Poštnina plačana v gotovlnl Cena 1.50 din HB ^V& :-^^.jä^ ^f 4H^^Hk UV ^^HH^^ Hvfl^B Izhaja vsak petek ob 15. // Naročnina znaša mesečno po pošti 5 din, v Celju z do- stavo na dom po raznašalcih 550 din, za inozemstvo 10 din // Uredništvo in uprava: Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritličje, desno // Telefon št. 65 // Račun pri poštnem čekov- nem zavodu v Ljubljani štev. 10.666 // Leto XX. Celje, petek 2O. maja 1938 Štev. 21. Svoji k svojim! S filmsko brzino se pred našimi očmi odigravajo dogodki, ki bodo tvorili, ko nas več ne bo, obširno gradivo onim, ki bodo pisali zgodovino. V viharju, v katerem nastaja novo lice sveta, vsak narod krčevito išče za- slombe za svoj obstoj. Z večjo in manj- šo spretnostjo se ustanavljajo zveze, ki pač morajo šele dokazati upravičenost svojega obstoja. V tem nemiru, v tej splošni nervozi se naslanja vsak narod predvsem na svojo lastno moč, ki temelji na izkus- njah v boju za svojo eksistenco. Za nas Jugoslovene, za nas Slovence pa posebej nastaja s spremembo zem- ljevida na naših mejah znova zahteva po gospodarski osamosvojitvi in gospo- darski neodvisnosti. Na čelu članka smo zapisali besede »Svoji k svojim!« Te besede so bile bojno geslo našega narodnega boja v Avstriji. Kakor mnogo drugih dobrin, smo sprejeli tudi to geslo od bratov Ce- hov, ki so uspešnost teh besed sijajno dokazali v boju za nacionalni preporod Ceške, Moravske in Slezije. Temelj našemu nacionalnemu odpo- ru proti ponemčcvanju naše zemlje je bila naša gospodarska osamosvojitev. Ni treba podčrtavati, da je gospodar- sko podprt in gospodarsko neodvisen človek neprimerno samozavestnejši od onega, ki je odvisen. Zato je zasluga onih, ki so ustanavljali med nami za- druge, ki so bile prvi korak k narodni osamosvojitvi, ogromna. Ce pogledamo danes 50 let nazaj, se moramo z občudovanjem pokloniti onim, ki so te zadruge ustanovili. V nenavad- nem zaletu je slovensko zemljo preplet- la vez naših slovenskih posojilnic, ki so v kratkih letih iztrgale našega ma- lega človeka iz rok narodnih nasprot- nikov, ga privezale nase in mu dale trdno podlago za gospodarsko neodvis- nost, za gospodarski obstoj in napre- dek. Te zadruge so se združile v zveze, zveze v banke in- že v prejšnji Avstriji je tvorilo slovensko denarništvo ogrom- no silo, ki je bila hrbtenica našega na- cionalnega in gospodarskega obstoja. Na to denarništvo se je predvsem na- slonil naš kmet. Razumništvo pa je i smotrno delalo dalje: treba je bilo slo- venskih obrtnikov in trgovcev, kajti le s temi stanovi je bilo mogoče dobiti v svoje roke, posebno na Spodnjem Sta- jerskem, mesta in trge, kjer so bogateli ! sinovi naših mater, ki so materin jezik poznali le tedaj, ko je koristil njihove- mu zaslužku. Ni bilo skoraj večjega kraja v naši ožji domovini, kjer ni bo- hotno klilo odpadništvo, ta najogabnej- ši nestvor na narodnem telesu. Družba odpadnikov je sesala našo najboljšo kri, bila pa je v službi tujca. Proti tej sko- j raj nepremagljivi sili je bilo treba na- j stopiti S primernimi gesli. Ko je bil pri- | tisk najhujši in ko že skoraj ni bilo J upanja na uspeh, so earobne besede I ¦»Svoji k svojim!« prihitele iz bratske češke zemlje in se začele uveljavljati v ] slovenskih krajih. j Uspeh je bil nepričakovan. Od leta 1908. do 1914. je pod geslom teh bla- goslovljenih besed nastal temeljit pre- obrat. Obrtniki, trgovci, podjetja, prosti poklici so rastli kakor gobe iz tal: bili so to ljudje ne le našega jezika, temveč tudi naše narodne zavesti. Večina mest in vse gospodarstvo Kranjske, Goriške in Trsta je kar čez noč dobilo skoraj slovensko lice. V trgih in vaseh Spod- nje Stajerske so se naselili v velikem številu mladi slovenski trgovci in obrt- niki in tudi v mestih se je naš živelj gospodarsko močno uveljavil. Vse to je bila posledica gesla »Svoji k svojim!« Brez pritiska je narod ravnal po teh besedah; prisilil pa je one, ki od nas živijo, da so nas spoštovali. Z državnim preobratom so dobila na- ša mesta popolnoma narodno lice. V resnici pa je ostalo mnogo takih, ki se z izvrsenim dejstvom niso sprijazni- li. Hočejo sicer slej ko prej pri nas ži- Veličastna manifestacija jugoslevensko- bolgarskega bratstva V torek so zaplapolale skoraj na vseh celjskih poslopjih državne zastave v pozdrav članom Plovdivskega pevskega društva. Lepemu zgledu celjskih hišnih posestnikov, ki so na prošnjo Jugoslo- vensko-bolgarske lige razobesili zastave, je končno sledila tudi mestna občina, ki je na magistratnem poslopju dala izobesiti državne zastave. Na Narod- nem domu in na lekarni »Pri Mariji po- magaj« so izobesili poleg naše državne tudi bolgarsko zastavo in okrasili tudi okna Narodnega doma z bolgarskimi zastavicami. Ob 16. se je zbrala na Dečkovem trgu pred Narodnim domom nepregledna množica. Navzoči so bili tudi predstavniki Jugoslovensko-bolgar- ske lige v Celju ter zastopniki vojaških in civilnih oblastev in uradov, šol, kor- | poracij in društev. Sprejem Tocno ob 16. so prispeli bolgarski go- stjc z dvema avtobusoma pred Narodni dom. Dečkov trg je pretresalo viharno vzklikanje bratom Bolgarom. Celjske dame so pripele gostom rdeče nageljne. Ko se je vzklikanje poleglo, je pozdravil goste predsednik Jugoslovensko-bolgar- ske lige g. Ivan Prekoršek, izrekel go- stom prisrčno dobrodošlico in poudaril, da živi od Maribora do Crnega morja narod, ki tvori po krvi, duhu in čustvo- vanju vcliko slovansko enoto. Z balko- na Narodnega doma se je vsulo cvetje na goste. V imenu mestne občine je pozdravil goste podžupan g. Stermecki. Predsednik Plovdivskega pevskega dru- štva g. Pešev se je s krasnimi besedä- mi zahvalil za pozdrav in naglasil po- trebo popolne enotnosti in edinosti vseh južnih Slovanov od Triglava do Crnega morja. Njegove temperamentne besede je sprejela množica z navduše- nim odobravanjem. Združeni celjski moški zbori so zapeli »Od Urala do Tri- glava«. Bolgarski pevci so nato zapeli jugoslovensko in bolgarsko državno himno ter himno »Hej Slovani«, ki jo je pela tudi vsa množica. Med navdušenim vzklikanjem se je začela množica razhajati. Bolgarski pevci so si popoldne ogle- dali mesto, ob 18.15 pa so peli pri kratkem obredu v nabito polni pravo- slavni cerkvi. Koncert Ob 20.30 je občinstvo napolnilo ve- liko dvorano Narodnega doma do zad- njega kotička. Oder je bil okrašen z jugoslovensko državno zastavo, s kra- Ijevo sliko in dvema bolgarskima zasta- vama. Koncertu so prisostvovali m. dr. tudi predstavniki vojaških in civilnih oblastev in uradov ter mnogo narodnih noš iz Celja in posetnikov iz oddalje- nejših krajev. Ko so se bolgarski go- veti, pa se vendar nočejo vživeti v raz- I mere. Dogodki zadnjih dni in bodoč- nost posebno nam Slovencem impera- tivno nalagajo dolžnost, da gospodarski neodvisnosti posvetimo vso svojo pozor- nost. Poučevati je treba posebno mla- dino, kar je v prvi vrsti dolžnost star- šev, učiteljev in duhovnikov. Pričeti mo- ramo sami pri sebi, potem pa opozar- jati tudi druge. Vsak dinar, plačan tuj- cu, ki dela proti nam, ki vidi svojo bo- dočnost le v tuji državi, ki sola tarn svoje otroke, ki našega kulturnega živ- ljenja ne pozna in se mu ogiba, ki na- šega jezika ne spoštuje in ki živi pri j nas le, da se mu tu dobro godi, je na- j rodna izguba. Zato je dolžnost nas vseh, da v vsem svojem življenju živimo po geslu »Svoji k svojim!« Ne le naši sosedje, tudi mi nočemo ničesar tujega! Hočemo le ostati na svoji zemlji svoji gospodarji in nočemo biti podlaga tujčevi, najmanj seveda odpadniški peti! Zato: »Svoji k svojim!« j stje z dirigentom g. Ivanom Kočetovim pojavili na odru, jim je občinstvo pri- redilo viharne ovacije, ki so se potem ponavljale do zaključka koncerta. Bol- garski pevci so zapeli jugoslovensko himno, mešani zbor Celjskega pevskega društva pod vodstvom pevovodje g. Se- gule pa bolgarsko himno, nakar so bol- garski pevci odgovorili z »Rodno pe- smijo«. Moški zbor Plovdivskega pev- skega društva je nato izvajal bolgarske narodne in umetne pesmi ter Gotovčev »Vardar« in Adamičevo »Franico«. Zbor je izredno discipliniran in dinamičen ter spominja po izvajanju in mogočnih basih na ruske zbore. Vse pesmi so bile podane vseskozi dovršeno ter s tempe- ramentom in občutjem. Gostje so nu- dili zares nepozaben umetniški užitek. Dodati so morali še Konjovičevo »Ima- la baba«, nato so zapeli z občinstvom vred himno »Hej Slovani« in ob za- ključku geslo Saveza bolgarskih pev- skih društev »Da se splotim, brate mili«. Pred odmorom je predsednik CPD g. prof. Fink v spremstvu dveh gospodi- čen v narodnih nošah na odru v imenu vseh celjskih kulturnih in nacionalnih društev iskreno pozdravil bolgarske go- ste, se zahvalil za umetniški užitek in poudaril potrebo najtesnejših vezi med Jugosloveni in Bolgari, ki so eno in ! čutijo eno. Svoj nagovor je zaključil z besedami: »Naj živi Plovdivsko pevsko društvo! Naj živi slovanska narodna in kulturna vzajemnost!« Ob navdušenem vzklikanju občinstva je izročil predsed- niku g. Peševu lovorjev venec s trakovi celjskih kulturnih in nacionalnih dru- štev. Predsednik g. Pešev se je z nav- dušujočimi besedami zahvalil za po- zdrav in podčrtal večno bratstvo Jugo- slovenov in Bolgarov po geslu: Srce za sree, vero za vero! Ob zaključku svoje- ga govora, ki je kar elektriziral občin- stvo, je poljubil g. prof. Finka. Bolgar- ski pevci so zapeli »Rodno pesem«, me- šani zbor CPD pa Premrlovo »Slovan- sko pesem«. Družabni večer | Po koncertu se je razvil v gornjih I prostorih Narodnega doma izredno ani- miran družabni večer. V teku večera je i predsednik Jugoslovensko - bolgarske li- ge narodni poslanec g. Ivan Prekoršek | ?. globoko občutenimi besedami pozdra- j vil bratske goste. Tajnik ljubljanske li- ge g. Bučar se je zahvalil mladi celjski ligi za njeno delo in pozdravil jugoslo- vensko-bolgarsko edinstvo. Prof. Fab- jančič je pozdravil bratske goste v bol- garščini, nakar je mešani zbor CPD za- pel bolgarsko himno. Prota g. Simeonov iz Plovdiva je spregovoril v slovenščini, v imenu celjske sokolske župe pa je go- voril starešina br. Smertnik. S tempe- ramentnimi besedami se je zahvalil za pozdrave predsednik g. Pešev. Mešani in moški zbor CPD sta v teku večera zapela več pesmi, ki so še dvignile navdušeno razpoloženje. Večer je bil impozantna in prisrena manifestacija j jugoslovensko-bolgarskega bratstva in ! vzajemnosti ter zvestobe obeh slovan- skih narodov. Pri rojstni hiši prof. Bezenška V sredo ob pol 9. dopoldne so se čla- ni Plovdivskega pevskega društva v spremstvu predsednika Jugoslovensko- bolgarske lige g. Ivana Prekorška, po- veljnika 39. p. p. g. polkovnika Mihajlo- viča, ki je bil več let vojaški ataše v Sofiji, in še nekaterih Celjanov odpe- ljali z dvema avtobusoma iz Celja sko- zi trg Vojnik, ki je bil ves v državnih