AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPEB
NO. 74
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY-MORNING, MARCH 30TII. 1937
LETO XL — VOL. -XL.
Wisconsin, da je tam umrla njena sestra, in se je tja odpeljala, da je navzoča pri pogrebu. Dobila je brzojav iz Roundupa, komaj je bila sestra pokopana, da ji je mož umrl. Odpeljala se je nemudoma domov. Pokojni zapušča poleg žene še tri sinove in tri hčere.
V North Bergen, N. J., sta se zaročila Mr. Joseph Potrato in Miss Mildred O'Connor. Mr. Potrato je sin bivšega urednika "Glas Naroda" in je vslužben pri Pan-American Air Line v Brownsville, Texas. Mladi Potrato je poznan kot izvrsten avi-afični mehanik, kateremlu, se obeta lepa bodočnost.
Skoro 400 slovenskih delavcev, ki so zaposleni pri Ohio Leather Co., v Girardu, O., se nahaja že dva tedna na štrajku. Delavci
"Vaški tepec," Mr. Ivan Mo-lek, urednik "Prosvete" napada Rev. Hugona Brena, ker je Rev. Bren napisal nekaj o verskih odpadnikih. "Vaški tepec" Mr. Molek pravi, da je bil pač krščen, toda ni imel dosti vere in je sedaj nima prav nič. Toda indirektno priznava, da ga "peče," da ga "grize," toda kje, tega ne more povedati, ker je pač "vaški tepec," kot je samega sebe naslovil.
Walter Potokar, sin pokojnega dobro poznanega slovenskega pionirja v Chicagu, Martina Po-tokarja, je izjavil, da bo kandidiral za mestnega councilmana v Chicagu.
V Bellaireu, Ohio, se je ponesrečil rojak Rafel Perič. V premogovniku je padla peza premoga na njega. Rešili so ga pravočasno. Nahaja se sedaj v bolnišnici.
Lep slovenski radio program se je oddajal na velikonočno nedeljo v Hibbingu, Minn. Značilen velikonočni nagovor je imel g. misijonar Vital Vodušek. Njegov govor je napravil mogočen vtis na radio občinstvo.
zahtevajove čje plače in priznanje C. I. O. unije. Omenjena kompanija je svoječasno v najslabših časih dajala precej dela našim ljudem, toda današnje razmere so že take, da se gre naprej in naprej.
V Auburn, 111., je umrl rojak Anton Smole, star 53 let, doma iz št. Petra pri Celju na štajerskem. Skoro šest let se je nahajal v bolnišnici. Ni bil član nobenega naših društev. Zapušča tri brate.
Ali so židje res nedolžni smrti Kristusa?
Cleveland. — Potom NBC radio omrežja je govoril na velikonočno nedeljo znani židovski ra-binec Brickner iz Clevelanda. V svojem govoru je povdarjal, da židje nikakor niso krivi, da je bil Jezus Kristus križan, in je svojo trditev utemeljeval z najnovejšimi najdbami krščanskih znanstvenikov. Citiral je iz knjige znamenitega teologa Conrada Moehlmana, ki poučuje na teološkem semenišču v Rochester, N. Y. "Mi se čudimo," je dejal ra-binec Brickner, "da se v šolah še vedno rabijo knjige, ki trdijo, da so židje povzročili smrt Kri-sta in da so ga židje križali. Milijone krščanov je, ki bi radi vedeli, kaj se je v resnici zgodilo na Kalvariji in ki ne verujejo v "bajke" Oberammergaua. V resnici se je zgodilo, da je rimski namestnik v Judeji, Poncij Pilat, dal križati Kristusa, ker je nastal punt med njegovimi nasprotniki. Poncij Pilat se je podal ljudski zahtevi in dal Kri-sta pribiti na križ. Sodba proti Kristu se je vršila na predvečer sobote, dočim so židovske postave prepovedovala sodbo ob takih večerih. Torej Krist ni mogel biti obsojen od Židov . . ." čudno,
-6~
Učitelj na cesti
Sodnik Small v Portsy mouih, O., je odločil in razsodil, da so otroci pod nadzorstvom učitelja tudi potem, ko zapustijo šolsko poslopje. Zadeva je prišla pred sodnijo v slučaju nekega 17 let otarega učenca, katerega je ravnatelj šole v Ports-mouthu dobil, da je kadil cigarete preko ulice od šole. Ravnatelj šole je zgrabil fanta in ga močno pretepel in mu pri tem, izvinil tudi roko. Starši soi tožili šolskega ravnatelja, toda so zgubili tožbo. Sodnik Small je dejal, da so šolski učenci pod kontrolo ravnatelja, četudi so izven šole in kršijo gotove šolske odredbe. Ravnatelj je bil oproščen vsake krivde, a starši otroka morajo plačati sodnijske stroške.
$150,000 za otroka
da se je rabinec Brickner šele letos zmislil kaj enakega, ko že 80 let posluje v Clevelandu.
Pri Eddie Simmsu
Na velikonočno nedeljo se je zbralo pi'i našem rokoborcu Eddie Simmsu, 6511 Bonna Ave., več prijateljev, da so oživeli prijateljske spomine. Navzoči so bili: Mrs. Alice Polke, Mr. in Mrs. Peter Ulrich, Mr. in Mrs. Albin Blatnik, Jean Simms, William Toffant, Frank Simms, Ann Kulkat in Anthtmy Kramer. Družba se je prav dobro zabavala.
Liberalno mnenje najvišje sodnije. Pred. Roosevelt o sedečih štrajkih
Mnogo štrajkov je poravnanih, a pojavljajo se lopef novi. Standard Oil (o. je zboljiala tisočerim uslužbencem plače
Washington, 29. marca. Najvišja sodnija Zed. držav je storila nekaj nezaslišanega. Potrdila je z večino nekaj važnih postav, o katerih je še lansko leto razsodila, da niso ustavne.
Potrjena je bila postava države Washington glede minimalnih plač za ženske in otroke. Enaka postava je bila sprejeta tudi v državi New York, toda so jo sodniki tedaj zavrgli.
Nadalje je. najvišja sodnija razsodila, da je kolektivno pogajanje, ki je vključeno v postavi za železničarje, ustavno.
Najvišja sodnija je potrdila Frazier-Lemke postavo, ki razteza moratorij na dolgove farmarjev za nadaljna tri leta, tako da se farmarjem ne more v tej dobi prodati njih posestvo radi dolga.
Vsa Amerika se čudi tem sod-nijskim razsodbam. Nihče ni kaj enakega pričakoval. Splošno se misli, da je Rooseveltova kritika vplivala na sodnike, da so bolj liberalno razsodili o zadevah, o katerih se je pričakovalo, da bodo zavržene.
Najvišja sodnija pa ni razsodila o Wagnerjevi postavi, ki določa delavsko razmerje med delavci in delodajalci in ki prepoveduje kompanijske unije. O tej postavi bo podana razsodba v nekaj dneh.
* # *
Washington, 29. marca. William Green, predsednik American Federation of Labor, je včeraj ostro obsodil takozvane sedeče štrajke, o katerih se je izjavil, da so nepostavni in prinašajo delavstvu ogromno škodo.
Tako je nastal nov spor v vrstah organiziranega delavstva v Ameriki, med American Federation of Labor in med Committee for Industrial Organization, med Greenom in med Lewisom, ki trdi, da so sedeči štrajki najboljše orožje delavstva.
"Jaz javno svarim delavstvo,"
ie rekel Green, "da se ne poslužujejo tega nepostavnega orožja. American Federation of Labor se ne bo nikdar poslužila enakega orožja, ker zna rabiti postavna in uspešna sredstva v borbi za delavske pravice."
Greencva izjava je bila naperjena direktno proti John Le-wisu, ki zagovarja sedeče štrajke in s pomočjo katerih se je spravil na površje do ogromne oblasti nad delavstvom.
Obenem je prišla Greenova izjava tudi v trenutku, ko je bila zakl j učena konferenca med predsednikom Rooseveltom in kongresnimi voditelji, in ko se je konferenca izjavila, da zvezna vlada nikakor ne more posredovati v sedečih štrajkih.
Obenem je prišla Greenova izjava v trenutku, ko so se začela nadaljevati pogajanja med Lewisom in Walter Chryslerjem radi poravnave štrajka. Delavci so sicer odšli iz tovaren, toda štrajk še vedno traja.
Lansing, Mich., 29. marca. Voditelji Lewisove C. I. O. 'organizacije niso imeli danes ničesar povedati na Greenovo izjavo glede sedečih štrajkov.
Lewis in Homer Martin, predsednik unije avtnih delavcev, sta zmajala z glavami, ko so ju časnikarji vprašali, kaj je njih mnenje glede Creenove izjave. Tudi governer Murphy se ni hotel izjaviti.
Washington, 29. marca. Predsednik Roosevelt je po svojem posvetovanju s kabinetnimi tajniki in z voditelji v kongresu pri-! šel do zaključka, da ni nobene postavne odredbe, ki bi mu dajala moč posredovati v sedečih štrajkih.
Predsednik se je posvetoval tri ure v Beli hiši, ne da bi zastopniki mogli priti do kakega zaključka. Le toliko so dognali, da je zvezna administracija brez moči v položaju, ki straši ameri-•ški narod zadnje mesece.
Pri konferenci s predsednikom so bili navzoči: Joseph Robinson, zvezni senator iz Arkansasa in vodja demokratske večine v sc-natni«'/bornici. Nadalje podpredsednik John Garner.
Navzoč je bil tudi William Bankhead, speaker poslanske zbornice in kongresman Sam Tayborn, vodja večine v poslanski zbornici kongresa.
Senator Robinson se je izjavil, da sta dana predsedniku samo dva slučaja, ko sme posredovati v štrajku in sicer: kadar štraj-karji kršijo kako zvezno postavo ali pa čej zasedejo zvezno lastnino, zlasti n. pr., ako ovirajo prevoz pošte.
"Razven v teh dveh slučajih," .-e je izjavil senator llobinson, 'je predsednik brez moči, da bi .posredoval. Drugačen pa bi bil položaj, če bi državne oblasti naprosile zvezno oblast za pomoč za slučaj, da državne oblasti ne bi mogle vzdrževati reda.
