List 12. Politični oddelek. Madjarska korupcija. Čestokrat in po vsi pravici se pritožujemo Slovani, da ve zapadna Evropa o nas prav malo, a še to kar ve, je največkrat napačno. Brezbrižnost velikih kulturnih narodov evropskih za delovanje in nehanje malih slovanskih narodov je naposled razumljiva, nerazumljiva in neopro-stljiva pa je naša brezbrižnost za dogodbe celo mej tistimi našimi sosedi, kateri imajo ali so imeli ali pa utegnejo dobiti časih celo odločilni vpliv na naše razmere Za nas južno slovanske narode so to Rumuni, Grki in Turki, specijelno za nas avstrijske Jugoslovane pa Madjari. Če pa se vprašamo, kdo izmej slovenskih ali hrvatskih politiko? in publicistov pozna temeljito razmere na Grškem, v Rumuniji ali na Turškem, moramo reči, da nihče. Da, celo o razmerah na Ogerskem nimajo pravega pojma niti politiki, kaj še nepolitiki, dasi je mad-jarski klin razdejal prvo slovansko državo, dasi sedanja madjarska politika vzdržuje v sužnosti tri milijone Slovakov in dasi imajo danes Madjari prvo besedo v naši monarhiji. Smo pač silno zaostali v politični izobrazbi. V tem, ko nas zanima vsak najneumnejši medklic iz dunajskega državnega zbora, ne opazimo niti tistih pojavov v ogerskem parlamentu, kateri so tudi za nas znamenitega pomena. Tu in tam sicer čitamo daljše telegrame o tacih pojavih, ali ker so nam osebe do cela neznane, ker vzrokov in posledic navedenih faktov ne vemo, nam tista poročila tudi ničesar ne povedo. Tako je tudi s tajno sejo ogerske poslanske zbornice, ki se je vršila dne 8. t. m. in katera je znamenitega političnega pomena za Ogersko. V tej seji je poslanec Ugron, član tistega dela neodvisne stranke, ki se je upirala znanim cerkvenopolitičnim reformam, izrecno priznal, da je provzročitelj tistega dopisa v dunajskem BVaterlandutt, v katerem se je očitalo bivšemu ogerskemu ministrskemu Banffyju, da je pri volitvah delal z denarjem, dobljenim z Dunaja, in da je volilni fond nekako poneveril. To je seveda obudilo veliko senzacijo. Še večjo pa je obudila izjava domobranskega ministra barona Fejer-varyja, ki se je z vojaško odkritosrčnostjo pripoznal, da se 1. 1898. volitve zategadelj niso vršile, ker v volilni blagajni vladne stranke ni bilo dovolj denarja, a da je baronu Banflfyju po volitvah L 1896. ostalo toliko dolga, da ga je komaj in le z veliko težavo pokril. Sedaj pa pomislimo, da sedanji ministrski predsednik Szell zahteva, naj se verjame njemu, da ničesar ne ve o kaki strankarski volilni blagajni, da torej dosledno ni in ni mogel ničesar prevzeti od svojega prednika. Čudo golemo! Vsi vedo za to blagajno, tudi najmanjši uradnik v najmanjši vasici, samo poglavar stranke ne ve ničesar! Toda vprašanje o tej blagajnici in njeni vsebini ni bila glavna stvar pri tej zadevi. Najznamenitejši pojav pri celi tej debati je bil nastop Banffvjeve skupine. Ta je nastopila odločno in je — zmagala. Pokazalo se je, da je Szell samo nekak komisar Banffyjev, ki je nekak zakulisni ministrski predsednik, ter ima kot tak vse na vrvici: parlament, ministrstvo in uradništvo. Ugron je dokazal s številkami, da kot liferant ovsa ni več zaslužil, kakor vsak drug pošten liferant, da torej svojega mandata ni zlorabil. Sicer pa je nekam najivno verjeti, da je Ugron zlorabil