zastavah, v Višnjo vas k sadjarskemu nadzor. v p. g. Goričanu, ki je goste prijazno pogostil. Bolgarski pevci so j zapeli Jenkovo »Tarn v gorite« in »Rod- [ no pesem«. Nato so se gostje odpeljali j v Ivenco in obiskali g. Ivana Zerovnika, j ki je živel 12 let v Plovdivu in pomagal prof. Antonu Bezenšku v plovdivski PRIDE 5o5 S Ö B T O knjižnici. Bolgari so dvignili g. Zerov- nika na roke. Ginjen do solz je izrekel g. Zerovnik gostom dobrodošlico, nje- gova najmlajša hčerka pa je izročila gostom šopek narcis. Vsem so se orosile oči, ko je Zerovnikova družina zapela bolgarsko himno. Po lepih zahvalnih besedah predsednika g. Peševa so bol- garski pevci zapeli jugoslovensko dr- žavno himno in se odpeljali na Franko- lovo, kamor so prispeli ob 10. Frankolčani so okrasili svoje hiše z državnimi zastavami in postavili ob ce- sti lep slavolok. Gostje so krenili pea v Bukovje in prispeli ob 10.45 k roj- stni hiši soustanovitelja in prvega pred- sednika Plovdivskega pevskega društva prof. Ant. Bezenška. Pri kapelici, ki jo je dal zgraditi pokojni prof. Bezenšek, je bil postavljen slavolok. Tarn je pri-* čakala goste množica ljudi s šolsko mladino. V imenu Frankolčanov je poj ždravil goste župnik g. Vaclav Ceh, v imenu občine občinski odbornik g. Još- ko Goršek, v imenu Bezenškove knjiž- nice in učiteljstva pa šolski upravitelj Ignac Pejcha. Učenka Dragica Viden- škova je po ljubki deklamaciji izročila g. Peševu lep šopek vrtnic in nageljnov. Podpredsednik celjske lige g. prof. Bol- har je v bolgarščini prikazal lik, živ- ljenje in delo prof. Bezenška ter njego- j ve zasluge za zbližanje Jugoslovenov in Bolgarov. Po temperamentnih zahval- nih besedah predsednika g. Peševa so bolgarski pevci zapeli himno »Hej Slo- vani«. Zupnik g. Ceh je opravil molitev za pokojnega prof. Bezenška, nakar je zbor zapel »Oče naš« in »Večna mu pa- mit«. Mladina je obsula goste s cvet- jem in jih med navdušenim vzklikanjem spremila do Bezenškove rojstne hiše, kjer je bil gostom prirejen prigrizek. Po | ogledu spominske plošče na hiši so kre- nili gostje na Frankolovo, kjer je bilo pri g. Snablu skupno kosilo. Ob 16.30 so se bolgarski pevci po prisrenem slo- vesu odpeljali v Maribor. Politični pregled X Nov minister brez portfelja. Mini- ster brez portfelja dr. Sefkija Behmen je podal v soboto ostavko. Za ministra [ brez portfelja je bil imenovan dr. Dža- l'er Kulenovič. X Nova matlžarska vlada. Daranyje- va vlada je podala ostavko. Novo vla- do, ki jo podpirajo skoraj vse desničar- ske stranke in predstavlja vlado moene roke, je sestavil dr. Imredy. X Novo belgijsko vlado je sestavil dosedanji zunanji minister, socialist Paul Henry Spaak, ki je napovedal v parlamentu reformo državne uprave in stroge ukrepe proti zlorabi svobode tiska. X Japonske čete so po hudih bojih v sredo zavzele strateško važno križišče Hsičov ob lunghajski železnici. X Na castellonski fronti prodirajo Francove čete polagoma dalje, pričaku- jejo pa pojačeno akcijo republikancev na vsej fronti. X Svet se mrzlično oborožuje. V obo- rožitvenem načrtu Amerike je predvi- den znesek 1.1 milijarde dolarjev za amerikansko vojno oborožitev za pri- hodnjih 10 let. Ta proračunski predlog samo dopolnjuje redne proračunske vsote. V programu je gradnja 72 bojnih ladij in 950 letal. Oborožen mir med narodi in državami je torej vedno večji. X Prepovcd obiska evharističnega kongresa v Budimpešti. Iz katoliške Avstrije se je za evharistični kongres v Budimpešti priglasilo nad 30.000 ude- ležencev. Izvršene so bile tudi že vse potrebne priprave za to veličastno ro- manje in manifestacijo katoliške misli. Stran 2. »NOVA D O B A « Stev. 21. Casopisje pa sedaj poroča, da je vlada prepovedala obisk evharističnega kon- gresa iz vseh pokrajin Nemčije, kar bo katoliško prebivalstvo menda zelo ne- prijetno občutilo. Domače vesti — Kaj nam jc najbolj potrebno? Mi v Sloveniji imamo za seboj že več sla- bih letin. Nekatere druge banovine so si lani precej opomogle z dobro žitno letino in velikimi javnimi deli, ki jib. izvršuje država. Mi se z vsem tern ne moremo pohvaliti. V zadnjem času pa nas je kot žitno pasivno pokrajino za- dela katastrofa prekomernega poviša- nja cene moke. Dvakrat bolj je torej Upravičeno naše pričakovanje, da se začne pri nas z velikimi javnimi deli, da bodo ljudje z delom zasluzili za kruh in preživljanje. Ni dovolj, ako se doma grizemo in koljemo, nič ne koristi celoti, ako preganjamo tiste, ki nam po svo- jem mišljenju niso po volji. Zivimo v usodnih časih, ki zahtevajo močne enot- nosti in premišljenega dela, sicer si bodo z nami v bližnji bodočnosti tujci še lažje poigravali. — Cona pšcnice in moke jc zopet po- skočila! Nedopustna špekulacija s pše- nico je v zadnjih dneh privedla tako da- leč, da se je povzpela cena pšenice pri nas že na 260 din za 100 kg. To je povzročilo tudi nevzdržno visoko ce- no moke in kruha, ki stane že 5.20 din kg. Spekulanti, ki so pokupili velike za- loge pšenice, računajo tako na mastne dobičke, ki jih naj plačajo konzumenti po mestih in industrijskih centrih ter po vseh delih naših žitno pasivnih pokra- jin. To najnovejšo blagodat bomo ob- čutili poleg Dalmacije zlasti tudi mi v Sloveniji, kjer moramo za prehrano prebivalstva itak uvažati letno preko 10.000 vagonov žita in moke. V kakem skladu so te nenormalno povišane cene za naš vsakdanji kruh z bednim za- služkom našega delavca in skromnimi prejemki našega nameščenstva ? Istoča- sno, ko smo doživeli v naši žitorodni državi tak porast cene pšenice, pa zna- ša cena moke v tujini 125 din za 100 kg. Da se prepreči nadaljnje nesocialno iz- rabljanje širokih plasti naših potroš- nikov po vsemogočni špekulaciji, je nujna dolžnost odgovornih činiteljev, da se nemudoma dovoli carine prost uvoz tujc pešnice, ako za te vrste židovskih in drugih špekulantov z zdravjem in življenjem naših državljanov ni zako- nitega leka. — Za predsednika novega okrožnega sodišča v Murski Soboti je imenovan dr. Franc Ziher, dosedanji predsednik okrožnega sodišča v Mariboru, za šefa državnega tožilstva v Murski Soboti pa g. dr. Albin Juhart, dosedanji namest- nik drž. tožilca v Mariboru in prej v Colju. Tudi ostalo osobje okrožnega so- dišča v Murski Soboti, ki je zacasno na- meščeno v bivšem Szaparyjevem gradu, je že imenovano in je prevzelo svoje posle. — Dr. Ivan Lah f. V sredo zjutraj je na svojem stanovanju v Ljubljani pod- legel v 57. letu starosti srčni kapi ugled- ni slovenski pisatelj, publicist in idealni nacionalni borec prof. dr. Ivan Lah. Ve- likemu svojemu kulturnemu delavcu bo ohranil narod nadvse časten spomin. — Sokol kraljevine Jugoslavije je imel preteklo nedeljo v Beogradu glav- no skupščino, ki so se je udeležili šte- vilni delegati sokolskih žup iz vse dr- žave. Glavna skupščina je bila veličast- na revija sokolskega dela in sokolskih uspehov ter je pokazala, da sokolska moč raste iz leta v leto. SKJ je imel lani 218.483 pripadnikov, med temi 107.223 članov, 19.344 članic, 19.641 naraščajnikov in 8.363 naraščajnic, 35.648 moške in 28.264 ženske dece. V savezu je bilo lani 830 društev in 1400 čet. — Obrtniški tabor v Laškem. V sobo- to in nedeljo se je zbralo v Laäkem naše obrtništvo, da manifestira za svo- je težnje in zahteve v borbi za obsta- nek v težki gospodarski krizi. Ob 18. ee je pričel v hotelu »Savinji« oböni zbor Zveze obrtnih društev za dravsko banovino. Na občnem zboru, ki ga je vodil predsednik g. Josip Rebek, so bile po poročilu o obsežnem delu zvezne uprave obravnavane težave, s katerimi ae mora boriti obrtniätvo v svojih pri- zadevanjih za dosego svojih pravic in zahtev. Zvečer so priredili Laščani svo- jim gostom na cast bajno iluminacijo mesta in Starega gradu. V hotelu »Sa- vin ji« je bil družabni večer v počastitev 40-letnega obrtniškega delovanja čast- nega predsednika zveze g. Jakoba Za- dravca iz Središča. Slavljencu je bilo izrečenih več prisrčnih čestitk in preči- tanih zelo mnogo pismenih pozdravov. Med drugim sta jubilantu čestitala tudi narodni poslanec g. Ivan Prekoršek in slavljenčev stari eoborec novinar g. Ante Beg. V nedeljo se je po sprejemu ostalih gostov na kolodvoru formirala povorka in odkorakala v mesto. Ob 10. dopoldne se je pričel v dvorani hotela Henke velik obrtniški zbor. Po pozdrav- nih besedah zastopnika hrvatskih obrt- nikov g. Volčanška, narodnega poslanca g. Pleskoviča, ki je sporočil pozdrave vseh naprednih slovenskih poslancev in senatorjev, zborničnega podpredsednika g. Elsbacherja, predsednika Združenja trgovcev v Laškem g. Herlaha, zbornič- nega svetnika g. Ambrožiča in podpred- sednika zveze g. Vahtarja je predsednik g. Rebek poročal o položaju obrtniškega stanu, zbornični svetnik g. Ambrožič o potrebi zaščite obrtnika, tajnik g. Iglic o vprašanjih organizacije in strokovne- ga tiska, blagajnik g. Urbas pa o na- črtu za izvedbo obrtniškega socialnega zavarovanja. Sprejeta je bila resolucija, ki vsebuje zahtevo, da se brez odloga uredijo naslednje pereče zadeve: Takoj- šnja izvedba zakona o šušmarstvu, ki so ga stavile obrtne zbornice in obrtni od- seki skupnih zbornic ministrstvu že le- ta 1935. Ukinitev izvrševanja rokodel- skih del v državni kaznilnici v Mariboru ter opustitev režijskih del po avtonom- nih ustanovah in industrijah. Izvedba starostnega zavarovanja obrtništva v ! smislu določb obrtnega zakona. Izpopol- nitev predpisov za pavšalno obdavčenje pridobnine za male obrtnike v vseh me- stih, ki zaposlujejo do 4 pomočnike in uporabljajo pogonsko silo do 4 K8. Ustanovitev gospodarskega sveta v smi- slu čl. 24. ustave. Odločujoča oblastva naj zagotove potrebna sredstva za stro- kovno izpopolnitev obrtništva in njego- vega naraščaja. Izvedba finančne zašči- te obrtniškega stanu. Popoldne so si u- deleženci ogledali moderne naprave no- ve Gostilničarske pivovarne, nato pa se je razvila na vrtu hotela Henke prijetna domača zabava. — Zborovanje slovenskih planincev. V nedeljo dopoldne je bil v veliki dvorani Narodnega doma v Celju lepo obiskan občni zbor Slovenskega planinskega društva, ki ga je vodil predsednik osred- njega društva dr. Josip Pretnar. Na občnem zboru je bil podan točen pregled izredno požrtvovalnega in zelo uspeš- nega delovanja podružnic SPD. Sloven- sko planinsko društvo ima 30 podruž- nic, celotno žtevilo članov pa znaša 10.445. Podružnice imajo 58 planinskih postojank. Lani se je vpisalo v planin- skih postojankah v Sloveniji 79.534 planincev nasproti 84.005 v letu 1936, pravo število je pa znatno večje, ker se marsikdo ne vpiše v spominsko knjigo. Med lani vpisanimi planinci je bilo 73.233 Jugoslovenov, 3.775 Avstrijcev, 1.011 Nemcev, 590 Cehoslovakov, 267 Angležev in 208 Italijanov. V podružni- cah se opaža prav živahno gradbeno delo, ki naj čim bolj koristi napredku planinstva in tujskega