80 Glasnik SED 59|2 2019 * Metod Šuligoj, dr. družboslovnih znanosti – managementa, izredni profesor, Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije – Turistica, Obala 1 1a, 6320 Portorož/Portorose; metod.suligoj@fts.upr.si. ** Kristina De Luca, dipl. mediatorka v turizmu, Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije – Turistica, Obala 1 1a, 6320 Portorož/Portorose; kristina_deluca@hotmail.com. Uvod Dvajseto stoletje je bilo stoletje vojn in nasilja, ki so v družbi pustili še danes vidne sledi. Slovensko poselitveno območje je bilo interesno področje takratnih velikih sil, med drugim Avstro-Ogrske, Kraljevine Italije in nacistične Nemčije, in tu so ostaline/posledice vojaških spopadov v (naravnem in urbanem) prostoru vidne še danes. Te danes privabljajo šolske skupine, ki v sklopu učnih programov tako spoznavajo zgodovino in dediščino prostora; prav tako so mnoge ostaline zanimive tudi za druge skupine prebivalstva, vključno z domačimi in tujimi turisti. Z vi- dika kulturne dediščine te ostaline nekdanjih konfliktov obravnavamo kot memorialno dediščino (Spletni vir 1), medtem ko s turističnega zornega kota te obiske razume- mo kot poseben tip turizma, t. i. 'temačni turizem' (ang. dark tourism). 1 Besedo turizem po navadi povezujemo s prostim časom, sprostitvijo in z zabavo, obstaja pa tudi drugačna vrsta tu- rizma, ki v svojem bistvu nasprotuje vnaprej ustvarjenim idejam, ki jih imajo ljudje o tej dejavnosti (Selmi, Tur in Dornier 2012). Definicija Svetovne turistične organizaci- je (Spletni vir 2) turizem opredeljuje kot »dejavnost oseb, 1 Temačni turizem je najpogosteje uporabljen izraz v slovenskem jeziku. ki z namenom preživljanja prostega časa, v poslovne in druge namene, ki niso povezani z opravljanjem plačanega dela v obiskanem kraju, potujejo in bivajo v krajih zunaj svojega običajnega okolja največ eno zaporedno leto«. Pri temačnem turizmu gre za potovanje v kraje, povezane s smrtjo, trpljenjem in z navidezno mračnostjo (Stone 2006) iz različnih razlogov, med katerimi prevladujejo radove- dnost, želja po učenju in razumevanju, rekreacija in romanje (Chang 2014). Sem prištevamo tudi obiskovanje krajev, kjer so se zgodile tragedije ali odmevne smrti, ki še vedno vpli- vajo na naša življenja (Tarlow 2005: 48). Morda navidezno nasprotje (turizem na eni in mesto/a, kjer je prišlo do posa- mičnega ali množičnih primerov smrti, na drugi strani) je le - po opisal eden izmed anketirancev, ko ga je Maarja Nomme (Spletni vir 3) vprašal, kaj je zanj temačni turizem: »Gre za obiskovanje krajev, ki so pravzaprav mučni, saj je turistična izkušnja, ki naj bi bila zabavna in sproščujoča, pretvorjena v izkušnjo, ki od obiskovalca zahteva razmislek o življenju in smrti.« Smotrnost obravnave s turističnega zornega kota upravičujejo tudi nekateri empirični podatki: število obisko- valcev največjega nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau (Poljska), ki je uvrščeno tudi na Une- scov seznam svetovne dediščine, je v letih 2016, 2017 in 2018 preseglo dva milijona (Spletni vir 4), obisk jedrskega reaktorja v ukrajinskem Černobilu pa je od leta 2002 (dve Izvleček: Temačni turizem razumemo kot potovanje h kra- jem, povezanim s smrtjo, trpljenjem in navidezno mračnostjo. Raziskovanje odnosa do smrti, mrtvih in spomina v turističnem kontekstu je tudi predmet tega prispevka. Želela sva identifi- cirati teme, ki so v zvezi s temačnim turizmom obravnavane v najvišje razvrščenih znanstvenih člankih na mednarodni ravni in v Sloveniji. Do rezultatov sva prišla s sistematičnim pregle- dom in metaanalizo virov iz bibliografskih baz Web of Science in COBISS med letoma 2007 in 2018. Najpogostejše teme, ki jih obravnavajo znanstveni članki, so izkušnje obiskovalcev, dediščina, smrt, spomin, komemoracija in motivi obiskovalcev; uporabljena je pretežno kvalitativna metodologija. Ključne besede: temačni turizem, smrt, dediščina, metodo- logija, družboslovje, humanistika Abstract: Dark tourism is an act of travel to places associated with death, suffering and the seemingly macabre. Related re- search work, as a subject of this paper, involves exploring the relationship to death, the dead and memory in the context of tourism. The aim was to identify the topics that are discussed in high-ranking academic papers on the international level and in Slovenia. The results were obtained using a systematic review and a meta-analysis of literature from the Web of Science and COBISS bibliographic databases published between 2007 and 2018. The most common topics discussed in scientific papers are visitor experience, heritage, death, memory, commemora- tion and visitor motives; qualitative methodology dominates in these papers. Keywords: dark tourism, death, heritage, methodology, social sciences, humanities RAZISKOVANJE TEMAČNEGA TURIZMA Metodološki pristopi in raziskovalne perspektive Pregledni znanstveni članek | 1.02 Datum prejema: 1. 7. 2019 Razglabljanja Metod Šuligoj* in Kristina De Luca** Glasnik SED 59|2 2019 81 Razglabljanja Metod Šuligoj in Kristina De Luca leti po odprtju) do leta 2015 poskočil z 870 na 30.000 obi- skovalcev letno in se zadnja tri leta giblje okrog te števil- ke (Spletni vir 5). Slovenski primeri memorialne dediščine takih stopenj rasti ne dosegajo, a so, npr. Kobariški muzej ali Partizanska bolnica Franja, med bolj prepoznavnimi v državi. Vsekakor zaradi že omenjene preteklosti Slovenija danes obiskovalcem (turistom) ponuja mnogo različnih pri- merov memorialne dediščine, povezanih s fašizmom, s prvo in z drugo svetovno vojno ter s poboji iz druge polovice 40. let prejšnjega stoletja (Šuligoj 2017a). Pomembni koraki k množičnemu obiskovanju te dediščine z memorialnimi in s patriotskimi nameni (tudi v turističnem kontekstu) so se tu zgodili po koncu velike vojne (glej Klabjan 2010; Kavrečič 2017; Šuligoj 2016a: 448), kar je praktično v istem času kot na ozemlju nekdanje Zahodne fronte (Winter 2009b, 2011). Treba pa je poudariti, da se je sicer ta oblika turizma začela razvijati veliko prej (glej Šuligoj 2016b: 260; Kužnik in Ve- ble 2017b: 100). Glede na navedena izhodišča je namen pričujočega prispevka, 2 ki se v bistvu naslanja na človekovo smrt in trpljenje, ugotoviti obseg in tematike, ki so v zvezi s te- mačnim turizmom obravnavane v najvišje razvrščenih znanstvenih člankih na mednarodni ravni ter ločeno v slo- venskem merilu. Prvi cilj je torej identificirati raziskovalne teme, njihovo pogostost in pri tem uporabljene znanstvene metode. V tem smislu se prvo raziskovalno vprašanje glasi: katere teme, povezane s temačnim turizmom, se globalno najpogosteje obravnavajo? Skladno s ciljem navajava še drugo raziskovalno vprašanje: kateri metodološki pristopi se uporabljajo pri raziskovanju temačnega turizma? Drugi cilj je praktično enak prvemu, le da se ta osredi- nja zgolj na slovenski raziskovalni prostor. To je prostor, v katerem delujejo zaposleni v slovenskih raziskovalnih inštitucijah (ne zgolj javnih), katerih znanstvene obja- ve so evidentirane v bazi COBISS (Co-operative Online Bibliographic System and Services). 3 Tretje raziskovalno vprašanje se tako glasi: katere teme, povezane s temač- nim turizmom, se v Sloveniji najpogosteje obravnava- jo in kateri metodološki pristopi so pri tem najpogosteje uporabljeni? To raziskovalno vprašanje se v slovenskem družboslovju in humanistiki postavlja prvič, čeprav potre- ba po znanstvenem raziskovanju izhaja že iz razhajanj v slovenski družbi, ki izhajajo iz konfliktov v 20. stoletju ter z njimi povezano disonantno dediščino (glej Hrobat Virloget 2017); odnos domicilnega prebivalstva in tudi obiskovalcev do tovrstnega turizma ni dovolj raziskana 2 Povod za članek je bil zaključni projekt Kristine De Luca (2018), ki je nastal kot zaključek študija na programu Mediacija v turizmu (Univerza na Primhhorskem, FTŠ – Turistica). Avtorja sva tam ob- delano snov najprej selekcionirala, nato dopolnila z dodatnimi teo- retičnimi opredelitvami, razširila časovni okvir analize mednarodnih raziskav ter dodala analizo produkcije slovenskih raziskovalcev. 