. Najbrž drži izjava vseh sogovornikov, da je razlog vandalizma v slabi vzgoji staršev.
Boštjan Bogataj, foto: Gorazd Kavčič
Ponarejeni evri
Kranj - V Banko Slovenije so na strokovni pregled pred dnevi poslali bankovec za sto evrov, za katerega sumijo, da je ponarejen. Nekdo ga je minuli petek unovčil v turistični poslovalnici Alpetour v Kranju.
Ne les, denar ga zanima
Radovljica - V Radovljici je pred dnevi nekdo vlomil v mizarsko delavnico. V tamkajšnji pisarni je našel denarnico z manjšo vsoto denarja in jo seveda ukradel.
Potrebujejo nove telefone
Kranj - V Kranju so neznani nepridipravi v zadnjih dneh ukradli tri mobilne telefone nokia. Najprej je brez nokie 8310 ostal oškodovanec, ki se je v noči s petka na soboto nahajal v gostinskem lokalu na Koroški cesti. Ukraden aparat je bil vreden 120 tisoč tolarjev.
Se iste noči je nekdo izkoristil nepazljivost oškodovanke, ki seje nahajala na Slovenskem trgu, kjer je potekal glasbeni koncert. Ukradel ji je torbico, v kateri je bil poleg dokumentov tudi mobilni telefon nokia 3310.
Naslednje noči pa je brez telefona ostala še oškodovanka, ki je posedala v gostinskem lokalu na Sejmišču v Kranju. Za kratek čas je pustila svojo torbico brez nadzora, kar je nekdo izkoristil in iz nje vzel nokio 3310.
Direktor policije Marko Pogorevc je novega komandirja PP Tržič Mitjo Perka predstavil na Šuštarski nedelji.
ske postaje Tržič - Mitjo Perka. No, z njegovo predstavitvijo je kranjskega policijskega direktorja prehitel že njegov šef, generalni
Zgorele bombažne bale
Kranj - V kranjski Aquasavi je prejšnji teden znova zagorelo. Kot poroča policija, so se minuli četrtek zjutraj vnele bale surovega bombaža v predilnici podjetja. Tlenje. ki je uničilo okoli 20 bal, vrednih 1,5 milijona tolarjev, so pogasili kranjski poklicni gasilci.
Policisti so ugotovili, da je do požara prišlo v začetni fazi predelave bombaža, ko je stroj pobiral bombaž in ga potiskal v nadaljnjo predelavo v zgornjem nadstropju. Pri drsenju oziroma vožnji po 27 metrov dolgih "saneh", na katere stroj pobiral bale, se je najverjetneje sprožila iskra. Bombaž se je zaradi tega v trenutku vnel, pojavil se je gost dim. Stroj pri tem ni bil poškodovan. Vzrok požara ni natančno pojasnjen, domnevno pa je bil v kateri izmed bombažnih bal kakšen majhen delček kovine, ki je zanetil iskro. S. Š.
GORENJSKI GLAS »10. STRAN_ŠPORT / VJIma.StanOVnik@g-glaS.Si_■ _Torek, 3. septembra 2002
Soriška planina je konec tedna gostila avtomobiliste na zadnji letošnji gorsko hitrostni dirki
Favoriti zmagovali, gledalci uživali
Več kot pet tisoč gledalcev si je ob atraktivni progi med startom pri odcepu za Podbrdo nad Sorico in ciljem na Soriški planini ogledalo nedeljsko gorsko hitrostno dirko "Sorica 2002", ki jo je pripravil Avto klub Bencin Adrenalin iz Železnikov - Trud organizatorjev poplačan tudi z zmago domačega tekmovalca Boštjana Logarja v Pokalu Yugo.
Soriška planina - Letošnja av-tomobilistična sezona se z mesecem septembrom nagiba v zaključni del, na cesti med Sorico in Soriško planino pa je bila minulo nedeljo zadnja letošnja domača gorsko hitrostna dirka. Ta je bila za mnoge dirkače še kako pomembna, saj se je v nekaterih di-
vizijah še odločalo o naslovih državnih prvakov, v dveh divizijah pa sta bila ta znana že pred Sorico 2002.
Tako je v Diviziji I državni prvak postal Bojan Polanc (AK MPI Racing Idrija), ki je sicer na dirki odstopil, a njegovega odstopa ni znal izkoristiti najbližji
zasledovalec Koprčan Denis Sa-vič, kije na dirki osvojil skromno 17. mesto. Sicer pa je v Diviziji I tokrat slavil Polančev klubski prijatelj Rok Turk (AK MPI Racing Idrija) z VVV Polom 1400, ki je s tremi odličnimi časi na progi (najboljši je bil 2:52.28) na koncu s skupnim časom vseh treh dirk
Na startu nad Sorico je bilo ogromno gledalcev, ki so se zbrali tudi ob vsej progi do Soriške planine.
Gorenjski nogometni derbi odločil Čauševič
Napadalec v vrstah Domžal Edis Čauševič je v nedeljo s tremi goli odločil srečanje s kranjskim Triglavom. Med premorom so nagradili mlade nogometaše - odličnjake.
Kranj - Gorenjski derbi 4. kroga v 2. slovenski nogometni ligi med kranjskim Triglavom in Domžalami je bil pomemben za obe moštvi. Triglav je v dvoboju nekdanjih prvoligašev iskal priložnost za prvo letošnjo zmago in s tem odcepitev z repa lestvice, Domžale pa si po drugi strani niso smele privoščiti spodrsljaja, če so želele obdržati stik z vodilnimi. Tekmo preobratov pred približno 500 gledalci je na Mestnem stadionu v Kranju s klasičnim "hat-trickom" odločil gostujoči napadalec Edis Čauševič. Končni rezultat srečanja je bil 2:3 za Domžale, med strelce pa sta se poleg trikratnega strelca za Domžale (3', 20' - 11 m, 76') vpisala še Da libor Mijatovie (58) in Klemen Konc (63') za gostitelje.
Domžalčani so se veselili že v tretji minuti, ko je Čauševič neovirano prejel žogo sredi kazenskega prostora in "iz prve" premagal v nedeljo nerazpoloženega kranjskega vratarja Andreja Tro-ho. Do dvajsete minute so imeli na igrišču pobudo Kranjčani, a si niso pripravili prave priložnosti. Na drugi strani je nasprotno Žejj-ko Mitrakovič vv 19. minuti lepo zaposlil Igorja Žiniča, Troha je pri tem nespretno posredoval in pred svojimi vrati podrl domžalskega napadalca. Čauševič je tako z enajstih metrov še v drugo zatresel kranjsko mrežo.
V drugi polovici tekme so tri-glavani močno pritisnili, sveža igralca Dejan Nišandžič in Davor Vodopija pa sta še dodatno osve žila igro. Napadalna igra seje domačemu moštvu obrestovala, saj je hitro izenačilo. V 58. minuti je Mijatovič izkoristil zmedo domžalske obrambe in z desnega roba kazenskega prostora premagal vratarja Luko Grešaka, pet minut kasneje pa se je po izvajanju kota najbolje znašel Konc in z glavo žogo poslal tik ob Grešako-vi desni vratnici v mrežo. Kranj-
Pri žogi Anže Božič.
čani so še naprej napadali, nato pa v 76. minuti prejeli še tretji gol. Čauševič je z desnega roba igrišča v liniji 16-metrske črte izvajal prosti strel, žoga pa je zletela sredi postavljenih igralcev in Trohe v gol. Do konca srečanja so nato gostje le še vzdrževali ugoden rezultat.
V premoru je predsednik Triglava Janez Jelene v okviru akcije "Nogometaš - odličnjak" podelil
priznanja in praktične nagrade osemnajstim mladim nogometašem, ki so v zadnjem šolskem letu dosegli odlični uspeh. V klubu namreč pravijo, da poleg nogometni vzgoji velik poudarek posvečajo tudi formalnemu izobraževanju. Glavni sponzor akcije, ki naj bi postala tradicionalna, je bila Nova Ljubljanska banka.
Simon Šubic. foto: Aljoša Korenčan
Najvišja zmaga za Britof
Kranj - Nogometaši v 3. ligi - center so od petka do nedelje odigrali 4. krog. Ekipa Šenčur Protect GL je 1:() premagala SLT Center Slovan, Factor Šmartno je bil 1:0 boljši od Svobode Ljubljana, Zarica je 3:2 ugnala Alpino, Britof pa kar 4:1 Elan 1922. Slaščičarna Šmon je bila na gostovanju pri Vrhniki Blagomix boljša 1:2, Kamnik je 3:2 zmagal proti Avtodebevcu Dob, Status Kolpa pa je 2:1 premagala Rudar Trbovlje. Na lestvici po štirih krogih z 10 točkami vodijo ekipe
Pastorja, Šmartna in Britofa. V.S.
Začeli tudi drugoligaši
Kranj - Nogometaši v L gorenjski ligi so konec tedna odigrali 2. krog. Rezultati: Železniki - Polet 4:0, Velesovo - Bitnje 1:0, Jesenice Horvej - Lesce 2:0, Sava - Visoko 1:1, Ločan - Naklo 2:0. Na lestvici vodijo Jesenice Horvej pred Ločanom in Velesovim.
Prvi krog pa so konec tedna odigrali tudi nogometaši v 2. gorenjski ligi. Rezultati: Trboje - Podbrezje 7:2. Kondor - Hrastje 0:2, Preddvor - Kranjska Gora 1:1 in Podgorje - Bohinj 0:5. F.P.
8:41.02 osvojil prvo mesto. Drugo mesto v Diviziji I je pripadlo Ale-xu Humarju (Petrol Racing) prav tako z VVV Polom in s časom 8:42.64, odličen tretji pa je bil z Yugom in s časom 8:43.22 domači tekmovalec Boštjan Logar (AK Bencin Adrenalin), sicer doma iz Žabnice.
"Že lani sem tukaj zmagal, saj mi proga res ugaja. Je ozka, atraktivna in tehnično zahtevna in v vožnji uživam. Še več mi dirka pomeni zato, ker je organizator moj klub. Malo je zato tudi treme, vendar je želja po dobrem, rezultatu še večja," je povedal 25-letni Boštjan Logar, ki dirka že 10 let. Začel je s kartingom, nadaljeval pa z rallvjem. Najprej z Yugom, nato s Škodo in znova z Yugom. Seveda ni potrebno poudarjati, da je bil simpatični Boštjan, ki ga je lani v svoje vrste povabil klub iz Železnikov, tokrat na Sorici znova zmagovalec v tako imenovanem Pokalu Yugo. V tem pokalu sta se za njim na Soriški planini uvrstila Boštjan Urbančič (MD SA -IMOS) s časom 8:43.22 in Jurij Fratina (AK MPI Racing Idrija) s časom 8:52.08.
V Diviziji II je - tako kot lani -najboljše čase treh voženj 7:58.89 s Peugeotom 306 zbral Andrej Skrbinšek (AK Lamko), ki je tako postal tudi skupni zmagovalec letošnjega državnega prvenstva. Drugo mesto je na Soriški planini s Hondo in končnim časom 8:05.50 osvojil Mirko Veljak (AMTK KP - OMVV), tretje pa Valter Kobal (ABC Sport Nova) z Renaultom Clio in časom 8:21.61.
Favorit v Diviziji III je bil že pred dirko Tomaž Jemc (MSC Kranj), saj že prej znani skupni zmagovalec v tej kategoriji, Slavko Dekleva, na Sorici 2002 ni nastopil. Tomaž je vlogo favorita tudi opravičil, saj je s svojim Ford Escortom zmagal s časom 7.38.20. Ob tem je treba omeniti, da je Tomaž na Sorici dosegal odlične čase in rekorde, saj je 4400
Boštjan Logar je z jugom odlično zastopal klub organizatorjev, Bencin Adrenalin iz Železnikov.
metrov dolgo progo z 325 metri višinske razlike najhitreje prevozil v 2 minutah 32 sekundah in 41 stotinkah. Drugo mesto je osvojil Mitja Klemenčič (R.D. Beja sport) z Mitsubishijem in časom 8:02.49, tretje pa Branislav Žun-ko (Koroški rally club) s Tovoto Celico in časom 9:17.60.
Zmagovalec v Diviziji IV je bil na Soriški planini s svojo Alfa Romeo Igor Dekleva (Team Dekleva Dewalt), ki je slavil s skupnim časom treh voženj 8:04.98. Z zmago je osvojil tudi naslov prvaka. Drugo mesto na dirki je s časom 8:11.03 z Alfo Romeo osvojil Aleš Hace (Team Dekleva De-walt), tretje pa s Ford Focusom in časom 8:15.32 Matjaž Zupančič (AK Plamtex Sport).
V Diviziji V je bil na Soriški planini najhitrejši Miha Rihtar (EZ Racing) s Ford Escortom in časom 8:10.56, skupni zmagovalec pa je bil že pred zadnjo dirko Aleš Papež (AMD ČRT Medvode). Na drugo mesto seje v nedeljo uvrstil Sandi Sedej (AK MPI Racing Idrija) z VVV Golfom GTI in časom 8:26.79, tretji pa je bil Miran Terčič (AMD SA IMOS) z Opel Kadetom in časom 8:42.72.
Zanimiva je bila tudi dirka v Pokalu Seicento, kjer je bil tudi tokrat najhitrejši Luka Pirjevec (Avto Select Olimpija) s skupnim časom 9:04.45 in veliko možnostjo, da tudi po zadnjih treh dirkah ostane na vrhu razpredelnice tekmovalcev v tem pokalu. Drugo mesto je osvojil Alojz Udovč (Udovč Motor Sport) s časom 9:06.45, tretji pa Vlado Očko (AMK Očko Racing). V Pokalu Seicento je nastopila tudi edina voznica, Asja Zupan (Petrol Racing). Asja je med 23 tekmovalci zasedla odlično šesto mesto.
Sicer pa je nedeljsko dirko spremljalo ogromno ljubiteljev hitrih avtomobilov in spretnih šoferjev, med njimi tudi domači župan Mihael Prevc, predsednik OKS Janez Kocijančič in minister za promet Jakob Presečnik, ki je tudi slavnostno odprl dirko Sorica 2002. Kot je povedal v svojem nagovoru tekmovalcem, organizatorjem in gledalcem, država na bližnje kraje in cesto proti Soriški planini ni pozabila inje že na seznamu obnove. Vsi, ki se kdaj peljemo proti Soriški planini (tam bo to zimo tudi svetovno prvenstvo v sankanju na naravnih progah), upamo, da se bo ta res kmalu začela.       Vilma Stanovnik
Brez presenečenj ni šlo
V lepem vremenu se je na hipodromu Brdo zbralo precejšnje število gledalcev, ki so spodbujali tekmovalce v osmih dirkah.
Brdo pri Kranju - Tekmovanje je odprla pihalna godba Mestne občine Kranj, pred prvo dirko je zbrane nagovoril kranjski župan Mohor Bogataj, med četrto in peto dirko pa sta se gledalcem predstavila jahača lipiške jahalne šole.
V prvi dirki so tekmovali dveletni siovenski kasači, na 1700 metrov dolgi progi je bila najhitrejša kobila Supersonic Vita (Stožice Lj.), kot je bilo po stavnicah tudi pričakovati, kobila Carry Line iz Komende pa je bila druga. V drugi dirki tri do štiriletnih kasačev na enako dolgi progi, je slavila kobila Lili White prav tako i/. Ljubljane, na tretje mesto pa se je uvrstil Cene H V (Rekar. K K Brdo). Na 1700-metrski progi so tekmovali tudi tri do šestletni kasači, kjer je Don (Brdo) z voznikom Osolnikom dosegel drugo mesto, zmagala pa je /nova kobila iz Ljubljane, Zala Vita. Prvo gorenjsko zmago je v četrti dirki za ni do štirinajstletne kasače na 2100 metrov dolgi progi dosegel Jasin GL (Komenda), s katerim je tekmoval predsednik domačega kluba Brdo Lojze Gorjanc.
Slovenski državni prvak za leto 2002 med triletnimi kasači je na 2100-metrski progi postal konj Cash Maker Vita (Stožice Lj.) s kilometrskim časom 1:22,2, kije v tej sezoni zmagal šele drugič. Voznik Ivo Žan je po dirki povedal, da se mu zdi /maga nekoliko nepričakovana, kljub temu da je
Dobitnik VN Mobitela Vojo Maletič je bil zadovoljen s končnim razpletom šeste dirke
bil konj na stavnicah uvrščen na tretje mesto. Na drugi prav tako zelo pomembni dirki, to je finalni dirki /a veliko nagrado Mobitela za pet do štirinajstletne kasače na enako dolgi progi, je slavil Buke-falos (Šentjernej), njegovemu vozniku Jožetu Judežu pa je bila zmaga veliko presenečenje, saj konj v letošnji se/um še ni /m,i gal. Končnega razpleta je bil vesel tudi lastnik Bukelalosa, Vojo Maletič, ki je nastopil s kobilo Surivo in v skupnem seštevku osvojil VN Mobitela. Od konj i/, gorenjskih klubov sta se najbolje odrezala Jasna / Romanom Jerov-škom (Komenda) na tretjem me stu in Jonas B / I .oj/etom (rOljan-cem (Bulo) na četrtem. Sedma
dirka je bila spominska dirka Henrika Ubelcisa, ki je najbolj zaslužen za to, da se s kasašt\om ukvarjajo tudi dekleta. Posebnost dirke je bila, da so tekmovala samo dekleta, ki so na 2100 metrov dolgi progi startala s traku. Zmagal je Pompano Vita (Stožice Ljubljana) /. voznico Tjašo Pur-keljc, ki je v razburljivem finišu /a sabo pustil kobili Deni 1 (Krim) in Alegro i/ Komende. Zaključek konjeniške prireditve je bil bolj Zabaven. Povabilu organi /atorjev so se odzvali le štirje po slanei ter se še sami preizkusili v s ii 1 k i j i h. Na 1700-metrski progi je
bil najhitrejši Franc Čebulj.
Barbara Todorovič, loto: Gorazd Sinik
10. mednarodna tekma na tekaških rolkah v Tržiču
ATLETIKA
Globočnik in Malijeva prepričljivo zmagala
V soboto so Turistično društvo Tržič, SD Strelica in ŠD Lom organizirali jubilejno tekmo na tekaških rolkah, ki je po besedah Vinka Grašiča, vodje tekmovanja in predsednika organizacijskega odbora, izredno dobro uspela, na roke pa jim je šlo tudi vreme, saj je prekinilo tradicijo, da v Tržiču na dan tekmovanja dežuje.
Tržič - Mednarodno je bila tekma veliko slabše zastopana zaradi tekme za svetovni pokal, saj so prišli le tekmovalci iz Hrvaške, Nemec in Čehinja, so pa zato na njej slovenski tekmovalci pokazali odlično pripravljenost.
V prvem skupinskem startu ob 9.30 pred tovarno Peko so se na progo, dolgo 4,5 km, pognali tekmovalci v najmlajših kategorijah. Pri mlajših dečkih je bil najhitrejši Matej Šimenc (TSK Valkarton Logatec), pri starejših dečkih pa Andraž Mali (TSK Merkur Kranj). Pri mlajših deklicah je zmagala Hrvatica Vedrana Malec (SK Šestine), pri starejših deklicah pa Hrvatica Maja Vuk (SK Šestine) pred Kajo Šiler iz TSK Merkur Kranj.
Na 6,5-kilometrski progi z vzponom do Loma je pri mlajših mladincih slavil Klemen Bavr (SK Ihan), člani TSK Merkur Kranj, Vid Doria, Anže Česen in Rok Hribar pa so kot najboljši Gorenjci osvojili četrto, peto oziroma šesto mesto. Pri mlajših mladinkah je zmagala Barbara Je-zeršek (TSK Merkur Kranj) pred klubsko kolegico Teo Piškur. Pri starejših mladinkah je bila najhitrejša Vesna Fabjan, pri juniorkah pa Maja Benedičič (obe TSK Merkur Kranj).
Pri članicah je zmagala biatlon-ka Andreja Mali, ki se je dobro spopadla z zahtevno progo. Že na startu je pobegnila in se držala najhitrejših mlajših mladincev, ki so imeli hiter tempo ter si tako pritekla dovolj prednosti za vzpon
Andreja je slavila med članicami...
do cilja, kjer je, kot je povedala po tekmi, že čutila utrujenost zaradi intenzivnih priprav na zimsko sezono. Druga je bila Hrvatica Maja Kozele, tretja pa Čehinja Kamila Rajdlova. Domačinka Andreja Grašič na petem mestu je bila z rezultatom kar zadovoljna, saj se je lani uvrstila slabše.
Zadnji so s tekmovanjem začeli starejši mladinci, juniorji, člani in veterani na najdaljši, 8,5-kilo-metrski progi. Pokal za najhitrejšega starejšega mladinca si je pritekel član kranjskega Merkurja, Blaž Jelene, pri juniorjih pa je slavil Igor Jesenovec (TSD Olim-pija). Na cilju pri kamnolomu je bil Jelene zelo zadovoljen, saj je v cilj prišel le minuto in pol za članskim zmagovalcem, Tomasom
... Tomas pa med člani.
Globočnikom, ki je po besedah organizatorja Grašiča, ki je potek tekmovanja spremljal iz spremljevalnega vozila, zmagal z izredno taktično in prefinjeno tehniko. "Glede na to, da sem zmagal, sem zadovoljen, tudi moj čas je dober. Pred bregom sem imel smolo, saj se mi je odpel čevelj, vendar sem to hitro popravil in ujel skupino. Kot zmeraj sem štartal na zmago in na progi se je izkazalo, da je to realna želja," je po svoji drugi zmagi v Tržiču povedal Globočnik, njegov klub TSK Merkur pa je bil tudi po zaslugi mlajših članov v Tržiču najuspešnejši.
Na koncu so se za zabavo obiskovalcev in lastno zdravje na 900-metrskem vzponu do Doma krajanov v Lomu pomerili še nekateri
člani častnega odbora tekmovanja, najhitreje pa je v dobrih šestih minutah na cilj prišel Franci Mlinar, član uprave Kemofarma-cije, d.d., Ljubljana.
Rezultati: članice - 1. Mali (TSK Jub Dol) 18:11:07, 2. Kozele (SK Goranin Hr) 18:38:31, 3. Rajdlova (Češka) 18:42:97, 5. Grašič (SK Tržič), 6. Brankovič (TSK Merkur Kranj); člani - 1. Globočnik (TSK Merkur Kranj) 22:27:13, 2. Mehle (TSD Olimpi-ja) 22:59:65, 3. Ponikvar (SK Brdo) 23:23:79; juniorke - 1. Benedičič (TSK Merkur Kranj) 20:36:15; juniorji - 1. Jesenovec (TSD Olimpija) 24:37:63; st. mladinke - 1. Fabjan (TSK Merkur Kranj) 19:46:31; st. mladinci - 1. Jelene (TSK Merkur Kranj) 23:43:49, 5. Zupan (TSK Bled),
7. Gorjanc (TSK Merkur Kranj); ml. mladinke - 1. Jezeršek 20:01:59, 2. Piškur 20:55:39 (obe TSK Merkur Kranj), ml. mladinci - 1. Bavr (SK Ihan) 17:02:71, 4. Doria, 5. Česen, 6. Hribar (vsi TSK Merkur Kranj); st. deklice -
1. Vuk (SK Šestine Hr) 10:29:68,
2. Šiler (TSK Merkur Kranj) 12:02:17; st. dečki - 1. Mali 9:58:86, 3. Šoič 10:01:60 (oba TSK Merkur Kranj), 7. Rimahazi,
8. Piber, 9. Potočnik (vsi TSK Bled); ml. deklice - 1. Malec (SK Šestine Hr) 11:58:14; ml. dečki -1. Šimenc (TSK Valkarton Logatec) 12:00:21; veterani - 1. Dille-muth (Nemčija) 24:57:29, 3. Žni-darič (Tržič).
Barbara Todorovič, foto: Gorazd Šinik
Gorenjci na atletskem pokalu
Kranj - Minuli konec tedna je bil v Ljubljani Atletski pokal Slovenije (APS) za pionirke in pionirje, v Mariboru pa za mlajše mladinke in mladince. Na obeh tekmovanjih so nastopili tudi gorenjski atleti in atletinje, med njimi pa so bili najuspešnejši predstavniki kranjskega Triglava.
Na APS za pionirke in pionirje so Triglavani osvojili sedem kolajn, od tega tri zlate. Neža Perkovič je zmagala v teku na 100 metrov (12,92), Grega Retelj v metu diska (40,46) in Jure Demšar v teku na 300 metrov (37,69). Ženska štafeta 4 x 100 metrov (Dolinar, Bitenc, Zupan in Perkovič) je s časom 51,70 sekunde le za tri stotinke sekunde zaostala za zmagovalkami, na drugo mesto pa se je v metu kopja uvrstil tudi Tedy Draksler (46,10). Jure Demšarje bil še tretji v teku na 100 metrov (11,91), tretja pa je bila tudi Daša Arhar v metu diska (18,56). Na četrto mesto so se uvrstili Nuša Perčič v skoku v daljino (492) in Gregor Kavčič v metu diska (30,04) ter Blaž Božnar iz AK Škofja Loka v teku na 2.000 metrov (6.32,14). Na APS za mlajše mladinke in mladince so Triglavani desetkrat stopili na zmagovalne stopnice. Zmagala sta Marko Prezelj v teku na 300 metrov z ovirami (40,44) in Andrej Rihar v troskoku (13,47), na drugo mesto so se uvrstili Prezelj v teku na 110 metrov z ovirami (15,72), Rihar v skoku v višino (188), Jure Kovač v teku na 100 metrov (11,63) ter moška štafeta 4 x 100 metrov (45,15 - Jovanovič, Prezelj, Šetina in Kovač), tretje mesto pa so zasedli Špela Kovač v teku na 80 metrov z ovirami (12,60), Miha Tušek v metu diska (41,74), Kristina Gornik v metu kopja (33,23) in ženska štafeta 4 x 100 metrov (52,55 - Bonča, Bre-šar, Gornik in Kovač). Teja Bertoncelj iz AD Železniki je zmagala v teku na 800 metrov (2.22,19), Irena Bertoncelj pa je bila četrta v skoku v višino (159). Na četrto mesto sta se v teku na 2.000 metrov uvrstila tudi Petra Draksler (7.04,76) in Grega Kaplan (6.15,71) iz AK Škofja Loka.
Najboljši atleti Triglava so nastopili na tekmovanjih v tujini. Rožle Prezelj je na mednarodnem GP mitingu v Roveretu zasedel osmo mesto v skoku v višino (215), Brigita Langerholc je bila na Zlati ligi v Bruslju v teku na 1.000 metrov deveta (2.42,15), Tina Čarman pa je v soboto na mitingu v St. Vitu v Italiji zmagala v skoku v daljino (602). C.Z.
Tudi gorenjski veterani uspešni
Kranj - Pred kratkim se je v Potsdamu v Nemčiji končalo veteransko evropsko prvenstvo v atletike, na katerem so slovenski predstavniki osvojili 14 kolajn (tri zlate, štiri srebrne in sedem bronastih. Slovenske barve je odlično zastopalo tudi pet Gorenjcev, ki so domov prinesli dve zlati, srebrno in dve bronasti kolajni. Zlato sta si pritekla Milan Kotnik iz Radovljice na 3000 metrov z zaprekami (tudi tretji na 10.000 m) in Ana Jerman iz Kranja na 2000 metrov z zaprekami, medtem ko je bila na 300 metrov z ovirami tretja, čeprav je pri zadnji oviri padla in je morala za nameček še pobrati izgubljena očala.
Kranjčan Miro Rant je kot najstarejši slovenski veteranski atlet na minulem EP osvojil drugo mesto v teku na 800 metrov v kategoriji moških nad 70 let. "Konkurenca na 800 metrov je bila zelo močna, drugo mesto pa sem si pritekel s sprintom v zadnjih 100 metrih. Ko sedaj pogledam rezultate, ki so jih na EP dosegli v teku na 1.500 metrov, pa mi je kar malo žal, da se nisem prijavil za ta tek, saj bi imel velike možnosti za zmago," je po vrnitvi v Kranj povedal Miro Rant. Zanimivo je, da je Rant istega dne, ko je osvojil srebro na 800 metrov, tekel še v finalu teka na 200 metrov, kjer je bil sedmi. "Ob tej priložnosti bi se rad še zahvalil Atletski zv^zi Slovenije, kije krila stroške štart-nin in nas je oblekla v drese in trenirke," je še dejal Rant.        S. S.
Šest hokejskih ekip za "Pokal Sava group 2002"
V četrtek se na Bledu začenja tradicionalni mednarodni poletni hokejski turnir, na katerem bodo nastopila moštva iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije.
Bled - Blejski hokejski turnirje po tradiciji uvod v domačo hokejsko sezono. Tudi letos ne bo drugače, čeprav je turnir zaradi nastopa reprezentance konec tedna v Angliji, tokrat na sporedu nekaj dni kasneje kot navadno. Bo pa na turnirju kar nekaj novosti, ena izmed pomembnejših pa je, da je pokroviteljstvo nad njim prevzela Poslovna skupina Sava, zato bo turnir nosil ime "Pokal Sava group 2002".
Čeprav te dni v športni dvorani na Bledu, predvsem pa v njeni okolici potekajo intenzivna gradbena dela, saj mora biti dvorna do oktobra pripravljena za šahovsko olimpiado, pa ta dela naj ne bi motila udeležencev turnirja in gledalcev, ki že nestrpno pričaku-
jejo, da zopet vidijo na delu najboljše slovenske hokejske ekipe in goste iz tujine. Na turnirju bosta namreč poleg domačih ekip Bleda, Acroni Jesenic, Olimpije in reprezentance do 20 let, nastopili tudi ekipi zagrebškega Medvešča-ka in avstrijskega VSV Villacha iz Beljaka.
Otvoritvena tekma turnirja bo v četrtek ob 17. uri, ko bosta na led najprej stopili ekipi Olimpije in mlade slovenske reprezentance do 20 let, tej tekmi pa bo ob 20. uri sledilo srečanje med Acroni Jesenicami in Bledom.
V petek bo ob 17. uri tekma med ekipama Acroni Jesenic in Med-veščakom, ob 20. uri pa bo sledilo srečanje med Olimpijo in VSV Villlachom iz Beljaka. V soboto
Mednarodna Siemens hokejska liga, v kateri bodo od slovenskih ekip letos nastopale Olimpija, Acroni Jesenice, Slavija M Optima in Bled je pred kratkim dobila še enega člana, moštvo slovaškega Zvolna. Zato so bili v vodstvu lige prisiljeni spremeniti razpored tekmovanja, ki se bo sicer začelo 28. septembra. Zaradi spremenjenega koledarja MHL pa je prišlo tudi do nekaterih sprememb v koledarju slovenskega državnega prvenstva, ki se bo tako začelo že v soboto, 14. septembra, in ne 17. septembra, kot je bilo predvideno sprva.
