Stav. 73. ¥ Trstu. « 14« novembra 1914« Letnik I. Izhaja vsak dan, Izvzemi! nedelje la ponedeljki ob 5 popoldne. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiflu Asiikcga it 20, L nadstr. — Vs dopisi na) se poSJIjajo uredntftvi lista. Nefranldrana ptena se m sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. konsord| lista .Edinosti-. — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadrpfe s omejenim poroStvom v Trstu, ulica Sv. FranCUka Aatfkega £ H. Telefon uredništva in uprave itev. 11-57. Naročnina znaia: Za celo leto.......K 24*— za pot leta.................12*— mm W mesece................. Za nedeljsko izdajo m ote leto........ Ml sa pol leta .........................« VEČERNA Posamezne Številke se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Mrokosti ene kotaM Cene: Oglasi trgovcev fn obrtnikov.....mm po 10vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za. _ vodov................. po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........R 5'— vsaka nadaljna vrsta.............2"— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnina ta reklamacije se poSiljajo upravi Usta. Plačuje se Izključno io upravi .Edinosti«. — Plača ln tofl se v Trsta Uprava In inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. PranČUka Asttkega IL 20. — PoStnohranllničnl račun St 841.652. Pred novimi velIKIml boji v GnUdJl hi na Poljskem Položni na reškem li srbskem bom DUNAJ. 13. (Cenz.) V vzhodni Prask je prHlo v ozemlju Eydtkuhacfl — Lyck do večjega boja. Tamkajšnja hitra živa naj bi pač jamčila za varnost v zvez ruske armade, ki vodilo preko Bie-lostoka in Grodnesn. Odločilnega vpliva na potek velikih dogodkov, katerih torišče le slej ko prei Poljska in Galicija, po ne bo imela. Na Poljskem najbrž prične kmalu nasprotna ofenziva nemške armade. Rusi so prekoračili Wnrtho z močnimi silami. V Galiciji prodiralo ruske armade dalje Včeraj so dosegle v splošnem črto Tnr-now — Jaslo — Krosno — Liftko. Njihova prodiralna fronta kaže proti jugozapadu. Tudi tu se zdi. da čas novih velikih bojev ni daleč. Splošni položaj upravičnje najboljše nade. Več se tudi danes ne sme rečL Hitro in smotreno napreduje naša ofenziva v Srbiji. Srbska armada je dozdevno opustila poizkus, da bi se z močnimi silami ustavljala pri Valjevem In Koceljevi. Vojnozgodovinsko dejstvo je. da poražene čete pri dolgo trajajočem zasledovanju polagoma močno izgubljajo notranjo vrednost in da umikanje zavzema vedno nevarnejšo obliko razpršitve. Deli srbske armade se nahajajo za sedaj v težavnem položaju. Kar delajo naše čete, spominja velike zasledovalne akcije, ki jo je izvedel Napoleon po bitki pri Jeni in Auerstadtu do zadnjega diba moštva in konj in s sijajnim u-fpefaoin. Foraženi sovražnik namreč, kakor kaže izkušnja, razvija strahovito hitrost v umikanju. Tem več se mora torej ceniti hitro zasledovanje po naših četah, katerih posamezne kolone morajo pri tem premagovati težavno ozemlje. Vkljub vsemu temu pa so naše krilne kolone dospele na severu do Tamnave, pritoka reke Kolubare. na jugu pa blizu do Valjevega. Sreda je še nekoliko zaostala, sovražno središče torej že okriljeno, glavna etapna črta srbske armade, železnica iz Moravske doline proti Vaijevemu ogrožena. Polet in zaupanje v zmago naših vrlih balkanskih čet jamčita za nadaljne velike uspehe. — (»Tagespostc). Z beisuskesa toJBfa. Boji v megli. KIDANJ 13. (Cenz.) .National Tidende* poroča iz Pariza: Dasiravno leži gosta megla na \xi išču, se vendar N mci obsežno pripravljajo za novo, m gočno prodiranje proti Ca a«su. To prodiranje se izvede, pa naj stane, kar hoče. Boji se vrše v megli in presenečenja bi bila mogoča, ko bi si zavezniki ne prizadevali na najskrajnejši način, da ostanejo poučeni o * ozietji Nemcev. Tckum srede je bila cela vrsta napadov jako znatnih sovražnih moči južno od Yperna. Boji pri liuraiiML BEROLIN 13. (Cenz.) Iz današnjega poroči a g neralnega štaba glej današnjo jutranjo .Edinost") so ja-no razvidne po-slrdice osioiitve Dixmuidna: iz por<»č la izhaja nevzd žno napredovan,e na vse j fronti. Da^iravn • leži gosta megla na bojišču, Nemci prodirajo dalje. Kakor poroča „Ber-i liner Lofcalanzeiger4*, so se Angleži včeraj bili slabo, dičim pri Nemcih vlada