"Tedaj bi bil predsednik prisiljen poslati dotični državi vojaško pomoč, ako bi tozadevno jo zahteval governer dotične države. Toda to se do danes še v nobenem slučaju ni zgodilo."
Med tem je pa unija avtnih delavcev obrnila ost postave preti Chrysler korporaciji. Ta kor-poracija je zadnji teden dobila od sodnije dovoljenje, da lahko prepodi sedeče štrajkarje iz tovaren.
Unija avtnih delacev se je pa sedaj tudi obrnila na sodnijo, cd katere zahteva, da odredi, da Chrysler korporacija prizna United Automobile Workers of America kot edino zastopnico delavstva glasom Wagnerjeve delavske postave.
Medtem se pa v Washingtonu gotova skupina- kongresmanov pripravlja, da izsili od kongresa gotove postave glede sedečih štrajkov. Mnogi kongresmani so mnenja, da naznanjajo sedeči štrajki industrijsko revolucijo v Ameriki.
Philadelphia, 29. marca. Štrajk pri Rosedale Knitting Co. v bližini Readinga, je bil poravnan izven sodnije v trenutku, ko je nameraval zvezni sodnik Walsh razsoditi, če so sedeči štrajki veljavni ali ne.
Kompanija se je podala v toliko, da je pripoznala American Federation of Labor kot zastopnico skupnega delavstva, nakar so delavci obljubili, da se vrnejo na delo. Sodnik Walsh je izjavil, da ga veseli, ker mu ni bilo treba razsoditi kočljivo zadevo.
Newark, N. J., 29. marca. I Standard Oil Co., Rockefellerje-va organizacija, je danes nazna-; nila, da je sklenila znatno zvišali obstoječe plače svojih uslužbencev. V petrolejni industriji se pripravlja velika organizacija pod vodstvom C. I. O.
Uslužbenci omenjene družbe v Bayonne, Linden in Jersey City, N. J., bodo dobivali od 1. aprila naprej 10 centov več na uro. Teh uslužbencev je 6,500. že lanskega decembra je ista družba zvišala- plače za 5 odstotkov.
Uslužbenci Standard Oil kom-
panije v New Jerseyu ne pripadajo k nobeni uniji. Izboljšanje plač so dobili v direktnih pogajanjih s kompanijo.
Detroit, 29. marca. Henry Ford je izjavil včeraj, da je pripravljen konferirati s svojimi uslužbenci, toda pod nobenim pogojem ne bo priznal uradnike avtne unije kot zastopnike delavcev, ki delajo v Fordovih tovarnah.
Ford je izjavil: "Mene absolutno nič ne briga, kaj pravi Homer Martin, p r e d s e d n i k United Automobile Workers unije. Toliko ja zvem, da on ne bo gospodaril v mojih tovarnah, dokler sem jaz živ.
"Za vsakega moža, ki želi slediti Martinu in njegovi organizaciji in začeti s sedečim štraj-kom, imam pripravljenih pet drugih mož, ki bodo prišli takoj na delo, samo če jih pokličemo."
Najmanjša plača v Fordovih delavnicah danes je $6.00 na dan ali 75c na uro. Fordove tovarne operirajo pet dni na teden. "Naši delavci," je rekel Ford, "so 5:1 zoper unijo, če imajo kakšne težave, slednje takoj'poravnamo."
-o-
Preteklo soboto je bila na Common Pleas sodniji v Clevelandu vložena tožba proti družbi cestne železnice, v kateri se zahteva $150,000 za devetletno Vando Chapin. Njen oče trdi v tožbi, da je bila njegova hči 25. januarja zadeta od ulične kare in da je dobila take poškodbe, da bo morala ostati vse življenje pohabljena in da ji bodo morali odrezati desno roko. Obtožnica nadalje pravi, da je kara vozila z nenavadno brzino in da motorman ni dal rednega signala z zvoncem, da bi se otrok umaknil. Vanda je bila zadeta, ko je odhajala iz šole.
Dospel iz domovine
Iz Toplic pri Novem mestu je dospel v Cleveland rojak Frank Medic. Nastanil se je pri svojem stricu Mr. Louis Starmanu v Euclidu. Potoval je s posredovanjem tvrdke Mihaljevich Bros. Dobrodošel med nami.
Novi državljani
Pretekli teden je bila sledečim našim ljudem podeljena ameriška državljanska pravica: Louis Stark, Milka Brajdič, Frank Plemel, Elizabeth Feizer, Caroline Rudman, George Kaušič, Paul Vukovič, Mary Prelogar, Anthony Klun, Sophie Lakner, Terezija Potokar, Terezija Sterling, Katarina Mišmaš, Frances Miskerič, Mary Prezelj, Mary Muža, Stanislav Sanabor in Ana Boldin, skupaj 18 novih državljanov. Zadnjič izkazanih 90, danes 18, skupaj 108 naših novih ameriških državljanov v letošnjem letu. Vsem novim državljanom naše iskrene čestitke!
--o-
Posledice razporoke Mrs. Mary Daley, 3477 E. 53rd St., stara 24 let, in ki je mati dveh otrok, se je pred nekaj tedni razporočila. Od tedaj je postala duševno bolna, in preteklo nedeljo je šla na Washington Park most, kjer je skočila 85 čevljev globoko. Bila je na mestu mrtva.
Zgubljena licenca Zgubila se je avtna licenca 1937, št. J-N-506. Kdor jo je našel je prošen, da jo vrne na 6519 Bonna Ave.
Roosevelt v cerkvi
Washington, 29. marca. Kljub močnemu pišu in strupeni sapi se je Roosevelt na velikonočno nedeljo odpeljal v odprtem avtomobilu k službi božji. Predsednika je spremljala soproga, žena njegovega sina in dva vnuka. Popoldne je predsednik obiskal grob neznanega vojaka na Arlington narodnem pokopališču.
Dete rojeno v četrtem mesecu spočetja
New York, 29. marca. Zdravniška veda se trudi razrešiti uganko, ki je nastala, ko je bilo v tem mestu rojeno dete v četrtem mesecu spočetja in ki je po rojstvu živelo 18 ur in pol, kar je nekaj nezaslišanega. Dete je bilo moškega spola in je tehtalo ob porodu 9 unč. Mati je neka Italijanka in je stara 28 let. --o-
Društvene zadeve
Tajnica društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ se bo nocoj večer med 6. iri 7. uro nahajala v prostorih stare šole sv. Vida v svrho društvenih zadev.
Papež pozivlje mehikanske bogatine za pomoč
Rim, 29. marca. Papež Pij XI je zopet razposlal poslanico katoliškemu svetu, v kateri pozivlje one, ki so bogati, da ne darujejo samo miloščine siromašnim, pač pa da tudi preskrbijo redno delo in zaslušek za brezposelne. Najnovejša poslanica papeža Pija je bila namenjena bogatinom v Mehiki. Papež Pij trdi, da če bi bogatini v Mehiki pomagali siromašnim slojem, da bi bila vera bolj živa in iskrena v Mehiki, ne bi bilo pobojev in sovraštva in preganjanje duhovnov, kot se to danes dogaja v Mehiki. Ves svet, pravi papež, bi moral slediti besedam Krista: Mir z vami!
Mora v smrt, ker ni ameriški državljan
Washington, 29. marca. Helmuth Hlrsch je bil v Nemčiji obsojen v smrt. Smrtna obsodba je bila razglašena, ker je dobila policija pri njem ubijalno orožje in ker je baje širil komunistične letake. Helmuth Hirsch je bil rojen v N emč i j i od avstrijskih staršev, ki so se izselili v Ameriko, kjer so postali ameriški državljani. Hirsch je bil rojen v Kielu, Nemčija, ko sta bila njegov oče in mati ameriška državljana. Ko je bil Hirsch v Nemčiji obsojen v smrt pred dvema tednoma, je naredil apel na ameriško vlado, češ, da ne more biti poslan v smrt, ker je ameriški državljan. Državni oddelek ameriške vlade je pa odločil, da Hirsch ni ameriški državljan. Njegov oče je zgubil ameriško državljansko pravico pred 11. leti, ker je šel v Nemčijo in ostal tam nad dve leti.
V soboto velik ples
V soboto 3. aprila priredi demokratska organizacija 23. var-de sijajen ples v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave. Igrala bo znana in fina godba State Highway orkester. Vse bo preskrbljeno za fina okrepčila. Pridite v soboto na ta ples, kjer se boste srečali s svojimi prijatelji. Vstopnina je borih 25 centov.
Razprodaja pohištva
Samo ta teden se vrši pri Norwood Appliance & Furniture Co., 6104 St. Clair Ave., velika razprodaja na vsem pohištvu. Lastnika, Mr. Bohincin Mr. Sttšnik pravita, da si boste prihranili od 20 do 40 odstotkov.
Smrtna kosa
Sinoči je preminul Peter Če-!sen, star 71 let, stanujoč na 1185 E. 61st St. Pogreb bo vodil August Svetek. Podrobnosti jutri.
Vest iz domovine
Mrs. Ivana Tolar, 441 E. 157th St. je dobila iz fare Toplice pri Novem mestu žalostno vest, da je umrl brat Franc Gutman, star 65 let. Tu zapušča eno sestro in enega brata, v domovini pa enega brata in dve sestri. Bodi mu lahka domača gruda!
Pismo ima pri nas Julka Murnik.
Tragična zgodba
21 Jet je Mrs. Rose Manasky, stara 37 let, hranila denar. Začela je še kot 16-letno dekle. Stanovala je svoječasno v Altoo-na, Pa.,"kjer je bil njen mož uslužben pri Pennsylvania železnici. Zgubil je delo, in družina se je preselila pred 10. leti v Cleveland. V Altoonu je imela nišo, katero je morala družina izprazniti radi $800 dolga na njej. V Clevelandu je Mrs. Ma-nasky dobila delo v nekem hote-iu. Od zaslužka si je vsak teden .trgala 80c in nosila v banko. xv m al u bo imela dovolj, da plača prvo vknjižbo na hišo v Altooni, potem bo pa zopet živela v svojem. Pa je šla pred tremi tedni v Cleveland Trust banko in pobegnila iz banke $914.00. Takoj po veliki noči je nameravala odpotovati v Pennsylvanijo, da plača dolg, namesto, da bi banki naročila, da naredi ček in izvrši plačilo. Mrs. Kanasky je neprestano nosila denar s seboj, rekoč, da je pri njej bolj varen. Ko se je v nedeljo zjutraj vračala v družbi dveh prijateljic iz cerkve, je pa naenkrat čutila, kako je neka roka ji iztrgala denarnico. Dobila je še eno po glavi, nakar je padla v omedle-vico. Neki mlad zamorski fant je bežal z njenim denarjem. Prihranki 21 let so v trenutku zginili, in Mrs. Manasky sedaj joka na svojem domu.
