Srečanja z našimi poslanci Urednlštvo Naša skupnost je na željo bralcev začelo z objavljanjem pogovorov z vidnimi družbenopolitičnimi delavci iz občine. Sodimo, da bomo tudi prek te oblike vzpo-stavili še tesnejše stike med občani in odgovornimi družbenimi dejavniki. Za začetek smo prosili za sodelovanje inž. Janeza Miklavca, direktorja proizvodnje AK Emona; sicer pa poslanca gospodarskega zbora republiške skupščine in dr. Borisa Ku-harja, ravnatelja etnografskega muzeja in poslanca kulturnoprosvetnega zbora republiške skupščine SRS. Obema tovarišema se uredništvo za razgovor in sodelovanje v rubriki is-kreno zahvaljuje. Nadaljevanje na 2. strani Srecanja z našimi poslanci (Ispehi v obcini so vidni Nadaljevanje s 1. stranl Mir praznih poslovnih pro-storov Agrokombinata Emo-na v Partizanski ulici je bil ustrezen ambient za razgo-vor, v katerem inaj bi inter-vjuvanec poleg nekaj skopih podatkov o sebi ocenil svo-jo dosedanjo poslansko de-javnost in opozoril na prob-leme, s katerimi se srečuje pri opravljanju te svoje funk-cije. Miza, založena z vsako-vrstno pošto, predvsem z raznimi načrti in strokovini-mi publikacijami, ni v itiče-mer rušila tega miru, temveč le še podčrtovala itisto, kar je sogovomik nakazoval v svojih odgovorih. Inž. Janez Miklavc Inženir agronomije Janez MIKLAVC moščanom voliv-cem ni neznan, saj je pred sprejemom poslanskega man-data kot odbomik deloval v občinski skupščini in njenih odborih. Pogovor se je sukal naj-več okrog pomena in vloge poslanca, pogojev njegovega dela in možnosti za izbolj-šanje stikov med njim in njegovimi volivci. Delovna obremenjenost ne-profesianalnega poslanca je ogromna, zato je prisiljen selekoionirati in se bolj po-globljeno ukvarjati le s ti-stimi področji, ki se mu zde najpomembnejša in čuti do njih največjo afiniteto. Pro-fesionalizacija ni itoliko vpra-šanje bojazmi pred strokov-nim nazadovanjem kot ne-jasne perspektive po izteku mandata. V izjemnih prime-rih poslanec, ki se profesio-nalizira, morda izgubi nekaj na strokovnosti, toda to je zelo majhen primanjkljaj v nasprotju z negotovostjo in nejasno perspektivo, ki se često pojavlja taikrat, ko po-slanec odhaja iz poslanskdh klopi. Vsebina in možnosti kon-takitiranja poslancev z voliv-ci so verjetno istočasno po-goj in zahteva? »Udeležujem se zborov de-lovnih Ijudi in zborov voliv-cev ter tudi sej občinskih skupšoin v Mostah in seve-da, če le utegnem, tudi v Li-tiji. Mislim, da zlasti v teh-nionem pogledu še ni ugo tovljeno, da bi se mnenja, iniciative in stališča v smo-trnem mehanizmu prenašale od spodaj navzgor. Z novdm volilnim sistemom bo potreb-no zagotoviti kompleksnost obravnavanja problemov. Ni-sem naklonjen tezi o fleksi-bilnosti mandatov, iki ne bo omogočila celovitosti, pre-glednosti, pač pa parcialnost. V našem političnem delova-nju me tudi zelo moti več-tirnost istih razprav na raz-nih nivojih.