veliko navdušenje. CARIGRAD 13. (Kor.) Agrace Ottomane | bukareške pogodbe in**! mora prizadevati, objavlja nastopni komunike glavnega stana:I da si zopet pridobi zapadne mejne črte. Uvedene preiskave so ugotovile, da sol O teh izjavah se žrvo razpravlja v v*eh bile turške transportne ladje „Bezmialcu" I krogih, kjer so izzvale vihar ogorčenja. Vi Bachr", .Achmer* in . Mtdhat-paša", — Idijo v njih nov nepričakovan dokaz srbske M so bile odposlane iz Zunguldaka pred | arogance to neodjentfrosti. obstreljevanjem tega kraja, da prevedejo čete v pobltžje označene kraje — po ru-j skem brodovju, Id je obstreljevalo Zttngul-dak, zadete in potopljene. ^^ „ ^I^Im ^..Tt, NižjJavsSr ek^ni" družbi potnikov so Rusi tfaaoni nekega ru-kega | ^^ §drj milj]one krQfL Pri kredit nem zavodu so podpisali nadalje tehnični zavod v Trstu dva milijona, Rothova del niška družba dva milijona in Sladkorna DUNAJ. 13. (K.) Delniška družba tovarne Skoda v Plznju je pri kreditnem za poročila ujeli. izgube teh ladl je obžalovati, aH meste se po treh boljih ladjah iz zaplenjenih ruskih ladij, ki dobe topljenih ladij. _ d slej P0! rafinerija v Nestomicu 500.000 kron. O Hugo Oerngross kot predsednik Gerngros sove delniške družbe ie podpisal pri kre LONDON, 13. (K.) »Morningpost« po-|ditneni zavodu in pri dunajskem bančnem roča iz Sidneya dne 11. t m.: Kakor se je društvu en milijon in sicer po 500.000 na izvedelo, je navzočnost križarke »Emden« račun družbe in istotoliko privatno, naznanil po depeši z iskrami neki urad- BUDIMPEŠTA, 13. ik.) Na ogrsko voj nik družbe Eastern Cable Company na no posojilo so podpisa^ med drugimi: O otoku Kokos. Easter Cabel Company je grška splošna kreditni banka, peštanska bila prva obveščena« ko so »Emden« opa- j ogrska komercijalna Ivanka, peštanska pr žili |va domovinska hranonična družba in o- CARIORAD, 13. (K.) Turški listi pro- Urska eskomptna in menjalna banka, vsa slavljajo junaštvo častnikov in moštva kri- ka P° 10 milijonov, j Dalje tvrdke Ignac žarke »Emden«. iDeutsch & sin v svojim in v imenu druž I be pripadajočih jima tovaren en milijon Križarkl -Good Hope-^in „Monmonth" budimpeštanska delavska zavarovalna bla _ zguoijen. gajna 750.000 kron. opatija v Zerczu po LONDON 13. (Kor.) AdmmU.teta naznanjaj milijona, splošna ogrska premogovniška da se mora smatrati, dasi m nobenih na- delniška družba en milijon, tvrdka Man-tančnejših poročil, da sta križarU .Oood fred Weiss tri milijone kron. Hope« in Monmouth* zgubljeni. | DEBREČIN, 13. (K.1 Mestna uprava in Ž IL iiimiiaiiiMs fcnuffj, i sirotišnica sta sklenili podpisati več mi-nemSRD-JOPOnSKeSO DOjISCII. lijonov vojnega posojal. Tudi med prebi TOKIO, 13. (Uradno). 11. t. m. je eks- valstvom se pojavlja živahna udeležba. V plodirala podzemska mina, ko sojo odstra-M>ebrečinu *>o podpisanih kakih 10 milijo-njevali, pri čemer sta bila ubita dva čast- nov. nika in S vojakov, ranjenih pa je bilo 56 DUNAJ 14. (Kor.) Kakor poročajo listi je mož in en častnik. V čingtavski bolnici leži I veliki industrijalec Mihael B^nies podpisal 436 ranjenih Nemcev. I en milijon, baron Friderik Ha m rle en mi- PEKING, 13. (Kor.) »Echange Telegraph p0"* petrolejska delniška družba Schodnitza Company« javlja: Japonci so zajeli dve ol n^ij"««, Josip JVUnner in tir. pol mili topovki, enega rušilca in pet transportnih "iona* c- kr. družba idravnikov na Dunaju ladij. Misli se, da se bo dala potpoljena av- 0.000 K. strijska križarka lahko dvigniti s plavajoči- v vojnih poitnlh zabojih naj se ne po-mi doki- I šllja jestvin vojakom. Angleške gespe n prostost nemikili I ^ l3- j** »Korresponde« lil Hlriithlh llPtalfcM I w,",e,m poroča: Kerfje v izobilju preskrb- . " Ijeno » preskrbo vojakov, se ponovno opo- AACHEN 13. (Kor) Tukaj^e angleške M ^ ^ ^^^Z+Tp gospe so poslale v London neko vlogo v bojih ^ ^^ jestvi]|f ker bi ^ v takem kateri je rečeno: V Aachenu živeče An- danem sluč- ju sicer moralo računati z vojnim gležinje nujno piosijo angleško vlado, da seprometom. nemški in avstrijski civHni ujetnici, v kolikoi . . .... . ' : . I Poštnim uradom je naročeno, da se več niso sumljivi, spuste na prosto in da se z ,_. . ^1 ^ , , ' ' r r 'krat prepričajo o tem, da poštni zaboji ne dostaje briiiškemu narodu. - Razvea