-o-
Starši škrjančkov
V	torek večer 30. marca se vrši izredna seja vseh staršev škrjančkov v navadnih prostorih. Pridite gotovo vsi, ker je seja važna. Začetek ob 7:30.
V bolnico
V	Cleveland Clinic bolnico se je podal 10-letni sinko Laddie Budnar, sin družine Budnar na 16224 Huntmere Ave. Podvreči se je moral operaciji.
številni roparji
Tudi za veliko noč niso poznali lopovi miru in ljubezni do bližnjega, pač pa so tekom sobote, nedelje in pondeljka izropali nič manj kot 47 oseb.

Zanimive vesti iz življenja ameriških j Slovencev po naših številnih naselbinah
V Roundup, Mont., je naglo-ma umrl rojak Anton Bajt, star 62 let, doma iz Primorskega. Zadela ga je srčna kap. Rojen je bil v vasi Kamen na Primorskem. Njegove žene ni bilo doma, ko je on umrl. Par dni prej je dobila brzojav iz Sheboygana,
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
8117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays	_
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto »7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta »3.50. Za Cleveland, po raznaSalcih: celo leto. »5.50; pol leta, »3.00.
Za Evropo, celo leto, $8 00. Posamezna številka, 3 cents.
BESEDA IZ NARODA
Hvala vam, ki ste prišli
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, »5.50 per year; Cleveland, by mail, »7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months
Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $8.00 per year.___Single copies. 3 cents
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 6th, 1909, at the Post OSice at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.	_
No. 74, Tues., March 30, 1937
Lewis in Green
Največja ameriška delavska organizacija v Zedinjenih državah je American Federation of Labor. Bili so časi, ko je štela skoro 6,000,000 delavcev v svojih vrstah. Danes šteje nekaj blizu štiri milijone organiziranih delavcev. Odkar je ranjki vodja in trideset let predsednik American Federation of Labor, Samuel Gompers umrl, je opaziti, da American Federation of Labor ni več tako aktivna, tako brhka, kot bi reldi, kot je bila svoječasno.
Kapitalisti delajo svoje napake, in enako jih povzroču-jejo delavske organizacije. V Ameriki je bilo, odkar se je pojavila moderna tehnika, moderni stroji, elektrika in radio, milijone delavcev, zaposlenih v premogarski, jeklarski in avtni industriji, za katere se American Federation of Labor ni brigala, da bi jih organizirala proti izkoriščanju od
strani industrij.
American Federation of Labor, dasi je bila pionirka na polju delavske samozavesti in organizacije, je gledala vedno več na organizacijo izučenih delavcev, kot pa na priproste delavce. Dočim so izučeni delavci, kot na primer elektri-karji, telefonski operatorji, kovači, zidarji, mizarji, tesarji in enaki bili vedno dobro organizirani, pa niso najbolj izkoriščani delavci v jeklarnah in avtnih tovarnah dobili dovolj pozornosti od strani American Federation of Labor.
Omenjena organizacija je sicer naredila več poskusov, da organizira zlasti jeklarske delavce, in to pred več kot 20. leti toda organizatorično delo se je ponesrečilo, in vzrok je bil mogoče slaba taktika od strani organizatorjev ali pa prevelike'prožnje od strani delodajalcev napram delavcem, ki v onih časih sploh še niso vedeli, kaj pomeni delavska organizacija.	,	„ J Delavca ne more nihče spraviti preko noci v unijo. Kakor je težko pridobiti povprečnega človeka, da pristopi v podporno organizacijo, kjer plačuje za gotovo svoto ases-menta /a razne vrste'zavarovalnino," tako je tudi težko delavca prepričati, da mora plačevati vsak mesec gotovo svoto v unijo. , ..it Vsakdo se vprašuje: Kaj bom dobil za svoj denarr In
prav ima V tem oziru so unije, ki so pod okriljem American Federation of Labor, sijajno organizirane. Skoro vse unije plačujejo svojim članom bolniško podporo, plačujejo gotovo smrtni no, plačujejo tudi gotove svote v slučaju štraj-ka in onemoglosti. V tem oziru se unijam, ki so pod okriljem American Federation of Labor, ne more ničesar očitati.
Toda časi so se spreminjali, delavci so se izobraževali, čitali so več časopisja, slišali so več govornikov, delovne ure so se zniževale in delavci so imeli mnogo več časa, da so začeli premišljevati o svojem položaju.
Duh časa je prinesel na površje bojevitega zagovornika delavske organizacije John Lewisa, ki se je uprl Williamu Grecnu. Lewis je že mnogo let vodja in načelnik organiziranih premogarjev v Ameriki, katerim je izvojeval mnogo prednosti. Green je vodja in načelnik American Federation of Labor.
Sijajen je bil katoliški shod v nedeljo 21. marca. Nepričakovano lepa je bila udeležba, zadovoljstvo ljudstva pa tudi nadvse najbolje.
Oba programa sta bila po izjavi ljudstvo zadovoljiva. To so pokazali ljudje s tem, ker so vztrajali do konca polnošte-vilno.
Govorniška točka je bila v srca segajoča, od ljudi sprejeta z odobravanjem, kar se spozna iz izjav ljudstva pozneje in takrat.
Slikovna predstava je bila kratkočasna, pomembna in času primerna, tako so povedali mnogi. Iz vsega tega se razvidi, da je bilo ustreženo vsem. Ljudje so dobili mnogo poduka in navodil za bodoče ravnanje.
Ker sem se zanimal za vabilo na shod kot član centralnega odbora, naj se tem potom kot tak tudi zahvalim vsem, ki so se shoda udeležili.
Prvo smatram v dolžnost zahvaliti se dr. Hugo Brenu, O. F. M., ki .je dospel iz oddaljenega Lemonta, da je govoril o pomenu tega sestanka. Omenjeni gospod je res sila govornik, njegovo pričevanje je močno, v vseh ozirih prepričevalno. To je tudi vzrok, da ga ljudstvo tako rado posluša. Hvala Vam g. dr. Bren.
Drugi gost od daleč je bil Mr. John Jerič, urednik A. S., Chicage. Mlad mož, toda mož | katoličan v delu in v prepričanju. Kot urednik in izkušen I mož nam je povedal mnogo resnega o razmerah med nami katoličani in onimi, ki so vero vrgli pod klop. Hvala V,am, Mr. Jerič, za trud in delo in čas.
Izven Clevelanda je dospel tudi Iiev. Milan Slaje ,župnik iz Loraina, ki je shodu predsedoval, kar ni lahko in hvaležno delo. Zato se tudi njemu prav lepo zahvaljujem.
Zahvaljujem se Msgr. Hribarju ter Msgr. Ponikvarju, Father Schusterju, Father Ja-
■ vanski vrt še $30. Hvala tudi v imenu Jugoslovanskega kulturnega vrta.
A. Grdina. -o--
Festival v Chardon, 0.
Chardon, O.—Zadnjo sredo ob desetih zvečer nas je obiskal tornado, ki je trajal deset minut. Neko poslopje, ki so ga bili pravkar zgotovili, je popolnoma porušil. To poslopje je bilo namenjeno za bodoči festival v tem mestu. Streho je odneslo več čevljev daleč in stene so vse porušene. Zdaj z veliko naglico postavljajo drugo poslopje. Bo pač težko tako hitro vse spraviti skupaj in ker morajo razbite kose skupaj zbirati. škode pa ne bodo trpeli, ker je bilo poslopje zavarovano za $2,500.
Kakor vsako leto, tako se bo tudi letos pričel na 1. aprila Maple Syrup Festival v tem mestu, ki bo trajal tri dni. Vsako leto obišče ta festival na tisoče ljudi. Letos bo pa še več zanimivih reči kot druga leta. Tako bo tudi tekma med ženskami, katera bo bolj hitro razcepila hlod. Te tekme se udeležijo tudi slovenske farmerice, Mrs. Misley in Mrs. Panchur. Kaj pravite, katera bo zmagala? Na katero bi vi stavili? (Mi stavimo, da bosta obe premagali keksarce, ki niso takih glidov in ki niso ob žgancih gori zrasle. želimo vama obema mnogo sreče. Op. Jakata.)
F. M.
vsemu ženskemu spolu v Ameriki. Da se pa komu ne zamerim, naj velja moj pozdrav tudi vsem možem, posebno še Ja-katu, da ne bo ta moj dopis poslal v svoj široko zevajoči uredniški koš.
Alojzija Turk, blagajničarka št. 73 SŽZ.
IZ DOMOVINE
iz vasi Skokiča v drinski banovini. Bil je 20 let ujetnik v Rusiji, kjer se je oženil z Mongol-ko, s katero ima sina. Sedaj se je z družino vrnil v domovino, ker mu v Skokiču živi mati.
IZ PRIM0RJA
gru in Mrs. Albini Novak za vse vspodbujalne govore. Naj tudi jaz, kakor so mnogi udeleženci rekli: "še večkrat ponovite na isti način!" Zelo lepo se moram zahvaliti tudi čč. sestram in šolski mladini fare sv. Lovrenca in fare sv. Vida, ki so napravile iin napravili tako imenitno raz-
Kakor hitro se je pojavil John Lewis in napadel wn-lžama Greena .svojega sobrata v delavskem gibanju, je nastal spor v delavskih vrstah, obenem pa tudi večje zanimanje za delavsko stvar.
Res pa je, da gresta Green kot Lewis včasih predaleč. Eden drugega izključujeta iz delavskih organizacij, eden drugemu nasprotujejta v najbolj važnih delavskih vprašanjih, in prišlo je do nezaslišanega dejstva, da so se pristaši delavskih organizacij osebno spopadli med seboj v trenutku, ko je bila potrebna največja in najmočnejša sloga med delavci.