prometa. Tako misli m. dr. osrednji odbor postaviti pla- ninski hotel na Veliki planini, Savinjska podružnica pa nov dom na Golteh. Ve- liko pozornost posveča SPD tudi reše- valni službi v planinah in planinski fo- tografiji. Pri nadomestnih volitvah je bil namesto umrlega odbornika Janka Rožmana izvoljen znani planinski pisa- telj g. Kunaver, namesto odstopivšega odbornika Setinca z Jesenic pa g. Janko Hodnik iz Bohinjske Srednje vasi. — 30-!etniea Frischaufovega doma na Okrešlju. Dne 7. avgusta bo Savinj- ska podružnica SPD proslavila na Okrešlju jubilej Frischaufovega doma, ki je bil zgrajen pred 30 leti in izročen 2. avgusta 1908 svojemu namenu. Dom nosi ime po pokojnem graškem profe- sorju Johannesu Frischaufu, velikem prijatelju našega slovenskega planin- stva. K planinski slavnosti na Okrešelj že danes vabimo vsakogar, ki ljubi naše prekrasne planine. — Izpit za srednješolskega nadzor- nika je napravil pretekli teden v mini- strstvu prosvete v Beogradu z odlienim uspehom g. Ernest Vranc, ucitelj iz Studencev pri Mariboru. G. Ernest Vranc je znan vsem pedagogom v Ju- goslaviji. Poznajo pa ga tudi osebno in po njegovih delih češkoslovaški pedagogi, ki so že prevedli marsikatero njegovo kleno pedagoško misel. Pri nas je znan kot neumoren pionir življenjske sole, ki jo je nadvse zadovoljivo opisal v svoji študiji »Osnove strnjenega šolskega dela v teoriji in praksi«. Delo je izšlo lani pri Slovenski šolski niatici. Sedaj ga prevajajo na srbohrvatski jezik. Enako je njegovo delo, kakršnega ni- majo niti tujci, t. j. Vranc - Dolganov »Podrobni učni načrt za ljudske sole«. G. Vrancu čestitamo k izpitu! — Ljudska knjižnica v St. Petru na Medvedovem selu je imela v nedeljo 15. t. m. v gostilni Smeh na Mestinjem svoj občni zbor. Društvo je bilo usta- novljeno leta 1912. in je imelo ves čas najboljšega svetovalca in pomočnika v nadučitelju Franu Korbarju, ki ga je pokosila smrt letos 18. februarja. Dru- štveniki so tudi na občnem zboru hva- ležno počastili njegov spomin. Delova- nje knjižnice je bilo zelo težavno in deloma celo ukinjeno, ker ni imelo knjižničarja. Novi šolski upravitelj Jan- ko Krašna se je požrtvovalno prijavil, da bo oskrboval knjižnico, ki je vsa leta spravljena v šolskem poslopju. Na- loga knjižnice je tern večja, ker je v občini sedaj to edina knjižnica, dočim so še pred leti kar tri poslovale. Ljud- ska knjižnica pa bo nadaljeyala pro- svetno delo tarn, kjer ga sola zaključi, in bo tako v korist vsem občanom. Pri volitvah je bil izvoljen nov odbor, kibo skušal izvrševati društvene naloge v začrtanih smereh. — Dunajska vremenska napoved za soboto 21. t. m.: Najprej še deževno in hladno nato izpremenljivo in boljše, to- da hladno vreme. , Celje in okolica c Zakaj se še vedno odlaša z razpisom del za regulacijo Savin je? Smo že v drugi polovici maja, pa še vedno niso razpisana dela za nadaljevanje regula- cije Savinje pod Celjem. Vsa tehnična preddela so že davno končana, vse na- črte je že davno odobrilo gradbeno mi- nistrstvo, stvar pa se ne premakne z mrtve točke. Ponovno pozivamo činite- lje, ki danes odločajo o vsem, da tega za Celje in celjsko kotlino tako važnega vprašanja ne odlagajo večf c Obup v delavskih in nameščenskih družinah. Vsled neprimerno visokega porasta cene moke in kruha je zavlada- la v delavskih in nameščenskih druži- nah moreča skrb, kako bo mogoče še nadalje živeti ob teh mezdah in pläcah. V Celju občutimo to še posebno hudo, saj je naš celjski trg skromen in zelo drag. Odkod vzeti denar za življenje, odkod vzeti denar za stanovanje in za obleko? O tern razmišljajo danes mo- žje, s solzami v očeh pa razmišljajo o tern zlasti še gospodinje in matere, ki gledajo pred seboj kopico lačnih otrok, ki nimajo kruha. Poleg delavcev, malih obrtnikov, nameščencev in ogromnega števila vseh tiste vrste slovenskih kme- tov in kočarjev, ki morajo po slabi letini ves živež kupovati, občutijo to najno- vejšo zlo draginje rodbine upokojencev, ki so jim svojčas odvzeli od skromnih dohodkov znaten del, pa jim še škode do danes niso povrnili. c Akademija meščanskošolskega pod- mladka JS. V nabito polnem celjskem gledališču je bila v nedeljo popoldne akademija podmladkov Jadranske stra- že na drž. dekliški in deški meščanski šoli v Celju. Državni himni je sledila lepa simbolična točka dečkov »Ziva knji- ga o morju«. Skladno in učinkovito so izvajali dečki simbolično vajo z meči s petjem in spremljevanjem klavirja. Skrbno naštudirane so bile proste vaje deklic z venčki. Zelo so ugajali preskoki dečkov. Triglasen zbor dekliške meščan- ske sole je pod vodstvom gdč. Danice Grudnove zapel tri pesmi s fineso, do- bro dinamiko in občutjem. Po vajah dečkov s kiji so dečki vprizorili Ribiči- čevo enodejanko »Cudodelna srajca« v dobri zasedbi vlog, spretni režiji in z učinkovito scenerijo. Po simbolični vaji deklic »Oj oblaki« so dečki izvedli lepo sestavljene skupine, deklice pa zelo po- srečeno plesno vajo »Baruška«. Ob za- ključku je štiriglasen zbor deške me- ščanske sole pod vodstvom g. Segule z dobro dinamiko in eksaktno podal tri pesmi. Telovadne točke dekliške me- ščanske sole je oskrbela ga. Bolharjeva, telovadne točke meščanske sole pa g. Tomažič. Občinstvo se je oddolžilo mla- dini in njenim odličnim vzgojiteljem z navdušenimi aplavzi v zahvalo za lepi užitek. c Jugoslovensko - bolgarska liga v Ce- lju izreka javno zahvalo vsem, ki so z delom, prispevkom in obiskom koncerta Plovdivskega pevskega društva kakor- koli pripomogli k tako iskreni in veli- častni narodni in kulturni manifestaciji. Posebna zahvala še velja celjskim hiž- nim posestnikom, ki so se zavedali dolž- nosti napram bratskim bolgarskim go- stom in so njim v pozdrav izobesili dr- žavne zastave. c Koroäkim in Maistrovim borcem! Pododbora Legije koroških borcev in He zamudite! PRODO blaga po čisto nizkih cenah Podružnica Stermecki | preje Urchova irgovina Celje — Glavni trg 17 Kino Union LBl|EjP-reclvaJaJ V nedeljo 22. maja matineja ob 10. in 14. TIQROUn HČI - B0- QINJfl DŽUNGLE 20., 21., 22. in 23. maja film poln drainatske napetosti QLAVNA PRIČA (Die Kronzeugin) V glavni vlogi Svctislav Pctrovič in Sybille Schmitz 24., 25., 26., 27. maja najlepši film vseh časov ZLO^^BA ZAUPÄNJÄ Največja socialna drama danaänje družbe in njene morale. Pre- tresljiv dokument trpljenja, greha, zablod in odpuščanja. V spomin na ta film bo razdelila uprava kina onim obiskovalcem, ki jih bo določil žreb, 15 krasnih daril. Žrebanje se bo vršilo po odigranju filma in to v nedeljo 29. maja ob 4. popoldne pri filmu >JÄNUSIK«. Oglejte si darila v izložbi drogerije »Sanitas«. KINO METROPOL CELJE ^na^ 20. maja: Danes zadnjikrat francoska umetnina Dve siroti 21., 22., 23. maja Dete predmesfja Shirley kot dobri Amor, ki privedc film ka- kor tudi odpovedano zaroko k srečnemu koncu. — V glavni vlogi: Shirley Temple. 22. maja matineja ob 10.15 in 14.: DVE SIROTI Stev. 21. »NOVA DOBA« Strau 3. Maistrovih borcev v Celju objavljata: Ob priliki polkovne slave v soboto 28. t. m. v Celju, ki je prav za prav tudi na- ša slava, se bomo zbrali vsi točno ob 9. dopoldne pred opatijsko cerkvijo/ da se pri maši pomolimo za naše padle pri- jatelje in soborce. Po maši bomo odšli korporativno k polkovni slavi v vojašni- co kralja Petra. Odzvati se hočemo pri- jaznemu povabilu poveljnika polka g. polkovnika Mihajloviča. Gg. delodajalce vljudno prosimo, da dado 28. t. m. vsem v njihovih obratih zaposlenim koroškim legionarjem plačan dopust in tako orao- gočijo slehernemu borcu, da se lideleži čina pietete napram svojim padlim so- bojevnikom. Pododbora sta prepričana, da ne bo med delodajalci nikogar, ki ne bi dobrohotno upošteval njune prošnje. c Zahvala z dvora. Na vdanostno br- zojavko, ki je bila poslana z ustanovnc- ga občnega zbora Jugoslovensko-bolgar- ske lige v Celju Nj. Vel. kralju Petru II. je prejela liga od ministra dvora g. Milana Antiča naslednje zahvalno pi- smo: Po najvišjem nalogu mi je cast sporočiti zahvalo za tople želje, izražene Nj. Vel. kralju, Nj. kr. Vis. knezu na- mestniku in kraljevskemu domu z usta- novne skupščine vašega društva v Celju. c Javni nastop Sokolskega društva Celja - matice bo v nedeljo 22. t. m. ob 16. na dvorišču mestne narodne sole. Nastopili bodo vsi društveni odelki, med drugim ženski in moški. naraščaj ter članice in člani z zelo lepimi prostimi vajami, ki so predpisane za letošnji praški vsesokolski zlet. Pred nastopom bo ob 15.30 povorka po glavnih mestnih ulicah. Vsa celjska sokolska javnost je vabljena, da se udeleži javnega nasto- pa in tako izkaže svoje priznanje ple- menitemu sokolskemu delu! c Sokolsko (lruštvo Celje-matica po- ziva vse članstvo, ki ima slavnostni kroj, da se ob priliki društvenega na- stopa v nedeljo 22. t. m. zbere ob 15. na dvorišču mestne narodne sole, od koder bo krenila ob 15.30 povorka po mestnih ulicah. Obenem pozivamo člane krojaše, da se do sobote 28. t. m. pro- stovoljno prijavijo v društveni pisarni za reditelje za župni zlet 12. junija v Celju. — Uprava. c Zupni zlet celjske sokolske župe, ki bo 12. junija na Glaziji, mora postati mogočna manifestacija sokolstva v ob- rnočju župe. Vsa društva in čete mora- jo skrbeti, da se udeleži zleta vse telo- vadeče članstvo! Priti pa morajo tudi vsi, ki imajo slavnostni kroj! Podrobna navodila prejmejo društva pravočasno od župe. Dne 12. junija vsi v Celje! To je povelje za vse pripadnike Sokola v celjski sokolski župi! c Za proslavo Materinskega dne, ki jo bo priredil dramatski odsek Sokola - matice v Celju v soboto 28. t. m. ob 20. v Mestnem gledališču v Celju z zelo prisrčnim sporedom, vlada veliko zani- manje. Segajte pridno po vstopnicah, ki jih prodajajo vrle članice po hišah, ker se kaže, da bo vstopnic zmanjkalo in da jih ne bo mnogo ostalo za pred- prodajo v zadnjih dneh pred prireditvijo v knjigarni K. Goričarja vd. v Celju. Ne zamudite te zadnje društvene prireditve v tej sezoni! c Ljubljanska drama bo vprizorila v torek 24. t. m. ob 20. v celjskem gle- dališču Skvarkinovo dramo »Izpit za iivljenje«, ki je dosegla v Ljubljani vc- lik uspeh. Predstava je izven abonmaja. c Sokolska tombola. Sokolsko društvo Celje-matiea ponovno opozarja, da bo društvena tombola v nedeljo 4. septem- bra, kar naj blagovolijo ostala društva pri določanju svojih prireditev upoäte- vati. c Srartna nesreča pri podiranju hiše. V četrtek dopoldne so pri posestniku Martinu Mastnaku na Turnern pri Sliv- nici podirali staro hišo. Pri tem se je predčasno zrušilo zidovje in tramovje ter pokopalo 29-letnega, pri Mastnaku zaposlenega delavca Jakoba Križnika pod seboj. Križnik je dobil hude poškod- bc na glavi, raztrgalo mu je čreva in zlomil si je tudi levo nogo. Ponesrečen- ca so prepeljali v celjsko bolnico, kjsr pa je takoj po prevozu ob 