3 Vneseni so tudi tuji avtorji, ki objavljajo skupaj z zaposlenimi v Slo- veniji. tema (Kidron 2013; Stone in Sharpley 2008). Tudi izbrani hrvaški akademiki/profesorji/raziskovalci so se v poseb- nem poročilu, povezanem s simboli, z znaki in drugimi obeležji totalitarnih režimov in gibanj 20. stoletja, ki pov- zročajo razprtije v hrvaški družbi, kar v sedmih od 13 pri- poročil (neposredno ali posredno) zavzeli za spodbujanje znanstvenega raziskovanja (Spletni vir 6). Če zanemarimo hrvaške specifike, so v tem pogledu ta priporočila rele- vantna tudi za raziskovalce zunaj Hrvaške, posebej v po- stsocialističnih državah. Različen »tok zgodovine«, vloga v konfliktu (agresor – žrtev, zmagovalec – poraženec) in kulturne specifike so dovolj dober razlog za raziskovanje tudi na ravni narodov, držav ali regij (tudi čezmejnih). Na ta način se na tej ravni zapolnijo vrzeli v družboslovju in humanistiki, kar je pravzaprav izhodiščna usmeritev tudi tega prispevka; ugotovitve znanstvenih raziskav (tudi ti- stih, ki se s pomočjo metaanalize naslanjajo na / povzema- jo druge raziskave in tako kreirajo novo znanje) pripomo- rejo tudi k boljšemu razumevanju preteklosti in današnjih odzivov nanjo; to bi moralo pozitivno vplivati na blaženje/ reševanje nesoglasij v družbi. Sistematični pregled prete- klih raziskav je prav gotovo tudi dobro izhodišče/osnova (in spodbuda) za nadaljnje raziskovalno delo, v katerem je turizem zgolj ena od perspektiv. Za pričujoči prispevek sva sistematično pregledala vire in izvedla metaanalizo, raziskovalno metodo, namenjeno združevanju rezultatov večjega števila med seboj neod- visnih študij, ki se ukvarjajo s proučevanjem podobnega raziskovalnega problema, pri čemer sva delala tudi po principih, značilnih za analizo vsebine. V analizo so vklju- čeni znanstveni članki iz baze Web of Science (WoS), ki omogoča dostop do multidisciplinarnih bibliografskih baz podatkov z indeksi citiranosti, ki od leta 1970 vključuje- jo podatke iz okrog 10.000 najbolj prestižnih in vplivnih znanstvenih revij na svetu (Spletni vir 7). Poleg tega sva za potrebe tretjega raziskovalnega vprašanja v analizo vključila tudi znanstvene objave (članke) iz baze COBISS, glavne bibliografske baze v Sloveniji. Pri analizi sva upo- števala znanstvene članke od leta 2007 do vključno leta 2018. Izbrana časovna omejitev zoži iskalne rezultate na najaktualnejše in hkrati priskrbi dovolj obširen izbor lite- rature za dober vpogled v tematiko. Temačni turizem in njegove pojavne oblike Turizem kot človeška aktivnost ima tudi na območju dana- šnje Slovenije dolgo tradicijo, čeznjo so potovali številni popotniki (glej Kavrečič 2011, 2015; Studen 2006). V tem kontekstu lahko obravnavamo tudi novi zagon, ki ga je v Posočju po letu 1918 zaznamoval prav temačni turizem in s tem povezana fašizem in italijanski patriotizem na novih italijanskih ozemljih (Kavrečič 2017; Šuligoj 2016a: 448). Ne samo velika vojna, ampak v splošnem vsi vojaški kon- flikti kot tudi mnogi kruti totalitarni režimi so s svojimi posledicami omogočili oblikovanje številnih spominskih Glasnik SED 59|2 2019 82 Razglabljanja Metod Šuligoj in Kristina De Luca praks in tudi s tem povezana potovanja po vseh naseljenih celinah. Ne glede na to, da ima ta oblika turizma očitno globoke korenine v izročilu človeške civilizacije, temač- ni turizem kot turistični produkt pozornost raziskovalcev privablja šele od konca 20. stoletja (Seaton 2018). V tem času pa se raziskovalci še niso zedinili o njegovem točnem poimenovanju niti označbi. Fenomen je bil med drugim sprva označen kot 'črna točka' (ang. black spot) (Rojek 1994), pozneje kot 'tanaturizem' (ang. thanatourism) (Se- aton 1996), 'turizem grozodejstev' (ang. atrocity tourism) (Beech 2000; Tunbridge in Ashworth 1996), 'morbidni tu- rizem' (ang. morbid tourism) (Blom 2000) in 'temačni tu- rizem' (ang. dark tourism) (Foley in Lennon 1996, 1997); tudi temačnega turizma, ki se je kot pojem še najbolj uve- ljavil, različni avtorji niso definirali povsem enako (prim. Ashworth 2008: 234; Preece in Price 2005: 192; Stone 2006: 146; Tarlow 2005: 48). 4 Vsako poimenovanje je nje- gov avtor pospremil z lastno definicijo, ki naj bi ta novi predmet akademskega proučevanja kar najbolj natančno in nazorno opisala, sledile pa so jim še druge. Chris Rojek (1994) je t. i. turizem črnih točk opisal kot trženje obmo- čij, na katerih so se znane osebnosti ali večje število lju- di srečali z nenadno in nasilno smrtjo; Malcolm Foley in John Lennon (1996: 198) sta to vrsto turizma opredelila kot »pojav, ki zajema predstavitev in porabo (obiskoval- cev) resničnih in uprizorjenih krajev smrti in tragedij«; Anthony Seaton (1996: 15) je t. i. tanaturizem definiral kot »potovanje, katerega motiv je delno ali v celoti želja po dejanskem ali simbolnem srečanju s smrtjo, predvsem, vendar ne izključno, z nasilno smrtjo«; John Beech (2000) je t. i. turizem grozodejstev razumel kot vrsto turizma, ki vodi posameznika k obisku prizorišč holokavsta; Thomas Blom (2000: 26) je t. i. morbidni turizem opredelil kot »potovanje k znamenitostim, ki so osredotočene na ne- sreče in nenadno nasilno smrt«; Peter Tarlow (2005: 48) je trdil, da je temačni turizem »obiskovanje krajev, kjer so se zgodile tragedije ali omembe vredne smrti, ki še ve- dno vplivajo na naša življenja«; Dirk Gibson (2006: 47) je postavil enostavno definicijo – »turizem, ki vključuje lokacije, povezane s smrtjo in hudim trpljenjem«; splošno najbolj sprejeta pa je definicija Phillipa Stona (2006: 146), ki pravi, da gre za »potovanje h krajem, povezanim s smr- tjo, trpljenjem in z navidezno mračnostjo«. Če zgolj za orientacijo pogledamo dejansko ponudbo te- mačnega turizma, opazimo precejšnjo raznolikost, ta pa je vidna tudi pri zapletenejših znanstvenih obravnavah te tematike. Glede na tematiko, motive obiskovalcev in po- javnost je mogoče definirati več različnih vrst tovrstnega turizma (glej tudi Kužnik in Veble 2017a). Ana Paula Fon- seca idr. (2016) trdijo, da splošna akademska klasifikacija temačnega turizma temelji na njegovi privlačnosti in moti- vih za obisk ter obsega: 4 Več o tem v Šuligoj (2016b) ter Kužnik in Veble (2017a). • turizem vojne in bojišč (rekreativno obiskovanje vojnih prizorišč z namenom turističnega ogleda in zgodovinskega izobraževanja), • turizem katastrof (obiskovanje krajev, kjer so se pred kratkim zgodile naravne ali kakšne drugačne katastrofe, z namenom ogleda posledic nesreče), • zaporniški turizem (obiskovanje zaporov s temačno preteklostjo za namen izobraževanja ali zabave), • pokopališki turizem (obiskovanje pokopališč v že- lji po ogledu kipov ali drugega okrasja na grobovih znanih ali neimenovanih ljudi ter izobraževanju o njihovem pomenu ali pomenu pokopališča samega), • turizem duhov (trženje duhov, bodisi za spiritualne, poučno-zgodovinske ali zabaviščne namene), • turizem holokavsta (obiskovanje krajev, kjer so se odvijali krvavi zgodovinski dogodki, predvsem množični poboji, ki obiskovalce opominjajo na na- pake, storjene v preteklosti). Anthony Seaton (1996), ki temačni turizem definira kot potovanje z motivom dejanskega ali simbolnega srečanja s smrtjo, predlaga razvrstitev dejavnosti temačnega turizma v pet kategorij: • potovanje z namenom prisostvovanja javnim usmr- titvam, • potovanje na prizorišča smrti posameznikov ali množic po tem, ko so se te že zgodile, • potovanje k spomenikom ali krajem poslednjega počitka, • potovanje z namenom ogleda dokazov o smrti ali njenih simboličnih predstavitev na sicer s smrtjo nepovezanih mestih, • potovanje na kraje ali prireditve ponovnega