52 Cente »tfists см la џт p j, . Prof- Albert Sič Gi adarska ul. 18 LJUBLJANA JUGOSLAVIJA /Ж .JEÄ POI leta 1^7^7и5оТ|Г5ЖТ1 i, dne 30. decembra 1926. Posamezna štev. stane 25 stotink LeliHh ih. za inozemstvo 25. L. Oglasi, za 1 mm višine in širokosli 1 kolone (65 mm): za trgovske in obrtne oglase 50 slo?., za osmrtnice, zahvale, poslana, vabila L. 1'20, oglase denarnih zavodov L 2-— Mali oglasi: 30 stot. za besedo, najmanj L 3‘— V četrto leto Zapustil nas je stari, do smrti ;®enem (ppa podpirali, oboleli otrok bežečega časa in po- J Nadejamo se, da nam 1 cenjenim sotrudnikom in sotrud- j PISMENOST PREBIVALSTVA V 1 nicam, ki so nas pri našem vzvi- ZDRUŽENIH SOVJETSKIH REPUBLIKAH (U. S. S. R.) Zadnja statistika kaže, da je na de-vsi ii želi med 100 moškimi pismenih 37, greznil se je v temo neskončne j podporniki ostanejo zvesti tudi v med 100 ženskami pa nad 18. Po me- večnosti. Vam pa je zapustil brez-števila žalostnih spominov ... Smehlja se nam zdravo lice novorojenega; deteta, ki vzbuja sto-tisoč čutil v naših srcih. Za nami so sveti dnevi božičnega" časa. bodočem letu, saj vrše s tem naj- j stih je pismenost višja in tamkaj jih plemenitejše delo: skrbe za iz-!zna čitati in pisati med moškimi obrajzbo in napredek slovenskega ] m.^ 5099' naroda. Upamo celo, da se število sotrudnikov in ži. Hvala naj so trud nie pomno-velja tudi 'našim Mirno in tiho smo jih praznovali, i rmročnikom, ki so nam od prvega brez vsakega hrupa; edino skozi • касс*ка ostali zvesti. Piosnno jih, težke zimske oblake se je pri-krala tu in tam iz vroče duše goreča molitev za na j višji blagoslov bodočemu našemu delu in življenju. Zgodi se včasih, da uredništva da nam ohranijo svojo naklonjenost tudi v bodoče, prosimo jih, naj nam pridobe še več novih naročnikov. Vsaka slovenska družina bi morala biti naročena na «Novice». S tem bi bila dana možnost, da bi se list tudi vsebin- ob pričetku novega leta pišejo sg0 zboljšal. Pričakujemo radi programe, ki določajo, kakšen ^ tega, da nam vsak dosedanjih na-smoter bo skušal doseči list v pri-, ročnikov pridobi vsaj še enega hodnjem letu. Tak način je dosti-1 novega. To prošnjo smo imeli tu-krat koristen, ker dober in odlo-јсц prejšnja leta, pa jo ponavljamo čen začetek pridobi mnogo prija-.tudi danes, trdno uverjeni, da bo teljev, podpornikov in čitateljev. letos našla odziva. Zato: vsi na Mi hočemo na kratko označiti, da delo’ bomo tudi v bodoče skrbeli za j Vso slovensko javnost> ki j j je pri srcu obstoj in napredek na- naš list še z večjo pozornostjo in ljubeznijo, kakor smo delali doslej. Ob tej priliki je naša dolžnost, da se naj lepše zahvaljujemo vsem šega naroda, prosimo, naj nas podpira. Samo ob vsestranski podpori je mogoč tudi vsestranski napredek. Pismo našim izseljencem Na sveti večer let.% 1926. Vam vsem, bratje, moje besede, tam gori v strmih tolminskih liriki vam jih pišem na sveti večer bib, v Brdih in trdem Krasu, na in mi je prijetno pri srcu. Zunaj Vipavi in Pivki. O, da bi vsi naši brije burja, prava kraška burja, izseljenci pisali «Gre nam šv pivna katero mislite tudi vi večkrat, cej dobro»; kako bi mi bili veseli, saj je tudi ona del našega bornega kako bi vaše žene, vaši otroci in življenja. j vaše matere z večjim veseljem sem vašegai Vesel božični številki «Novic»; sem, ker vem, da tudi tam v ni Franciji, v Stiring Wendeln je nekaj naših ljudi, ki «so jim ramena in pleča kot skale, tilnik — naloži mu breme, nosil- [nik — nosil gai bo in ne bo se krivil; pa so srca tiha irr močna — njihov ponos je brez besed; pa so možje — kot da se niso rodili iz matere, kot da goram se iz bokov izvili so: morajo v svet, in tujina se diči z deli njihovih rok...» ' Vesel sem vašega pisma: Sporočate : «... vina in hleba dobili smo in [dobro besedo, šla nam je v slast bolj od vina in [hleba.» Bog vam blagoslovi kruh in vam ga daj, da bo za vas in za vaše otroke, ki čakajo na sadove vaših žuljev v Vevnih bajticah pozdrava v. skrbeli za dom, da dobite pogr-vesel in5eno mizo in mehko vzglavje, ko dalj.'86 vrnete utrujeni domov. Vesel sem vašega sporočila, da niste pozabili lepega našega pregovora «V slogi je moč» in da ste si ustanovili «Podporno delavsko društvo». Lepo bi bilo, da bi vsi drugi izseljenci, raztreseni po celem svetu, vzeli vas za vzgled in da bi tudi oni ustanovili svoje društvo, svojo «Edinost». Pojete in oblast vam gre na ro- Vobče je izmed 100 prebivalcev (moških in ženskih) 46.5 pismenih. Največ pismenih imajo gubernije Leningrad, Moskva, Jaroslav, Tver, Ivanovo-Voznesensk. Drugo mesto zavzemajo