HOKEJ
Sloveniji drugo mesto
Kranj - Naša pomlajena hokejska reprezentanca, ki je konec tedna nastopila na turnirju v Nottinghamu, je prvo letošnjo preizkušnjo dobro opravila. Na prvi tekmi je namreč z domačini. Veliko Britanijo, igrala neodločeno 4:4 (1:0, 0:3, 3:1), v drugem kolu je 3:1 (1:0, 1:1, 1:0) ugnala ekipo Madžarske, v tretjem kolu pa je izgubila z ekipo Beloru-sije 4:2 (2:1, 1:1,1:0). Na koncu so tako naši hokejisti na turnirju osvojili drugo mesto za ekipo Belorusije pred Madžarsko in Veliko Brita-ni|o. V.S.
se bosta ob 17. uri pomerila moštvo iz Beljaka in slovenska reprezentanca do 20 let, ob 20. uri pa še domača ekipa Bleda in Med-veščaka. Turnir se bo končal v nedeljo, ko bo ob 14. uri tekma za 5. mesto, ob 17. uri za 3. mesto in ob 20. uri finale za 1. mesto.
Domača ekipa Bleda bo na turnirju nastopala v postavi: Dmitrij Turutajev, Maksim Serov, Grega Šolar, Matej Mišic, Diko Stevič, Senad Kovačevič, Gorazd Rekelj, Žiga Svete, Jure Zamida, Januš Pavlic, Igor Smolej, Matevž Burja, Toni Tišler, Milan Hafner, Aljoša Javor, Denis Kadič, Tomi Hafner, Jure Kralj, Borut Straš-nik, Anže Krivec, Klemen Pretnar in Uroš Kralj.
Vilma Stanovnik
BALINANJE
Mojstri suhega ribolova na Bledu
Ribiška družina Bled bo od danes do nedelje organizator SP v castingu, na katerem bo nastopilo več kot 120 tekmovalcev in tekmovalk iz dvajsetih držav.
Bled - Z odprtjem ribiške razstave v avli festivalne dvorane na Bledu se je minulo soboto začelo svetovno prvenstvo v castingu. Na razstavi sodelujejo tehnični muzej Bistra in podvodni fotografi, na njej pa je prikazan razvoj in izdelava ribiškega pribora in trofej ter trofejne ribe iz gorenjskih voda. Razstava bo do konca tedna odprta vsak dan med 12. in 19. uro.
Danes pa se na Bledu začenja tudi tekmovalni del svetovnega prvenstva. Slavnostno odprtje bo ob 17.30 uri v festivalni dvorani na Bledu, na Bled pa so že prišli tekmovalci in tekmovalke iz Evrope, Azije, Afrike in Severne Amerike. Skupaj naj bi jih nastopilo več kot 120, od tega 94 moških in 27 žensk. Slovenijo bodo v moški konkurenci zastopali Borut Furlan, Dušan Stcvanovič, Peter Kovačič (vsi Nova Gorica) in Tomo Sotonšek (Tolmin). Čast
Super derbi balinarjem Lokateksa
Trata pri Škof j i Loki - Minulo soboto so z letošnjim ekipnim državnim prvenstvom nadaljevali tudi balinarji v super ligi. Derbi 10. kroga je bil tokrat na Trati, kjer sta se pomerili vodilni moštvi kranjskega Centra Pekarne Vrhnika in domačini, ekipa Lokateksa Trate. Aktualni državni prvaki so bili tokrat boljši in zmagali z 18:6. Poleg tekme na Trati je bilo v soboto v super ligi odigrano le še srečanje med ekipama Jadran Hi pelje Kozina in Slogo, rezultat pa je bil izenačen 12:12. Preostali srečanji med ekipama Huj in Mlinar Padno ter Jesenicami in Skalo Casino K Barom bosta ta četrtek, 5. septembra.
Z ligaškimi obračuni so nadaljevali tudi balinarji v L ligi. Ekipa Bistrice je gostovala pri Jadran Izoli in zmagala z 10:14. Tako Bistrica s 33 točkami še vedno vodi na prvoligaški lestvici.
12. krog so odigrali tudi balinarji v 2. ligi - vzhod. Ekipa Radovljice Alpetour je z 18:6 premagala Velenje premogovnik, EIŠ Budničar je bil s 14:10 boljši od Partizana Mengeš, Primskovo je s 16:8 ugnalo Duplico, Rogaška Crystal so bili s 4:20 slabši od Zarje, Tržič pa s 7:17 od Planine. Na lestvici vodi Primskovo z 29 točkami. V.S.
naših deklet bo branila domačinka Metka Bremec.
Sicer pa bodo na svetovnem prvenstvu na Bledu pri moških podelili medalje v kar devetih posameznih disciplinah, deveteroboju in ekipno, pri ženskah pa v petih
KOŠARKA
posameznih disciplinah, petero-boju in ekipno. Favoriti so Nemci, Švedi in Čehi, naši ribolovci na suhem pa sodijo v srednji kakovostni razred. Seveda pa se tokrat želijo izkazati pred domačim občinstvom. M.D., V.S.
Košarkarji oddelali svoj "šiht"
Drulovka - Minulo soboto je na športnem igrišču v novem naselju v Drulovki potekal 4. košarkarski turnir "En šiht na koš", v katerem je 62 igralcev zaigralo za ekipi Vzhoda in Zahoda (domačini), zmagali pa so slednji. Na sosednjem malem igrišču pa so svoj turnir odigrali tudi otroci, teh je bilo 28. Po načrtu bi moral turnir potekati 8 ur, vendar pa ga so zaradi dežja končali uro prej. Organizator, košarkarska ekipa Palma, je na koncu podelil priznanja in praktične nagrade tudi najboljšim v tekmovanju metanja trojk (starejši) ter izvajanju prostih metov (otroci).
Letošnji turnir je potekal na obnovljenih košarkarskih igriščih, za kar so poskrbeli prizadevni krajani s pomočjo krajevne skupnosti Orehek-Drulovka, ki je s košarkarskim turnirjem tudi končala praznovanje krajevnega praznika. Športno igrišče je po novem obdano tudi s kovinsko ograjo, katere postavitev je financirala Mestna občina Kranj. "Naj bo igrišče dobro izkoriščeno, ograja pa naj služi varnosti otrok," je ob uradni otvoritvi obnovljenega igrišča dejal podžupan mag. Štefan Kadoič.
S. Š., foto: A. K.
Mitja Okom pravi, da mu ni uspelo priti v tretji letnik ekonomije, ker je "preveč snemal"
Fleksibilnost v življenju, TU PA TAM pa še vedno denar
Moški si v WC-ju postavi mizo, nanjo položi prenosni računalnik, vmes opravi nekaj pogovorov po mobilnem telefonu, poje sendvič in popije sok, spiše nekaj stvari,
opravi svojo potrebo, potegne vodo, pospravi mizo in odide dalje.
Prejšnji stavek opiše vsebino nagrajenega filma predstavljenega na filmskem festivalu v Motovunu. Film nosi naslov Be fleksible in je posnet z digitalno tehniko. Spada med kratke filme, ki gledalca pripravijo do razmišljanja. Mislim, da se že dolgo nisem toliko nasmejala, kot pretekli teden, ko sem Mitju zastavljala takšna in drugačna vprašanja. Zanimiv enaindvajsetletnik, ki zelo pogosto uporablja besedo "konec." Minilo je pol ure, preden sem doumela, da konec pravzaprav pomeni zanj isto kot izraz "super" ali "the best". Mitja govori kot dež, pove tisoč in en podatek, "izpljune" za pol ure teksta, potem te pa še trikrat pokliče domov in te sprašuje, ali imaš dovolj snovi za zgodbo, ker se njemu zdi, da je še vedno povedal premalo.
Vedno je rad gledal "skejtarske" filme. Potem je želel sam posneti film. Kar ene šestkrat je gledal film Osumljenih 5, ki ga je čisto prevzel. Zelo dober je tudi film Mullholand Drive. Najbolj je navdušen nad delom Davida Lvncha.
"To je človek, ki naredi film, kjer pravzaprav sploh ne veš, za kaj gre, ampak si nad filmom navdušen."
Naklonjen je tudi angleškemu humorju.
"Lynch mi je všeč zaradi njegovih psiholoških prizorov, medtem ko Guy Ritche - to je moj drugi priljubljeni režiser, pa zaradi njegovih črno-mafijskih komedij."
Od slovenskih filmskih ustvarjalcev je Mitja zelo poudaril ime Ven Jemeršič, ki mu vedno odgovori na vsa njegova vprašanja in ga izredno spoštuje. Drugo tako ime, ki Mitju veliko pomeni, pa je Miha Mazzini, ki ga je spoznal v scenaristični šoli Pokaži jezik. "Oba sta, lahko bi rekel, moja vzornika v Sloveniji. Najdejo se tudi drugi. Na primer, Cvitkovič."
Od kod želja po režiranju? Si o tem sanjal že, ko si bil še mlajši?
"Pri meni je šlo to vse v drugo smer. Najprej sem posnel prvi "skejtarski film", v katerega ni nihče verjel. Prvi posnetek je nastal 25. marca 2000, 23 minut čez drugo popoldan. Film je kasneje v Kranju dosegel kar zelo visoko raven popularnosti. Njegov naslov je bil Not Sponsored. Ker je bil dober, smo se odločili, da bomo posneli še en del. Vendar Non Sponsored II. ni bil toliko
mojega očeta, je tudi BE FLEXI-BLE, ki je trenutno precej uspešen. Predvsem ga predvajajo na festivalih."
Je bila najprej Makedonija?
"Ne, najprej je bil Motovun. V eni izmed znanih hrvaških revij je bil razpisan natečaj za izbor najboljšega kratkega digitalnega filma. Prijavili smo se s filmom Be flexible in med dvajsetimi filmi zmagali. Sledila je udeležba na festivalu v Motovunu, kjer smo dobili zanj še javno priznanje."
Kako izgleda festival v Motovunu? Kako si to doživljal ti kot udeleženec?
"Festival je trajal pet dni. V teh petih dneh sem spal dvanajst ur. Temu festivalu pravijo tudi 24-urni žur. Ves dan se nekaj godi. Vse se začne okoli desete zjutraj. Non - stop se vrtijo filmi. Pa ne eden za drugim. Po dva hkrati. Tako da se moraš odločiti, katere-
Je pa ta festival v Motovunu edini festival, ki nima "backstagea", kar pomeni, da se ljudje, obiskovalci pomešajo med ustvarjalce, udeležence na festivalu. Festival je svetovno znan in eden najlepših ravno zaradi vzdušja. Prisotnost znanih oseb iz filmskega sveta, dobri filmi in ta "brezozadje", kjer se na koncu vsi pomešajo med vse, daje Motovunu poseben čar. Ni pomembnih in manj pomembnih ljudi."
Potem je sledila poletna režiserska šola v Makedoniji, natančneje na Ohridu. Ta je trajala od 11. do 18. avgusta. Si se na to prijavil, plačal... Kako je prišlo do tega?
"Obstaja razpis in odkar sem bil v scenaristični šoli Pokaži Jezik, dobivam informacije o raznih takšnih in drugačnih delavnicah, razpisih in podobno. Pogoji za delavnico v Makedoniji so bili kar ostri. Prijavnica je imela kopico vprašanj, kako in zakaj. Na koncu sva bila iz Slovenije sprejeta dva. Na delavnici srečaš ljudi iz Jugoslavije, Bolgarije, Romunije ... Srečaš Litvance, Ruse ... Tam je bilo okoli petdeset posameznikov. Mešanica različnih kultur, ljudi.
Spet nisem veliko spal. Pa še Makedonija mi je tako všeč.
Delavnica oziroma šola je trajala pet dni. Predaval nam je Julien Temple, angleški režiser, ki je posnel skoraj vse stare spote Rolling Stonesov ter Public Enemy, na primer. Zrežiral je dva filma Sex Pistolsov, posnel celovečerni film Bullet z Mickey Rourkom in Tu Pac Shakurjem.
Sploh je pa Julien zelo zanimiv človek. Rad pripoveduje o dogodkih iz svojega življenja, ki je sestavljeno predvsem iz zgodbic o slavnih zvezdnikih. Lahko ti kako povem. Na primer ... Eno kratko. Ali pa dve.
Enkrat je Julien prišel k Janet Jackson domov, ker so snemali videospot. Notranjost hiše je bila pretežno v zlatu. Ko je pogledal
"/relaksiran" kot prvi, je bil pa tehnično precej boljši. Postal je tudi precej popularen v ostalem slovenskem prostoru.
Nekako logično je bilo, da po toliko snemanjih istih tem, želiš naprej. Nakar sem srečal Adnana Omeroviča in Marka Podgorška in smo se odločili, da bomo posneli celovečerca. Kljub temu da smo pred to odločitvijo že posneli nekaj krajših filmov. Eden izmed teh filmov, pravzaprav ideja
ga si boš ogledal. Zadnja projekcija je okoli enajste zvečer in traja tja do enih zjutraj. Potem pa zabava.
Za lažjo predstavo: to izgleda tako, kot bi na Šmarjetni gori naredil festival, potem bi pa imeli v njeni okolici še tri lokacije, kjer bi se kaj dogajalo: DJ-ji, glasba, koncerti. Pa še ogromno ljudi. Čez dan gledaš filme na Šmarjetni, čez noč se z množico ljudi zabavaš na eni od lokacij.
skozi okno, je zagledal žirafe. Edini belec v tej hiši je bil natakar. Še boljša je zgodba, ko so Rollingi snemali v Mehiki. Mehiški predsednik jih je povabil k sebi in postregle so jim lepotice s pladnji polnimi kokaina. To je bilo še v njihovih mladih letih, ko so bili še bolj proti drogam. Takrat še niso bili to, kar so postali pozneje. Tako so se mu le zahvalili za postrežbo in se "pladnjem" odpovedali."
Te na filmskih delavnicah zanima samo režija ali imaš tudi drugačne ambicije?
"Ta delavnica je bila namenjena dvema smerema: filmarjem - za vse vrste filma in glasbenim umetnikom - predvsem skladateljem. Namen delavnice je bil seveda združenje glasbe s filmom. Jaz sem se odločil za film.
V petih dneh smo morali posneti film, kar je zelo zanimivo. Na razpolago imaš premalo časa in film naj bi imel še zgodbo. Tako da so dnevi v Makedoniji izgledali nekako takole: popoldne smo snemali film, ponoči montirali, zjutraj hodili na predavanja, pa spet snemali, pa spet montirali, pa se zabavali..."
Si se tja peljal z avtom?
"Ne. Ker sem bil med prijavljenimi na razpisu izbran, sem imel vse brezplačno - od letala do hotela s petimi zvezdicami."
Nad Makedonijo si čisto navdušen. Si poleg Ohrida videl še kaj?
"Ohrid, Ohridsko jezero, na drugi strani Albanija ... Noro! Jaz bi se kar tja preselil. Res je Ohrid eno najlepših mest. Nenormalno sem užival.
Ko sem letel domov, sem bil tudi v Skopju. Mesto je popolnoma drugačno od Kranja, na primer. Deluje prav surrealistično, grozno. Kot bi tam še vedno trajal potres iz preteklosti. Ohrid je nekaj popolnoma drugega. Ljudje pa sploh. Vso navdušenost lahko strnim v stavek: Makedonija ti pruža ljubav i sve."
Če se vrneva nazaj na festival. Koliko je bilo predstavljenih filmov?
"Filmov je bilo veliko. Številke ne vem na pamet. Verjetno več kot petdeset. Gre za filme iz vsega sveta. Od Hong Konga do Mehike. Zmagal je Bloody Sunday, ki govori o pokolu na Irskem. Ko sem si ogledal ta film, najprej kaki dve uri nisem nič počel, le razmišljal."
Kaj pa nagrade. Denarne?
"Le glavna. Ostalo so bila priznanja. Tudi Kruh in mleko je bil med nagrajenimi filmi."
Že prej si nekaj omenjal, da so vas pozabili dati v katalog. Kaj si mislil s tem?
"Katalog je precej obsežna zadeva, kjer najdeš vse filme, ki jih lahko ljudje na festivalu vidijo. Na nas so pa pozabili. Oziroma na naš film Be Flexible. Avtomatič-
no nas tako ni bilo niti na interne-tu. Seveda sem se pritožil. Kot neke vrste oddolžitev so mi dovolili, da sem na samem festivalu, preden so film predvajali, lahko povedal nekaj besed."
Kakšeb govor si pa sestavil?
" (smeh) Najprej sem se jim opravičil, ker ne govorim ravno najbolje hrvaško, vendar naj jih ne skrbi, ker bom vse še enkrat povedal v angleščini. Potem sem jim obrazložil, zakaj sem edini, ki mu je organizator dovolil ta govor. Razložil sem jim, da film govori o fleksibilnosti, kije ena najpotrebnejših sestavin življenja v krutem kapitalizmu."
Ideja za film, si omenil, je bila očetova.
"Pa tudi glavno vlogo je odigral. Moj oče ima namreč kup idej.
Film sam prikazuje novo vrsto pohištva, kar je moj oče dejansko iznašel. Neke vrste prilagodljivo pohištvo. Veliko je ljudi v resničnem življenju, ki kar naprej v prostoru nekaj prestavljajo. Predvsem mize. Oče je tako dobil idejo o razstavljivih in prenosljivih mizah na stojalih. Vsa stvar izgleda kot fotografski pripomočki, ki jih uporabljaš takrat, ko jih potrebuješ. Pa še zložljivi so. O tem govori tudi film: življenje gre vse hitreje in potrebno je prilagajanje.
Režija in montaža filma sta bila moje delo, scenarij so spisali skupina Opus Design, naslov filma pa je predlagala Slavica Vojičič. Ona je tudi naredila design."
Skupina Opus Design. Ime skupine kar velikokrat omenjaš.
"Skupino je ustanovil moj oče. Jaz in Podgoršek, ki bova sedaj posnela celovečerca, pri scenariju je sodeloval še Adnan Omerovič -snemati začnemo prvega septembra, smo ustanovili samostojni projekt O.l (zero.dot.one), ki je del skupine Opus Design. Delamo tudi s kranjsko skupino God Scard in Los Ventilosi.
Kakor sem že omenil, pa septembra začnemo s snemanjem prvega kranjskega celovečernega filma."
Kako pa je s tem novim projektom? Na to vprašanje bi lahko odgovorila kar sama. Določene situacije namreč poznam. Pa vseeno ...
"Je popolnoma "brezproračun-ski" film. Zanimivo je namreč, da seje v Sloveniji zaradi ustvarjanja celovečenih filmov ubilo kar nekaj ljudi - če začnem iz tega sta-
lišča. To so bili perspektivni študentje igre in podobni. Gre za zelo, zelo naporno delo. Da držiš 50 ljudi skupaj... Še dobro, da sva dva režiserja. Marko Podgoršek in jaz. Na vse skupaj gledava tako, da že v naprej predvidevava kopico problemov. Pa bodo, pa kaj. Vseeno bo luštno.
Francis Ford Coppola je naredil film Apokalipsa sedaj. Če gledaš dokumentarec o nastajanju filma, ti je na lepem vse jasno. Predenje zadeva nastala, je hotel nekega lepega dne režiser med snemanjem postreliti kar vso ekipo. Doživel je šok, povedal, da so vsi nesposobni, da bo film eden slabših, popolnoma je izgubil živce, a na koncu mu je uspelo.
V Sloveniji je snemanje filma izredno težavno delo, ker je težko dobiti kaj denarja zanj. Zagotovo čakaš na kak tolar kar kakih pet let. V tem času ideja zastari, vmes pa še nekdo drug dobi denar za tvoj "še ne posneti" film. Mi smo se odločili, da je potrebno idejo izkoristiti in film posneti. Scenarij smo pisali pol leta in kritike zanj so bile odlične. Ko bo pa denar prišel, bo pač prišel.
V Sloveniji od filmov ne dobiš veliko. Pri nas imajo ljudje napačno predstavo. Mislijo, da kdor snema filme, je pa kar bogat. Ni ravno tako. Gre za velik začaran krog, kjer se kar na enkrat znajdeš spet na začetku.
Zato smo se mi odločili za digitalno tehnologijo, ki je vseeno malce cenejša. Naslov filma je Tu pa tam in govori o štirih zgubah, ki ne delajo in si zato nekega dne od mafije sposodijo večjo količino denarja. Le tega še isti dan izgubijo in potem ga morajo v enem tednu prislužiti nazaj. Tokrat s trdim delom."
Boš ostal v filmskem svetu, kljub temu da tu ni denarja, da je to naporno in garaško delo?
"Ja, čeprav verjetno ne v Sloveniji. Ni največji problem v tem, da pri nas ni denarja za filmsko umetnost. Tu se nekdo, ki ga film zanima, ne more razviti niti razvijati.
Najraje bi delal v Franciji. Rad bi doživel dan, ko si bodo ljudje ogledali moj film zato, ker bo na plakatu pisalo režiser Mitja Oko-m in bodo mnenja, da je film vreden ogleda že samo zaradi režiserja."
Alenka Brun, foto: Tina Doki
Torek, 3. septembra 2002
GOSPODARSTVO / stefan.zargi@g-glas.si
GORENJSKI GLAS »13. STRAN
Se bo Adria Airways širila v Trst?
V času krize letalskih družb morajo tudi pri slovenski Adrii Airways paziti na vsak strošek. Zato ne sprejemajo zahtevanih povečanj letaliških taks na Brniku, za katerega dokazujejo, daje že sedaj eno najdražjih letališč v Evropi
Ljubljana - Nedavna izjava prvega moža slovenskega letalskega prevoznika Adrie Airways - predsednika uprave te družbe dr. Braneta Lučovnika, da so zaradi visokih cen na ljubljanskem letališču na Brniku prisiljeni razmišljati o širitvi in celo selitvi svoje dejavnosti na letališča v tujini, je vzbudila v javnosti precej začudenja. Ker je v teh dneh na dopustu, smo se o podrobnostih nastalega položaja pogovarjali z njegovim namestnikom, komercialnim direktorjem Bojanom Sodnikom.
Dogodki v New Yorku lanskega 11. septembra so povzročili prav v letalskih družbah najhujšo krizo, saj jih je propadla cela vrsta. Adria Airways, sodeč po letošnjih polletnih rezultatih, kljub temu posluje uspešno. Kaj je vaša prednost?
"Adria Airways je za razliko od velike večine letalskih družb majhna in zato zelo prilagodljiva, kar nam omogoča, da v teh kriznih časih poslujemo pozitivno. Te razmere pa seveda zahtevajo zelo skrbno gospodarjenje, zlasti spremljanje rasti vseh vrst stroškov."
Nedavno je v javnosti precej odmevala izjava vašega predsednika uprave dr. Branka Lučovnika, da je Adria Airways zaradi visokih cen na Letališču Ljubljana prisiljena razmišljati o širitvi in premestitvi svoje dejavnosti na druga letališča v tujini. Kakšni so vaši odnosi?
"Naši odnosi so seveda tudi odvisni od cen, ki jih uveljavlja letališče. Razmere so letalske družbe množično prisilile k spremembi miselnosti, organiziranosti in iskanju rezerv. Naš končni dobiček je v bistvu minimalen in vsak spodrsljaj nas že lahko potisne v rdeče številke. Mnoga letališča danes znižujejo, ali celo ukinjajo nekatere potniške takse, npr. Dunaj, na Brniku pa so zahteve ravno obratne. Normalno je, da se ob takih težnjah odnosi zaostrujejo."
Po zadnjih objavah letališče zahteva povečanje potniških taks. Kakšne so te takse v primerjavi z drugimi letališči?
"Iz primerjalnih podatkov je razvidno, da so te takse že sedaj izredno visoke. Drugo vprašanje, ki se ob tem postavlja, pa je: kaj potniki dobijo, oz. kaj se jim nudi. Na letališču Brnik je ta ponudba skromna. Ob konicah je vhodna dvorana premajhna, mejna policijska kontrola je zelo ozko grlo, v čakalnici je občutno premalo sedežev in prostora, pri čemer so del tega prostora oddali za, tudi evropsko gledano, predragi brezcarinski prodajalni tujcev. Za eno najvišjih potniških taks v Evropi potniki praktično ne dobijo ničesar. Letališču Brnik je potrebno priznati, daje v devetdesetih letih precej vložil in posodobil letališko infrastrukturo v tehničnem pogledu, dobro poskrbel za varnost, vendar so na same potnike pozabili. Če torej lahko rečemo, da so bile pristajalne (landing) in oskrbovalne (handling) takse dobro naložene, za potniške takse tega nikakor ne moremo trditi. Celo primerjave z letališči na območju nekdanje Jugoslavije: s Sarajevom, Dubrovnikom, Splitom, Prištino, kažejo, da je Ljubljana v skrbi in ponudbi za potnike eno slabših letališč. Nenazadnje: 360 tisoč potnikov (če odštejemo potnike v transferu) plača po 15 ev-rov, kar da približno 5 milijonov cvrov, to pa je že denar, ki bi omogočil precej drugačno ponudbo, kot je sedaj. Letališče Ljubljana v tem pogledu zaostaja najmanj za desetletje."
Poleg sedaj spornih potniških taks, ki jih plačujejo potniki, omenjate še pristajalne in oskrbovalne takse, ki so strošek letalske družbe. Kakšne so te takse v primerjavi z drugimi letališči in ali ima Adria Airways kaj popustov?
"Leta 1999 je (Iranfieldsld inštitut pripravil študijo, i/ katere je
Višina potniški taks na nekaterih letališčih po Evropi
Vir: Adria Airways
Letališče
Munehen
Frankfurt
Dunaj
Zagreb
Trst
Gradec
London - Heatrovv London - Gatvvick Ljubljana - veljavno Ljubljana - zahtevek
višina takse v evrih
8,75 13,85 11,63 11,00
8,26 10,16 13,17 10,19 14,94 15,82
razvidno, da ni Letališče Ljubljana le eno najdražjih v Evropi, pač pa celo v svetu. Res seveda je, da nam, kot matičnemu prevozniku, ki ima na Brniku svojo bazo, odobrava precejšnje popuste, kot je to praksa na vseh letališčih, kjer so baze letalskih družb. Od tod izjava našega predsednika uprave, da bo Adria prisiljena poiskati cenejša letališča, seveda tam, kjer bodo posel in potniki.
Posebej naj opozorim na dejstvo, da je prav po zaslugi Adrie brniško letališče potniški križ (hub), saj je približno 220 tisoč potnikov le prehodnih (v transferu) na poti Evropa - Ljubljana -Balkan in obratno. To je skoraj tretjina našega in tudi njihovega prometa. Če Adria ne bi imela svoje tehnične baze na Brniku, tega prometa ne bi bilo, niti potnikov, niti letov. To pa bi pomenilo
njene, potniškim taksam pa se v cilju razvoja turizma odpovedujejo. Zaradi razmeroma kratkih cestnih razdalj je mogoče reči, da je lahko zaledje letališča Trst tudi pretežni del Slovenije. V ilustracijo naj omenim, da naši leti v Rim trikrat tedensko niso uspeli prav zato, ker so imeli potniki možnost iz Trsta treh do štirih letov dnevno.
Tak trend potrjuje tudi vest, da bo skandinavska čarterska družba, ki leti za našega touroperator-ja, letela v Trst in ne na Brnik, in nato prepeljala potnike z avtobusi v Slovenijo. Letališče Ljubljana bo posledično postalo namesto regijskega huba, majhno regionalno letališče. Vedeti pa moramo tudi nekaj drugega: manj letov na Ljubljanskem letališču, bo zaposlovalo tudi manj ljudi iz okolice letališča in tudi manj turistov v Sloveniji. To so pa dejstva, ob katerem bi se morali odgovorni za ta področja zamisliti, in glede na dejstvo, da je država 49 - odstotni lastnik Letališča Ljubljana, tudi reagirati. "
Kakšni so razvojni načrti Adrie Airways?
"Vsekakor je naša usmeritev širjenje in nadaljnji razvoj. Pogovori o nakupu novega letala so že precej daleč. Samo naših osem letal pomeni za šest potniški izstopnih
manj pristajalnih, oskrbovalnih in prehodnih taks. Tega pa bi bili veseli na bližnjih letališčih: V Trstu, Zagrebu, Gradcu ali Celovcu. Prav po naši zaslugi so omenjeni v senci Brnika, ne morejo se razviti, najbolje pa to potrjuje razcvet Gradca, ki mu je zrasel promet, ko je bil Maribor v času osamosvojitvene vojne in po njej zaprt."
Ali torej resno razmišljate o ustanovitvi svoje baze na drugem letališču ?
"Znan je primer letališča Ronke (Ronchi) pri Trstu. Od tam imamo zahteve za nočne čarterske lete v Turčijo in lahko zagotovim, da imamo s tega letališča zelo zanimive predloge in ugodne ponudbe za možni nadaljnji razvoj. Podobno, kot druge letalske družbe, tudi mi razmišljamo o ustanovitvi svojih baz tudi na drugih letališčih, v kar nas predrago domače letališče naravnost sili. Tehnična baza bi ostala na Brniku, sicer pa so pogoji, ki nam jih na primer ponujata Trst in Gradec neprimerno ugodnejši. Za temi letališči stojijo države, regije oz. dežele, tako da letališke takse v bistvu z drugimi storitvami dobimo povr-
vrat na Brniku preobremenitev, da ne govorim o prostoru za prehodne potnike in potnikih drugih letalskih prevoznikov. V dveh letih bodo nastopili še novi mejni -Schegenski predpisi, ki bodo zahtevali ločeno kontrolo potnikov iz držav Evropske unije in tistih od drugod, za vse to pa na Brniku preprosto ni prostora. Letališče Ljubljana postaja torej cokla za naš razvoj. Visoke takse vsekakor vplivajo na našo konkurenčnost, na število potnikov, zato moramo pri določenih ponudbah del taks celo prenesti v naše stroške, saj jih potniki ne bi bili pripravljeni plačati, ker bi naše cene letalskih vozovnic bile višje od konkurence. Fizične in prostorske omejitve in visoke cene nas silijo, da se preusmerjamo drugam. Zgovorno je tudi dejstvo, da poceni (low cost) letalska družba Rayanair, ki je v Evropi postala pravi fenomen, na Letališče Ljubljana ne bo letela, ker takih stroškov niso pripravljeni plačevati."
Na razmišljanja o širjenju v tujino so se že odzvali v Mariboru. Je tamkajšnje letališče sposobno za to, da postane vaša baza?
"Za postavitev nove baze ni dovolj le letališče samo po sebi, pač pa tržni potencial regije oziroma število potnikov. Z analizami teh možnosti se intenzivno ukvarjamo že štiri leta, pri čemer je že omenjeni Trst zelo perspektiven, v Mariboru pa je teh možnosti znatno manj. Z letališča Trst prihajajo v Adrio vsaj enkrat mesečno, pomagajo s podatki, pomagajo pri pridobivanju zahtevnih dovoljenj, predlagajo nove ponudbe. Pri nas je ravno obratno. Letališče Maribor je po zmogljivostih za sprejem in odpravo potnikov znatno premajhno, slabo, zlasti varnostno opremljeno."
Predsednik uprave je opozoril tudi na višje ljubljanske cene letalskega goriva in najemnine za prostor na letališču. Kako je s tem?