upri- zarjanja oziroma simulacije smrti. Amanda Kendle (Spletni vir 8) pa predlaga naslednji način delitve temačnega turizma, ki je v veliki meri tudi odsev današnjega časa, zaznamovanega z vojnami, revščino in brezupom ter s podnebnimi spremembami: • 'turizem žalovanja' (ang. grief tourism) zajema obi- skovanje prizorišč tragičnih dogodkov, običajno povezanih z vojno, npr. obiskovanje koncentracij- skih taborišč, bojnih prizorišč, pokopališč, krajev tragičnih dogodkov ali zločinov; • 'turizem katastrof' (ang. disaster tourism) zajema obiskovanje krajev velikih naravnih katastrof, kar lahko ovira ponovno vzpostavljanje normalnega ži- vljenja v prizadetih skupnostih, po drugi strani pa ponuja možnost priliva denarja; • 'turizem revščine' (ang. poverty tourism) zajema obiskovanje prizorišč velike revščine, s čimer se Glasnik SED 59|2 2019 83 Razglabljanja Metod Šuligoj in Kristina De Luca lahko pomaga revnim, ki imajo od obiska turistov finančno korist; 5 • 'samomorilni turizem' (ang. suicide tourism) se po- javlja v dveh oblikah. Prva vključuje ljudi, ki potu- jejo na določeno destinacijo z namenom samomora, pogosto s skokom z znamenitega mejnika. Druga oblika upošteva razne zakone, povezane z evtana- zijo v različnih državah, npr. v Belgiji, Nizozemski in Švici; • 'turizem sodnega dne' (ang. doomsday tourism) izha- ja iz mišljenja, da je treba pohiteti in obiskati določe- ne zaradi okoljskih problemov in globalnega segre- vanja ogrožene kraje (glej tudi Lemelin idr. 2010). 6 Kot lahko vidimo, je temačni turizem področje z veliko protislovji, predvsem pa odsev kriznih oziroma težkih in neprijetnih trenutkov v času, ko je najhuje že mimo. Pri temačnem turizmu se zaradi neprimernosti in izkoriščanja (etični vidik) hitro srečamo s problemi in konflikti. Razvi- janje turistične ponudbe na podlagi smrti in trpljenja dru- gih se lahko razume kot naslajanje nad človeško nesrečo in vrsta razvedrila (Rolfes 2010). To je še zlasti sporno pri sodobnem temačnem turizmu, povezanem z revšči- no, s posledicami naravnih katastrof in z drugimi primeri smrti in trpljenja; Senija Causevic in Paul Lynch (2011) to v kritiki temačnega turizma opišeta na primeru Bosne in Hercegovine. V primeru podnebnih sprememb pa turisti ne poskrbijo zgolj za pritok denarja na ogrožena območja, ampak s svojim obiskom krajšajo življenjsko dobo desti- nacije in s tem zmanjšujejo zaslužek, ki bi ga od turizma imele lokalna pa tudi širša skupnost in druge institucije (Lemelin idr. 2010). Protislovje se kaže tudi v znanstvenem pomenu, kritikam so namreč podvržene tudi naštete tipologije. Gregory Ashworth in Rami Isaac (2015) ter Tazim Jamal in Lin- da Lelo (2010) ugotavljajo, da nekatere tipologije zgrešijo bistvo in da »temnost«, ki naj bi izražala jasno poveza- vo s trpljenjem in smrtjo, sploh ni jasna (logična); že sa- me definicije temačnega turizma kot tudi tanato turizma se navezujejo na smrt in trpljenje, čemur pa tipologije ne sledijo dosledno. Kot problematičen tip tako pri Ani Pau- li Fonseca idr. (2016) izpostavljava »turizem duhov«, pri Lei Kužnik in Nini Veble (2017a) pa »paranormalni turi- zem« in »poučno-zabavni turizem«; tudi tipov, povezanih z nekdanjimi totalitarnimi režimi, ne moremo kar nepo- sredno povezati (zgolj) s smrtjo in trpljenjem. Kakorkoli, s turističnim vodenjem in turizmom na splošno v nekem kraju se danes na obiskovalce prenašajo elementi kolektiv- ne identitete domačinov, utemeljene na preteklosti in spo- 5 Paradoksalno je, da če bi na ta način izboljšali oziroma odpravili njihovo revščino, tovrstnega turizma na tem območju ne bi bilo več. Ta oblika je sicer lahko zelo (etično) sporna. 6 To je samo po sebi nelogično, saj prav povečan obisk na destinaciji ustvarja okoljski pritisk nanje. minu nanjo (Bajc 2006). Ti se identificirajo s spominom na kolektivno zgodovino, kar Eviatar Zerubavel (2012) opredeljuje kot »kolektivni spomin«. Ta fenomen v bistvu razume kot skupek spominov na dogodke, osebe, kraje ali obdobja, ki si jih člani neke skupnosti, s katero se ti iden- tificirajo, delijo kot skupina. 7 Občutek pripadnosti in iden- tifikacija s prostorom, z lokalno zgodovino in s kolektiv- nim spominom sta močno povezana s kulturno dediščino določenega teritorija (Kravanja 2018; Urošević 2013: 85). Ta identiteta se oblikuje na podlagi skupne preteklosti, ki se je vsi spominjajo, in s stalnim procesom rekonstrukcije te skupne zgodbe. Obisk »temnih« krajev je eno od sred- stev za opredeljevanje ali potrjevanje kolektivnih identitet (Light 2017), kar velja tudi za dogodke, ki se odvijajo na teh krajih (Kennell, Šuligoj in Lesjak 2018). Paul Fallon in Peter Robinson (2017) ugotavljata, da se z močno, so- ustvarjeno izkušnjo, kot je obiskovanje »temnih« krajev, lahko potrjuje družinska identiteta. Med družinskimi čla- ni, ki obiščejo kraj trpljenja in smrti, se oblikuje tesnejša vez, potomci pa se soočijo s spomini svojih prednikov in na sedanjost pogledajo skozi njihove oči. Dogodki večjih razsežnosti, kot so vojne, narodne katastrofe in pokoli, pa so del tragičnih obdobij, ki sooblikujejo zgodovino nekega naroda, njegovo dediščino in kolektivni spomin; Auschwi- tz-Birkenau je bil prvotno ohranjen kot spomin za žrtve in njihove sorodnike, vendar je presegel zgolj pomen spome- nika in se razvil v univerzalni simbol holokavsta (White in Frew 2013). V tem pogledu je spominski vidik, kot tudi ostali, ki jih povezujemo z obravnavanimi pojavnimi obli- kami (tipi), očitno primeren za obravnavo tudi v kontekstu temačnega turizma. Smrt in temačni turizem Na tem mestu bi lahko predstavila številne vidike smrti, a sva se osredotočila le na tiste, ki so pomembni za obrav- navano temo. S tem ostajava pri zastavljenih ciljih in na- menih. V tem smislu ugotavljava, da sta bila smrt in mrtvo telo v preteklosti izvzeta iz zahodnega akademskega sveta, a se to stanje spreminja na način, da to ni le biološko ali medicinsko vprašanje, ampak predmet preučevanja v raz- ličnih kontekstih, npr. kulturnem, medijskem in turistič- nem (Stone in Sharpley 2008; Young in Light 2016: 61), kar je razvidno iz naraščajočega števila relevantne litera- ture/virov (Mellor 1992). Kljub temu pa smrt ostaja skrita, tako da je sekvestrirana oziroma ločena od javnega prosto- ra – tako v fizičnem kot idejnem pomenu. Phillip Mellor (1992) trdi, da je smrt eden redkih univerzalnih parame- trov, po katerih je zgrajeno tako individualno kot družbeno življenje, vendar se je v zgodovini sociologija ukvarjala skoraj izključno z življenjem na račun zapostavljanja smrti in njene družbene vloge. Da se kljub močni in potencialno 7 Več o tem v Nora (1989); to je primerljivo tudi s Halbwachsovimi (1992) trditvami. Glasnik SED 59|2 2019 84 Razglabljanja Metod Šuligoj in Kristina De Luca moteči prisotnosti smrti v zasebnem življenju sodobnih lju- di sekvestracija smrti ne bi še naprej odražala v odsotnosti premišljevanja o umrljivosti, bi bilo treba v sociološko pro- učevanje družbe vključiti tako življenje kot smrt. Sestavine, povezane s smrtjo, je Robert Kastenbaum le- ta 1977 (v Spletni vir 9) opredelil kot sistem smrti, ki je »medosebna, sociokulturna in simbolična mreža, prek kate- re je posameznik povezan s smrtjo/smrtnostjo, družba pa tu nastopa kot mediator«. Kastenbaumov (2007) sistem smrti ima pet sestavin: posameznike (prihajajo v stik s smrtjo), kraje (kjer se srečujemo s smrtjo), čas (obletnice, termini dogodkov in ritualov), objekte/obeležja in simbole/jezik. V tem smislu Tony Walter (2009) trdi, da obstaja več vrst odnosov z mrtvimi in komunikacije z njimi. Zelo razširjena oblika je posredovanje med živimi in mrtvimi z molitvijo v svetiščih, to pa so tudi kraji, kjer se živeči odprejo vodstvu mrtvih. Ljudje poseben odnos z mrtvimi razvijejo tudi sko- zi skrb zanje z molitvijo in rituali, vključevanjem mrtvih v vsakodnevne