Zadnje čase smo doživeli, da se načelniki delavskih unij posvetujejo s kompanijami in kompanisti glede nadaljnih delavskih razmer v industrijah. In dobro bi bilo tudi, da celo koristno in uspešno, če bi se delavski voditelji najprvo sporazumeli med seboj in naredili mir ter edinost v delavskih vrstah.
Ameriški delavci ne bodo mogli dolgo trpeti, da bi si delavci v dveh ogromnih in po idejah tako različnih,smernicah nasprotovali. Najprvo je potrebna edinost med delavci samimi, potem pa skupna borba za boljšo bodočnost.
■ , t m	»	• m • • • • ' ♦.....-*-•-o •.....— i
Kaj pravite!
i,—.—.—.—.—,—.—.—.—.—.—.—_—.—.—<i—.—>—.—.—.—.—*—«—•—t
Miss Goršetova iz Euclida je dobila $50.00 v gledišču, ko je bila takozvana "bank-night." Bila je tako vesela, da je obljubila, da bo tretala z dobrim "drinkom." Ni pa rekla, če bo tretala za vse, kar je dobila tako lahkim potom.
J(t	*	3j<
Milan Medvešek iz Clevelanda pravi, da je Prosveta najboljši list in da je kolona "Pasja logika" v Prosveti najboljše umo-tvorno delo. No, naj bo že temu tako aii tako, glavno je, da se zine dobro besedo o pravem času. Mr. Milan Medvešek bo nam-: reč delegat na prihodnji konvenciji SNPJ, kjer se bo volilo urednike in druge urade.
w	*	#
Kaj pravite, zakaj v Rusiji ne plačujejo dohodninskih davkov? Najbrže zato ne, ker pač dohodkov nimajo.
stavo katoliškega tiska v slovenskih in angleških izdajah, revij in časopisov. Razstava sama je bila zelo pomembna, za katero gre vse priznanje sestram in šolskim otrokom. Kako smo bogati na katoliški literaturi, se je lahko vsakdo prepričal na tej izložbi.
Za tako veliko prireditev je bilo potreba delavne pomoči povsod v podjetju doma. Radi tega se zahvaljujem tem, ki so radevolje pomagali in šli na roko: Mr. in Mrs. Frank Kuhar, Mrs. Oražem in hčere, Mrs. John Gornik, Mr. in Mrs. Frank Perme, Mrs. Stanonik, Mr. Louis Erste, Jos. Grdina, Mrs. Albina Novak z dekleti, in še drugim, za katere imena še ne | vem. Prav hvaležen sem osobju iS.'N. Doma za vljudno in točno ! postrežbo vsestransko. Hvaležen tudi za udeležbo od strani občinstva in posebej še onim, ki so pri vhodu dali posebne darove mesto male vstopnine v namenu za stroške. Za vse delo in naklonjenost, za govore in požrtvovalnost, kakor tudi časopisom A. D., A. S. in Ave Maria za reklamo in vabila, se v imenu centralnega odbora za katoliški tisk kar najlepše zahvaljujem.
Dasi je bila mala vstopnina, 10 centov, in so bili veliki stroški, je vendar ostalo od vseh plačanih računov za Jugoslo-
—80 letnica zaslužnega vzgojitelja. V Dobu pri Domžalah je praznoval svoj 81. god, nekaj dni prej pa 80 letnico svojega življenja, g. Matija Hiti, nadu-čitelj v pokoju. Rodil se je v So-dražici 16. februarja 1857. Prvo učiteljsko službo je nastopil leta 1876 na Ubeljskem. Služboval je nato v Orehku (2 leti), v Senožečah (4 leta), nato 8 let v Slavini, kjer je leta 1885 postal nadučitelj. Iz Slavine se je preselil v Dobernič, potem pa v Stari trg ob Kolpi. Največ let je deloval v Dobu, kjer je bil vodja dvorazrednice od 1902 do 1924 do svoje upokojitve, torej celih 22 let. Vsega skupaj je učiteljeva! 48 let. Razen v Dobrni-ču in Starem trgu je naš slavij enec povsod deloval na cerkvenem koru kot organist in vod.,t, cerkvenega petja. V Dobu je bil organist nad 25 let. Jubilant je velik prijatelj otrok, ki jih je ves čas svojega službovanja vzgajal v krščanskem duhu. Bil je dober učitelj, ki so ga vsi spoštovali, otroci in starši, koder je služboval.
—Strašna smrt pod mlinskim kolesom. Sin posestnika žage Petra Hašmana na Kaplji je nesel Žagarju Antonu Dobršku cigarete in živila na žago, ki stoji na samotnem kraju. Ni pa mogel Žagarja nikjer najti ter se mu ni niti na klice oglasil. Naposled je našel Dobrška — mrtvega pod mlinskim kolesom. Žagar je šel s sekiro obsekovat led na kolesu, da bi lahko spravil žago v pogon. Ko pa je led ob-sekal in se je že začelo kolo vrteti, mu je na ledenih tleh zdrsnilo ter je padel pod kolo, ki ga je strahovito zmaličilo. Zdrobilo mu je križ in prsni koš ter je revež umrl, ker mu ni mogel nihče pomagati, živel je na žagi popolnoma sam in tako ni nihče slišal njegovih obupnih krikov, ko ga je stiskalo kolo v smrtnem objemu.
—V sredo zvečer, dne 24. februarja 1937, je nenadoma umrl v Ihanu pri Domžalah ondotni župnik g. Janez Kepec. Pokojnik se je rodil v Cerkljah pri Kranju dne 3. avgusta 1882, v maš-nika pa je bil posvečen dne 12. julija 1906. Naslednje leto je bil poslan v Selca nad škof j o Loko, kjer je potem z malim presledkom služboval do april a 1925, najprej kot kaplan, nato kot župni upravitelj in kot župnik. Vmes je bil štiri mesece kaplan v Stari Loki. Leta 1925 je prišel za župnika v Ihan.
—V Ljubljani je umrl France Kušar.
—V Ljubljani je umrla Jože-! fa Rome. V Koleziji, Koseskega ulica 24, je umrl Jože Slatriar, upokojenec tobačne tovarne.
—Gospa Hedvika Eržen roj. Reich, vdova po davčnem kontrolorju, je v 77. letu starosti umrla 23. t. m. zjutraj.
—V Ljubljani je v visoki starosti 81 let umrla Celestina Ku-naver.
—V Ljubljani sta umrli: gospa Albina Tratnik. — Gospa Helena Plohi, vdova po profesorju in šol. svetniku.
—V Ormožu je v bolnišnici umrla sestra križniškega reda Dominika Rozman v starosti 30 let, v tretjem letu redovnega življenja.
—V Ljubljani je v visoki starosti 86 let umrl Fran Jankovič.
—Na Vrhniki je umrla Ivanka Grampovčan, trgovka in po-sestnica.
—Bosenski kmet se .je oženil z Mongolko. Te dni se je vrnil čez Poljsko in Avstrijo v domovino 40-lethi kmet Jovan Stanojevič
—F a š i s t i č n a organizacij a "Dopolavoro" spet na delu. Gorica, februarja, 1937. — Fašistična organizacija "dopolavoro," ki so jo s silo razpleli po naših vaseh, zlasti po večjih krajih in trgih, je z nastopom zime spet napela vse svoje moči. Po številnih malih vasicah so na novo ustanovili to organizacijo, po že obstoječih pa so spet pričeli s prirejanjem plesov ob nedeljah n praznikih. V plesu vidijo Italijani uspelo vabo za mladino in skušajo s tem uveljaviti delovanje "dopolavora." Zlasti aktivne so pa te organizacije tam, kjer je večje število priseljenih Italijanov, predvsem pa v obmejnih krajih. Ker ni zadostnega odziva med odraslimi domačini si pomagajo Italijani s tem, da vabijo na plesne prireditve mladino iz fašističnih mladin skh organizacij in celo nedolet-ne otroke, katerim bi moral biti zabranjen dostop na plesišče. Po večini vodijo plesne prireditve v "dopolavoru" učitelji, občinski uradniki in drugi taki ja vni funkcionarji, katerih dolžnost bi bila, da skrbijo za dobro vzgojo mladine, zlasti pa neod raslih in šoloobveznih otrok. V tem pogledu ne poznajo priseljeni Italijani, zlasti ko se trudijo da pokažejo uspeh svojega dela, nobenih skrupolosti.
Med ostalimi prednjači vsekakor Podbrdo, ki je sicer mala vasica, a je kot obmejna postaja postala prava naselbina Italijanov. Vso svojo aktivnost kažejo ravno le nedorasli otroki. Dalje je razvpit daleč naokrog "dopolavoro" v Knežaku, kjer so se v teku lanske zime pogosto vršili plesi, ki so se zavlekli pozno noč in celo do naslednjega jutra Na take prireditve so navadno priseljeni Italijani zvabili mla da dekleta iz okoliških vasi, ki so ostajala na plesu med samimi Italijani vse noči. Za te prire ditve ne poznajo nobene policij ske ure, nobene kontrole javne varnosti, in kaj vse se na njih dogaja, ni potrebno povdarjati. Pripomniti pač moramo, da je še veliko število vasi, kjer "dopolavoro" ni našel nobenega odziva in so morale oblasti celo ukiniti organizacijo.