gubernije Ufa, Čeljabinsk, Ta m hov, Kursk, Orel, Pskov. Glede pismenosti različnih narodov, bivajočih v U. S. S. R. se je mogoče poučiti iz pismenosti vojaških novincev, ki so vpoklicani v službovanje v rdeči armadi. Številke pravijo, da jih med 100 osebami zna čita’i in pisati: Latišev 96, Estoncev 96, Fincev 96, Židov 93, Litovcev 90, Nemcev 89, Belorusov 87, Poljakov 86, Velikorusov 86, Ukrajincev 86, Zirjancev 80, Kare-lijcev 77, Armencev 75, čeremisov 70. Mordvincev 69, Votjakov 68, Osetin-cev, 64, Moldavancev 62, Permjakov 61, Tatarov 52, Baškircev 42, Kavkaz-cev 30, Ciganov 24, Kalmikov 19, Kirgizov 16, Uzbekov 11, Turkmenov 4. Končno je treba pripomniti, da ženske v pismenosti še zaostajajo za moškimi kakor na deželi tako tudi po mestih. Nedvomno pa ta razlika kmalu poneha in imeli bodo v Rusiji brezizjemno pismeno prebivalstvo. Dobrodošla kupčija Na neki ljudski veselici zasači zakonski mož žeparja v trenutku, ko seže ta v žep njegove boljše polovice. Mož zgrabi lopova za ovratnik in zavpije: «Stojte, tat! Sedaj vas ženem na policijo!» — «Molčite vendar, gospod!» mu šepne žepar na uho. «Če me izpustite, vam dam vežni ključ, k; sem ga odvzel vaši ženi.» Kupčija j- vila d,obra za obe strani. Tedenski pregled ITALIJA mesec časa nas loči od Novice iz vsega sveta ROPARSKA ROMANTIKA OB ČRNEM MORJU Dolgo časa je bil glasoviti bandit Kosta strah in groza obale Črnega morja. Legendarni ropar je izvrševal več let najdrznejše roparske napade. — Ugrabil je nič manj kot sedem lepih žensk ter si uredil v gorovju pravcati harem. Kasta je bil tako močan, da je, tako pripovedujejo, ustavil z eno roko poštni avtomobil. Nekoč je napadel s štirimi tovariši avtomobil, poln potnikov. Ko so se hoteli potniki postaviti v bran, je zaklical Kosta: « Za vsak strel vržem enega od vas v morje.» Nihče ni imel poguma, da bi se bil spustil v boj z glasovitim razbojnikom in Kosta je odnesel plen 120.000 rubljev. Ropar je bil neviden , — Dober mesec časa nas loči ocl pro- Ko, tujina vam je dala dobro be- cesov proti atentatorjem na življenje sedo in ta gre še nam doma v Mussolinijevo. Kakor znano bo sodilo slast. j obtožence posebno sodišče, ki ga Le oglasite se še kaj in vsi dru- Prodvideva zakon o obrambi države gi, ki si v tujini služite kruh, se °d novembra meseca t. 1. Trije so oglasite in povejte nam, kako vami^L1^®11^^.in eden |C nameraval gi e, da bomo z vami veseli in daj zaniboni je hotel streljati skozi bomo delili tudi žalost z vami. j okno na Mussolinija, ko bi govoril Nocoj je sveti večer in јаг sem z balkona palače. Njegov sokrivec je Židane volje; za to židano voljo se general Capello. Proces proti obema moram zahvaliti tudi lepi božični bo Pričel 25. januarja. Druga je An-Številki Novic in vašemu pismu iz 8|ežmja Gibson, ki je s strelom ra-Stiring Wendeln. Da ste mi ?ila Mussolinija pred njegovim od-zdra vi i i hodom v Afriko. Dan njenega pro- ZÜ1 dVl! Novičar.jCeSa ni še določen. Anarhist Lucetti ------—----------— j je bil aretiran predno je izvršil aten- jtat. In on je tretji. Obravnava je do-Iločena na 22. januarja. Mladi Zam-I boni pa je bil linčan v Bologni od množice. j Mussolini je že imenoval člane in vsegavedeu. Pojavil se je zdaj v .sodiš&a> Pred kater™ bodo stali tem, zdaj v onem mestu, obiskoval je i atentatorji. Predsednik, sodišča je lokale, kjer je izvedel vse norice, ki Лег[; barel Sauna, sodniki pa: pod-so bile zanj važne. Nedavno ga je pa P0lkovnik Lussossio, poslanec Gui-v neki kavarni ena od njegovih žrtev do: Podpolkovn. conte Alberto, kon-spoznala. Možu se je posrečilo, da se Z!J , Muoei, konzul Lasa trnova in je izmuznil neopažen iz lokala, nakar , Antonio, jo aviziral milico. To pot je bil Kosta! tJ.olgo s.e. ze bavi vlada z reorgam-aretiran in odvedli so ga z močno i zacB° policije. Nekaj je v tem po-eskorto 'v ječo. Neki dopisnik «Rde- Povs1em. no,va Je čih Novin» je bil pri aretaciji slučajno a Z1yahoplovne policije, ki bo navzoč. Na svoje veliko začudenje je s^zd° U?dv?.