"Podatki kažejo na to, da je gorivo na Brniku resnično za 15 do 20 odstotkov dražje, kot po letališčih v Evropi. To nam dobavitelj - Petrol opravičuje s sorazmerno majhnimi količinami, čeprav hkrati ne dovolijo, da bi oskrbo prevzela konkurenca. Verjetno ima svoj vpliv tudi dejstvo, da Letališče pri tem zaračunava tako imenovano točarnino. Kar zadeva najemnino, plačujemo dve: najemnina za zemljišča, na katerem stojijo naša hangarja in upravna stavba, ta je novost, usklajena z ministrstvom pristojnim za promet pred dvema mesecema. Druga je najemnina Adriinih prostorov na letališču: v potniškem terminalu, za tovorni promet (cargo) in skladišča. Tudi tu so izredno dragi. Ob pogovoru za gradnjo novega hangarja smo dobili povsem nemogočo, nesprejemljivo ponudbo, zato se normalno oziramo drugam."
Za konec nas zanima še usoda povezave z Beogradom, kije ob obnavljanju stikov vse bolj potrebna. Ob težavnem sporazumevanju držav so večkrat omenjeni tudi stari računi med letalskima družbama Adrio Airways in JAT. Za kakšne račune gre?
"Težave pri ponovnem uvajanju rednih linij z Beogradom izvirajo bolj iz upravnih nesporazumov, kot pa nesporazuma med letalskimi družbami, pri čemer ima JAT velik vpliv na stališča svoje države. Znan je problem našega letenja v Prištino, zaradi česar želi JAT monopol na liniji med Beogradom in Ljubljano. Res imamo tudi med družbama nekaj neporavnanih dolgov, vendar smo se o poravnavi že dogovorili. Sloje za izposojene rezervne dele in pa škodo, ki jo je utrpelo naše letalo, ko smo ga JAT-u dali v najem." Štefan Žargi, foto: Gorazd Kavčič
GOSPODARSKI KOMENTAR	
	Zevajoč prepad
	Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete
Te dni poteka v Johanesburgu v Južni Afriki svetovni vrh Združenih narodov o trajnostnem razvoju in če bi sodili po številu udeležencev, bi ga že lahko razglasili za najuspešnejše srečanje sploh, saj se je prijavilo več kot dvajset tisoč predstavnikov, še dodatnih štirideset tisoč ljudi pa se udeležuje na aktivnostih, ki potekajo vzporedno z vrhom. Okoljevarstvene skupine že kritizirajo samo velikost vrha, saj naj bi tolikšno število ljudi še dodatno ogrozilo tamkajšnje že tako obremenjeno okolje. Skeptiki se sprašujejo tudi, ali so takšni vrhovi resnično pravi kraj za reševanje takšnih problemov, kot sta revščina in okolju prijazen razvoj. Celo doseženi sporazum o zaščiti padajočih zalog rib v svetovnih morjih je omejen in neobvezujoč, saj naj bi ga vlade izvajale, "kjer je možno " do leta 2015. Druge, mnogo težje probleme, vključujoč naraščajoč prepad med bogatimi in revnimi ter pitno vodo in energijo, bo očitno mnogo težje streti. Tako med bogatimi kakor tudi revnimi državami sicer narašča spoznanje, da je odprava globalne revščine v interesu vseh. Toda s sprenevedanjem in aroganco bogatih držav, še posebno ZDA in njihovega predsednika Georga W. Busha, ki na srečanje v Južno Afriko zaradi počitnikovanja (beri: igranja golfa) na svojem texaškem posestvu "ne more" priti, ostajajo vsi načrti za trajnostni razvoj človeštva zgolj mrtva črka na papirju.
Okoljski izzivi, nastopajoči v obliki globalnih podnebnih sprememb in njihovih uničujočih posledic, kakršne so bile nedavne poplave po Evropi, in ki naj bi jih zdajšnji vrh vsaj nekoliko proučil, so zapleteni. Trajnostni razvoj pomeni doseganje ciljev, kakor na primer zmanjšanje revščine, brez nadaljnjega škodovanja okolju. To pa je zelo visok cilj, upoštevaje pritisk rasti prebivalstva, še posebno v deželah v razvoju. Približno 1,3 milijarde ljudi živi v krhkih okoljih, kot na primer v puščavskih predelih, močvirjih ali gozdovih, kijih ne morejo več vzdrževati. Tropski gozdovi izginjajo po skrb zbujajoči stopnji petih odstotkov na desetletje, Svetovna banka ocenjuje, da bosta do leta 2050 dve tretjini svetovnega prebivalstva živeli v mestih, do 2025 pa tri četrtine v stokilometrskem pasu ob morju, kar predstavlja ogromen pritisk na obalne ekosisteme. Povprečni dohodek v najbogatejših državah je 37 krat večji kot v dvajsetih najrevnejših skupaj. Kako naj potem ljudje v tretjem svetu skrbijo za varčevanje z energijo in ostalih naravnih virov, ko gledajo, kako se najbogatejše države prerekajo celo o zelo skromnih korakih, ki jih predvideva kjotski protokol o podnebnih spremembah?
Ena od glavnih prednosti pogajanj na takšnih ali drugačnih svetovnih vrhovih je, da se voditelji držav radi šopirijo na svetovnem odru, hkrati pa čutijo določen konkurenčni pritisk, da ob takšnih priložnostih tudi kaj pametnega povedo. Upanje tistih, ki zahtevajo spremembe (ali vsaj napredek), je, da so se voditelji tokrat obvezali k nekaterim ciljem. Kritični za uspeh vrha v Johanesburgu bodo tako zadnji dnevi, ko se bodo tam dejansko prikazali šefi vlad še bolj pomembno pa bo, ali bodo države držale dane obljube. Če je soditi iz zadnjih podobnih srečanj, za to ni pametno dajati roke v ogenj.
Sava uspešna v prvem polletju
Kranj - Poslovna skupina Sava je v prvih šestih mesecih ustvarila 835 milijonov tolarjev dobička, kar je več, kot so uspeli doseči v enakem obdobju lani. Kot poročajo, sta k rasti dobička največ prispevali dejavnosti Gumarstvo in Kemija, napovedujejo pa uspešno poslovanje tudi v drugem polletju. To pomeni, da bodo zahtevni poslovni načrt za letošnje leto uresničili.
K uspešnemu poslovanju Poslovne skupine Sava sta v prvem polletju letos največ prispevali dejavnosti Gumarstvo in Kemija, pri čemer se pretežni del proizvodnje gumarskih programov, ki je potekala lani še v okviru Save, d.d., letos odvija v podjetju Savatech, program Prevleke valjev pa kot Sava Schafer. Kot pomemben dejavnik učinkovitega spremljanja in upravljanja poslovanja se je izkazala nova računalniška podpora. V dejavnosti Kemije so v družbi Color stekle ponovne dobave ruski avtomobilski industriji, hitro pa narašča tudi prodaja praškastih premazov. V družbi Teol beležijo velik porast prodaje detergentov pod znamkami večjih trgovcev ter pripravljajo nov logistično distribucijski center za kemikalije. Na področju trgovine je nova organizacija v okviru Sava Trade, d.d., uspešno zaživela in v maju je Sava odprla dve novi nakupovalni središči OBI v Ljubljani in Kopru. Na področju turizma je bila uspešno zaključena prenova Hotela Toplice na Bledu, kjer je bil uspešni nosilec podjetje Sava IP, pripravljajo pa še vrsto gradenj pomembnih poslovnih in stanovanjskih objektov.
Sicer pa so primerjave doseženih poslovnih rezultatov zaradi
L ■ KOZAR
Benedikova 7,4000 Kranj tel.: 04 2311 047, gsm.: 031 604 880
organizacijskih sprememb in sprememb računovodskih standardov otežene. Prodaja Poslovne skupine Sava je v prvem polletju dosegla 22 milijard tolarjev in je za 6 odstotkov večja kot lani, ustvarjena dodana vrednost pa znaša 6 milijard tolarjev in je za 25 odstotkov večja. Tako je bilo ustvarjenega za 835 milijonov dobička pri čemer se je število delavcev od 2.586 ob začetku leta zmanjšalo za 88. Za naložbe so v prvem polletju namenili 2,2 milijarde tolarjev. Za drugo polletje napovedujejo uspešno poslovanje in uresničitev poslovnega načrta po katerem naj bi dobiček pred obdavčitvijo dosegel 7,3 milijona evrov. Š. Z.
Miro Sotlar, novi podpredsednik GZS
Ljubljana - Iz Gospodarske zbornice Slovenije so sporočili, da je Upravni odbor na mesto podpredsednika imenoval Mira Sotlarja, univ. dipl. ekonomista. Od leta 1970 do 1982 je bil tehnični direktor Izolirke Ljubljana, do 1986 glavni direktor, nato predsednik Izvršnega sveta Skupščine Ljubljana - Moste, od 1990 do letos pa direktor družbe Koto. Že drugi mandat je predsednik Nadzornega sveta JUB, d.d., član nadzornega sveta Aerodrom, d.d., Ljubljana, aktivno je deloval kot član Upravnega odbora Združenja za tekstilno, oblačilno in usnjarsko predelovalno industrijo pri GZS. Na GZS bo prevzel dela in naloge dosedanjega podpredsednika Sama Hribarja Milica, ki je zaprosil za razrešitev.
Š. Ž.
GORENJSKI GLAS »14. STRAN
FINANCE, NEPREMIČNINE / info@g-glas si
Torek, 3. septembra 2002
Novartis objavil odkup Leka
Švicarska družba Novartis je javno objavila namero o odkupu Lekovih delnic po 95.000 tolarjev za delnico. Odkup naj bi Leku zagotovil stabilnost ter širitev na evropske in ameriške trge.
Ljubljana - Novartis je svojo namero o odkupu objavil minuli četrtek, javno ponudbo za odkup vseh delnic razredov A in B pa naj bi objavil 28. septembra, če bodo izpolnjeni pogoji, ki jih je zapisal v sporočilu o nameri za odkup.
Cena, ki jo je švicarska družba pripravljena plačati Lekovim delničarjem, je več kot 73 odstotkov večja od letošnje povprečne zaključne cene delnic Leka, pred novico o prevzemu je Lekova delnica na borzi znašala 66.000 tolarjev. Novartis je pripravljen odkupiti vseh 1,792.782 Lekovih delnic razreda A in 140.394 delnic razreda B, za omenjene delnice pa je pripravljen plačati 184 milijard tolarjev. Tudi po prevzemu naj bi Lek posloval kot ločeno podjetje s sedežem v Sloveniji,
ohranil naj bi svojo blagovno znamko, dogovor pa tudi ne predvideva zmanjševanja števila zaposlenih. Predsednik uprave Metod Dragonja bo ohranil svojo funkcijo, Lekovo vodstvo pa bo sodelovalo v globalnih odborih Novartis Generics. Novartis pričakuje statutarne spremembe, ki mu bodo omogočile večino v Leko-vem nadzornem svetu, ki je minulo sredo odpravil tudi omejitev, po kateri ima lahko posamezni lastnik 15 odstotkov glasovalnih pravic in Novartisu dovolil pridobi-
Agencija Triglavu še ni določila kazni
Ljubljana - Agencija za zavarovalni nadzor si bo za odločitev, kakšen ukrep bo izrekla Zavarovalnici Triglav, ker je ovirala njen nadzor, vzela teden ali več časa. Tako se je na sredini seji odločil senat agencije.
Seje so se udeležili vsi člani senata in večino časa namenili razpravi o ukrepih proti zavarovalnici, saj njen nadzorni svet ni razrešil predsednice uprave Nade Kle-menčič in člana uprave Jožeta Obersnela, ki sta po mnenju agencije ovirala njen nadzor. Agencija lahko v tem primeru po zakonu zavarovalnici odvzame dovoljenje za opravljanje zavarovalniške dejavnosti ali dovoljenja za opravljanje funkcij članom uprave, lahko pa se odloči za pogojni odvzem licence, kar pomeni, da zavarovalnica sicer lahko posluje, vendar ne sme v določenem času priti do novih kršitev. Na odločitev agencije se bo Zavarovalnica Triglav
lahko pritožila na vrhovno sodišče, ki bo o zadevi dokončno odločilo. Člani senata na zadnji seji še niso sprejeli ukrepa ali ukrepov proti zavarovalnici, kar naj bi po mnenju slednje pomenilo zavlačevanje dokončne odločitve, proces, ki traja že dalj časa pa naj bi, tako pravijo v Triglavu, škodoval njihovemu poslovanju. Jurij Gorišek, direktor agencije za zavarovalni nadzor, je poudaril, da se bo agencija o ukrepu vsekakor odločila, saj ne more dopustiti ravnanja, kakršnega si je privoščila Zavarovalnica Triglav, ki ni spoštovala odredbe in odločbe agencije, kar pomeni, daje nadzorovanec določal, kaj naj dela nadzornik.  R. Š.
tev več kot 15 odstotkov Lekovih delnic, slednje pa naj bi na Leko-vi skupščini konec meseca potrdili še njeni delničarji. Skupščina delničarjev bo odločala tudi o izključitvi prednostne pravice Lekovih 87.075 lastnih delnicah, ki naj bi jih v skladu s ponudbo pridobil Novartis.
Na dan skupščine, 28. septembra, bodo objavili tudi ponudbo za odkup, deset dni po objavi pa še mnenje uprave. Generalni direktor poslovnega sektorja Novartis Generics Christian Seivvald je na novinarski konferenci med drugim dejal, da je ponujena cena dobra cena, saj so pri njeni določitvi sodelovali vrhunski finančni
Avgustovska inflacija nizka
Ljubljana - Po podatkih Statističnega urada RS je avgust zaznamovala nizka, 0,1-odstotna inflacija. Nanjo naj bi vplivale tudi sezonske pocenitve, kljub nizkemu odstotku pa je bila višja od inflacije v enakem obdobju lani. Letošnji osemmesečni prirastek cen je večji od lanskega osemmesečnega prirastka. Cene življenjskih potrebščin so se od lanskega do letošnjega avgusta povečale za 7,3 odstotka. Ob primerjavi letošnjega avgusta z lanskim decembrom so se cene življenjskih potrebščin povečale za 5,3 odstotka. Najbolj, za 1,7 odstotka, so se povečale cene raznovrstnega blaga in storitev, podražitev avtomobilskega zavarovanja pa je povzročila dvig cen v povprečju za 12,9 odstotka. Električna energija se je podražila za 2 odstotka, plin pa se je pocenil za 0,3 odstotka. Cene obleke in obutve so se avgusta znižale za 3,7 odstotka.      R. S.
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE
PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM
POMOŽNI DELAVEC
DELAVEC V KIOSKU; ned. č.; slov. jezik - gov; do 18.09.02; VI-VAL D.O.O., BRITOF 290, KRANJ
DELAVEC V AVTOPRALNICI; d. č. 3 mes.; 6 mes. del. izk.; slov. jezik
- gov. in pis.; do 06.09.02; GITAS D.O.O., ZGORNJE
BITNJE 1, ZABNICA
OBDELOVALEC LESA
VILIČARIST; d. č. 3 mes.; 6 mes. del. izk.; do 06.09.02; JELOVICA
- LESNA INDUSTRIJA D.D., MONTAŽNE HIŠE, HRIB 1, PREDDVOR
MIZAR
MONTER MONTAŽNIH GRADENJ; d. č. 12 mes.; slov. jezik -gov. in pis.; kat. B; lahko pripravnik, del. izk. zaželjene; do 06.09.02; MLINAR TEAM D.O.O., GORENJESAVSKA C. 15, KRANJ
MONTER I.; d. č. 3 mes.; 12 mes. del. izk.; kat. B; do 06.09.02; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D.D., KIDRIČEVA C. 58, ŠK. LOKA
KLJUČAVNIČAR
UPRAVLJALEC HIDROELEKTRARNE; d. č. 3 mes.; 5 I. del. izk.; slov. jezik - gov. in pis.; do 03.09.02; BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA TRŽIČ, PREDILNIŠKA C. 16, TRŽIČ
OBLIKOVALEC KOVIN
MONTER STROJNIH NAPRAV; d.
č. 3 mes.; 2 I. del. izk.; kat. B; možnost podaljšanja del. razm., lahko tudi druga ustrezna smer, možnost priučitve; do 13.09.02; VIBRO D.O.O., NOVOVAŠKA C. 147, ŽIRI
LIVARSKA IN DRUGA POM. DELA; d. č. 6 mes.; 2 I. del. izk.; slov. jezik - gov. in pis.; poznavanje dela na livarskih strojih, varstvo pri delu, izpit za viličarja, zdr. pregled, sposobnost samost. dela; do 28.09.02; BERČIČ LEON S.P., KOPALIŠKA UL. 15A, ŠK. LOKA
ORODJAR
PREDELAVA PLASTIČNIH MAS, UPRAVLJANJE STROJEV, OSTALA DELA; ned. č.; 5 I. del. izk.; volja do znanja, čist, vesten, vzajemen, lahko drug poklic kovinarske ali podobne stroke; do 03.09.02; DUMIS MLAKA D.O.O., ORETNE-KOVA POT 9, KRANJ
STROJNI MEHANIK
SORTIREC; d. č. 12 mes.; 1 I. del. izk.; do 17.09.02; DINOS KRANJ D.O.O., SAVSKA LOKA 24, KRANJ
AVTOMEHANIK
MEHANIK; d. č. 6 mes.; 6 mes. del. izk.; do 03.09.02; MERKUR D.D., C. NA OKROGLO 7, NAKLO
AVTOMEHANIK - POPRAVILA VOZIL; ned. č.; kat. B; do 10.09.02; KADIVEC JANEZ S.P., PIPANOVA C. 46, ŠENČUR
ŠIVILJA
ŠIVANJE COPAT; d. č. 4 mes.; do 06.09.02; ANDREJ D.O.O, BAVDKOVA UL. 34, KRANJ
ŠIVANJE TEKSTILNIH IZDELKOV (DRESI, ŠTARTNE ŠTEVILKE...); d. č. 6 mes.; 5 I. del. izk.; kat. B; do 03.09.02; PRISTOV NATAŠA S.P., ŽALE 1, RADOVLJICA
ŠIVILJA; d. č. 3 mes.; 6 mes. del. izk.; z Bleda ali okolice; do 02.10.02; HOTEL KRIM BLED, LJUBLJANSKA C. 7, BLED
KNJIGOVEZ
STROJNI IN ROČNI KNJIGOVEZ; ned. č.; 2 I. del. izk.; slov. jezik -gov. in pis.; do 10.09.02; KNJIGOVEZNICA TISKARNA RADOVLJICA, LJUBLJANSKA C. 56, RA-DOVLUCA
SLIKOPLESKAR
SLIKOPLESKAR - BANDAŽER; d.
č. 12 mes.; slov. jezik - gov. in pis.; kat. B; lahko pripravnik, del. izk. zaželjene; do 06.09.02; MLINAR TEAM D.O.O, GORENJESAVSKA C. 15, KRANJ
SLIKOPLESKAR; ned. č.; 3 I. del. izk.; kat. B; do 06.09.02; ZDRUŽENJE GRADBENIH DELAVCEV GRADITELJ, KIDRIČEVA C. 4 B, KRANJ
TESAR
TESAR; d. č. 6 mes.; 1 I. del. izk.; do 06.09.02; SGP TRŽIČ D.D., BLEJSKA C. 8, TRŽIČ
ZIDAR
ZIDAR; d. č. 6 mes.; 1 I. del. izk.; do 06.09.02; SGP TRŽIČ D.D., BLEJSKA C. 8, TRŽIČ
VOZNIK AVTOMEHANIK
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA; d. č. 1 mes.; 6 mes. del. izk.; kat. C; do 06.09.02; HAMZIĆ VEHID S.P., TAVČARJEVA 3B, JESENICE
PRODAJALEC
PRODAJALEC RAČUNALNIŠKE OPREME V ŠK. LOKI; ned. č.; 1 I. del. izk.; angl. jezik - gov. in pis.; delo z bazami podatkov - zaht.; kat. B; poznavanje računal, stroke; do 18.09.02; SUN RISE D.O.O, ALPSKA 50, LESCE
KUHAR
KUHAR; d. č. 6 mes.; do 04.09.02; MATJAŽ ERZAR S.P, JEZERSKA C. 41, KRANJ
KUHAR; ned. č.; kat. B; do 10.09.02; LOGAR IGOR S.P, HOTEMAŽE 3A, PREDDVOR
NATAKAR
NATAKAR; ned. č.; do 18.09.02; MATJAŽ ERZAR S.P, JEZERSKA
C. 41, KRANJ
STROJNI TEHNIK
DELOVODJA V PREDELAVI ME-TRIČNIH VERIG; ned. č.; 1 I. del. izk.; angl. jezik - gov. in pis.; delo s preglednicami - osn., delo z bazami podatkov - osn.; kat. B; osn. znanja strojne obd. kovin: vrtanje, struženje, navijanje vzmeti, rezka-nje, nastavitev strojev, varjenje; do 28.09.02;   SCORPIO TRADE
D. O.O, OLŠEVEK 31, PREDDVOR delna obiava
strokovnjaki, s predsednikom Le-kove uprave Metodom Dragonjo pa sta predstavila tudi razloge povezave. "Zelo kakovostni generiki imajo ključno vlogo v zdravstvu, zlasti v centralni in jugovzhodni Evropi ter v Skupnosti neodvisnih držav (SND), kjer povpraševanje zelo narašča. Obe podjetji želita utrditi svoj položaj na trgih v prehodu, z družbo Lek pa bi pridobili močno prisotnost na teh trgih in imeli dober položaj v celotni Evropi. Poleg tega bo imel Lek pomembno vlogo raziskovalnega, razvojnega in proizvodnega centra za Novartis Generics," je dejal Seivvald. Po besedah Dragonje bo združitev z Novartisom vplivala na pospeševanje in širjenje Leko-vega poslovanja v svetu ter olajšala dostop do trgov ZDA in Evropske unije. Lek naj bi s pomočjo Novartisa utrdil svoj položaj vodilnega generičnega ponudnika, na svojih trgih v srednji, jugovzhodni in vzhodni Evropi ter v SND pa bo tržil Novartisove generične izdelke in si zagotovil večjo prodajo na evropskem in ameriškem trgu.
Renata Skrjanc
Perutnina z Jato in Kmetijskim kombinatom
Ljubljana, Ptuj - V začetku minulega tedna so delničarji delniške družbe Perutnina Ptuj soglasno odobrili pripojitev ljubljanske Jate, sredi tedna pa so to storili tudi s kmetijskim podjetjem Kmetijski kombinat Ptuj, ki je po združitvi postal del Perutnine. Povečanje Perutnine s pripojitvijo dveh delniških družb je dovolil tudi Urad za varstvo konkurence.
Predvidoma čez dober mesec bo Kmetijski kombinat Ptuj dejansko prenehal obstajati, kar velja tudi za Jato, poslej bo obstajala le Perutnina Ptuj. Od združitve si Perutnina Ptuj obeta racionalizacijo poslovanja in širitev svoje dejavnosti od sedanje perutninske na področje poljedelstva, govedoreje in vinogradništva. Od kmetijskega kombinata bo Perutnina prevzela tudi okoli 250 delavcev. Za pripojitev Jate in kombinata bo Perutnina Ptuj izdala 882.316 novih navadnih delnic, za delnico Kmetijskega kombinata Ptuj naj bi lastniki dobili 0,312 delnice Perutnine Ptuj, s pripojitvijo pa je pridobila tudi 28-odstotni delež ptujskih Term, Vinsko klet Ptuj in 186.000 delnic Moravskih Toplic. Za ta korak so se po besedah Romana Glaserja, predsednika uprave Perutnine, odločili zaradi širitve svoje sedanje dejavnosti proizvodnje belega mesa na druga področja, kar jim bo omogočilo trdnejše poslovanje v pogojih, ki jih narekuje enotni evropski trg, s
REPUBLIKA ^7 SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
Šmartinska 55, 1000 Ljubljana
OBJAVLJA
v Davčnem uradu Kranj naslednja prosta delovna mesta
1. SVETOVALCA DIREKTORJA
- vodje oddelka za vzdrževanje davčnega ga sistema
informacijske-
Pogoji:
- univerzitetna izobrazba računalniške ali druge ustrezne smeri oz. visoka strokovna izobrazba druge ustrezne smeri, če ni enakega programa za pridobitev univerzitetne izobrazbe,
- 4 leta delovnih izkušenj za univerzitetno izobrazbo oz. 6 let delovnih izkušenj za visoko strokovno izobrazbo.
2. VIŠJEGA SVETOVALCA
v oddelku za pravne naloge
Pogoji:
- univerzitetna izobrazba pravne smeri,
- 5 let delovnih izkušenj,
- strokovni izpit iz upravnega postopka (opraviti v roku enega leta).
3. VIŠJEGA STROKOVNEGA SODELAVCA I
- vodje oddelka za skupne naloge
Pogoji:
- univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba pravne, ekonomske ali druge ustrezne smeri,
- 2 leti in 8 mesecev delovnih izkušenj za univerzitetno izobrazbo oz. 4 leta delovnih izkušenj za visoko strokovno izobrazbo,
- strokovni izpit iz upravnega postopka (opraviti v roku enega leta),
- izpit iz pisarniškega poslovanja (opraviti v roku enega leta).
4. VZDRŽEVALCA - ŠOFERJA
v oddelku za skupne naloge
Pogoji:
- srednja poklicna izobrazba tehnične smeri,
- 6 mesecev delovnih izkušenj,
- vozniški izpit B-kategorije.
5. PISARNIŠKI REFERENT v glavni pisarni Pogoji:
- srednja izobrazba splošne ali druge ustrezne smeri,
- 6 mesecev delovnih izkušenj,
- izpit iz pisarniškega poslovanja (opraviti v roku enega leta).
6. REFERENT I - KONTROLOR I
v referatu za kontrolo, odmero in obračun davkov in drugih dajatev na izpostavi Kranj
Pogoji:
- višja izobrazba ekonomske, pravne ali druge ustrezne smeri,
- 3 leta delovnih izkušenj,
- strokovni izpit iz upravnega.postopka (opraviti v roku enega leta).
Za delovna mesta je potrebno znanje uporabe računalnika.
Za delovni mesti pod št. 3 in 6 je predvideno poskusno delo treh mesecev in za delovni mesti pod št. 4 in 5 poskusno delo dveh mesecev.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen in poln delovni čas.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter kratkim življenjepisom in z opisom dosedanjega dela pošljite v 8 dneh od objave na naslov: Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad Kranj, Slovenski trg 2, Kranj.
pripojitvijo kombinata pa se jim odpirajo tudi področja živinoreje in predelave mesa.
Perutnina Ptuj je kakovost svojih izdelkov potrdila tudi na letošnjem radgonskem kmetijsko-živilskem sejmu, kjer je prejela priznanje nosilec kakovosti (47 izdelkov je prejelo najvišje nagrade), v zadnjih šestih letih ga je prejela štirikrat, uspešna je bila njena lanska prodaja, saj je prodala 41.000 ton proizvodov, povečuje pa se tudi njen izvoz. Letos bodo prodajo povečali na 45.000 ton, od tega 27.000 ton mesa in 18.000 ton mesnih izdelkov. Lani so dobrih 60 odstotkov proizvodnje prodali na slovenskem trgu, letos se bo delež domače prodaje nekoliko znižal, za dobrih 9 odstotkov pa naj bi se povečala prodaja na tuje trge, med katerimi so najpomembnejši trgi nekdanje Jugoslavije, Italije, Nemčije, Velike Britanije, Švice in Švedske. V Perutnini načrtujejo, da bi v naslednjih petih letih prodajo na teh trgih povečali za vsaj štirikrat, vrednost izvoza pa naj bi se s sedanjih 11 milijonov evrov povečala na 45 milijonov evrov. Po Gla-serjevih besedah pa Perutnina v prihodnje ne namerava povečevati svojega deleža v Perutninarstvu Pivka, kjer ima 31-odstotni delež, saj bi med drugim za ta korak, po pripojitvi Jate in Kmetijskega kombinata, verjetno težko dobila dovoljenje Urada za varstvo konkurence. R. Š.
Merkur v Celju odprl novi center
Naklo, Celje - Delniška družba Merkur je minuli četrtek v Celju odprla svoj največji trgovski center, v katerem je 10.000 kvadratnih metrov prodajnih in skladiščnih površin, kupci bodo lahko izbirali med 40.000 različnimi izdelki. Merkur je v novi trgovski center preuredil nekdanji center Kovinotehne, prenova je stala 1,1 milijarde tolarjev, v njem je zaposlenih 78 prodajalcev, poleg Merkurja pa sta zastopani tudi blagovni znamki Bof in Big bang. Odprtje novega centra naj bi še okrepilo Merkurjev položaj vodilnega trgovca tehničnega blaga pri nas. saj naj bi konec prihodnjega leta imel že 33 trgovskih centrov. Svojo prisotnost nameravajo v prihodnje krepiti tudi na Hrvaškem, kjer naj bi v naslednjih treh letih zgradili sedem trgovskih centrov, enega so minuli mesec že odprl i v Zagrebu. Letošnje leto naj bi družba Merkur končala z 2 milijardama tolarjev dobička in 120 milijardami prometa. Predsednik države Milan Kučan je v svojem govoru ob odprtju med drugim omenil tudi vlogo tujega kapitala za slovenska podjetja, ki naj mu odpirajo vrata premišljeno, saj naj bi tuj kapital prispeval h krepitvi konkurenčne sposobnosti domačih podjetij.   R. Š.
Dražje poštne storitve
Ljubljana - Od minule nedelje, 1. septembra, veljajo višje cene prenosa nekaterih poštnih pošiljk v notranjem prometu. Pošta Slovenije je podražila prenos pisem in dopisnic. Cena prenosa stan dardi/.iranega pisma in dopisnice seje s 30 tolarjev / višala na 34 tolarjev, cena prenosa nestandardi-/iranega pisma do 20 gramov in
nestandardizirane dopisnice od
Dedelje stane namesto 31 tolarjev 39 tolarjev, cena prenosa nestan-dardiziranega pisma nad 20 in do 100 gramov pa se je s 56 tolarjev
/\ iSala na 66 tolarjev.       R. S.
www.gorenjskaonline.com
Torek, 3. septembra 2002
PODJETNIŠTVO IN OBRT / renata.skrjanc@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 15. STRAN
Postopki dolgotrajni, varčevalci neučakani
Minulo sredo opolnoči se je iztekel rok za prijavo terjatev upnikov Slovenske hranilnice in posojilnice Kranj. Prijavljenih je 758 terjatev v skupni vrednosti 1,6 milijarde tolarjev.
Kranj - Na kranjskem sodišču se je nabral zajeten kup vlog, v katerih so varčevalci, zdaj upniki zloglasne Slovenske hranilnice in posojilnice Kranj (SHP) prijavili svoje terjatve. Kdor do 28. avgusta tega ni storil, se bo moral od misli, da bo kdaj videl svoje prihranke, posloviti, za ostale pa je pomemben datum 18. oktober, ko bodo izvedeli, koliko privarčevanega denarja jim bodo vrnili.