pogovore ali obiskovanjem in urejanjem grobov – tako svojcev kot preminulih znanih osebnosti, s katerimi se čutijo povezani in jim tako želijo izraziti spo- štovanje. Omeniti je treba še pokopališča, ki so neposredno povezana s smrtjo in z mrtvimi ter so kraji osebne žalosti, žalovanja, spomina in spominjanja (Young in Light 2016). Glavni motivi za obisk so spominjanje, razumevanje in povezava – tako z mrtvimi kot z njihovo kruto usodo. Po drugi strani pa lahko »prisotnost« mrtvih in smrti v obisko- valcih vzbuja travmatične spomine, strah, grozo in depre- sijo, zato se mnogi takim krajem raje izognejo (Zheng idr. 2016). Smrt kot temeljni element temačnega turizma je po- membna za razumevanje in relevantnost multidisciplinarne znanstvene obravnave te oblike turizma. Temačni turizem je področje akademskega preučevanja, kjer se raziskovanje dediščine sreča s tematiko smrti (Ro- berts in Stone 2014). Smrt, ki jo obeležujejo prizorišča te- mačnega turizma, ni običajna naravna smrt, ki prav tako zaznamuje sodobne zahodne družbe in ljudi, občutljive na nasilno smrt (Walter 2009). Zato Tony Walter pravi, da človeka tako kot novice o katastrofi tudi prizorišča te- mačnega turizma soočijo s smrtjo in z umrljivostjo, vendar ne z njegovo lastno – razen v primeru, ko trpeče identi- ficira kot prednike svoje družbene skupine ali pa je izje- mno občutljiv. Tako medijske novice kot temačni turizem prikazujejo človeško trpljenje in umrljivost v nekakšnem približku njune grozljivosti, vendar to najbrž ni smrt, ki jo bo izkusil tudi sam. Temačni turizem nas torej v bistvu ne sooči s človeškim trpljenjem in z umrljivostjo, ampak le z njunimi določenimi oblikami. Craig Young in Duncan Light (2016) ugotavljata, da po- kopališča in druga prizorišča temačnega turizma še niso izgubila svojega »alternativnega« oziroma marginalnega slovesa, ob nenehnem spreminjanju družbe pa tudi ta po- stajajo vedno bolj vsakdanja. To se dogaja s koriščenjem tovrstnih krajev za prostočasne aktivnosti, preučevanje ar- hitekture ali dediščine kot tudi s temačnim turizmom, ki ljudem te kraje približa, s tem pa tudi smrt. Če torej pred- postavljamo, da sta smrt kot taka in trpljenje temelj memo- rialne dediščine in zato tudi temačnega turizma, potem je prav, da poudarimo še alternativno pojmovanje tovrstnega turizma. Zelo primerno poimenovanje je tanato turizem, beseda tanato namreč izvira iz grške besede thánatos, kar pomeni 'smrt', z dodatkom turizem pa opredeljujemo po- tovanja v kraje, povezane s smrtjo, tragedijami, z umori, nesrečami in različnimi naravnimi katastrofami (Korsta- nje in Ivanov 2012: 57). V tem smislu sta relevantni de- finiciji tanato turizma Anthonyja Seatona (1996: 240) ter Grahama Danna in Anthonyja Seatona (2001: 24), ki pa se po vsebini bistveno ne razlikujeta od navedb Maximilia- na Korstanja in Stanislava Ivanova; termin tanato turizem v strokovni in znanstveni sferi ne dosega prepoznavnosti izraza temačni turizem, ki sam po sebi smrti ne poudar- ja tako izrazito. Pravzaprav obiskovalci »temačnih kra- jev spomina« tako izkazujejo empatijo do žrtev (Kidron 2013: 178; Miles 2002; Robb 2009: 56), pri tem pa se ne spominjajo zgolj žrtev konfliktov, ampak tudi preživelih (Winter 2009a). Posameznikom ponujajo priložnost, da s soočanjem s smrtjo drugih razmislijo o smrtnosti – tako svoji kot tuji. Čeprav imajo smrt, umrljivost in trpljenje negativno konotacijo, pa kraji temačnega turizma globoko kontemplacijo omogočajo v okolju, ki ne vzbuja trenutno prežeče groze ali strahu, ampak dopušča razumevanje in sprejemanje (Young in Light 2016). Tony Walter (2009) nadaljnje ugotavlja, da so bila srečanja z mrtvimi in v te- mnejših odtenkih tovrstnega turizma (po Stonu 2006) za- vedanje o nekaterih nenavadnih smrtih v človeški zgodo- vini na voljo v različnih oblikah in po različnih medijih. Metodološki pristopi in raziskovalne perspektive V tem poglavju predstavljava rezultate analize in ugotovi- tve, ki iz nje izhajajo. Sinteza rezultatov omogoča dober vpogled v vsebino člankov, zajetih v analizo, in v teme, ki se v njih najpogosteje pojavljajo. Analiza znanstvenih objav iz baze WoS V bazi WoS je bilo pod iskano ključno besedo dark touri- sm na dan 4. februarja 2019 340 zadetkov. Med izbiranjem ustreznih člankov za analizo sva najprej izločila vire, ki po obliki in vsebini niso znanstveni članki (znanstvene mo- nografije, poglavja v znanstvenih monografijah, povzetki, zborniki, recenzije ipd.). Izločila sva tudi literaturo, ki ni napisana v angleškem, nemškem, italijanskem, hrvaškem ali slovenskem jeziku (ker so razumljivi avtorjema) ali pa do nje nisva mogla dostopati. Tako sva prišla do 199 član- kov, objavljenih v visoko razvrščenih znanstvenih revijah z visokimi znanstvenimi standardi, z mednarodnimi ure- dniškimi odbori in recenzenti ter uspešnimi znanstveniki na mednarodni ravni. To pomeni, da sva zajela teme, ki so bile ob objavi relevantne in aktualne ter na visoki kakovo- Glasnik SED 59|2 2019 85 Razglabljanja Metod Šuligoj in Kristina De Luca stni ravni (za izločena dela tega ne moreva vedno trditi). V zajetih člankih sva identificirala uporabljeno metodolo- gijo raziskovanja in glavne teme, ki jih posamezni članek obravnava. Tako sva izluščila 20 najpogostejših tem, ki se pojavljajo v več kot petih člankih, in jih razvrstila po po- gostnosti (glej Tabelo 1). Treba je poudariti, da posamezni članki lahko zajemajo več tem. Tema Število člankov Izkušnja obiskovalcev, turistična izku- šnja 52 Dediščina 47 Smrt 44 Spomin, spominjanje, komemoracija 42 Motivi obiskovalcev 31 Muzeji 30 V ojna 29 Zapori 18 Turistične in kolektivne zgodbe 17 Avtentičnost 16 Čustva in občutki obiskovalcev 16 Oglaševanje in branding destinacije/de- diščine/spomina 16 Interpretacija 14 Zgodovina 14 Upravljanje destinacije 13 Holokavst 11 Obnovitev in razvoj kraja/destinacije 11 Katastrofa 10 Etika 9 Konflikt 9 Tabela 1: Najpogostejše teme znanstvenih člankov S temami iz Tabele 1 sva se tako že navezala na prvo razi- skovalno vprašanje, katere s temačnim turizmom poveza- ne teme se globalno najpogosteje obravnavajo. Z analizo sva ugotovila, da so ena najpogostejših tem, obravnavanih v zajetih znanstvenih člankih, motivi turistov za obisk de- stinacije temačnega turizma (glej tudi Bigley idr. 2010). Z motivi pa so povezana pričakovanja, ki jih imajo obi- skovalci do teh destinacij, in posledično njihova turistična izkušnja ter želja po ponovnem obisku (Chang 2014; Kang idr. 2012; Powell, Kennell in Barton 2018). Ugotovila sva še, da so glede na dognanja avtorjev analiziranih člankov najpogostejši motivi radovednost in želja izvedeti več o dogodku, ki je kraj zaznamoval, osebna izkušnja oziroma povezava obiskovalca s prizoriščem smrti ali trpljenja in pa občutek, ki ga tak kraj ponudi (Beech 2000), v nekate- rih primerih tudi dejansko ali simbolno srečanje s smrtjo (Seaton 1996). Poleg samih motivov za obisk destinacij temačnega turizma so se v nekaj člankih avtorji dotaknili tudi razlogov ljudi za zanimanje (in v nekaterih primerih celo navdušenja) za temačni turizem kot tak ter za njegove »temne« značilnosti, ki so nekemu kraju dale pridih mrač- nosti in ga uvrstile med privlačnosti temačnega turizma (Biran idr. 2014; Stone in Sharpley 2008). Pri tem ne pre- seneča, da je prav iskanje novih doživetij oziroma izkušenj najbolj izpostavljena (pogosta) tema; sodobni turizem je namreč v praksi zelo orientiran v to smer, kar potrjujejo tudi znanstvene raziskave (glej npr. Cohen idr. 2014; Lepp in Gibson 2008). Z analizo sva ugotovila, da se med članki o temačnem tu- rizmu smrt kot taka pojavlja v 44 člankih, kar predstavlja 22 odstotkov med vsemi zajetimi. Smrt in umrljivost se pogosto pojavljata v sklopu tanatologije in tanaturizma (Light 2017; Stone 2011, 2012; Stone in Sharpley 2008). Smrt je bila največkrat