&m ^ obmejnih videl pred seboj majhnega, sJabot- fr,aj gamzacija obstoja se nega možica. Ropar ni izpregovoril L«1:’... a__se. zvi®a število nadkomi-niti besedice, temveč je pri vsakem Jim bo zvišana. JUGOSLAVIJA vprašanju zaničljivo predse pljunil. Prebivalstvo obale Črnega morja je trdno prepričano, da se bo posrečilo glasovi temu roparju prav kmalu rešiti se iz ječe. Davidoviču se ni posrečilo odstraniti ovir za sestavo nove vlade. Po brezuspešnem trudu je moral Davi- itovič vrniti mandat; kralj je poveril sestavo nove vlade zopet Uzuno-viču. In po dolgih pogajanjih, tekom katerih se ni nič vedelo, katere stranke bodo vstopile v vlado, je Jugoslavija dan pred Božičem dobila svojo vlado. Vlado tvorijo radikali in radičevci. ki so se zadnji trenotek vendar odločili vstopiti v vlado, do-čim se je SLS tik pred prisego novih ministrov premislila in je njen načelnik dr. Korošec izjavil, da mora dobiti nadaljna navodila od svoje stranke. Vendar sta se za SLS pustili dve ministrstvi, in sicer ministrstvo za poljedelstvo in socialno politiko, nezasedeni. Govori se, da SLS ni hotela sprejeti zahteve, da mora tudi v Sloveniji delovati na podlagi ideje o narodnem edinstvu, ki jo določa ustava. V novi vladi niso sami parlamentarci, to se pravi — poslanci; trije ministri so neparlamentaren Radikali imajo 11 ministov, radičevci 4, dvoje ministrov je, kot rečeno, še prostih. NEMČIJA Francosko vojaško sodišče v Landau je oprostilo francoskega častnika Rouziera, nekatere Nemce pa je obsodilo na ječo. Kakor znano je 26. septembra prišlo v Germersheimu do incidenta med Francozi in Nemci, v katerem je častnik Rouziev ustrelil nekega Nemca, drugega pa ranil. Po razsodbi so na Nemškem zagnali velik vik. Bati se je bilo, da ne bi ta dogodek mogel zrušiti vse. kar sta Brian d in Stresem ami dobrega storila za zbližan j e med Francijo in Nemčijo. V nemških listih je završalo in pisali so, da je razsodba lan danskega sodišča izzivanje francoskega pravosodja. Vse pa je zaenkrat poleglo in izšlo brez nadaljnih posledic, ko je predsednik francoske republike jjomilo-stil obsojene Nemce. JAPONSKA Japonski cesar ali mikado je umrl. Mikado Voši-ffito je bil stotriindvaj-seti japonski cesar. Za Japonce je bil cesar bog in so ga tako tudi častili. Ko je 1. 1888. postal po smrti dveh starejših bratov prestolonaslednik, mu je bilo šele 9 let. Dočim so živeli japonski cesarji do Yoši-Hiteja brez stikov s tujimi deželami in so veljali narodu za bogove, je bil Yoši-Hito prvi vladar, ki se je seznanil s kulturo drugih narodov in ki je uvajal pridobitve civilizacije drugih držav v svojo deželo. Zato mu gre naslov prvega modernega japonskega cesarja. Svojega sina in naslednika Hiro-Hita je poslal 1. 1921. v svet, da si ogleda zapadno kulturo. Hiro-Hito je prepotoval Anglijo, Francijo in Italijo. Ni nobenega dvoma, da bo sin nadaljeval očetovo započeto delo in bo Japonsko še bolj moderniziral. Diievne novice J SREČNO NOVO LETO našim naročnikom, čilaieljem in sotrudnikom želita Uredništvo in uprava „Novic NASLOVI NA PISMIH Prometno ministrstvo je ugotovilo, da vse odredbe izdane za to, da se označi naslov na poštnih pošiljatvah samo v italijanskem jeziku, niso nič izdale. Zato je ministrstvo določilo, da se one pošiljatve, ki nimajo naslovnega kraja napisanega samo v italijanščini, vrnejo od,pošiljateljem, ako bo mogoče ugotoviti, kdo da so. Ako se pa odpošiljatelji ne bodo mogli ugotoviti, se bodo take pošiljatve brez italijanskega naslova, vrgle kratko-malo v smeti. Radi tega opozarjamo vse naše čitatelje, da pišejo naslove krajev pošte na poštnih pošiljatvah samo y italijanščini. V lanskem koledarju «Goriške Matice» za leto 1926. s# prav skrbno navedeni vsi naši poštni kraji v italijanskem imenovanju. Vsak naj pogleda, torej v ta koledar, ako ne ve italijanskega imenovanja za kak kraj! POŠTNE ZNAMKE, KI SE VZA- Živinorejo, ki je sicer še precej na Imeli smo že pred vojno mle-MEJO IZ PROMETA | višku, moramo še vse bolj povzclig- karno, toda vojna nam jo je uni- Tukajšnje ravnateljstvo pošte in niti in poizkusiti in ukreniti vse, čila kot tudi vso vas, od katere ni brzojava sporočaj - ^ !da naše gorske kraje čimbolj iz-!pustila niti enega poslopja. Hiše «Naznanja se občinstvu,da z 31. de- koristimo, in to na način, ki je'pa so se v teh letih po vojni dvi- cembrom preneha veljava pisemskih pa- najp0]j primeren. Že doseda,- gale druga za drugo, le mlekarna poall liro frjavo-ze 1 ene*),0 pc Ž^iri ien razmah živinoreje pa je poka- je ostala v razvalinah do lanskega (zelenkaste in nnenkaste) in po 2 zal, da je ta za te kraje naj primer- leta. Po velikem prizadevanju se liri za ekspresna pisma v inozem- nejša. Zatorej ne morem, da ne bi nam je vendar posrečilo dobiti od- stvo. Z istim dnem se vzamejo iz'odobraval dela Kobaridcev za po- škodnino in začeli smo graditi in prometa spominske znamke za sveto polen razmah živinoreje pri nas. |popravljati poslopje. Danes ko so leto. j Gotovo je, da je vmes mnogo | so tudi živinorejci opomogli, je za- Te poslednje znamke se ne bodo ]tratkovidnežev, ki ne razumejo' čela uspešno