RAZMIŠLJANJA O DELU DRUŠTEV
Preveč stvari plačujemo
Znana je misel, da čim bolj je družba materiaho, politično, kultumo in duhovno razvita, tem boljje njena struktuia razčlenjena, bogatejša, bolj zapktena, intere-sno bolj razvejana. To še posebej velja za našo sodali-sdčno družbo, v kateri se čedalje bolj širijo razsežnosti svobodnega samoorganiziranja Ijudi, vendar ne samo zato, kerje tomožno, temvečpredvsem, ker je potrebno in nujno, če hočemo biti vsestransko duhovno in mate-rialno bogata družba. Brez številnih družbenih organiza-dj in diuštev človek ne bi mogel izraziti vseh možnosti svoje ustvarjalnosti.
Društva so pomembna zlasti za mlade Ijudi, ki se prav v društvih prvič srečajo s samoupravljanjem vpraksi. Tu si privzgajajo smisel za skupno mljenje, tekmovalnega duha, čut solidamosti in odgovomosti.
Ustavimo se pii slednjem - odgovomosti. Vsak član društva imasvoje odgovomosti, v skladu s dlji in dejav-nostjo dmštva. Marsikdaj pa smo ljudje naveličaniodgo-vomosti, radi pa se združujemo, uveljavljamo svoje in-terese v skupini. Takrat skupino imenujemo neformalna skupina.
»Lep primer najdemo v telesni kulturi*, nam je pripo-vedoval Janez Žvokdj, predsednik ob&nske Zveze teie-sno-kultumih organizadj. »Združevanje v lelesni kulturi je dvojno: v društvu in v interesni skupini (mali nogo-met). Razlika je v tem, da član interesne skupine nima nobenih družbenih obvez, lahko pa koristi dmžbene objekte. Prav odpiranje teh družbenih objektov intere-snim-neformalnim skupinam pa zmanjšuje potrebo po združevanju v društvih.«
»Vsak interes za seboj potegne tudi obveze Ijudi. Društvo pa je tisto, ki svoje člane usmerja, Id je pobu-dnik akdj. Velik pomen imajo pri tem prostovoljne akdje, ptostovoljno delo, ki nujno nosi za seboj posledi-co-željo po združevanju, po maksimalnem izkoriščanju objekta, zgrajenega z lastnim delom. Ni torej materialni stimulans tisti, ki priteguje Ijudi, da se združujejo v društvih*.
Drugo pa je seveda potem, kako smo se v društvu organizirali. Ali smo ohranili prvotni namen društva -Ijubiteljstvo, željo po zdmževanju zaradi enakih intere-sov. Prav slabo smo storili društvom s piačevanjem dela, ki bi ga sicer ljubitelj opravil z veseljem, z entunazmom, brez pričakovanja plačila.
»V društvih pa vse preveč stvari plačujemo. Interes skozi dinar je vse preveč prife/ do izraza. Amaterizem in entuziazem zato upadata. S tem pa dmštvom delamo škodo, pripadnost društvu bledi, interes, da druitvo ob-staja, se manjša, kar vseje tipičnozasistemskofinanara-na društva*, je poudaril naS sogovornik, in dodal: »Še vedno pa je veliko ljudi, ki radi delajo, le videti jih moramo, jim izreči pohvalo, dobro besedo vznakzahva-le. Na te J/udi pa vse prevei pozabljamo, čeprav so opraviii de/a, ki jih nemalokrat z denarjem ne moremo vredaotiti.*
Ne smemo si torejzatiskati oči pred negativnimi pojavi v društvih, tudi ne predzapiranjem društev, pred privati-ziranjem društev in osebnim okoriščanjem, pred uzurpa-djo oblasti v njih, pred torumslam na&nom dela, klubaš-tvom, komercializadjo in profesionalizadjo kot oblastjo nad amaterizmom, pašebi verjetno lahko naštevali.
Nina Čož