omenjena v povezavi z naravno ka- tastrofo, s konfliktom, z vojno in genocidom, predvsem holokavstom med drugo svetovno vojno (Miller, Gonzalez in Hutter 2017; Selmi, Tur in Dornier 2012). Razumljivo je, da se v tako velikem številu preučujejo dogodki oziro- ma obdobja v človeški zgodovini, ki so globoko zazna- movala življenja na osebni, družbeni, nacionalni in kolek- tivni ravni. Kljub temu da je bila smrt vedno naravni del življenja, večina ljudi z njo ni sprijaznjena, predvsem v primeru krute, nasilne smrti. Kot sva ugotovila v prvem (teoretičnem) delu te raziskave, ponudba temačnega tu- rizma največkrat sloni na nenadni in nasilni smrti (Rojek 1993), dejanskem ali simbolnem srečanju s smrtjo, pred- vsem, vendar ne izključno, z nasilno smrtjo (Seaton 1996), ter na nesrečah in nenadni nasilni smrti (Blom 2000). V analiziranih člankih prevladujejo osredinjenost na razlo- ge, ki človeka privedejo do obiska »temne« destinacije (Is- aac in Çakmak 2014; Kidron 2013), proces obnove kraja ali destinacije po katastrofi in razvoj turistične ponudbe (Bechtel 2016; Causevic in Lynch 2011; Miller, Gonzalez in Hutter 2017) ter omejitve, dileme in problemi temačne- ga turizma – etični, etnični, družbeni, upravljavski, okolj- ski idr. (npr. Carr 2010, Reynolds 2016, Seraphin 2017). Glede na to, da je ta zvrst turizma tesno povezana z bo- lečimi dogodki, kot so katastrofe, konflikti in vojne, ter s tem z osebnim, narodnim in s kolektivnim spominom, je v analiziranih znanstvenih člankih več avtorjev poudarilo pomembnost avtentičnosti v temačnem turizmu in ustre- Glasnik SED 59|2 2019 86 Razglabljanja Metod Šuligoj in Kristina De Luca znost zgodb, ki se pripovedujejo in prodajajo – tako njiho- ve vsebine kot načina pripovedovanja teh zgodb javnosti (obiskovalcem) (Podoshen in Hunt 2011; Reynolds 2016; Schäfer 2016). Občutljiva tema je predvsem dediščina pol- pretekle zgodovine; na določenih območjih je zaradi neze- dinjenosti zgodb vpletenih strani še vedno pereč problem (Mansfeld in Korman 2015; Wight 2009; Wight in Lennon 2007). Veliko znanstvenih člankov (Farmaki in Antoni- ou 2017; Frew 2012; Isaac in Budryte-Ausiejiene 2015) je vsaj na kratko omenilo občutje bolečine na teh krajih zaradi težke dediščine, ki sta jo povzročila smrt in trplje- nje (kot posledici katastrof, uničenj, nasilja ipd.). Vendar vse omenjeno ne preprečuje razvoja turizma (Causevic in Lynch 2011; Miller, Gonzalez in Hutter 2017). Pred koncem podpoglavja želiva prikazati še rezultate in s tem odgovor na drugo raziskovalno vprašanje, kateri me- todološki pristopi se uporabljajo pri raziskovanju temač- nega turizma. Tabela 2 jasno kaže na prevlado kvalitativne metodologije, značilne predvsem za humanistične znano- sti, deloma tudi za družboslovne. Zgolj štiri odstotke vseh analiziranih raziskav je bilo izvedenih s kombiniranimi metodološkimi pristopi, čeprav bi bilo zaradi zahtevnosti teme pričakovati tudi uporabo bolj celovitejših, bolj po- globljenih, družbeno in geografsko razpršenih ter metodo- loško kompleksnejših pristopov z vključeno kvalitativno in kvantitativno metodologijo. Smiselnost tega pričako- vanja potrjuje zaznani sodobni raziskovalni trend, saj so bili vsi članki z mešano metodologijo objavljeni leta 2015 ali pozneje. Te ugotovitve so skladne tudi s trditvami Ajde Pretnar (2019: 13), da »s prepletanjem različnih metodolo- ških pristopov in tehnik lahko pojave sočasno spremljamo in opazujemo z več zornih kotov ter tako pridobimo razno- liko ter hkrati poglobljeno in široko znanje«; to se ujema tudi z ugotovitvami nekaterih drugih avtorjev (npr. Ivan- kova, Creswell in Stick 2006; Johnson in Onwuegbuzie 2004; Johnson, Onwuegbuzie in Turner 2007). 8 8 Kljub temu je treba dodati, da izbrani raziskovalni pristopi vedno izhajajo iz namena, ciljev in raziskovalnih vprašanj/hipotez, kar po- meni, da uporaba mešane metodologije ni vedno potrebna in ne more biti cilj raziskovanja (razen za metodologe). Pristop Število člankov Primeri raziskovalnih metod in tehnik Kvalitativni 155 Analiza primera; pregled literature; opazovanje; fo- toanaliza; vizualna analiza; semantična analiza; analiza intervjujev (tudi skupin- skih); tematska analiza; ikonološka analiza; primer- jalna analiza; etnografska analiza; avtoetnografija; deskriptivna analiza; teore- tična razprava; diskurzivna analiza; avtobiografska refleksija; hermenevtska analiza; kategorizacija; netnografija; funkcionalna analiza; meta-analiza; ana- liza literarnega opusa. Kvantitativni 36 χ 2 test; korelacija (Pearson's r); ANOV A; eksplorativna in konfirmatorna faktorska analiza; klasterska analiza; analiza glavnih komponent; regresijska analiza; t-test; križno tabeliranje; mode- liranje strukturnih enačb; deskriptivna empirična analiza. Mešani 8 Semantična analiza in kvantitativna analiza vsebine; polstrukturirani intervju, opazovanje in em- pirična analiza; polstruktu- rirani intervju, opazovanje, netnografija, empirična analiza. Tabela 2: Raziskovalni pristopi Analiza znanstvenih objav iz baze COBISS Poleg analize znanstvenih del iz najvišje razvrščenih re- vij sva želela preveriti še pogostost obravnavane teme v slovenski bibliografiji. Za izbrano obdobje sva zaznala 22 vpisov v bazo COBISS, a je natančnejši pregled pokazal, da jih samo deset lahko obravnavava kot znanstveni čla- nek; pri tem je treba poudariti, da se eden od teh – Krava- nja (2018) – zgolj posredno ukvarja s temačnim turizmom. Naj poudariva še, da je iskanje temeljilo na isti ključni besedi kot iskanje v tujih bazah, le da sva tu uporabila tu- di slovensko različico – temačni turizem. Analizirala sva članke slovenskih avtorjev (tudi v soavtorstvu s tujimi) v Glasnik SED 59|2 2019 87 Razglabljanja Metod Šuligoj in Kristina De Luca angleškem 9 in slovenskem jeziku, pri čemer je zaznan pre- vladujoč delež tistih v tujem jeziku. Skrčeni seznam do- kazuje, da so znanstvene članke na to temo domači avtorji začeli objavljati relativno pozno, saj prvi datira šele v leto 2015. V vsebinskem smislu je večina analiziranih člankov (vsaj pet od njih) posegala na področje dediščine, zelo pri- sotna je tudi obravnava oziroma naslanjanje na zgodovin- ska dejstva, medtem ko so objave o »temačnih dogodkih« ali drugi turistični ponudbi na neki destinaciji pravzaprav v manjšini. Temačni turizem je v Sloveniji tema, s katero se očitno ukvarjajo predvsem raziskovalci humanističnih znanosti, kar se odraža v tem, da je praktično za vsa dela značilen kvalitativni metodološki pristop. Obravnavane teme so ze- lo heterogene in jih je pri tako majhnem številu znanstve- nih člankov težko razvrstiti v skupine: turistične destinaci- je, zgodovinska obeležja, ljudska verovanja, pokopališča in grobovi, smrtnost, čarovništvo in čarovniški turizem, paranormalni turizem, prihodek iz turizma, turistični po- nudniki, interpretacija, turistični produkt, tanaturizem, komemoracija, kolektivni spomin, upravljanje dediščine, dediščinska politika, velika vojna, soška fronta, Unesco, temačne zgodbe. Tu je treba poudariti še omejitev, ki iz- haja iz ključne besede za iskanje. Že primeri Šuligojevih (2016b, 2017b; Kennel, Šuligoj in Lesjak 2018) člankov kažejo, da do popolne evidence znanstvenih del ne more- mo priti samo z uporabljeno ključno besedo, a če bi upo- rabili širši spekter, bi izgubili mednarodno primerljivost rezultatov. To hkrati pomeni, da so enake tudi omejitve raziskave na obeh ravneh, tako na mednarodni kot nacio- nalni (slovenski). V povezavi s tretjim raziskovalnim vprašanjem ugotavlja- va, da slovenska praksa močno odstopa od mednarodne. Slovenske humanistične in družboslovne znanosti pri tej temi tudi v časovnem smislu močno zaostajajo za stanjem/ dogajanjem drugje; zgolj trije raziskovalci (samostojno ali v soavtorstvu) se tej temi posvečajo v več znanstvenih besedilih – Lea Kužnik, Tanja Osterman Renault in Me- tod Šuligoj. 