Ob stečaju je bilo v SHP Kranj za 1,7 milijarde tolarjev vlog, od začetka letošnjega leta do stečaja 20. junija pa je omenjena hranil-no-kreditna služba pridelala za dobrih 230 milijonov tolarjev izgube. Med upniki niso le varčevalci, ampak tudi dobavitelji SHP (Elektro, Telekom,...), stečajni upravitelj Andrej Toš je za Gorenjski glas pojasnil, da SHP denarja nima, slednji je pri kreditojemalcih. Po prvih ocenah naj bi stečajnemu upravitelju uspelo izterjati od 30 do 40 odstotkov sredstev, kar pomeni od 500 do 700 milijonov tolarjev. "Varčevalci se morajo zavedati, da v primeru, če je šlo podjetje, ki je pri SHP najelo kredit, v stečaj, denarja ne morem izterjati, pri ostalih kreditojemalcih pa je treba spoštovati sodne postopke, pri čemer je jasno, da jih bodo nekateri poskušali zavlačevati," je pojasnil Toš. Tudi obeti varčevalcev, da se v hrvaškem podjetju SHP Istra skriva veliko denarja, so se izka-
Na kranjskem sodišču je svoje terjatve prijavilo 758 upnikov.
zali za preveč optimistične, kajti omenjeno podjetje bi moralo SHP Kranj vrniti okoli 100 milijonov tolarjev, vendar denarja po besedah stečajnega upravitelja ni in
veseli bodo, če se bo račun izšel in ne bodo ostali dolgovi. Slabo kaže tudi pri odgovornosti ustanoviteljev kranjske hranilno-kredit-ne službe, kajti v sodnem registru so ustanovitelji štiri podjetja in stečajni upravitelj lahko toži omenjena podjetja, ki pa po neuradnih podatkih izkazujejo slabo poslovanje.
Jezo in bes je med 3500 varčevalci sprožil tudi podatek, da naj bi se stečaj SHP vlekel vse do konca leta 2006, kar je po njihovem mnenju nedopustno, saj so jim na zvit način pobrali denar, zdaj pa naj bi nanj čakali več let. Toš je ob tem pojasnil, da leto 2006 pomeni rok zapadlosti zadnjega kredita, po zakonu pa se denar razdeli upnikom tedaj, ko je zbrana večina denarja, kar pomeni, da bodo upniki lahko poplačani tudi prej. Po njegovi oceni sta število terjatev in vsota prijavljenih terjatev odraz realnega stanja, kajti približno 2700 varčevalcev je imelo na računu do 5000 tolarjev, kar pomeni manj, kot bi jih ob prijavi stali sodni stroški. Zanimiv je tudi podatek, da Odbor varčevalcev kranjske SHP uradno še ni ustanovljen in nima pooblastil za zastopanje članov. "Zelo težko je odgovarjati upnikom.
Peko po korakih iz krize
Novi modeli modne obutve so prve lastovke, ki naznanjajo boljše čase, je ob odprtju razstave dejala predsednica uprave Peka Marta Gorjup Brejc.
Tržič - Čeprav so jih nekateri že odpisovali, drugi pokopavali in tretji prodajali,so tržiški čevljarji ponovno dokazali svojo klenost. Pred letošnjo Suštarsko nedeljo so predstavili novo kolekcijo obutve. Na dan sejma je predsednica uprave s sodelavci predstavila še druge ukrepe, ki naj bi ohranili podjetje s skoraj stoletno tradicijo pri življenju.
Lansko leto je Peko končal z 81 milijoni SIT izgube. Rezultati poslovanja v prvem polletju letos so pokazali, da uspešno izpolnjujejo sanacijske ukrepe. V sedmih mesecih so imeli 3,8 milijarde SIT prihodkov, izgubo pa so zmanjšali na dobrih 300 milijonov SIT. Če bi upoštevali dobičke hčerinskih družb, bi bila slika še ugodnejša, je ocenila predsednica uprave Marta Gorjup Brejc. Kot je dejala, so z boljšo organizacijo zmanjšali splošne stroške in s tem prihranili 390 milijonov SIT. Ob tem se je malo povečala cena dela. Do boljših zaslužkov so si pomagali tudi s pospeševanjem prodaje lastne kolekcije; le-ta je dosegla le 58 odstotkov celotne prodaje, letos pa že 70 odstotkov. Izvoz se je zmanjšal /a 15 odstotkov, še vedno pa gre na tuje trge več kot pol proizvodnje. Peko je lani prizadel stečaj nemškega podjetja Afis, enega najpomembnejših tujih kupcev. Če ne bi terjatev zavarovali, bi se lahko sesul program prestrukturiranja Peka. Ker je S1D poravnal šele 80 odstotkov obveznosti, kmalu pričakujejo preostali denar. Kot je med drugim poudaril Emil Milan Pintar, je konkurenca in s tem tudi tveganje na tujih trgih vse večje. Ker S1D ne /rh zavarovati poslov z novim
Afisom in delno niti s Samsoni-tom. bi zato morala poskrbeti država. Zato so podjetja pred dilemo, ali tvegati ali zmanjševati izvoz. Ključnega pomena za prestrukturiranje matične družbe Peko je model privatizacije, o čemer se vlada prav tako še ni odločila. Sami vedo, da je neizbežna
prodaja nepotrebnih nepremičnin, žal pa v Tržiču nimajo prave cene.
Velik problem v Peku je še vedno visoka dnevna odsotnost zaposlenih z dela, kar zmanjšuje produktivnost in prinaša finančne izgube. Za 93 delavcev z najnižjo oceno so avgusta izdali odločbe o odpustu, negotova pa je tudi usoda 127 zaposlenih v Trbovljah, ker je šivanje zgornjih delov obutve za Peko tam predrago. Zaenkrat imajo v Tržiču še zaposlenih 750 delavcev. Preko 200 jih zaposluje družba Peko INDE, kjer jih skoraj pol dela na ustreznih delih za invalide, je povedal direktor Božidar Kaloper.
Predsednica Gorjupova je še predstavila prizadevanja za oživitev prodaje. Na Slovenski cesti v Ljubljani bodo 11. septembra odprli obnovljeno trgovino. V drugi polovici septembra bo končana izgradnja poslovalnice v Mostar-ju, prizadevajo si za vrnitev drugih lokalov v BiH, v Beogradu pa se bodo naselili v centru Merca-torja. Ob tem so poskrbeli za novosti iz dopolnilnega programa, kot so denarnice iz ostankov usnja, usnjeni ženski čevlji in sodobnejše žlice za obuvanje.
Stojan Saje
Marta Gorjup Brejc
Cvetlicama <§paans
JL PETI
PETER SPAANS, s.p.
Kranjska cesta 2, Radovljica, tel.: 04/530 05 50
Odprto: od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure
Cvetličarna Spaans tudi v Tržiču poleg občine GSM: 041 781 315
Odprto: od pon. do pet. od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure
kdaj bodo dobili denar, če slednji še ni izterjan, poleg tega posamezniki tudi nimajo pooblastil, da bi zastopali druge upnike in je nemogoče pričakovati, da bom vsakomur, ki pride do mene, dajal podatke, saj so do tega upravičeni le varčevalci," je dejal Toš. Stečajni upravitelj bo do 18. oktobra preveril terjatve in do tedaj se mora odločiti koliko in katere bo priznal. Obstaja celo možnost prodaje terjatev ali njihova prodaja po diskontirani ceni, vsekakor
pa bodo kreditojemalci najete kredite morali vrniti. "Upnikom bomo na oktobrskem naroku dali vsa pojasnila in odgovorili na njihova vprašanja, tedaj bom predložil tudi poročilo in stečajno bilanco, za katero ne verjamem, da bo nižja od 640 milijonov tolarjev, toliko izgube je pokazala zaključna bilanca ob stečaju. Poleg tega je treba razjasniti tudi nekatere pomisleke o plačilu mojega dela, ki se plača iz stečajne mase ob koncu stečajnega postopka, zne-
Največji v Kamniku
Kamnik - Največjo rast so leta 2000 v občini Kamnik zabeležila podjetja Elektronček, d.o.o., Sitar pneumatik center in Izolacija Zor-man. Največje investicije so beležili Alu Alprem, Gardeno Agro. Meso Kamnik, Aplprem oprema. Največja podjetja po čistem prihodku in številu zaposlenih v občini Kamnik leta 1999 so bili Titan, Svilanit, SGP Graditelj, KIK Kamnik, Meso, Megahit, Calcit, Žurbi team itd., leta 2000 pa Titan, ETA, Svilanit, SGP Graditelj, KIK Kamnik, Meso, Megahit, Calcit itd. Po podatkih o izvozu so bili v občini med izvozniki naslednji po vrstnem redu: Titan, Svilanit, Menina, KIK, Kamnik-Schlenk, Stol ambient, ETA, Stol pisarniški stoli, ETI Norton in Calcit. Med uvozniki pa je bil vrstni red naslednji: ETA, Megahit, Svilanit, Sitar Pneumatic center, Titan itd. A.Z.
sek je določen." Poslovanje SHP je bilo že več let slabo, zaradi stečaja je brez dela ostalo 13 zaposlenih, 5 pa jih je stečajni upravitelj, ki od primopredaje nima stikov z ustanovitelji, obdržal. Slednji želi čimprej končati 'pokop' hranilno-kreditne službe, višina stečajne mase pa bo znana konec oktobra.
Renata Škrjanc, foto: Gorazd Kavčič
Obrtniki imajo kaj pokazati
Tržič - Območna obrtna zbornica Tržič je organizirala v okviru 35. Šuštarske nedelje že 7. razstavo obrti in podjetništva. V kleti paviljona Tržič je od petka do nedelje predstavljalo svoje izdelke 22 razstavljavcev. Poudarek je bil tudi tokrat na čevljarstvu, ob konfekciji pa je bilo videti vse od enostavnih izdelkov iz lesa in kovine do zahtevnih elektronskih sklopov, tiskarske mojstrovine, gostinsko in cvetličarsko ponudbo pa še kaj. Kot je povedal podpredsednik Miran Markič, je ta prireditev le ena od dejavnosti območne zbornice, ki povezuje približno 400 članov. Ukvarjajo se namreč s svetovanjem in pomočjo zlasti novim članom ter reševanjem problemov, ki jih tudi pri njih ne manjka. V sekciji predelovalcev kož imajo 24 članov, ki jih je precej prizadel stečaj podjetja Peko. Ker znajo dobro delati le
to, ne iščejo izhoda drugje, ampak vztrajajo. Po njegovi oceni je težava tudi v tem, daje proizvodnja še vedno veliko manj cenjena od trgovine. Ker so razstave priložnost za sklepanje novih poslov, bi si želeli večjo udeležbo obrtnikov, saj so se doslej tam pojavljala večinoma ista imena. Franci Snedic iz družbe Saxonia - Franke je ugotovil, da izvozni deli za avto in elektro industrijo sicer ne potrebujejo več promocije, vseeno pa je podjetje s 75 zaposlenimi od vsega začetka med razstavljavci. Podpredsednik Obrtne zbornice Slovenije Viktor Barlič je ocenil, da je tržiška razstava dokaz vztrajnosti domačih obrtnikov in podjetnikov, zaradi pestre vsebine pa bi ji kazalo nameniti tudi več prostora. Obenem je priporočil, da bi sodelovali tudi na večjih razstavah drugod po Sloveniji. Stojan Saje
IZBERITE MODRO SVOJO POT
Zavarovalnica Maribor d.d., trdna in zanesljiva vseslovenska zavarovalna družba, ki je vredna zaupanja zavarovancev,
išče nove sodelavce na področju celotne Slovenije:
1. zavarovalne zastopnike za trženje vseh vrst zavarovanj
2. strokovne svetovalce za sklepanje zahtevnejših poslovnih zavarovanj
Če ste podjetni, dinamični, ustvarjalni, komunikativni in pripravljeni sprejeti nove izzive, vas vabimo k sodelovanju.
Pogoji:
K točki 1: K točki 2:
• najmanj srednješolska izobrazba • najmanj srednješolska izobrazba (V. stopnja) (V. stopnja)
• vozniški izpit B-kategorije • najmanj 2 leti delovnih izkušenj na
področju zavarovalništva
• računalniška pismenost
• vozniški izpit B-kategorije
Nudimo vam strokovno usposabljanje, stimulativno plačilo ter možnost napredovanja.
Z izbranimi kandidati bomo delovno razmerje sklenili za nedoločen čas, s poskusno dobo 6 mesecev.
Vljudno prosimo, da svoje vloge, skupaj z dokazili o šolski izobrazbi in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj, pošljete v roku 14 dni od objave na naslov:
ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d., Služba upravljanja s človeškimi viri, s pripisom: prijava na oglas, Cankarjeva 3, 2507 Maribor
Za podrobnejše informacije nas lahko pokličete na telefonsko številko 02/233 22 25
ali 02/233 24 80
O rezultatih izbire bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po opravljenih razgovorih in sprejemu končne odločitve.
Vse poslane vloge bomo obravnavali zaupno.
ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI
GORENJSKI GLAS «16. STRAN
KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si
Torek, 3. septembra 2002
Kmetijske zahteve in odgovori
Na četrtkovem shodu v organizaciji Kmetijsko - gozdarske zbornice Slovenije in Zadružne zveze Slovenije bodo predstavili vladi svoje zahteve na kmetijskem področju. Vlada
je že prejšnji teden odgovorila na vprašanja, postavljena na julijskem shodu.
Kranj - V četrtek, 5. septembra, bo ob 11. uri pred slovenskim parlamentom protestni shod, ki ga organizirata Kmetijsko - gozdarska zbornica Slovenije in Zadružna zveza Slovenije. Na protestu bodo kmetje opozorili na probleme, v katerih so se znašli v procesu vstopanja v Evropsko unijo, in tudi na njihova pričakovanja v prihodnosti.
Kmetje zahtevajo
V Kmetijsko-gozdarski zbornici že dalj časa opozarjajo na probleme, s katerimi se soočajo. Svoje zahteve so združili v več sklopov, zato se jih le na kratko dotaknimo. Na področju veterine se kmetje ne strinjajo s sprejemanjem in izvajanjem predpisov, ki so strožji kot v Evropski uniji, če država ne pokrije višjih stroškov pridelave, ki pri tem nastanejo. Od vlade, ki vodi proces vključevanja v Evropsko unijo tudi zahtevajo, da si izbori tako višino kvot, ki bodo omogočale razvoj slovenskega kmetijstva, in enakopravno obravnavo sedanjih in bodočih članic EU. Kmetje prav tako zahtevajo izenačenje socialne varnosti z delavci v drugih gospodarskih panogah.
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije nadalje zahteva enakopraven položaj zadrug v sistemu državnih spodbud, vračilo zadružnega premoženja in ureditev statusa Hranilno kreditnih služb. Na področju gozdarstva pričakujejo od države, da omogoči izvajanje svetovalne dejavnosti v okviru KGZ Slovenije. Hkrati zahtevajo izvedbo ukrepov za zmanjšanje števila velike divjadi in zveri na obseg, ki ne bo ogrožal kmetijstva in življenja na podeželju.
Kmetje so v svoje zahteve uvrstili tudi sistemsko ureditev odpravljanja posledic škod v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč, pomoč pri vzpostavitvi vzajemne zavarovalnice in zagotovitev investicijskih sredstev za vlaganja v zaščito pridelkov pred naravnimi nesrečami.
Ker je Slovenija pretežno travnata dežela, kmetje nadalje zahtevajo vzdrževanje staleža govedi in drugih prežvekovalcev v višini, ki zagotavlja obdelanost teh površin. Vlada naj zagotovi tudi višjo stopnjo samooskrbe na področju prašičereje. S primerni kmetijsko politiko je potrebno zagotoviti višjo stopnjo samooskrbe tudi pri poljščinah, pravijo v KGZ Slovenije. Zato zahtevajo izenačenje neposrednih plačil s plačili, kot jih imajo države EU in sprejetje zakona, ki bo zagotavljal izplačevanje nadomestil ne glede na kmetijsko politiko EU.
Vlada odgovarja
Slovenska vlada je na zadnji dopisni seji sprejela odgovor na protestno noto Sindikata kmetov Slovenije, ki so jo javno predstavili na julijskem protestnem shodu v Ljubljani. Odgovor na 34 vprašanj je zelo obsežen, zato se dotakni-
OBČINA ŽIROVNICA
Breznica 3 , 4274 Žirovnica
tel.: 04 5809 100, fax: 04 5809 109
e-mail: obcina@zirovnica.si
Na podlagi 8. člena Zakona o volilni kampanji (Uradni list RS št. 62/94 in 17/97) ter 2. člena Odloka o določitvi plakatnih mest in nameščanju plakatov z volilno propagandnimi sporočili (Uradni vest-nik Gorenjske št. 26/02) objavljam
POGOJE ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO UPORABE PLAKATNIH MEST ZA REDNE VOLITVE ŽUPANA IN ČLANOV OBČINSKEGA SVETA V OBČINI ŽIROVNICA
1. Občina Žirovnica ponuja organizatorjem volilne kampanje (v nadaljnjem besedilu: organizatorji) plakatna mesta na obstoječih tablah (3. člen Odloka), ki bodo enakomerno razporejene po celotnem območju občine Žirovnica, brezplačno.
2. Občina Žirovnica bo po potrebi dala organizatorjem na razpolago dodatna plakatna mesta pod določenimi pogoji in proti plačilu (5. člen Odloka).
3. Organizatorji morajo vloge, v katerih navedejo želeno število plakatnih mest, dimenzijo in število plakatov ter zahtevo za dodelitev dodatnih plakatnih mest poslati najkasneje do 9. oktobra 2002 na naslov: Občina Žirovnica, Breznica 3, 4274 Žirovnica, s pripisom "VOLILNA KAMPANJA"
4. Občina Žirovnica bo vloge organizatorjev zbrala in na podlagi načela enakopravnosti določila lokacijo plakatnih mest (4. člen Odloka)
5. Plakatiranje na določenih plakatnih mestih bo omogočeno od dneva pridobitve obvestila dalje.
Franc Pfajfar, inž.gradb. Župan
CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH Stara Loka 31, Škofja Loka
V skladu s 5. členom Kolektivne pogodbe zavoda direktor objavlja prosto delovno mesto
BOLNIČAR
Pogoji:
-III. ali IV. stopnja strokovne izobrazbe zdravstvene smeri -
končana šola za bolničarje - 1 leto delovnih izkušenj
Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas 1 leta z dvomesečnim poskusnim delom.
Poleg navedenih pogojev morajo kandidati obvladati aktivno znanje slovenskega jezika in imeti slovensko državljanstvo.
Kandidati naj potrdila o izpolnjevanju razpisnih pogojev, opis dosedanjih izkušenj in kratek življenjepis pošljejo v roku 8 dni od objave na gornji naslov. Prijav brez ustreznih dokazil ne bomo upoštevati.
mo le nekaterih. Vlada v zadnjem z zakonodajo na področju kmetijstva v celoti ureja in usmerja kmetijsko politiko na podeželju. Tržno cenovni ukrepi kot tudi ukrepi strukturne politike s spreminjajo glede na stanje in smer razvoja kot tudi gospodarstva. Ukrepi na področju podeželja so primerni glede na cilje kmetijske politike v Sloveniji in so v skladu z usmeritvami Evropske unije. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano preko kmetijske politike zaradi ohranjanja podeže-
lja in preprečevanja zaraščanja pospešuje rejo drobnice. S tem ukrepom se večajo možnosti nastajanja konfliktnih situacij zaradi skupnega prostora zveri in drobnice. Ker pa je Slovenija z ratifikacijo bernske konvencije zavezala, da bo zaščitila velike zveri, tu nastopajo težave. Vendar je cilj kmetijskega ministrstva obrniti negativne trende in zmanjšati številčnost populacije velikih zveri. Odstrel medvedov je tako že skoraj realiziran, medtem ko je z volkovi težje, saj so bolj mobilni.
Vendar pa ministrstvo podeljuje določena sredstva za postavitev varovalnih ograd, ki pa jih nekateri odklanjajo.
Za izplačevanje neposrednih plačil je pristojna Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki to počne po predpisani zakonodaji. Izplačila so predvidoma do konca vsakega tekočega leta. V Evropi so delna izplačila do konca tekočega leta, medtem ko je poračun za izplačilo v naslednjem letu (Francija, Italija). Vključevanje kmetov v javna dela je poteka-
lo že v preteklosti, še bolj načrtno in intenzivno pa bo v letih 2003 in 2004 v okviru programov aktivne politike zaposlovanja, saj se pripravljajo programi, ki predstavljajo nekakšno nadgradnjo javnih del. V tem smislu bo vlada podpirala razvoj novih zaposlitev, programe na področju storitvenih dejavnosti, socialnega sektorja, kmetijstva in ostalih področij, ki omogočajo in pospešujejo zaposlovanje žensk.
Simon Šubic
Določena sredstva za Sapard
Vlada Republike Slovenije je na svoji dopisni seji sprejela Odlok o višini sredstev za ukrepe kmetijske strukturne
politike Programa razvoja podeželja 2000-2006 (SAPARD).
Ljubljana - Z odlokom je vlada je v skladu s finančnimi določili programa SAPARD za leto 2000 in 2001 in z letnim sporazumom o financiranju za leto 2000 in 2001 določila sredstva, ki bodo za posamezne ukrepe na razpolago za črpanje iz proračuna na podlagi javnega razpisa programa SAPARD.
Vlada je tako za ukrepe programa SAPARD za leto 2000 in 2001, v letu 2002 namenila 925.685.000 SIT, razlika do skupne slovenske soudeležbe v višini 1.422.712.000 SIT pa se bo črpala iz proračuna 2003.
Na podlagi določil sprejetega Odloka o višini sredstev za ukrepe kmetijske strukturne politike Programa razvoja podeželja 2000 -2006 (SAPARD) in glede na sprejeti proračun za leto 2002 se bodo za izvajanje ukrepov programa SAPARD za leto 2000 in 2001 v letu 2002 koristila sredstva Skupnosti v višini 1.811.917.000 tolarjev, razlika do skupne višine 2.854.303.000 tolarjev pa se bo črpala iz proračuna 2003.
Republika Slovenija je namreč upravičena do podpore Evropskih skupnosti za predpristopne ukrepe za kmetijstvo in razvoj podeželja. V postopku izpolnjevanja zahtev za koriščenje sredstev Skupnosti je Republika Slovenija izpolnila vse pogoje za prenos upravljanja predpristopne pomoči SAPARD na Republiko Slovenijo. Sredstva unije za sofinanciranje izvajanja programa SAPARD se
določijo v letnih sporazumu o financiranju. Tako je bil 5. marca 2001 podpisan in kasneje z uredbo ratificiran letni sporazum o financiranju za leto 2000 med Komisijo Evropskih skupnosti in Vlado Republike Slovenije. 19. marca 2002 pa je bil v Bruslju podpisan letni sporazum o financiranju za leto 2001 med Komisijo Evropskih skupnosti in slovensko vlado, ki ga je junija letos državni zbor sprejel kot Zakon o ratifikaciji letnega sporazuma o financiranju 2001 med Komisijo
Evropskih skupnosti in Vlado RS.
Letna sporazuma za leti 2000 in 2001 poleg višine sredstev, ki jih Skupnost namenja izvedbi ukrepov SAPARD (6.445.460 evrov in 6.576.465 evrov), opredeljujeta tudi rok za koriščenje sredstev za posamezno leto oziroma spremembe predhodnih letnih sporazumov in po potrebi tudi večletnega sporazuma o financiranju. Tako so v sporazumu o financiranju za leto 2001 podaljšali koriščenje sredstev iz letnega sporazuma o financiranju za leto 2000
(do 31. 12. 2003). Za izračun proračunskih sredstev Republike Slovenije, ki predstavljajo slovensko soudeležbo in soudeležbo Evropske Skupnosti pri izvajanju programa SAPARD za leto 2000 in 2001, je bil uporabljen menjalni tečaj Evropske centralne banke na dan, koje bila Evropska Komisija uradno obveščena s strani Republike Slovenije, da so izpolnjeni vsi pogoji za uveljavitev letnega sporazuma o financiranju 2000 in letnega sporazuma o financiranju 2001. Simon šubic
Že 14. sejem v Komendi
Letos ga bodo obogatili tudi predstavitvijo obrti in podjetništva v občini.
Komenda - Trenutno so sicer vse oči na področju kmetijstva in kmetijske mehanizacije ter opreme in dejavnosti na kmetijskem področju pri nas uprte v Gornjo Radgono, kjer sodeluje in razstavlja na Kmetijskem sejmu tudi Alojz Lah oziroma Kmetijski center Lah, eden od pobudnikov in prirediteljev podobnih kmetijskih sejmov v Komendi. Čez dober mesec pa bo podobna kmetijska prireditev, ki je zdaj v -Gornji Radgoni, tudi največja tovrstna sejemska prireditev v zahodni Sloveniji v Komendi.
Od 11. do 13. oktobra bo namreč na komendskem hipodromu že 14. kmetijski in letos že drugič zapored tudi podjetniško-obrtni sejem
OBČINA ŽELEZNIKI
Češnjica 48, p.p. 2 4228 ŽELEZNIKI
tel.: 04/500-00-00, taks: 04/500-00-20
Na podlagi 8. člena zakona o volilni kampanji (Ur.l. RS, št. 62/94 in 17/97) in 39. člena statuta občine Železniki (UVG, št. 6/95, 18/96, 47/96, 36/98, 21/99) objavljam
POGOJE za pridobitev pravice do uporabe plakatnih mest v občini Železniki
1. Občina Železniki zagotavlja organizatorjem volilne kampanje (v nadaljevanju: organizatorji) plakatna mesta za lepljenje in nameščanje plakatov z volilnimi sporočili.
2. Plakatna mesta bodo enakomerno razporejena po celotnem območju občine Železniki.
3. Upravljavec oziroma lastnik plakatnega mesta oz. površine določi višino plačila za plakatiranje na plakatnih mestih. Cena zajema strošek plakatiranja in odstranjevanja plakatov.
4. Organizatorji v vlogi navedejo želeno število plakatnih mest, dimenzijo plakatov in njihovo količino ter priložijo soglasje upravljavca oziroma lastnika zemljišča.
5. Organizatorji morajo vloge poslati najkasneje do 07. 10. 2002 na naslov Občina Železniki, Češnjica 48, 4228 Železniki, s pripisom "volilna kampanja".
6. Občina Železniki bo zbrala vloge organizatorjev in na podlagi načela enakopravnosti za vsakega določila enako število plakatnih mest. Hkrati bo brezplačno zagotovila plakatna mesta za osnovno informiranje volivcev v občini. Morebitna preostala plakatna mesta se bodo razdelila organizatorjem, ki bodo proti plačilu zainteresirani za večje število plakatnih mest.
7. Plakatiranje na določenih mestih bo možno od 10. 10. do 08 11. 2002 do 24.00 ure.
Mihael Prevc, župan občine Železniki Št.: 080-09-5808 Železniki, dne 11. 08. 2000
Čeprav je do prireditve še kar nekaj časa, se v občini, ki bo tudi tokrat pokrovitelj prireditve, ki jo vsako leto organizira Konjeniški klub Komenda s predsednikom in podjetnikom Alojzom Lahom in Kmetijskim centrom Lah na Klancu, že pospešeno pripravljajo nanjo.
"Na kmetijskem področju seveda ne pričakujemo kaj posebnega, saj domačih proizvajalcev kmetijske mehanizacije oziroma traktorjev nimamo. Imamo pa nekaj poznanih izdelovalcev različnih orodij oziroma traktorskih priključkov in dodatkov. Vsi ti in seveda poznana imena na področju proizvodnje mehanizacije in traktorjev bodo jeseni v Komendi na sejmu. Skupaj z ministrstvom za kmetijstvo in pospeševalno službo bomo seveda prvi dan pripravili tudi poseben tako imenovani
izobraževalni in i/popolnjevalni program," je pred odhodom v Gornjo Radgono povedal Alojz Lah s Klanca pri Komendi.
Zanimanje za ta sejem, ki postaja tudi vse pomembnejši v zahodnem delu Slovenije, pa tudi sicer vedno večje. Tako prihodnje leto načrtujejo v okviru sejma tudi državno prvenstvo v oranju.
Že drugič pa se bo letos na sejemski prireditvi oktobra v Komendi predstavilo tudi domače podjetništvo in obrtništvo. Prireditelji pričakujejo, da bo ob sodelovanju občine, turističnega društva in posameznih poznanih podjetnikov tokrat predstavitev nedvomno popestrila sejem in hkrati tudi poudarila značilnosti podjetniške in obrtne infrastrukture v današnji občini Komenda.
Za zdaj kaže, da bo na 14. sejmu v Komendi oktobra okrog 300 razstavljavcev. Andrej Zalar
Ekopraznik in dan odprtih vrat
Kranj - Inštitut za trajnostni razvoj in Združenje ekoloških kmetov osrednje Slovenije v soboto, 7. septembra, v Ljubljani organizirata 1. Ekopraznik. v nedeljo. 8. septembra, pa /druženje ekoloških kmetov osrednje Slovenije še Dan odprtih vrat na slovenskih ekoloških in bio-dinamičnih kmetijah.
Ekopraznik v Ljubljani bo potekal na Pogačarjevem trgu (osrednja tržnica). Hkrati bodo proslavili še 3. obletnico delovanja ljubljanske ekološke tržnice. Ponudba na tržnici bo bogata, saj bo sodelovalo 45 ekoloških in biodinamičnih kmetij i/ Slovenije. Avstrije in Hrvaške. Ekopraznik se začne ob 9. ure in bo trajal do 14. ure.
Dan odprtih vrat bo v nedeljo potekal na 35 ekoloških in biodinamičnih kmetijah (in kmetijah v preusmerjanju), ki bodo za obiskovalce vrata odprla med 10. in 16. uro. V tem času bodo organizirani vodeni ogledi po kmetiji, in sicer ob 10., 12. in 14. uri. Na Gorenjskem si lahko ogledate kmetije Primoža in Polone Krišlja v Holeinažah 27 (Preddvor), Danice Pavlic v Mošnjah 20 (Radovljica), Vide Rozman Habinc v Poljščici pri Podnartu 4 (Podnart) in Franca Zavodnika v Bregu pri Žirovnici 3 (Žirovnica). Vse kmetije se ukvarjajo / /elenjadarstvom. na kmetiji Krišelj še / ovčerejo in izobraževalnimi programi, kmetija Rozman Habinc tudi z ovčerejo in sadjarstvom, kmetija Zavodnik pa še s sadjarstvom. S. Š.
Predavanja o ekološkem kmetovanju
Kranj - Združenje za ekološko kmetovanje Gorenjske vabi na srečanje, ki bo 3. in 4. septembra. V torek, 3. septembra, bo ob 9. uri v sejni sobi KGZ Kranj specialistka /a agrarno ekonomiko Olga Oblak predavala na temo gospodarjenje na ekoloških kmetijah. Ob 17. uri bo v sejni sobi KGZ Škofja Loka (nad trgovino Trata) specialist /a živinorejo Franci Pavlin predaval na temo Sestava krmnega obroka na ekološki kmetiji. V sredo, 4. septembra, pa bo ob 9. uri V sejni sobi IV Katr v Dovjem specialistka /a rastlinsko proizvodnjo Marija Kalan predavala na teme pridelava krme na travinju,
pridelava /it, krompirjeva plesen in kompostiranje. S.
Kuba
Dva "potujoča dolarja" v Castrovi deželi
Zanimivo je, da je kar nekaj Kubancev poznalo Slovenijo, eden je celo pokazal bankovec za 500 tolarjev, drugi pa je povedal, da ima prijatelja Matjaža v Sloveniji. Jugoslavija in Tito pa sta sploh zakon na še vedno socialistični Kubi... "Ko prideš na Kubo, se vrneš v šestdeseta leta. Fordi, kadilaki, stare lade, pa rikše, konji in kočije so edina prevozna sredstva. V vsakem avtomobilu se pelje stlačenih vsaj osem, devet ljudi."