-o-
Morske bolezni ne bo več
Kdor nima prilike ali pa tudi možnosti, da bi se vozil po morju, si tudi težko predstavlja slabost, ki človeka obide, kadar je na ladji in se ta začenja pomikati na morsko pot. Človeka, ki take vožnje ni navajen-skoro vsakega obide neka slabost, ki so ji dali ime morska bolezen. Ta bolezen ne dela skoraj prav nifiakšnih izjem, ker je pač nekaj čisto svojevrstnega, na kar človek ni nar vajen. Začeli pa so se takoj nekateri pečati z mislijo, kako bi tudi tej nevšečnosti napravili konec. Kdor hoče zdraviti takšno bolezen, se mora pač zavedati, da je največkrat od-očilnega pomena pri tem, da najprej ugotovi, zakaj je ta ali ona bolezen nastala. Da bi morska bolezen nastala žaradi česa drugega, kakor zaradi nenavadnega zibanja ladje po morskih valovih, je skoro izključeno. Človek ima pri tem neki vtis, kakor da se ne počuti prav na trdnih tleh. Ce se hočemo torej iznebiti posledic tega zibajočega nihanja, je treba na kakšen način, naj bo kakorkoli, uničiti. Za to pa je treba posebne iznajdljivosti. Te iznajdljivosti pa e imel dovolj neki inženir, po imenu Halem. Izumil je posebne vrste blazino, ki ima v svoji notranjosti nekakšne špi-ralaste zavoje. Ako kdo, ki ?e vozi z ladjo, sedi na taki blazini, se giblje ravno v nasprotni smeri, v nasprotnem smislu, kakor pa nihaji, ki prihajajo od zibajoče se ladje. Na ta način .je gibanje ladje z umetnim sredstvom popolnoma uničeno in človek sploh nima vtisa, da se z ladjo,vred ziblje. Kakor vsak nov izum, tako so seveda tudi tega najprej poizkusili v največji tajnosti, v tajnosti pa zaradi tega, ker se nihče ne mara s svojo zamislijo o kakšnem novem izumu osmešiti, kar bi se po njegovem mnenju zgodilo, če bi se poizkus ponesrečil. Pravijo, da so le takoj prvi poizkusi dali odlične uspehe in pravijo tudi, da ;majo ta novi izum že na razpolago na nekaterih ladjah, to pa za sedaj šele za tiste potnike, ki zaradi svoje občutljivosti za morsko bolezen pridejo celo v življenjsko nevarnost. Tudi to se je namreč že večkrat zgodilo, da je tu pa tam kdo celo umrl na tej bolezni. Kakor kaže, na tem polju smrt ne bo več kaj prida požela.
Naročite se na dnevnik Ameriško Domovino!
-O--
Če verjamete al' pa ne
Za najboljša f i l >n s k a igralca-v letu 1936 sta bila priznana Paul Muni in Du-najčunka Luise Rainer.
Ižanec pelje poln voz v Ljubljano. Na mitnici ga ustavi iblajtar, da preišče, če ima na vozu kakšno stvar, ki bi bila dacu podvržena. Ko' iblajtar vse preišče in ne najde ničesar nevarnega, vpraša Ižanca:
"Oče, kaj imate pa v vreči, na kateri sedite?"
Ižanec se nagne iblajtar ju prav do ušes in mu zašepeče: "Oves."
"Zakaj pa tega ne poveste glasneje?"
"Zato, da bi konji ne slišali," sa odreže poredni Ižanec.
A
Pravijo, -da če te kdo udari po levem licu, nastavi mu šc desno. Well, takih je dandanašnji malo na svetu, ki bi se ravnali po tem krepostnem reku. In tudi ta dva soseda se nista, ki ju bom zdajle zatožil-
Torej Tone stopi k sosedu Francetu in mu reče:
"Ljubi France, zelo neprijetno mi je, toda povedati ti moram, da so mi tvoje kokoši prebrskale vse rože na mojem vrtu."
"Nič ne de, ljubi sosed, mo.i pes je davi eno tvojih kokoši ! zadavil, pa se stvar oziroma ! škoda « tem izravna."	.
"No ja, prav je tako. Sal
I sem tudi jaz prejle z mojim ay-Itorn povozil tvojega psa, pa se tudi s tem vsa stvar izravna."
--o-
Dopis iz Warrensville, 0.
Tudi tukaj živimo Slovenci, čeprav se malokdo oglasi iz tega kraja z dopisi. Tukaj živimo skromno, včasih dobro, včasih slabo, kot povsod. Imamč pa svoja društva, da se mesečno zbiramo skupaj, se prijateljsko pogovorimo in drug drugemu pomoremo v potrebi. Moj namen pa ni razpravljati o raznih društvih, to spada na sejo in na posamezne agitatorje. Namen | moj je naznaniti vsem čitate-ljem našega lista Ameriške Domovine, da smo me ženske v Warrensville,' ali kot se bolje razume v Randall, O., povsod agilne in delovne. To spričuje. ker so ženske in dekleta pri vseh društvih v uradih. Najbolje pa ljubimo Slovensko Žen-! sko Zvezo, saj imamo tukaj svojo podružnico št. 73.
Pred letom dni je prišla k nam sedaj že pokojna Mrs. Mary Miklaučič in nam razložila pomen in dobrote SŽZ. Z veseljem smo sledile prepričevalnim hesedam dobre in nikdar pozabljene rojakinje ter smo šle na delo in ustanovile našo podružnico.
Ker bo v mesecu aprilu prva obletnica naše podružnice št. j 73, smo na zadnji seji sklenile, i da se skupno udeležimo sv. maše in sv. obhajila v nedeljo 4 aprila, to je na Belo nedeljo ob osmih zjutraj,- Zbiramo se en četrt pred osmo v šoli in potem skupno odkorakamo v cerkev sv. Lovrenca.
Prosim vse žene in dekleta, vse članice naše podružnice, da prav gotovo pridete. Bodimo vesele in ponosne, da smo članice edine organizacije v ameriški Sloveniji. Le v pravem verskem, to je v katoliškem duhu, bomo imele dovolj moči vršiti materinske dolžnosti. Ako vdano v voljo najvišjega Boga prenašamo zemeljske težave, je naše breme lahko.
Torej vse sestre pridite v nedeljo zjutraj skupaj na omenjenem prostoru, da zahvalimo Boga, da smo prvo obletnico našega društva dočakale. Pozdrav vsem članicam SžZ in
SAMO TA TEDEN!
Samo ta teden .se vrši pri nas razprodaja na vsem pohištvu. Prihranili si boste 20 do 40 ODSTOTKOV.
PO 2 KOMADA ZA SPREJEMNO SO HO
(Living Room Sets)
Regularna cena $1*49.50, sedaj samo----$109.50
Regularna cena $124.50, sedaj samo- 88.00
Regularna cena, $ 99.50, sedaj samo---69.50
Posebno znižane cene na modrocih.
WHITE ŠIVALNI STROJ, prej $80.00,
sedaj samo ............................$-19.50
Znižane cene na vseh White šivalnih strojih. GRAND PEČi, insulated, samo...............$44.50
NORWOOD
APPLIANCE & FURNITURE CO.
HOHINC in SUSNIK, lastnika
6104 St. Clair Ave.	ENdicott 3634
ODPRTO ZVEČER
KRIŽEM PO JUTROVEM
Po n«mik«a Uvlrnlkn K.. M»y»
Ne bo se zaupal takim vodam. Ene vode so podobne obrazu dobrega človeka, druge pa so popo-
papir in kje. Smem ti povedati, ker si dober človek. Zaupam ti, ne boš me izdal. Sicer pa boš deželo itak kmalu zapustil."
"Ljubo bi mi bilo, če bi mi zaupal tudi tvoj brat šimen, ki je
bne obrazu hudobnega človeka. In tvoja duša je čista in prijazna, tvoje oko je jasno in v tvojem srcu ni ne nevarnosti ne izdajstva.
Rad bi ti nekaj povedal, kar le redko komu povem in le tedaj še samo najboljšemu prijatelju. Ti pa si tujec—!"
Njegove besede so me razveselile, čeprav niti slutil nisem, kaj mi misli povedati. Pridobil isem si njegovo zaupanje.
Dejal sem:
kovač. Ali mi bo?"
"Zaupal ti bo, če te jaz pošljem k njemu."
"Ali bi mi napisal za njega kratko priporočilo? Nekaj vrstic bi zadostovalo."
"Ne znam pisati. Pa pokaži mu tisto stekleničico z oljem! Natančno jo pozna. Dobro tudi ve, da ne prodam in ne podarim rožnega olja človeku, ki ga ni vreden.
"Tvoje besede so tople in soln-čne kakor solncni žarek, ki se blešči na vodni gladini. Kaj mi boš povedal?"
"Povej mi najprvo, kam boš potoval iz Mastanlija!"
"Najprvo v Melnik. Tam pa! se bo že pokazalo, kam se moram obrniti. Morebiti potujem v Skoplje. In iz Skoplja v gore pri Kjustendilu."
"Wullak — gorje ti —!" mu je ušlo.
"Ali je pot tako huda?"
"Zelo huda! Ako želiš priti iz Kjustendila k morju, moraš potovati čez šar planino in Priz-ren. In tam se iskrivajo Škipe-
In ko mu pokažeš stekleničico mu reči, da te pošilja njegov brat cwej kar daš ali pa j ari kardaš. živ človek namreč ne ve, da nimava iste matere. Kadar mu pošljem kako zaupno vest, sta mu besedici owej in jari znamenje, da sme selu zaupati."
Owej kardaš in jari kardaš je turško in pomeni polbrata.
"Hvala ti!" sem dejal. "Torej praviš, da mi bo kaj več vedel povedati o tistih izkaznicah, kojih si omenil?"
"Upam. Veš, tod okoli—."
Umolknil je. Iz vrta je zado-nel glasen žvižg.
tar j i in tisti, ki so šli v gore. Siromaki so, drugega nimajo ko svoje orožje. Od ropa živijo. Vse ti bodo vzeli, kar imaš, in morebiti tudi življenje."
"Branil se bom!"
Zmajal je z glavo.
Poslušal je. žvižg se je ponovil.
"Moj gospod me kliče!" je pravil. "K njemu moram." Si si vse dobro zapomnil?" "Vse."
"Glej, da med potom ničesar
"Mlada kri ima za deset tisoč ljudi poguma. In ti si še mlad! Mnogo orožja imaš na sebi. pa kaj ti bo to orožje proti desetim ali dvajsetim in še celo morebiti petdesetim sovražnikom!"
"Moj konj je nagel!"
"Ne razumem se n.a konje, vidim pa, da je tvoj vranec lep. Toda tisti, ki so v gorah, imajo tudi izvrstne konje! Potov ne j poznaš, dohiteli te bodo!"
ne pozabiš! Allah naj te spremlja na tvojih potih in naj te srečno pripelje domov, da boš lepe žene svoje domovine razveselil z vonjavami mojega vrta!"
Odhitel je in izginil za kočo. še zahvaliti se mu nisem mogel za velikodušno darilo.
Ali bo srečanje z vrtnarjem za mene koristno —? škodovati i vsaj mi ni moglo. Ali je resni-1 co govoril, ko je pravil o izkaznicah — ? Lagal ni. Njegov obraz ni bil obraz lažnivca. Zaupal sem mu.
