Dopisi. Polje pri Kozjem. Polje je lepa, majhna župnija za Sotlo v kozjanski dekaniji. V tej fari pastiruje že nad 33. let veleč. g. Martin Kragl, ki je obhajal v sredo, dne 29. julija svojo zlato sv. maSo. Redko je to slovesnost doživeti 50 let v težavni in naporni duhovni službi. — Naša škofija je letos srečna, da ima na novo 4 gospode zlatomažnike. — Poljski župljani storili so vse, da bi svojemu priljubljenemu gospodu ta izvanredni dan tem večje veselja pripravili. Pridne roke pletle so že ve6 mesecev lepe vence, s katerirai so bila preprežena vas Polje, cerkev in župniSče, veličastni maji pa so kipeli proti nebu z različnimi zastavami, največ slovenskimi trobojnicami. Na predvečer zlate sv. maSe priredili so farani bakljado z godbo. Marsikoga je do solz ganilo videti, pomikati se v prvi temi na stotine lučic in lampijonov proti župniSču od Golečeve hiSe; po hribčekih pa so žareli kresovi in streljanje je oznanjevalo daleč na okrog, tje doli v hrvaSko Zagorje veselje Poljancev. Vsa dolga vrsta vstavi se pred župniščem, kjer je pričakoval sivi starček — jubilant z nekaterimi že došlimi gospodi gosti bakljado. V imenu obeh občin, torej cele fare, pozdravi gospoda zlatomašnika načelnik okr. odbora Kozje in župana iz Lastnič ter Sedlarjevo izročita lepo diplomo častnega občanstva. Solza je zalesketala v očesu jnbi— larjevem in ginjenim srcetn zahvali se za vse, kar je že prejel v Polji preje in tudi sedaj. Nato se vžge bengalična luč in po zraku iu med ljudmi švigajo sem in tje »žabe« t. j. s smodnikom napclnjen in zavit papir. Od začetka je bilo veliko strahu, a pozaeje veliko smeha, ko so ljudje spoznali, da ni nobene nevarnosti. Ta večer ostane gotovo nepozabljen vsakemu navzočib. Drugo jutro, dne 29. julija privrelo je ogromno število ljudstva in 42 duhovnih sobratov, med njimi 5 gospodov iz Hrvaške. V spremstvu teh podal se je gospod jubilant ob 10. uri v cerkev, s palico in prekrasnim šopkom, dar gospe Gelingsheim iz Kozjega. Pod slavolokom pri župnišCu izročila je dekanijska duhovščina po prečast. gospodu kanoniku adreso-čestitko, krasno delo Cirilove tiskarne ter pozdravijo gospoda jubilanta šolar, šolarica, gospod nadučitelj in posebno prisrečao mladenič in dekle. Lepa je bila vrsta belo oblečenih deklet in poveličevali so vbod v cerkev tudi vrli ognjegasci iz Št. Petra in njih dični vodja g. dr. Mirko Crkvenac. Cerkveni govor imel je stari prijatelj gospoda zlatomašnika duh. svetov. g. Jožtf Tombah, župnik šentpeterski. Koncern pridige prebral je prav razločno res prekrasno pohvalno pismo, katero so poslali naS prevzvišeni knez in ško! in v katerem se naštevajo obilne zasluge jubilarjeve, za katere se imenuje kn. Sk. duhovnim svetovalcem. Z močnim glasom je potem pel gospod jubilar svojo zlato sv. mašo. Po sv. maši izročila se je slavljencu še diploma častnega občanstva vrlega narodnega trga Sevnice, rojstnega kraja iubilantovega. Kosilo se je vršilo v lepo okinčanem, blizu župnišča postavljenem Sotorčku. Vdeležilo se ia igtega do 60 oseb. Slavljenec je znan jdaleč na okrog zaradi svoje gostoljubnosti, a ta dan |e imel vse shrambe odprte. Bilo je mnogo veselja. Običajnih napitnic ni manjkalo; dobil jih je seveda največ gospod zlatomaSnik, kateremu tudi mi kličemo besede, ki so stale na jednem slavoloku: »Kar danes je zlato, postani Se biserno«.