tega I in,d* M "obene '. . . .. , . ®. jestvm ne sprejemajo, vprašajo, kaj na) se zgodi s ženami in otroci ' 1 sedaj na Nrmškem zaprtih Angležev in si- Cc m kedaj se lahko odpošiljajo takozvan cer v očigled dejstvu, da se jih je oropalo suhe Ks^ne, morda one za božične pra/-njih prež i vitel je v in da so isti izročeni na nke' ° teiB 8e pristojne oblasti obveste milost in nemilost nemškemu prebivalstvu | P^vočasno. in privatnim osebam. — Angleške ženske v Aachenu naznanjajo britiški vladi, da se je do stdaj postopalo ž njimi od strani I DUNAJ, 13. (Kor.) Nadvojvoda Franc ar.gieških oblastev z največjo obzirno- Salvator je podelil bronasto častno sveti-stjo, kakor je to sploh v navadi pri tem njo Rdečega križa mornarju Hansu Hack-velikem narodu. Kako pa bode nemška hoferju na »Belloni« v Puli in nadporočniku v ada sedal spoznavala za pravo, kako je Evgenu Steklu pri poveljništvu domo-namreč treba postopati z nami, ootem branskega dopolnitvenega okraja na Op-namreč, ko so nam dospele na ušesa naj-1 činah. Mlkmnje. ŽalostnejŠe pripovedi od strani civilnih angleških ujetnikov, no, o tem se je t>eba šele prepričati. Rusko-tnrtkii vojno. CARIGRAD 13. (Kor.) Glavni stan javlja: V bojih pri Kftprikdju, ki so se vršđi 1'. in 1so bili Rusi premagani imeli so Rusi 4000 mrtvih in isrot liko ranjenih. Naše čete so vjele MKO Rusov in si osv< jile IOjOO»» pušk in množino municije. Rusi s » se v slabem stanju umaknili proti Kubeku. Ker pa so tla strmoviiega značaja in sta tudi megla in sneg ovirala - gibanje na^ih razvojnih kolon, niso mogle naše čete popolnoma odrez ti sovražniku črto umikanja. Vendar so nadaljevale njega zasledovanje. Vitiji srftsUk Mfiifiitirtff v SOFIJA 13. „Agence Tel Bulgaire javlja Vt^dia srbskih naojonalistov Marinkovič, k se že nekaj dni mudi v Sofiji, objavlja v listu „Mir- izjave, Id smatrajo vse javno mnenje Bolgarske za nesramno in v katerih vidi vsakdo provokacijo, naperjeno proti Bolgarski. iDftetti tati ki zohtevola kredit 206 Bnoim tterflaiiv. LONDON, 13. (K.) »Morningpost« javlja: Pričakuje se, da bo vlada zahtevala kredit 200 milijonov funtov steriingov. Na-meruje se znaten del lega kredita pokriti z davki, ki prinesejo 30 do 50 milijonov. Ministrski predsednik Asquith je sprejel v principu nasvet, da bi mala komisija, v kateri naj bi bile zastopane vse stranke, u- ...... , J „ . . .redila oskrbo svojcev vojakov. Vsled te- Mannkovič pravi med drugim, da je za- La je dc|aVska stranka odnehala od name- hteva po manifestacijah od strani Bolgarske re, vložiti dodaten predlog k adresi na nemoralična, da nm.ajo Bolgari ni6sar za- prestolni govor. htevati od Srbov; da pa u^j bi, če Že mislijo, da smejo kaj zahtevati, počakali vsaj BCjl Rl lKrQL konca vojne z Avstrijo, da bodo potem me- LONDON, 13. (Cenz.) Poročevalec li-rili svoje moči s Srbijo. Končno pravi, naj sta »Times« na severnem Francoskem o-se Bolgarska drži drugih signatarmh vlasti | pisuje bitko v okolici Yperna ter pravi: »Bitka okoli Yperna je postala sedaj artiljerijski dvoboj. Pehota je za sedaj vsaj dovršila svoje delo. Britanska pehota je dobro izvršila svojo nalogo: vrgla je nazaj sovražnika vkljub njegovi ogromni številni premoči. Nemška armada je bila pognana proti vzhodu, nazaj v svoje strelske jarke (?). Tu so sedaj začasno varni pod okriljem svojih velikih topov. Neglede na število nas nemška pehota nad-kriljuje v dveh stvareh: prvič pripravljajo njihove zadnje čete, če napredujejo, dobro napravljene strelske jarke, tako, da imajo vedno ravno umično črto za seboj, oni namreč, ki se jim jo posreči doseči. Naši ljudje pa si morajo, ko prodirajo, svoje lastne strelske jarke često izkopati v vsej hitrici in okopi večkrat ne zadostujejo. Nadalje je sovražnik v premoči s svojimi topovi. Njegova poljska artiljerija ni boljša od naše, toda štirikrat številnejša in poleg tega imajo svoje težke topove, svoje »premogovne zaboje«, ki nosijo dalje nego vse. kar moremo mi doslej postaviti na bojišče. V bitki na odprtem bojišču ti topovi sicer ne ugonabljajo vedno trupla in življenja, vendar pa je treba upoštevati njihov mo-ralični učinek. Marsikdaj, kedar imajo top-ničarji srečo, je učinek strahovit. Cul sem o celi vrsti slučajev, v katerih so te velike