ZIMSKO ZATIRANJE VAROE Z APITOLOM prof. dr. 0. SULIMANOVIČ, J. MARKOVIČ, M. SPITZER Da je zatiranje varoe pozimi, ko v panju ni čebelje zalege, najučinkovitejše, smo se lahko že večkrat prepričali. Problem je bil le v tem, da je pozimi le redkokdaj tako visoka zunanja temperatura zraka, da bi lahko uporabili običajna dimna sredstva za uničevanje zajedavca. Kot vse kaže, pa nas nizke temperature v prihodnje pri tem ne bodo več ovirale. Švicarska farmacevtska družba Ciba-Geigy, ki je pred kakimi petimi leti napovedala novo sredstvo za zatiranje varoe -apitol, ga je končno poslala na tržišče. Nedavno je tudi pri pristojnih organih v Jugoslaviji zaprosila za njegovo registracijo. Apitol bo verjetno prišel na naše tržišče letos spomladi (optimistična pričakovanja) ali jeseni. Skoraj zagotovo pa bomo z njim lahko zatirali varoo že prihodnjo zimo. Ouro Sulimanovid, Josip Markovič in Mira Spitzer so v prvi številki letošnjega letnika Pčele, glasila Čebelarske zveze Hr-vatske in ČZ Bosne in Hercegovine, objavili zanimiv članek o uspehih, ki sojih dosegli z zimskim zatiranjem varooze s pomočjo apitola. V Jugoslaviji smo varoozo prvič odkrili leta 1 976 in v petih letih so bili z njo bolj ali manj okuženi že vsi čebelnjaki od Tetova do Bohinja. Kot so ugotovili strokovnjaki, je najprimernejši čas za uničevanje varoe pozimi, ko v panju ni zalege. Poudarjajo, da vsaka pozimi uničena varoa naslednjo sezono pomeni nekaj generacij zajedavcev manj. V začetku so uporabljali preparat akari- cid K-79,* s katerim lahko uničijo do 90 odstotkov varoj. Njegova edina pomanjkljivost je, da je zelo škodljiv zdravju ljudi, da se nabira v medu in vosku in da je kancerogen, se pravi, da povzroča tvorjenje raka. Zaradi vsega tega nikakor ni primeren za uporabo v čebelnjaku! Sulimanovič, Markovič in Spitzerjeva so z raziskavami in poizkusi začeli decembra 1 985 v poizkusnem čebelnjaku zavoda za biologijo in patologijo rib in čebel veterinarske fakultete univerze v Zagrebu. Čebelnjak so predstavljali LR panji, katerih prebivalke so nazadnje zdravili proti varoi maja istega leta. Pred poizkusom so ugotovili, da je na čebelah zelo veliko varoj. Panje so za poizkus pripravili tako, da so njihov prostor omejili le na eno naklado. Med panj in podnico so postavili vložek s plastično mrežo, na podnico pa so dali bel papir. Tako so lahko varoe nemoteno padale na podnico, ne da bi jih potem čebele čistilke odnesle iz panja. Zaradi nizkih temperatur in mreže so pri poizkusu lahko prišli do natančnih rezultatov. Pripravo in dodajanje zdravila apitol so opravili po navodilih Cibe Geigy. Apitol je sistemsko zdravilo, se pravi zdravilo, ki ga čebelam dajemo v hrani in na varoo deluje preko hemolimfe čebel, ki jo zajedavci sesajo. Zamisel za takšen način zdravljenja je dal že pred desetimi Tabela 1 ZIMSKO ZDRAVLJENJE Z APITOLOM leti prof. dr. F. Ruttner. Zamisel je bila zelo preprosta in je temeljila na pojavu socialne izmenjave hrane pri čebelah. Gre za to, da čebele prenašajo hrano od ene do druge. Če je v hrani zdravilo, se na ta način razporedi med vse čebele v panju. Če pa je v zdravilu snov, ki čebelam ne škoduje, uničuje pa varoo, bo ta propadla, brž ko bo na katerikoli čebeli začela sesati hemolimfo. Pomembno je tudi to, da hrane z zdravilom ne dajemo v prevelikih količinah, ker bi jo sicer čebele začele skladiščiti v celice z medom in bi zdravilo tako prišlo v med, namesto do drugih čebel. Pri tem tudi ne bi izrabili njegovih učinkov na varoo! Že leta 1981 so ugotovili, da je popolna porazdelitev zdravilne hrane med vse čebele v panju zagotovljena z dvakratnim dodajanjem raztopine po 50 mililitrov (1/2 decilitra) v razmaku 48 ur. Apitol je v obliki dobro topljivih zrnc. En gram zrnc vsebuje 175 mg 2-(2,4 di-methylphenyl imino) - 3-methyl - 4-thia-zoline hydrochlorida. Vsaka čebelja družina je dobila pri poizkusu 1 gram apitola, raztopljenega v 50 ml (1/2 decelitra) navadne vode. Raztopino so s pomočjo avtomatske brizgalke enakomerno razpršili po čebelah po vseh ulicah med satjem. To so ponovili še enkrat po sedmih dneh. LETO - MESEC TEMPERATURE CC) min. maks. sred. ŠTEVILO DNI Z/S dežjem snegom (na zemlji) izletom čebel 1985 oktober -1 +26 +11 4 0 (0) 20 november -5 +14 +3 13 6 (14) 9 december -3 +17 +5 5 3 (5) 9 1986 januar -6 + 14 +0 4 4 (23) 3 februar -16 +4 -3 1 1 1 (28) 0 marec -7 +15 +3 10 7 (23) 5 april -2 +24 +1 