Vsekakor je bilo dobro, če sem se oglasil pri šimenu, njegovem bratu. Kovačije ležijo običajno - ob prometnih cestah. Najbrž je tudi šimenova kovačija ležala ob I cesti, morebiti celo ob cesti, po kateri so morali priti moji tova-
"Moj vranec je čistokrven. Rih mu je ime, veter je in dirja
ko veter."
"Pa dohitele te bodo njihove krogle! Kajti krogla iz puške je hitrejša ko najhitrejši konj. In — škipetarji ©e razumejo na dobre, lepe konje! Videli bodo, da je tvoj vranec dragocen in boljši nego so njihovi konji, in prav zato ga bodo hoteli imeti. Opazili bodo, da imaš dobro o-rožje, ne bodo te napadli na odprtem polju, iz zasede te bodo ustrelili. Kako se boš branil?", "Previden bom." "Tudi previdnost te ne bo re-; šila. Kajti pregovor pravi: 'Pre- i vidnost je mati zločina.' Pošten človek si, tisti, ki so šli v gore, pa so hudobni in prebrisani. Še desetkrat previdnejši bodo ko ti! | Dovoli, da te posvarim'"
V Bucharski ječi GPU
Sredi nekdanje prestolnice buchar-kega emira se dviga petnadstropno poslopje.
Sleherni Turkmen ga pozna, saj je to poslopje strah in groza Turkestana, saj je to ječa GPU, je mora ljudstva.
Prvo, kar je ustanovila Sov-jetija v Buchari ,ki jo je s krvjo zavzela, je bila seveda čeka. Ta si je za svoje podlo in grozotno poslovanje izbrala palačo emira. V tej prelestni palači, v tej sijajni maverski stavbi je bilo dovolj kletnih prostorov, v katerih so mogli nemoteno mučiti in streljati nešteto žrtev.
sf
Prvi vihar boljševiške krvave revolucije se je bil nekoliko polegel, ko je več tisoč domačinov našlo smrt v puščenih pustinjah in v kleteh podružnice Čeke v Turkestanu.
Tudi ostanke Turkmencev in Kurdov, ki so se bili borili za svojo neodvisnost in prostost, so rdeče čete ali pobijale na bojiščih ali jih izgnale v Afganistan in Perzijo.
Doba strašnega in izredno krvavega "vojnega komunizma" :se je bližala koncu. Tedanji oblastnik Lenin je oznanjal vsemu svetu, da je končana "nekrvava" revolucija in da je sovjetska moč ruskega proletarijata začela mirno delati in prenavljati deželo in državo. Na podlagi teh lažnjivih pravljic se je morala tudi čeka posvetiti "človekoljubnim" razmeram radi imena v inozemstvu. In to je izvršila s pravo judovsko urnostjo. Zato so tudi kmalu spremenili malo tablico nad glavnim vhodom: — "Tu je izredna komisija za pobijanje protirevolucije, špekulacije in banditstva" (v oklepaju je bilo čeka). Namesto te tablice je prišel nov, j ako lakoničen napis: "Državna politična uprava" in spet v oklepaju "GPU."
Toda prekrasne palače le niso mogli preži dati za smotre na novo ustanovljene GPU. Novo poslopje tudi ne stane dosti več, ko je vendar toliko delavcev, ki jih ni treba plačati, na razpola-' go. Saj je bilo ondi nebroj po-j litičnih jetnikov, ki so nedaleč cd mesta, v puščavi, ždeli v koncentracijskem taborišču. Z odločnostjo, ki je lastna ustanovi GPU, so sezidali najmodernejše, zaboju podobno poslopje iz jekla in betona, ki je ustrezalo
vsem zahtevam sodobnih ječ.
Debelo zidanje tiči globoko v pesku, da so nastale obširne kleti, razdeljene na več raznih prostorov. Ondi je tudi "mrtvaška klet," v kateri streljajo obsojence na smrt. V pritličju so celice. V petem nadstropju so prav majcene celice za kandidate smrti. V tretjem in četrtem nadstropju so razne pisarne in uradne sobe preiskovalnih sodnikov, ki jih je kakih 80. To so sami Judje, večinoma iz majhnih ukrajinskih in belo ruskih vasic. Seveda nimajo ti sodniki niti pojma o pravu. To so prav za prav sami morilci, ki unajo le eno nalogo: da poženejo "zločince," ki jim pridejo v roke, v smrt.
Trjaška stavba se dviga ko kak donebnik prav iz srede eno-nadstropnih ilovnatih hišic.
Dasi je v obsežnem Turkestanu več drugih ječ GPU, ki tudi niso na dobrem glasu, vendar pa prekaša "izolator iz Buchare" vse druge glede na nečloveško in okrutno upravo, na strahotno, sadistično surovo vedenje paznikov in še hujšega poveljnika,
ki je bil nekoč judovski mesar.
*
V celicah v kleteh so duhovniki: pravoslavni ptopi, moha-medanski hodže, katoliški duhovniki, protestantski pastorji, menihi in redovnice, le judovskih rabincev ni nikjer, saj je sovjetska gosposka vsa judovska, ki navzlic svoji mednarodnosti ve.idar ne izroča svojih verskih scdrugov v roke GPU.
Splošno geslo: "Boj vieri!" ;o prav tako iznašli Judje in tudi na čelu brezbožnikov je povsem navaden Jud. Na vseh lepakih venomer vidiš omledni napis: "Vera je opij za ljudstvo!"
Iz svoje celice, ki je bila v
koriti za svoj prestopek.
V kletnih celioah je napol temno. Ker so vse vzidane zelo globoko v klet, nikdar ne posije sonce vanje.
Po sestradanih, bledih obrazih in globoko vdrtih očeh spoznaš jetnike, ki -so ondi že več mesecev, morda več let. — Brez dvoma je tu dom za pljučno bolne jetnike, ki prav izlahka uničuje oslabela telesa.
Katoliški duhovniki ki so bili nekoč gladko obriti, imajo zdaj dolge lase in brade, tako da jih moreš le po obleki ločiti od njih pravoslavnih in protestantskih bratov. A obleke so raztrgane in zamazane, o kakem perilu pa ni duha ne sluha.
Vsak tretji dan odvedejo jetnike za deset minut na dvorišče. A nikdar nisem videl, da bi mu-cenike za vero kdaj privedli na sveži zrak. Bilo je, kot da so živi zazidani v kleteh.
Vse jetnike so po enkrat na mesec odvedli v skupno kopalnico, kjer so se mogli vsaj malo, dasi brez mila, s peskom očistiti.
Vseh sedem mesecev, odkar sem bil tukaj zaprt nisem mogel, niti enkrat dognati, da bi bili kakemu duhovniku le enkrat dali priliko, da bi se bil mogel umiti! Ubogi mučeniki so bili na milost in nemilost izročeni neštetim mrčesom, ki ga je uprav v tej tropični vročini na milijarde.
Le za trenutek so mogli ti nesrečniki pogledati na dvorišče, a za delj pri okencu niso mogli ostati, ker niso mogli več stati pokonci, saj so bili do skrajnosti oslabljeni.
Ti shujšani bledi obrazi z na široko razprtimi očmi, ki se je v njih blestel nezdravi sij jetič-nikov; te krčevito se oprijemajoče, suhe roke pri odprtih, zamreženih oknih: vse to me je
drugem nadstropju, sem mogel dobro opazovati celico nasproti sebe. Tudi kletne celice je razločno videti, v katerih je sama duhovščina.
Mala okenca brez okvirov, a z rešetko močnih železnih palic so kar pri tleh, tako da vidiš le pepelnato sive obraze. Več teh kletnic celic je prirejenih za več jetnikov skupaj. Poedine, j tajne celice za jako hude, za poli-jtično važne jetnike, so prav sredi pritličja in nimajo oken. On-d i so tudi nizke temnice, kjer ne moreš stati ne ležati in se mora jetnik po več dni čepe po-
spominjalo prvih krščanskih mučenikov v Rimu. Puščobno, s peskom posuto dvorišče; pekoče sonce in sinje, južno nebo so dopolnili sliko. Treba bi bilo le še divjih zveri — levov, tigrov, leopardov. . Sicer je bilo pa že vse tu: arena,irtve in krvoločni gledalci: čekisti.
A te . zverine niso bile samo j gledalci, ti rojeni zločinci so tu-j di rablji in mučilci jetnikov. —, Nemogoče je popisati, s kakšni-mi psovkami so zlasti duhovnike zasmehovali in se jim rogali.
■ Tudi tu so predstojniki za zgled
uslužbencem.
Nikoli ne bom pozabil tegale prizora:
Stal sem pri oknu ter opazoval vrste oken ki so bila meni nasproti. Uprav tedaj so se v celici, ki je bila uprav nasproti moji, odprla vrata in trije od GPU so vstopili vanjo. Prav tedaj je sijalo sonce tjakaj, da sem mogel videti vse podrobnosti žaloigre.
Brez dvoma je bil preiskovalni sodnik z dvema paznikoma. V celici je tičal že več mesecev star ruski svečenik. Videti je bil 90 let star, saj je bil majhne suhe postave in kot sneg belih las ter ves kot bi vstal iz groba. Starček je spal na golih betonskih tleh, ker je celica bila videti gola in, prazna.
Zdelo se je, da starček ni mogel slišati, kdaj so vstopili oni trije in je dalje spal. Tedaj ga je preiskovalni sodnik z vso silo s škornjem butnil v obraz. Starček se je mukoma dvignil in videl sem, kako mu je kri tekla po obrazu.
Preiskovalni sodnik, ki je bil močan, tršat; mož, je menda duhovnika nekaj vprašal, zakaj ta je na to odkimal. A koj je dobil udarec s pestjo v obraz, da se je starček zgrudil na tla.
Potem sem videl, kako sta oba GPU paznika dvignila starčka in ga naslonila na steno. Spet je bilo videti, kakor da ga preiskovani sodnik nekaj vpraša, na kar je starček spet odkimal.
V tretje se je dvignila rabljeva pest nad nesrečnikom, a to pot ga je sunil s kopitom težke službene pištole. Brez glasu se je starček zgrudil na tla in zdaj za večno.
