V mestu mladih slikarjev
Komaj sem se skobacal iz plenic, že sem začel risati.Moj prvi svinčnik je bil prst, risalni list pa domače dvorišče. V pesku so nastajale najrazličnejše podobe.
Hitro sem prehodil pot od otroštva do prvih šolskih dni. Leta so tekla kot neugnani kazalec na uri. Komaj sem se zavedel, že sem v šoli oddrsal štiri leta učenja. Največjo pozomost mi je vzbudila zadnja številka Pionirskega lista, ki je na dolgo in široko poročala o lanski mali Groharjevi slikarski koloniji. Zaželel sem si biti tudi jaz med slikarji.
Sreča se mi je nasmehnila, ko so med tremi pionirji izbrali tudi mene. Z veseljem sem si doma pripravil ri-salni pribor in že smo se znašli Živa Urekar, Janez Jaklič in jaz v Škofji Loki. Križem-kiažem smo lovili mo-tive po Škofji Loki, nazadnje pa smo se ,,utaborili" s piskrčki in bar-vicami na bregu Sore Poljanščice. 2iva se je zagledala v Škofjeloško hribovje in v lesketajočo se Soio pred seboj. Janez je občudoval lepi gorenjski domačiji. Meni paje ugajal motiv z leseno brvjo, s skalamiv s šumečo Soro ter Škofjo Loko v ozadju. Naša mentorica tov. Potoč-nikova je neumorno hodila od enega do drugega in nam svetovala pri delu. Sonce se je upiralo v naše risbe
in nam sproti sušilo barve, Sedem ur smo pomakali čopiče v vodo, sedem ur smo potrpežljivo prenašali naiavo na risalni list, a nismo se naveličali.
Naša likovna dela smo oddali na gradu. Nato smo se razkropili na svoje domove. Gimnazijci MKUD Škofja Loka so nas popoldne zaba-vali z domačimi in tujimi pesmimi. Zvečer smo na Gornjem tigu pri-sluhnili zvokom pihalnega orkestra iz Žirov in Škofje Loke. Drugi dan je bila na programu podelitev pri-znanj in razstava vseh 348 udeležen-cev slikaiske kolonije.
Kar težko smo se ločili od prijaz-nega mesta in prelepe okolice. Spo-mini bodo ostali večno živi.
MIRAN DOBRILOVlČ