poslovati in izdeluje bodo aprl z a deti tohko^meidah'/I ^ j važnosti in koristi tega, toda na! izborno maslo. Sicer pa je bil tudi zbora Kot izboren Ijavne znamke do 31. decembra 1927.! te se ni ozirati. Tudi kobariški skrajni čas, da si je naša mlekar- 'c je0nasPtopal povsod, pri vsaki nn ivaših IZSELJENCEV živinorejci naj se na poslednje ne na znova opomogla, saj pride va- priredltvi in 'Zabavi. Ni se strašil uri y ozirajo, ampak naj sledijo vztraj-. ščanom pač edino le na tak način truda ne poti (kljub temu, da je .... . :no svojemu načrtu, drugi pa naj! kaj denarja v roke. Revščino v de- težko hodil), ampak je redno zahajal I now“e ntE mrnkaKnieva či- jih posnemajo. Živinorejec, 'narju in blagu občutimo zlasti le- k pevskim vajam, prihajal jedno pr da si bo ona tudi tam znala pridobiti srca in duše učencev in starišev, kakor si je pridobila za vedno tudi nas. Poleg tega želimo pa tudi, da bi nas gospodična pogostoma obiskala, da bi jo tudi v naprej pogostoma videli med nami. — Hvaležni Ric-manjci. IZ PETEINJ. Dne 16. t. m. je preminul v Petri-njah g. Ivan Petrinja, oče našega prvega tenorista nadvse požrtvovalnega g. Joška Petrinje. Pokojnik je bil ustanovni član j društva «Slavnik» v Klancu ter član od nekega našega tamkajšnjega či- J1U posnemajo. »ivsaureieu. tatelja-delavca sledeče vrstice, k a-; ŠEMPOLAJ. terc bodo zanimale vse, ki jim je pri : ge pred vojno ni naša dvorazredna srcu usoda naših izseljencev v dalj- |jucigjta g0ia zadostovala za vse otro-nih prekomorskih krajih: |l odhajal zadnji. Že pred 50. leti, ko in nam napravile ogromne škode. fu bi.!o še pevovoaje v Klancu je za-1 ° bajal v Dolino poslušat cerkveno IZ TOLMINA. petje, si ga zapomnil ter potem po Mnogo smo čuli zadnje čase o na- posluhu doma učil fante in može za sein trgu. Tako je pred kratkim pi- cerkvene nastope, salo časopisje o novoustanovljeni dr- \ Svoje otroke je vzgojil v narodnem žavni mladinski organizaciji «Balli- duhu in ljubezni do svojega mate-ia» in «Ayanguardia», dalje o ustano- rinega jezika. vitvi italijanske ljudske knjižnice,' Zapušča sina Josipa i Franca ter malo za tem pa o podprefekturi, ki hčer Pepco por. Semec. je bila prenesena iz Idrije v Tolmin Pokojniku večni mir in pokoj, a j Predno pa kaj več o celi stvari, par ,. . ! besed o razvoju šole same. — Pred 1. in koj za tem prekinjena. --- Res se o preostalim naše iskreno sožalje. izpregovori v naših časopisih s k im dopisom. Mi, ki Vam pišemo, gospod ured-! 1878. ni imela šempolajska občina j Tolminu včasih govori, o nas Tolmin-nik, smo zaposleni pri državnih pe- j lastnega šolskega poslopja, ampak jekih pa nič, vsled česar hi utegnil kdo. , . . trolejskih vrelcih ter nas je kakih imela v najem eno sobico blizu fa-i misliti, da smo izumrli. To se sicer _ (j J ’ - .. . . « . petnajst Slovencev. Delo je vsako-j r0vža, kjer je. danes hiša g. Pipana, j ni zgodilo, a priznati moramo, da'nič V veseR 8se 3snp[en;a’" z nami tam IZ KLANCA. ga več med nami. vrstno in plače so še precej dobre. Hočemo reči s tem, da so tukaj, kjer smo mi, življenjske prilike take, da si delavec lahko tudi kaj malega prihrani. Naše petrolejske vrelce so odkrili že leta 1906. Do 1. 1919. pa je izkoriščanje le slabo napredovalo, toda v zadnjih šestih letih se je tako razvilo, da že ne vedo več kam s petrolejem. Pri našem podjetju je zaposlenih nad 3000 delavcev skoro vseh obrti. Večina pa je težakov in rokodelcev, ki imajo lep zaslužek. Skoro vsi so Evropejci, le neznatno število je domačinov iz Južne Amerike. Podnebje nam še precej prija, le tukajšnja burja je strašno neprijetna. Piha neprenehoma in kakšen-krat se spremeni v orkan, tako da immmmmmmsmmm čin. V pritličju j« bil srednje velik s čimer bi se mogli Potila*? M*»» razred, kakor je se sedaj, gornji pro-j dejstvo, da je število gostilničarjev! J J * stori pa so služili za stanovanje uči- tako veliko, je za nas kaj slabo izpri- ]° ri. ' . , telju. Tako je ostalo do 1. 1909., ko so :čevalo. Kaj pa delamo? Sosedje se ; ’не.Јп.