Morilci so odšli in pustili so starčka ležečega na tleh.
Drugo jutro je bila celica — prazna.
(V nem. listu priobčil Falken-horst, ki je bil ondi zaprt).
Italijo. Napram Lahom je nastopil poslovodja tiskarne, ki je streljal na Italijane, štiri ranil, dočim je ostalih 46 laških junakov pobegnilo.
In končno se je spreobrnila tudi država Kansas
Topeka, Kans., 27. marca. — Poslanska zbornica državne posta vodaje v Kansasu je včeraj odglasovala s 75 glasovi proti 36, da je v bodoče dovoljeno v državi 3.2 odstotno pivo. Dose-daj je bilo dovoljeno v Kasa-su samo pol odstotno pivo. Država Kansas je bila dobesedno suha zadnjih 50 let. Senatna zbornica je že zadnji teden odglasovala v prid močnejšemu pivu in ker governer ni nasproten, je gotovo, da ga bodo tudi v Kansasu lahko po 50 letih zopet postavno pili. žganje bo pa še v bodoče prepovedano. Tovarna bankrotirala radi štrajka
Providence, Rhode Island, 27. marca. — Blagajnik komp"anije Waypcsett Manufacturing Co., se je oglasil včeraj na okrožni sodniji in napovedal bankrot kompanije. Kot vzrok je navedel — sedeči šitrajk delavcev. Povedal je, da je to že tretji štrajk v kratkem času in da kompanija, ki fsicer ni dobro poslovala, ne more več prenašati nadaljnih štrajkov, ker je izgubila naročila. Mnogo delavcev pri omenjeni uniji spacla v. J. L. Lewisovo unijo. Kompanija jo imela uslužbenih 1200 delavcev in ker ni druge enake kompanije v mestu, so seveda tudi delavci brez vsakega zaslužka. Kompanija bo likvidirala.
liši in tudi sel, kateremu sem mislil zastaviti pot.
Odjezdil sem. Vranec si je nočil, naglo je stopil.
II.
Skrivnost kovačije.
Kosikawak leži ob reki Burgas, tako je pravil vrtnar. Burgas, to sem sam vedel, se izliva pri vasi Ada v Ardo. V topem kotu med Burgasom in Ardo leži planota, ki tee polagoma dviguje proti jugu v višine Taškilk.
Namenil sem se sicer, da bom potoval v ravni črti v Mastan-li. Pa višine Tašlik so mi bile napoti, izogniti sem se jim moral, jezdenje po hribovju bi me bilo zadrževalo, morebiti bi si bil celo zašel. Rajši krenem na stran, sem si dejal, in jezdim po odprtem svetu, po katerem bom laže našel pravo smer.
Obrnil sem ise torej proti jugu in obšel Tašlik. Udobno tc jezdarjenje seve ni bilo. Ceste I nisem našel nobene, niti steze ne. Jezdil sem kar po celem, : Svet je bogat z vodami, številni potoki tečejo na sever k Ardi Ker ni cest in ne potov, tudi mo-I stov seve nisem našel. Potok( sem prebredel kar na konju.
Solnce je zahajalo za hribovje ki je o njem pravil vrtnar, da le-! ži za njimi Mastanli. Računa
"Ali je morebiti tvoje svarilo v 2 vez i s tem, kar mi misliš zaupno povedati?"
"Da."
"Bi le rad vedel, kaj mi boš
povedal!"
še je pomišljal, pa začel:
"No, pa ti bom povedal. Ti ljudje izdajajo izkaznice svojim prijateljem, znancem in zaupnikom. In kdor ima tak papir, tako izkaznico, je varen pred njimi."
"Odkod pa veš za tiste izkaznice?"
'To ve tod okoli vsak človek.
DNEVNE VESTI
Vladni odvetniki za ljudi, ki so siromašni
Washington, 27. marca. — Senator Caper je izjavil včeraj, da bo vložil te dni v kongresu predlog, da se imenujejo vladni odvetniki, ki bodo na zveznih sednijah zagovarjali siromašne ljudi, ki ne morejo sami plačevati odvetniških stroškov. Glasom njegovega predloga bi imel vsak zvezni sodnik pravico imenovati enega vladnega zagovornika, ki bi dobival $7500 na le-L.o, in če bi bilo potrebno, tudi .nega pomočnika s plačo $4,-100.00 na leto.
Laški vojaki napadli Špance v Tangier ju
Tangier, Maroko, 29. marca, i 50 laških vojakov iz neke laške j vojne ladje je napadlo včeraj poslopje španskega časopisa "De-mocracia" v tem mestu. Italijani so rušili in plenili po tiskarni, štirje Lahi so bili pri tem ranje-n. Lahi so trdili, da je omenjeni časopis s slikami sramotil
MALI OGLASI_
Vabilo na sejo!
članice Kluba slovenskih vdov ste prošene, da pridete na sejo 6. aprila. Seja je važna radi veselice, ki se vrši 1. maja v Knau-sovi dvorani. To je zadnja seja pred veselico. Pridite, da se izvoli veselični odbor in da se pomenimo vse potrebno. Vabljene ste tudi vise slovenske vdove, ki niste še članice Kluba, da pristopite k nam. Naše redne mesečne seje so vsak prvi torek v mesecu pri sestri Modic na St. Clair Ave. in 62. cesta. Ni potrebno, da bi bile prej vpisane po kaki članici. Kar pridite na sejo, plačate 25c ma-:ečnine, pa ste članica. Ne bo vam žal, če pristopite. Po seji imamo vedno lepo zabavo. Sestrski pozdrav — J. Brezovar, tajnica.	(74)
V najem se da
hiša za eno družino, 6 sob, kopališče, garaža, furnez, na 932 E. 209th St. Ključ je v sosednji hiši ali pai vprašajte po 5. uri zvečer na 5907 Bonna Ave. (75)
Zgubil se je pes
lovske "beagle' 'pasme, rjavkaste, bele in deloma temne dlake. Sliši na ime "Jack". Licenčna številka je 5477. Kdor ga je slučajno dobil, je prošen, da ga vrne lastniku na 4030 St. Clair Ave.	(74)
Pa le malokdo ve, kje in kako se j tisti papir dobi."
"Ti pa veš?"
"Ne, effendffi, ne vem. Bi mi tudi prav nič ne koristilo, če bi tudi vedel."
"Ne?"
"Ne! Ker ne potrebujem take izkaznice. Nikamor ne grem. Tule v .svoji koči stanujem pa vrt obdelujem za svojega gospoda. čemu bi mi torej bil tisti papir, ki daje varnost?"
Toda moj brat Šimen, ki je kovač, on ve, kako se dobi tak
sem, da bo mrak le kratek, in pognal vranca v dir.
Pri pel sem do široke reke in obstal, da vidim, kje bi se jo dalo prebresti. In glej, — niže spodaj je bil most črez reko!
(Dalje prihodnjič)
V Ameriki so prišle v modo "Jcovinaste šlcatlje," to so trailerji, ki se pripno za avtomobil in v katerih se potem druživa vozi po deželi. V teh trailer jih so vse udobnosti, spalnica, kuhinjn, voda, elektrika itd. Zgorej vidite konvencij® v Sarasota, Florida, kjer t:,! je bralo 1,400 takih lastnikov "kuvinastih škatclj." Spodaj pa vidite, kalco si moški lika perilo v trailer ju, na desno pa žena pripravlja kosilo v mali kuhinja. Ljudje ti v teh "škatljah" prihranijo na davkih in drugih lastninskih izdatkih, ker so danes tukaj, jutri lam in vedno tam, kjer je najlepše in vreme najbolj ugodno: pozimi v Floridi, poleti pa kje na'severu.
Map
sire. In zdajci so mu oživele v spominu Janine besede, s katerimi je bleda in tresoča se I priznala, da se ne boji tega, da ga utegne najti mrtvega, ampak tega, da ga ne bi našla živega. . . • Radosten t repel mu je izpreletel telo, ko se je domislil tega. Kdorkoli je bil (:a mož, kdorkoli ji je bil kdaj ali karkoli ji 'jo utegnil biti zdaj, Jana si ni želela., da bi ga našla živega. Tiho se je nasmehnil in pospešil korak. Prsti njegovih rok so se razklenili. Ni rs zavedal okrutno:-'!,i, da, atrahotnosti želje, .ki ga j.: navdajala: da bi bil ta mož mrtev in pokopan.
Vrnil se je, a ne takoj v okolico Quadovega šotora; krenil je k postaji, ki .je bila tri četrt milje više ob železniški progi. Mali, zelo londonski Anglež z mežikavimi očmi, ki je tam ponoči čul v pisarni, mu je potrdil Stevensove besede. Quade se je res odpeljal v Tete Jaune. Čeprav je bila ura enajst, je Aldous nadaljeval svojo pot proti inženjerskemu taboru, ki je stal še četi*t milje globlje v šumi. Ves nemiren je bil. Ni se mu hotelo, da bi spal nocoj. Mislil je, da najde inženjerski tabor pogreznjen v temo, in zato je bil presenečen, ko je videl, da. sije iz. Kellerjeve hišice živa svetloba.
Keller je bil namestnik okrožnega inženjerja in njegov dober prijatelj. On je bil tisti, ki je prvi izmeril progo v Tete Jaune. Ril .je v nekem pogledu vzrok, da je vzrasla tete-jaunska naselbin^ baš tam, kjer je bila; vedel pa je o njej več od kateregakoli drugega, kar jih je služilo pri Grand Trunk Pacificu. Zato je bil Aldous vesel, da Keller še ni legel spat. Potrkal je na vrata in vstopil, ne fla bi čakal poziva.
Inženjer je stal sredi izbe, v odpeti suknji, z mesnatimi in kratkimi rokami v žepih vrečastih hlač; njegov rdeči obraz in plešasta .glava sta se bleščala v luči svetilke. Noobičajna besnost mu je plapolala v očeh, ko je pozdravil gosta. Jel se je izprehajati po izbi sem ter tja, puhaje oblake dima iz nemške pipe z ogromno glavico; Aldousu je pokazal stol.
"Kaj se vam je zgodilo, Peter?"
"Dosti — da bi mfe vrag!" se je tOgotil Peter. "Ce bi ne bilo dosti, ali mislite, da ne bi ležal že v postelji tako pozno zvečer?"