kroglje udarile v strelske jarke, razkopale zemljo in moštvo pokopale pod njo Pred kratkim je taka kroglja zadela v Y-pernu eno naših baterij. Kolikor mu je bilo mogoče, je moštvo pobegnilo. Ko se jc vrnilo s konji, da prepelje baterijo v drup položaj, sta bila dva topa razbita na kose. Ravno ta nadkriljujoča artiljerijska moč omogoča sovražniku, da se nam ustavlja brez nje bi ne imel nikakega upanja. O kakem zbadanju z bajonetom nisem čul ničesar, kvečjemu v slučaju ranjencev, ki jih je sovražnik prebadal z bajoneti, (ob rekovanje!), ko je naskočil naše strelske jarke. Skoraj vsi so ranjeni po granatni! drobcih ali šrapnelskih krogijah. Sovražniki nas zadržujejo s svojim artiljerijskim ognjem. Odbili smo njihove napade na Y-pernu, toda njihova artiljerija je zopet začela delovati in to zakasnjuje naše nadaljne prodiranje. _ Angleži, Francozi In Rnsl proti Tnrfin v leto 1827. Dasi dosedaj še ni bilo prave vojne, v kateri bi se bile te tri velevlasti današnje ga trosporazuma borile skupno proti Turčiji, vendar so imela združena brodovja prvoimenovanih treh držav enkrat priliče, da so skupno nastopile proti turškemu brodovju. Karakteristično pri tem je, da ni bila podana nikaka vojna napoved. Med grško vstajo so se razmere med Turčijo na eni in Anglijo in Francijo — kateri dve državi sta protežirali vstaŠe — na drugi strani, poslabšale. Z Rusijo pa jje bilo razmerje že zopet napeto. Flote Rusije, Francije in Anglije so ležale v oktobru 1827., ob vhodu v zaliv Navarino danes oficijelno Pylos), na južno zapadnem obrežju Merea, da so v zalivu zasidranemu turškemu brodovju pod kapitanom Beyem zabranjevale izhod. Brodov-je zaveznikov je štelo 26, turško pa 82 ladij. Turško brodovje je obstojalo po največjem delu iz malih, starih lesenih ladij. Me da bi bili Turki vprizorili kak sovražen čin, so začeli zavezniki dne 20. oktobra obstreljevati turško brodovje. Ob manji vrednosti turškega ladijskega materijala se pravzaprav niti he more govoriti o pomorski bitki. Turško brodovje je bilo u-ničeno: 55 ladij je bilo deloma razpršenih v zrak, deloma sestreljenih in 5000 Turkov je prišlo ob življenje. Čudno pa je, da vzlic temu »intermezzu« tudi pozneje ni prišlo do nikake vojne napovedi, ravno tako, kakor da je bilo uničenje flote le nekak di-plomatičen korak. Z Anglijo in Francijo sploh ni prišlo do vojne, dočim ruska vojna napoved, podana dne 28. aprila 1828, ni bila v neposredni zvezi z dogodki pri Navarino, ampak je bila le posledica že dlje časa napetega razmerja med Rusijo in Osmansko državo. Učinkovanje vojne na flnandjelne In gospodarske razmere. Vsled povabila gremija dunajskega tr-govstva je razpravljal dne 12. t. m. ravnatelj prometne banke Filip Broch o volni in njenem učinkovanju na financijelne in gospodarske razmere v monarhiji. Med drugim je izvajal: Ob začetku vojne je bil naš ftnancijel-jelni položaj ugoden. Sedaj pa se kaže pravilnost politike avstrijskih bank, ki gre za tem, da goji najtesnejo zvezo z domačimi industrijami. Industrijalizacija bančnega delovanja v največjo korist za vse naše gospodarsko življenje. Dunajske banke same razpolagajo s premoženjem 13 milijard in predstavljajo s svojimi napravami kapitalno moč skoro šestih milijard. K temu kapitalu se morejo prišteti milijarde tistih kapitalov, ki so jih nabrali zavodi avstrijskih provincijalnih glavnih mest in Ogrske, če hočemo prav ceniti kapitalno silo bank. Vsa ta sila stoji izključno v službi tuzemske produkcije. Pesimizem v presojanju naše denarne vrednosti Je povsem neopravičen. Note avstro-ogrske banke so polne vrednosti in so — ne glede na metaJično pokritje — bogato zagotovljene po terjatvah prvega reda. Kar se tiče metaličnega pokritja, priča primer z bankami drugih držav njega popolno enakovrednost. Naš uvoz 3.4 milijard se skrči veliko bolj, nego naš vseskupni izvoz 2.7 milijard. Kajti mi izvažamo blago, ki bi se ga naši odjemalci mogli težko odreči in naša glavna sosednja tržišča nam vzlic vojni ne ostanejo zaprta. Naš eksport v Francijo in Rusijo, in — ako ne u-poštevamo sladkorja — tudi na Angleško, ni niti od daleč za polovico tolik, kakor izvoz v Italijo in bistveno manji, nego oni v Švico, Romunsko ali Turčijo. Klic »Gospodarski bojkot« naj nas