MINIMALNO-
KRIMINALNO
str. 2
SONCE IN TOPLINA SLIKARKE VIDE
str. 6
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter, 26. februarja 1998 O Leto Vili, št. 4
Monošter, 22. februara
SLOVENSKI PLES '98
Inda svejta sé je veselje končalo s fašenskim tor-kom. Na pepenico sé je začno post, steri je držo do vüzma pa šteroga so sé naši starši pa stari stariši trno držali. Zatok so pa šegau meli mladim prajti, naj sé v fašenskom cajti dobre vönaplešejo, ka po tistim vse do völke noči nedo meli prilike za ples. Kak če bi te tanače poslüšali vsi, steri so na fašensko soboto bili na slovenskom plesi v Monoštri na nauvi šauli. Vö so ponücali vsakši minut, da bi plesali. Bilau ji je skurok štiristau. Škoda je samo tau, ka je tau leto malo menje bilau taši, steri so iz naši vasnic Prišli. Leko je taumi vzrok tau tö, ka so na drügi den v dvej mejstaj meli borovo gostüvanje; v Sakalauvcaj pa v Andovcaj. Tak je pa na tom bali bilau dosti Madžarov tö. Vej pa tau je nej baja, če kakšni Slovenci pozovejo svoje vogrske pajdaše na slovenski bal, dapa ne smejmo pozabiti, da je te bal najprva za nas, Slovence. Zatok ne smejmo zamiditi priliko, da bi sé veselili na dobre slovensko muziko. Za tau je na letošnjom bali skrbo ansambel Magnet iz Murske Sobote.
Tak vögleda, ka organizatorom vsakšo leto sfalijo karte za tombole. Letos so pirpravili za navadne dobi-
tke (nyeremény) gezero tristo falatov, za glavne dobitke pa šeststo falatov. Vse tau so flajsne dejkle pa podje brž zodali kak če bi je zaupstom davali.
Za glavni dobitek je dala firma DOMETAL (njeni Šef je Laci Domiter) me-šalnik za beton. Leko ka je bilau na bali dosti takši, steri ščejo ram zidati, zatok so tak fejst karte kipüvat
Organizatori sé zahvaljuje-jo vsakšomi, steri so njim pomagali, da so leko pripravili bogati srečolov. Tau so iz Slovenije: tovar-na oblačil MURA; blagov-nica POTROŠNIK; Zvez-da-Diana; GALEX; Pomurska Banka, Zavaroval-nica TRIGLAV; Pomur-ske mlekame; PETROL; Mlekopromet; KOMPAS--MTS; Elektromaterial; BTC; Pomurska založba in Tiskama SOLIDARNOST iz Murske Sobote; RAD EN S KA iz Radenec; ERKA iz Ljutomera, RADGONSKE GORICE iz Gomje Radgone; ILIRI-JA-VEDROG iz Lendave, Pletilstvo iz Prosenja-kovec. Iz Madžarske pa: Aranka Schwarcz, Magda Haklar, Alojz Hanžek, Eržebet Gyeček, Ema Vogrinčič, Helga Škaper, Restavracije Tromejnik, VENDTEX, Porabje d.0.0. in Tovama kos.
-MS-
2
Jaj, Jaj, padaš-bogataš!
MINIMALNO — KRIMINALNO
Lendava: podpis sporazuma o sodelovanju
Ko postane sporazum program
Tau je nika kriminalnoga, ka sé v našom rosagi godi. Če de tau tak tadale šlau, te lidgé naslednje spokolejo en drugoga. Nede trbolo Pero-deše, Nerone, Hitlere, Stallne, Saddame...
* * *
Gda smo kak mali mlajši djagde brat ojdli na Gornaj-nsko na Gorenjom Siniki (pauleg Vrnji kasam), tam je na eni drejvi viso nikši Spomin, šteri je oznanjo, ka sé je po bojni v tistom ovinki (kanyar) na motorpiciklini bujo Repaš, gda so nikši mi-ting meli. O tom, kak sé je mogla zgoditi tista prome-tna nesreéa, sam kak mali pojbiéek dosta premišlava. Mlajši smo si tisto tö na žmetni mogli zbrodili, kak je tisto bilau, gda je 1949-oga leta Šaulin (Gašpar) Karči, kak mladi legen sejdo pri künjskom stauli s svojim očom, pa ga je nekak prejk glažonjaste dveri dojstrejlo. Po eni teo-ríjije büu morilec nekak iz Jugoslavije, po drügi nekak iz Vogrskoga. Eške ne vejmo gvüšno, ka sé je Zgodilo, depa tau gvüšno, ka je politiko (vogrsko, jugoslovanska) bila zmejs.
Konec 50. lejt sé je nika strasnoga Zgodilo: na Zido-vom brgej so zamesarili plebanoša Brennera. Ge sam mislo, ka de zatogavolo konec sveta, ka toga Baug ne dopisti. Tak vögleda, ka so mladoga dühovnika zavolo politike (vogrske) vmorili. Gor na tau so zaprli enoga nedužnoga človeka (Toka), steri je dugo lejt v vauzi sejdo, tačas ka so gorprišli, ka je nedužen.
Kauli toga cajta je en soda-čki predjen dojstrejlo enoga človeka na Gorenjom Siniki. Tak sé mi vidi, ka sam tau streldjenjé ge sam tö čüu.
Na začetki 60. lejt je en Či-ganj na Dolenjom Siniki z naužcom presmekno enoga človeka. Gda je odišo v vau-zoje tri mlajše emo. Gda je po dugi lejtaj domau prišo, je žena s šestim kusto bila.
Sprva ga je bantivalo, depa sledik je pravo, ka odpisti ženi. Gnauk go sčalivo v lejst, tam ste sé radiva mela, natau go je z naužcom do smrti vküper zosmiko s šes-tim detetom vred. Za kratek cajt je un v vauzi tö mrau.
* * *
Gda sta sé prve dvej nesreči zgoditi, te sam ge eške nej živo. Drugi dvej že pomnim. Iz zadnji petdeset lejt mi brš te ..samo " te »par”primerov na pamet pride, ka sé je v našom Porabji Zgodilo. Tau tö nej malo, pa smrti so tö bili strašne, depa prauti tomi, ka sé gnesden godi na Vogrskom,je tau „ nikanej ". Na Vogrskom lidgé v zadnjom cajti en drugoga ko-lejo, kak mesarge svinje pa maro.
Ministrski predsednik Horn pravi, ka je tau nikši red nej, šteri v rosagi vlado. Gospaud so sé nej malo pozabili zmejšati? Dje, Sto baugdra-gi pa vlado v tej državi, če nej un? Tisti kritizira, šteri bi mogo zatogavolo biti kri-tiziran? Pastér, steromi preminé birke, leko zatau kritizira druge? Un je nej zato gé pastér, ka bi naj skrb emo na svoje ovcé? Skor vsikši den bujejo par lüdi na Vogrskom, pa do tega mau so političari nej tak glasni bili, kak Zdaj. Če enoga bogatoga človeka (Fenyo), šteri je dobre zveze emo s političari tö, dojstr-tijo, kak kakšoga laufarsko-ga psa na srejdik Budim-pešte, gdeje vse puno lüdije tisto vekša nevola, kak če na drugi svejt pošlejo enoga si-romaka?Nema vsikši samo en Žitek? Vkakši knigaj tau piše, ka je vekša Škoda, če milijonare zaničijo, kak pa kakšoga delavca?