Janez Žezlina iz Struževega in Gorazd Oman iz Stražišča sta letošnje poletje štirinajst dni preživela na Kubi, v deželi, ki jo poosebljajo Fidel Castro, cigare, rajske plaže, strastna dekleta in starinski avtomobili. Zdi se, pravita Gorazd in Janez, kot bi se čas na Kubi ustavil pred več desetletji, morda v šestdesetih letih. A Kuba ostaja Kuba prav zato - in zato je zdaj še pravi čas za obisk te tako drugačne države. Gorazd in Janez se na pot nista podala s pomočjo agencije, temveč povsem v lastni organizaciji. Prj načrtovanju potovanja sta si pomagala z internetom in vodičem Lonelv Planet, na Kubi pa sta najela avto (ki je bil, kot pravita, zelo zelo majhen, tako da sta vanj s težavo stlačila vsak po 190 centimetrov).
Zakaj Kuba
Odločitev je padla samo štirinajst dni prej, pravita Janez in Gorazd, prvi že, drugi pa skoraj že diplomirani ekonomist. "Delava po deset, dvanajst ur na dan, trenutno sva brez deklet in rekla sva si: ne bova poletja preživela z vikendi v Dalmaciji," pripovedujeta fanta. '"Kubo sem imel že nekaj let v mislih, nekaj kolegov je že bilo tam in so mi pripovedovali, da se da loviti tudi ribe. Ker je moj hobi športni ribolov, je bil eden od ciljev loviti ribe, pa da se uleževa na kakšno rajsko plažo in si malo odpočijeva, hkrati pa da malo raziskujeva deželo. Zato nisva šla v hotel all-inclusive, kot večina turistov na Kubi," pravi Gorazd. "Rekla sva: greva nekam stran od Evrope, nekam drugam, malo odštekano. Pa tudi zato, ker bo Kuba samo tako dolgo Kuba, dokler bo vladal Fidel," dodaja Janez. Prek interneta sta uspela najti poceni letalske vozovnice iz Munchna do Varadera, ki so vsakega stale 500 evrov. Ker bi bile avgusta cene kart še enkrat višje, sta za dan odhoda izbrala 27. julij. Prek interneta sta rezervirala tudi rent-a-car, izbrala sta sicer džip, a na koncu sta dobila zelo zelo majhen hvundai, v katerega sta se komaj stlačila. Tudi cena najema je bila precej visoka, 850 ameriških dolarjev za 14-dnevni najem.
In potem sta zadnji dan imela pol ure časa, da spakirata, kajti oba sta še delala (Gorazd dela v oglaševalski agenciji Avanta, Ja-
izgledajo temačne in zelo zelo nevarne, a v resnici je veliko policistov in turisti so varni. Domačini so nadvse prijazni, a kljub temu so Gorazda razočarali, kajti na turiste gledajo kot na "walking dol-lars" - na potujoče dolarje. Kar niti ne preseneča, če vemo, da je povprečna plača od sedem do deset dolarjev na mesec. Turisti tako lahko močno obogatijo družinski proračun, zato si domačini zelo prizadevajo, da bi tujce zvabili k sebi ali jim napravili vsaj kakšno uslugo. Za dolarje, seveda. Tudi cene na Kubi so za turiste bistveno višje kot za domačine. Slednji
Fordi, kadilaki, stare lade, rikše, konji in kočije so edina prevozna sredstva.
Janez
gare, kijih domačinke menda zvijajo kar na vročih stegnih... Najbolj znane znamke so. kot pravita fanta, Cohiba, Romeo&Juliet, Monte Christo... Škatla s 25 cigarami stane od 30 do 70 dolarjev, kar je bistveno ceneje kot pri nas, kjer je treba odšteti kar 400 ameriških dolarjev za škatlo. Tudi tipičnih kubanskih koktajlov - mo-jito in cuba libre - se sobesednika nista branila, prav tako ne domačega ruma, navdušila pa ju je tudi kulinarika. Tako se je na njunem kubanskem jedilniku znašel ja-
Nekdaj čudovite zgradbe v prestolnici propadajo.
plačujejo v pesosih, en dolarje 25 pesosov, medtem ko cene za turiste pretvorijo v dolarje in en pesos je kar en dolar. Tako je štirinajst-
Podobe Kubancev re, cigare
cigare, ciga-
Rajske plaže...
nez pa v podjetju Socius v Ljubljani), nato pa...
Vrnitev v 60-ta
Nato pa... /najdi se sam. Ko se dva slovenska turista v najetem avtomobilu utrujena pripeljeta i/ Varadera v prestolnico Havano, imata pač kar nekaj težav. Najprej zalo, ker na Kubi ni nobenih obcestnih tabel. In potem zato, ker nimajo javne razsvetljave. Še dodatno se stvari zapletejo, ker slovenska turista na letalu pozabita "phrase-book", knjižico s španskimi izrazi, ki omogoča vsaj osnovno komunikacijo. A Jane/ in Gorazd Sta se nekako znašla in kasneje na vsakem križišču raje usiavila in vedno vprašala doma-nnr /a pravo smer. Zanimivo je, pravita, da je kar nekaj Kubancev
poznalo Slovenijo, eden jima je celo pokazal bankovec za 500 to-
larjev, drugi pa je povedal, da ima prijatelja Matjaža v Sloveniji. Jugoslavija in Tito pa sta sploh zakon na še vedno socialistični Kubi... "Ko prideš na Kubo, se vrneš v šestdeseta leta. Fordi, kadilaki, stare lade, pa rikše, konji in kočije so edina prevozna sredstva. V vsakem avtomobilu se pelje stlačenih vsaj osem, devet ljudi," opisuje Gorazd. Janez dodaja, da javnega prevoza na Kubi ni, namesto avtobusov vozijo tovornjaki, ki potnike naložijo na prikolico, kjer stojijo ves čas vožnje. Tako daje bil najeti mini avtomobil v resnici pravo razkošje... Precej žalosten je tudi pogled na nekdaj čudovite zgradbe v prestolnici, ki pa žalostno propadajo. Razveseljujoče pa je, da so se lotili starega dela Havane, ki je pod zaščito Unesca.
Rajske plaže, rajske ribe
Iz prestolnice sta se Janez in Gorazd odpeljala raziskovat deželo, njun glavni cilj pa je bila oba-
la, kjer naj bi se potapljala in lovila ribe. V spremstvu domačina Reubena sta tako našla rajsko plažo Cayo Lucija, ki je povsem izpolnila njune želje. Morje je polno pisanih rib, ki so za nameček vse užitne. Tako so v samo treh urah s podvodno puško ujeli kar 33 rib in pet jastogov! Ribe so takoj na plaži tudi spekli in kot pravita, so bile "fenomenalne". "Ta-
Triurni ulov: 33 rib in 5 jastogov.
kih še nisem jedel, pa pojem ogromno rib," pravi Gorazd. Tri dni sta nato preživela na še eni rajski plaži Maria La Gorda, v luksuzu turističnega naselja, kjer sta prav tako lovila ribe, tokrat večje. Sliši se neverjetno, a ko je Janez iz morja vlekel neko večjo ribo, jo je v hipu polovico odgriznil morski pes!
Od jastoga do cigar
Janez in Gorazd sta si na Kubi privoščila vse tisto, kar je značilno za to deželo. Najprej seveda ci-
Čudovite Kubanke
stog, želva, krokodil, žabe, velike kot piščanec, pa raki in ribe. A kot pravita, so to poslastice za turiste, medtem ko domačini jedo veliko bolj skromno. Imajo veliko rib, vedno je na mizi riž in zelenjava, posebna omaka iz fižola ter sadje.
Potujoči dolarji
Kuba je, kot pravita Gorazd in Janez, varna država. Ulice sicer
dnevno potepanje po Kubi Janeza in Gorazda vsakega stalo okrog 400 tisoč tolarjev - letalska vozovnica, prenočišča, prevozi in hrana, pa seveda koktajli, nakupila pa sta tudi nekaj cigar.
Podobnosti s Slovenijo
In končni vtis o Kubi? Tisto, kar pritegne, je pokrajina, ribolov, drugačnost, pravita fanta. Kot bi časovni stroj obrnil nazaj. Vleče pa tudi dejstvo, da je Kuba tako različna od Slovenije. "Ni ene podobnosti. Namesto dreves so palme. Voda ima 33 stopinj, pri nas morda 22," pravi Gorazd. Poleg tega je Kuba varna, ima bogato zgodovino, nenazadnje pa tudi čudovita dekleta... Po drugi strani pa se je, kot pravita, treba pripraviti na kulturni in socialni šok, na revščino, ki evropskega popotnika lahko psihično zelo utrudi. Vsekakor pa obisk Kube oba priporočata. Vsaj dokler je na oblasti Castro, bo Kuba ostala Kuba. Potem pa bo bržkone postala le še ena zamerikanizirana država, polna all-inclusive turistov.
Urša Peternel, foto: Gorazd Oman
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
do
ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. tel: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87
Trst 12.9.; Madžarske toplice 14.9. do17.9.2002; Gardaland 28.9; Lenti 14.9.; Peljašac - morje od 23.9. do 30.9; Medžugorje od
6.9. do 8.9.;
Zdravilne točke ob Bukovniškem jezeru - izvir Sv. Vida 15.9.;
Prevoz: možnost plačila na čeke._
METEOR, CERKLJE Stara cesta 1 4207 Cerklje
Nakupovalni izlet v Lenti 14.9. in 5.10.;
nočni Gardaland 7.9.;
tel.: 04/25 28 300, 041/660 658
AVTO ŠOLA
A, B, C, E, H
PREDAVANJA IZ TEORIJE VSAK PONEDELJEK OB 9. IN 18. URI.
Kategorija: C in E (tovorno vozilo s prikolico) na sodobnem tovornem vozilu mercedes 814. Informacije: 04/20-21-222 Kranj, Stritarjeva 5 in 041/ 541 501.
KONKURENČNE CENE IN MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA
Prešernovo gledališče Kranj
Glavni trg 6, Kranj tel.: 202 26 81
ABONMAJSKA PONUDBA SEZONE 2002/2003 Na sporedu bodo tri predstave Prešernovega gledališča: Jorge Accame: BENETKE, komedija, režija Omar Viale, Harold Pin-ter: ZABAVA ZA ROJSTNI DAN, kriminalka, režija Vito Taufer, Rokgre: BLOK, komedija, režija Matjaž Latin in dve predstavi gostujočih gledališč, Zoran Hočevar: 'M TE UBU, (PDG Nova Gorica), črna komedija režija Matjaž Latin, Martin McDonagh: SAMOTNI ZAHOD (Gledališče Koper), črna komedija, režija Boris Cavazza OTROŠKA PREDSTAVA
Janez Vencelj: ZGODBA O JANKU IN METKI, režija Lojze Domajnko
Vpis za stare abonente od četrtka, 5., do srede, 11. septembra.
Zamenjava abonmaja v četrtek, 12. septembra.
Vpis za nove abonente od sobote, 14., do četrtka, 19. septembra.
Vpisovanje abonmaja bo potekalo v gledališki avli vsak dan od 10. do
12. ure in od 16. do 18. ure (ob sobotah samo dopoldan).
Tel.: 04/2022681
GLASOV KAŽIPOT
Prireditve
24. Juriš na Vršič
Kranjska Gora - Turistično društvo Kranjska Gora in Športno društvo Novice Extreme prirejata v soboto, 7. septembra, rekreativno tekmovanje za kolesarje s cestnimi in gorskimi kolesi, že 24. Juriš na Vršič. Proga je dolga 12 km, s 24 serpentinami, z 801 m višinske razlike, zahtevnost vršiškega vzpona pa je 8- do 18-odstotna. Tekmovalci (moški in ženske) tekmujejo v 13 kategorijah. Start za vse pa bo ob 10. uri pri stari bencinski črpalki pod smučišči v Kranjski Gori. Cesta za vse obiskovalce bo v času prireditve (10. do 11. ure) zaprta zaves promet, parkiranje za osebna vozila bo urejeno pod vrhom prelaza. Razglasitev rezultatov bo potekala v prireditvenem šotoru za hotelom Prisank v Kranjski Gori, predvidoma ob 14. uri.
2. Langusovi dnevi 2002
Kamna Gorica - KS Kamna Gorica vabi krajanke in krajane, da se udeležijo prireditev, ki bodo potekale od petka, 6., do nedelje, 8. septembra, ki bodo na različnih prizoriščih v Kamni Gorici v okviru drugega krajevenga praznika, posvečenega spominu na slikarja Matevža Langusa. V petek, 6. septembra, ob 11. uri bodo predstavniki Kamne Gorice položili venec na grob slikarja na ljubljanskem Navju. Od 15. ure dalje bodo potekale igre brez meja (športne igre, prikaz gasilsih veščin in nuđenja prve pomoči). Ob 18. uri bo slovesna otvoritev ceste na Gabelo. Slavnostna govornika bosta župan občine Radovljica Janko S. Stušek in predsednik Sveta KS Kamna Gorica Jože Skalar. V soboto, 7. septembra, od 10 ure dalje bo nadaljevanje športnih iger in podelitev priznanj. Od 10. do 15. ure pa bo 2. slikarska kolonija. Zbor udeležencev bo Pod lipo, kjer boste dobili material in navodila za delo. Pridružili se vam bodo domači slikarji, ustvarjali pa boste na temo voda in vse, kar je v Kamni Gorici povezano z njo. Ob 18. uri bo otvoritev razstave del s slikarske kolonije v avli in dvorani Doma krajanov, ki bo na ogled do 15. septembra. Sledila bo proslava krajevnega praznika v dvorani Doma krajanov (kulturni program in podelitev priznanj Sveta KS Kamna Gorica). Po proslavi bo na športnem igrišču družabno srečanje krajanov in gostov; igral bo ansambel Ouatro band. V nedeljo, 9. septebra, ob 17. uri bo koncert v župnijski cerkvi sv. Trojice v Kamni Gorici: Jasna Požegar Mulej - harfa, Selma Sitar - harfa, Anja Knap - flavta, menorica Pavla Uršič Kunej ter Milko Bizjak - orgle.
Sejem rabljenih učbenikov
Ljubljana - Mogenas ter Zavod Mladim pripravljata, jutri, v sredo, 4. septembra, velik sejem rabljenih učbenikov za osnovne in srednje šole v Ljubljanskem BTC-ju, med 9. in 20. uro. Osrednji prostor dogajanja je Aleja mladih, ki se nahaja med Halo A in novim City Parkom. Sejem je namenjen vsem tistim, ki želijo prodati svoje stare učbenike in nakupiti druge za novo šolsko leto. Vstop za kupce in prodajalce je prost! Velika večja, prireditev pa bo v BTC CITY-u 9. oktobra. "Veliko ljubljansko brucovanje 2002" se bo prav tako začelo s sejmom rabljenih fakultetnih učbenikov, nato pa bo sledil koncert z znanimi slovenskimi skupinami in bogatim spremljevalnim programom.
Prireditve v Kranjski Gori
Kranjska Gora - Do 8. septembra bo potekalo kuhanje oglja pri koči v Krnici. V soboto, 7. septembra, bo ob 10. uri start 24. Juriša na Vršič. Start bo pri stari bencinski črpalki pod smučišči. V Zgornji Radovni bo ob 14. uri pričetek prireditve Pod Psnakovo lipo. V nedeljo, 8. septembra, bo 23. Srečanje na Trome-ji. 29. septembra, med 13. in 19. uro bo pred trgovino Pr' Katr na Dovjem potekal Mihelov semenj.
Prireditve v Tržiču
Tržič - Danes, v torek, 3. septembra, pb 17. uri, bo v restavraciji Raj potekal odprti turnir v šahu, ki ga organizira Šahovsko društvo Jedro Tržič. V četrtek, 5. septembra, ob 17. uri bo v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja - na otroškem oddelku ura pravljic. Ob 20. uri pa bo pravtako v knjižnici prvo jesensko srečanje skupine za samopomoč. V petek, 6. septembra, ob 16.30 uri bo otvoritev razstave keramičnih figur narodnih noš na Slovenskem avtorice Ladine Kor-bar, in sicer v Domu Petra Uzarja v Bistrici pri Tržiču. V soboto, 7. septembra, ob 10. ure dalje bo potekal VI. Hrastov memorial -gorski preizkus starodobnikov.
Veseli dnevi v Žirovnici 2002
Žirovnica - Trim tim Žirovnica in Konjeniški klub Stol vabi na Vesele dneve v Žirovnici 2002, ki bodo med 6 in 8 septembrom. V petek, 6. septembra, ob 20. uri bo nastop domače predskupine Anabolika, sledil pa bo koncert skupine Mambo Kings. Vstopnine ni. V soboto, 7. septembra, se bo ob 17. uri začel program za otroke (Spidi in Gogi). Ob 18. uri bo na sporedu kulturni program (g. Mužan Rado - zabavna igra), sledila bo veselica z ansamblom Štajerskih 7. V nedeljo, 8. septembra, od 13. ure dalje bo prikaz starih običajev in tekmovanje v zabavnih igrah (igre županov in svetnikov, vlečenje vrvi, zabavna igra). Program bo povezoval Klemen Košir. Od 16. ure dalje
bo veselica z ansamblom Vita in gostjo Natalijo Verboten. V soboto in nedeljo bo bogat srečelov - glavna nagrada je konj.
Prireditve na Bledu
Bled - V četrtek, 5. septembra, bo v Trgovskem centru Bled, ob 17. uri koncert pevskih zborov iz Slovenije in Nemčije. V okviru Mednarodnega poletnega hokejskega turnirja bo v Športni dvorani, ob 17. uri tekma med HDD Olimpija in Slovenija U 20, ob 20. uri pa med HC Acroni Jesenice in HK Bled. V petek, 6. septembra, ob 17. uri bo na hokejskem turnirju prva tekma med HC Acroni Jesenice in KHL Medveščak. Ob 20. uri pa druga tekma med HDD Olimpija in VSV Villach. V soboto, 7. septembra, bo v Zdraviliškem parku, od 10. ure dalje sejem domače in umetnosten obrti. V Veliki Zaki bo ob 14. ure dalje Vikendo-va regata popularnih. V Športni dvorani bo ob 17. uri hokejska tekma VSV Villach - Slovenija U20; ob 20. uri pa HK Bled - KHL Medveščak. V nedeljo, 8. septembra, bo v Zdraviliškem parku, od 10. ure dalje sejem domače in umetnostne obrti. V okviru mednarodnega hokejskega turnirja bodo v Športni dvorani tri tekme, in sicer ob 14., ob 17. in 20. uri.
Prireditve v Kranju
Kranj - V četrtek, 5. septembra, ob 17. uri bo na otroškem igrišču GIBI GIB potekala likovna delavnica, ki jo bo vodil Zmago Puhar. Ob 18. uri bodo v gostilni Stari Mayr potekali pogovori o starem Kranju - Studio GTV v živo; ob 20. uri pa bo nastop Moškega pevskega zbora Kokrčan. Na Slovenskem trgu bo ob 20. uri koncert Zorana Predina in Soddiha.
Družinski pohod
Kranj - TD Kokrica vabi v soboto, 7. avgusta na družinski pohod. Odšli boste na Bistriško planino. Zbor udeležencev bo ob 13.30 uri na parkirišču pred trgovino Živila na Kokrici in se od tam odpeljali do Brezij pri Tržiču. Hoje bo za 2 uri v eno smer. Priporočajo pohodne palice in primerno obutev. V primeru slabega vremena izlet odpade.
Brana - 2252 m
Javornik - Kroška Bela - PD Ja-
vornik - Koroška Bela organizira izlet v nedeljo, 8. septembra, z izhodiščem v Kamniški Bistrici. Odhod bo ob 6. uri izpred Turista na Slovenskem Javorniku. Prevoz je organiziran. Obvezne prijave do petka, 6. septembra, po tel.: 040/298-645, Janez Ciuha.
Rekreativni pohod
Preddvor - DU Preddvor vabi svoje člane in druge na rekreativni po-
hod, ki bo v četrtek, 12. septembra, z odhodom ob 9. uri pod "češnjami" v Tupaličah ali ob 9.30 uri na križišču na Možjanci, od tam naprej pa peš na Štefanjo goro.
Pohod na Grintovec
Žirovnica - Planinsko društvo Žirovnica vabi člane v soboto, 7. septembra, na planinski pohod na Grintovec - 2558 m. Odhod bo ob 6. uri s parkirišča Elektro z osebnimi avtomobili do Kokre (kmetija Suhadolnik). Prijave sprejema Drago Kajdiž, tel.: 58-01-469 ali 031/535-799, do četrtka, 5. septembra.
Na Triglav
Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi na planinski izlet na Triglav, ki bo v soboto, 7., in v nedeljo, 8. septembra. Tura je primerna za vse planince z dobro kondicijo, priporočajo pa uporabo čelade. Prijave v sredo in četrtek od 18. do 19.30 ure po tel.: 531-55-44.
Na planinski pohod z DU Škofja Loka
Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka - Planinska sekcija vabi vse ljubitelje hribov v četrtek, 5. septembra, na planinski izlet. Smer pohoda: Škofja Loka -Planica (avtobusni prevoz) - Tamar
- Sleme - Vršič - Škofja Loka (avtobusni prevoz). Za manj vzdržlive: Planica - Tamar in nazaj, nato z avtobusom na Vršič. Zbirno mesto bo ob 6.45 na sejmišču v bivši vojašnici. Odhod avtobusa ob 7. uri. Hoje bo za 5 ur. V primeru slabega vremena se izlet preloži za en teden. Udeležence prosijo, da se zaradi organiziranega avtobusnega prevoza prijavijo najkasneje do jutri, 4. septembra, v društvu, tel.: 51-20-664 ali 51-85-204, Nežka.
Po poti slovenskih velikanov
Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vam tokrat ponuja nekoliko drugačen izlet, in sicer po poti slovenskih velikanov - Gorenjska. Izlet bo v sredo, 18. septembra. Vabijo pa predvsem tiste ljubitelje, ki želijo spoznati naše kulturne zgodovinske spomenike -rojstne hiše pisateljev in pesnikov ter se seznaniti z njihovim leposlovjem. Obiskali boste Begunje, Rodine, Doslovce, Žirovnico, Radovljico in Kropo. Vpisovanje bo od 6. septembra dalje proti takojšnjemu plačilu v društveni pisarni.
Planinski izlet na Lisco
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj prireja 14. septembra izlet na Lisco, kjer bo srečanje slovenskih planincev. Odhod z vlakom bo ob 5.50 uri iz železniške postaje v Kranju. Priporočajo lahko planinsko opremo, vremenu primerno ter pohodne palice. Informativna pr?jayp in dodatne informacije: Milena Pavlin, Iskra ISD, tel.: 207-67-03 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva.
Potočka zijalka - Olševa
Kranj - Društvo upokojencev Kranj
- pohodniška in planinska sekcija organizira izlet do Potočke zijalke in na vrhova Olševe. Z izrednim avtobusom se boste odpeljali izpred hotela Creina, v četrtek, 12. septembra, ob 7. uri. Dodatne informacije in prijave v društveni pisarni.
Kopalni izlet v Moravče
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na enodnevni kopalni izlet v Terme 3000, ki bo 11. septembra. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave z obveznim vplačilom sprejemajo v društveni pisarni do zasedbe mest v avtobusu.
Metlika z okolico
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane v Belo krajino, ki bo 10. septembra z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred hotela Creina. Dodatne informacije in prijave v pisarni društva na Tomšičevi 4.
Na Veliki Draški vrh
Žabnica - Bitnje - Sekcija za po-hodnišfvo pri Društvu upokojen-
cev Zabnica - Bitnje organizira planinski izlet na Veliki Draški vrh -2243 m. Izlet bo 11. septembra, odhod posebnega avtobusa pa bo ob 6.30 uri iz avtobusne postaje v Svetem Duhu in bo ustavljal na vseh postajališčih Dorfarje, Žabnica, Sp., Sred. in Zgornje Bitnje do Globusa v Kranju. Planinski vodniki priporočajo opremo za visokogorje. Prijave za izlet z obveznim vplačilom sprejemajo po tel.: 231-22-88 do zasedbe mest v manjšem avtobusu.
Obvestila ^
Dojenje
Škofja Loka - Mednarodna zveza za dojenje LLL vabi na srečanje, ki bo danes, v torek, 3. septembra, ob 16.30 uri v prostorih Gasilske zveze Škofja Loka na Trati. Tema srečanja bo Dojenje je zdrava odločitev. Vabljene bodoče, doječe in druge matere ter očetje, dobrodošli tudi dojenčki in malčki. Informacije: 510-8001, Irena.
Iif-Mifi'j-MD
Slike iz peska
Naklo - Vita center iz Nakla vas vabi na otvoritev in ogled slikarske razstave Stanke Golob iz Grahovega ob Bači. Otvoritev bo v petek, 6. septembra, ob 18. uri v prostorih novega Vita centra, Pivka 23/a, Naklo. Razstava bo odprta vsak dan med 15. in 22. uro ali po dogovoru po tel.: 2519-560 ali 041/653-426.
Fotografije Tine Doki
Kranj - Jutri, v sredo, 4. septembra, ob 16.30 uri bo v Galeriji Dom plan otvoritev razstave fotografij Tine Doki.
Miro Zupančič razstavlja
Škofja Loka - V četrtek, 5. septembra, ob 19. uri ste vabljeni na
odprtje likovne razstave Mira Zupančiča. Razstava bo na ogled do 15. septembra.
Razstava Dragice Toplišek
Kranj - Jutri, v sredo, 4. septembra, ob 20. uri vas vabijo v Cafe galerijo Pungert, čisto na koncu starega dela mesta Kranja, na otvoritev razstave del (poslikani objekti v mešani tehniki) avtorice Dragice Toplišek. Ob otvoritvi bo na klaviature zaigrala Stanka Kuhar. Razstava bo na ogled do 2. oktobra.
Minilo je stoletje...
Železniki - Letos mineva 100 let, ko so zadnjič talili železovo rudo v plavžu v Železnikih. Da se spomnite tega dogodka ste vabljeni, da se jim pridružite v petek, 6. septembra, ob 19. uri v Galeriji muzeja v Železnikih, kjer bo uvodna prireditev s kulturnim programom in odprtje fotografske razstave in razstave skulptur ter ob 20. uri v Kulturnem domu v Železnikih, kjer bo predstavitev knjige Doba železarstva v Železnikih in projekcija diapozitivov.
Fotografije Irene Kučine
Jesenice - Gornjesavski muzej Jesenice vas vabi na otvoritev spominske razstave fotografinje Irene Kučine, ki bo v četrtek, 5. septembra, ob 20. uri, v 1. nadstropju Kosove graščine, Titova 64, Jesenice. Avtorico bo predstavil dokumentalist in organizator
Gornjesavskega muzeja Jesenice Tone Konobelj. Otvoritev bodo popestrili s kulturnim programom.
Razstava likovnih del
Jesenice - Razstavni salon Dolik Jesenice vas vabi v petek, 6. septembra, ob 18. uri na odpiranje in ogled razstave likovnih del Petre Smolej in Handija Behiča. Razstavo bodo odprli s krajšim koncertom instrumentalnega kvarteta Dom na Jeraše. Razstava bo na ogled do vključno 25. septembra vsak dan, razen sobot popoldan, nedelj in praznikov, od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
Slike Jane Vizjak
Jesenice - Gornjesavski muzej Jesenice vabi na otvoritev slik akademske slikarke Jane Vizjak, ki bo v četrtek, 5. septembra, ob 18. uri, v razstavnih prostorih Kosove graščine, Titova 64, Jesenice. Avtorico bo predstavila kustosinja MGLC iz Ljubljane Jana Mlakar. V kulturnem programu bosta nastopila flavtiska Neja Mlakar in violončelist Samo Dervišič.
Orkester pod snegom
Ljubljana - Galerija Lek iz Ljubljane vas vabi na odprtje razstave slik Nikolaja Mašukova z naslovom Orkester pod snegom. Slovesno odprtje bo v četrtek, 5. septembra, ob 19. uri v Galeriji Lek na Verovškovi 57 v Ljubljani.
Razstava Nore De Saint Picman
Kranj - Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije - OE Kranj vabi na odprtje razstave Nore De Saint Picman "Ime rože - Poljub svetlobe - Poletni sprehod", ki bo jutri, v sredo, 4. septembra, ob 19. uri v zavodskem razstavišču Tomšičeva 7, Kranj. Razstava bo odprta do 9. oktobra, odprl pa jo bo Mohor Bogataj, župan Mestne občine Kranj.
Neskončnost do neba
Medvode - Knjižnica Medvode -Na Sotočju vas vabi danes, v torek, 3. septembra, ob 19.30 uri, da se jim pridružite na predavanju ob diapozitivih Andreje Rustja. Naslov predavanje je Neskončnost do neba -Med eskimi in severnimi jeleni.
Voda - njen spomin in vloga za življenje
Škofja Loka - Društvo Narava Škofja Loka vabi na predavanje Janka Jamska, dipl. ing. elekt., Voda - njen spomin in vloga za življenje, ki bo v petek, 6. septembra, ob 18. uri, v Gasilskem domu na Trati pri Škofji Loki. Predavanje bo potekalo ob spremljavi diapozitivov kristalov vode in odprti diskusiji.
Kako ohraniti ljubeč odnos med partnerjema?
Ljubljana - Zavod za izobraževanje, raziskovanje in svetovanje Kranj vabi na predavanje, ki bo v četrtek, 5. septembra, ob 19. uri v prostorih Občine Bežigrad v Ljubljani, Linhartova c. 13. Predavala bo Jette Simon, dipl. psih., terapevtka in učiteljica Imago zakonske terapije.
Beivi
Krami    98.3 MHz
Glasbene Jelje. 04 231 BO SO SMS   .031 383 383 Marketing 041 713 072
«Mn m r ■ ■ , Iranu 6 4000 Ki«
Sreda, 4. septembra Četrtek, 5. septembra
GOSITLNA
RESTAVRACIJA "Pri Jožovcu" Begunje i
oiipmu Avsenik Gregor s p
'        blasbeni program, uglasbeni večer z "GAŠPERJI" H»nHiim*ra/ečep zimzelenih melodij s plesnim orkestrom "BID BAIMG" iz Radovljice in gostjo večera' NUSO DEREIMDA ob PO uri (3EB3BI! fcnlasbeni večer s hišnim ansamblom
"JOŽOVC"
Začetek ostalih glasbenih prireditev ob 19. uri.
Informacije in rezervacije na tel.: 04/5333*402
Torek, 3. septembra 2002
AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, N AVTI K A / matjaz.gregoric@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 19. STRAN
Test: Citroen Xsara Break 1.6 Exclusive in Xsara Picasso 1.8 Exclusive
Merjenje uporabne vrednosti
Odločitve pri nakupu avtomobila so običajno težke, za marsikoga predstavljajo pravo nočno moro. Kupci z neizdelanimi predstavami in z neizrazitimi željami imajo nedvomno največ težav, čeprav imajo na voljo točno določeno vsoto denarja in kljub temu, da se njihovo izbiranje osredotoča zgolj na eno znamko avtomobila.