torej ne piaši. Pri našem izvozu 2.7 milijarde prihajajo v poštev surovi produkti za 1.5 milijarde, ki jih svetovni trg potrebuje in ki jih tudi danes ne more pogrešati. Balkan, izvzemši Srbijo, kakor tudi Turčija z vsemi njenimi ozemlji ostaneta naša odjemalca in stopimo žnjima v še bolji kontakt nego doslej. Vojna pa ni samo razdevalka, ampak je tudi naročevalka in kot taka oplođuje gospodarsko življenje. Predavatelj je navel potem številne industrije, obrti in rokodelstva, ki vsled potreb armade profitirajo od vojne. Tako prihaja, da je največi del domače industrije in obrti stopil v perijodo koristonosnega delovanja ter je mogel tudi v tem času zagotoviti delavcem obilne prilike za zaslužek. Poljedelstvo je doseglo na letošnji žetvi pridelek 5.184 proti 3.906 milijona v prejšnjem letu. Tudi za gozdarstvo je prišel povišek na lesu. Naše gospodarsko življenje kaže torej /zlic vojni čvrst razvoj. — Ko bo vojna >rečno končana, bomo stali pred novo e-poho. Stroške vojne zmore monarhija z lahkoto. Državni dohodki monarhije dajajo sedaj letnih pet milijard. Ko nam bo neprestana skrb, ki nas je težila pred vojno in ki je s svojimi pogostimi krizami nalagala našemu gospodarskemu življenju tolike žrtve, odvzeta, ojačimo zopet, in 5 ostotni povišek tega dohodka, to je, 5 kron na glavo, ajajo pokritje potrebščine na obrestih blizu 5 milijard, številka, s katero nam pač ni treba računati. V trenotku se nahaja monarhija v stanju preobilice kapitala, ker je investicijsko delovanje zaustavljeno in ker vsled oddajanja nakupičenih zalog prihajajo denarna sredstva na razpoUigo. Z novim vojnim posojilom se nudi temu razpoložljivemu denarju jako ugodna prilika za uporabo, pri čemer sodeluje korist z željo, da služimo interesu domovine, da nje financijel-tio in politično zmožnost manifestiramo glasno in vidno pred vsem svetom. Ko srečno končamo to vojno, ne prisi-imo sveta k drugačnemu ocenjevanju naše politične in militarične moči, ampak si tem tudi notranja; soliditeta in soliditeta našega gospodarskega življenja in našega državnega kredita, priborita primerno mesto. Predavanje je bilo sprejeto z veliko pohvalo. Spominjajte nič vojaško imponirajočega, temveč j« na-pravljao le vtis vdora barbarjev. Ob 9 zvečer sta piispela dva generala in več častni-ov, ki so šli v mestno hišo, kjer jih je pričakova župan dr. Weisselber^er in duhovščina. Eden je bil kozaški general Ariutioov, d ugi pa general Pavlov, po elj-nik peh tnega polka Aleksander L Gtn.ral Ariutinov, majhen, čokat mož, z divjimi potezami v obra/u, je s hreščečim, daleč se razKgajočim glasom nagovoril prebivalstvo: V svojem nagovoru je dejal: „Z božjo pomočjo priklopljam Bukovino ruski državi. Kot vidno znamenje tega zgo-dovinsktga črna dam razviti našo polkovno zastavo in po ivkjam župa a, da takoj da razviti našo državno zastavo. Raski vojaki ne bodo plenili in ne bodo izvrševali nika-I. ih nasilnosti. Toda sledil bom zg edu Av-striicev in zahteval isto, kar je zahteval general Bachu.ann, ko je pris el v Kamenec P« d Iski Nalagam mestu k ntribucijo 600.(>00 rub jev, ki se mora v gotovini ali pa v zlatu in stebru plakati jutri do 5 zjutraj. Ako bi se ne /godil to, nap rim topove proti mestu in je razrušim-. Gov r se j končal s .hura", nakar je raig ala kozaška godba rusko himno. Govor je izzval v nas zelo bridek občutek. Lasje so vstajali pokoncu ljudem in < bha-jala nas je kurja polt. Videti m slišati je bilo mnogo ljudi, ki so glasno začeli ječati. — Po tem sporočilu je general z mestnimi predstavitelj in duhuvščmo odšel v mestno hiš . Šlo je predvsem za to, da se zniža kontTibucija, ker so imoviti meščanje zapuši li m st<» in so ostali v mestu le ubožarjšt sloji, ki n»so mogli spraviti skupaj tako visoke svote General je rohnel m izpočetka ni hotel nič slišati o tem. Udaril je s pestjo po mizi in zakiLal: .Avstrijci so storili isto. V Kamencu Po-dohkem ie morala moja hči izročiti svoj li*p, da je rešila mesto". Sele silnemu prigovarjanju sivolasega nad šk< fa in nad vse taktnemu posredovanju župan vemu se je posrečilo pregovoriti generala. Privolil je, da se kontribucija zniža od a00 0i>0 rabljev na 300.000 kron. Se isti večer se je začel zbirati denar. Župan je izdal * klic na pebivalstvo, kater* je pozval, naj reši mesto v tem težkem trenutku in naj prispeva h kontribuciji. 3 septembra je bilo prebivalstvo pod vtiskom preteče nevarnost*. Bili so ginljivi prizori, ki so se dogajali. Najubožnejši ljudje so nosili svoj imetck v mestno hišo. Srebrnino, denar m kar so imeti dragotin, vse so dali. Videti je bilo ženske, ki so nosile srebrno jedilno orožje, uhane, poročne prstane v mestno h'šo, ubožni pravoverni Židi so žrtvovali ?v- je *obo»ne svečnike. Ni ga bilo človeka v mestu ki ne bil prispeval po svojih močeh. Seveda pa ne bi bile zadostovale te žrtve, da bi se bila spravila skupaj zahtevana svota, ko bi ne bili oni m ilošt-vilni bogatini, ki so ostali v mestu, Žrtvovali svojih zakladov. Nadškof Je dal arebiniae v vrednosti 50.000 K. Ko je min lo dopoldne ki kontribudja še vedno ni bila zbrana, se je sklenflo, a privođenjem sodne oblasti odpreti tarskc trgovine in vzeti b njih zneske. Ob 5 popoldne je b la svota zbrana. General je prijel in izjavil, da ne vzame kon-tribudje. Hotel da je černo vitkemu prebivalstvu le dati okusiti one občutke, ki jih je občutita prebivalstvo v Kamenca Podol-skem. Sličice iz volne. V ordonlčni službi. Nemški listi priob-čujejo sledeče pismo z bojišča: Udeležil sem se vojne kot raznašalec povelj ali bojn ordoraoc. Bilo je 29. septembra ob 8 zvečer. Prišel sem pravkar s strelišča moje baterije, kamor sem ponesel sadnje polkovno povelje, nazaj k oddelnemu povelji ništvu po U'jva povelja. Danes je zopet moralo biti nek^j posebnega. Častniki so prihajali in odhajali ter prinašali sporočil* za sporočili. Ob polidesetih so me zopet poklicali : Ordonanc, v sobo ? Knjižico in svnčnik pa piši! Sovražnik je namerava1 izvršiti ponoči napad. Ob poliena.stih so bila po vel a spisana in potem pa ha d, koliko* mogoče hitro, k baterijam. Pripravil sem si pištolo, edino orožie topničarja, potem pa mimo dveh pruskih havbičnih ba-terii, ki ste poŠ ljali tupatam po kako „ lahko noč" na on » stran, potem mimo pruskih lovcev, preko neke jase k bateriji. Pri lovcih se je z čela težavna pot. Imeli so te žavno stališče. Kedar je človek prišel k njim, vedno so jim žvižgale kroglje okrog ušes. Na jasi m bilo žive duše, a vzlic temu so jo obsipali Francozi s silnim šrap-nelskim ognjem. Hitel sem nato še mimo na-ih zakritih proč do topov v strelnem položaju in od tam k stotniku, ki je bil daleč spredaj na svojem opazovališču. Prečita! je povelje, si zabeležil razne stvari in pot m Se je začel divji ples. Jaz sem se vrnil Ha! Kako je dežcv lo krogeljf V tu-lenju šrapnelov m pokanju granat se žviž g nje pehotnih krogelj ni niti čulo. Kril sem se, kakor sem se vedel in znal te. hitel nazaj k oddelkovemu štabu, kamor sem tudi srečno dospel. Tamkaj me mso potrebovali več, zato sem šel počivat za neki škedenj Nažgal sem si cigareto in premišljal strahote, ki sem jih preživel. Začel sem misliti na dom. Tedaj je naenkrat nekaj prižvižgalo, počilo granata je udarila skozi strt ho in steno, za katero sem ležal, ter se je razletela morda dva metra od mene. Vročina in smodnikov dim sta mi udarila v obraz in mi skoraj vzela sapo. Istočasno pa me je začelo nekaj šegetati in bosti po nogah, in čutil sem, kako mi nekaj toplega leze po ■ »g. Nisem se mogel geniti, kakor bi bil popolnoma ohromel. Začel sem klicati na pomoč. Prišli so in so me odnesli v hlev. Prišel je tudi zdravnik in me obvezal. Hlače in spodn e hlače je bilo treba takoj zavreči, ker so bile vse prepojene s krvjo. Imel sem sedem ran, Šest na nogah, eno pa na dt sni rami. Vendar pa kost ni bila zadeta nikjer. Imel sem pač vrečo. Moji tovar ši so me komaj spoznali Obraz sem imel popolnoma črn od smodnikovega dima in zidnega prahu, uniforma pa je bila vsa sam - blato. Piftodnji dan so me prepeljali v lazaret Pismo Iz ruskega vjetništva v SIMrljl. Slovenski rezervni častnik S., ki se nahaja v ruskem vjetništvu v Ban aulu ob reki Ob v Sibiriji, je pisal nekemu svojemu prijatelju dolgo pismo, is katerega posnemljemo: O Sibiriji smo imeli vsi napačne pojme. Res je, da je ta zima zelo huda, toda po leti mora biti v teh krajih prav prijetno. Vsa ravan je pokrita z žitom ali pa z brezovimi gozdovi, kar nudi krasno sliko. Barnaul je mesto, ki šteje 60.000 prebivalcev. Hiše, ki