Eške dobro, ka smo po smrti vsi gnaki.
Zaka Zdaj političari tak gorsünejo? Zato, ka je mrau njin padaš-bogataš? Zaka sé Zdaj spravla Vogrski parlament s tem, ka je na Vogrskom nevarno živeti? Začnejo sé bodjati, ka kakšna Škoda bi bila, če bi sé z njimi
tö tau Zgodilo? Zaka so nej začnili larmati po poda-merni povejmo te, gda je en moški vmauro svojo ženo, go spakivo vozajek v auto, sledik dva svoja mlajša zvau, ka do sé šli malo z autonom vozit, dva gni premišlavo prva, ka svojima dvöma malima z rabujfo glave razdejlo? Naslednje pa sebe zaničo.
Škoda, ka je nej s sebov začno.
Škoda, ka političari ne vejo, ka bi zavolo tragične smrti teva dva nedužvniva deteta eške bole mogli kričati: Zdaj pa dosta!
Če že lüdi lcvaUjicirate (velki človek, vekši človek, najvekši človek, ge ptd.), ne mislite, ka smejte kvaUjici-rad smrt tö!
Zatau ste eške vi tö trnok trnok mali...
Francek Mukič
Predsednik pomurske madžarske narodnostne skupnosti Jozsef Balasko, predsednik Županijske skupščine Železne županije dr. Gyula Pusztai in predsednik Županijske skupščine Žalske županije Laszlo Varga so podpisali sporazum o sodelovanju na kulturnem in vzgojno-izobraževalnem področju v letu 1998.
Glede na številne sporazume, ki so bili doslej podpisani na meddržavni in na regionalni ravni, bi lahko rekli, da en sporazum več ali manj ničesar ne more spremeniti. Ravno pri sporazumu, ki so ga podpisali v Lendavi, gre za pomemben korak naprej, in sicer zato, ker so v njem natančno opredeljene naloge sodelovanja in nosilci teh nalog, vse v prid izobraževanja in kulturne ravni prekmurskih Madžarov. Gotovo je bilo na začetku, ko je sporazum nastajal, več splošnih ugotovitev o pomenu sodelovanja, zdaj pa imamo pred sabo konkreten program, ki postavlja na prvo mesto sodelovanje na izobraževalnem področju in na drugo stike v kulturi in umetnosti.
Program nakazuje širino in velik pomen sodelovanja, ki se je razvilo v minulih letih, in zdaj že daje sadove v izobraževanju in kakovostni rasti narodnostnih kulturnih skupin med prekmurskimi Madžari. Poudariti velja tudi, da sporazum zajema tako strokovno pomoč ljubiteljskim kulturnim skupinam, kakor sodelovanje med poklicnimi ustanovami, kjer ima važno vlogo vzpodbujanje založniške dejavnosti. Tudi v šolstvu je pomoč zelo različna, od sodelovanja med šolami do strokovne pomoči na ravni pedagoških zavodov iz mejnih županij.
eR
Murska Sobota
Predsednik Slovenije odlikoval dr. Gyulo Pusztaija
Podpredsednik Državnega zbora Republike Slovenije Andrej Gerenčer je predsedniku Županijske skupščine Železne županije dr Gyuli Pusztaiju izročil Častni znak svobode Republike Slovenije, s katerim ga je odlikoval predsednik Slovenije Milan Kučan. V obrazložitvi za visoko državno odlikovanje je poudaijeno, da ima dr. Pusztai zasluge v prid slovenski osamosvojitvi ter za utrjevanje dobrososedskih odnosov med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko. Poleg drugih gostov v elitnem baročnem salonu soboškega gradu, sta na slovesnosti bila tudi veleposlanika Slovenije in Madžarske Ferenc Hajos in Istvan Oszi. Pred izročitvijo visokega državnega odlikovanja je podpredsednik Državnega zbora Andrej Gerenčer z izbranimi besedami ocenil začetek in razvoj sodelovanja z Železno županijo. Za doktorja Pusztaija je tudi
dejal, da sije zelo prizadeval, da bi samostojno Slovenijo čimprej priznala Madžarska. Poudaril je tudi, da seje prav po zaslugi predsednika dr. Pusztaija okrepilo sodelovanje, ki
zdaj predstavlja temelj za bodoče stike.
Dr. Gyula Pusztai se je v besedah zahvale spomnil razglasitve slovenske sa-
mostojnosti, ki se je je udeležil v Ljubljani, in poti v čez mejni prehod Hodoš, na katerem so tedaj že bili vojaki nekdanje jugoslovanske armade. Govoril je tudi o nalogah v
sodelovanju in omenil odprtje še enega mejnega prehoda med Slovenijo in Madžarsko (katerega, ni povedal).	eR
Porabje, 26. februarja 1998
3
Štenjé
PRVI SLOVENSKI ROMAN
Prvi slovenski roman (re-gény) je napiso 1866-oga leta Josip Jurčič (1844--1881). Naraudo sé je na Muljavi pri Krki, v gimnazijo je odo v Ljubljani, na višiše šaule pa v Beči. Delo je v Maribori pri novinaj Slovenski narod, šteroga glavni urednik je tö biu (1871-1881). Živo je s toga, da je piso za novine i napiso 26 knig. Najbole erične (slavne) knige Josi-
pa Jurčiča so Deseti brat i Sosedov sin (1868).
Lüstvo je tak brodilo, ka "vse deseto" od toga, ka človek pripauva, trbej Baugi dati. Ranč tak desetoga pojba ali desto dekličino. Inda so te mlajše zaklali, pa Bogej aldüvali, sledik pa soje zagnali od domi ali dali v samostan. Po Jurčiči deseti brat naj bi biu "s čudovitimi lastnostmi in zmožnostmi obdarovan, po božji namembi preganjan, od hiše do hiše po širokem svetu hodil, za srečo pove-doval, zaklade pokazoval, pesmi pel in pravljice pravi! kakor nihče drug. Ljudje so ga častili, radi videli in mu dali živeti in spati."