1 7 2 (3) 24 Med poizkusom je bila zunanja temperatura zelo nizka. Najnižja temperatura zraka je bila le + 3 stopinje Celzija (glej tabelo 1). Prezimovanje čebel je bilo zelo slabo. Po precej toplem decembru je sledil zelo mrzel januar z obilico snega. Februar- ja so bili vsi panji prekriti s snegom in čebele niso imele niti enega izletnega dneva. Papirje z umrlimi čebelami in odpadlimi varoami so menjali po 24 in 48 urah ter po sedmih dneh. Postopek so ponovili tudi po drugi uporabi apitola. V laboratoriju so umrle čebele in varoe oprali v alkoholu in jih natančno prešteli. Dolgotrajni poizkus pa je bil razdeljen na dva dela. Uporabili so 1 6 družin, med katerimi je bilo šest kontrolnih. Deset čebeljih družin so zdravili 1 9. in 26. decembra 1985. Marca 1986 so nato ugotovili, da imajo čebele v gnezdu že prvo leglo, zato so 1 1. marca uničili pet zdravljenih in tri kontrolne čebelje družine. Ugotovili so, da so bile tri kontrolne družine zelo slabe, brez zalege, medtem ko so preostale tri kontrolne družine pomrle same, pri čemer so opazili znäke »izginjanja« čebel. Preostale zdravljene čebelje družine so se dobro razvijale ter so jih 1 1. in 1 8. marca 1 986 ponovno zdravili z api-tolom. Aprila in maja 1986 so te družine umetno razrojili (od vsake so napravili dve novi družini), ena pa je imela naravni roj. V krajšem poizkusu so čebele prvič zdravili z apitolom 13. decembra 1 985 in drugič 20. decembra, 3. januarja 1 986 pa sojih zaradi pregleda in štetja uničili. S poizkusom so zajeli 1 3 čebeljih družin, od katerih so bile tri kontrolne. Tabela 2 ZIMSKO ZDRAVLJENJE Z APITOLOM Dinamika odpadanja v času poizkusa 1985/86 Po prvi uporabi l.dan 2. dan 7. dan Po drugi uporabi 1. dan 2. dan 7. dan Do 21. dne Pre- ostale Varoe skupaj 29 162 575 42 49 13 8 58 936 59 478 210 24 32 7 6 148 964 63 496 1498 85 379 14 10 108 2653 32 95 110 2 2 3 7 38 289 162 93 27 8 7 4 7 88 396 144 104 60 10 14 9 6 8 355 198 959 1432 271 162 20 13 48 3103 103 586 638 79 257 13 17 188 1881 177 618 714 144 190 16 15 80 1954 78 664 1225 171 136 18 14 30 2336 1045 4255 6489 836 1228 117 103 857 14930 7,0 % 28,5 % 43,5 % 5,6 % 8,2% 0,8 % 0,7 % 5,7 % 100 % 11789=79,0% 2181 = 14,6% 103=0,7% 857=5,7% 14930=100% 13970=93,57% 103=0.7% 857=5,7% 14930=100% Odpadle varoe 14073 = : 94,3 % preostale 857 = 5,7 % * V strokovnih čebelarskih krogih je slišati, da strupeni akaricid K-79 uporablja pri pripravi zdravila tudi nek jugoslovanski čebelar, ki svoje zdravilo nato uspešno prodaja drugim čebelarjem. Zdravilo je izredno učinkovito, nima pa ustrezne registracije in dovoljenja za uporabo! Zato vsem čebelarjem priporočamo, da zdravil, ki nimajo ustreznih dovoljenj in temeljijo le na »zdravilnih zeliščih«, ne uporabljajo, kajti za »zelenimi rastlinicami« se večkrat skriva »črni rak« K-79 (op. A. D.). Rezultati, ki so jih dosegli v Zagrebu, so zelo vzpodbudni, kar kaže tabela 2. 79 odstotkov varoj je odpadlo že po prvi uporabi zdravila, 14,6 odstotkov pa po drugi, kar pomeni, da je pri kratkotraj- nem zdravljenju učinek zdravila približno 94-odstoten. Približno enak rezultat je dosežen tudi pri dolgotrajnem zdravljenju. Pri tem so ugotovili, da so se vse družine, zdravljene z apitolom, spomladi dobro razvijale in da so dobro prezimile. Čeprav tovarna ne dovoljuje uporabe zdravila, kadar so zunanje temperature pod 10 stopinj Celzija, so s poizkusi v Zagrebu dokazali, da ga je mogoče uporabljati tudi ob nižjih temperaturah. Vendar pa je zaradi tega možno, da umre več čebel. Enaindvajseti dan po dodajanju zdravila so našli na podnicah povprečno po 500 mrtvih čebel. Najmanj mrtvih čebel so našli v družinah, ki so bile najmanj okužene z varoo. Ugotovili so tudi, da so nekatere če- bele, ki so bile ovlažene z zdravilom, izpadle iz zimske gruče in umrle zaradi nizke temperature na podu. Glede na rezultate pa je smrt teh čebel praktično zanemarljiva. Zelo vzpodbudno je dejstvo, da je že po prvi uporabi zdravila odpadlo 79,87 in celo 91 odstotkov varoj, ugotovljenih na čebelah. Raziskovalci zato menijo, da bi zaradi take učinko- vitosti apitol lahko dajali le enkrat, vendar pa bi bilo za to potrebno izbrati toplejše izletne dni, ko v panju še ni zalege. Apitol zato priporočajo za zdravljenje tistih čebeljih družin, ki so tako okužene z varoo, da bi brez dodatnega zimskega zdravljenja do spomladi pomrle. Prevod in priredba: Andrej Dvoršak