« Kako gledate na zakonake tekste o usmerjanju delitve in zakonu o manj razvitih? »Zakon o manj razvitih območjih je hilo nujno spre-jeti, saj smo že dosegli tisto stopnjo raavoja, y kateri razvoja manj razvitih pod-ročij ne moremo prepuščati ekonomski logiki. Mislim pa, da bo še nekaj časa ostalo odprto vprašanje obsega po-moči in 'kniterijev. Analogno republiki bodo morale tudi razvitejše občine posvetiti več skrbi svojim nerazvitim območjem. Zakon o usmer-janju delitve dohodkov in osebnih dohodkov v delovnih organizacijah odločno podpi-ram, ker bo vnesel merila in metodiko za izanačevanje vse večjih razlik med posa-meznimi panogami v gospo-darstvu in negospodarstvu in posameznimi kvaliftkacijski-mi strukturami. Nekateri ga imajo za nepopulamega, vendar če se bomo z družbe-nim dogovorom sporazumeli za racionalne kriterije pri delitvi dohodka in če to v duhu sporazuma tudi ures-inioimo, potem je to pač naj-boljša oblika razumnosti in solidarnosti interesov brez prisile in očitka. V tem pri-meru bi zakon onemogočil izplačevanje pretiranih OD v tistih delovnih organizacijah, kjer dohodek ni samo re-zultat dela, marveč konjuk-tumega anačaja.« Kakšni so vaši kontakti z volivci? »Imel sem že ye č prime-rov, ko so se volivci obrnili name s konkretno problema-tiko. Probleme sem kljub temu, da grc za nein-stitucionalne oblike, skušal urediti. V skupščini sem po stavil več vprašanj, ki so za-devala predvsem strokovno in tržno problematiko; prav tako pa sem razpravljal o kmetijskih problemih. Pod-lago za te razprave in mne-nja sem imel v stališčih de-lovnih organizacij s tega pod-ročja ali pa sveta za kmetij-stvo in živilsko industrijo pri CK ZKS, ki združuje to in-teresno skupino. Nekateri odgovori so biLi zelo konkret-,ni in so verjetno zadovoljili tiste, ki so mi to naložili; marsikdaj ,pa odgovori ne zadovolje, ker problem ni rešljiv za vse. Kontakti z vo-livci so odvisni še od vsebi-ne in tehnike teh stikov. Moram ugotoviti, da med poslanci in volilnimi telesi v samem sistemu zlasti tehnič-no ni zagotovljeno, da bi mnenja ,in iniciative v ne-kem smotmem mehanizrau prenašali od baze navzgor.« Bi naslovili vprašanje jav-nemu delavcu v občini — morda kar predsedniku? »Nimam vprašanj, pač pa odgovor. Občina s svojim konikretnim odnosom do ob-čanov in delovnih organiza-cij dobro rešuje tekoče pro-bleme, smotrno gospodari s sredstvi ter zlasti na social-nem in komunalnem področ-ju dosega lepe uspehe. Rezul-tati so vidni v gradnji go-spodarskih in komunalnih objektov, varstvenih in šol-skih zavodov ter ustreznem obravnavanju podeželja. Tu-di na področju kmetijstva je občinska skupšoina ne samo z načeli, pač pa tudi s kon-kretno politiko za razvoj kmetijstva prek skladov, od-pisovanija davkov in ustrez-nega dela krajevnih skupno-sti uredila precej stvari.« Se strinjate s stabilizacij-sfcimi ukrepi? »Popolnoma. Žal smo re-formska stališča premalo do sledno izvajali. Imam obču-tek, da se majodgovornejši izmikajo odgovornosti pri ukrepanju v celi vrsti zadev. Mislim pa, da istočasno ne bi smeli zanemarjati vsega, kar smo dosegli. Zlasti pa ¦ne bi smeli izgubiti dobre volje, pripravljenosti zaupa-nja v Ijudi v izvajanje pro-grama.« Spremljate pisanje glasila Naša skupnost? »Zadnjih nekaj let časopis spremljam. Upam, da bo na-daljeval z informiranjem ob-čanov o najvažnejših stali-ščih in problemih v občini tako dobro kot doslej. Kljub tej ocend pa menim, da je časopis le premalo pester in ima tudi grafično in oblikov-no preslabo časopisno podo-bo. Zagotoviti bi moral več sodelovanja in publiciranja iz delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Mogo-če bi samo za vzor služil be-žigrajski Zbor občanov?