Jurčičov deseti brat Mar-tinek Spak tau šatriva mladini škoniki Lovri Kvasi, ka de včiu gospaudovoga sina i sé zalübi v njavo sestro, gospodičino Manico. Manico pa rad má bogato-
ga sausada sin Marijan tö. Gnauk na djajanji (na lovu) je Marijan - nej sam rad - dojstrejlo Martinka. Deseti brat, prve liki mergé, vöovadi, ka sta na pau brata, Lovre pa ma je bratranec. Škonik Lovre odide v Beč pa sé vönavči za doktora, gda domau pride pa vzeme za ženo Manico. Marijan sé tö oženi, desetomi brati, Spaki pa lejpi križ postavila. Sosedov sin Štefan je srmak pa rad ma bogatoga sausada čer Franico. Franca tö rada má njaga, pa neške sé z bogatimi pojbami ženiti, šteri go prosijo za ženo. Bogati Oča ji brani Štefana:
"Sama sta bila v hiši. Oče zaklene duri od znotraj. Hči sedi na klopi, bleda, z povéšenimi očmi, z rokama mrtvo v naročju spuščeni-ma, kakor kip iz betega ká-mena. Oče s prekrižanima
rokama stopi na sredo hiše in reče:
-	Semkaj predme stopi! Fránica vstane in stopi prédenj, povzdigne proséče oči k očeta, pa videč da je njegov pogled oster, strog in jezen, povesi je koj.
-	Poklekni!
Deklica pade na kolena ter sé spusti v glasán jok.
-	Kdo sem jaz?
Smrekar mora svoje vpra-šanje ponoviti, predno hči jokaje s slabim glasom od-govori:
-	Moj oče.
-	Moli mi deset božjih zapo-vedi!
Hči začne božje zapovedi pravli, ali pride komaj do druge in dalje ne more, beseda jej zastaja v grlu. Oče menda ta vidi in reče:
-	Kaj uči četrta zapoved?
-	Spoštuj očeta in mater...
-	Prav.. .Da boš dolgo živela in da sé ti bo dobra godilo
na Zemlji. — Ali ti mene spoštaješ?
-	S po št ujem.
-	In me slepiš! Jaz menim, da si dobra, pametna hči, a ti za menoj na tihoma zveze sklepaš z beračem, s sinom tacega človeka, ki ves da ga jaz videti ne morem. Kaj je tö? Kaj bo iz tega! Druzega nima nego sam sebe in svoj prazni žep, pa sé ti meniš ž njim? Kaj imaš ž njim?" Na den zdavanja bogatoga Petra i Franice Štefan odide v lejs. Franica pa prve liki do cerkve pridejo, vuj-de z zdavanja. Stariške go za par dni najdejo v Varaši, betežno. Gda v cerkev prideta, da bi molila za či, tam najdeta Štefana. Bogati saused sé vözmiri s Ste-fanom, mladiva sé oženita. Gda sé mladiva na senje pelata, Oča doma na vnüka skrp má.
Marija Kozar
KNJIZNICA, NEJ KNYIZNICA (3)
Spoštovani bralci, pa zavijmo s šolskega in zdravs-tvenega terena malo v številne TRGOVINE, ki v Porabju, posebej še v Monoštru, rastejo kot gobe po dežju. Pred kratkim sem v nekem časopisu prebrala, da takorekoč v vseh trgovinah v Porabju govorijo slovensko; da bi vsaj bilo resü V približno polovici monoštrskih trgovin me kar naravnost ogovorijo nemško, kar me, odkrito po-vedano, moti; torej mi sploh ne dajo priložnosti, da bi "trenirala" madžarščino, če že ne morem občudovati njihove slovenščine... Sicer pa so za tö "posiljevanje" z nemščine precej krivi tudi küpci iz Slovenije, ki po trgovinah največkrat komunicirajo v polomljeni (morda tudi brezhibni) nemščini in jih je nekako sram spre-govoriti po slovensko... Potem sé pa v Sloveniji "pilatovsko" čudimo Porabskim Slovencem...
Je pa še ena čudnočudna stvar, ki sije prav tako ne Znam razložiti: na monoštrski poklicni trgovski šoli namreč slovenskega jezika ne poučujejo, ker med dijaki ni za-nimanja za slovenščino; vsi bodoči trgovci namreč računajo samo na nemško govoreče kupce in sé učijo nemščine! Ker v Monoštru in po okoliških vaseh vide-vam vsak dan več avtomobilov s slovenskimi registrskimi oznakami, pač lahko sklepam, da bodo vsi bodoči trgovci prodajali vsem tem nakupovalcem robo s pomočjo nemščine. Smešno in Žalostno obenem...
Kljub vsemu pa upam, da bo kakšnemu nadebudnemu, podjetnemu trgovcu, ki želi čim več prodati tudi slovenskim kupcem, prišlo na misel, da, razen v nemščini, zapiše na svojo trgovino tudi kaj v slovenščini. Nekaj slovenski!! napisov že najdemo, upajmo, da jih bo še več. (Pred leti sem v avstrijski Radgoni/Bad Radkersburgu prijetno presenečena na vratih imenitne trgovine odkrila napis: PRI NAS GOVORIMO SLOVENSKO!... V tej trgovini sem nakupovala še velikokrat in - verjeli ali ne -küpila veliko več, kot sem sprva nameravala. Oni pač vedo, kako sé tej stvari streže.)
V pomoč vsem podjetnim trgovcem pa naslednje:
TRGOVIN A - BOLT (3. osn. slovarski pomen - lokal, v katerem sé kupuje in prodaja: trgovine sé odprejo ob osmih zjutraj; vstopiti v trgovino; izložbe, police trgovin) DELIKATESNA TRGOVINA - ÉLELMISZERÜZLET, KONFEKCIJSKA TRGO-VINA - RUHÁZATI ÜZLET, ZELENJAVNA TRGOVINA - ZÖLDSÉGBOLT, SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA - ÖNKISZOLGÁLÓ BOLT, ŠPORTNA TRGO-VINA/T. S ŠPORTNO OPREMO - SPORTBOLT, TEHNIČNA TRGOVINA/T. S TEHNIČNIM BLAGOM - MÜSZAKI BOLT, TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM
-	VEGYESBOLT, TRGOVINA S ČEVLJI - CIPŐBOLT, TRGOVINA S SPOMINJO -AJÁNDÉKBOLT, TRGOVINA Z IGRAČAMI - JÁTÉKBOLT, TRGOVINA Z OT-ROŠKO KONFEKCI JO - GYERMEK DIVATÁRU, TRGOVINA S SEME-NI/SEMENARNA - VETŐMAGBOLT, TRGOVINA Z BELO TEHNIKO - HÁZ-TARTÁSIGÉPEK BOLTJA, TRGOVINA S POHIŠTVOM - BÚTORBOLT, TRGO-VINA S KOZMETIKO/DROGERIJA - ILLATSZERBOLT, TRGOVEC/TRGOV-KA - BOLTOS, ELADÓ, POSLOVODJA/POSLOVODKINJA V TRGOVINI -ÜZLETVEZETŐ, BLAGAJNA - PÉNZTÁR, BLAGAJNIK/BLAGAJNIČARKA -PÉNZTÁROS, RAČUNSZÁMLA, SKLADIŠČE - RAKTÁR, SKLADIŠČ-NIK/SKLADIŠČNICA - RAKTÁROS, BLAGOVNICA - ÁRUHÁZ, KUPEC/KU-POVALKA - VEVŐ, ODPRTO/ZAPRTO - NYITVA/ZÁRVA, ODPRTO OD PONE-
DELJKA DO PETKA OD... DO... URE - NYITVA HÉTFŐTŐL PÉNTEKIG.V
SOBOTO OD... DO... SZOMBATON..., OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
-	VASÁRNAP ÉS ÜNNEPNAPOKON ZÁRVA.