svoj mandat, ko je vender znano, da vlada njegovo stranko prav tako neusmiljeno preganja, kakor Slovake ali Rumune. Ugron nima na vladne kroge prav nikakega vpliva in torej tega ni mogel zlorabiti. Hotelo se ga je kompromitirati, ker je nasprotnik Banffy-Szellovega lažiliberalizma, a dočim je Ugron jasno dokazal svoje poštenje, se je Banfly toliko bolj oblatil, kolikor bolj se je umival. Na tem dejstvu tudi njegovi dvoboji nič ne premene. Izkazalo se je, da vlada vso ogersko politiko tajna organizacija, ki dobiva Stran 104. denar tudi iz inozemstva in ki s podkupovanjem razjeda vso nravnost in poštenje, da si ohrani vlado. Nameni te tajne organizacije, ki ima danes parlament v svojih rokah, so jako dalekosežni. Naj navedemo samo dva, ki sta pa mej prvimi: Madjar sovraži mej vsemi narodi največ Nemce, toda sedanji madjarski politiki so prav s temi Nemci sklenili proti Slovanom naperjeno zvezo ter začeli Slovane in Rumune krvavo preganjati, da bi tako poglede madjarskega naroda odvrnili od nemške nevarncsti, katero narod instruktivno čuti in skuša od sebe odvrniti. Drugi namen je, ohraniti in utrditi nenaravno prevlado zidov v vsem javnem življenju. Razmerje mej pravimi Madjari in mej Židi je popolnoma na glavo postavljeno; Židje so gospodarje kristijanskih Madjarov, dasi so še pred kratkim vsi izključno nemški govorili in dasi v globini svoje duše Madjare še danes zaničujejo. Številke nam to najbolje pojasne. Na Ogerskem iz haja kacih 1000 časopisov. Mej temi jih je 700 pristno židovskih in to so najuplivnejši. Ti listi imajo celo najožjo dotiko s prvimi katoliškimi prelati. Tako je znano, da je židovski sourednik »Pester Lloydaa dr. Schiller ljubljenec prinaša kardinala Vaszaryja in vsled tega je „Pester LIoyda v položaju, da vsa kardinalova pastirska pisma in sploh vse cerkvene vesti prej priobči, kakor kardinalov uradni list. Nežidovski listi komaj životarijo. V Pesti izhaja 25 dnevnikov, a mej temi sta samo „Magyar Allam" in „Alkotmanya kristijanska, vsi drugi so v židovskih rokah. Mej 40 založniki je 30 Židov, mej 60 knjigotržci 40, mej 38 antikvari 32 Židov. Tiskaren je v Pesti 137, a mej temi je le 34 kristijanskih, 103 pa je židovskih. Te številke bi se dale še znatno pomnožiti. Navedli smo te številke v dokaz, da ima židovstvo v resnici ves tisek v rokah. S tem vlada javno mnenje zakaj kakor drugod tako vedo tudi na Madjarskem politiki samo to, kar jim pove židovska žurnalistika. Tako na primer je glede vseh vprašanj, ki se tičejo razmerja Madjarske k Cislitvanski in k Hrvatski prva avtoriteta glavni urednik »Pester Lloydaa, Max Falk, ki seveda vedno in povsod zastopa nemške in židovske koristi, saj je Falk nemški Žid, ki se je šele v poznejših letih madjarski naučil Madjari so danes vsled te nemško-židovske politike popolnoma izolirani, a njihova politika je zadobila značaj korumpirati. V javnem življenju na Ogerskem so izginile normalne razmere, zdaj vlada slepi šovinizem, kruta brezobzirnost in najhujše nasilstvo, kakor se oko ozre, povsod vidi korupcijo v naj grši obliki. Korupkija sedi na mehkih ministrskih foteljih, korupcija se šopiri v parlamentarnih klubih, korupcija vlada časopisje, smeje se pa mejnarodno, po svojem mišljenju še danes nemško židovstvo.