Pri Francoskem Citroenu dilemo pri odločanju lahko povzročita vsaj dva avtomobila, na primer kombijevska različica xsare s hišno oznako break in enoprostorska različica picasso, ki se ponaša z odkupljenim imenom znanega španskega slikarja. Na dlani je, da
sta oba avtomobila pisna na kožo predvsem družinski uporabi, oba premoreta solidno odmerjen prostor za potnike in pri obeh gre v zadek kar veliko prtljage. Ampak vendar sta si navidezno podobna in tudi precej različna. Xsara break tako kot petvratna
kombilimuzinska in trivratna ku-pejevska različica ni več rosno mladih let, še vedno pa je dovolj zanimiva alternativa nemškim in tudi "domačim" francoskim tekmecem. In da bi šel avtomobil v korak s časom, so mu pred dvema letoma nekoliko naličili zunanjost
Xsara break ni več v rosno mladih letih, osvežitvene poteze pa so skupaj z opremo exclusive poskrbele, da avtomobil še ni izgubil stika s tekmeci.
Xsara picasso po mnenju mnogih velja za enega najlepših kompaktnih enoprostorcev, zanimivi zunanji podobi pa dodaja še prostorsko prilagodljivo notranjost.
" in jo s tem prilagodili novim hiš-
TEHNICNI PODATKI njm oblikovnim značilnostim. Na
Vozilo: kombilimuzina, 5 vrat, 5 sedežev (enoprostorsko 5 vrat, 5 sedežev) novo obdelan nos ima preobliko-Mere: d. 4.370, š. 1,705, v. 1,420 (d. 4,275, š. 1,750, v. 1635) m   Vana žarometa in motorni pokrov,
Medosna razdalja: .......................2,540 (2,760) m
Prostornina prtljažnika: ...............515/1510 (550/1970) I
Motor: ..........................štirivaljni, bencinski, 16V
gibna prostornina: .......................1587 (1749) cem
moč:   . . .81 kW/110 KM pri 5750 (86 kvV/117 KM pri 5500) v/min
navor: .............147 Nm pri 4000 (160 Nm pri 4000) v/min
najvišja hitrost: ..........................196 (190) km/h
pospešek od 0 do 100 km/h: ..................11,2 (12,2) s
poraba EU norm.: .......5,5/6,9/9,3 (6,0/7,7/10,7) 1/100 km
maloprodajna cena: ..............3.285.000 (3.815.000) SIT
zastopnik: ........................Citroen Slovenija, Koper
XSARA BREAK 1.6
g prostorsko izdaten prtljažnik, potniško udobje, energičen motor
■prileten videz armaturne plošče, ceneni plastični materiali, nenatančna izdelava
XSARA PICASSO 1.8
privlačna zunanjost, prostorska prilagodljivost, nakupovalni voziček
tudi v notranjosti. Armaturni plošči, ki ima v različici exclusive obloge z vzorcem lesa, se pravzaprav najbolj poznajo leta, nekaj zamer gre tudi na račun preveč cenenih plastičnih delov in premalo natančne izdelave. V tolažbo je bogata serijska oprema, ki pri tej "ekskluzivni" izvedbi poleg vseh elektrificiranih pripomočkov, daljinsko upravljive osrednje ključavnice in popolnih varnostnih  elementov vsebuje
merjajo z umetniškim delom, zato tudi ni čudno, da so si za svojo stvaritev sposodili ime slovitega španskega slikarja, ki je v svojem opusu zapustil tudi kakšno podobo primerno zalitega ženskega te-
stekla. Takšna rešitev vsem ni všeč, vendar jo pri Citroenu opravičujejo s tem, da na številke in grafikone vidijo vsi potniki. Tudi pri xsari picasso bi bilo mogoče pričakovati bolj kakovostno pla-
Kombijevski prtljažnik je iz osnovnih 515 litrov izdatno povečljiv.
Veliko prostora in za posladek še zložljiv nakupovalni voziček.
0
poraba goriva, notranje kljuke vrat, nenatančna izdelava, preglednost nazaj
medtem ko se na maski hladilnika blešči večji Citroenov znak. Zadaj je sprememb precej manj, na bokih skoraj nič, komaj opazne so
Pri BMVV-ju so razvili nov volanski sistem ActiveSteering
Boljši občutek in večja varnost
Nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše, je vodilo, ki se ga pri razvoju zvesto držijo avtomobilski proizvajalci. Pri bavarskem BMVV-ju bodo v naslednji generaciji svojih avtomobilov predstavili nov revolucionarno zasnovani volanski sistem imenovan ActiveSteering. Z njegovo pomočjo bodo vozniki deležni boljših povratnih informacij s ceste, kar bo zagotavljalo več užitkov in prispevalo k večji varnosti.
Nov volanski sistem bo vozniku v pomoč tako pri hitri vožnji po avtocesti kol ludi na ovinkastih in manj gladkih podeželskih cestah in pri parkiranja. BMVV-jevi razvojni strokovnjaki so se odločili za običajen mehanski volanski drog namesto tako imenovanega
sistema "steer-by-wire", pri katerem ni več nobene mehanične povezave med volanom in kolesi. Za takšno rešitev so se odločili zaradi zanesljivosti delovanja tudi v primerih, ko pomožni elektronski sistemi deloma ali povsem odpovedo. Poleg tega pa vozniki na vo-
lanskem obroču bolje čutijo stik koles se cesto, kar jih prepričuje o zanesljivi vožnji.
Nov aktivni volanski sistem ima poleg volanskega droga še majhen planetarni menjalnik, ki je vdelan v razcep v drogu. Njegove zobnike poganja elektromotor, se neprestano odziva na informacije tipal na kolesih, temu ustrezno pa povečuje ali zmanjšuje zavijalni kot prednjih koles. Sistem deluje usklajeno z volanskim servoojačevalnikoin in s tem zagotavlja najbolj optimalno odzivanje na povratne informacije s cestišča ter v skladu z voznikovimi pričakovanji.
Pri nižjih in srednje visokih hitrostih aktivni volanski sistem prispeva k okretnosti avtomobila, medtem, ko pri višjih hitrostih, na primer med vožnjo po avtocesti volan postane občutno bolj neposreden. Aktivni volanski sistem tudi popravlja voznikove napake, ki jih stori z neželenimi premiki volanskega obroča, to pa pri vozniku še dodatno utrjuje občutek vozne stabilnosti avtomobila. Ac-tiveStering je učinkovit tudi na mokrih ali spolzkih cestnih podlagah, EatO se elektronika za nadzor stabilnosti (BMVV-jev DSC- Dy-namic Stability Control) vključi samo v zares nujnih primerih.
M.G., loto: BMVV
tudi klimatsko napravo. Udobje je na pričakovani ravni, kar pomeni, da je xsarino podvozje dovolj dobro uravnotežena mešanica zanesljivosti lege na cesti in dokaj mehkobno naravnanega vzmetenja. Tudi 1,6-litrski bencinski motor s 16 ventili in 110 konjskimi močmi je za ta avtomobil kar primerna izbira, saj se rad postavi s svojo energičnostjo, medtem ko je pri porabi goriva srednje zahteven, saj za 100 kilometrov poti v povprečju potrebuje dobrih 9 litrov bencina. Eden glavnih adutov kombijevske xsare pa seveda ostaja velik prtljažnik, ki se z osnovnih 515 litrov s pomočjo podiranja sedežne klopi še dodatno poveča.
Xsara picasso je po mnenju mnogih eden najbolj uporabnih in predvsem estetsko zelo dovršenih kompaktnih enoprostorcev. Pri Citroenu jajčasto karoserijo pri-
lesa. To pa je tudi vse kar imata Citroen in Picasso skupnega, vse drugo je podrejeno uporabnikom oziroma uporabnosti po meri družinskih prevozov. Xsara picasso namreč poleg očesu prijetnih karoserij skih linij ponuja predvsem veliko notranjega prostora, ki ga je mogoče prilagajati v skladu z uveljavljeno enoprostorsko filozofijo. Pri Citroenu niso odkrivali tople vode, zato je v potniški kabini pet sedežev, trije ločeni v zadnji vrsti so posamično zložljivi ali popolnoma odstranljivi. skladno s premiki pa se povečuje ali zmanjšuje tudi prtljažni prostor, ki ga je pri vseh postavljenih sedežih kar 550 litrov. Na hrbtiščih prednjih sedežev sta zložljivi "letalski mizici", ki lahko služita tudi otoški igri in v prtljažniku je še "posladek" v obliki zložljivega nakupovalnega vozička, s katerim je mogoče iz trgovine ali tržnice pripeljati 18 kilogramov potrebščin. Voznikov delovni prostor je zasnovan v duhu sodobnosti, zato klasično instrumentno ploščo nadomeščajo digitalni prikazovalniki pod sredino vetrobranskega
stiko, veliki umetnik pa bi se skoraj zagotovo razjokal nad oblikovno nedomiselnostjo notranjih kljuk na vratih. Z najmočnejšim bencinskim motorjem, ki je 1,8-litrski bencinski štirivaljnik je ta kompaktni enoprostorec precej poskočen, žal pa veselje ob tem nekoliko zvodeni zaradi precejšnje bencinske žeje, ki se v povprečju lahko povzpne tudi na 10,8 litra na 100 kilometrov. Vzmetenje je nekoliko trše, kot je navada pri avtomobilih te znamke, vendar velika kolesa vseeno zagotavljajo dovolj udobja, prav tako je avtomobil dovolj suveren med vožnjo skozi ovinke. Oprema z oznako exclusive pomeni vrsto dodatkov, od samodejne klimatske naprave do okrasnih elementov, med njimi aluminijastih platišč.
Xsara break in xsara picasso torej svojo podobnost nakazujeta predvsem z uporabno prostornostjo, v posameznih podrobnosti pa sta še vedno avtomobila za vsak svojo ciljno publiko, ki pa ima v določenih pogledih stične točke. Odločitev torej niti najmanj ni lahka. Matjaž Gregorič
Rabljena vozila
Na našem pokritem centru na Laborah v Kranju vas čaka največja izbira rabljenih vozil vseh znamk in letnikov (več kot 80 vozil).
Znamka in tip Letnik-barva Cena v SIT
Renault Clio 1,2 RN 1993rdeča 450.000,00
Lada Niva 1,7 1995 bela 450.000,00
Daewoo Nexia 1,5 gtx sv,cz,es 1995 met.siva 460.000,00
Fiat Punto 55 s 1995 srebrna 699.000,00
Kia Sephia 1,5 Is sv,cz,es,2x air 1998 zelena 860.000,00
Daevvoo Nubira 1,6 sv,cz,es,2xair 1998 bela 980.000,00
Renault Clio 1,4 conf. sv,cz,es 1997 rdeča 980.000,00
VW Polo 1,6 classic, sv,2x air 1996 zelena 1.160.000,00
VW Passat 2,0 gl abs,sv,el.paket 1995 črna 1.180.000,00
Rover 214 si sv,cz,es 1997 met. siva 1.230.000,00
Renault Šafrane 2.0 sv,cz,es,air 1993 zelena 890.000,00
VWGolf 1,4 sv,cz,es,2xair 1997 bela 1.260.000,00
RENAULT
www.alpetour-remont.si Za vozila z garancijo vam jamčimo:
♦ BREZPLAČEN PREIZKUS
♦ 45 TOČK KONTROLE NA VOZILU
♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH
♦ POMOČ NA CESTI, VLEKO ALI POPRAVILO
♦ 3 MESEČNO TEHNIČNO GARANCIJO
LEGENDA: (J VOZILI) Z GARANCIJO -K KLIMA
- SV SERV0 VOLAN
' / I l:\TKAI\lI/AKLKKANJI K KADI!) ■ KS KI.KKTK llVIti STEKEL
- AIR AIRUAG
Vse za vaš avto na enem mestu:
KRANJ
SI.RVISNO 1'RODAJNI CENTER KRANJ. LJUBLJANSKA 22
Centrala: 04/20 15 240
♦ Prodaja vozil Renault
♦ Vzdrževanje vozil
♦ Najem vozil
♦ Vleka vozil
♦ Zavarovanje in registracija vozil
♦ Odkup in prodaja rabljenih vozil
♦ Tehnični pregledi osebnih, tovornih in priklopnih vozil
m 0 9 €1   w :
AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NAVTIKA / matjaz.gregonc@g-glas.si
Novi Renaultovi oblikovalski in tehnološki študiji
Break'up za športnike, Ellypse za prihodnost
Čas v avtomobilski industriji teče hitro in snovalci novih modelov morajo skrbeti, da so v njih vgrajene sveže ideje in nova tehnološka dognanja. Pri francoskem Renaultu, ki se ima za enega najbolj inovativnih avtomobilskih proizvajalcev so za letošnjo jesen pripravili dve študiji: rekreacijsko naravnani kangoo break'up in optimistično razpoloženi ellvpse.
Domišljija tistih, ki so si izmislili priljubljene križance med osebnimi avtomobili in lahkimi do-stavniki, ne pozna meja. Kangoo break'up, ki ga je Renault pokazal na pravkar minuli razstavi vo-
streho, zadnje steklo pa je mogoče s pritiskom na gumb tudi odpreti. Sedeži so oblečeni v temno moder flis, ki ga je mogoče zlahka očistiti z gobo, sicer pa med opremo sodi tudi navigacijski sis-
loških inovacij, nakazuje možnosti harmoničnega sožitja med vozilom in njegovim ter človeškim okoljem. Na to še posebej opozarja mehko zaobljena, vendar izrazita karoserija brez najmanjšega
zil s štirikolesnim pogonom v Val d'Iseru, je sicer samo konceptni avtomobil, vendar s tem še ni rečeno, da ne bo postal polnopravni član kangoojeve družine. Namenjen je vsem, ki s seboj vlačijo gorska kolesa, smuči, jadralne deske, padala in drugo športno opremo. Osnova je sposojena pri kan-gooju s štirikolesnim pogonom in 1,6-litrskim bencinskim motorjem s 16 ventili, ki razvije 110 konjskih moči. Za lažje premagovanje manj zahtevnih brezpotij so mu nataknili 17-palčna platišča, že na daleč pa je break'up razpoznaven po dvobarvni karoseriji. Zadaj ima avtomobil 106 litrov prostora, dve kolesi sta spodaj vpeti v dno vozila, zgoraj pa zataknjeni v rob zadnjega stekla, ki ločuje potniško kabino in tovorni prostor. Seveda pa je tam mogoče prevažati tudi kakšen drugačen tovor, ki ga varujejo dvojna krilna vrata; slednja se lahko odpirajo navzven ali tudi v notranjost tovornega prostora.
Potniška kabina je zaradi velikih steklenih površin zelo svetla, saj ima break'up veliko panoramsko
tem carminat. Ellypse je Renaul-tova oblikovalsko tehnološka študija, ki bo prvič na ogled na bližnjem avtomobilskem salonu v Parizu. Avtomobil, ki je poln tehno-
sledu agresivnosti. Sicer pa je ellvpse 3,9 metra dolga petvratna limuzina oblikovana v skladu z novo identiteto znamke Renault, ki jo najbolj poudarjajo oblike ža-
rometov in maske hladilnika. El-lvpsova notranjost je izrazito mi-nimalistična, kar naj bi potnikom zagotavljalo prijetno in sproščujo-če počutje. Dolga prozorna streha je razvlečena po vsej dolžini, zato je potniška kabina izredno svetla, obris armaturne plošče se oblikovno nadaljuje v nežno valovitih tleh, v katera so vpeti sedeži, njihove prevleke pa so odete v pomirjujoče barve mimoze.
Hkrati je ellvpse tudi prava zakladnica tehničnih inovacij. Gumbi na zložljivi sredinski konzoli so namenjeni upravljanju vseh glavnih naprav, kot so radijski sistem, satelitska navigacija, klimatska
naprava in podobno, na zaslonu pa se vozniku prikazujejo tudi navodila o vzdrževanju, "osebna izkaznica" avtomobila, osebni imenik in podobno.
Pogonu je namenjen najsodobnejši 1,2-litrski turbodizelski motor s 16 ventili, ki razvije 72 kilovatov (98 KM) in največji navor kar 200 Nm. Ponaša se z dognanim sistemom visokotlačnega brizga goriva po skupnem vodu s tlakom 2000 barov, kar je bistveno več kot pri zdajšnjih generacijah podobnih motorjev. Prenos moči opravlja robotiziran samodejni menjalnik, ki v odvisnosti od vožnje optimizira porabo gori-
va. Sorazmerno lahek (980 kilogramski) avtomobil bi tako po predvidevanjih za 100 kilometrov poti potreboval le 3,2 litra plinskega olja, občutno pa bi se zmanjšale tudi količine škodljivih emisij v izpuhu. Ellvpse ima 42-voltno električno napeljavo, ki je potrebna zaradi povečanega števila porabnikov, saj so nekatere hidravlične naprave nadomeščene z električnimi.
Pri Renaultu študijo ellvpse postavljajo kot utelešenje politike trajnega razvoja in skrbi za snovanje prijaznih avtomobilov prihodnosti.
Matjaž Gregorič
Audi A4 Cabriolet z zmogljivim šestvaljnim turbodizlom
Prvič turbodizelski V6 in zgoraj brez
Ker so zmogljivi in varčni turbodizelski motorji vse bolj priljubljeni v različnih avtomobilskih kategorijah, ni čudno, da poganjajo tudi štirikolesnike s takšno ali drugačno zložljivo streho. Audijev kabrioletski A4 pa je sploh prvi in zaenkrat edini z vgrajenim šestvaljnim turbodizlom, ki prav nič ne
zaostaja za podobnimi bencinskimi motorji.
Audi je svoje pionirstvo pri tur-bodizelskih motorjih pokazal že večkrat, saj je bil tudi stari audi 80 cabriolet prvi, ki so mu sploh vgradili takšen motor, takrat 1,9-litrski turbodizelski štirivaljnik. Njegov pred nedavnim novi naslednik A4 cabriolet pa ima pod motornim pokrovom 2,5-litrski šestvaljni turbodizel, ki razvije 120 kilovatov (163 KM) in 310 Nm navora v območju od 1400 do
servis avtogitni
Daniela Klemene, t.p.
Ivana Hribarja 7, CERKLJE Tel.: 04/25 21 512, fax: 04/252 79 70
• optična nastavitev
• vulkanizerstvo
• centriranje
• popravilo in prodaja vseh avtogum
3600 vrtljajev. Iskrivost tega motorja se izkazuje v voznih zmogljivostih: do hitrosti 100 kilometrov na uro avtomobil potrebuje le 9,9 sekunde, pri najvišji hitrosti pa se kazalec na merilniku ustavi pri številki 226, kadar se moč na kolesa prenaša s šeststopenjskim ročnim in pri 217 v kombinaciji s samodejnim brezstopenjskim multitronic menjalnikom. Nenazadnje se motor izkazuje tudi z gospodarnostjo, saj iz 70-litrske posode za gorivo po tovarniških obljubah v povprečju steče le 7,2
litra plinskega olja na 100 kilometrov. To prevedeno pomeni, da je z enim polnjenjem mogoče prevoziti skoraj 1000 kilometrov. Zasluge za dobre vozne lastnosti ima tudi aluminijasto podvozje s štiri-vodilno sprednjo premo in s tra-pezastimi vodili na zadnji.
Športni avtomobili zgoraj brez in motorji, ki za svoje delo potrebujejo nafto, torej niso nič več nenavadni. Audi A4 cabriolet 2,5 V6 TDI bo na cestah že prihodnji mesec.
M.G., foto: Audi
Citroenovi HDi motorji - Vaš štirikratni prihranek
Zmanjšana emisija izpušnih plinov
Dodatni prihranek pri nakupu       XSARA 2.0 HDi:
Precej manjša poraba goriva       Prihranek do 630.000 tolarjev
Cenejše gorivo
C5 2.0 HDi:
Prihranek do 230.000 tolarjev
Triumph bo predstavil novinca Speed Four
Več valjev za manj veselja?
Triumphov najuspešnejši motocikel speed triple bo dobil mlajšega brata s 598-kubičnim štirivaljnikom. Ime mu bo speed four in bo predstavljen sredi meseca na salonu motociklov v Munchnu.
PICASSO
PICASSO 2.0 HDi: Prihranek do 400.000 tolarjev
BERLINGO 2.0 HDi: Prihranek do 410.000 tolarjev
Avtohiša Kranj
Pot za Krajem 38, 4000,
Kranj - Labore, tel.: 04/201 59 50
I Al, d.d . Vodovodna 93. Ljubliaiia. p e Kranj
Najbolj značilen in tudi najbolj izstopajoč Triumphov motocikel speed triple že dolga leta žanje uspehe pri kupcih. Na marsikaterem trgu je to najbolje prodajan Triumphov dvokolesnik, za kar gre zahvala predvsem agresivni obliki prednjega dela z dvojnim okroglim žarometom in "hudobnemu" videzu v celoti. Poleg tega se odlikuje Be / odličnimi voznimi lastnostmi, kijih pogojuje tudi 955-kubični tri-valjnik v modelu speed triple. Odločitev za dostopnejši speed four, ki bo imel podobno privlačen videz, je bila torej na dlani, le veliko vaša so v Triumphu potrebovali od ideje tlo izvedbe. Zdaj ho kmalu prišel tudi med slovenske kupce. Speed four poganja 598-kubični štirivalj (lik z ()S konjskimi močmi iz mode
la TT600. Ta vsekakor zagotavlja manj vesel|a kot trivaljnik v modelu speed triple. Bo pa zato cena okoli 20 odstotkov nižja od tiste pri večjem bratu. Tudi tehnično speed four temelji na športniku TT600, od katerega je pobral vzmetenje, zavore in še kaj. Hkrati pa naj bi bil novinec osnova tudi za prihajajočo davtono 600, ki prav tako med mo-toeiklisti uživa velik ugled. Če bo z novim speed fourom kaj manj veselja kot s speed triploin, torej le ugibamo. Motocikla imata namreč podobno moč (speed triple razvije 110 konjskih moči), a navora je v majhnem šeststotakii precej manj kot v skoraj litrskem trivaljniku. Protiutež je nižja cena.
Miloš Milač, foto: Triumph
MALI OGLASI
«201-42-47 »201-42-48 «201-42-49 fax:201-42-13
APARTMA -PRIKOLICE
VRSAR - v mesecu septembru ODDAM APARTMA za 4-5 oseb. C 040/840-290
11575
APARATI STROJI
UGODNO Kmetijska mehanizacija-traktorji, kosilnice, motokultivatorji Muta, motorne kose in žage Dolmar, gume Barum, Tigar, cepilci drv, akumulatorji, rezervni deli, rabljena kmet. mehanizacija-Servis kmetijske mehanizacije, « 04/533-1009, UGODNO motorna kolesa in skuterji APRIUA, HUSG-VARNA, KTM, PIAGGIO-rezervni deli, oprema za motorje in motoriste. Servis v garanciji in izven. NOVO pri nas KOLO s pomožnim motorjem TOMOS FLEXER 25 za starejše in TOMOS SUPER TOMI za mladoletnike. Za omenjena tipa ni obvezna čelada, vozniško dovoljenje in registrcija. MOTOCENTER, 'B 04/533-1516 SERVIS KMETIJSKE MEHANIZACIJE IN MOTORNIH VOZIL, Jože Lan-gus.s.p., Ljubno 29, 031/309-753 n386
Prodam ROTACIJSKO KOSILNICO, šir. 165 cm, na 2 diska. Cena po dogovoru. T! 514-62-31 11542
ROTACIJSKO KOSILNICO 180-200 cm v okvari, kupim, S 041/503-776_11552
Prodam MLIN za sadje. "B 5725-612
ROTACIJSKO KOSILNICO SIP 205 cm, obnovljeno, prodam. B 041/503-776 11554
PRALNI STROJ Gorenje star 10 let, prodam, tt 041/878-494 nsee
SI LOKOM BAJN SK 40 (za lažji traktor) in kravo simentalko z mlekom, prodam. "B 518-26-43 11592
Poceni prodam CIRKULAR za razrez hlodovine, dolžine 12 m. Tt 5132-622 11605
Prodam BALIRKO za suhe, štirioglate bale. Cena po dogovoru. Tt 041/608-740 iteio
GR. MATERIAL
Poceni prodam STREŠNO OPEKO. "B 041/523-782_9922_
Prodam BAKRENI DIMNIK - petelina. Tt 041/753-463 11441
MARMORNE ELEKTRIČNE RADIATORJE ugodno prodajamo in montiramo. EL-TERM, Sarajevska ul. 5 a, Maribor, 02/480-11-17, 041/639-146 11563
GARAŽE
KRANJ - PLANINA kupimo več garaž za znane stranke! Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - prodamo več garažnih boksov po ugodni ceni, K3 KERN d.o.o., tel.04 202 13 53, 202 15 66
HISE KUPIMO
Kupimo starejšo HIŠO, lahko je potrebna manjše adaptacije, na relaciji Šk. Loka - Lesce. Tt 040/831-251 10364
HIŠE PRODAMO
BLED - stanovanjska hiša, v celoti adaptirana, 120 m2 stan. površine, parcela 511 m2, prijetna lokacija, klas. ogrevanje, prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21_
CERKLJE - stanovanjska hiša, pomožno dvostanovanjska, cca 220 m2, parcela 654 m2, novogradnja, lepa lokacija ob robu gozda, vredna ogleda, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
PREDDVOR - okolica, stanovanjska hiša, pomožno dvostanovanjska, mirno okolje, cca 160m2, parcela 1328 m2, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
ZALOG PRI LJUBLJANI - vrstna hiša, enodružinska, cca 65m2, parcela 129m2, vzdrževana, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
VIŽMARJE PRI LJUBLJANI - enodružinska hiša, klet in pritličje, cca 9o m2, v kleti izdelana samostojna gars. cca 21 m2, pare. 296 m2, 2 garaži, možen najem dodatnega zemljišča cca 400 m2, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
Kranj: prodamo kvalitetno dvodružinsko hišo, mirno okolje, 68 mio FRAST- nepremičnine 041/ 626 581 04/ 234 40 80
CERKLJE: prodamo novo hišo 12x 9m, urejena okolica, 43 mio FRAST-nepremič-nine 04/234 40 80,041/ 734 198
Kranj-smer Preddvor: prodamo hišo v 3.grad. fazi, parcela 487 m2, cena 23 mio FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041/ 626 581
Kranj-prodamo več hiš višjega cenovnega razreda. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198
OREHEK, v IV. gradbeni fazi prodamo pritlično/enodružinsko hišo, stara 2 leti, 400 m2 zemljišča, CK- plin, inštalacije za vse priključke,prevzem možen takoj. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - BLIŽINA ZDRAVSTVENEGA DOMA, prodamo delno obnovljeno starejšo vilo, na parceli 753 m2, CK na olje, tel., prevzem in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
NAKLO - nedokončana stan.hiša vel. 12 x 15 m, parcela 1.646 m2, cena = 58,8 mio SIT, možen nakup tudi parcele 1.000 m2 s hišo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
CERKLJE, okolica - 3 leta stara stan. hiša 12,4 x 9,5 m2, 3 etaže, velika pokrita terasa, lep razgled, cena = 46,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Stražišče - prodamo stanovanje v 1. nadstropju hiše cca 80 m2, CK v hiši, parcela 1/2 od 480 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
RADOVLJICA - poslovno-stanovanjsko hišo ob glavni cesti, parcela 650 m2, primerno za neživilsko dejavnost. K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
NEPREMIČNINE REAL ESTATE
SVET NEPREMIČNINE d.o.o., LjubljANA Enota Kranj
Na/okjiva ulicA 12, Kranj
Ttl.: O4/281T0O0 Fax.: 04/202-6459
[MAil: iNfo(« SVI I-Rl .si hrip://www.svFT'RF.si
DVOSOBNA STANOVANJA
PLANINA; 57 m2, dvosobno, nadstropje 2/4. PS00786JN
PLANINA; 55 m2, 2,5-sobno. dobra prostorska razporeditev PS00834JN
PLANINA II; 82 m2, 2,5 sobno, nadstropje 2/7, dva balkona. PS00842MA
PLANINA III; 62 m2, dvosobno, nadstropje 7/7. velik balkon, razgled PS00668MA
KRANJ; 52 m2, dvosobno, 2. nadstropje. CK nao)je.PS00882JN
VODOVODNI STOLP, 55 m2, dvosobno, nadstropje 4/4, CK. PSO0839JN
TRŽIČ - Deteljica; 61 m2, dvosobno, obnovljeno, delno opremljeno, nadstropje 1/4. PS00820MA
TRI IN VEC SOBNA STANOVANJA
PLANINA I; 89 m2, 2+2 sobno, nadstropje 4/7, dvigalo, lep razgled, adaptirana kopalnica. PSO0870JN
VODOVODNI STOLP; 63 m2, trisobno, potrebno obnove, nadstropje 4/4, plin do vrat. PS00792MA
VODOVOONI STOLP; 74 m2, trisobno, nadstropie 3/4. adaptirano, CK-plin. PS00782JN
KRANJ - center; 135 m2, obnovljeno trisobno, prltlič-ie obnošene meščanske hiše, CK. PS00865MA
NAKLO; 67,25 m2, obnovljeno, trisobno t bivalna kuhinja, p/1, CK, pnmerno za invalide, možna menjava ^a manjše stanovanje. PS00715MA
TRŽIČ - Deteljica; 75 m2, tnsobno, nadstropje 1/5, CK.PS00871JN
KRANJ, 600 m2, luksuzna, poslovnc-stanovanjska, dvojna garaža, klet in pritličje primerna za poel. deiavnosl. parcela 515 m2. PH00844MA
KRANJ - Klanec; 112 m2 stanovanjske površine, dvojček, parcela 414 m2, odlična lokacija. PH00801TJ
ORLHEK; 180 m2, nova, sodobno grajena, sončna. 440 m? parcele PH00702MA
STRUŽEVO; 220 m2, 3 leta, atrijska tlonsa 15 x 6m ♦ 6 x 7m. 600 m2 parcele, CK-dje. PH00705MA
ŠKOFJA LOKA ■ okolica; 170 m2, enodružinska, primerna za 4-člansko družino, parcela 522 m2. PH00746JN
ŽIRI; 180 m2, dvojček, tri etaže, potreben temeljite obnove, možnost ureditve treh stanovanj. PH00793MA
GOLNIK; 465 m2, tri stanovanja v hiši, parcela 800 m2, možen dokup poslovnih prostorov za turistično -gostinsko dejavnost. PH00851MA
ZG. BELA; 160 m2. enodružinska, na parceli 800 m2. ob zelenem pasu. PH00857JN
BAŠEU; 150 m2, idilična vikend lokacija, lahko dvostanovanjska, 2000 m2 parcele, opremljena po dogovoru, vseljiva takoj, oddamo OH00797MA
BAŠEU; 180 m2, 26 let, vrsokopritlična, vikend lokacija, razgled, sončna parcela 545 m2, PH00873MA
HOTEMAŽE; 300 m2, novejša, enodružinska, luksuzno opremljena, 685 m2 parcele. PH00856JN
BLED, 340 m2. prestižna novejša vila, sodobna arhitektura, parcela 2.500 m2, čudovita lega PH00841MA
BLED - Koritno; 326 m2, dvostanovanjska. čudovito urejena zunanjost in notranjost, razgled, 877 m2 parcele.PH00872MA
POČITNIŠKI OBJEKTI
GOLNIK - Svarje; 111 m2, 10 let, zidan bivalni vikend, kvalitetno grajen, vsi prikliučki, velika terasa z razgledom, 500 m2 sončne parcele. PV00880MA
KRVAVEC - Kriška planina; 31 m2, apartma v depandansi, lasten parkirni prostor, PVO0822MA
ZAZIDLJIVE PARCELE
ŠENČUR - ind. cona; 1900 m2, parcela, namenjena za posl. objekt tlorisa 16 x 40m. gr. dovoljenje, možna takojšnja gradnja. PZ00881MA
BRITOF; 486 m2, zazidljiva, ravna, pravokotne oblike, sončna. PZ00770MA
MOŽJANCA; 484 m2, sončna, naselje vikendov, rahlo v hnbu. razgled. PZ00823MA
LJUBNO - Praprose, 2984 m2, stavbno zemljišče, mirna lokacija v vasi.PZ00674JN
POSLOVNI PROSTORI
STRUŽEVO; pisarne in proizvodno skladiščno dvorano, skupaj 170 m2,, ugodno oddamo. OP00879TJ
NA PLANINI kupimo urejeno enosobno stanovanje v nižjem nadstropju, z balkonom in CK Cena: 10 mio SIT.