TRGOVINA - KERESKEDELEM (2. osn. slovarski pomen - kupovanje in prodajanje blaga: ukvaijati sé s trgovino / IZVOZNA, UVOZNA TRGOVINA - EXPORT, IMPORT KERESKEDELEM, MEDNARODNA, ZUNANJA TRGOVINA - NEM-ZETKÖZI KÜLKERESKEDELEM, TRGOVINA NA DROBNO - KISKERESKE-DELEM, ZASEBNA TRGOVINA - MAGÁNÜZLET, MINISTRSTVO ZA TRGO-VINO - KERESKEDELMIMINISZTÉRIUM,
TRGOVINA - KERESKEDÉS (1. osn. slovarski pomen - gospodarska dejavnost, ki sé ulcvarja s kupovanjem in prodajanjem: razvoj trgovine; trgovina in Obri / TRGOVINA Z LESOM - FAKERESKEDELEM, TRGOVINA Z VINOM - BORIČE RESKEDE-LEM...
(sé nadaljuje)
Valerija Perger
Porabje, 26. februarja 1998
4
Kučan v Strasbourgu,
Drnovšek v Parizu
Med dogodki minulih dni sta na zunanjepolitičnem področju izstopala predvsem obiska slovenskih državnikov v Strasourgu in Parizu; predsednik države Milan Kučan je na omizju Sveta Evrope za partnerstvo in sodelovanje za spravo v Strasbourgu spregovoril o pomenu sprave za sožitje ljudi in narodov, predsednik vlade Janez Drnovšek pa se je med prvim uradnim obiskom v Parizu sestal z najožjim francoskim vodstvom.
V	Elizejski palači ga je najprej sprejel francoski predsednik Jacques Chirac, sledila pa so srečanja s premierom Lionelom Jospinom, s predsednikom senata Renejem Monoryjem in nato še z zunanjim ministrom Hubertom Vedrineom.
Podobnik v Veliki Britaniji
Predsednik državnega zbora Janez Podobnik se je od 18. do 24. februarja mudil na obisku v Veliki Britaniji. Obiskal je britanski parlament, kjer je imel vrsto dvostranskih srečanj, med drugimi tudi s predsednico spodnjega doma britanskega parlamenta Betty Boothroyd. Srečal seje tudi s člani skupine britan-sko-slovenskega prijateljstva. Ob koncu obiska pa je prvi mož slovenskega parlamenta odpotoval v Steyning (pokrajina Sussex), kjer se je udeležil dvodnevne konference Wilton Park z naslovom Vloga vlade in parlamenta v prihodnjem tisočletju.
Osem novih prešernovcev
V	ljubljanskem Cankarjevem domu so bile na predvečer slovenskega kulturnega praznika, v soboto 7. februarja, podeljene državne nagrade za vrhunske dosežke v kulturi in umetnosti. Veliki Prešernovi nagradi sta prejela scenografka in režiserka Meta Hočevar ter pisatelj Saša Vuga, nagrade Prešernovega sklada pa kipar Jakov Brdar, koreograf in plesalec Matjaž Farič, pisatelj Uroš Kalčič, igralka Milada Kalezič, oblikovalka Eta Sadar Breznik in filmski režiser Igor Šterk.
CASTRO KASTRIRA(N)
Jajjaaa?!?
Törska banja. Ka sé pa tau šte, če si tri ali pet deklin vkraj vzeme živlenje, kak pa bi pred svojim zakonom šli na „test”, če so eške device ali nej. Tak brodi Isilay Saygin, mini-strica za ženske. — Leko, ka bi na Torskom mozgé tö mogli testirati tistim, šteri škejo ministri gratali? Če so njini mozgé eške „device”.
jim nej dati ministrski stolec!
Kuba kuma. Največ lüdi na Kubi samo z glavo kuma, kak ji je njim velki voditeu Fidel Castro noro 36 lejt. Dosta-dosta lüdi je cejli cajt ranč tau nej znalo, što je Papa, novine so nikanej pisale o tom, radionge nej gučali, televizije nej kazale takši kejpov. — Njavga kejpa! Eške dobro, ka sé njegov šift (šejft) začne zaledjavati. Castro kastrira - človeške pravice. Na Kubi več kak en milijon lüdi Zaman čaka, ka bi leko vize dobili pa šli v tihinske rosage. Ništerni so sé eške vmorili tö, ka so je nej pistili iz države. Eni rock muzi-
kanti so sé rejšili svojoga lagvoga živlenja tak, ka so si sami radi nutri pošpri-ckali AIDS virus. — Pravijo, ka CASTRO virus več nede dugo nevolo delo. Pesnik i pesmi gejo. Kriti-čno kubansko pesnico Marío Eleno Cruz Varelo so par lejt nazaj prisilili, ka je mogla stati na srejdi poti, pa zgristi in požrejti svoje pesmi, prva kak so go odpelali v vauzo.—Poezijo: pojej, ne zijaj!
V svojom skopci. Ted Kaczynski, nekdešnji uni-verzitetni Profesor je lejta dugo pošilo vsefele bombe na Univerze (več lüdi je mrlau, dosta je bilau spa-zérani), na šteraj so sé spravlali z moderno tehno-
logijo. Un je nej pa nej mogo vöstati moderno tek-niko. Etognauk je v svoji vauzi Sto samomor (ön-gyilkosság) naredili. Zato so me nutri zakapčili kamen), štera ga je vsakšo sekundo gordjemala, na srce pa so me zakapčili najbolj moderen EKG. — Vrag more biti, če človek nutri v tisto djamo spadne, štero je drugim skopo.
Moja düšna vejst je čista. Tak pravi Pol Pot, diktator iz Kambodže, šteri je dau vmoriti več kak en milijon svoji lüdi. — Ka sé ne odpre zemla pa ne porünejo vküper sveta nebesa!
Fr.M.
Pismo iz Sobote
KAKŠA ZIMA
Samo tou mi niške naj ne guči, ka je znau, ka de tou leto takša zima kak eno sprtoletje! Nega Snega, nega deža, mogouče malo megle in puno sunca. Človek sé vgojno zbidi in sé toplo obleče, čez dvej vöri pa sé že slabi, ka ga aumanca polejvle. Mački so sé začali bagzivati že dosta pred februarom, nešterni so že breji, nešterni pa so že skotili mlade mačke. Pri lidaj je glij tak. Tou vrejmen je vse na glavou postavile. Vsi poprejk smo zalübleni, kak če bi nekšen majuš ojdo kouli nas in nas drego v srce. V žepki sé tö pozna ta zima. Prejk dneva ranč nej trbej küriti, tak ka mamo od té zime bar nikšen hasek. Aja, prle sam pozabo prajti, ka je ta rana zalüblenost mojo taščo Regino, trno čedno žensko, tak zgrabila, ka ranč sunca ne vidi. Tak mlado vövidi, ka vse pouka od zdravja, njeni Fredi pa je vsikši den bole zmantrani in čedale bole sé doj siši. Ka li dela moja Regina z njim tam v njenoj spalnici? Ka si brodite?