"Verjamem, da mora biti dosti," je kimal Aldous. "Ce bi ne bilo tako, bi ležali v svoji postelji in spali kakor do-j jenček. Bogme, nikogar ne po-jznam, ki bi umel tako naglo in sladko zaspati, kakor vi, Peter. A kaj vraga se vam je zgodilo?"
"Nekaj, kar se vam bo zdelo zelo smešno. Ali niste ničesar slišali o — medvedki?"
"Niti besedicfe ne, Peter."
Peter je potegnil roke iz žepov in pipo z ogromno glavico iz ust.
"Saj veste, kaj sem počel s to medvedko," je jel pripovedovati. Delj nego leto dni sem jo imel za prijateljico tu gori v hribu, namesto da bi jo bil ub:L Lani sem jo tako ukro-. til, da mi je žrla iz roke. V 'času med julijem in novembrom sem ji kupil sodček sladkorja. Ukvarjal sem se ž njo večkrat cele ure in se zabaval ž njo kakor s psom. Da, prekleto, medvedka mi je bila bolj pri srcu od marsikaterega človeka v tem kraju. Vdana mi je bila pa tako, da se tik do konca januarja ni odpravila v brlog. Letošnjo pomlad je dobila dva mladiča; kakor hitro sta skobacala, ju je privedla semkaj v dolino in me čakala ž njima. Bili smo boljši tovariši ko kdaj. Spet sem dobil iz Edmontona pol sodca sladkorja v koščkih. In kaj mislite, kaj je napravila ta prekleta sodrga?"
Pridobivajte
člane za S. D. Zvezo
J. O. CURWOOD:
Lov na ženo
ROMAN
SPITE TRDNO, VZIVAJTE VASO HRANO
TEIMEE'S ELIXIR OF BITTER WINE
V muh lekarnah
OZDRAVI BRCAJOČE MOTORJE!
PRVE OBLETNICE SMRT T NADVSE LJUBLJENEGA SOPROGA IN DRAGEGA OČETA
ki je za vedno v Gospodu zaspal dne 30. marca 1936 in je še vedno ohranjen v blagem spominu pri svojih dragih.

Leto dni jp že minilo, ljubi soprog in oče naš, , kar odšel od nas za vedno, kar Te krije hladni grob.
Mirno snivaj v grobu tihem, v kraju večnega miru, prosi, da. enkrat združili bomo tam se pri Bogu.
Ljubi soprog in oče predragi! Naj večna luč Ti sveti zdaj. V hladnem grobu pa mirno počivaj in duša Tvoja naj pa sveti raj uživa. Žalujoči ostali:
Frances, soproga, in sin. Cleveland, Ohio, 30. marca 1937.
Spomladansko vreme večkrat povzroči, da / se motor ustavi ali da pokažljuje ter izgub- / Ija gaaolin. Zato pa. potrebujete gazolin, ki je posebno prirejen, da prepreči to sitnost \ . . . Spring-Grade X-70.	\
Za boljše delavnost, boljšo miljažo in hitro startanje, rabite Spring-Grade X-70.
T Ti E STANDARD OIL CO. (Ohio)
Jane Wyatt pravi:
so lahka kaja, ki jo moje grlo odobrava in ji
^^^^	daje moj okus prednost"
Luckies
"Prvič sem se odločila za Luckies pred Itakkni petimi leti, kajti opazila sem, da jim dajejo drugi igralci in igralke prednost. Luckies sem se tako veselila, da jih prav od onega časa kadim. V novi sliki 'Losi Horizon'', v kateri sem bila vodilna igralka Ronalda Colmana, je tekel film 36,030 čevljev - skoro 7 milj — predrto je bil odrezan. To vam nekoliko pojasni, kakšno delo je bilo to in kakšen napor je bil to za moje grlo. Iz lega je razvidno, to čutim, da so Luckies cigarete za igralko. So lahka kaja, ki jo moje grlo odobrava■ in ji daje moj okus prednost."
NASTOPAJOČA V NOVI COLUMBIA SLIKI "LOST HORIZON" „
IVeodvisen pregled je bil pred kratkim storjen med profesijonalnimi moškimi in ženskami - odvetniki, zdravniki, predavatelji, znanstveniki itd. Izmed onih, ki so rekli, da kade cigarete, jih je več kot 87% ugotovilo, da imajo osebno rajši lahko kajo.
Miss Wyatt odobrava modrost te prednosti in isto-tako tudi drugi vodilni umetniki radia, odra, filma in opere. Njihovi glasovi so njihovo bogastvo. Zato jih toliko kadi Luckies. Tudi Vi imate lahko zaščito grla od Luckies - lahke kaje, proste gotovih rezkih dra-žljivcev, odstranjenih z izključnim procesom "It's Toasted". Luckies so prijazne grlu.
NAJFINEJŠI TOBAK-'SMETANA PRIDELKA'
Znameniti žogometni igralec Dizzy Dean, pralcticira za 1937 sezijo. Spodaj je pa Mickey Oiven, igralec pri "CardinaMh," ki se mu vidi, da ga letošnja sezija prav nič ne skrbi.
PROTI DRAŽENJU—PROTI KASLJU
VIII.
Johnu Aldousu ni bilo povsem jasno, zakaj se ne bi smel peljati v Tete Jaune; a z druge strani mu je šlo Ste-vensovo prigovarjanje vendar do živega. Marsikaj ga je sedaj vznemirjalo in čutil je potrebo, da bi bil nekaj časa sam in da bi uredil svoje misli. — Ostavil je Stevensa z obljubo, da še pride in si izposodi nekaj odej in del njegovega vig-vama. Imel je trden namen, da izpolni obljubo, ki jo je dal Jani in se ne vrne v svojo kočo, čeprav je bil Quade ostavil Miette. Po stezi, ki jo je ozar-jala mesečina, je krenil za vodo proti zapuščenemu taborišču zemljemercev, uverjen, da najde tam dovolj nemotenega miru ter uredi v svoji glavi kaotično zapletene dogodke današnjega dne.
Svarilo se .je do neke mere dojmilo Aldousa, a dokler je govoril s Stevensom, mu ni šlo v glavo, da bi Quade v svoji dvojni želji po maščevanju in po Jani rabil izredna sredstva, ki jih je mezgar napovedoval. Stevensu je sicer verjel. Vedel je, da ni vročekrv-jiež. Bil je izmed tistih, ki hladno premislijo vsako stvar. In pogumen je bil dovolj. — Spomin na Stimsona in na njegovo ženo je razpalil Aldousu kri. Ali je imel Stevens v tej podrobnosti prav? Ali je Bili Quade res pripravljal njemu in Jani isti konec? Zakaj naj bi se bil Quade najprej ukral v Tete Jaune? Zakaj ni počakal jutrišnjega vlaka?
Opazil je, da stopa naglo, čeprav se je bil namenil, da bo hodil počasi — in v glavi mu je rojilo sto vprašanj. Nenadna misel ga je prešinila; obstal je in se zastrmel v temno brezdno reke, ne da bi kaj videl. Tako nepojmljivo se mu je zdelo, da bi imel Quade take naklepe, in vendar! V njegovo lastno življenje je bila stopila Janfi kakor prelestna prikazen iz dežele sanj, izpreme-njena v telo in kri. Zdaj si ni že več prikrival dejstva, da ni bil zmožen nobene misli, ne da bi se ob njej spomnil Jane. Postala je bila del njegovega
bitja. Storila je, da jo pozabi! vse razen nje, v bore nekaj' urah je vrgla njegov cinizem' in njegovo dosedanje samotar-' sivo v prah pozabljen ja. Ako! je Jana tako stopila v njegovo življenje, ako je povzročila, da je zanemaril svoje delo in ga navdala s čedalje nestrp-nejšo željo, da bi se mogel boriti zanjo, alii je bilo spričo tega res nemogoče, da bi se hotela zver, kakršen je bil Bili Quade, boriti zanjo na drug način?"
Krčevito stiskaje pesti je tako prišel do konca stezice. Tisto, kar ga je vznemirjalo, ni bil strah pred Quadom niti ne pred tem, kar je Quade pripravljal zoper njega. Vznemirjala ga .je Jana sama, njeno čudno poizvedovanje in njegov končni uspeh. Ob misli, da išče moža, ki je njen soprog, se mu je zdelo, kakor da mu sega na srce svinčena roka. Trudil se je, da bi premagal ta občutek, a zaman; težil mu je duha in se ni dal odgnati. Kadar si je predstavil, da je žena drugega moža in da bi utegnila biti za vselej last koga drugega, ne njegova, mu je bilo, kakor da mu je na veke zapreti oči pred soncem. A saj mu je vendar pripovedovala o tem. Ako je bila preje žena drugega moža, bi bila zdaj prav tako lahko njegova. Prišla je, da ugotovi, ali je prvi živ ali — mrtev.
In če Jo bil živ?'Aldous se je spet ustavil in je strmel doli v temni prepad, po katerem je drla voda nekaj sto čevljev pod njim. V kipečih vrtincih se je razbijala' ob tisoč skal ter polnila noč s svojim besnim grmenjem. Aldousu se je zdelo, da je ta grom tisoč milj daleč od njega. Ni ga slišal. Njegove oči niso ničesar razločile v temi. Vprašanje, ki si ga je zadal, je za trenutek izbrisalo vse ostalo. Ako prideta v Tete Jaune in najdeta Janinega moža živega, kaj tedaj? Obrnil se je in krenil po isti stezi nazaj. Zavist in neprijatelj-stvo do moža, ki ga še nikoli ni videl, sta mahoma stopili na mesto tesnobnega razpoloženja, ki mu je do tedaj morilo
"Ustrelili no jo?"
| "Nil,alcnr ne, niso je u.streli-jli. Želel bi, sam Bog ve kako, j da bi jo bili. V zrak so jo I pognali!"
(Dalje prihodnjič)
Mnogokrat odpravi neprebavnost in zaprtnico
- NAItOČITE 81 PROSTI VZORKC —
| Triner's Bitter Wine Co.
I 544 3. Wells St.. Chicago, III.	'
I Pošljite mi brezplačni vzorec.
I Ime ..............................................'
1	i
l Naslov ..........................................'
H BLAG SPOMIN
Josepha Barman