so jako lepe, so večinoma grajene iz lesa Ceste, kakor sploh ves teren, so pokrite z drobnim peskom. V mestu so prekrasne trgovine, ki se lahko v vsakem oziru kosajo z našimi. Dobiš tu vse, kar hočeš. Živež je tu zelo poceni, zlasti pa meso. Preprosto ljudstvo je bedno, temu nasproti pa so boljši sloji imoviti. Ako bi bil Ti tu, bi ti pač predvsem uga jat ženski svet. To so ti krasotice, pred katerimi se lahko skrijejo naša dekleta. Bivam tu v oficirskem klubu .. Počutim se dobro, kakor se sploh more človek dobro počutiti v vjetništvu. V reko Ob hodim ribe lovit, tako, da mi čas kaj h tro poteka. Na povratek niti misliti ne smem, saj bogve, kdaj pride oni težko zaželjeni trenotek I... Tisoč pozdravov vsem prijateljem in znancem ! Domače vestL Profesor Josip Bercč t. V budimpeštanski kliniki je pozvala včeraj zjutraj smrt slovenskega junaka k večni armadi. Profesor Josip Bercč je podlegel svoji rani. Se zadnje dni so bile razširjene vesti, da se je ranjenčevo stanje nekoliko izboljšalo in iz dejstva, da se ga Je moglo iz Szolnoka prepeljati na kliniko v Budim pešti, smo črpali upanje, da navzlic svoji strašni rani vendar le okreva. Toda ni mu bilo usojeno. Brez muk in mirno je zaspal daleč od svoje ljubljene domovine bo počival. K zadnji njegovi postelji se obrača marsikatero solzno oko in ko spremljajo njegovi najbližji predragi svojega ljubljenca k zadnjemu počitku, jim sledi v duhu velika družba prijateljev in Častilcev pokojnikovih. Daljna ogrska zemlja naj mu bo lahka! — Profesor Josip Bercč se je rodil L 1883. Ohnnazijo je študiral v Kranju; na vseučilišču se je posvetil modernim filologičnim študijam, ki so ga vedle tudi za dalj časa v Florenco in Pariz. Po izvršenih izpitih je dobil profesorsko mesto za romanske jezike na ljubljanskem liceju, kjer je kmalu zaslovel po svoijh izbornih učnih uspehih. Inteligenten, na-obražen, pravi tip modernega Človeka, simpatičen in ljubezniv si je pridobil mladi profesor skoraj ne le zaupanje svojih šolskih predstojnikov, temveč je postal v vseh krogih našega mesta daleč po slovenski domovini spoštovan in priljubljen. Sredi meseca julija je moral k orožni vaji. Po mobilizaciji je ostal kot poročnik 97. peš-polka precej dolgo na Primorskem in je odrinil s svojo četo še le 26. septembra na severno bojišče. Dne 17. oktobra ga je zadela pri Dobromili sovražna kroglja v glavo. Poročali smo že, da so ga prepeljali v Szolnok. Njegovemu bratu g. dr. Janku Bercetu se je posrečilo ga spraviti na kliniko v Budimpešto, toda vse je bilo zaman. Prva operacija na obvezovališču se je bila izvršila pod tako težavnimi okol-nostmi, da ni pomagala nobena zdravniška umetnost več. Pokojnik je živel še skoraj štiri tedne, življenje mu je le počasi ugašalo. Vsem njegovim dragim mora biti v tolažbo, da ni trpel prav nič. Kroglja je bila razdejala važne dele možgan, bila pa je v svoji krutosti tudi milosrčna; pokončala je čutila za bolečine... V objemu ljubljenega brata je zaspal pokojnik. Ob njegovi krsti žalujejo nad vse ljubljena mati, brat mag. komisar dr. Janko Bercč in stric župnik Bercč. Po »Slov. Narodu«. Zadušnica za na bojišču padle vojake. V baziliki sv. justa je včeraj dopoldne tamošnji župnik mons. Buttignoni daroval sv. mašo zadušnico za vojake, ki so padli za čast domovine na raznih bojiščih. Maši je prisostvoval lokalni vojaški poveljnik z rrn -gimi ča tniki c. in kr vojne mornarice in c. in k. armade. Ganljivo je bilo videti sredi cerkve postavljeni katafalk. na katerega je bil zloženih več pušk. vojaških čepic, bajonetov n druge vojaške opreme. Občni zbor pekovske zadruge. Pred sinoćnjim, pričenši ob 5. uri, torej v drugem sklicanju (ker ob Štirih ni bilo število vde-ležencev sklepčno) se je vršil napovedani občni zbor pekovske zadruge. Dočim je bilo ob štirih popoldne navzočih le malo število zadružnikov, se je pa občni zbor v drugem sklicanju vršil ob najobilnejši udeležbi. Cim je predsednik, g. S k e r k otvoril zborovanje, je zadružnik g. Peter Chiaruttini predlagal, naj se smatra zapisnik prejšnjega občnega zbora prečitanim in odobrenim, nakar je pričel — potem, ko mu je predsednik podelil besedo — jasno, točno in obširno obrazlagati, da pekovski mojstri ob današnjih cenah moke nikakor