15. izdihnil. c Javna tombola Jadranske straže v Celju, ki je bila napovedana za 12. ju- nij, je preložena na jesen in sicer na 20. September. Zaradi sokolskega žup- nega zleta, ki bo v Celju 12. junija, ni kazalo prirediti tombole. Ker pa je bila prireditev te vrste krajevnemu odboru ¦TS doslej glavni in edini vir sredstev za počitniške kolonije podmladkarjev, že- limo, da bi vsa javnost podprla jesen- sko tombolsko prireditev. Ostala dru- štva prosimo, da bi upoštevala ta datum. c V poročilu o akademiji podmladka jadranske straže na celjski gimnaziji, ki smo ga objavili v zadnji številki, je po- pomoti izostal naslednji stavek: Nižje- šolke in nižješolci so eksaktno izvedli zelo ljubko -simbolično vajo »Veseli mornarčki« z jazzovskim petjem. Točko je skrbno navežbala ga. Golobičeva. c Pomladansko gramožcnje cest. Mestna občina ponovno razpisuje oddajo navoza gramoza na Cesto na Dobrovo, cesto na Sp. Hudinji pri Spegliču, cesto v Zavodni ob Voglajni od bivše tovarne kisa do železniškega križišča, pot od Dečkove ceste na okoliško pokopališče ter na mestne ceste in ulice. Ponudbe je treba predložiti do ponedeljka 23. t. m. do 10. dopoldne v sobi št. 9 na mestnem poglavrstvu. w RADI _ I PRODAlA ŠE CENCIŠE mennedd c Zdravnlška prelskava prodajalcev zivil. Mestno poglavarstvo v Celju raz- člaša. da bo na podlagi zakonskih predpisov izvršilo ponovno kontrolo nad izdelovanjem, pripravo in prodajo živi! ter nad osobjem, ki je zaposleno v obratovalnicah. Mestno poglavarstvo poziva vse delodajalce in delojemalce, zaposlene v trgovinah z živili, gostil- nah, kavarnah, slaščičarnah, pekarnah, mesarijah, sploh v vseh obratovalni- cah z živili in v brivnicah zaposlene osebe, da se ponovno podvržejo naj- kasneie do 30. junija t. 1. brezplačni zdravniški preiskavi in si preskrbe brezplačno potrdilo, da ne bolehajo za tuberkulozo. Preiskave bodo vsak de- lavnik od 10. do 12. dop. na mestnem fizikatu. Ob priliki uradnih higienskih pregledov obratovalnic z živiii se bo od lastnikov zahtevala predložitev teh novih zdravniSkih potrdil o zdravstve- nem stanju vsega osobja. Proti kršil- cem zadevnih zakonskih določil bo uveden kazenski postopek. c Sokol Celje-matica poziva svoje članstvo, da se v nedeljo 22. t. m. ude- leži povorke in javnega nastopa. Za brate in sestre, ki imajo kroje ali na- rodne noše, udeležba v krojih in narod- nih nošah obvezna; drugace v civilu z znakom. Zbirališče ob 15. na dvorišču mestne sole, povorka ob 15.30, nastop ob 16. V primeru slabega vremena bo prireditev v četrtek 26. t. m. — Uprava društva. c Izredcn filmski dogodek. Kino Uni- on v Celju bo predvajal od 24. do 27. t. m. prekrasno filmsko delo »Zloraba zaupanja«, ki je dosegel doslej povsod izreden uspeh. Uprava kina bo razdelila v spomin na ta film onim obiskovalcem, ki jih bo določil žreb, 15 krasnih daril, ki so razstavljena v izložbi drogerije »Sanitas«. Zrebanjc bo v nedeljo 29. t. m. ob 16. pri filmu »Janušik«. Vele- film »Zloraba zaupanja« bo gotovo vzbudil tudi v Celju in okolici veliko za- nimanje. c Savez JugoNlovensko-češkoslovašldh lijj v Beogradu sporoča, da bo letošnja glavna skupščina v Beogradu dne 22. t. m. Ako se hoče kdo izmed članov celj- ske lige ugeležiti te skupščine kot dele- gat, ima pravico do polovične vozne ce- ne v vseh razredih brzih in potniških vlakov. Oglasi se naj pri predsedniku g. dr. Juru Hrašovcu, odvetniku v Celju c Za spornenik Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Celju je na- klonilo Sokolsko društvo v Rajhenburgu 100 din. c Planinski izlet v Visoke Tatre bo priredilo letos Slov. planinsko društvo, da se odzove vabilu čeških planincev. Na 10-dnevni izlet po bratski češki zemlji bodo krenili naši planinci 2. ju- lija. Spotoma bodo obiskali zlato Prago. Borba za slobodnu Hrvatsku Uvodnik »Boj za svobodno Hrvat- sko«, ki smo ga objavili v velikonočni številki našega lista, je vzbudil tudi na Hrvatskem veliko pozornost in odobra- vanje. Na željo naših čitateljev na Hrvatskem objavljamo danes ta članek v hrvatskem prevodu: Hrvatski vodje i ideolozi tvrde, da üe bore za slobodu hrvatskoga naroda. Ti- me se postavljaju Hrvati u ulogu pod- jarmljenog i zatiranog naroda, jer samo neslobodan narod se bori za svoju na- cionalnu slobodu. Narodonosno zatiran je pak onaj narod, kojemu se oduzima pravo služenja narodnim jezikom, za- branjuju narodni običaji itd., ukratko, ako mu se odriče moguenost nacional- nog i kulturnog razvoja. U takovom položaju bili smo na pri- ;mjer Slovenci u Austriji koja nas je na- silno potudjivala, u takvom su položaju, ižalibože, još i danas nekoja naša brača preko granica, koji se sve do sada nisu smjeli služiti svojim materinskim je- zikom. Hrvatima pak u Jugoslaviji nitko ne brani njihov jezik, koji im je zajednički sa bračom Srbima i tvori državni jezik, kojim se služi ogromna večina jugoslo- venskog naroda. Hrvatima, nitko ne sme- ta u kulturnom i nacionalnom razvoju, i nikada do sada nije bio kulturni život Hrvata na tako visokom stupnju kao danas. Grade se i proširuju narodne škole, gdje se uzgaja omladina u na- rodnom duhu, broj analfabeta, koji je prije rata bio velik, pada iz godine u godinu itd. Hrvati su do sada postigli u svojoj nacionalnoj državi Jugoslaviji takav kulturni sLupanj o kakvom prije rata ni sanjali nisu. Usprkos svenm tome, Hrvati još nisu slobodni, vec su još uvek potlačeni i to ne — kako ih zasljepljuju njihovi vodje — od Srba, nego to vise od Zidova! Zidovstvo je velika rana na hrvatskom narodnom tijelu, zidovstvo ga isisava i zarobljuje. Hie Rhodus, hie salta! Bor- ba za hrvatsku slobodu mora biti borba protiv židovstva, koje se je zajelo u hrvatsko narodno tijelo i kome služe Hrvati uslijed kratkovidnosti i nespo- sobnosti svojih narodnih vodja. Navje- stite židovstvu nepoštednu i krvavu bor- bu. istrgajte ubogi i isisavani narod iz njegovih pandja! Hrvatski narod nije Slobodan, ali ne nacionalno, več gospo- darski, jer njinie vlada zidovstvo! 2idovsku opasnost je pravo upoznao i pravilno oeijenio vodja Hrvata pokojni Stjepan Radic, ali njegovi nasljednici su zaboravili njegov nauk i mucke slu- že židovstvu, koje uživa njihovu punu zaštitu, jer podupira hrvatske političke vodje u njihovoj borbi protiv složnog života sa bračom Srbima i Slovencima. Hrvatski politički vodje vide svoga ne- prijatelja u Srbima, pravoga i najopas- nijega neprijatelja svoje slobode — medjunarodno zidovstvo pak ne vide. U svojoj političkoj kratkovidnosti odu- ševljavaju se za zapadnjačku demokra- ciju, kamo se je steklo iz svih krajeva svijeta medjunarodno zidovstvo i odakle pokušava silom svojeg ogromnog kapi- tala, sprečiti nacionalni preporod evrop- skih naroda, naročito pak Slavena, ko- jima su od nekada Zidovi neprijatelji, usprkos toga da su baš medju sloven- ' skim narodima uživali najvecu gostolju- bivost i da su si baš u slavenskim zem- j ljarna nakupili najviäe bogatstva. Kapi- talom, kojega su kao vampiri isisali iz slavenskog narodnog tijela, kuju danas protiv Slavena oružje na svim krajevi- ma svijeta. Upropastili su nam mačuš- ku Rusiju, isisavaju Poljsku i Jugosla- viju, koja danas u Hrvatskoj stoji pot- puno pod uplivom židovskog kapitala. Du! Hrvatska nije slobodna! Hrvat- ska nije slobodna, dokle god bude živio i mastio se na hrvatskom tlu židovski kapitalista, kojemu moraju za sramot- liu cijenu, koja nije dostojna kulturnog naroda, služiti naši ljudi. Pogledajmo sliku današnjeg Zagreba! Kamo god se obazremo, vidimo njemač- ka in madžarska židovska imena trgo- vaca, industrijalaca i poduzetnika. To je slika današnje Ilice i ulica, gdje se redaju moderne trgovine, jedna pokraj druge i kamo donaša svoje teško pri- vredjene i prištedjene novce siromašni hrvatski seljak i time pomaže graditi zagrebačkim Zidovima raskošne vile na Tuškancu, koji je postao prava židov- ska naseobina, gdje vidi čovjek nagomi- lano toliko bogatstva i raskoši, da mu se krči sree od pomisli, da je sve to ogromno blago istrgano iz krvavih žu- ljevitih ruka hrvatskog seljačkog žitelj- stva. Nije cudo ako propada hrvatsko gospodarstvo, koliko se uopče može go- voriti o njemu! Zidovstvo je nezasitno i živi po svuda na svijetu samo na račun svoje okoline, koja mora zanj robovati pa makar se zguli do smrti. Židovska uzrečica »živjeti i pustiti živjeti« vrijedi samo za Zidove. Zidov hoče živjeti i pušta živjeti, ali samo svoga vjerskog sabra- ta, nikako pak ne krščanina ili pripad- nika druge narodnosti i rase, jer je prema svakom drugom čovjeku bez srea i do krajnosti brutalan. Zato je zidovstvo velika rana na svakom na- rodom tijelu. Zidov je bez domovine i zato ne pozna u svom sreu nikakve dr- žavne misli ili državljanske savjesti, Zidov ne pozna morala i zato je skroz i skroz korupcionaš. U židovskom moz- gu rodile su se do sada sve velike ko- rupcionaške, kriomčarske, špijunaške i sve moguče druge protudržavne ideje, koje su produkt bolesne židovske pri- rode, koja u svom neprijateljstvu svake nacionalne misli ne pozna nikakvih gra- nica. Zato je bilo zidovstvo od pamti- vjeka medju svakim narodom destruk- tivan elemenat, koji je stajao u nepre- frtanoj i nepoštednoj borbi sa konstruk- tivnim nacionalnim naporima pojedinih naroda. Kao takvo, zidovstvo je pret- stavljalo osobitu opasnost medju naro- dima, koji još nisu bili dovoljno nacio- nalno svijesni i otporni. Cim medju ta- kovim narodom nastupa zidovstvo kom- paktnije, tim je žalosnija slika nacional- nog propadanja, tim je niži kulturni stupanj toga naroda. Sudeči po tome bila bi slika prilika u kojima još uvijek živi brača Hrvati sve prije nego razveseljavajuča. Uredje- nju tih žalosnih prilika u strogo nacio- nalnom duhu neka posvete hrvatski vodje glavnu brigu, i kada budu dostigli taj svoj eilj, tada neka govore o »dostojanstvu i suverenitetu hrvatskog naroda«! Sve pak dotle su fra/e o »su- ' verenitetu« čisto običan demagoški šla- I i;er, koji vodi siromašni hrvatski narod j u kaos i nesrecu! Vabimo Vas, da se pridružite. Prijaviti se je treba vsaj do 1. junija. Pojasnila so na razpolago pii Savinjski podružnici SPD v Celju, hotel »Beli vol«. c Dodatni pregled vseh motornih vo- zil, ki letos še niso bila pregledana, bo v Celju v ponedeljek 23. t. m. od 10. do 11. za mesto in srez Celje ter za so- sedne sreze, na Zidanem mostu pa iste- ga dne od 16. do 17. za laški, brežiški in krški srez. c Soferski izpiti za kandidate iz celj- skega, gornjegrajskega, konjiškega in šmarskega sreza bodo 2. junija ob pol 9. dopoldne na sreskem naeelstvu v Celju. c Umrla je v četrtek na Sp. Hudinji St. 1 pri Celju v 69. letu starosti znana in ugledna gostilničarka in hišna po- ^estnica gospa Marija Brenkovičeva, soproga gostilničarja g. Mihe Bren- koviča. Pokojna je bila vzorna žena in mati ter izredno skrbna gospo- dinja. Pogreb bo v soboto ob 17.30 iz ' hišo žalosti n;t okoli.