V bližini BREZU: nova hiša vel. 10 x 11 m, klet, pritličje in mansarda, parcela 500 m2, prodamo K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
TRŽIČ: kmečka hiša z gospodarskim poslopjem prodamo za 22,4 mio SIT, poleg tega še 4 ha travnikov in njiv in 18 ha gozda, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Pri DUPLJAH - v bližini obnovljeno hišo, delno podkleteno, pritličje in mansarda, parcela 1.200 m2, že bila gostinska dejavnost, cena = 43,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Visoko - parcela 2.300 m2 za nadomestna gradnja hiše, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
BREG pri Drulovki - prodam STAREJŠO HIŠO s parcelo za nadomestno gradnjo. Tt 041/647-257 11416
HIŠE NAJAMEMO
NA RELACIJI KRANJ - LJUBLJANA v mirni okolici, najamemo neopremljeno enodružinsko hišo z najmanj tremi spalnicami, garažo, tel. linijo in enostavnim dostopom do avtoceste, za poslovneža iz tujine. Najem s 1. oktobrom ali 1. novembrom letos, za obdobje najmanj 3 let. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
HIŠE KUPIMO
KRANJ - OŽJA OKOLICA kupimo novejšo dvodružinsko hišo z velikim vrtom, za znano stranko. Cena do 55 mio SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
IZOBRAŽEVANJE
Prodam KNJIGE za Ekonomsko gimnazijo od 1-4 letnika. Tt 204-15-07 11557
NEMŠČINA - KAKOVOSTNI TEČAJI ZA VSE STOPNJE (TUDI ZA FIRME), INDIVIDUALNE URE, INSTRUKCIJE, PREVAJANJE, LEKTORIRANJE, KONVERZACIJA Z NATI-VE SPEAKERJEM. ŠVICARSKA ŠOLA KRANJ, Pot v Bitnje 16, Tt 23-12-520 nsee
Kupim knjigo Otrok od rojstva do šole, avtorice Penelope Leach. Tel.: 041 /362 583
POSESTI PRODAMO
KUPIM
ODKUPUJEMO SMREKOVO HLODOVINO in CELULOZNI LES. Les prevzamemo tudi na panju. BRAZDA,d.o.o., Poljšica pri Podnartu 6, Tt 530-65-55, 041/680-925
Kupim ROTACIJSKO KOSILNICO 165 cm. ■B 2521-739 115*6
Kupim 2 BIKCA simentalca, do 10 dni stara ter enoosno PRIKOLICO za traktor. Tt 031/378-946 11590
Kupim PAJEK 4 vretena 4 m širine, TROSI-LEC gnoja, rotacijsko kosilnico 165 cm. Tt 5181-415 11603
SMLEDNIK - okolica, lepa, ravna, sončna parcela, končna, 1305 m2, zazidalni načrt, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
MAVČIČE - okolica, parcela pravokotne oblike, 1200 m2, stroška spremembe namembnosti ni, lok. dov. v postopku, ugodno prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
Prodam PARCELO za vikend v Poljanski dolini. "B 040/231-419 noes
Prodam ravno, zazidljivo parcelo 1767 m2, v Zg. Bitnjah ob glavni cesti, voda, elektrika na parceli, izredna lokacija. Tt 041/404-960, 2572-092 1,112
BLED-BODEŠČE prodam STANOV.GOSO-DARSKO POSLOPJE v III. gr. fazi, z 18500 m2 travnikov in njiv ter 17000 m2 mešanega gozda. Tt 041/225-489 11574
PARCELO za nadomestno gradnjo pri Drulovki, prodamo. "B 041/647-257 11598
MEDVODE - Zbiljski gaj, samostojna hiša 450 m2, 2200 m2 parcele, novogradnja, nadstandardna, prodamo. OFFICE nepremičnine d.o.o. Ljubljana, 040 276 494; 01 2561000.
ŽIRI-okolica, kmetija, hiša 80 m2 in 12 ha posestva, izredno lepa lega, prodamo. OFFICE nepremičnine d.o.o. Ljubljana, 040 276 494; 01 2561000.
GORENJA VAS-Okolica, bivalen vikend, 75 m2, parcela 450 m2, delno obnovljen, prodamo. OFFICE nepremičnine d.o.o. Ljubljana, 040 276 494;01 2561000.
Kranj - zazidljiva parcela 5.000 m2 za poslovno dejavnost, komunalno opremljena, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Tupaliče: zazidljivo parcelo 2.000 m2 ob glavni cesti, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Medno: zazidljiva parcela 878 m2 z lokacijsko dokumentacijo za poslovni objekt ob glavni cesti, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Gozd Martuljek - parcelo 2000 m2 ob glavni cesti prodamo po ugodni ceni, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Prodam BRUNARICO. 041/626 581.
ZEMLJIŠČA PRODAMO
ŠENČUR - INDUSTRIJSKA CONA prodamo cca. 1900 m2 komunalno urejenega zemljišča, z izdanim gradbenim dovoljenjem za izgradnjo poslovnega objekta, cena 200.000,00 EUR. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
MOTORNA KOLESA     POSLOVNI STIKI
Prodam TOMOS SPRINT I. 99, kot nov, s čelado. "B 031/433-921 11572
OTR. OPREMA
Ugodno prodam OHRANJEN OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK. "B 040/389-518 11613
OSTALO
Prodam cca 4 m3, dobre zemlje. "B 031/799-624 11555
Prodam starejši KOZOLEC (dvojnik), 4 okna, 10x7 m, hrastovi strebri in povezje. Tt 07/30-49-793,041/217-550 11573
PRIDELKI
ZELJE za ribanje, večje količine, na njivi, prodam, Tt 041/729-030 11427
Sočna JABOLKA gala in elstar že lahko dobite pri MARKUTI, v Čadovljah 3 pri Golniku. "B 256-00-48 115,«
Prodam domače, očiščene PIŠČANCE z dostavo na dom. "B 041/741-516 11541
Ugodno prodam sortne HRUŠKE in SLIVE, primerno za glavanje. "B 040/291-902
Prodam krmilni KROMPIR. Šmartno 10,
252-10-87_ii556
Prodam DOMAČE ŽGANJE. B 231-23-98
Na Pecarjevi kmetiji smo pričeli z obiranjem in prodajo JABOLK sorte gala in elstar. Tt 031/504-658, Šolar, Sp. Dobrava 1 A, Kropa 11570
Prodam KROMPIR za ozimnico po 50 SIT/kg. Tt 5802-735_11595
Prodam VIUAMOVKE in RAČKE, Tt 533-88-25 11597
Prodam krmilno korenje, čebulo, zelje, vse pridelano brez kemije Tt 252-12-13 11604
PODARIM
Podarimo TIGRASTO MUCO, staro eno leto, sterilizarno, prijaznim ljudem, ki jo imajo možnost imeti tako na prostem kot v stanovanju. "B 031/364-408 11359
ODDAM en mesece in pol stare KUŽKE mešančke, dobrim ljudem. "B 031/808-218
11442
Podarim čistokrvne MLADIČE pasme KO-KERŠPANJEL, črne barve, izredno lepi. Tt 041/259-844 11817
Oddam 7 tednov staro, zelo prijazno PSIČ-KO mešanko, podobno KOKER ŠPANJELU. Tt 031/67-40-57 nseo
Dobrim ljudem ljubiteljem živali PODARIM 2 ljubki PSIČKI, manjše rasti, ena črna, ena rjava. B 031/375-267_iieoo
Podarim 4 mlade MUCKE. II 59-55-061
11612
KRANJ - KOKRICA
novogradnja, IV. gr. faza, prodam tel.: 040 413 281
POSOJILNICA GORFIN d.o.o., Kranjska
c. 4, Radovljica - HITRA POSOJILA do 150 000 SIT. "B 040/633-903, 04/531-56-64 int. 284 11356
RAZNO PRODAM
STOP! Nudimo uspešno pomoč pri zasvojenosti z drogo. Posredujemo vse inf. o Ibo-gainu. "B 041/761-728_mre
Prodam suha BUKOVA DRVA. "B 041/356-140 11568
Prodam brezova DRVA 3 m3 ter mašana in kostanjeva, možna dostava. "B 5181-086
11569
Prodam 5 m DRV - mešana. "B 041/841-897 11579
POSLOVNE PROSTORE PRODAMO
KRANJ - trgovski lokal v sklopu trgovin na frekventni lokaciji, 36 m2 in 10 m2 uporabnega zun. prostora, prodamo, Mike & Co.
d. o.o., 20-26-172, 236-49-21
KRANJSKA GORA, v pritličju, poslovne stavbe ŠPC, prodamo poslovni prostor, v podaljšani III. gradbeni fazi, 35,82 m2, možnost prevzema takoj. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - TOMŠIČEVA v pritličju meščanske hiše, prodamo poslovni prostor, 55 m2, z opremo in vpeljano prakso ali brez,prevzem možen takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - 330 m2 v novem objektu v industrijski coni za trgovske namene, parking zagotovljen, oddamo ali prodamo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
POSLOVNE PROSTORE ODDAMO
Primskovo - oddamo 2 poslovna prostora. FRAST, d.o.o. 04/234 40 80 041/ 734 198
KRANJ - v centru mesta na glavni ulici trgovino, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ - poslovni prostor 300 m2 v objektu poleg glavni cesti s parkirnimi prostori, za različne dejavnosti, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
STANOVANJA ODDAMO
KRANJ - razkošno 3 sobno stan. v meščanski vili blizu centra mesta, 150 m2, nad-standardno opremljeno, I.nad., vrt z vrtno uto, parkirišče, ugodno oddamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
ŠENČUR - nadstandardno 1 sobno stan. v novi hiši, opremljeno, zaželjena ena oseba, stroški ogrevanja in el. vključeni v najemnino, oddamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
ODDAMO. Planina 3 - enosobno in ŠTIRI-SOBNO STANOVANJE, Kokrica-DVOSOB-NO, Stražišče - TRISOBNO, Radovljica -2ss, Kranj- 1/2 meščanske vile.
FRAST-d.o.o. 04/234 40 80,041/ 734 198
Ljudska univerza Škofja Loka Podlufonik la 4220 Škofja Loka tel.:04/506-13-00 fax: 04/512-08-88
u
LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA
VISOKA SOLA ZA MANAGEMENT V KOPRU
bo na svoji enoti v Skofji Loki organizirala visokošolski strokovni študijski program
MANAGEMENT
(visoka strokovna izobrazba, VII. stopnja, dipl oec.)
Pogoj za vpis v 1. letnik:
končana štiriletna srednja šola
Pogoj za vpis v 3. letnik:
končana višja šola (po programu, sprejetem pred 1.1.1994 - v 3. letnik se torej ne morejo vpisati kandidati, ki so zaključili višje šole "po novem")
Prijave za vpis sprejemamo do 25.9. na Ljudski univerzi Škofja Loka - pokličite nas po telefonu 04/ 506-13-70 in poslali vam bomo zloženko ter vpisni obrazec
Informativni dan:
12. september ob 16.00 v prostorih Ljudske univerze v bivši vojašnici, Partizanska 1, Škofja Loka
Vpis:
12. september ob 18.00 (na isti lokaciji) za tiste, ki so se že odločili za vpis; za tiste, ki bodo prišli na informativni dan, bo organiziran naknadni vpis
www.lu-skofjaloka.si
Kranj, Planina -1 SS 40 m2, 1 SS 50 m2 z opremo, 2 SS + K 80 m2 brez opreme, 4 SS 87 m2 z delno opremo, Stražišče - man-sardno stanovanje z vso opremo, Preddvor -hišo v dveh etažah s parcelo 2.000 m2, Golnik - 3 SS v hiši, v 1. nad., z opremo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25
SOBO v Kranju opremljeno ODDAM samskemu moškemu. "B 232-50-59 n478
V Valjavčevi ulici v Kranju ODDAM v najem 53m2 veliko 2 ss v pritličju. "B 040/263-
673 11544
LESCE HRAŠE - ODDAM pritlično GARSONJERO v izmeri 20 m2, lasten vhod, enoletno predplačilo. "B 5312-133, popoldan
STANOVANJA KUPIMO
Kranj z okolico: kupimo ENOSOBNO STANOVANJE za znano stranko. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198
Kranj- na Likozarjevi ulici kupimo DVOSOBNO STANOVANJE. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80. 041/ 734 198
KRANJ, kupimo večjo garsonjero ali enosobno stanovanje do 10 mio SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA III nujno kupimo enosobno stanovanje s kabinetom. Zaželjen nizek blok. Plačilo v enem mesecu. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - ZLATO POLJE, kupimo dvosobno stanovanje s kabinetom ali trisobno stanovanje do 14 mio SIT, za resno stranko, ki prodaja lastno enosobno stanovanje. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
Kupim STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. "B 041/681-510 nosa
STANOVANJA NAJAMEMO
ŠENČUR, BLIŽNJA OKOLICA, NUJNO naj-amemo stanovanje za tričlansko družino, obvezno vsi priključki, lahko tudi polovica hiše ali manjša samostojna hiša. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
Mlajša uslužbenka najamem ENOSOBNO STANOVANJE ali GARSONJERO v bloku v Radovljici.    Možnost   predplačila. "B
041/947-665 nsss
STAN. OPREMA
Prodam raztegljiv trosed, dva fotelja za 10.000 SIT, 50 I bojler, 5864-264 ali 041/910-265_._ii557_
Poceni prodam LEPO SPALNICO. Tt 2011-426 11586
STORITVE
ndomplan j družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem ; in energetiko, d.d. 1 kranj,bleiweisova 14 tel.h.C.:O4/2O$8-700, fax: 04/2048-701 GSM: 041/647-433
SENČILA ASTERIKS, Rozman Pet-er,s.p.,Senično 7, Križe, Tt 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMAR-NIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času. 5%
popust! 4228
Izvajamo klasični Termopuz fasade, klasična barvna Teranova, z našim ali vašim materialom, z odrom. Tt 041/414-038, 031/655-389, Radovan Andeličinoski s.p., Pot na Lisice 6, Bled 10222
T
i
LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA
Vabimo vas k vpisu v naslednje izobraževalne programe za odrasle za šolsko leto 2002/03:
SREDNJEŠOLSKO
POKLICNO
IZOBRAŽEVANJE:
- Trgovec
- Trgovec -prekvalifikacija
SREDNJEŠOLSKO
TEHNIŠKO
IZOBRAŽEVANJE:
- Ekonomski tehnik
- Ekonomsko-komercialni tehnik (samo 4. letnik)
- Turistični tehnik Informativni vpis:
- Prometni tehnik
- Računalniški tehnik
OSNOVNOŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE ZA ODRASLE -
BREZPLAČNO
V_J
VISOKOŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE:
- Visoka upravna šola
VSEM NAŠIM UDELEŽENCEM NUDIMO BREZPLAČNO UČNO POMOČ
Informacije in vpis: Kranjska cesta 4, Radovljica Tel.: 04/53 72 400 Elektronska pošta: info@lu-r.si
••••••
ZANIMIVOSTI, MALI OGLASI / andrej.zalar@g-glas.si
NAGRADNA IGRA
Založba Dallas Records DALLAS MUSIC SHOP
Nagradno vprašanje:
Koliko CD-plošč je izdal Moby?
Odgovore na odpisnicah (s pripisom "Dallas records") pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj (do 9.9. 2002).
Podelili bomo 2 CD-ja Založbe Dallas Records. Nagrajenca iz prejšnje nagradne igre:
SIMON KAVČIČ, Moste 75a, 1218 Komenda; MIHA PODBEVŠEK, Parmova 9, 1230 Domžale - Vir
m41oIqI	
	ODDAJA
k: ¥	^IJATELJI ]
	ADIA f
0	cnjišče!
HALA TIVOLI	LJUBLJANA
NEDELJA 22.	SEPTEMBER
OB 18. URI !	
PREDPRODAJA VSTOPNIC
pon - pet: 7.00 -14.00 M OI/5I2 II 26
ansambel Svetlin ansambel Modrijani ansambel Storžič
Alfi Nlplč in njegovi muzikantje ter Avsenikov tercet
Vitezi celjski Slovenski muzikantje
ansambel Špik ansambel Fantje z vasi
ansambel Nagelj duet Brigita in Boštjan ter ansambel Vrhovec ansambel Braneta Klavžarja Mladi Dolenjci ansambel Vrisk Fantje s Praprotna ansambel Marela
Franci Trstenjak Erna Urbane Matjaž Merljak Ida Baš Jože Bartolj Danica Godec Martin Krpan in njegova cesarost
VAŠA PESEM: Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna:   Radio Ognjišče, Štula 23,
PREDLOG TEGA TEDNA 1. Razuzdaj konje ■ Folkrola         p.p. 4863,1210 Ljubljana Šentvid
Popevke: 2. V mojih si mislih vedno ti - Glasujete lahko tudi na internet naslovu:
1. Uspavanka - Tabu ans. Modrijani rittpVradc.ognjisce.si
2. Zgodba za dva • Oto Pestner
3. Ti si moj nasmeh ■ Oscar
Ime in priimek..................................................
NZ-viže:
1. Naj pesem zazveni - Štajerskih 7 Nas'ov.......................................................
2. Mali zaspanček - ans. Sicer
3. Mora biti moj - Navihanke Po^a: .......................................................
Z lažjim srcem v šolo
Zadnja petek in sobota letošnjih počitnic sta v Kranju minila predvsem v duhu dobre muzike. Soul Fingers, Zaklonišče prepeva, Elvis Jackson na velikem in Jani Kovačič, Janez Škof in Čompe, pa še kdo na malem odru.
Soul Fingers
Poletja je konec. S počitnicami, pravijo mladi, ki so se od brezskrbnih počitnic pretekli konec tedna poslovili na velikem žuru imenovanem "Bek tu skul". Nazaj v šolo, več kot zgovorno mar ne. Organizatorji Poletja v Kranju,
GLAS
Vanja Alič in njegovi fantje iz skupine Zaklonišče prepeva nas popeljejo v čase, ko je bilo še...
Center mladih v sodelovanju s KŠK, so se več kot potrudili z izborom zvenečih glasbenih imen, ki smo jih v petek in soboto imeli priložnost slišati in videti na odrih od Slovenskega trga do Pungerta. V petkovem programu smo tako beležili akterje Gledališča Ane Monro, ki so na Maistrovem trgu uganjali svoje ulično gledališče s predstavo Piknik, na glasbenem odru pa smo se srečali z uspešnico letošnjega poletja, fantoma, ki trenutno pišeta zakon slovenskega hip hopa, Muratom in Josejem. V zadnjih nekaj letih že nekajkrat gostje različnih koncertnih večerov v Kranju hrvaški Soul fingers pa so tudi tokrat mladino učili, od kod vsa ta sodobna glasba. Swing, blues, jazz..., predvsem pa obilo zabave, prijatelj je dejal, da moram nujno omeniti tudi back vokalistke (prav je imel), tako kot vedno znajo publiki ponuditi zagrebški zabavljači.
Sobotni večer je bil rockovski. O.K., dopoldne se je začelo s folkloro. Odlično. Zgodnji večer smo nekoliko starejši mladinci na Maistrovem trgu poslušali Janija
Kovačiča, na Pungertu pa odličnega igralca Janeza Škofa s svojim bendom Čompe imenovanim. Me boste razumeli, če vam pišem tisto o muziki za dušo? Slovenski trg pa je zvečer gostil dve veliki imeni slovenske rockovske scene zadnjih let. Skupina Elvis Jackson iz severne primorske je znana po energičnem nastopu, kar dobrim ska - punkerjem (vzemite to kot poskus predalčkanja) seveda
pritiče. Goriška skupina Zaklonišče prepeva je kar nekaj let čakala ne pravi prodor. Jugonostal-giki, druga Čorba in podobne nalepke so dobivali od glasbene kri-
Janez Škof in njegovi Čompe-ti o "Human fish".
Jani Kovačič, revolucionar, Tom VVaits, prfoks in RTV-jevec.
tike, nakar so najprej uspeli na trgu bivše juge in nazaj v Slovenijo prišli kot zmagovalci. Sobotni žur je to samo še potrdil. Igor K., foto: Aljoša Korenčan
15. septembra v Dragočajni
Dragočajna - Turistično društvo Dragočajna - Moše in Gorenjski glas pripravljamo v nedeljo, 15. septembra, popoldne v kampu Smlednik v Dragočajni pod velikim šotorom družabno srečanje za bralce Gorenjskega glasa, prijatelje in obiskovalce kampa v Dragočajni ter ljubitelje ansamblov in glasbenih skupin.
Vabimo ansamble in glasbene skupine, da se nam pridružijo na veselem srečanju ob koncu poletja in začetku jeseni, kjer bomo skupaj z bralci Gorenjskega glasa, prijatelji kampa v Dragočajni, domačini in turističnimi delavci.
Vabimo vodje ansamblov (in posameznike), da nam želje za sodelovanje ansamblov na prireditvi sporočijo na telefonsko številko 04/201-42-22 (Igorju), podrobno o prireditvi pa se bomo dogovorili 11. septembra. Andrej Zalar
Prostori so primerni za pisarniško, storitveno ali trgovsko dejavnost. Nudimo možnost najema ali financiranja nakupa v 3 letih.
			
			)
LJUDSKA UNIVERZA KRANJ
v sodelovanju s CDI UNIVERZUM Ljubljana
v šolskem letu 2002/2003, organizira
SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE
•TRGOVEC- vpis v 1., 2. in 3. letnik
* PREKVALIFIKACIJA za poklic TRGOVEC - PRODAJALEC za kandidate s končano IV. stopnjo izobrazbe. Šolanje traja 5 mesecev.
* EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK - diferencialni program za kandidate s končano IV. stopnjo, smer trgovec
* EKONOMSKI TEHNIK, vpis v 1., 2., 3. in 4. letnik
* STROJNI TEHNIK - diferencialni program za kandidate s končano IV. stopnjo izobrazbe
* ELEKTROTEHNIK - za pridobitev V. stopnje izobrazbe
OSNOVNA ŠOLA za mladostnike in odrasle
Vpisujemo v 6., 7. in 8. razred. Pouk poteka v popoldanskem času. Šolanje je brezplačno.
Udeležencem nudimo:
* brezplačne uvodne delavnice s področja učinkovitega učenja
* učilnico za samostojno učenje z uporabo interneta in gradiv
Pokličite za brezplačni katalog!
INFORMACIJE: tel.: 280 48 00, 280 48 18, 280 48 19
Splet: www.lu-krani.si
STROJNI OMETI - notranjih sten in stropov-hitro in po ugodni ceni. rt 041/642-097, 01/832-71-90, Urmar, Zakal 15, Stahovica
PREVZAMEMO VSA GRADBENA DELA Z MATERIALOM AU BREZ. Kolgeci Nuha s.p., Stru-ževo 3 a, Kranj "B 031 /442-779,031 /830-416
Izvajamo vsa gradbena dela, fasade, keramiko, slikopleskarska dela. Nudimo gradbeni oder in vse materiale. rt 041/624-523, Gradbeništvo in posredovanje, Kočnik Stanislav s.p., Orehovlje 2a, Kranj 11262
Izvajamo vsa GRADBENA DELA, od temelja do strehe, notranje omete, adaptacije, omete fasad, predelne stene, urejanje in tlakovanje. V 041/561-838, Bytyqi Bene in ostali, Struževo 3 a, Kranj 11352
Izdelava podstrešnih STANOVANJ - ugodno! Planinšek Vilma s.p., Hotemaže 21, Preddvor Tt 253-16-73 ali 040/645-855
Prodam TERMOPUTZ, 300 vreč, ugodno. Tel.: 041/75 11 80
STROJNI OMETI
HITRO-KVALITETNO-UGODNO
TabeR
-d.o.o.-
Britof 152, Kranj Tel.; 040/633 702
RAČUNOVODSKE STORITVE OPRAVLJAMO STROKOVNO IN AŽURNO IMAMO DOLGOLETNE IZKUŠNJE. KOB d.o.o., Kranj, Mlaška c. 14, Kranj, 204-53-66 1164/
NAČRTOVANJE, VZDRŽEVANJE IN ZASADITVE vrtov, grobov in ostalih zelenih površin, SVETOVANJE. Larix, Matajčeva ul. 1, Kranj, Tt 2312-722 11577
Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč. Izdelava betonskih in kmanitih škarp, izkopi, nasipi ter odvoz materiala na deponijo. ADROVIČ & CO d.o.o., Jelovška 10, Kamnik rt 041/680-751, 01/839-46-
14 11589
STANOVANJA PRODAMO
PLANINA I - gars., 27,40 m2, l.nad., zast. balkon, prazna, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
LESCE - gars., delna mansarda, 28,42 m2, IV.nad.. opremljena, balkon, pokrit parkirni prostor, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21,
BLED - gars. v stan. hiši, 17 m2, podpritličje, delno opremljena, pripadajoče zemljišče, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21_
ŠKOFJA LOKA-Trata, 1 sobno, 45,30 m2, pritličje, funkcionalno, prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21_
PLANINA I - 1 sobno, 44,30 m2, II nad , prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
PLANINA III -1,5 sobno, 52,30 m2, lll.nad. nizkega bloka, lepo stan. na dobri lokaciji, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
LESCE - 1 sobno, 31,90 m2, mansarda, balkon, delno opremljeno, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172. 236-49-21
PLANINA I - 2 sobno, 56,80 m2, II.nad., nizek blok, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
PLANINA I - 2 sobno, atriisko, 58,90 m2, prijetno in vzdrževano stanovanje, prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
VODOVODNI STOLP - 2,5 sobno, 63,50 m2, IV.nad., dobra razporeditev na lepi lokaciji, potrebna popolna prenova, prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
ŠKOFJA LOKA - Trata, 2,5 sobno, 69,7 m2, VI.nad., funkcionalna razporeditev, prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
KRANJ - okolica, 3 sobno v večstanovanjski hiši z upravnikom, mansardno, 65,35 m2, II.nad., delno obnovljeno, vrt, ugodno prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
ZLATO POLJE ZG. - 2 + 2 sobno, 70,66 m2, mansarda, lepo prenovljeno z odprtim kaminom, prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
BLED - Alpski bloki, 3 sobno, 73,44 m2,
I. nad., velik balkon, obnovljeno v celoti, prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
KRANJ - Planina III, 2+2 sobno, 81,24 m2,
II. nad., nizek blok, lepo sodobno stanovanje, vseljivo takoj, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
PLANINA 2: prodamo 1ss, 50 m2, 12,2 mio. FRAST nepremičninska hiša 04/ 234 40 80  041/734 198
ŠKOFJA LOKA - prodamo urejeno 2ss, 62 m2, 14,2 mio. FRAST nepremičninska hiša 04/ 234 40 80 041/734 198
DRULOVKA: prodamo sodobno dvoetažno stanovanje. FRAST nepremičninska hiša 04/ 234 40 80, 041/734 198_
PLANINA 3. prodamo 2ss, 60m2, zelo kvalitetno, nizek blok, cena 16 mio. FRAST nepremičninska hiša 04/ 234 40 80, 041/734 198_
PLANINA 2: prodamo 3ss, 84 m2, cena 17,5 mio FRAST nepremičninska hiša 04/ 234 40 80, 041/734 198_
ŠKOFJA LOKA-Podlubnik, dvosobno 60 m2, VP, vzdrževano, takoj vseljivo, prodamo zelo ugodno. OFFICE nepremičnine d.o.o. Ljubljana, 040 276 494; 01 2561000.
ŽIRI, trosobno, 76 m2, 2. nad., balkon, vsi priključki, takoj vseljivo, prodamo. Cena: 12.247.200,00 SIT OFFICE nepremičnine d.o.o. Ljubljana, 040 276 494; 01 2561000.
KRANJ - ČIRČE, v 6-stanovanjski hiši prodamo popolnoma obnovljena stanovanja različnih kvadratur, z vsemi priključki, lastnim parkirnim prostorom, vseljivo oktobra 2002.
Na voljo sta še dve stanovanji in sicer dvosobno stanovanje v pritličju, 58,73 m2 ter trisobno stanovanje, 89,70 m2, v I. etaži. Pri nakupu obnovljenih stanovanj ni provizije Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - MLAKA - v novem poslovnostano-vanjskem objektu je na voljo še enosobno stanovanje z garderobo, 64,60 m2, v pritličju. Stanovanje je vseljivo takoj in opremljeno z vsemi priključki. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ-CENTER v popolnoma obnovljeni staromeščanski hiši je ostalo prosto samo še enosobno stanovanje, 55,60 m2 v mansar-di, prevzem možen takoj, UGODNO PRODAMO. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - VREČKOVA, prodamo kompletno opremljeno garsonjero z ločeno kuhinjo, 30 m2, pritličje nizkega bloka, vsi priključki, vseljivo novembra 2002. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - CESTA 1. AVGUSTA, prodamo enosobno stanovanje s kabinetom 41,60 m2, 4.nadstropje nizkega bloka, balkon, z vsemi priključki. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - UL. JANKA PUCUA, prodamo enosobno mansardno stanovanje 46,80 m2, 8.nadstropje, balkon, vsi priključki, takoj vseljivo. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - UL. TUGA VIDMARJA, prodamo enosobno stanovanje, 39 m2, pritličje z atrijem, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
JESENICE - TITOVA ULICA, prodamo dvosobno stanovanje 53,18 m2, 6.nadstropje, balkon, 6. nadstropje, vseljivo takoj. Agent Kranj, tel 04-23-80-430, 04-23-65-360
ŠKOFJA LOKA - FRANKOVO NASELJE, prodamo opremljeno dvosobno stanovanje, 48,19 m2, 1.nadstropje nizkega bloka, balkon predelan v kabinet, prevzem možen po dogovoru. Agent Kranj, tel 04-23-80-430, 04-23-65-360_
KRANJ - VREČKOVA ULICA, prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje 59,10m2, JV lega, balkon, vsi priključki, vseljivo takoj. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - NAZORJEVA ULICA, prodamo dvosobno stanovanje 54,60 m2, 4.nadstropje nizkega bloka, opremljena kuhinja, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - STRAŽIŠČE, prodamo kompletno adaptirano trisobno stanovanje, v mansardi večstanovanjske hiše, cca. 75 m2 stanovanjske površine, lastniško parkirišče v izmeri 20 m2, prevzem možen po končani adaptaciji, cena 15 mio SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - ŽUPANČIČEVA, prodamo zelo lepo trisobno mansardno stanovanje, 73 m2, 2. nadstropje, starost 15. let. balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - J PLATIŠE, prodamo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 83,90 m2, 2.nadstropje/nizek blok, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - ŠORLIJEVO prodamo trisobno stanovanje z balkonom, 72,23 m2 + klet 4,03 m2, III. nadstropje nizkega bloka, vsi priključki, vseljivo takoj. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - Kebetova: 2,5 SS 57 m2 v 3. nad., obnovljeno; 2 SS + K 63 m2v4.nad., CK ni, 2 SS 54,6 m2 v 4. nad., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ - 61 m2 v l.nad.. CK in garaža, cena - 13,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, center - 94 m2 + terasa 40 m2 v
1. nad., obnovljeni prostori, primerno za stanovanje ali poslovne prostore, cena - 18,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
KRANJ, Planina II - 1 G 29,8 m2 v 5.nad., cena - 9,7 mio SIT, 2 SS 68 m2 v
2. nad./3.nad., plačilo po obrokih, K3 KERN d.o.o., tel 04 202 13 53, 202 25 66,
KRANJ, Planina III - 2 SS 62 m2 v 7. nad., cena - 14,9 mio SIT, 2 SS 62,5 m2 v 6.nad., takoj vseljivo, cena - 14,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina I - 1 G 29,6 m2 v 3nad., takoj vseljivo, cena - 9,2 mio SIT, 2 SS + K 69,5 m2 v 5.nad., cena - 14,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
TRŽIČ: 1 SS 17 m2 v 1. nad., cena - 3,9 mio SIT, 1 SS 33 m2 v 1. nad., prazno, cena
- 8,6 mio SIT, 1 SS 36 m2 v 1nad.. cena
- 6,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
V centru Tržiča prodam STANOVANJE 100 m2 s centralno kurjavo, možnost plinske napeljave + 50 m2 podstrešja, rt 031/718-022 1124«
Prodamo lepo 4 sobno STANOVANJE na Planini, rt 041/647-257 nsee
LJUDSKA UNIVERZA KRANJ
naložba v znanje - naložba za življenje
izredni študij
v sodelovanju z EKONOMSKO FAKULTETO LJUBLJANA, TEHNIŠKIMI FAKULTETAMI MARIBOR, PEDAGOŠKO FAKULTETO MARIBOR in CTU pri Gospodarski zbornici Slovenije, organizira
VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ:
* VISOKA POSLOVNA ŠOLA (EF Ljubljana)
* FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO MARIBOR
* FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO MARIBOR
* FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO MARIBOR
UNIVERZITETNI ŠTUDIJ:
* FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO MARIBOR
* FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO MARIBOR
NOVO :
* PEDAGOŠKA FAKULTETA MARIBOR
izredni univerzitetni enopredmetni pedagoški program SLOVENSKI JEZIK S KNJIŽEVNOSTJO - vpis v 3. letnik, za diplomante Pedagoške akademije, smer slovenščina ...
VIŠJEŠOLSKI ŠTUDIJ v sodelovanju s CTU pri GZ Slovenije
* POSLOVNI SEKRETAR
Pokličite za brezplačni katalog!
LJUDSKA UNIVERZA KRANJ šola s tradicijo in uspehi na področju izrednega študija
INFORMACIJE: 04 280 48 00, 04 280 48 18, 04 280 48 19 Splet: www.lu-kranj.si
VOZILA DELI
"CITROEN" AVTOODPAD, rabljeni in novi rezervni delu. Odkup avtomobilov. Tt 50-50-500
Prodam FIAT UNO 1.0, 031/815-559
90, po delih. Tt
VIKENDI
Zambratija, Karigador - prodam APARTMA 100 M OD MORJA, lepa, mirna lokacija. Tt 040/840-290 11576
Prodam obnovljeno ZIDANICO brez vinograda v Beli Krajini. Tt 031/766-303 neos
VOZILO KUPIM
KARAMBOLIRANO VOZILO ODKUPIM. Plačam takoj. Uredim prepis in odvoz. Tt 031/770-833 nooe
VOZILA
FIAT STILO 1,6 DYNAMIC 5V, LETNIK 2002, 103KM, KOVINSKO ZELENE BARVE, ABS, ASR, 6XAIR BAG, DCZ, ES, EL. OGLEDALA, LITA PLATIŠČA. CENA 2.990.000,00 SIT. UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE. AVTO MLAKAR PODBOR-ŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ TEL.: 04/20 19 308
FIAT UNO 1.0 IE, 45KM, LETNIK 1997, RDEČE BARVE, 114.000km. CENA: 550.000,00 SIT KREDIT DO 5 LET BREZ POLOGA. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, TEL.: 04/20 19 308
AUDI A4 1,9 TDI KARAVAN, 110KM, LET-NIK1997, RDEČE BARVE, AVT. KLIMA, EL. PAKET, ABS. CENA: 2.950.000,00. KREDIT DO 5 LET. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30. KRANJ, TEL: 04/20 19 308
RENAULT MEGANE 1,9 DTI KARAVAN, LETNIK 2000, 60.000KM, METALIK GRAFITNA BARVA, KLIMA, SERVO VOLAN, ES, DCZ, CENA: 2.390.000,00 SIT UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ TEL.: 04/20 19 308
FIAT DOBLO 1,9 JTD, LETNIK 2002, 9.000KM, SREBRNE BARVE, KLIMA, DVIŽNA ZADNJA VRATA, 2XDRSNA VRATA, POT. RAČUNALNIK, DCZ, ES. CENA: 2.990.000,00. UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE! AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL: 04/20 19 308
ROVER 418 TURBO DIESEL,LET 93, SREBRN, EL OPREMA, 90 KM.EL OPREMA.SER-VO, OHRANJEN, 89.000 KM, 790.000 SIT.AVTO LESCE D.O.O,TEL;04-5319-118
MAREA 2.0 HLX,LET 99, MET SIVA, AVT KLIMA, 4X AIR BAG, EL OPREMA, ALU, 1.860.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL04-5319-118
NISSAN, PRIMERA 1.8,LET 2001, MET SREBRNA, 46.000 KM, AVTOMATSKA KLIMA, EL OPREMA, ABS, KOT NOVA, 2.750.000 SIT AVTO LESCE D.O.O, TEL04-5319-118
XANTIA 2.0 I.LET 93, MET SVETLO MODRA, ABS. KUMA, EL OPREMA, 650.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL;04-5319-118
CLIO 1.4,LET 2000, MET SREBRN, 5V, KLIMA, ALU, EL OPREMA, AVTO LESCE D.O.O, TEL 04-5319-118
LAGUNA 2.0,LET 95, BELA, ALU, EL OPREMA,AIR BAG, OHRANJENA, 1.280.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL 04-5319-118
MERCEDES 190 E 1.87,LET 92, BEL, ALU, SERVO, 850.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
MEGANE 1.6 16VCOUPE.LET 2001. SREBRN, 30.000 KM, SERVISNA, KLIMA, 4X AIR BAG, ABS, 2.790.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
NISSAN, PRIMERA 1.8,LET 2001. MET MODRA, 33.000 KM, AVT KLIMA, ABS, RADIO, EL OPREMA, KOT NOVA, 2.750.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.. 04-5319-118
FORD,GALAXY 2.3 LET 98, SREBRN, AVT KLIMA, 2XAIR BAG, AR, EL OPREMA, 7 SEDEŽEV, ZELO OHRANJEN, 2.890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
VOLVO S40 1.9 TD.LET 99, SREBRN.KLIMA, 4X AIR BAG, EL OPREMA, UGODNO, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
OPEL, VECTRA 1.6 16V KARAVAN,LET 99, MODRA, AVT KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, LES, OHRANJENA, 2.250.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
FELICIA LX,LET 95, RDEČA, 70.000 KM, OHRANJENA, 540..000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
A4.1.8 TURBO AVANT 180 KM,LET 98, MET MODER, 87.000 KM, AVT KLIMA, 4X AIR BAG, ALU, LES, KOT NOV, EL OPREMA, 2.890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO?
Oglasite se ali pokličite
TAL N
d.o.o
PE Zg. Bitnje 32, TEL.: 04/23 -16-180, GSM: 031/664-466
Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička.
TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO
RodioTriglov
®
Prvi gla/ Gorenj/ke z Prvi gla/ck Oorcnj/ke1
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Cularja 4, 4270 Jesenice
STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5-Kranjska Gora, 101,1-Bohinj
Z Vami smo vsak dan 24 (štiriindvajset) ur na dan najhitrejši in najzanimivejši medij današnjosti, nekomercialni regionalni TV program GORENJSKE TELEVIZIJE
telefon uredništvo: telefon komerciala: telefon TV STUDIO: fax marketing: fax poročila DESK: e-mail: g£v| INTERNET: tip
24 ur na dan oddajamo strani GORENJSKEGA TELETEKSTA
Ves đm VIDEOSTRANI in vsak večer GORENJSKA TV POROČILA
Sedem dni v tednu oddajamo zanimfv.domač, pester, pozitiven in nenasilen TV program
Snemamo v , v Vaši nhčun,
v Vaši KS ali celo pri Vas sfoms j
TELETEKST STRANI, VIDEOSTRANI, TV REPORTAŽE, VfDEOSPOTE, OTVORITVE, TV PROGRAM V ŽIVO, PREDSTAVITVE PODJETIJ, DIREKTNE PRENOSE ALI "CELOVEČERNI FILM"
JEEP, CHEROKEE 4.0 LIMITED,LET 91, MET SIV, KLIMA, USNJE, ALU, 790.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
MEGANE 1.6 RT,LET 96, MET RDEČ, AIR BAG. SERVO, EL OPREMA, 1.190.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
OGLEJTE SI VSO NAŠO PONUDBO VOZIL NA INTERNET STRANI WWW.AVTO-LESCE.SI
NAKUP NA POLOŽNICE, Z MINIMALNIM POLOGOM, SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO TER DAVČNO ŠTEVILKO, POKLIČITE AVTO LESCE D.O.O., TEL. 04-5319-118
PRODAJA VOZIL, PREPISI VOZIL, ODKUP VOZIL, MENJAVA, CENITVE VOZIL VSAK DAN 8-18, SOBOTA 8-12, AVTO LESCE D.O.O.TEL.: 04-5319-118
Prodam RENAULT MEGANE BREAK 1.9
dTi, I. 00, zelen, 52000 km, klima, ABS, cena 2.450.000 SIT. ist-COM, 041/608-
666       • 11103
Prodam RENAULT R 5 FIVE PLUS, I. 12/1995, zelena, 3 v, 83000 km, veliko opreme, zelo lepo ohranjena. Cena 490.000 SIT. IST-COM, 041/608-666
11104
Prodam RENAULT SCENIC 1.6 E, I. 99, zlat, zelo veliko opreme, kot nov, cena 2.390.000 SIT. IST-COM, 041/608-666
11105
Bratov Praprotnik 10, NAKLO Tel./fax: 04/25-76052
PRODAJA IN
MONTAŽA IZPUŠNIH ^ SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH
BLAŽILCEV -MOMDnt-
Prodam FIAT PUNTO 1.2 SX, I. 2001, bel, 3 v, kot nov, cena 1.580.000 SIT. IST-COM, 041/608-666 tnoe
Prodam VW POLO 1.4 16 V, I. 00, rumen, kot nov, veliko opreme. Cena 1.890.000 SIT. IST-COM, 041/608-666 11107
Prodam CITROEN AX 1.1, rdeč, 5 v, 80.000 km, reg.,1. lastnik, SK, kot nov. Cena 550.000 SIT. IST-COM, 041/608-
666 11108
PEUGEOT 206 CC 2.0, I. 02, kovinsko črne barve, usnje, avtomatska klima, CD, radio, lita platišča, ABS, 3600 km. Avtohiša Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju, 275-93-
93 11395
ODKUP-PRODAJA, PREPIS VOZIL-go-tovinsko plačilo. MEPAX,d.o.o., 2323-298, 041/773-772 nsoa
OPEL ASTRA 2.0 16 V GSI, I. 93, črne barve, registriran do aprila 03,servo volan, dobro ohranjen, vreden ogleda. Ti 041/949-965 n58i
Prodam ROVER 114 GTI, I. 94, rdeč barve, registriano do aprila 03, dodatna oprema, lepo ohranjen. Tt 040/521-656 11532
UNO 45,1. 89, bele barve, rahlo karambo-liran, prodam, celega li po delih. Tt 041/878-494 11602
Prodam CLIO 1.4, I. 95/96, vreden ogleda. Tt 031/671-672 iieoe
R 4 GTL, I. 91, rdeča, izredno ohranjena. Tt 041 /787-050 11609
ZAPOSLIM
Redno zaposlimo 3 ZASTOPNIKE za prodajo tehničnih artiklov. Poskrbimo za uvajanje, redna izplačila in možnost napredovanja. Tt 031/634-584, 041/793-367, Sinkopa,d.o.o., Žirovnica 87 11034
AVTOKLEPARJA zaposlim 280-85-00, Matevž Ribnikar s.p., Jezerska c. 86 b, Kranj 11046
Komunikativnim osebam nudimo redno zaposlitev za delo na terenu (ni prodaja). Tt 041/604-413 ali 04/59 57 995, SK, Slovenska c. 29, Ljubljana 11242
Za direktno prodajo redno ali honorarno zaposlimo nekaj ZASTOPNIKOV. Za uvajanje in prevoz poskrbljeno. Pridružite se dobro organizirani skupini, ki ve kaj hoče. Jan-comm.d.o.o., Retnje 54, Križe, 041/617-132,041/513-664 11296
Gostišče Dežman na Kokrici nudi prosto delovno mesto vodja strežbe, zato zaposlimo redno ali pogodbeno NATAKARJA-ico z ustezno strokovno izobrazbo in vsaj tri leta delovnih izkušenj. Pismene prijave sprejem-mo do zasedbe delovnega mesta na gornji naslov, kjer nudimo tudi podrobnejše informacije. Intersport.d.o.o., Betonova 2, Kranj
11342
Iščemo NATAKARJA in KUHARJA za delo v pizzeriji. Tt 236-13-02, Pizzerija Gorenc, Koroška c. 59, Kranj H369
Zaposlimo
PEKA ali SLAŠČIČARJA,
lahko tudi priučen.
Telefon od 7. - 9. ure zjutraj 25-15-280, Pekarna Umnik, Kranjska c. 38, Šenčur
Iščemo KUHARICO. Tt 201-66-00, Mesa-rija Gregorc, Golniška c. 102, Kranj 11493
Zaposlimo MESARJA, delo v predelavi. Tt 041/635-033, Mesarija Gregorc, Golniška
c. 102, Kranj 11495
Zaposlimo DELAVCA za težja vrtnarska dela v parkih. Resni kandidati naj se javijo na 041/637-595, Flora.d.o.o., Zg. Bitnje 133, Žabnica 11543
Potrebujemo delavko za pomoč v živilski trgovini. Tt 510-58-00, Mant-CO,d.o.o.Ob potoku 19, Žiri 11545
Iščemo dekle za pomoč v strežbi. Tt 031/325-442, Okrečevalnica Kozolec, Sp. Bitnje 2 11548
Delo dobi PRODAJALKA v živilski trgovini Tuš Gacho market iz Krope. Vse informacije pismeno Gacho d.o.o., Podnart 64, 4244 Podnart, ali na Tt 041 /641 -168 11549
Zaposlimo samostojnega KUHARJA. Tt 041/335-979, Gostilna Logar, Hotemaže 3 a, Preddvor nsss
Zaposlimo DELAVCA za montažo oken iz Kranja. Zaželjeno znanje manjših zaključnih del z mavčnimi ploščami in vozniški izpit B kategorije. Starost 20-40 let. Tt 041/653-203. LA,
d. o.o., Ljubljanska cesta 34/a, Kranj nosi
Ljudska univerza	
Škofja Loka	
Podlubnik la	
4220 Škofja Loka	
tel.:04/506-13-00	Vpisujemo v
fax: 04/512-08-88	
	visokošolska programa
	VISOKA ŠOLA ZA MANAGEMENT
	VISOKA UPRAVNA ŠOLA
	srednješolske programe
	PREDŠOLSKA VZGOJA
	EKONOMSKI TEHNIK
	EKONOMSKO - KOMERCIALNI
	TEHNIK (PTI)
	BOLNIČAR-NEGOVALEC
	TRGOVEC
	OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE
TJ	Informacije: 04/506-13-70,506-13-60
LJUDSKA UNIVERZA	www.lu-skofjaloka.si
ŠKOFJA LOKA	
Takoj zaposlimo
KUHARJA ali KUHINJSKO POMOČNICO
v Gostilni TIP-TOP v Medvodah, redno ali honorarno.
Telefon: 041/793-106
POTROŠNIŠKI KREDITI
gsm: 040/633-903, tel.: 04/531-56-64
uradne ure: torek, sreda, četrtek, od 12.00 do 16.00
Za upokojence realizacija takoj!
ZAPOSLIMO MESARJA SEKAČA IN ZA PRIPRAVO
MESA, DELAVCA ZA PRIUČITEV IN DELAVCA ZA ČIŠČENJE. KALAN FRANC, s.p., tel.: 2311-520.
Zaposlim fanta v ročni avtopralnici. Pelko, d.o.o., Visoko 103 c, Tt 25-35-630 nsso
Zaposlimo KV ali PKV avtokleparja ali avto-mehanika. Tt 041/331-396, Avtoklepar-stvo, Dvorje 93, Cerklje ns87
S področja Jesenic in Radovljice vabimo k sodelovanju sposobne ZASTOPNIKE za terensko prodajo. Nudimo možnost zaposlitve za nedoločen čas. Tt 040/299-776 11593
Honorarno zaposlim starejšo žensko pa pomoč v kuhinji (kuharico). Tt 259-55-20, Gostilna in picerija Zeleni šum, Krakovska ul. 30, Šenčur 11596
ZAPOSLITEV IŠČE
Iščemo delo - zidarska dela, keramičar-stvo....041 /845-792 11118
Iščem ZIDARSKA DELA. Delam hitro, kvalitetno in po zmerni ceni. Tt 041/589-597
11371
Mož in žena, resna, vzameta delo na domu. Tt 041/503-776 11551
www.gorenjskaonline.com
SOD ? MHz / 104 S Ml
radio glas Sjubljane
www.rgl.si
ŽIVALI
PRAŠIČE različno težke prodam in pripeljem na dom in cilinder (sveča) za kiper prikolico Tehnostroj. Tt 041/724-144 11295
Prodam PUJSKE od 30 kg naprej za nadalj-no rejo ali zakol. Škofjeloška c. 92, Kranj -Stražišče luso
TELIČKI po izbiri simentalki en mesec oz. en teden stari, prodam. Tt 5800-332 n565
Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 dni in KRAVO simentalko, brejo 8 mesecev. Tt 533-178_ 11571
Prodam BIKCA čb, star 10 dni. Tt 5725-
235 11578
Prodam TELIČKO sim. in čb BIKCA, stara 3 in 2 tedna. Tt 257-17-61 11591
Prodam BIKCA simentalca in TELIČKO tež-ka okrog 150 kg. g 5333-697_11607
Prodam 9 mesecev brejo KRAVO. Tt 031/271-151 11611
Prodam BIKCA čb, starega 10 dni. Tt 2311-766 Žabnica 43 nei4
ŽIVALI KUPIM
ODKUPUJEMO mlado, pitano govedo, teleta, krave, ovce, jagnjeta. Tt 041/650-975
11099
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očija in dedija
prof. VALENTINA KAVČIČA
ravnatelja Gimnazije Jesenice
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu, ustno ali pisno izrazili sožalje, mu podarili cvetje in sveče ter ga z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Iz srca hvala zdravnikom in osebju bolnišnice Jesenice za osebno zavzetost in človeško toplino v zadnjih dneh njegovega življenja. Hvala kolektivu in dijakom Gimnazije Jesenice za izkazano spoštovanje do človeka, ki vas je imel zares rad. Hvala vsem njegovim športnim prijateljem za lepe trenutke, ki jih je delil z vami. Hvala vsem govornikom za ganljive besede slovesa, pevcem za prelepe pesmi in gospodu župniku za obred. Hvala sorodnikom, prijateljem in znancem za tolažbo in nesebično
pomoč.
Njegovi žena Ana in sin Blaž z družino
Utihnil je tvoj glas,                          V SPOMIN obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več.		
		30. avgusta 2002 je minilo deset let, odkar nas je za vedno zapustil naš najdražji
		FRANC PINTAR p.d. Posavcev ata iz Sestranske vasi
	mM	Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki se ga radi spominjate in postojite ob njegovem preranem grobu.
		VSI NJEGOVI
•••••••
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo
TOREK	SREDA	ČETRTEK
m*		4
od 12 °C	od 10 °C	od 12 °C
do 19 °C	do 23 °C	do 22 °C
Danes, v torek, bo sprva pretežno oblačno, ponekod bo rahlo deževalo. Čez dan se bo delno razjasnilo. Jutri, v sredo, bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne so možne posamezne kratkotrajne plohe. V četrtek bo spremenljivo vreme, popoldanske plohe ali nevihte bodo pogostejše.
Najrajši se zabavajo ob tomboli
V četrtek je Center slepih in slabovidnih Škofja Loka pripravil poletni piknik za stanovalce. Razen njih se tradicionalnega snidenja veselijo tudi svojci in delavci centra.
Škofa Loka - Tokratni piknik je le eden izmed vsaj treh na leto, ki jih pripravijo v Centru slepih in slabovidnih. Vendarle pa je ta poseben, saj so bili povabljeni tudi svojci in mediji. "Medije vabimo zato, ker ocenjujemo, da je predstava o delu v domovih precej morbidna," nam je povedal direktor Boris Koprivnikar.
Na tradicionalnem pikniku sta zaplesala tudi 95-letni Venčeslav Dermaša in 92-letna Ivanka Tušek.
"Želimo povedati, da so vsi v domu dobrodošli, veliko našega dela posvečamo spoštovanju človekovih pravic. Vsakdo lahko pride in gre, kadar želi, mi skrbimo le, da je vsakdo zdravstveno oskrbljen," je nadaljeval direktor in zaključil z mislijo, daje potrebno negovati aktivnosti, ki si jih stanovalci želijo. Med njimi je seveda tudi poletni piknik. Obvezen program piknika je tombola, ki jo stanovalci pričakujejo vse leto. Vsako leto povabijo tudi ansambel, tokrat so nastopili Blagajana, seveda pa je k dobremu vzdušju pripomogla tudi dobra piknik hrana in pijača.
Pogodba še ni na varnem
Najkasneje do konca novembra naj bi nekje v Kranju zaživela Varna hiša, kjer bodo zavetje našle ženske in otroci žrtve nasilja. Pogodbo o organiziranju in financiranju tega projekta bi morali gorenjski župani podpisati že prejšnji teden, a je niso.
Kranj - Predvidoma ta teden naj bi gorenjski župani vendarle podpisali pogodbo o organiziranju in financiranju Varne hiše za ženske in otroke žrtve nasilja na Gorenjskem. Pogodba bi morala biti podpisana že prejšnji četrtek, vendar so podpis v zadnjem trenutku odpovedali z obrazložitvijo, da so potrebna dodatna usklajevanja.
Čeprav obrazložitev ni bila natančna, ni skrivnost, daje bilo dodatno usklajevanje potrebno zaradi negativnega stališča tržiškega župana Pavla Ruparja, ki je v dopisu svojemu kranjskemu kolegu Mohorju Bogataju zatrdil, da pogodba sploh ni usklajena med občinami.
Ruparju se ne zdi smiselno ustanavljati Varne hiše (bo na območju Mestne občine Kranj in v njeni lasti) v objektu, v katerem bo delovala največ deset let, zato so nesmiselna tudi sredstva, vložena v adaptacijo objekta v tuji lasti. Po njegovem bi bilo bolje kupiti neki objekt, katerega kupnino bi občine poravnale v sorazmernem deležu in s tem postale njegove solastnice. Tržiški župan se nadalje
sprašuje, kaj se bo zgodilo, če kranjska občina kot lastnica objekta čez. čas odpove pogodbo, čigava bo po desetih letih oprema Varne hiše...
Rupar se pritožuje tudi nad ne-transparentnostjo finančnega dela skupne pogodbe, saj naj bi občine kot drugopogodbene stranke tpr vopogodbena stranka je MOK) vnaprej ne vedele, koliko denarja bo potrebno nameniti za Varno hišo. Hkrati se sprašuje, kakšno vlogo bo v tem projektu sploh imelo Društvo za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja Varna hiša Gorenjske, ki je v fazi registracije. Zanima ga tudi, zakaj k projektu ni bilo povabljeno ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Simon Šubic
Novorojenčki
V preteklem tednu je bilo v obeh gorenjskih porodnišnicah 33 rojstev, in sicer v Kranju 27 in na Jesenicah 6.
V kranjski porodnišnici je na svet prijokalo 27 novorojenčkov, od tega 16 deklic in 11 dečkov. Na prvem tehtanju je bil najtežji deček, ki je tehtal 4.420 gramov, najlažja pa je bila deklica s 2.830 grami.
V jeseniški porodnišnici je prvič na ves glas zajokalo 6 otročičkov, od tega 1 deklica in 5 dečkov. Kazalec na tehtnici je 4.300 gramov pokazal najtežjemu dečku, 1.880 gramov pa najlažjemu dečku.
Namen piknika, na katerega so povabljeni tudi dobavitelji centra
(tokrat v vlogi sponzorjev), je, da se stanovalci zabavajo, da se osebje in svojci spoznajo, pogovorijo in zaplešejo. Prav vsi zaposleni v centru, z njimi pa tudi vojaki na civilnem služenju, so ta dan v službi stanovalcev. Največje breme organizacije piknika sije naložila delovna terapevtka Denis Kamnar. ki je poskrbela za program in organizacijo, prav tako za tombolo. "Za udeležence piknika smo pripravili vrsto zabavnih iger
z najrazličnejšimi nagradami. Igra vseh iger je pri nas seveda tombola, s pripravami nanjo smo začeli že pred več kot dvema mesecema," je povedala Kamnarjeva in zadovoljno dodala, da se je letošnjega piknika udeležilo približno 100 svojcev, skupno pa kar 350 udeležencev.
Tudi sicer se v Centru slepih in slabovidnih vsak dan odvijajo različne aktivnosti: telovadba, kreativne delavnice, dopoldansko in popoldansko varstvo, prikaz diapozitivov, izvedli so tudi izleta
na Bled in Brdo (o čemer smo v Gorenjskem glasu že poročali), tudi za september pa pripravljajo izlet z vlakom v neznano. Tudi glavna sestra Silva Bizjak je bila z izvedbo piknika zelo zadovoljna: "Vesela sem, ker je veliko stanovalcev šla ven, na zrak. Šele sedaj vidim koliko kondicije imajo. Tudi sodelavci so se zelo potrudili in vidi se, da skupaj dobro in radi delamo."
Boštjan Bogataj, foto: Gorazd Kavčič
Rekorden obisk pri križu na vrhu mogočnega Storžiča
Preddvor - Ob praznovanju stoletnice kranjskega planinstva je leta 1999 oživela misel, da bi na vrhu mogočnega dvatisočaka Storžiča (2132m) postavili križ, kakršen je že stal pred desetletji, po drugi svetovni vojni pa so ga našli podrtega. Na veliki šmaren, 15. avgusta, pred tremi leti so štiri metre visok križ iz jezerskega macesna, slovesno posvetili. Pobudo za postavitev so dali krajani občine Preddvor še posebej pa Baši ja, stoji pa na meji štirih občin Preddvora, Tržiča, Jezerskega in Kranja. Ob stoletnici kranjskega planinstva pa so postavili tudi panoramsko smerno ploščo, izjemno širokega panoramskega razgleda.
Ob obletnici posvetitve križa vsako leto pripravijo soboto po velikem šmarnu na vrhu Storžiča slovesnost s sveto mašo za ponesrečene v gorah. Letos je sveto mašo darovalo poleg preddvor-skega župnika Miha Lavrinca in
devetih duhovnikov tudi pet letošnjih novomašnikov (David Jen-sterle, Matjaž. Zupan, Janez Burja, Luka Zidanšek in Boštjan Gu-ček). Kot oltarje služilo granitno panoramsko obeležje, ki se ga prekrije z. ročno vezenim prtom -
Nagrajenci Šuštarske nedelje
Pravilni odgovor na nagradno vprašanje se glasi: Župan občine Tržič nosi čevlje št. 45.
l/med 81 prispelih kuponov je bilo 24 pravilnih odgovorov.
Izžrebani so bili - trije enakovredni (15.000 SIT) nagradni paketi z. bonom za nakup čevljev, zmajem petelinjega jajca (ulitek livarstva Ka-var), knjigo Barvni spev Dovžanove soteske in zgoščenko ansambla Mirko s prijatelji: ANTONIJA ŠTANCAR, Cesta na Belo 3, 4000 Kranj; ZVONIMIR BLENKUŠ, Delavska II, 4281 Mojstrana in MIRA ŽNIDAR, Juieta (iabrovška 19, 4000 Kranj.
Deset prejemnikov bona za gostinske storitve v hotelu Bcllevue na Š.narj etni gori nad Kranjem: "TATJANA (iLRDIN, Črtomirova 29, 1000 Ljubljana: SAŠO SORGO, Kranjska 7. 4240 Radovljica; MILENA TOMAŽIČ. Koroška 52, 4290 Tržič; DORA KUHAR, Deteljica 5, 4290 Tržič; JANEZ POBKŽIN, Loka 106, 4290 Tržič; ANDREJ (.1 AVAČ, Jama 19, 4211 Mavčiče; TON L PODNAR, Sorska 27, 4220 Škofja Loka; IGOR KRIŽNAR, Hudi Graben 2a, 4290 ITržiC; PEPCA OVSENEK, Zvirče 31, 4290 Tržič in BREDA BRADULE, Vitje s, 4290 Tržič.
Pri križu na vrhu Storžiča se je letos zbralo več kot 500 planincev, poleg preddvorskega župnika Miha Lavrinca (na sliki na desni) številni domačini, med gosti pa tudi mag. Franc Ekar, predsednik Planinske zveze Slovenije, sicer doma iz Preddvora.
alpskega cvetja. Za to priložnost
so prinesli na vrh Storžiča kar Štiri zvonove, da je pritrkavanje mogočno odzvanjalo po gori in sosednjih hribih. Najtežji zvon je tehtal kar 39 kilogramov. Na letošnji slovesnosti na vrhu Storžiča je bilo več sto planincev, med gosti pa tudi predsednik Planinske zveze Slovenije, mag. Prane Hkar.
Jane/. Kuhar
LOTO
IZŽREBANE ŠTEVILKE 35. KROGA, z dne 1. 9. 2002
02, 03, 05, 11, 12, 17, 31 in dodatna 37
Izžrebana LOTKO številka: 421763
V 36. krogu LOTA je za SEDMICO predvideni sklad 40 milijonov SIT
za dobitek LOTKO pa 12 milijonov SIT