Če je ta sprtolejtna zima zmejšala lidi in živali, te je zmejšala vse tisto tö, ka raste. Pri drejvaj sé tak vövijdi, ka do vsikši čas začale cvesti, po travnikaj že cvetejo prvi cvetouvi in na trsaj sé že pozna, ka je vse vküper za dva mejseca prerano. Če de šlo tak tadale, te mo znan želi tam na kraji aprila, kukorco pa trgali srejdi leta. Mošt mo znan pili že Septembra, zato ka mo grozdje trgali avgusta mejseca. Če de pa vrejmen ške tadale delalo mimo vsega normalnoga, te de oktoubra že pali žetev.
Vse tak vövidi, ka si lidje kouli mene skor gnako brodijo. Če poglednemo po krčmaj, leko vidimo, ka so sigdar pune. Vino sé pige, kak če bi sé bojali, ka de ga sfalilo. Tou je gvüšno, ka ga tak brž nede sfalilo, zato ka ga je ovo jesen bilou več kak preveč. Zato trbej vse vino spiti, ka v bečkaj plac naredimo za nouvo vino, če mo rejsan že avgusta brali grozdje.
Demo nazaj k moji tašči Regini, trno čedni ženski. Kak sam že povedo, mlada je, kak še dugo nej bila, tak spejvle
po kuči kak kaši ftiček, šteri je glij lejtati začo. Tou je trno lipou, Zvün toga pa tou za sebov nosi edno nevolo. V tom svojom spejvanji in veselom žitki Zdaj šké, ka bi mi tö takši bili. Že nas je vse stirala, naj gračanek okopavlemo, že sam mogo vse drevje in trsje zrezati, že sam mogo vse kouli kuče vrejd vzeti, že sam mogo...
Tak me je že tou sprtoletje zmantralo, ka vsikši den glejdam gora prouti nejbi in zovem Perüna, naj nikši snejg ali pa bar dež püšle doj k nam, ka si malo spočinem. Na, že pá me zové. Že pá moram med grede, kak vövidi, de trbelo papriko pa paradajs posadili.
MIKI
Od 8. januara 1998 leko poslüšate
SLOVENSKE ODDAJE RADIA GYŐR
vsikšo nedelo od 8.30 do 9.00 vöre
na UKV (URH Kossuth Rádió) pa na srednjom vali (stari Petőfi Rádió)
vsikši pondejlek od 21.30 do 21.55 vöre na srejdnjom vali (stari Petőfi Rádió).
V pondejlek leko čüjete slovenski program kauli Debrecena, Miskolca, Nyíregyháze, Pécsa, Szegeda i Szolnoka tö.
Porabje, 26. februarja 1998
5
Če bi vsakšoj držini bile stare mame (prababice), pa takša stara mama, kakšo sam te dni ges srečala na G. Seniki, te bi Zdaj gorrasteča deca znala slovenski gezik.
Nej sam pa Zaman pisala tak, ka "takša stara mama". Zatok nej, ka žau naše stare mame so tü nej gnakoga mišlenja. Nistarne so tak, ka ranč prav ne znajo Vogrski, depa z decov si Vogrski pogučavajo, ka prej sé mali pred šaulo, pred vrtecom morejo navčiti Vogrski. Te druge stare mamice pa največkrat ranč nemajo priliko si s pravnuki (dédunokákkal) zgučavati zatok, ka ne živejo vküper v ednoj držini. K nam je tü sé prišo te svejt, ka mladi neščejo živeti s starimi, vsikši samo poseba šké biti. Za deco je pa tau nej najbaukše, sploj pa pri nas nej, gde mladi starišje že samo tü pa tam v držini slovenski gučijo. Poznam takše mlade stariše tü, šteri ranč neščejo, da bi stare matere pa očevje si slovenski gučali z malimi. Največkrat tak pravijo, ka prej z našim gezikom nikam ne pride. Ka je tau naš materni gezik, o tom si dosti ranč ne premišlavajo. Ka s takšim mišlenjom ne odijo po pravoj pauti, so nej samo oni krivi.
Tak pred ednim kednom sam ojdla na G. Seniki pa sam sé srečala s poznano žensko, z Agi Grebenar. Nika je v guč prišlo vse, med tejm pa držina pa njeni mali, dvej leta star, vnuk. Pa je te ona tak prajla, ka prej njeni mali vnuk samo slovenski guči. Gda človek takšo čüje, sé ma srce bole segrejva, bole bije kak ovak. Sama sam tü babica, rada mam deco. Po Porabji dosta Odim. Tü pa tam kakše male slovenski spitavam pa največkrat ne dobim odgovora, drgauč mi pa Vogrski od-govorijo. Ka bi dvej leta star mali znau slovenski, mi je sploj neverjetno bilau. Nej da bi stejla kontrolejrati Agico, Znam, da je ženska svoje rejči, liki moja radovednost me je
gnala k njim. Rada bi pa čüla maloga, kak on guči slovenski. Na G. Seniki pri Fickini štiri generacije žive vküper. 89 lejt stara prababica, Fickina mati. Njena čij, Agi Grebenar pa njeni mauž Gusti. Njija čij Agi pa njeni mladi mauž, Laci Čuk, no pa mali Adam, šteri je kumaj več
kak 2 leta star.
Pri staroj materi začnemo. Oni so napona v posteli, ne morejo ojti, liki mali Adam nji najbole rad ma. Mati! Kak kaj tisto dé, gda si vaš mali Adam z vami prpovejda?
"Jaj, on je napona tüj pri meni. Müva sé pa samo slovenski pogučavava. Vküper gejva, on si prinese mali telejr pa največkrat z menov gej. Včasin je pa te mala žlica pri meni, zatok ka on žlice vömeni. Pa dosta spejvava. Svete pesmi pa kakše druge naute, depa vse slovenske. On je meni na velko veselje. Vse pozabim, deje tüj."
Agi, ti si malomi babica, tvoj mauž je pa s teov vred mladi dejdi. Vüva tü slovenski gučita z vnukom? "V našoj držini si doma vsi slovenski zgučavamo. Etak pa mali tü ne guči Vogrski, kakoli ka vse razmej. Mali pojep je strašno rad pri dejdini, pri mojom možej. On vanej kaj dela, pa te sé mali k njema spravi pa ma pravi: "Papa daj cek pa pač" (cvek pa klapač) pa te njiva za-
ČE BI...
bijavata, tü pa tam sé po prstaj malo zmlatita, pa si med tejm vse vözpravlata. Moj mauž ga sploj rad ma, nika ne mara, če ma škir vsakmau po cejlom dvo-rišči tazlüča, če trbej, ma staukrat vküp pobere. Najbola rad ma dedina pa staro mater, zatok ka ma onadva vse dopüstita. Mi
drügi trge ga pa Večkrat kaj vred gemlemo, včasin ešče male lače kaj tü vödavajo. Depa tau tü more biti. Mali, od leke do najbole žmetne rejči, vse zna slovenski. Gda kaj pečem, te včasin leti k meni pa pita, če sé že giba. Pa te on tü pravi, ka de bače peko. Drgauč pa staroj materi spro-si trünčnjek (kozarec) pa bi ležejše bilau ma povedati, povejmo, posenco. Moja mati, kakoli so betežni, gda mali Zazrankoma k njim prleti, pa sé poklauni, te beteg mine, pa te že njiva mata svoj program."