ško pokopališče. I Pokojni bodi ohranjen lep spomin, svoj- cem naše iskreno sožalje! c Zetev smrti. V soboto sta umrla: na Cesti na grad 54 v starosti 56 let cinkarniški delavec Karel Vizjak in na Krekovi cesti 19 v starosti 56 let mest- na reva Neža Zupnikova. Nadalje so umrli: v ponedeljek v Lastnem domu 11 v starosti 64 let zasebnica Marija Sroto- va iz Rogaške Slatine in na Cesti na grad 55 v starosti 63 let šivilja Marija Olga Gutknechtova, v sredo v Ipavčevi ulici 11 v starosti 36 let ga. Fani Vor- bachova, soproga višjega kontrolorju drž. železnic g. Josipa Vorbacha, v če- trtek na Babnem v starosti 49 let žena prcdilnega mojstra in posestnica ga. Marija Hermanova, roj. Slokanova, v petek pa v mestnem zavetišču v Medlo- gu 82-letna mestna reva Marija Hri- berškova. V celjski ))olnici so umrli: v nedeljo 28-letna žena rnestnegu delavca Ana Stepičeva iz Zavodne in 16-letna ]>osost?ukovn lir-orka Marija Goronnkovn Stran 4. »NOVA DOHA« Stev. 31. Proti zaprtju Ot\t* stt S. br. t/U do« 19. II. 193« iz Cerovca pri St. Juriju ob juž. žel. Po- kojnim bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iäkreno sožalje! c Krajevna protituberkulozna liga v Celju sporoča dodatno k svojemu raz- glasu o kontrolni preiskavi vsega pre- bivalstva, da izvršuje protituberkulozni dispanzer v Celju brezplačne preiskave vsak dan od 8. do 10. dopoldne, poleg tega pa še na račun lige tudi vsak torek in petek od 14. do 15. Ker je v popol- danskih urah velik naval in da se olajša delo ter da se omogoči natančna preis- kava posameznih oseb, prosimo, da se prebivalstvo poslužuje protituberkuloz- nega dispanzerja v Celju tudi v dopol- danskih urah. c Splošna gradbena zadruga v Celju bo imela občni zbor v torek 24. t. m. ob 19.30 v Celjskem domu. c Za obeni zbor Kola srpskih sestara v Beo&radu od 22. do 24. t. m. je direk- cija drž. železnic dovolila četrtinsko voznino^ Legitimacije izdaja ga. Ana Zupaneieeva, Celje, Gregorčičeva 5, od 11. do 12. dopoldne. c Nočno lekarniško službo ima od 21. do 27. t. m. kr. dvorna lekarna »Pri Mariji pomagaj«. c Gasilska četa Celje. Od 22. do 28. t. m. ima službo I. vod, inspekcijo east- ni predsednik g. Jellenz. Oglejte si ob priliki veliko zalogo nalivnih peres v knjigarni in veletrgo- vini s papirjem Karl Goričar vdv., Celje, Kfalja Petra cesta 7—9. Sport * Celje:Kranj. V nedeljo 22. t. m. ob 16.30 se bo pričela na celjski Glaziji finalna prvenstvena tekma med SK Ce- ljem in SK Kranjem. Celju se na tej njegovi zadnji finalni tekmi še nudi pri- lika, da popravi svoj položaj na tabeli, zato bo gotovo nudilo še boljšo in učin- kovitejšo igro kakor preteklo nedeljo. Seveda pa bo tudi Kranj napel vse sile, da doseže časten rezultat. Tekma bo vsled svoje zanimivosti in pomembnosti gotovo privabila zelo mnogo gledalcev. •¦ Kolesarska dirka Celje—Vransko— Št. Peter. Klub slovenskih kolesarjev v Celju bo priredil v nedeljo 22. t. m. otvoritveno klubsko dirko na progi Ce- lje—Vransko—St. Peter v Sav. dolini. Start v Celju pred Glazijo ob 14., cilj v St. Petru okrog 15.30. Takoj po star- tu bo skupen odhod izletnikov kolesar- jev v St. Peter v Sav. dol. Vabljeni so vsi kolesarji, tudi nečlani, da se tega izleta v čim večjem številu udeležijo. * V tekmovanju za državno nogo- metno prvenstvo so bili preteklo ne- deljo doseženi sledeči rezultati: v Za- grebu GradjanskhLjubljana 5:1 (3:0) in HaSk:JugosIavija 1:1 (1:0), v Splitu Bask:Iiajduk 1:0 (1:0), v Beogradu pa Jedinstvo:Concordia 1:0 (1:0) in BSK: Slavija 1:1 (1:0). Zadnje kolobo v juniju. * Pinalno tekmoVanje za prven- stvo LNP je dalo preteklo nedeljo sle- deče rezultate: v Celju je ČSK neza- služeno zmagal nad SK Celjem z 1:0 (1:0), v Mariboru je Maribor premagal Hermežane s 4:3, v Kranju pa Želez- ničar enajstorico Kranja s 5:2 (2:2). * Teniška sekclja SK Celja objavlja: Z nastopom lepega solčnega vremena naj zaživijo tudi letos naSa teniška igriSča. Krasna lega igrišč SK Celja v mestnem parku v Celju, obdana s ko- šatimi kostanji, nudi vsakomur raz- vedrilo in sportni užitek. IgriSča so le- tos preurejena in posuta z novim pe- skom. Od ranega jutra do poznega mraka so odprta in vsakomur je dana možnost ob vsakem času, da igra. Pri- dite in naužijte se svežega zraka in solnca, da boste laže opravljali svoje vsakodnevne dolžnosti. Ponovno vabi- mo vse, predvsem pa mladino, da pri- javijo svoj prištop in sodelovanje. Vsakdo se lahko prijavi pri oskrbniku na igriSču. KINO DOM CELJE Od 20. do 22. t, m.: »Cvetoči maj« 23. in 24. t. m.: »Kraljica džungle« Od 25. do 27. t. m.: »Laži Ijubezni« Iz naših krajev Store š Zgodovinsko znamenje ob Gobčevl gostilni v St. Janžu so porušili in sicer po nasvetu nekega zelo uglednega go- spoda, ki bi moral vedeti, da se zgodo- vinske znamenitosti kakšnega kraja mo- rajo ohraniti in vzdrževati, ne pa ru- šiti. To znamenje datira iz iste dobe, kakor postavitev cerkve sv. Janeza. Omenja ga tudi celjski zgodovinar g. prof. Orožen; France Kojnik pa ga je uporabil kot motiv za nekatere zgodo- vinske povesti iz St. Janža. š V Oftorevcu je umrla posestnica Jožefa Romanova. Bodi ji ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje! š Seja OJNS za Teharje - Store je bila v ponedeljek 16. t. m. v Cajhnovi gostilni na Teharju. Po seji se je raz- vila živahna debata. š Seja prosvetnega odbora Sokola Store - Teharje bo v soboto 21. t. m. ob 20. Odborniki, pridite zanesljivo in toeno Št« Juri] ob J. L. j Okrožnega pešizleta šmarskega so- kolskega okrožja na Boč se je preteklo nedeljo udeležilo 214 pripadnikov iz vseh petih društev. Iz St. Jurija jih je bilo okrog 50. Okrožni načelnik br. Stu- pica je pozdravil navzoče članstvo, ki je navdušeno vzklikalo svojemu staro- šini Nj. Vel. kralju Petru II. Br. Fürst je v lepem nagovoru prikazal nujnost nacionalne obrambe, ki jo sokolstvo že od nekdaj izvršuje, a je zaradi zadnjih zunanjepolitičnih dogodkov postala še nujnejša. Smo in ostanemo na braniku močne, enotne in svobodne Jugoslavije. Odklanjamo vsak internacionalizem, pa ee tudi si nadene še tako vabljivo krin- ko lokalnega patriotizma. Nato so vsi oddelki izvršili nekaj redovnih vežb in nastopili s prostimi vajami. Ob zvokih sokolske godbe na pihala iz Smarja in sokolskih tamburašev s Ponikve so v pravem sokolskem bratstvu hitro po- tekle kratke ure in strumno, kakor so edinice prihajale na Boč, so se zopet vračale na svoje domove. j Na kmetijski soli je bil od 9. do 16. t. m. tečaj za travniške pomočnike, Na tečaju je bilo 37 kmečkih udeležen- cev iz vseh srezov dravske banovine. Predavali so gg.: ravnatelj šole inž. Rado Lah, inž. Primož Simonie in inž. Alfonz Pirc iz Ljubljane ter inž. Franjo Kropivšek in Anton Pregelj. j Ceste posipajo z gramozom šele sedaj, namesto da bi bili to storili že v jeseni ali vsaj v zgodnji pomladi. Mogoče je to v korist štednji, ni pa baš prijetno, če frči ob prihodu vsakega avtomobila kamen je naokrog ter pada tudi na bližnje njive in travnike, kar povzroča tudi med kosci nevoljo. Pa tudi motociklisti in kolesarji se prito- žujejo. j Markacija na Svetje iz St. Jurija je dovršena. Pot vodi iz St. Jurija malo pod vrh Resevne, nato pa skoraj po ravnem skozi gozdove na Svetje ter nu- di obilo lepih razgledov. Vojnik v Vprizoritcv »Gcljskih grofov«. Dru- štvo kmetskih fantov in deklet v Skofji vasi bo vprizorilo v soboto 21. t. m. ob 20. in v nedeljo 22. t. m. ob 15. v po- sojilnični dvorani v Vojniku Kreftovo zgodovinsko dramo v 5 dejanjih »Celj- ski grofje« v režiji P. Cepla. Slikovitost igre bodo povzdignile nove kulise. Oglejte si to dramo in ne bo vam žal! Vabimo tudi sosedna nacionalna druš- tva in Celjane, da nas počastijo s svojim obiskom. v »Bratje sv. Bernarda« na vojniš- kom odru, vprizorjeni po vzorni sokol- ski igralski družini so bili doživetje za- se. V režiji br. Zorka je bila vprizoritev nedvomno ena najboljših, kar jih je bilo doslej na tem odru, ki slovi zaradi obilnega repertoarja. Vsi sodelujoči so svoje naporne in kočljive vloge rešili z dovršenostjo, ki je presenečala številne posetnike od dejanja do dejanja. Voj- niška sokolska igralska družina doseza zavidljive uspehc. Stremljenje po glo- bokem in dovršenem izvajanju ter brat- ska povezanost se stopnjujeta od pred- stave do predstave. Navdušeno odobra- vanje in nabito polna dvorana pri obeh predstavah sta bila najboljši odgovor na neokusno gonjo vojniških samozvancev. v Prometna nesreča. V ponedeljek je neki avtomobil na cesti v Vojniku podrl 19-letno šiviljsko vajenko Anico Can- drovo iz Nove cerkve na tla. Candrova je dobila občutne poškodbe na glavi. Oddali so jo v celjsko bolnico. Konjloe k Zanimivo predavanje. V soboto 21. t. m. ob 20. bo priredila podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Konjicah predavanje »O narodnih manjšinah s posebnim ozirom na Ceškoslovaško«. Predaval bo g. dr. Rudolf Kyovsky, sodnik iz Novega mesta, ki je predaval o narodnih manjšinah že v raznih me- stih, med drugim v Ljubljani in Mari- boru, ter žel povsod odličen uspeh. Vprašanje narodnih manjšin je postalo z združitvijo Avstrije z Nemčijo zopet aktualno, zato bi moral to predavanje slišati vsakdo. k Smrt ugledne žene. V sredo smo pokopali splošno znano in spoštovano gospo Nanco Druškovičevo, posestnico iz Konjic. Pred letom je pokopala svo- jo heerko, lani sina Pavla, železniškega uradnika iz Loč, sedaj pa je tudi sama podlegla težki bolezni. Imela je že okrog 80 let in je še vedno rada pomagala svojemu edinemu sinu kavarnarju in posestniku g. Ivanu Druškoviču v go- gospodinjstvu. Sedaj je tudi ona odšla za mlajšim sinom in heerko in tako je Ivan ostal sam. Pokojni bodi ohranjen lep spomin, sinu naše iskreno sožalje! Žaleo Občni zbor JNS in OJNS V soboto 14. t. m. zvečer sta bila v gostilni g. Ivana, Viranta v Zalcu občna zbora JNS in OJNS za Zalec in okolico ob obilni udeležbi organiziranega član- stva. Občni zbor krajevne organizaeije JNS je otvoril ob 21. predsednik g. Ru- dolf Lorber in uvodoma toplo pozdravil narodnega poslanca g. Ivana Prekorška Po poročilih funkcionarjev o poslova- nju strankine organizaeije v preteklem letu je bil zopet izvoljen dosedanji od- bor s predsednikom g. Rudolfom Lor- berjem na čelu. Sledil je občni zbor krajevne organizaeije OJNS. Otvoril ga je njen predsednik g. Karel Strahovnik ml., ki sc je spomnil nosilca jugosloven- ske nacionalne ideje mučeniškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, čigar spomin so počastili vsi navzoči s trikratnim klicem »Slava!«, nato pa zaklicali nje- govemu vzvišenemu sinu Nj. Vel. kra- lju Petru II. trikratni »Zivio!«. Tudi strankinemu predsedniku g. Petru Ziv- koviču so navzoči navdušeno vzklikali. Po poročilih funkcionarjev je bil iz- voljen z malimi izjemami stari odbor z agilnim predsednikom g. Strahovni- kom ml. na čelu. Zdravnik Med. univ. dr. Tomažič Danilo je otvoril privatno prakso v Žalcu. Po končanih volitvah je navdušeno ) pozdravljen spregovoril narodni posla- nec g. Ivan Prekoršek, ki je podal po- ročilo o našem notranjem in zunanjem političnem položaju. Govoru g. poslan- 'ca so sledili poslušalci z veliko pozor- nostjo in zanimanjem ter so njegova stvarna in zanimiva izvajanja preki- njali z burnim odobravanjem in živah- j nim aplavzom. | Gosp. poslancu sta se za njegove krasne in bodrilne besede iskreno za- ' hvalila oba predsednika organizacij, na- kar je še govoril g. predsednik Rudolf Lorber ter pozval navzoče člane in prijatelje nacionalne ideje k složnemu in vztrajnemu delu v borbi za kralja in domovino. Lepo uspela občna zbora sta bila za- ključena s himno »Hej Slovani«, ki so peli vsi navzoči. G. poslanec in celj- ski zastopniki strankine organizaeije so Ali se iiarava moti? Ali da clovöku ?,-2 zob, če mu jih je tudi manj dovolj? (lotovo ne! Dobro delovanje na Sega žvePilnega uparata je odlosiil- nega pomona za naše splosno zdravstveno stanje. Vsi /objo so nam potrebui. Zalo ne pozabimo, da <;mo tudi mi njinr potrebni: negovati jih nioramo. S t a 1 n a nt^a s Chlorodontom, zanesljivo zobno pasto. olirani zobe zdrave do pozne starosti. Dober sloves pa gre Chlorodontu zaradi visoke kvalitete. Domači proizvod. se pomudili še nekaj časa v družbi Zalčanov, ki iskreno žele, da bi jih g. poslanec kaj kmalu zopet posetil. ž Javni sokolski nastop. Sokolsko društvo v Zalcu bo priredilo v nedeljo 29. t. m. javni nastop v Zalcu po sledo- čem sporedu: 1) ob 8. zjutraj okrožne tekme dece, 2) ob K14. skušnje vseh oddelkov, 3) ob 'A1Q. javni telovadni nastop. Po telovadnem nastopu bo na letnem telovadišču žalskega sokolskega društva, poleg nove gradnje Sokolske- ga doma, ki je v teku, prosta zabava in ples ob sodelovanju godbe z Vranskega. Cisti dobiček je namenjen za gradnjo Sokolskega doma v Zalcu. Brate in se- stre ter prijatelje sokolske misli opo- zarjamo že danes na to prireditev, ki je za društva žalskega sokolskega okrožja obvezna. BrasloYČe b Gospodarska podlaga. Možje v ob- činskem odboru, med njimi nekateri, ki zaslužijo vse spoštovanje, s težkim srcem razmišljajo, kako bo z onimi šti- rimi jurčki, ki jih je naprtil občin- ski upravi gospod »na gospodarski podlagi« s svojimi gospodarskimi pod- vigi. Stavimo vam gospodarski pred- log po vzorcu: da bo koza cela in volk sit. Gospod naj prispeva iz svojega že- pa polovico, druga polovica pa še vedno zadostuje za vas davkoplačevalce. b Nadebudni sinko. Pred kratkim se je v društvenem domu pripetilo nekaj neprijetnega. G. katehet je najbrž vsled neposlušnosti »vrgel« mladca iz dvora- ne. Ves užaljen in ponižan nad krščan- sko dobroto je odšcl mladec domov, da se potoži svojemu očetu. Storil je trden sklep pred očetom in dejal: »Veš ata, tvoj ata je bil Sokol, ti si bil Sokol, sedaj bom pa še jaz Sokol!« Sinko se ni držal besed iz sv. pisma: »Ce te udari po levem lieu, nastavi še desno.« b Zasvetila bo luc. Baje bo v Braslov- čah zasvetila v kratkem luč iz velenj- ske elektrarne. Tržani bodo potlej naj- srečnejši ljudje na svetu, kajti v temi ne bodo več. Ce ena elektrika ne bo go- rela, bo druga. Prepričani smo, da bo- sta potem obe dobro svetili, kajti če bi katera hotela ugasniti, bo zanjo slabo, že iz konkurenčnih ozirov. Pojasniti pa moramo, da bodo elektriko vpeljali v trg na popolnoma privatno iniciativo, ne pa po zaslugi predlogov »z go- spodarskega stališča«. b Užaljen pobratim. (Pritožba bra- slovškega transformatorja ob priliki svečanosti v St. Juriju ob Taboru.) Po- stavili ste me. Prav! Koristim Vam na dve strani in kmalu bom tudi v tretjo. Toda preteklo nedeljo me je zabolelo v dno srea. Avtotaksi je švignil mimo me- ne z gospodi iz občinske uprave. Go- spodje! Nie zato, če se me sramujete, ker ni Vaša zasluga, da stojim tu. A saj nisem bil sam. Pri meni je stal ču- vaj, ki me je čuval, da ne bi šel tudi jaz na veliko slavnost. Le nikar se ne hu- dujte, samo malo vprašanje: Ali nisem tudi jaz vreden, da me počastite? Ali nisem tudi jaz vreden, da me blagoslo- vite? Vem zakaj me prezirate, pa nič zato. Toda moje oči so velike. Videl sem vse, kako je potekla svečanost, pa le ni šlo vse v redu. Na uho Vam po- vem zakaj. Niste me pogledali iz avto- taksija, naročenega iz Celja, in glavno ste pozabili doma, namreč gospoda »na gospodarski podlagi«. Le nikar sedaj brez »gospodarske podlage« kajti tudi avtotaksi naj bo na gospodarskem sta- lišču, potem bo šlo. Ce hočete vedeti kaj več, vprašajte Vaše gasilce, ki no po triurnem stanju ostali brez obljub- ljene »želodčne podlage«. Pa brez za- mere! — Vaš Transformator. b Elektrika brli! Ker gospod »na go- spodarski podlagi« in »clan uprave« ni mogel nabaviti velenjske elektrike, so mu jo požrtvovalni fantje napeljali za- stonj. Postavili so transformator (napis na 00) in od tod do hiše. Napel Java je bila dobra in luč je brlela. Tako je bil Stev. 21. »NOVA DORA« Slran 5. gospod tudi deležen blagodejne svetlo- be, a to pot po zaslugi iznajdljivih in podjetnih fantov. b Braslovška »Lira«. Cujemo, da so tržani krstili novi pevski zbor za »Liro« Bolje bi bilo če bi si nadeli ime »Loj- tra« in po njej stopali kvišku. Ako pa bi radi ostali zvesti današnjim občin- skim zahtevam, bi bilo n&jbolje, če bi se preimenovali n. pr. v »pevski zbor na gospodarski podlagi«. Ce Vam pri- manjkuje not za ta program, pa pridite ali pošljite svojega zastopnika v »Kar- pate« in »Abesinijo«. Slovenjgrade« s Svojevrstno postopanje občinske uprave. Nedavno je bil eden izmed naj- vidnejših slovenjegraških občinskih od- bornikov in clan uprave obsojen za- radi tihotapstva vina od ljubljanske fi- nančne direkcije z znatno globo. Ker pa je omenjeni odbornik s svojim kaz- nivim dejanjem tudi občutno oškodoval slovenjegraško občino, bi moral seveda tudi ofccmri plačati precejšnjo denarno kazen. Toda namesto, da bi občinski od- bor vsled tega zahteval ostavko tega odbornika, mu je na svoji zadnji seji na splošno presenečenje celo spregledal kazen. Proti temu nerazumljivemu po- četju občinskega odbora se je uprl edi- no en odbornik, g. Franc Lobe, ki je bil istotako izvoljen na listi JRZ in sicer kot zastopnik Nemcev. G. Lobe je na seji odločno zahteval, da občinski od- bor ne sme tako pristransko postopati in da morajo veljati zakoni za vse ob- čane brez razlike strankarske pripad- nosti. Vendar pa g. Lobe s svojo po- štenostjo in nesebičnostjo ni uspel in občinski odbor ni upošteval njegovega predloga. Najbolj žalostno luč pa meče na to afero dejstvo, da nas mora učiti poštenja in dajati vzgled res nesebič- nega dela v jav. ustanovah Nemec in da naš človek celo v tako resnih zadevah presoja položaj edino z zakrknjenega političnega vidika. Radovedni smo sa- mo, kaj poreče k temu edinstvenemu početju slovenjegraške občine nadzor- na oblast! s Lepa proslava materinskega dneva. V nedeljo dopoldne je priredila slove- njegraška podružnica Kola jugosloven- skih sester v Sokolskem domu svojo vsakoletno proslavo materinskega dne- va. Po globoko zajetih uvodnih besc- dah predsednice ge. Marije Zeleznikar- jevc o velikcm pomenu materinskega dneva je sledila skrbno pripravljena akademija. Ljudskošolska deca je po- dala nekaj lepih deklamacij in vprizo- rila krasno igrico o materinski ljubez- ni. Sledil je nastop meščanskošolske mladine s petjcm priložnostnih pesmi, nakar je bila v simbol proslave obda- rovana neka revna mati. Obisk prosla- ve ni bil zadovoljiv. Prireditev je zaradi svojega velikega pomena zaslužila večji odziv. Posebno pa smo na proslavi po- grešali mnogo mater iz mesta samega. s Praznik kolesarskega sporta. Pre- tekla nedelja je bila pravi praznik ko- lesarskega sporta na naši severni meji. Dopoldne je bil v posebni sobi Sokol- skega doma občni zbor Koroške kole- sarske župe, ki so se ga udeležili vsi de- legati včlanjenih klubov. Letošnji župni prvak je clan SK Mislinje g. Janko Gregorič. V preteklem letu je župa pri- redila svojo prvo sportno tombolo, ka- tere čisti dobiček je v svrho propagande sporta na naši severni meji razdelila med svoje člane. Vsa poročila so bila so- glasno sprejeta, nakar je bil izvoljen naslednji odbor: Predsednik Vinko Cajnko (&K Mislinja), I. podpredsednik Franc ErŽečnik (SK Korotan, Mežica), II. podpredsednik Bino Brecl (SK Olimpija, Prevalje), tajnik Karlo Ko- kolj, namestnik tajnika Stane Krek, blagajnik Fran jo Suhadolnik (vsi SK Mislinja), tehn. referent Ivan Cop (SK Korotan), odbornika Drago Kapun, Fri- derik Littar, Karel Cop, Franc Ve'hovc. popoldne je bila izpred Sokolskega do- ttia otvoritvena kolesarska dirka. Na startu so bili dirkači iz Mežice in Slo- venjgradca. Juniorji so startali na 26 km dolgi progi Slovenjgradec—Mi- s*inje in nazaj s sledečim uspehom: 1. Franc Vuclovnik (SK Korotan, Mežica) °-54, 2. Franc Santin (SK Mislinja) °-54,35, 3.1vica Sčetinec (SK Mislinja) °-58, 4 Karl Sekavčnik (SK Mislinja) °-58,36. Seniorji so startali na progi s^ovenjgradec—Zg. Dolič—Slovenjgra- dec (31 km): 1. Janko Gregorič (SK Mislinja) 0.59,30, 2. Franc Pleterski . (SK Mislinja) 0.59,58, 3. Franc Končan I (SK Korotan) 1.1. Pri startu in cilju se je zbralo mnogo gledalcev. Organi- zacija dirke je bila brezhibna. Zlasti služba na progi, ki sta jo opravljala g. Cop in Stumberger z motornima kole- soma, je bila odlična. s Sahovski brzoturnir za prvenstvo v mesecu maju je potekel v veliki ize- načenosti igralcev. Prvo, drugo in tret- je mesto si s 4 točkami delijo gg. Ivan Kavs, dr. Maks Pahor in Boris Zitter- schlager, 4. in 5. mesto Dušan Basic in Bogdan Pušenjak s 3 tockami, 6. mesto je zasedel Franc Hernaus z 2 in 7. me- sto Alfonz Debelak z 1 točko. V kratkem se bo pričel letošnji prvenstve- ni pomladanski turnir, ki obeta vsled izenačenosti igralcev zelo napeto borbo. s Letošnja sokolska tombola je bila v pogledu obiska kakor tudi števila prodanih kart na višku. Preko 2000 ljudi se je iz mesta in daljne okolice udeležilo tombole v pričakovanju, da se jih bo usmilila sicer vedno muhasta Fortuna. Tudi letos je bila usoda naj- bolj naklonjena resnično potrebnim. Laiko Letovišče Laško in regulacija Savinje Laško, 20. maja. Da je regulacija struge Savinje pri Laakem in pod Laškim eno najvaž- nejših, predvsem pa najnujnejših vpra- šanj s področja javnih del v našem sre- zu, ni treba posebej poudarjati. Teh- nična preddela so bila v tern odseku že pred meseci zaključena. Tudi projekt je izdelan in predložen na pristojnem mestu. Cuje se, da so prvotni projekt, v pogledu trase struge menda, deloma korigirali. Mi se v tehnično stran tega vprašanja ne bomo spuščali, ker je to delo strokovnjakov, pač pa se hočemo