ne morejo več prodajati kruha po 56 vinarjev kilogram. V drugih mestih so določili ceno kruhu na 60 in v nekaterih mestih celo na 64 vinarjev kilogram; le v Trstu je cena določena na 56 vinarjev. Pekom ni možno več dalje, ker morajo plačevati moko po 70, in jo bodo morali plačevati v par dneh po 75 kron kvintaL Odprava carine na žito je prišla prekasno, to je, šele potem, ko |e Romunska — iz katere edine se je še uvažala pšenica — že zaprla svoje meje izvozu pšenice. Odbor pekovske zadruge je storil vse korake, da bi dosegel ali znižanje cene moki, ali pa, da se določi kruhu višja cena. A vsi ti koraki so ostali brezvspešni. V na-daljnem obrazloževanju krize pekovske obrti, je govornik povedal, da je moralo že 30 tržaških pekov zapreti svoje pekarne. Omenil je naredbo, glasom katere naj se izdeluje kruh iz najmanje 30 odsto primesi krompirjeve moke. Rekel je, da je vlada nekoč prepovedala mešati moko z drugimi tvarinami, sedaj pa to celo zapoveduje. Slednjič je omenil, da je to le sad neke konkurenčne tvrdke. ki se bavi tudi s trgovino drugih vrst, m ji torej ni mnogo na tem, če je pri izdelovanju kruha ne- koliko na škodi, ker pokriva te izgube z dobički, ki jih ima od drugih trgovin, a da dela to konkurenco le zato, da bi uničila vse tržaške peke in da bi bilo edino le njej poverjeno oskrbovanje tržaškega mesta s kruhom. Dokazal je tudi, da bi peki ne i-meli nobenega dobička, če bi izdelovali kruh iz moke* ki bi ji bilo primešanih 30 odsto krompirjeve. — Ko so nekateri zadružniki zahtevali sklep, da se zapro vie pekarne, je govornik pojasnil, da bi to ne bilo prav, ker bi izgledalo, kakor da peki nastopajo proti prebivalstvu. Predlagal je pa, naj se nabavlja moka najnižje vrste, to je št. 7y2 do 7% ( to bi bila že črnej-ša, krmna moka za živino) ter naj se iz te moke izdeluje kruh, ki naj se prodaja po 56 vinarjev kilogram, a boljši kruh naj se prodaja po 72 vinarjev kilogram. Bil je stavljen tudi predlog, naj se popolnoma opusti delovanje zadružne oskrbovalnice (provveditoria) moke, da se tako dokaže oblasti, da res ni več možno izdelovati kruha po sedanji ceni, a ta predlog je bil pozneje od predlagatelja samega umaknjen, na kar je bil sprejet predlog zadružnika Chiaruttinija, z dostavkom, da ima zadružna oskrbovalnica skrbeti, da se dobi rečeno črno moko. — Slednjič so sklenili, naj zadružni odbor obvesti zadružnike potom okrožnice, kdaj naj prično peči iz te Črne moke kruh po 56 vinarjev kilogram. I Angelo Vekjet W Trst« ulica Ml* Istrtt It. 73 V— r^ ICarbola noml«*Pw»la— leti TU Iroddotalca n In taHcuosti G. BUCHER Trst Corso it 35. Bogati isbtr slatasia«, »rebro i »e. dragocenosti in žepnih «r Kupuj« in menja staro zl>U) in tudi srebro a noviaa predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebmine, il sta ni ne. kakor tudi tepne ure. Dolžnost vsakega Avstrijca fe9 da prispeva po svoji možnosti k Avstrijskemu vojnemu posojilu II II. Izkaz darov denarju dospelih odboru gospa „Za naše vojake na polju-. — Zbirka gospe Karoline Rabi: Prevoznik št 37, K 22 Gospa L. Codini K 5. N. N K 3.42. Za naše vojake na polju- K 5 Jurj Hiid K 200. Delniška družba Greiniiz, Trst K 5 0. Centralna banka čeških hranilnic, Podružnica v Trstu K 50. Piometn b nka delni ka družba. Podružnica Trst K 100. Banka Union, Podružnica Tr^t, K 1.000 Baron in batonica Vit ante - Villabella (11 dar) K M)0. Adclia pl. Rešetar K 50 B?nk;i splošn h depozitov (AUgemeine Depositen -bank) Podružnica Trst, K 200. „Assicurazlor.i Generali- v Trstu, K 2.000. Adelija pl. Cu-lombicchio (II. dar) K 30. Gospa Afenduli-Morosmi K 200. Gosp<» Marija Afenduli-Co-sti K 200. „Jutficio Trie-tino- Delniška družba, Trst K 500. Erne*tina Buchreiner-Allodi K 100 l'l. Zbirka baronice Blanche Kobl» ma ŠL 11. lovec, Sarajevo G o- Tataloa l 5-1S. — ricalnCelfe. &Mllit*rta 4 9-127,112'/,-5 = Mule najbolje vse v bančno stroko spaWe tncizakdjs. I Vloge na knjižice obrestius" ~0 H (rentni davek plača banka iz svojega). s Oloje na tikoa In žlro-ražun najbolje po d - | Sprejema borzna naroČila za we tu- Is Inozemske &orze g — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka. iuJU Delnlik* glavnica<\ r^ K »,000.000__fcll Rutrvni zakladi s P - K 1,000.000^- S s 5 °!o nstto i