Mlada Agi, ti si članica pevskega zbora pa mati malomi Adami. Kak ti tau ceniš, ka mali slovenski zna?
"Ge Sama tü vse napravim za tau, da bi znau slovenski. Bar sé bojim, ka gda de v vrtec pa v šaulo išo, nede znau Vogrski, depa razmeti že Zdaj razmej. Tü pauleg, njegvi vrstniki vse Vogrski gučijo. On sé tak špila z njimi, ka ovi Vogrski, on pa slovenski guči, depa sé
razmejo. Ge ga vsakšo nedelo k Slovenskoj meši pelam. Sploj rad k meši odi. Te pa doma tü vsakši den "slovensko mešo slüži", vküp znosi svejče pa malo razpetje pa napravi mali oltar pa mešüje. Največkrat s starov materjov. Gda kama deva, ma stara mama pravijo, ka naj ne odi dugo. On pa nazaj pravi: Včas, včas pridem. Tüj kaulagvrat že lüdje znajo, ka on slovenski guči pa gda ga vidijotma krčijo: No, ka je mali Šajbaš? On je tak, ka znautra je pri staroj materi najbole rad, če pa vujde tavö k mojmi oči, steri dostakrat vanej dela, te je tam pri njem najbole rad."
Zdaj, ka sam že duže pri njij, sé je malo že spa-dašivo z menov tü. Kak so njegvi od njega gučali, on je pomaleg vse naprej znoso. Najoprvin je pr-neso svejče pa je mamo proso: Daj pice. Pa gda so ga pitali, ka doj po svejči teče, če je vužgana, je pravo, ka loj. Malo razpetje je noso, pa je tak pravo, ka je tam gor Baug. Naprej so prišle kejpnate knjige tü, gde je različna živina doj namalana. Te male knjige je obračo pa eden za drugim gučo: tou je reca, tou je konj, tisto je kokauš, tau so pa Kain-cove koze. (Na kejpi so koze dojvzete, pa od njij nej daleč, prej Kaincovi tü majo koze.) Etak pa te ne morejo druge, samo Kain-cove koze biti. Kak si etak gučimo, nistarna od nas ga je Vogrski pitala, (na srtela je emo edno malo kantlo): mi ez? On pa: kantla.
Sploj dobre je bilau biti pri Fickini. Leko, ka stoj zdaj tak povej, Vej pa leko, oni majo edno prababico, stera je napona doma. Samo, ka če bi ta prababica pa cejla držina si nej tak premišlavala kak si, te bi mali Adam gnes tü samo Vogrski znau. Aj Baug zdravje pa eške dugi Žitek da tauj materi, mami, pa Vsejm. Pa si samo ešče telko leko želejmo, naj sé eške najdejo takše držine.
I. Barber
Predsednika pri Rodetu
16.	februarja je ljubljanski nadškof dr. Franc Rode sprejel predstavnike slovenskih organizacij na Madžarskem, Jožeta Himoka, predsednika Zveze Slovencev na Madžarskem, in Martina Ropoša, predsednika Državne slovenske samouprave. Do obiska je prišlo s pomočjo državne sekretarke za Slovence v zamejstvu in po svetu, Mihaele Logar, ki je tudi sama sodelovala na pogovorih. Predsednika sta gospoda nadškofa seznanila s položajem bogoslužja v Porabju, o pomanjkanju slovenske besede v porab-skih cerkvah ter ga zaprosila za pomoč pri reševanju tega problema.
Madžarski zdravniki v akciji proti Iraku
Madžarska skupščina je po hitrem postopku sprejela odlok, da - v kolikor bo potrebno - bo naša država sodelovala pri reševanju iraške krize z zdravniško ekipo. 35-člansko ekipo bodo sestavljali zdravniki, zdravstveni tehniki in medicinske sestre. Mesečni stroški ekipe znašajo 90 milijonov forintov.
Stalna komisija
Predsednika madžarske in italijanske skupščine, Zoltan Gal in Luciano Violante sta se v Rimu dogovorila o ustanovitvi stalne italijans-ko-slovensko-madžarske parlamentarne komisije. Naloga komisije bi bila spremljanje in pospeševanje trilateralnega sodelovanja na vseh področjih.
Szloven nyelvkdnyv -
Slovenska slovnica
Slovenska slovnica Franceka Mukiča se dobi na Zvezi Slovencev v Monoštru (Deak F. u. 17.J Cena: 1.000 forintov.
Mukics Ferenc Szloven nyelvkdnyve megvasarolhato Szentgotthardon a Szloven Szovetsegen (Deak F. u.
17.	). Ara: 1.000forint.
Porabje, 26. februarja 1998
6
Sonce in toplina slikarke Vide
Med 8. in 28. februarjem je bila v avli monoštrskega gledališča na ogled likovna razstava - ki jo je posredoval Svetovni slovenski kongres iz Ljubljane - slikarke Vide Pfeifer Sajko. Njen dom in domovina sta Nemčija in Slovenija.
- Gospa Vida, vaša življenjska pot ni bila z rožicami posuta, predstavite nam na kratko to pot!
-- Rodila sem se v izgnanstvu. Na življenje gledam kot na neko darilo, z največjo hvaležnostjo. V nedeljo, 22. marca 1945, ob sedmih zjutraj so nas hoteli ustreliti. Moja mama je bila v strahu za svojo družino, saj nas je takrat bilo že šest otrok. Na eno rjuho je s kosom oglja napisala v nemščini: "Na pomoč! Mi nismo Nemci". To so Američani, ki so že takrat nizko letali z letali, verjetno prebrali. Naslednji dan ob pol petih zjutraj so že prileteli z letali, se pripeljali s tanki in so nas osvobodili. V tem taboru -v Haupstulu - šo bili v glavnem Poljaki, Slovenci smo bili edini, samo člani naše družine. Američani so nas vzeli s sabo v nji-
hovo bazo, in tam so nas zadržali do 10. septembra 1945. Potem so nas spremljali do slovenske meje. Zaradi tega sem zelo hvaležna vsem Američanom. Organizaciji, ki nas je rešila, sem ob 50-letnici konca druge svetovne vojne po-
darila petdeset svojih slik. Eno sliko velikega formata pa severnoatlantski zvezi NATO. Od obeh organizacij pa sem prejela za to priznanje. Veliko svojih del podarim tudi v človekoljubne namene. Tako sem naprimer sodelovala v mednarodni akciji pomoči otrokom Černobila.