dotakniti vprašanja, ki je z regulacijo v neposredni zvezi in ki je z ozirom na letoviščarski značaj Laškega vit.al- nega pomena. To je vprašanje teren- r.kih izprememb in njihovega pravilne- ga izkoriščanja v svrhe, ki jih letovi- ščarsko pridobitni interesi Laškega nujno zahtevajo. To vprašanjc in raz- mišljanje o njem spada na področje občinskega gospodarstva in delovanja njegovih predstavnikov. Cetudi je zagotovljen kredit za regu- lacijo menda v višini 15 milijonov di- narjev, kakor zagotavljajo nekateri bivši in sedanji predstavniki občine, ce- tudi pride že v kratkem do uresničenja projekta, bo regulirana struga Savinje predstavljala le mrtev, umeten objekt ograjene reke, postavljen v idilično in romantično dolino z namenom, da pre- preči Savinji izliv, poplave, škodo. Ro- mantika narave privablja in privlačuje ljudi ter jih zdravi in osvežuje, da se spočiti in čili vračajo tja, kjer jim tem- po današnjega življenja ugonablja živ- ce in kjer je človeški um v večjem ob- segu odvzel naravi obraz in kamor je zasidral in zgostil svoje tvorbe: prido- bitve današnje tehnike. Ce je to dejstvo vzrok, da odhajajo ljudje, če si jim le nudi prilika, iz večjih mest v manjše kraje, kjer čutijo dih in vonj narave v sobi in zunaj, povsod, kjer pod vtisom lepote in slikovitosti pokrajine prepu- ščajo svoje organizme reakciji za njiho- vo oživljanje in kjer v urah tihožitja sredi narave krepijo svoja telesa za bo- doče naporno delo, potem je jasno, da je treba te činitelje prosperitete vsa- kega letovišča vsaj očuvati, nikakor jih pa ne izgubljati. V kraju, ki so mu prirodne sile naklonile tudi še zdravilne vrelce, pa bi bilo naravnost greh zane- marjati vprasanje tujskoprometne pro- speritete. Regulacija Savinje se mora izkoristiti za olepšavo Laškega. Mrtvemu objektu v strugi Savinje bo treba dati življenje s tem, da se pridobljeni teren izkoristi za neopazen prehod k naravi. Panorama Laškega mora pridobiti na lepoti in ljubkosti. Laško kot letovišče mora še bolj privlačevati, To naj bo strem- ljenje in interes vsakega Laščana in okoličana, saj imamo od tega vsi le ko- risti. Doslej se je projekt regulacije reše- val za zidovi. Mislimo, da je sedaj na- stopil Čas, da občinski gospodarji obe- lodanijo načrt in svoje poglede na re- gulacijo občanom in vsem, ki se za to zanimajo, kakor so to storili v drugih krajih. Mislimo, da ima vsak prebivalec Laškega in okolice pravico, da izrazi svoje mnenje, svoje predloge in pomi- sleke, zlasti če se to vprašanje tiče go- spodarskih in pridobitnih interesov vsa- kega poflameznega prebivalca v okraju. Javna kritika takim problemom le ko- risti. Olajšana pa bo tudi današnjim predstavnikom občine sestavitev načrta za postopno olepševanje Laškega v zve- zi z regulacijo Savinje. Zato pričakuje- mo, da bomo lahko na podlagi obelo- danjenega načrta čimprej stavili kon- kretne predloge. 1 Mestna godba je imela 11. t. m. v gostilni Drnovšek v Laškem svoj redni letni občni zbor, ki mu je predsedoval g. dr. Roš. Zborovanja so se udeležili večinoma le godbeniki. Iz poročil pred- sednika, tajnika in blagajnika smo po- sneli, da je društvo navzlic vsem ovi- ram in kljub majhnemu zanimanju ob- činstva vendarle tudi v preteklem letu napredovalo. Predvsem se je društvo rešilo finančnih težkoč in izkazuje bla- gajna že kar lepo imovino, namenjeno za izpopolnitev instrumentarija. Druš- tvo je po odhodu g. Kemra brez kapel- nika. V tem je pač glavni razlog, da ne more v muzikalnem pogledu tako na- predovati, kakor bi si javnost želela. Le vztrajnosti in požrtvovalnosti god- benikov smo dolžni hvalo, da društvo ni zaspalo in da nam je še na razpolago, kadar ga potrebujemo. Naše industrije bi lahko pokazale toliko naklonjenosti, da bi med svoje uslužbence nastavile kake dobre godbenike. V odbor so bili izvoljeni poleg predsednika g. dr. Roša in podpredsednika g. Terška še gg. M. Knez, Jenko, Dušan Horjak, L. Kvar- tič, Sirk, Josip Drnovšek in Anton Oj- steršek, za namestnika Ivan Vorina in AI. Sajtl, za preglednika računov Med- vešek in AI. Obal. 1 Preložitev ceste v Rimskih toplicah. V soboto 28. t. m. bo na kraju samem razlastitvena razprava. Kakor se čuje, ne bodo lastniki zemljišč delali poseb- nih ovir in se bodo zadovoljili s primer- no odškodnino. Seveda pa bo treba pri oceni upoštevati, da bo cesta presekala najlepše njive, travnike in vrtove. V očigled ogromni koristi, ki jo smemo pričakovati od te preložitve, pa ne bodo žrtve prevelike. 1 Odhod zaslužnega Sokola. Dne 1. t. m. nas je zapustil br. Lojze Brvar, eden naših najmarljivejših in najvztraj- nejših Sokolov. Odšel je v svoj domači kraj, v narodno Zagorje ob Savi na no- vo službeno mesto. Br. Brvar je vsa leta svojega bivanja v Laškem pridno pose- čal telovadnico. Bil je eden najboljših telovadcev. Ravno tako pa smo ga po- znali kot prijetno in šaljivo pojavo na gledališkem odru, kjer menda ni manj- kal pri nobeni predstavi. Naše društvo ga bo težko pogrešalo, pa tudi njegovi številni prijatelji obžalujejo njegov od- hod in se bodo br. Brvarja vedno radi spominjali. Zaradi nepričakovanega od- hoda mu Sokolsko društvo ni moglo pri- rediti odhodnice, zato mu na tem mestu kličemo naš bratski: Zdravo! 1 Občni zbor ljubljanske sekcije Udru- ženja davčnih izvrševalcev je bil v ne- deljo 15. t. m. dopoldne v Laškem. Udel,ežilo se ga je precejšnje število članstva iz raznih krajev banovine. Na občnem zboru je poleg funkcionarjev ljubljanske sekcije poročal tudi namest- nik predsednika Udruženja iz Beogra- da. Z malimi izpremembami je bil izvo- ljen dosedanji odbor s predsednikom g. Stanetom Koširjem iz Ljubljane na Čelu. Udeleženci so si popoldne ogledali razne znamenitosti Laškega in tudi na- prave novozgrajene Gostilničarske pivo- varne. Prav posebno so bili navdušeni tisti, ki doslej še niso imeli priložnosti preživeti en dan v našem lepem mestecu. 1 Cevapčiči in ražniči. Podjetni tu- kajšnji gostilničar g. Gačnik je pred kratkim presenetil goste in domačine z v južnih krajih priljubljenimi in tudi pri nas že znanimi čevapčiči in ražniči ter turško kavo. Najel je nekega stro- kovnjaka z juga. Res originalna zami- sel našega priljubljenega gostilničarja. Tako bodo prišli tudi naši gostje z juga na svoj račun. 1 Sokolsko društvo v Laškem bo pri- redilo v nedeljo 22. t. m. izlet vsega članstva na Lisco. Zbor ob 13. pri koči na Lisci. Vsi člani društva in prijatelji VI dihofe sedaj močneje fudi Voša koža sedaj močneje diha. Sedaj je najbolj dovzet- na, da se pomladi in osveži. Podprile tedaj njeno hormon- sko delovanje s Solea milom in kremo pa boste veseli sve- žosti svojega obraza. WpYffWatMMMKKß^t\ sokolstva so vabljeni, da se tega maj- niškega izleta polnoštevilno udeleže. Odhod iz Laškega poljuben. 1 Naraščajski odsek Sokolskega dru- štva v Laškem bo priredil svoj majniš- ki izlet na praznik 26. t. m. na Kum. Odhod skupen z jutranjim vlakom do Trbovelj. Naraščajniki in naraščajnice", udeležite se tega izleta polnoštevilno! Vabljeno je tudi članstvo in prijatelji sokolstva. ReCiCa P**i Laškem re Za gasilskc zasluge sta bila odliko- vana s srebrnim križcem poveljnik tu- kajšnje gasilske čete g. Alojz Leänik in Franjo Kiemen pred vrsto domačih članov. Odlikovanje jima je izročil žup- ni predsednik g. Guček iz Trbovelj. Po- leg njiju je bil odlikovan s častno di- plomo g. Miha Užmah. re Poroka. V nedeljo 15. t. m. so se poročili g. Jože Terbovc, mizarski po- močnik pri rudniku TPD v Hudi jami, z gdč. Zemetovo iz Smiklavža ter g. Sergan, delavec pri TPD, z gdč. Ulago- vo, hčerko posestnika s Sp. Rečice. Obi- lo sreče! Zidani most z Cemu je fingira! posilstvo? Pri nas se že nekaj dni razpravlja o zagonet- nem zagovoru, ki ga je podal 50-letni M. K. iz Hrastnika varnostnim obla- stem. Med drugim navaja, da se je te dni peljal s 24-letno M. S. 'iz Hrastnika z nočnim osebnim vlakom proti Zagre- bu, kjer ji je hotel preskrbeti službo. Na Zidanem mostu pa ima osebni vlak daljši postanek, zato sta šla sredi noči proti Kurji vasi, kjer je pri neki klo- pici položil na tla svoj suknjič in hotel napraviti dekletu silo. M. S. se ga je ubranila na ta način, da mu je v suk- njo natrosila dinamita in ga zažgala, pri čemer je nastala eksplozija, ki mu je suknjič popolnoma raztrgala. Vrh tega pa je dobil še dva močna udarca po glavi. Ker je bil zagovor silno ne- ver jeten (ženske navadno ne nosijo s seboj dinamita, še manj pa moški sami prijavljajo svoje posilstvo!), so var- nostne oblasti iz Hrastnika privedle K. na Zidani most, kjer je moral fingirati pred njimi, kako je poteklo opisano de- janje. Pri zagovoru se je zapletel v protislovja. Slednjič se je vdal in izpo- vedal, da je napravil lažno prijavo in to zaradi 2.500 din, ki so mu zmanjkali v blagajni. Ker je tudi ta zagovor ne- ver jeten, stoje oblasti pred zagonetko, čemu je K. sploh napravil kako prijavo. O zadevi bomo še poročali. z Vsem ljubiteljem narave v vednost. Od osrednjega odbora Slovenskega pla- ninskega društva in iz posameznih kra- jev prihajajo leto za letom številne pri- tožbe zaradi uničevanja naše planinske flore. Podoba je, da se kljub ponovnim Stran 6. »NOVA D O B A« Stev. 21. prepovedim nekateri zelo malo zmenijo • za zakonska določila. V zakonu so na- štete zaščitene rastline, ki jih trgajo brez pomisleka izletniki, še bolj pa drugi ljudje, ki spravljajo te rastline v denar. Ker obstoji nevarnost, da bodo te redke in lepe rastline polagoma izgi- nile z naših planin, prosimo naše var- nostne oblasti in tudi druge organe za najstrožje mere, da se to pustošenje , naših gora prepreči. z Koča na Lisci je bila preteklo nede- ljo zelo dobro obiskana. Zelo veliko je bilo Zagrebčanov, še več pa Celjanov, domala vsi uradniki in sodniki celjskega okrožnega sodišča, ki so obhajali jubilej svojega uglednega tovariša. Dalje je bilo na Lisci tudi nekaj Radečanov in Laščanov, nekateri še celo z avtomobili. Radeče r Zaradi nakupa suraljivega blaga so varnostne oblasti te dni odpeljale 50- letnega posestnika Starino iz Jelovega za varne zapahe okrožnega sodišča v Novem mestu. Pri Starini so se že ne- kaj časa zbirali temni elementi, ki so se preživljali z nakradenim blagom. Med njimi je bil naši javnosti najbolj znan Ciril Steban, ki ima na vesti krivdo so- udeležbe pri zavratnem umoru finanč- nega preglednika Kovačiča, ki so ga to- lovaji pred leti usmrtili pod Kumom. Ciril Steban ima, kakor čujemo, na vesti sedaj še 13 večjih in manjših vlo- mov in tatvin ter dva roparska napada. Njegovi drzni podvigi segajo celo v Za- greb, kjer so tolovaji prodali nakra- deno blago trgovcu Držiču. Ta je pro- dajal blago po Hrvatskem in Bosni ter je bil te dni tudi aretiran in oddan v preiskovalni zapor. K posestniku Sta- rini pa je zahajal tudi delomrzneš Sa- jovic, ki je v družbi Stebana prinesel za 1600 din nakradenega tobaka iz Za- gorja. Pri Starini so našli samo še za 200 din tobaka, ostalo je izginilo ne- znano kam. Našli so tudi staro kolo brez številke in knjižice, za katerega ni Starina vedel, od kod izvira in kako je prišlo v njegovo posest. Posestnici Klančarjevi iz Leskovca je bilo nedavno ukradenega za okoli 1600 din raznega blaga, ki so ga naši orožniki in orožniki iz Krmelja in Vač našli pri Starini. V krušni peči je imel skrito suknjo, ki je bila že razparana. Očividno jo je hotel prebarvati in jo tako varnejše spraviti v denar. Seveda mu bodo oblasti teme- Ijito prekrižale račune. Zagovarjati se bo moral pred senatom okrožnega so- dišca v Novem mestu. r Tatvina drv. Neki posestnik je pred kratkim posekal v svojem gozdu drevje in sicer tako, da je padlo preko meje na sosedovo hosto. Sosed je smatral, da se mu godi krivica. Sel je in odpeljal drevje na svoj dom, pri tern pa ni po- mislil, da je pravzaprav posegel po tuji lastnini. Zagovarjati se bo moral pri oblasteh. r Gasilska tombola. Prostovoljna ga- silska četa v Radečah bo priredila v nedeljo 12. junija veliko tombolo z zelo bogatimi dobitki. Glavni dobitek je šivalni stroj na električni pogon. Vse priprave za tombolo so v teku. r SK Store:SK Radeče 1:1 (1:0). V nedeljo 15. t. m. je gostovalo kombini- rano moštvo SK Radeč v Storah in odi- gralo prijateljsko nogometno tekmo s tamkajšnjim sportnim klubom. Tekmi je ob krasnem vremenu prisostvovalo precej občinstva, ki pa žal ni prišlo do- cela na svoj račun. Temu pa je bil kriv izredno slab teren in sodnik, ki je pre- cej čudno pojmoval start in foul in je oboje zamenjaval. Ni čudno, da jo šlo to igralcem na živce in tako je sodnik malo' pred koncem izključil po enega igralca obeh klubov. Moštvo SK Radeč je nastopilo v oslabljeni postavi, a je vendar nudilo enakovredno in tu pa tarn celo boljšo igro. Le slab teren, ka- terega so bili domačini kolikor toliko vajeni, je kvaril maloštevilne kombina- cije. Domačine je obvarovala poraza le njihova izredna sreča, kajti nič mani kakor šestkrat so Radecani pogodili stativo, Pa tudi sodnik jim je podaril en gol, ki je padel iz kota, a je njihov vratar potegnil žogo že precej izza go- love črte. SK Store prične z napadi in ogroža vrata SK Radeč. Vendar obram- ba zanesljivo čisti. Končno se znajde desna zveza domačinov sama pred vra- tarjem, ki intervenira vendar uspe de- sni zvezi plasirati žogo v ievi spodnji kot. 1:0 za Store. Kmalu nato polčas. V drugem polčasu Radečani izenačijo po Jazbecu. Igra postaja ostrejša in sodnik ima dosti dela, da pomiri neka- tere igralce. V precej napetem razpo- loženju sodnik končno odžvižga. SK Radeče je ponovno nastopil s številni- mi rezervami. Apeliramo na vodstvo kluba, da se ta način odpravi. Radečane čakajo sedaj težke kvalifikacijske tek- me in skrajni čas je, da se določi stalna postava iz številnih dobrih igralcev. Ze- limo, da se ta zadeva ugodno reši in da prinesete iz Novega mesta prvi dve toč- ki domov. Hrastnik h Anekdota. Bilo je nekega poznega večera, ko je šla skupina moških po ce- sti s postaje proti rudniku. Med potjo so se pogovarjali o letošnjem muha- stem vremenu, gradnji novih hiš, boljši delavski zaposlitvi, dvigu cen itd. Ko so prispeli do Sokolskega doma, ki ga ravno zunaj prenavljajo, tako da bo imel v kratkem času popolnoma novo in okusno lice, je nanesel pogovor tudi na proslavo tridesetletnice društvenega obstoja, ki bo letos na binkoštno nede- ljo. Na nadaljnji poti mimo občinske hiäe se je pa pričel tale pogovor: A: »Slišati je bilo, da se je izvršila nenadna zamena nočnega čuvaja«. B: »Kako to? Saj je imela oseba, ki je dosedaj oprav- ljala to službo, vse zaupanje pri možeh, ki odločajo o usodi občine«. C: »Cujte, dragi prijatelji! Oseba, ki opravlja služ- bo nočnega čuvaja, mora budno stati na straži v določenem času. O osebi, ki je tako nenadno odstavljena, se pa že javno govori, da jo je občinski po- slovodja našel v stanju, v katerem spa- da v posteljo, ne pa v službo«. h Gasilska četa v Hrastniku je imela preteklo nedeljo svojo florijansko za- bavo na hribu Visokem nad Prapret- nem. Lepo pomladansko popoldne je privabilo na stotine ljudi na prireditev. Cestitamo vodstvu čete k odličnemu uspehuin mu želimo še mnogo sličnih! h Težka nesreča v Prapretnem. Ko je v ponedeljek zjutraj snažil posestnik Ciril Rotar svoje konje, je eden izmed konj odskočil in udaril Rotarja s ko- pitom po glavi. Prebil mu je lobanjo in poškodoval eno oko. Rotarja so pre- peljali z avtomobilom v celjsko bolnico. Št. Peter v S. d. št »V kraljestvu palčkov«, Ribičičevo pravljično igro v 3 dejanjih, bo vpri- zorila sokolska deca na praznik Vnebo- hoda v četrtek 26. t. m. ob 16. v So- kolskem domu. Ta odlična mladinska igra s petjem žanje povsod, kjerkoli jo vprizorijo, največje uspehe. Nedvomno bo tudi šentpetrska javnost v polni me- ri podprla stremljenje naših malčkov in jim s svojim posetom vlila novega po- guma za njihovo nadaljnje delo. Najvecji sovražnik Grčije Kljub vsem stoletnim izkušnjam, kljub vsem ukrepom, ki so bili storjeni za njeno pobijanje, in kljub vsem stroš- I kom v ta namen je malarija še vedno eden največjih, če ne največji neprija- telj človeštva. V starem veku, ko še niso poznali kinina in ko so smatrali vse bolezni za znak božjega gneva, je bila malarija brez dvoma največje zlo in je najbrž terjala več žrtev v obliki človeš- kih življenj in zdravja, kakor jih je kdajkoli zahtevala kakšna druga bole- ! zen in celo kuga. Malarija je težko prizadela stari Egipt in Palestino, toda v primeri 3 staro Grčijo je bila ta škoda neznatna. Iz zgodovinskih del je razvidno, da je v 5. stoletju pred Kristusom izbruh- nila v Atiku in drugih plodnih prede- lih Grčije težka epidemija malarije, ki je zlasti močno besnela v Atenah — mesto je ležalo takrat sredi močvirja — in decimirala njihovo prebivalstvo. i To je bil začetek konca, Veliki Hipokrat, oČe medicine, je1 očividno zelo dobro poznal malarijo, ker v svojih delih podrobno opisuje simpto- me kronične malarije in pravi, da so ljudje, ki živijo v nizkih, vlažnih in ' toplih predelih, nezdravi, neodporni in brez energije ter bojazljivci, da ne do- žive starosti in da samo malo število njihovih otrok doseže zrelo življenjsko dobo. On je mnenja, da povzroča nji- hovo bolezen okolnost, da pijejo vodo iz močvirij. Cela vrsta znanih zgodovinarjev in zdravnikov je prepričana, da je bila ma- larija vsled svojega slabega vpliva na značaj naroda neposredni vzrok propa- sti in razpada stare grške vladavine in visoke helenske kulture. Sedaj, dva tisoč let pozneje, je Grči- ja še vedno izpostavljena udarcem iste- ga biča malarije. Toda danes ni več napram njej brez moči, ker razpolaga s preizkušenim orožjem, kininom. S po- močjo tega močnega zdravila ji bo uspe- lo premagati malarijo in morda bo po- tem stara Helada zopet vstala iz svojega pepela kakor ptica feniks, lepša kakor kdajkoli. Odbor društva narodov za pobijanje malarije priporoča kot profilakso dnev- no dozo 0.4 grama v vsej sezoni malari- je in za zdravljenje dozo 1-1.2 grama v roku 5 do 7 dni. Naknadnega zdravlje- nja ni, ponovno obolenje se zdravi na isti način. Gospodarstvo = Izredno dobra vinska letina se obe- ta v Dalmaciji. Vinogradi obsegajo okrog 50.000 hektarov površine in dajo v najboljših letinah nad 1 milijon hek- tolitrov vina. Dalmatinski kmet živi v glavnem od izkupička za vino. Naši vi- nogradniki nimajo letos tako rožnatih izgledov, saj je pomladanska slana povzročila v nekaterih legah tudi po vi- nogradih občutno škodo. = Opozorilo vinogradnikom. Bano- vinski vinarski in sadjarski zavod v Ma- riboru opozarja vinogradnike, da v •obrambi proti peronospori poškropijo vinograde v teku prihodnjih desetih dni, Skropljenje naj izvršijo temeljito s j pravilno pripravljeno bakreno-apneno brozgo po že objavljenih navodilih v strokovnem časopisju. Franjo Dolžan - Celje Za kresijo 4 Telefon 245 klepantvo, vodovodne instalacije strelovodne naprave Prevzema via v zgoraj navedene stroke spadajofo dela in popravfla — Cene zmerne — Postrežba toftia In jolldn» UČENKA za Siviljo se sprejme takoj. Naslov v upravi lista. Lep pes volčjak dober čuvaj, 3 leta star, se proda. Vpraäati v trgovini Kraupner, Celje, Glavni trg. Služkinjo zdravo, pošteno, Čedno, s znanjem kuhanja, vseh hišnih del in šivanja (po možnosti na stroj), sprejme tričlanska družina v Celju. Naslov v upravi lista. Opremljeno sobo lepo, solnčno v sredmi mesta oddam s 1. junijem. Naslov v upravi »Nove Dobe«. Učenec s primerno Solsko izobrazbo se sprejme v manufakturni in modni trgovini M. Pšeničnik. Celje Kupim hranilne knjižice KMETSKE POSOJILN1CE V CEL)U in pla- čam takoj v gotovini. Ponudbe na upravo »Nove Dobe« pod „Stev. 50." Sem en a vdna in poljska, sveža, kaljiva, dobite prl.tvrdki Karl Loibner Teicfon 120 Kralfa Petra c. 17 - pri .Zvoncn* «T* Oglasujtei -qp| Zelo izdatni in trpežni so traki za pisalni stroj znamke „Pelikan" Vedno sveža zaloga v knjlgarnl in trgovini s paplrjem «Franc Lcskovšek Celje, Olavnl trg 16 RAZGLAS Na prostovoljni javni dražbi se bo prodalo dne 24. maja 1938 ob 8. uri v Ga- berju, Kovinarska ulica St. 8, po umrli Kotin Hni pohištvo, ohleka, perilo in dru- ge premičnine. V Celju, dne 9. V. 1938. Dr. Ivan Stojan, jav. notar v Celju, kot sod. komisar. VULKANIZIRAJTE SAMI avtogume itd. brez aparata s sredstvom »G0MÄNIN«. Poskusna garnitura (za neko- liko popravil) po povzetju din 37--. Glavno zastopstvo: Tehnična poslovalnica Ing. Ivan Schneider, Zagreb, Masarykova 16. Novo stanovanje soba, kuhinja, kabinet, se takoj odda. Ml- zarstvo Stuklek, Celje - Cret. Gostilna splavarjev prej Sket (blizu postaje) v Laškem toči razna sortirana vina, pivo v sodčkih, ima vedno topla in mrzla jedila. — Cene zmerne, postrežba solidna. — Priporočata se Slavko in Marija Gačnik. Lepe siavbne parceCe v bližini Celja se prodajo. Vprašati pri ge« Faninger, Celje, Glavni trg 8. Oglejte si brezobvezno veliko zalogo najnovejših radio aparatov, šivalnih stroiev in biciklov A. BREMEG-CELJE Mlklo&I6eva ulica 2 Telefon 202 Popravila se vršijo strokovno! Nizke cen Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo pretužno I vest, da nas je 19. maja v 69. letu starosti za vedno zapustila naša ljubljena soproga, sestra in teta, gospa I Marija Brenkovič gostilničarka in hišna posestnica na Sp. Hudinji St. 1 Pogreb drage pokojnice bo v soboto 21. maja ob 17.30 iz hiše žalosti na okoliško pokopališče. Maša zadušnica se bo brala v nedcljo 22. t. m. ob 7. zj. I v župni cerkvi sv. Danijela. I Ccl je, 20. maja 1938. Žalujoči soprog in sestre Brenkovič, Miklavčič, Krulcc in Krajnc j Urejuje in za konzorcij »Nove Dob«« odgovarja Bado Pečnik — Za Zvezno tiskarno v Celju Milan četina — Oba v Celju