SISI MATERIALNE PROIZVODNJE
Uskladiti interese
SaaMupravu iiltmu sfcopBos« za lctattiko de|avM»« je bib astaaovlfeaa aprib leta 1981. Hkrati t mtaaovitvi|o Je potefcab t»« akd|a podpimvaafa u-¦oupravaega aponzuau o teac^lk piraa lega riaa za «Mok)t 1981—85. Sa-¦aonpnvu orgaai sha za letaHiko fejavMtt so oh podptaoraa|i pr^d preccj pripoab iz zAuIttgi deU, zalo ao poaovao praadl Boiaoatl goipoiiantva ia skrOH progrn razvo)i iafrastnktuc kn za 54 o*totkov. Tako n v prafrna oatalc k aaloibe, ki zagotiv|a)o nnnt umLmtft proacta, ia Mc^M itaa% ¦>-dalpi)eia rmivoj. teUMi* LJabl^u.
Organizacije združenega dela naj bi za ta sis na leto plačevale 0,25 odstotka od čistega dohodka, zmanjšanega za maso osebnih dohodkov in za amortizacijo, ki je višja od tiste, predpisane z zakonom. Vendar je odslej v Sloveniji samoupravne planske akte tega sisa podpisalo le okoli 74 odstotkov organizacij združenega dela. Tudi v naši občini kar 27 ozdovše ni sprejelo sporazums, zato naj bi o njih razpravljala tudi naša občinska skupičina in družbenopolitične organizacije.
Med tistimi, ki jih še ni najti na spisku podpisnikov sporazuma, je tudi Perut-nina iz Zaloga s svojima tozdoma Meso in Reja. Delavci teh dveh tozdov so lani februarja na zboru delovnih Ijudi obravnavali samoupravne sporazume vseh še-stih sisov materialne proizvodnje in ugotovili, da znesek, ki ga prispevajo za nji-hovo dejavnost, nikakor ni majhen. V delovni organizaciji pa morajo v sedanjih gospodarskih razmerah premišljeno obrniti vsak dinar. Hkrati pa je tudi res, da so uporabniki letalskih storilev, saj prek sozda Emona, sami namrcč niso registrirani kot izvoznik, izvažajo enodnevne pišiance in valilna jajca v Tunis. Tja jih namreč vozijo Inexova letala.
Toda po temeljiti razpravi so se odločili, da je vendar ta dejavnost zanje manj-šega pomena, kot na primer, železniška in luška ter zato ne podpišejo samou-pravnega sporazuma o temeljih plana za letališko dejavnosl, niti dodalka, ki jim je bil kasneje poslan v obravnavo. Perutnina je namreč v lanskem letu za sise ma-terialne proizvodnje prispevala kar 8 milijonov in 750.0O0 dinarjev.
Zato delegati ¦ikakor ne bodo imdi Uhke aalogc. ko bodo u twi prib<Mkijih scj občinske skupttiM nzprav^ali ia odk>(ali o le| ia4tyi. Vidcii bo4o aaani mo-rali iirte družboic uilercse, a ludi iateresc posaaczaih orgaaizad| zdražeacga dela.
DARJA JUVAN