а otvorili še drugi razred v hiši g. Iva- j nam posmehujejo, da nismo zmožni j J 1 '0< na Legiša. Že .par let pre dvojno sta;drugega kot vztrajnega popivanja in j so se hišo Petrinjevo, da sprejmejo k večnemu počitku Ijub-očeta. Ob 9. uri je blagoslovil č. g. Soklič öbaFBPSS Tim ™ domačem pragu v poslednje slovo IZ ČRNEGA KALA. j «Vigred». Dopis, ki ste ga priobčili v «Novi- ! Ob 10. uri je bil pogreb s sv. mašo. " V1 "v cerkvi trebam, kajti naraščaja iz obeh ob- sta in imajo prav. čin je bilo čim dalje več. Radi tega je občina začela misliti na graditev nove štirirazredne šole. L. 1913. je kjer Površje okraja, kjer'delamo, skoro popolnoma golo, le tu pa tam kakšen grm trnja bilo zemllišče že kuni leno Ko bi bi,oica^1>> dne 9- t. m., ste dobili po usta- Po sv. maši so mu zapeli novo šolsko poslopje’11 končano, so : novnem občnem zboru društva. Ta-: «Nad zvezdami». imeli v načrtu ono staro spremeniti rkrat je-dopis odgovarjal resnici, do- j Ker se društvo «Slavnik» ni moglo v občinsko nišo Prišla na je vojna, i^m 50 se P°tem razmere nekoliko (udeležiti korporativno pogreba radi ki je ta načrt Dodrfa Po vomi'so ob-isPremenile- — Ne razumemo, zakaj; odsotnih članov — večinoma želez-nam nanese pesek in grušč v sobe. i črnski možje tudi precej mislili na j mora biti dvojna mera. fo, kai je do-; ničarjev — Je kilo zastopano le po kjer stanujemo po dva in dva. j graditev šole. Oni. pred vojno kaplje- voljeno sosednim m drugim vasem - številnih elanih, ludi ni bilo dovolj hj SUM J- 1 . ibil o0(ju ra4| tega he nam prepovedano. To ni način za • pevcev, da bi zapeli v slovo svojemu 1 so ‘ ga 'prodali iu kupili’novega, v |pridobivanje .ljudstva. ; prijatelju, zato so kaj ginljivo opra- resnici, novokupljeno zemljišče je i IZ MCMANJ. ; v^e t° na'08° članice. Ob odprteni Upiljimo, di, bomo vse prenesli in £ÄttuSÄTzSÄ ™ tudi novo šolsko poslopje in občin-1 pjs jz tuljave roke, ki jasno dokazu-ško hišo, je pa ! ...... srečno prestali, srečni hip, da zapustimo te goljavi ter se povrnemo v našo zeleno-cve-točo domovino, kjer se zopet snidemo s sorodniki in znanci prvaškega okraja v skupnem delu za kulturni in gospodarski obstoj našega naroda. Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, še posebno pa uredništvu voščimo vesele božične in srečno novo leto. I. S.» «Novic» praznike Testenine ^Pekatete4 so na glasu kot izborna jed ša iz predvojnega časa. Da vdobi vsak, ki jih zahteva, tudi res prave naše testenine, smo zopet upeljali zavoje po R in 1 kg. Zahtevajte pri trgovcih makarone, špagete, subjote ali razne juhne vrste le v zavojih z napisom «Pekatete»! y Dopisi KOBARID. Vir najvažnejših dohodkov naših Gor je živinoreja, ki si je danes že docela" opomogla. Hvalevredno je napredovanje naših kmetov v tem oziru; mlekarske zadruge, ki cvetejo malone po vseh naših večjih vaseh, so priča pestrega delovanja na gospodarskem polju. Izborna pa je misel kobariških živinorejcev, ki so organizirani v «Mlekarski zadrugi» in imajo v tej vključeno tudi neke vrste zavarovalnico za živino. Plačujejo namreč od živine v skupen fond, ki ima nuditi živinorejcu, v slu- rosno. zavit vprašaj. KaR^sVivenska občini ii»^brntnikeJUJe 1)Ud":Smo zgubili teko blagi),■ dobro dušo. ima že par let svojo šolo, za katero pa so se Prečanci in Slivenci do pred kratkim prepirali. Oboji bi radi imeli šolo v svoji vasi. Prečenci so tr- stvo svoje dobrotnike). katera se je radovala z nami v ve- Zopet nas je namesto božičnega; selju, trpela z nami v žalosti in darila zadel hud udarec. V ponde-: bridkosti. Ijek nas je zapustila naša dolgoletna Kličemo Ti: Na svidenje v domo-dili, da bi morala" biti" šola v "njih lučitelijca gospodična Turko. Preme- vini in pokoj Tvoji duši! vasi, ker imajo več otrok. Ker se niso i scena je službeno iz Ricm-anj \ Štjak. Diuštvenik. mogli sporazumeti niti priti do ka- j Kaj smo ž njo izgubili, to znamo MAČKOLJ. leega kompromisa, so začeli Prečenci j samo mi, to čutijo samo naši otroci; y nepem o0vdiču za našo vasjo se pošiljati z letošnjim š. letom svoje Un naša mladina, posebno dekleta. ■ , m-ctcčprii Wien neki Tv otroke v šempolajsko šolo. Do tega Šestnajst let je gospodična Turko pvir]aufc iz Škofij Pravijo da je to jih je privedel predvsem tudi prak- jbila med nami in vedno in vestno 1 J" c tičen nagib: precej bližje imajo v vršila svojo dolžnost, v šoli in izven šole. Ob vsaki priliki je bila gospo- Šempolaj. .7 -v • y ....... in dična Turko na svojem mestu, niko- Vpi šanj s s... .g<- _ h I r D , ц trudna ali nevoljna, vedno vesela, rešil zaenkrat nas podestat g. Bi(nc-|če je ]e mogla poditi’dober nauk in sed’ hidf občteSi^i-rad'f' h"-še g svet- srečna, Če je le mogla poma-f6-1.