10 Spregledanost teme pri družboslovcih (tu- di v humanistiki niso posebej prodorni) je zaskrbljujoča, saj je turistična dejavnost v slovenskem prostoru (tudi v znanosti) pomembna, nekatere turistične atrakcije pa zelo prepoznavne in obiskane, npr. ostanki soške fronte v Poso- 9 Člankov v nekem drugem jeziku niti nisva zaznala. 10 Informacijska sistema SICRIS in COBISS pokažeta, da je Lea Ku- žnik od leta 2015 objavila dva izvirna in en pregledni znanstveni čla- nek, en kratki znanstveni članek, dva znanstvena prispevka na kon- ferenci ter en samostojni znanstveni sestavek v monografiji; Tanja Osterman Renault je objavila dva samostojna znanstvena sestavka v monografiji in en znanstveni prispevek na konferenci, medtem ko je Metod Šuligoj objavil tri izvirne znanstvene članke, en samostojni znanstveni sestavek v monografiji in dva prispevka na znanstveni konferenci. Vsi našteti avtorji so na temo temačnega turizma obja- vljali samostojno ali v soavtorstvu. Drugih parametrov, npr. citirano- sti objav v revijah iz baze WoS-a, nisva preverjala. čju, nekateri spomeniki iz druge svetovne vojne, veliko je prireditev s tovrstno vsebino (tudi na državni ravni), mno- ge imajo množično udeležbo, tema in z njo povezani do- godki so zanimivi za medije in politike (politizacija) ipd. Na drugi strani pa, kot je navedeno v uvodnem poglavju, preteklost in z njo povezan spomin precej obremenjujeta slovensko družbo. Raziskovalci bi morali prispevati svoj delež k reševanju s tem povezanih zagat. Sklep Temačni turizem je v slovenskem raziskovalnem prostoru obrobna tema, ki se ji posveča le malo domačih raziskoval- cev. Obravnava »temačne preteklosti« v zgodovinopisju ali etnologiji v smislu ohranjanja spomina je pogostejša kot pa obravnava tovrstnega turizma v družboslovju. V tem pogle- du je pričujoča raziskava lahko spodbuda, da tudi domači raziskovalci več truda vložijo v raziskovanje tega področja, saj dinamična zgodovina, ostaline preteklosti in sodobni tu- ristični trendi to prav gotovo omogočajo. Sodobni globalni turistični tokovi in trendi so usmerjeni v iskanje nove izku- šnje, novega znanja ipd., kar bi veljalo izkoristiti na vseh ravneh, vključno z akademsko; prepletanje aplikativnega raziskovanja z oblikovanjem sodobnih turističnih produktov bi imelo sinergijske učinke. Na ta način bi lahko tudi druge kraje spomina in ne le tiste, povezane z zares mednarodno prepoznavno soško fronto, predstavili na spoštljiv/dostojan- stven, a še vedno tujcem zanimiv način, in to ne zgolj kot turistično prostočasno aktivnost. Skladno z namenom sva v raziskavi kompleksno analizira- la znanstvene objave v 11-letnem obdobju. Ugotovila sva, da so na vrhu seznama 20 najpogostejših tem, povezanih s temačnim turizmom, naslednje: izkušnja obiskovalcev, turistična izkušnja, dediščina, smrt, spomin, spominjanje, komemoracija in motivi obiskovalcev. Ugotovila sva tudi, da ni enotne terminologije v angleškem jeziku – npr. dark tourism, thanatourism, morbid tourism, fatal attractions, sombre tourism, fright tourism, atrocity tourism, grief to- urism, trauma tourism, tourism of memory ali memorable tourism – medtem ko se je v Sloveniji uveljavil izraz te- mačni turizem. Glavna omejitev pričujoče raziskave je, da sva upoštevala le pojem 'temačni turizem' in njegov najpogosteje uporabljeni angleški izraz dark tourism. V nadaljnjih raziskavah bo torej to terminološko pestrost pri izdelavi tovrstnih analiz v družboslovju in humanistiki tre- ba upoštevati. Predvsem v družboslovju (tudi slovenskem) z robustnejšimi kvantitativnimi metodami in s posploše- vanjem obstaja precej prostora za raziskovanje temačnega turizma kot nadgradnje oziroma razširitve vedenja, ki smo ga pridobili pretežno s kvalitativnimi raziskovalnimi pri- stopi. Komplementarna uporaba enih in drugih pristopov znotraj enotnih kompleksnejših raziskav pa bi bila v vsa- kem primeru izjemno dobrodošla. Kot kažejo podatki, gre trend raziskovanja temačnega turizma v tej smeri; temu bi bilo smiselno slediti tudi v slovenski znanosti. Glasnik SED 59|2 2019 88 Razglabljanja Metod Šuligoj in Kristina De Luca Literatura ASHWORTH, Gregory: The Memorialization of Violence and Tragedy: Human Trauma as Heritage. V: Brian Graham in Peter Howard (ur.), The Ashgate Research Companion to Heritage and Identity. Aldershot: Ashgate Publishing, 2008, 231–344. ASHWORTH, Gregory, in Rami K. Isaac: Have we Illuminated the Dark? Shifting Perspectives on »dark« tourism. Tourism Rec- reation Research 40 (3), 2015, 316–325. BAJC, Vida: Collective Memory and Tourism: Globalizing Transmission through Localized Experience. Journeys 7 (2), 2006, 1–14. BECHTEL, Delphine: Remembrance Tourism in Former Mul- ticultural Galicia: The Revival of the Polish-Ukrainian Border- lands. Tourism and Hospitality Research 16 (3), 2016, 206–222. BEECH, John: The Enigma of Holocaust Sites as Tourist Attrac- tions – the Case of Buchenwald. Managing Leisure 5 (1), 2000, 29–41. BIGLEY , James D., Choong-Ki Lee, Jinhyung Chon in Yooshik Yoon: Motivations for War-related Tourism: A Case of DMZ Vi- sitors in Korea. Tourism Geographies 12 (3), 2010, 371–394. BIRAN, Avital, Wei Liu, Gang Li in Victoria Eichhorn: Consu- ming Post-Disaster Destinations: The Case of Sichuan, China. Annals of Tourism Research 47 (July 2014), 2014, 1–17. BLOM, Thomas: Morbid Tourism – a Postmodern Market Niche with an Example from Althorp. Norsk Geografisk Tidsskrift – Norwegian Journal of Geography 54 (1), 2000, 29–36. CARR, Gilly: Shining a Light on Dark Tourism: German Bun- kers in the British Channel Islands. Public Archaeology 9 (2), 2010, 64–84. CAUSEVIC, Senija, in Paul Lynch: Phoenix Tourism: Post-Con- flict Role. Annals of Tourism Research 38 (3), 2011, 780–800. CHANG, Te-Yi: Dark Tourism: The Effects of Motivation and Environmental Attitudes on the Benefits of Experience. Revista Internacional de Sociología 72 (Extra 2), 2014, 69–86. COHEN, Scott A., Girish Prayag in Miguel Moital: Consumer Behaviour in Tourism: Concepts, Influences and Opportunities. Current Issues in Tourism 17 (10), 2014, 872–909. DANN, Graham M. S., in A. V . Seaton: Slavery, Contested He- ritage and Thanatourism. International Journal of Hospitality & Tourism Administration 2 (3–4), 2001, 1–29. FALLON, Paul, in Peter Robinson: »Lest We Forget«: A Veteran and Son Share a »Warfare Tourism« Experience. Journal of He- ritage Tourism 12 (1), 2017, 21–35. FARMAKI, Anna, in Katerina Antoniou: Politicising Dark To- urism Sites: Evidence from Cyprus. Worldwide Hospitality and Tourism Themes 9 (2), 2017, 175–186. FOLEY , Malcolm, in J. John Lennon: JFK and Dark Tourism: A Fascination with Assassination. International Journal of Herita- ge Studies 2 (4), 1996, 198–211. FOLEY , Malcolm, in J. John Lennon: Dark Tourism: A Ethical Dilema. V: Malcolm Foley, J. John Lennon in Gillian Maxwell (ur.), Hospitality, Tourism and Leisure Management: Issues in Strategy and Culture. London: Cassell, 1997, 153–164. FONSECA, Ana Paula, Claudia Seabra in Carla Silva: Dark To- urism: Concepts, Typologies and Sites. Journal of Tourism Rese- arch & Hospitality (2), 2016, 1–6. FREW, Elspeth A.: Interpretation of a Sensitive Heritage Site: The Port Arthur Memorial Garden, Tasmania. International Jo- urnal of Heritage Studies 18 (1), 2012, 33–48. GIBSON, Dirk C: The Relationship between Serial Murder and the American Tourism Industry. Journal of Travel & Tourism Marketing 20 (1), 2006, 45–60. HALBWACHS, Maurice: On Collective Memory. Chicago: Uni- versity of Chicago Press, 1992. HROBAT VIRLOGET, Katja. O molku v etnografiji: Od skriv- nosti do travme in neskladnih spominov. Traditiones 46 (1/2), 2017, 83–100. ISAAC, Rami Khalil in Erdinç Çakmak: Understanding Visitor’s Motivation at Sites of Death and Disaster: The Case of Former Transit Camp Westerbork, the Netherlands. Current Issues in To- urism 17 (2), 2014, 164–179. ISAAC, Rami K. in Laurencija Budryte-Ausiejiene: Interpreting the Emotions of Visitors: A Study of Visitor Comment Books at the Grūtas Park Museum, Lithuania. Scandinavian Journal of Hospitality and Tourism 15 (4), 2015, 400–424. IV ANKOV A, Nataliya V ., John W. Creswell in Sheldon L. Stick: Using Mixed-Methods Sequential Explanatory Design: From Theory to Practice. Field Methods 18 (1), 2006, 3–20. JAMAL, Tazim, in Linda Lelo: Exploring the Conceptual and Analytical Framing of Dark Tourism: From Darkness to Inten- tionality. V: Richard Sharpley in Philip R. Stone (ur.), Tourist Experience: Contemporary Perspectives. London: Routledge, 2010, 29–42. JOHNSON, R. Burke, in Anthony J. Onwuegbuzie: Mixed Me- thods Research: A Research Paradigm Whose Time has Come. Educational Researcher 33 (7), 2004, 14–26. JOHNSON, R. Burke, Anthony J. Onwuegbuzie in Lisa A. Tur- ner: Toward a Definition of Mixed Methods Research. Journal of Mixed Methods Research 1 (2), 2007, 112–133. KANG, Eun-Jung, Noel Scott, Timothy Jeonglyeol Lee in Roy Ballantyne: Benefits of Visiting a »Dark Tourism« Site: The Ca- se of the Jeju April 3 rd Peace Park, Korea. Tourism Management 33 (2), 2012, 257–265. KASTENBAUM, Robert J.: Death, Society, and the Human Experience. Boston, MA: Allyn & Bacon, 2007. KA VREČIČ, Petra: Pričevalci preteklosti, avanturisti in drugi popotniki na Krasu in v Istri pred modernim turizmom. Acta Hi- striae 19 (4), 2011, 683–702. KA VREČIČ, Petra: Turizem v avstrijskem primorju: Zdravilišča, kopališča in kraške jame (1819–1914). Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2015. KA VREČIČ, Petra: »Sacro Pellegrinaggio«: Visits to World War I Memorials on the Soča/Isonzo Front in the Interwar Period. Etnološka tribina 47 (40), 2017, 141–160. KENNELL, James, Metod Šuligoj in Miha Lesjak: Dark Events: Commemoration and Collective Memory in the Former Yugosla- via. Event Management 22, 2018, 945–963. Glasnik SED 59|2 2019 89 Razglabljanja Metod Šuligoj in Kristina De Luca KIDRON, Carol A.: Being there Together: Dark Family Tourism and the Emotive Experience of Co-Presence in the Holocaust past. Annals of Tourism Research 41 (April 2013), 2013, 175– 194. KLABJAN, Borut: Nation and Commemoration in the Adriatic: The Commemoration of the Italian Unknown Soldier in a Multi- national Area. Acta Histriae 18 (3), 2010, 399–424. KORSTANJE, Maximiliano Emanuel, in Stanislav Hristov Iva- nov: Tourism as a Form of New Psychological Resilience: The Inception of Dark Tourism. CULTUR – Revista de Cultura e Tu- rismo 6 (4), 2012, 56–71. KRA V ANJA, Boštjan: Dediščina soške fronte kot izhodišče za razmislek o sodobnih pristopih k dediščinski politiki. Etnolog 28, 2018, 105–122. KUŽNIK, Lea, in Nina Veble: Dediščina z območja občin Bre- žice in Krško kot osnova za razvoj temačnega turizma. Etnolog 27, 2017a, 143–160. KUŽNIK, Lea, in Nina Veble: Memento Mori – identifikacija temačnih zgodb pokopališč v občinah Brežice in Krško kot pod- laga za razvoj temačnega turizma. Glasnik SED 57 (3/4), 2017b, 99–109. LEMELIN, Harvey, Jackie Dawson, Emma J. Stewart, Pat Ma- her & Michael Lueck: Last-chance Tourism: The Boom, Doom, and Gloom of Visiting Vanishing Destinations. Current Issues in Tourism 13 (5), 2010, 477–493. LEPP, Andrew, in Heather Gibson: Sensation Seeking and Tou- rism: Tourist Role, Perception of Risk and Destination Choice. Tourism Management 29 (4), 2008, 740–750. LIGHT, Duncan: Progress in Dark Tourism and Thanatourism Research: An Uneasy Relationship with Heritage Tourism. Tou- rism Management 61 (August 2017), 2017, 275–301. MANSFELD, Yoel, in Tally Korman: Between War and Peace: Conflict Heritage Tourism along Three Israeli Border Areas. To- urism Geographies 17 (3), 2015, 437–460. MELLOR, Philip A.: Death in High Modernity: The Contempo- rary Presence and Absence of Death. The Sociological Review 40 (1), 1992, 11–30. MILES, Stephen Thomas: Auschwitz: Museum Interpretation and Darker Tourism. Annals of Tourism Research 29 (4), 2002, 1175–1178. MILLER, DeMond Shondell, Christopher Gonzalez in Mark Hutter: Phoenix Tourism within Dark Tourism: Rebirth, Rebuil- ding and Rebranding of Tourist Destinations Following Disa- sters. Worldwide Hospitality and Tourism Themes 9 (2), 2017, 196–215. NORA, Pierre: Between Memory and History: Les Lieux de Mémoire. Representations 26, 1989, 7–24. PODOSHEN, Jeffrey S., in James M. Hunt: Equity Restoration, the Holocaust and Tourism of Sacred Sites. Tourism Manage- ment 32 (6), 2011, 1332–1342. POWELL, Raymond, James Kennell in Christopher Barton: Dark cities: A Dark Tourism Index for Europe’s Tourism Cities, Based on the Analysis of DMO Websites. International Journal of Tourism Cities 4 (1), 2018, 4–21. PREECE, Tanaya, in Garry Price: Motivations of Participants in Dark Tourism: A Case Study of Port Arthur, Tasmania. V: Chris Ryan, Stephen Page in Michelle Aicken (ur.), Taking Tourism to the Limits: Issues, Concepts and Managerial Perspectives. Ox- ford: Elsevier, 2005, 191–197. PRETNAR, Ajda: Računska antropologija: Razvoj področja in metodološki izziv. Glasnik SED 59 (1), 2019, 7–16. REYNOLDS, Daniel: Consumers or Witnesses? Holocaust Tou- rists and the Problem of Authenticity. Journal of Consumer Cul- ture 16 (2), 2016, 334–353. ROBB, Erika M.: Violence and Recreation: Vacationing in the Realm of Dark Tourism. Anthropology and Humanism 34 (1), 2009, 51–60. ROBERTS, Catherine, in Philip Stone: Dark Tourism and Dark Heritage: Emergent Themes, Issues and Consequences. V: Ian Convery, Gerard Corsane in Peter Davis (ur.), Displaced Heri- tage: Responses to Disaster, Trauma and Loss. Woodbridge, Su- ffolk: The Boydell Press, 2014, 9–18. ROJEK, Chris: Ways of Escape. Lanham: Rowman & Littlefield Publishers, 1994. ROLFES, Manfred: Poverty Tourism: Theoretical Reflections and Empirical Findings Regarding an Extraordinary Form of To- urism. GeoJournal 75 (5), 2010, 421–442. SCHÄFER, Stefanie: From Geisha Girls to the Atomic Bomb Dome: Dark Tourism and the Formation of Hiroshima Memory. Tourist Studies 16 (4), 2016, 351–366. SEATON, Anthony: Guided by the Dark: From Thanatopsis to Thanatourism. International Journal of Heritage Studies 2 (4), 1996, 234–244. SEATON, Tony: Encountering Engineered and Orchestrated Re- membrance: A Situational Model of Dark Tourism and Its Hi- story. V: Philip R. Stone, Rudi Hartmann, Tony Seaton, Richard Sharpley in Leanne White (ur.), The Palgrave Handbook of Dark Tourism Studies. London: Palgrave Macmillan, 2018, 9–31. SELMI, Noureddine, Camille Tur in Raphaël Dornier: To what Extent May Sites of Death Be Tourism Destinations? The Cases of Hiroshima in Japan and Struthof in France. Asian Business & Management 11 (3), 2012, 311–328. SERAPHIN, Hugues: Terrorism and Tourism in France: The Li- mitations of Dark tourism. Worldwide Hospitality and Tourism Themes 9 (2), 2017, 187–195. STONE, Philip R.: A Dark Tourism Spectrum: Towards a Typo- logy of Death and Macabre Related Tourist Sites, Attractions and Exhibitions. Turizam 54 (2), 2006, 145–160. STONE, Philip R.: Dark Tourism and the Cadaveric Carnival: Mediating Life and Death Narratives at Gunter von Hagens’ Bo- dy Worlds. Current Issues in Tourism 14 (7), 2011, 685–701. STONE, Philip R.: Dark Tourism and Significant Other Death: Towards a Model of Mortality Mediation. Annals of Tourism Re- search 39 (3), 2012, 1565–1587. STONE, Philip R., in Richard Sharpley: Consuming Dark Tou- rism: A Thanatological Perspective. Annals of Tourism Research 35 (2), 2008, 574–595. Glasnik SED 59|2 2019 90 Razglabljanja Metod Šuligoj in Kristina De Luca STUDEN, Andrej: Vpliv železnice na potovalno kulturo ter začetke turizma v 19. stoletju. Prispevki za novejšo zgodovino (Kresalov zbornik) 46 (1), 2006, 51–64. ŠULIGOJ, Metod: Impact of the Great War on the Conditions for the Development of the Hospitality Industry in Gorizia/Görz/ Gorica and its Surroundings. Historický časopis 64 (3), 2016a, 431–449. ŠULIGOJ, Metod: Memories of War and Warfare Tourism in Croatia. Annales, Series Historia et Sociologia 26 (2), 2016b, 259–270. ŠULIGOJ, Metod: Bright and Dark Sides of Dark Tourism in Slovenia. V: Book of Proceedings of Fourth Congress of Ge- ographers of Bosnia and Herzegovina, Sarajevo, 17.–19. 11. 2016. Sarajevo: Geografsko društvo u Federaciji Bosne i Herce- govine, 2017a, 799–809. ŠULIGOJ, Metod: Warfare Tourism: An Opportunity for Cro- atia? Economic Research – Ekonomska istraživanja 30 (1), 2017b, 439–452. TARLOW, Peter: Dark Tourism: The Appealing »Dark« Side of Tourism and More. V: Marina Novelli (ur.), Niche Tourism: Contemporary Issues, Trends and Cases. Amsterdam: Elsevier, 2005, 47–58. TUNBRIDGE, John E., in Gregory J. Ashworth: Dissonant He- ritage: The Management of the Past as a Resource in Conflict. Chichester: John Wiley & Sons, 1996. UROŠEVIĆ, Nataša: Pula as a Multicultural and Intercultural City – Croatian Candidates for the European Capital of Culture 2020. V: Eva-Nicoleta Burdusel idr. (ur.), Cultural Encounters the Mosaic of Urban Identities. Seventh Interdisciplinary Con- ference of the University Network of the European Capitals of Culture. Marseille: University Network of the European Capitals of Culture, 2013, 82–96. WALTER, Tony: Dark Tourism: Mediating between the Dead and the Living. V: Richard Sharpley in Philip R. Stone (ur.), The Darker Side of Travel: The Theory and Practice of Dark Touri- sm. Bristol: Channel View Publications, 2009, 39–55. WHITE, Leanne, in Elspeth Frew: Dark Tourism and Place Identity: Managing and Interpreting Dark Places. London: Rou- tledge, 2013. WIGHT, Craig: Contested National Tragedies: An Ethical Di- mension. V: Richard Sharpley in Philip R. Stone (ur.), The Dar- ker Side of Travel: The Theory and Practice of Dark Tourism. Bristol: Channel View Publications, 2009, 129–144. WIGHT, Craig, in J. John Lennon: Selective Interpretation and Eclectic Human Heritage in Lithuania. Tourism Management 28 (2), 2007, 519–529. WINTER, Caroline: The Shrine of Remembrance Melbourne: A Short Study of Visitors’ Experiences. International Journal of Tourism Research 11 (6), 2009a, 553–565. WINTER, Caroline: Tourism, Social Memory and the Great War. Annals of Tourism Research 36 (4), 2009b, 607–626. WINTER, Caroline: Battlefield Visitor Motivations: Explorati- ons in the Great War Town of Ieper, Belgium. International Jo- urnal of Tourism Research 13 (2), 2011, 164–176. YOUNG, Craig, in Duncan Light: Interrogating Spaces of and for the Dead as »Alternative Space«: Cemeteries, Corpses and Sites of Dark Tourism. International Review of Social Research 6 (2), 2016, 61–72. ZERUBA VEL, Eviatar: Time Maps: Collective Memory and the Social Shape of the Past. Chicago: University of Chicago Press, 2012. ZHENG, Chunhui, Jie Zhang, Lili Qian, Claudia Jurowski, Hon- glei Zhang in Bingjin Yan: The Inner Struggle of Visiting »Dark Tourism« Sites: Examining the Relationship between Perceived Constraints and Motivations. Current Issues in Tourism 21 (15), 2016, 1710–1727. Spletni viri Spletni vir 1: BENEDIK KREITMAYER, Katja, Ksenija Kova- čec Naglič, Zvezdana Koželj, Magda Miklavčič Pintarič, Jelka Pirkovič, Franc J. Zakrajšek in Gojko Zupan: Navodila za pri- pravo predloga za vpis v register nepremične kulturne dediščine, 14. 10. 2014; http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageu- ploads/Ministrstvo/Razvidi/RKD_Nepremicna/RKD_opis_na- vodila_09.pdf, 2. 5. 2019. Spletni vir 2: Commission of the European Communities – Euro- stat, Organisation for Economic Co-operation and Development, World Tourism Organization in United Nations Statistics Divisi- on: Tourism Satellite Account: Recommended Methodological Framework, 2001; https://unstats.un.org/unsd/publication/Seri- esF/SeriesF_80e.pdf, 3. 1. 2019. Spletni vir 3: NOMME, Maarja: Dark Tourism, b. n. l; https:// www.ttu.ee /public/k/Kuressaare-kolledz/Kolledz/Summer_ school/Dark_Tourism_Survey_Results_ Aalborg.pdf, 7. 1. 2019. Spletni vir 4: Memorial and Museum Auschwitz-Birkenau; http://auschwitz.org/en/, 17. 3. 2019. Spletni vir 5: Chernobyl, 2019; http://wikitravel.org/en/Chor- nobyl, 17. 3. 2019. Spletni vir 6: Government of the Republic of Croatia: Recom- mendations adopted by the council for dealing with the con- sequences of undemocratic regimes, 2018; https://vlada.gov.hr/ recommendations-adopted-by-the-council-for-dealing-with-the- -consequences-of-undemocratic-regimes/23539, 23. 8. 2019. Spletni vir 7: COBISS, 2018; https://www.cobiss.si/, 24. 12. 2018. Spletni vir 8: KENDLE, Amanda: Dark Tourism: A Fine Line Between Curiousity and Exploitation, 24. 1. 2008; http://www. vagabondish.com/dark-tourism-travel-tours/, 5. 4. 2019. Spletni vir 9: DOKA, Kenneth J.: Death System. Encyclopedia of death and dying, b. n. l.; http://www.deathreference.com/Da- -Em/Death-System.html, 10. 7. 2018. Glasnik SED 59|2 2019 91 Razglabljanja Metod Šuligoj in Kristina De Luca Researching Dark Tourism Methodological Approaches and Research Perspectives Dark tourism, as tourism involving travel to sites associated with human suffering, death and tragedy, is a marginal topic in the Slovenian research area and only a handful of domestic researchers have focused on it, at the international level, however, it is undoubtedly a more attractive research topic. Treating the “dark past” within historiography or ethnology in terms of preserving memory is more common than addressing this type of tourism in the social sciences. This also includes exploring the relationship to death, the dead and memory. Hence, contemporary global tourism flows and trends are focused on finding new experiences, new knowledge, etc., which should be discussed (and linked with dark tourism) at all levels, including the academic. The purpose was to identify the scope of dark tourism topics that are discussed in high-ranking academic papers on the inter- national level and separately in Slovenia. The results were obtained using a systematic review and a meta-analysis of papers from the Web of Science (WoS) and COBISS bibliographic databases for a period of eleven years. It was found that the fol- lowing topics are at the top of the list of the 20 most common topics: visitor experience, tourist experience, heritage, death, memory, remembrance, commemoration and visitor motives. As previously pointed out, in Slovenian social sciences and hu- manities, such topics are rarely discussed in the context of tourism. Slovenian scholars, using qualitative approaches, highlight mainly heritage and historical perspectives. In addition, it was found that there is no uniform terminology in English – e.g. dark tourism, thanatourism, morbid tourism, fatal attractions, sombre tourism, fright tourism, atrocity tourism, grief tourism, trauma tourism, memory tourism or memorable tourism are used – while in Slovenia the term “temačni turizem” came to be used consistently. The main limitation of this research is that only the key word “temačni turizem” and its most commonly used English counterpart dark tourism have been taken into account. Therefore, further research will need to consider this terminological diversity when making such analyses. Especially in the social sciences (including Slovenian) with a more ro- bust quantitative methodology and possibility of generalisation, there is considerable space for exploring dark tourism as an upgrade or extension of the knowledge gained mainly through qualitative approaches. However, a complementary use of both approaches within a single, more complex research project would in any case be extremely welcome.