-	Rodili ste se v nemškem taborišču, zdaj pa živite v Nemčiji. Ni tu nekega nasprotja?
-	Ne ni, človek mora tudi oproščati. Pozabiti ni potrebno, oprostiti pa ja. To je življenjsko. Tudi na mojih slikah se vidi, da zelo pozitivno gledam na življenje. Na svojih slikah prikažem veliko sonca in veliko topline. Veliko upanja, kot se vidi v zeleni in rdeči barvi. Modra pa je barva Boga. Zlata barva kot sonce, toplina, rdeča kot ljubezen, zelena kot
upanje pa še modra zraven kot barva Boga in univer-zuma.
-	Koliko let že živite v Nemčiji? Imate se tam priložnost pogovarjati slovensko, kako to, da slovensko niste pozabili?
-	V Nemčiji živim že 35 let, ponovno. Slovensko ne bi pozabila nikoli. Mislim, da smo Slovenci in bomo vedno ostali Slovenci. Moj sin se je rodil v Zagrebu, hčerka pa v Nemčiji. Doma smo govorili vedno slovensko, razen če je bil kdo na obisku.
-	Otrokom ni povzročalo težav, da so Slovenci? Okolica je vedela za to/ffi
-	Ja, vedeli so. Nismo imeli nikoli problemov zaradi tega. Nekateri imajo, mislim, da si oni te probleme naredijo sami. Mi jih nismo imeli. Človek se mora prilagajati okolju, pa vseeno lahko ostane tisto, kar je. Mi smo ostali Slovenci v tujini, vedno smo se zavedali tega, da smo Slovenci.
-	Torej kjer koli na svetu živijo Slovenci, lahko ostanejo Slovenci.
-	Na vsak način. Kamor pridem, kjer so Slovenci, tam sem jaz doma.
-	Kje ste imeli razstave po svetu, v slovenskih društvih ali v čisto tujem okolju?
-- Razstave sem imela v raznih galerijah in muzejih v Kanadi, Franciji, Belgiji, Italiji, Nemčiji in v Sloveniji. V slovenskem okolju izven Slovenije imam razstavo zdaj prvič. Kar me pa posebej veseli. To je zame nek nov začetek.
-	Lani julija ste bili prvič v Porabju, kakšno se vam zdi Porabje?
-	Prelepo. Tu je malo drugače kot v Sloveniji, na Dolenjskem, v Posavju. Zdi se mi, da je tu velik horizont. Mislim, da je to neskončno, da ni nikjer kraja, konca Porabja.
-	Ste se mogoče kaj pogovarjali tudi z ljudmi, ste se lahko sporazumevali s Po-rabci?
-	Na vsak način. Porabci so prijetni in zelo duhoviti.
-	Mogoče je Porabje vplivalo na vas in boste tudi kakšno sliko naredili iz teh vtisov?
-	Ja, zagotovo. Že vnaprej se veselim tega.
-mkm-
Poredošov Janoš je navdušil
14. februaija se je prekmurski kmet, Poredošov Janoš preselil v Budimpešto, da bi s svojo življenjsko zgodbo pričaral (velikokrat sicer grenek) smeh na obraze, nekajkrat pa tudi solze v oči gledalcev, ki so napolnili dvorano Državne slovenske samouprave. Dramski igralec iz Ljubljane, Evgen Car, je prevzel publiko, ki je v zgodbi prekmurskega "pavra" velikokrat prepoznala usodo svojih dedov in očetov. Prireditev je organiziralo Slovensko društvo v Budimpešti, njegova predsednica Irena Pavlič je med gosti pozdravila tudi veleposlanika RS na Madžarskem Ferenca Hajosa in njegove sodelavce. Veleposlaništvo je ob tej priliki podarilo društvu računalnik ter manjši paket knjig.
Prireditve se je udeležil tudi predsednik Društva upokojencev iz Murske Sobote, Jože Vild, ki se je z vodstvom budimpeštanskega društva pogovarjal o nadalnjem sodelovanju med društvi. Sobočani so namreč lani decembra pripravili likovno razstavo treh svojih ustvarjalcev, Vlada Sagadina, Ernesta Bransbergerja in Lojzeta Veberiča, ki je bila na ogled do 14. februarja. Po dogovorih naj bi mešani pevski zobr upokojencev gostoval pri Slovenskem društvu meseca maja. Za mesec marec pa načrtujejo predstavitev Etnološkega slovarja Marije Kozar in Slovenske slovnice Franceka Mukiča.
-MS-
Slovensko društvo v Budimpešti
se zahvaljuje vsem, ki ste že (ali boste) namenili 1 % svojega davka našemu društvu. Davčna številka društva: 18038684-1-01
A Budapesti Szloven Egyesiilet
koszonetet mond mindazoknak, akik adojuk 1 %-val segiteni kivanjak az egyesiilet munkajat. Adoszamunk: 18038684-1-01.
k
Porabje, 26. februarja 1998
7
NATEČAJ
Javni sklad za narodne in etnične manjšine razpisuje individualne štipendije v podporo manjšinskim ustvaijalcem (literatom, skladateljem, likovnikom, raziskovalcem) s ciljem, da bi se rodila nova literarna, glasbena in likovna dela.
Rok prijave: 31. marec 1998
Odločitev: 30. april 1998 Informacije ter obrazec lahko dobite pri Javnem skladu (1357Budimpešta, pf: 2), če pošljete kuverto z lastnim naslovom ali osebno (Budimpešta, Akademia u. 31).
Številka E-mail-a: http://www. romapage. c3.hu
PÁLYÁZAT
A Magyarországi Nemzeti és Etnikai Kisebbségekért Közalapítvány pályázatot hirdet magán-személyek részére még meg nem született vagy kezdeti stádiumban lévő kisebbségi képzőművészeti, irodalmi, zenei alkotások, illetve kutatói munkák támogatására - egyéni ösztöndíj formájában.
A beadás határideje: 1998. március 31.
Döntés: 1998. április 30.
A pályázat beadásának feltételeit rögzítő tájékoztató és adatlap beszerezhető a közalapítványi irodában (Budapest, V. kér., Akadémia u. 3.), postai úton felbélyegzett válasz-boríték ellenében kérhető az alábbi postacímen: 1357Budapest, Ff. 2., vagy lehívható a http://www.ro-mapage.c3.hu Internet-címen.
"Naredi mi lubca püšlič..."
"Inda svejta so sé prej najbole v fašenskom cajti ženili, tak so pa te ženske, stere so znak iz papira rauže redti, dosti dela mejle. Trbelo je naredti püšle za snejo, za svadbice, korine za starašice, síarašine, drüžbane... Zatok smo sé mi tö tak odlaučili, ka razstavo (kiállítás) papirnati rauž v fašenskom cajti notpokažemo v Savaria muzeumi v Somboteli", je povedala Marija Kozar, gda je odprla razstavo. Gda bi tisti tö čütili, steri so Prišli pogledat razstavo, ka je fašenek, so njim ponidili krofline. Dvej ženske z Gorenjoga Sinika so pa notpokazale, kak sé delajo rauže. Tisti, steri je volau emo, je leko sam tö vösprobo. Razstavo si v Somboteli leko poglednete do 28. februara.