« Na vprašanje o hobiju smo približen odgovor že vedeli. Res se nismo zmotili. Po-slanci zaradi velike obreme-njenosti, tudi če imajo hobi, ne morejo preveč streči nje-¦govim zahtevam. Tudi Mi-klavc v »prostem« času na.j-več časa porabi za branje ali pa odhaja v naravo zasav-skih hribov. Oblikovalec dveh zakonov S svojim drugim sobesed-nikom poslancem smo se po-govarjali sredi muzejske ti-šine sobotnega dneva v pi-sarni, ki jo opredeljujejo ta-ko predmeti same ustanove kot oseba, ki v tem prostoru preživlja v delu in snovanju dneve Ln še predvsem tihot-ne pozne večerne ure, ko se narava umiri in mestni hrup poleže pred utrujenostjo in spaincem željnim dela in us-peha ponudita nekaj ur zbranih misli. Plemeniti duh cigar se meša dn staplja z vonjem .nakaterih muzejskih starin in spisov v prijetno, pa vseeno težko atmosfero. Prve vtise, posebno pa šc razgovor, si oči dopolnjujejo s sprehodom po zatrpanih knjižnih omarah, s spisi za-loženimi stenami, s številni-mi plakati muzejskih razstav, Dr. Boris Kuhar starih grafik in bakrorezov ter nekoliko figuralnih pla-stikah s čmega kontinenta. Dr. Boris Kuhar, ravnateJj slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani, je v ži-vahnem tonu, vendar pre-tehtanih stavkih odgovarjal ,na vprašanja, ki so imela na-men predstaviti ga in — med drugim — tako vzpostaviti tudi z naše strani vsaj kan-ček 'kontakta med njim in njegovimi volivci. »V poslanskih klopeh sem pričel uresničevati tiste po glede in rešitve za probleme, s katerimi sem se srečaval še takrat, ko sem delal pri sindikatih in so mi postali še posebej jasni pri mojem nadaljnjem delovanju. Ne-enakopravnost in nesamou-pravnost ikultumega področ-ja, birokratsko zastareli na-čin financiranja kulture je moral nujno povzročiti pri vrsti kulturnikov intenzivna razmišljanja, kako bi te od-nose uredili bolj samouprav-no in dali kulturi tisto mesto in vlogo, ki jo tnora imeti v zdravem razvoju in življenju nekega naroda. Prve skice in teze, pri katerih sem sodelo-val, še preden sem sprejel poslanski mandat, so v eno-letnem delu skupščdaske ko-misije, ki jo vodim pričele dobivati ikankretnejšo podo-bo in bile pred kratkim v obliki obeh zakonov: zakona o kulturnih skupnostih in zakona o financiranju kul-turnih skupnosti — tudi sprejete.« Ta zakona sta dr. Kuhar-ja polno amgažirala. Poleg številnih sestankov odborov v skupščini in razgovorov s 'kulturnimi delavci v raznih institucijah so organizirali v Sloveniji nad 100 razprav, ta-ko da je zakon tako rekoč pisala širša javnost; vendar pa meni, da bo zadovoljstvo ipopolno le v primeru, če bo mo uspeli povsod preliti čr-ke zakona v ustrezne kultur-ne skupnosti. Te obveze se dr. Kuhar, predsednik ini-ciativnega odbora za kultur-no skupnost Slovenije, še kako zaveda. »Kot poslanec čutim dolž-nost, da pomagam pri sno-vanju ikulturnih skupnosti. Mislim, da bo nujno potreb-no v občini kot v mestu na-praviti inventarizacijo kultu-re, da bi že obstoječe kultur-ne institucije koristneje slu-žile občanom,