- •" t ucnuni I. I •- - gati. Razume se, da si je s svojo do- Legisa v farovz ^ai o solsko po-; = nesebičnostjo iridobila srca slopje je bilo letošnje poletje popol-: in učenk in noma prenovljeno. Gornji prostori, ki so dolga leta služili učiteljevemu i stanovanju, so spremenjeni v razred iste velikosti kot je spodnji. Prenovljeno poslopje ima sedaj velika moderna okna, ki so bila zelo potrebna, stori! iz strahu pred kaznijo, ker je kradel kokoši. Toda Furlanič je imel še druge grehe na svoji vesti, ki so ga težili in pekli. Tudi pri njemu se je uresničil pregovor: Ka-koršno življenje, taka smrt! FERDO PLEMIČ: in duše svojih učencev in učenk in globoko spoštovanje Ricmanjcev in vsega Brega. Ne šibe in tudi besed ni bilo treba, dovolj je bil njen pogled in otroci so jej z vso pazljivostjo sledili, ubogali vedno, ker so znali, da jim je gospodična Turko dobra | velik pred Čevljarčka Smoka Božična noč Čevljarček Smoleč je bil morda Bogom, zato se mu je VpSE Л № ie kakor sta-bna! menda io pripetilo, kar se mu je, ali EH^E^e? ie'oÄa'raüo: j enem. Kaj je s svojim dolgoletnim j liko zaostal; pa da ni užival pravega delovanjem med nami dosegla, po-! ugleda, kakor gre poštenemu roko-kazalc so nam vsakoletne šolske | delcu, temu je bil sam Kriv. Cevljar-razstave, na katerih so šolski otroci | ček Smoleč ga je namreč rad srkal, in odrasla dekleta razstavljale svoje j potem pa je seveda skoro vedno zgre-izdelke. S ponosom lahko trdimo, šil pri meri, tako da so bili njegovi da je malo kmetskih deklet, ki bi se!izdelki ali pretesni ali pa preohlapni, z am ogla izkazati s tako lepimi roč- Koliko jih je radi tega preslišal, tega nimi deli, kakor so ravno ricmanj-ska dekleta. Čast njim, ki so svoji učiteljici tako vneto sledile, hvala vsakega mBdÄ toT» S ^ svijto dolSetoto | HkotLst^Vda- ni užival pravega ovira pouk. S predelanim šolskim poslopjem je padel načrt gradnje novega šolskega poslopja menda za delj časa, ker nam ono predelano zaenkrat popolnoma zadostuje. KOZARŠČE. Človek bi mislil, da Kozarščani spijo, dasi so v tako prijazni vasi j največja pa gospodični Turkovi, ki pod mengorskim hribom, če bi ne se jp rade volje žrtvovala in jim po-sledil njihovemu delovanju v go- magala z naukom in delom. Ob slo- .4 j u, j o, uuuuuuuw. uuu..uuuuuuu,™uu, __ spodarskem oziru. Ni dolgo odjvesu od-nje п1_М1о nobeno oko suho. čaju da mu pogine ali oboli živina, j tega, ko je začela delovati, komaj naj bo „^zaslu- prvo pomoč m odškodnino. Preko- sedaj obnovljena m nanovo; da ge zaveda]0 njcnjb dobrot in ristno in vredno posnemanja je to opremljena mlekarna, ki se je zc koj v prvem začetku izvrstno ob nesla. I dični Turkovi vse najbol jše, gotovi, in zavzeti bi se morali vsi živinorejci naših Gor za to in posnemati. da tega ne bodo nikoli pozabili. Na i njenem novem mestu želimo gospo- bi ne mogel več določiti z vso gotovostjo1, vendar je resnica, da nobeno tako zmerjanje ni zaleglo, ker je čevljarček Smoleč meril, krojil in šival dalje po svoji zakrknjeni butici. Ljudje bi si že kdaj odpomogli v tem oziru, ali ker jeb il Smoleč edini rokodelec to vrste v vsej občini, ni bilo druge pomoči, negoli vsakikrat pri naročbi novih čevljev zabičati mu, naj jih vendar enkrat sešije po pravi •meri. Ko so bili čevlji sešiti, pa je bil zopet stari križ. «Smoleč, zopet ši zgrešil mero, pre- ijarćkov, ki se v svojem življenju široki so.» niso držali prave mere. Kdo bi si bil «Kako, široki?» se je čudil Smoleč, mislil, da jih je toliko! Pa kaj ni «Kakor Noetova barka! Kako si pa med njimi tudi Pepe iz Koludrovice, meril?» ki je umrl pred leti? Seveda je in še «Jaz sem že prav meril, samo da široko se reži vanj in mu namiguje: 'O bile tvoje noge takrat umazane, «He, Smoleč, kar hitro odpravi, pa pa je mera poskočila,» se je odrezal Vskoči sem dol!» Smoleč, ki za izgovore ni bihnikoli v j «Brrr! Kaj takega pa ne!» si misli zadregi. Ljudje so klicali kazen božjo Smoleč in zapre oči. Oblak se je med na njegovo glavo, in prišla je kazen božja. — Noč ima svojo moč, božična noč pa še posebno. Smoleč je imel tedaj pravkar Cetvrežnikove škornje v delu. Pa je bil zvečer nekoliko utrujen in je dejal pri sebi: tudi zaprl in Smoleč gleda ves obupan v svetnikovo nogo, ki je še vedno naraščala. «Da bi mogel le za hip ustaviti to čudovito «raščo», si misli Smoleč, «potem bi kar pomeril, pa je!» In pride mu rešilna misel v pre- :< i’e lahko še drugi teden ukrojim,! meteno čevljarsko butico. Kakšna Cetvrežnik bo čakal, saj nima sile.» In i pa? Prste stegne in požgačka svet-vrgel je mero in usnje vstran, vpihnil i nrka po golem podplatu. Svetnik se luč in legel spat A ni še dolgo spal, ko začuje glasen klic: «Smoleč, Smooolec, Smoooooolec!» Hudimana, kaj pa je to?» si misli Smoleč in odpre oči, pa se začudi. Vsak bi se bil. Njegova izba je bila svetla kakor o belem dnevu, sredi nje pa je stal anvelj in je obračal vanj svoje velike oči. .Prmejš!» si misli Smoleč, «ta pa ni vsakdanja!» In z odprtimi ustmi je strmel v nebeško prikazen, ki nadaljuje raztogoti, ne dosti, ali toliko, kolikor bi se jaz ali vsak drugi raztogotil, če ga kdo nenadoma požgačka po podplatu. Prosim vas, to ni nikaka nedeljska zabava. «Hm,» zagodrnja torej svetec, «kaj pa je to? Ali si prismojen, kali?» Ta majhna raztogodba pa je imela za posledico, da se je rašča svetnikove milosti pred Bogom in njegove noge ustavila za hip, ker Bogu ni všeč, če se kdo togoti zaradi malenkosti. Ta hip pa uparabi Smoleč ter urno in srečno premeri svetnikovo nogo. Nato vstane ves zadovoljen in roče Cevliamlca Forcessln МШенпа n* mednarodni razita»! * Genoei z „Siptoma dl iran prnmia" TUST - Via Giuseppe eapriis g$ew= S ppl S«. Jakobu ■ TRST Kdor išče obuvalo ceaö « vendar lepo, is bo pcmialil malo, ae kepil kar na slepo 1 in čel bo k „FORCESS1NU«, ki v Trstu vsem od kraja — ubožcu al’ bogatinu — najboijie čevlje daja .. . Smoleč vstani, ogrni suknjo iniangolju: natakni kučmo ter vzami mero in i «Zdaj pa že, zdaj smo dobri!» in pridi z menoj v nebesa. ispravlja mero v aržet. «V nebesa?» se začudi Smoleč. | «Ti Smoleč,» reče nato angelj, ki je «Jaz bi kar nič rad ne šel še v nebe-jvse to opazoval z bistrim očesom, sa; še par let bi rad ostal v tej solz-;«kaj pa če jutri rašča svetnikove ni dolini, posebno ker zdaj Jurij pod ; noge nadaljuje? Ali mu bodo copate Vrhom toči tako žlahtno kapljico...» še prav?» «Smoleč, vstani in pojdi!» ga zavr-i «Ge ne bodo,» odvrne Smoleč in ne angelj tako rezko, da si Smoleč hudomušno pomežikne z malim oce- ni upal več ugovarjati. Le to je vprašal: «Kaj pa bom jaz v nebesih?» «Svetniku Frumenciju boš vzel mero za pav nebeških copat, ker je stare že zdrsal.» : Nu, če ni drugega, prav rad. Nu, >aj me zelo veseli, da se je razvedelo že v nebeškem kraljestvu, kako znam jaz čevlje meriti in ukrojiti.» «Govori manj in misli več, posebno pa to misli, da boš vzel do pičice natanko mero našemu Frumenciju, ker je za obuvalo zelo občutljiv,» odvrne angelj ostro. «Bom, bom, bom!» je mrmral Smoleč ter se urno odpravil. In poletela sta preko brezmejnega prostora in dospela sta v nebesa. Kar nič se nista ustavila. Angelj je vlekel našega Smolca za ovratnik njegove suknje skozi dolgo vrsto nepreglednih, pre-1 je prejel celo častno naročilo, da je krasnih dvoran, da mu je radi sa- j sešil županovi Micki čižme za njeno mega bleska kar mrgolelo pred očmi i poroko. in slednjič ga je postavil pred viso- i Bes je, tla vsak čevljar še ni meril koga. častitljivega starčka z dolgo ! v božični noči copat nebeškemu svet-sivo brado, ki je sedel v zlatem po-inlkti, ali dober nauk lahko vsak iz-čivalniku ter polagal boso nogo na j lušči iz te moje resnične pravl jice, svileno, srebrnotkano blazino pred j tudi tak, ki še nikoli ni šival čevljev, enoj. Angelj pomigne Smolcu na to nogo in reče suito: «Pomeri!» Smoleč poklekne po čevljarski na-1 vadi, vzame dolg papirnat trak iz ! žepa in jame meriti. Da ne bi se zmo- | til, premeri vsako dolžino in širino ! po dvakrat. Ali, kaj je to? Vsakikrat opazi, da se je zmotil, vsakikrat vidi, da je prekratko meril. Zopet meri, popravlja in zopet meri in nikoli ne zadene prave. Že deset mer je pokvaril in že se je jel potiti od napora in strahu, posebno ker ga je angelj, ki je sta! ves čas poleg njega, že strogo oštel: «Smoleč, kaj je to? Kako pa meriš? Ali si ga danes zopet pil?» Pil ga je že bil, ali da bi mu šlo radi tega vse tako narobe, ne, to ni mogoče. Zdajci zapazi pravi vzrok vse nezgode. Kaj je bilo? Svetniku je sproti rastla noga, počasi sicer ali dosledno. Smoleč se oddahne *pa reče: «Kako bom meril, ko prečastitemu Frumenciju noga sproti raste!» «Smoleč, to bi pač moral vedeti,» odvrne angelj, «da sveti Frumencij raste od hipa do hipa v milosti pred Bogom in zato mu naravno raste tudi noga.» «Če je tako,» odvrne Smoleč, «potem pa z mero nikoli ne bo nič!» «Kaj ne bo?» reče angelj ostro in premeri Smolca s takim pogledom, da ga je zazeblo po hrbtu in pokaže mu s' kazalcem desne roke skozi oblak, ki se je pretrgal tik pred našim čevljarčkom: «Le tja dol poglej, Smoleč nemarni, pa ponovi, da ne bo nič!» Smoleč pogleda. Sveta mamka! V grozovitem prepadu tam v strahoviti globini zagleda velik kotel poln razbeljene čevljarske smole in v kotlu se je gnetla množica nemarnih čev- Odgororni urednik: JANKO RUNTIC. Kmetijski stroji j väSEW Slamoreznice znamke «Mayfart» z verigami raznih velikosti. TEŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU Ulica Torrebianca 19, in Rafiineria 7. Telefon 44-39. вааораоаооааопвЕзапиааапаиг-дв B Zobozdravnik sprejema e GORICI na 1MKU 5 H. nadstropje som, «če ne bodo, boste jih pa vi nategnili.» Isti hip je počilo, da je predrzni Smoleč videl vse zvezde, kar jih je na nebu in še kakšnih pet ali šest več. In hip pozneje je že čutil kako frči po zraku, zemlji nasproti, medtem, ko so sc nebeška vrata z ropotom zaprla.,za njim. — Ves potan se je prebudil Smoleč. Ležal je v svoji izbi na t!eh, kamor je padel v svojih živih sanjah s svoje postelje. Godrnjaje se je pobral in je zmajeval s kuštravo glavo: «Da more človek kaj takega sanjati! Pa prav jaz!» Ali sanje so mu bile v dober nauk in Cetvrežnik je topot dobil j tako lepo po meri izdelane škornje, j da našega Smolca kar ni mogel pre- j hvaliti. In ta Smolčeva slava je j kmalu segla v deveto vas, odkoder' JAKOB BEVC - TRST urama in zlatarna Trst - Čampo S. Giacomo št. 5 Podružnica: S. M. Magdalena zg. št. 1 ZLATO kupu!© v vsaki množirti po naivišjih cenah SOSOVE plačuje više kot vsi drugi — ISAZNA DAiHLA ZA BIRMANCE. ™i Ki L_____ ншшшнгпве 8 v *2* ❖ ❖ * :• -> -> •> <• ■> * BUFET PRIMC Tret, «lica ЖЖХ Ottobro 19, nasproti Stavarae Commeroio - Vedno sveže Dre« POSTREŽBA TOČNA. Točim najboljše istrsko in vipavsko vino ter kraški teran, herlevo piv©. Mrzla in gorka svinjina, sardine itd. -Za obilen obisk se priporoča Lastnik IVAN PRIMC. иншзаавпдешсшаешаоаааввшзаса Zobozdravnik D- D. Sardoč Specijalist za ustne in zobne bolezni perfekcijoniran na dunajski kliniki ordinira v TRSTU Via 8mbria»el 16/111. (prej Via I. Giovaniii) od 9—12 In od 3—7 ure Spomnite se „Šol. društva“! IVAN KERŽE ima v lastni zalogi najraznovrstnejše ifiahieijsk© In druge hišne potrebščine iz aluminija, steklovine, lesa, emajlirane prsi! Ud. - CENE NIZKE. TRST, RIAZZA в, aiOVANNI Öt. 1 ZDRAVNIK D” Fran Ambrožič se je stalno naselil v it. Pstry na Krasu in ordinira v Hunaicovi hiši od 9-12 in od 13-15 Ugotovivši, da je povpraševanje po zdravilu izredno močno, je lekarna uvedla novo vrsto steklenic, ki vsebujejo večjo količino od prejšnjih tako zadostuje za kompletno zdravljenje le 6 steklenic. CENA STEKLENICI L 8-50. Farm. CASTELLANOVIQH, via Giuliani No. 42 (pri svetem Jakobu.) Lastnik P. 30LAFFI0 ^ав»»иии»«.».и1©!а«1вимидвиииииаи©мапвв!дивиимммииаиааииии Trgovina manufakturnoga blaga Josip MflSSlS - Gorico Corso Giuseppe Verdi 18 Najbogatejša izbera volnenega in svilenega blaga, blaga za moške obleke - perila - razne opreme volne - žime in pernic BO<5ÄTÄ IZBEZA — liasOEN ©&Ш — CENE ZMESNE Srečno in veselo novo leto 1927 voščijo vsem prijateljem, znancem in odjemalcem v Trstu in na deželi JOŠKO IVANČIČ žganjarna TRST vogal ul. S. Marco in Scuole nuove RAVBAR & KANDARA trgovina in sušilnica sadja TRST Sv. M. M. zgornja 8 Bivio. - Filijalka: via P. Revollella 62 KAVARNA MIRAMAR TRST Piazza della Liberia IVAN TOMAŽIČ trgovina jestvin TRST via Molino a vento štv. 5 FRANCESCO RICCOBON brivec TRST via S. Marco štv 4 IVAN UJČIČ skladišče oglja TRST via deli' Industrie štv. 6 FRANC RENKO trgovina jestvin TRST via deli’ Istria šiv. 66 DEL. KONS. DRUŠTVO in ANTON SILA TRST Čampo S. Giacomo 5 IVAN PRELOG trgovina jestvin TRST Molino a vento štv. 1 M. BERGER zaloga na debelo „Prave Frank-ove kave“ TRST via Maiolica štv. 1, telef. 11-47 FRANC TOMAŽIČ zaloga domačih vin TRST via G. Caprin štv. 4 Fotografski atelje in papirnica CEREGATO TRST via del Rivo štv. 42 VEKOSLAV PLESNIČAR TRST Via Giulia štv. 32 ANTON RENKO trgovina jestvin JUST MAVRIC trgovina jestvin TRST Čampo S. Giacomo štv. 16 Grandi Magazzini S. Giacomo Lekarna CASTELLANOVICH Lastnik F. BOLAFFIO TRST via Giuliani 42 (pri sv. Jakobu) TRST Čampo S. Giacomo štv. 7 STEFAN BAUDAZ PODGRAD Trgovsko-obrtna zadruga registr. zadruga z om. zavezo TRST via Pier Luigi da Palestrina štv. 4 Fotografski atelje „HELIOS1 IDRIJA PATERNOST FRAN POSTOJNA Hotel Paternost Tvrdka F. Žagar TRST via S. Francesco d’ Assisi štv. 18 CEVLJARNICA FORCESSIN TRST via G. Caprin štv. 5 VALENTIN BLAZINA delavnica pohištva TB6T via P. P. Vergerio 232 Centralna posojilnica v registrov, zadruga z omejeno zavezo Gorici CORSO VERDI 32 KERŽE IVAN trgovina kuhinjskih potrebščin TRST Piazza S. Giovanni 1 IVAN PRIMC, buffet TRST via XXX Ottobre št. 19 (nasproti kavarne Commercio) Ljubljanska kreditna banka J. S. GODINA TRST via dello Scoglio štv. 316 TRST via XXX Ottobre štev. 11 JAKOB BEVC urama 'in zlatarna TRST Čampo S. Giacomo šiv. 5 TRŽAŠKA KMET. DRUŽBA TRST via Torre bianca štv. 19 G. M. NAGODE zaloga papirja in vrečic TRST via P. L. Palestrina 1 VEKOSLAV PLESNIČAR TRST Via Giulia štv. 29