NAŠA DRUŽINA
Naša družina je velika, ima sedem članov, to smo: babica, dedek, oče, mati, sestra, brat in jaz. Sestra in brat hodita v vrtec, jaz sem pa učenka tretjega razreda. Rada se učim. Igram v lutkovni skupini. Veliko berem. Zelo mi je všeč časopis Ciciban. Oče hodi v službo v tovarno Opel. Mamica, babica in dedek delajo doma na kmetiji. Živina jim daje mnogo dela. Imamo krave, prašičke, kokoši, psa in mačka. Dobro se počutim doma.
KittiVirovec3.r., OŠ G. Senik
ZMAJ DIRENDAJ
Lutkovna skupina OŠ Gornji Senik bo 8. marca ob 15. uri v kulturnem domu na G. Seniku predstavila svojo najnovejšo igro z naslovom
ZMAJ DIRENDAJ
Kajetana Koviča. Igro je priredil in postavil na oder Milivoj M. Roš. Na prireditvi bodo sodelovali tudi učenci slovenske glasbene šole na G. Seniku ter ostale otroške skupine.
INFORMACIJA
Javnega sklada za narodne in etnične manjšine
o pogojih za pridobitev štipendij za dijake in študente v šolskem letu 1998/99
1.	Dijaki, madžarski državljani armenske, rusinske, poljske, ukrajinske in grške narodnosti, ki si želijo kot manjšinci pridobiti štipendijo v šolskem letu 1998/99 in so (bodo) dijaki katere izmed srednješolskih ustanov, morajo k obrazcu za štipendijo priložiti kopijo potrdila o opravljenem prvostopenjskem državnem izpitu (lahko je ustni, pisni ali kombiniran) iz materinščine,
2.	Madžarski državljani, pripadniki katere izmed v zakonu LXXVII. iz L 1993 naštetih manjšin (Bolgari, Grki, Hrvati, Poljaki, Nemci, Armenci, Rusini, Romuni, Srbi, Slovaki, Slovenci, Ukrajinci), ki bodo v šolskem letu 1998/99 študirali na kateri izmed visokošolskih ustanov ter si želijo pridobiti štipendijo Javnega sklada, morajo k obrazcu priložiti potrdilo o opravljenem srednjestopenjskem pisnem, ustnem ali kombiniranem državnem izpitu iz materinščine.
Potrdila ne potrebujejo tisti študentje, ki študirajo:
-	materinščino kot študijski predmet,
-	na učiteljišču z narodnostnim programom,
-	na fakultetah v matični državi.
Razpis s podrobnejšimi pogoji natečaja bo izšel v mesecu maju.
KÖZLEMÉNY
A Magyarországi Nemzeti és Etnikai Kisebbségekért Közalapítvány 1998/99-es tanévre kiírandó tanulmányi ösztöndíj pályázatának egyik feltételéről
1.	Azok a magyar állampolgárságú örmény, ruszin, lengyel, ukrán és görög nemzeti kisebbséghez tartozó tanulók, akik a MN EKK-hoz kívánnak kisebbségi jogcímen tanulmányi ösztöndíj pályázatot benyújtani és az 1998/99-es tanévben (is) valamely középfokú oktatási intézmény tanulói lesznek, pályázatukhoz csatolják saját kisebbségi anyanyelvűkből szerzett (akár szóbeli, akár írásbeli, akár komplex) alapfokú állami nyelvvizsga bizonyítványuk másolatát.
2.	Azok a magyar állampolgárságú, az 1993. évi LXXVII. tv-ben felsorolt nemzeti kisebbséghez tartozó tanulók (bolgár, görög, horvát, lengyel, német, örmény, ruszin, román, szerb, szlovák, szlovén, ukrán), akik az 1998/99-es tanévben valamely felsőfokú oktatási intézmény hallgatói lesznek, és a MNEKK-hoz kívánnak tanulmányi ösztöndíj iránti pályázatot benyújtani, a pályázathoz csatolják a saját kisebbségi anyanyelvűkből szerzett (akár szóbeli, akár írásbeli, akár komplex) középfokú állami nyelvvizsga bizonyítványuk másolatát. Nem kell nyelvvizsgát igazolniuk azoknak a hallgatóknak, akik az 1998/99-es tanévben:
-	anyanyelvi szakon,
-	nemzetiségi tanítói szakon,
-	illetve az anyaországban tanulnak.
A további feltételeket is tartalmazó pályázati kiírást májusban fogjuk megjelentetni.
Porabje, 26. februarja 1998
BOROVO GOSTÜVANJE V SAKALAUVCI PA V ANDOVCAJ
Dvej sneji, dva ženina, dva baura, svadbice pa drüžbange dosti ciganjic, vragauv, rešetari, žandari, doktori, rafankeraške... Vsi tej so bili na borovom gostüvanji na fašensko nedelo. Zakoj dvej pa dva? Zatok, ka smo meli na te fašenek v Porabji dvej gostüvanji. Eno je bilau v Sakalauvcaj, drugo pa v Andovcaj. Leko, ka bi bilau baukše, če bi sé naše vesnice znale med sebof zgunčati, zglijali, ka bi vsakšo leto samo na ednom mesti, v ednoj vesi baur vlejkli. Te bi sé lüstvo, steri pride gledat té fašenske norije, tö nej raztalalo. Vej sé pa tista stara šega, ka je samo te leko v vesi borovo gostüvanje, če sé cejlo leto nišče ne ženi, tak ne drži več. Zatok je pa nej najbole posrečeno, če si v takšoj maloj krajini kak je naše Porabje dvej vesnici konkurenco delata.
Posebnost sakalauvskoga borovoga gostüvanja je bila, ka so ga vtjüper pripravili s Poznanovčani iz Prekmurja. Andovci kak najmenkša ves v našoj krajini - ma samo 67 lüdi - je pa iskala pomauč pri sosednji vasnicaj (Števanovci, Verica, Otkovci). Kak bi pa ovak vtjüppobrali od 150 do 200 lidi.
Gledališka držina NINDRIK-INDRIK vas zove na veseloigro
GDE JE MEJA.
• 28. februara (sobota) večer v 6-oj vori v Sakalovci • 1. marciuša (nedela) v pau 11-oj vori (po mesi) v Števanovcaj
• 1. marciuša (nedela) v 3-oj vori popodneva v Slovenskoj vesi
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak drugi četrtek
Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Deak Ferenc ut 17, p.p. 77, tel.: 94/380-767
Tisk:
SOLIDARNOST D.D. Arhitekta Novaka 4 9000 Murska Sobota Slovenija
Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-715/93 mb z dne 3.11.1993, se časopis PORABJE uvršča med proizvode, od katerih se plačuje davek od prometa proizvodov po 13. točki tarife 3. zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92). ISNN 12187062
Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem.