gospodarske, obrtniške in narodne. Ishajajo vsako sredo po celi pol Veljajo v tiskarnicijemane za celo leto 3 gld. 60 kr., zapolleta 1 gld.80 kr.,za Četrtleta 90kr posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov.den Ljubljani v sredo 12. septembra 1866. Gospodarske stvari. Nova gosenica iz hrastovega listja svilo (žido) prede. Kranjska kmetijska družba je te dni po poddruž-nici novomeški od gosp. Jan. Maha, vélicega posest-nika izZlateneka na Dolenskem . přejela za naso deželo prav kaj novega, in to je: dvajapaneška m et ulja (on in ona), ki predeta iz hrastovega perja svilo, in na dva zanredena mešička (ko ko na). Lepa, kokona in pa dva zapředena mesička (kokona). velika metulja sta to, zeló enaka ajlantovcem pa tudi močna, zelenkaste barve. *) Vse to je gosp Mah kmetijski družbi pismom : poslal s sledečim zammivim Leta 1862. je prvikrat po časnikih počil glas f da je cesar Napoleon iz Japana dobil jajčic tište gosenice, ktera iz hrastovega listja svilo prede; Japanezi jo ime- nujejo Yama-maï. V cesarskem vrtu (jardin des plantes) so iz teh jajčic skušali izrediti gosenice in metulje. Profesor Molin je našemu ministerstvu priporočal rejo te sviloprejke, rekoč, da po tej gosenici utegnejo hrastovi gozdi našega cesarstva prave zlate rude postati. Jez sem se brž takrat obrnil do kneza Metternicha, avstrijskega poslanca v Parizu, s prošnjo, naj mi blagovoli poslati nekoliko teh jajčic; al odpisal mi je šle, dec. 1862. leta, da so vse gosenice pod zlo ker jih niso znali prav ravnati. Posihmal je večkrat iz Japana prišlo veliko tacih jajčic; skušali so jih, pa ni šio po sreči. Letos sem jez iz Dunaja dobil 85 teh jajčic, ki jih je poslal cesarski konzul baron Menshengen, iz kterih se mi je izleglo 53 gosenic, 28 se jih je zapredlo v kokone in 27 metuljev je izfrfralo iz njih, ki so več kot 2000 ijajčic zlegli. Ako mi prihodnje leto obveljá ta novina, bom svoje skušnje očitno razglasil, pa teh jajčic tudi drugim svilorejcem za pokušnjo prepustih Zlateneku 25. avgusta. Jan. Mah y ud c. k. kmetijske družbe kranjske. Solni davek. Spisal dr. Ivan Gršak. ** Kamor koli se naše okó obrne, povsod vidimo si- nám deželni in delavski proletarijat, slišimo vselej skoraj enak odgovor: davki, preveliki davki so se izgovarjajo vsi, ki morajo pla- krivi vsega Tako na čevati visoke davke (štibro) in večidel mislijo denarni davek, ne pa tudi na druge raznovrstne davke ktere vsaki dan odrajtujejo. To so vsi posredni (indirektni) davki, ktere vsaki ubožec prinaša in zvesto y odrajtuje državi t ako si kos kruha kupi ali kupico veče samo > kaj je vzrok temu siromaštvu, ki žuga poroditi * Kdor želi videti zeló zanimiva metulja in kokona, lahko ju vidi v pisarnici kmetijske družbe v Ljubljani v Salendrovih uli cali. **) Za pokusnjo iz 4. zvezka „Čitavnice" , ki jo priporočajo da nasuje „Novice vina ali peščico soli, da bi si suhi krompir osolil. davkih sploh veljá, da morajo biti primerni premoženju, da morajo biti pravični in da ne zavi-rajo poljedelstva in obrtništva. Zato bi moral davke plačevati tišti, kteri ima veče premoženje, in državi davke plačevati mora vsak, kdor ima kaj premoženja. Se vé da se nam to čisto naravno zdi; pa ni tako. Nektere reči so revnemu tako potrebne, kakor boga-tinu : oba dva si jih morata preskrbeti; vendar si jih eden ložje omisli kakor drugi. Tako plačujemo vsi enake davke od soli, železa, tobaka itd., ako si namreč skrbimo tacih reči. Tu bodemo tančneje pregledali, namreč solni solni monopol). preen siten davek na- % davek (solni regal > Nekterih pridelkov si ne smé vsak državljan pri- delavati; država si je pridržala pravico y da jih sama prideluje, tako da ima sama tudi vès dobiček, ki izvira iz tega pridelka. Ce pa ona sama ravno po svojih de-lavcih ne prideluje, sili vsacega, da jej odstopi za mali denar to, kar je přidělal ; takim in enakim pravicam pravimo regal (regalis = kraljevski). Ako iz regala poseben dobiček izvira in vlada tudi trži s pridelkom, pa ima ta pravica ime monopol (samoprodaja), kakor pri soli, tabaku itd. 5 Ali so pa državna obrtništva tudi dobra? Država je prisiljena lotiti se kacega obrtništva kjer so sicer pridelki potrebni, kjer pa državljani tam, sami niso zmožni in dosti omika ni ) da bi se pride- lovanja sami lotili; ker to mora državnikom biti glavna postava, svojih državljanov, ter da se državljan tudi na gospo da skrbijo za razvitek vseh človeških moči ne pa da mu re- Kako dar skem polji lahko prosto giblje, gali in monopoli zavirajo pot do većega blagora težko nosijo breme mnogih monopolov podložni kmetje turškega vicekralja Mehmed Alija! Kdor koli pridela kaj SOll y muigčt , oiauiwijc» , wuuiuaí/a , dyhv , *vi»., mora po ustanovljeni ceni vse odrajtati kralju, ki čisto indiga sladkorj a, bombaža svile , rize itd., romaštvo kmečkega in delavskega stanů; ako popra- krivično od tacih prid nih delavcev velike davke jemlje; kajti kolikor več si kdo pridela, toliko veča krivica se mu godi. Da se taki pridelki oskrbujejo in ne-poklicani delavci preživé, zato napravlja država tudi ve- Vređ. liko nepotrebnih obširnih postav, ktere pa večidel nič ne izdajo. Tako pripovedujejo popotniki po brazilijanskem carstvu, da je intendantom (poveljnikom, nadzornikom) 294 prepustila portusiska vlada tiste mant r okroge kodar se de ahaj nugiem» vmua tiaie oiirugc, ayu<.i uo- dar vse Čakanje je zastonj; zdaj je gotovo, da se mu in spira. Pooblašceni intendanti so ljudem je nesreća zgodila in joj, sol spet tirja novih solz! — —. — _ __ _ — ^ _ — ____ %ř ■ * Hl 1 ^ __ ^ I « I « mm m ^ 4 /v • --- A fil _ 1_ * ___ *___ JI L # ® . ï * i 1 • w . m na posebne pismene prošnje dovolili, vstopiti v de- Takih prigodeb pa ni samojoa Tiroljskem slišati, temuč mantni okrog, in še to le na kratek čas; na vse strani tudi na Nemškem; tudi naŠtajarskem je pred leti taka so razstavili straže, da čujejo nad okrožno mejo; kdor bila; vem se spomniti, ko so naši ljudje ob Sotli zaha- OV ------, V»*. ^»JVJ- —— - - ------- ---J 7---- r . ' — kvv/hh atxu.dk' je iz okroga hotel izstopiti, preiskali so ga od glave jali na Hrvaško po soli, ter jo vsem graničarjem nosili do pete. Pozneje je vlada te sitnosti se vé da vsaj nekoliko odpravila. Tudi v sedanjem času vidimo, da se taki regali nic kaj dobro ne obnašaj na nas kraj ravno kakor tobak. To je pa posebno srebernine v Přibramu na Českem cesarskih uradnikov več let sèm več milij kakor kaže velika tatvina vpričo s rebra zarad česar se moramo čuditi, da je naša sol domá veda jo država svojim Iju- liko draža, kakor na ptujem y ) y se pokradlo. Da-sirai siktero spregovorili, držimo se vendar le solneg pola, kteri nam je zares vsem državljanom dobro osolj dem draže prodaja kakor ptujcem. Vse te nenaravne prikazni bi nehale, ako bi se država odrekla solnému monopolu ter prepustila privatnim možem vso trgovino s soljo. To je že zdavnej tirjal v bi o marsikterem monopolu lahko mar- pruskem državnem zboru poslanec Ker st, ter je tehtno mono dokazal, da se po drugi poti po zvišani produkcii lahko pridobé tisti dohodki, ktere država zdaj dobiva iz sol- Solni ---*---------J----#----- Z J--- rllUUUV »»VI v, «ui.j uuuiVQ iû OUI- gal obsega pridelovanje soli in pa trštvo s nega monopola, ter je sklenil svoj govor: „Razderite in to vse prevzame država. Pridelovanj soli je vse spone, ki zadržujejo Človeške močí, pred vsem pa jako različno; tù jo koj kopljejo iz solnatih gor, pa odpravite solni monopol! a tam jo delaj iz slane morske vode y in imajo posebne solnine y jo dobivaj et drugod amnata sol se dobiva posebno v avstrijski državi v Vjelički. Ker se tam pa tam sol precej lahko přiděluj malimi stroški, mislila je vlada nekterih držav že zdav Na Avstrijskem je cena soli jako razlicna. Pred gold.; v avstrijski z desetimi leti je cent soli veljal kronovini, kakor tudi v Vjelički skem neJ i prodavanj lep dobiček zagotoviti si iz pridelavanj m raz- 2'/, gld. gld. y na Erdeljskem gold. na gid. Oger- 9 živinska sol pa do kterimi stroški pa se pridela cent soli? To soli Prvikrat je sol čez francozkega kralj Filip stroške draža postajala že za v 14. stoletji, vendar je je tudi različno; sploh se lahko reče, da država potroši za en cent soli 40—80 kr. Ker se vsako leto po- za i% sUttEkt/gCt ai «1J O JL lil^« Y J. UIV1VIJ1J I J >» - *» —v- ta kralj ceno povzdignil. Njegovi nasledniki so pa brez pomÍ8lika poviševali solno ceno, ker se jim je za jeto -^ggg prek v našem cesarstvu prodá okoli 5 milijonov centov je gotovo, da mora tudi čisti dobiček precej visoko narasti. Tako znašajo vsi solni dohodki po računu za državno denarnico najbolj priročni davek zdel; malo pred francozko revolucijo je funt soli veljal v nekterih kronovinah celó 33 kr. našega denarja ! Po druzih kro-novinah je bila sol pa spet ceneja zato, ker še cela država takrat ni bila tako poedinjena, kakor dandanašnji ; gteieD-v srednjem veku je namrec bolj veljala decentralizacija, misiimo » 1857 in 1858 poprek vsako leto nekaj čez 28 milij. gold. Leta 1862 znašajo splošni (bruto) solni dohodki 39 milij. gold., čisti pa 32 milij.; ker je vseh Avstrijancev okoli 35 milij., pride na vsakega nad 90 krajc. solnega davka plaćati ; ena obitelj (familija) šteje 5 6 oseb, plačuje toraj 5 gld. davka za sol ! Ce > po kteri so poedine kronovine imele veče pravice. Okol- razvitku, bodi si člověku nosti so bile skoraj take, kakoršne pri nas pred 1848 ki preda je sol živa potreba zdravému organičnemu živinčetu ali rastlinam, mo- y vati tisti liVOVI DU U11U Ott.UA C* I l/UUV J »MIAVAUIAV ^A* J'* * ^ letom; pa kaki so bili nasledki različnih pravic zastran solnega davka? Skrivaj so nosili sol iz ene kronovine v drugo, ter goljufali državno denarnico. Treba je bilo na Francozkem kakor na Avstrijskem velike straže, da je branila nepostavno trgovino s soljo. Cetrti del vsega solnega davka so požrle straže in uradniki! Take pre- državah ramo zeló obžalovati, da moramo tako drago si kupo- je potreben kakor zrak. Od- # ; živež, kteri nam povedi proste solne trgovine pa so imele še druge hude tod pa tudi pride, da se v razmeri z druzimi državami pri nas tako malo soli porabi. Na Avstrijskem pride namreč okoli 14 funtov soli na vsacega člověka, kar je na vse strani jako malo. ktere si morajo sol iz druzih držav kupovati nasledke ? 1 j u dj f ki so se skrivaj pečali s trgovino s V* 1 ti Cl V d 11 J IVI \J %J k LUV/mjV OUI Ai kterim toraj přidělováni stroški više pridejo > kakor pri o ali tobakom, morali so se velikokrat tepsti s cesarsko stražo. Dobro so na Slovenskem znani tobakarji nas 9 ktere pa zopet prepustijo slobodno tržtvo s soljo, tam je sol veliko ceneja in se je in solarj y ktere je negospodarska prepoved zapeljevala kakor v Svajci tudi veliko več potroši, kakor pri nas, ki po nepostavnemu početju Naj tù sem postavim, kaj je o švajcarskih in tiroljskih planinah Nekega lepega jesenskega dne . J° lomimo pazil neki popotnik šel sem iz Chur 9 ki glavn tako pripoveduje, mesto švajcarskega kakor kamenje. V Svajci namreč pride na vsacega stanovnika 33 funtov soli, to je bolj kakor dvakrat vec kakor pri nas! Lahko bi še naše solne zadeve primerjali z razmerami druzih držav et laůujciauii uiumu uiue»» , pa aux oc> uau-i , ua jo voaa bravec prepričan, da velika cena kakove robe koli za-vira njeno razprodavanje, nizka cena pa ga širi; kakor zdi se nam da Je vsak kantona Graubunden. Koj pri vélikih vratih naletim na Tiroljca, ki je nesel težko vrečo na hrbtu. Kaj je neki nesel? Bila je sol. Ko sem dalje vprašal, zakaj iz ptu-jega sol nosi v naše dežele, saj je mi sami obilo pride-lujemo, izvedel sem čudne reči. Naša država namreč pa je pri vsaki robi, tako tudi pri soli. Svèt ipavskim vinorejcem x ^j ciuv y * W^UX V/UWUV jl A/ldO Ck U1 UCk V C* U C* JLL1X \J\J je takrat Svajcarjem sol prodavala veliko ceneje, kakor domačinom; na Tiroljskem^je bila dvakrat, celó trikrat Na Vrh polji. J. M-tov. -------—----__---------„.m«- Ker se bliža čas, ko bo treba rahlje sekati za pri- draža kakor v Chur-u na Svajcarskem. Zavoljo tega so hodnje leto in vas slišim sèm ter tjè se pogovarjati in v • i « i • 1*1 it i • i • i • « rv «■ » f\ 1 • « nasi ljudj na tihem sol kupovali (solarili), ter z ve- Ta prevďarjati, kaj bo? — kako bo? — kam jo bomo pa letos udarili, da dobimo potrebno število rahelj? licimi nevarnostmi prinašali nazaj v naše kraj borni člověk mi je pripovedoval, kako težki in nevarni je posekáno itd. so poti, po kterih morajo solarji hoditi, da se izognejo tej priložnosti nekaj nasvetoval vse ne morem si kaj 9 da ne 9 kar vam pri vam utegnilo straži, graničarjem 'iti darj ne upajvj ih, majoia^iv/ga ucsicca íiaucuo h31 pttuc ûubua uiabu uuvrt icuj uujjujwu»iv os v večni brezen , da ni več duha ne sluha po njem ; tudi ste se tega že nekteri poprijeli domá pa ga željno pričakuj Plezajo po skalah, kamor si žan- veliko veliko rahelj prihraniti. Moj svèt pa ne bo ka-marsikterega nesreća zadene ter pade košna čisto nova reč; priporočalo se vam je večkrat in , le opomniti vas žena otroci nazaj ; ven- hočem: ali bi ne bilo dobro, da bi si nasadili 295 po plantah živih rahelj, da bi si zapiodili med trtami klenov? Dokler je imel gozd še vès enega gospodarja — grajščino — ste, se ve da, zmirom dosti rahelj in kol-cev nasekali, kajti sekali ste, kjer koli ste hoteli, nihče vam ni branil, toda zdaj, ko je gozd razdeljen in raz-kosan na posamezne soseske in se celó na soseskine dele — na vasi, zdaj to več ne bo šio, zdaj bo treba skrbneje gospodariti z gozdom, česar ste se že sami prepričali. Nobena soseska ni dobila toliko „male meje" — da od vélikega gozda ne govorim — toliko „sečen", da bi si moglo leto za letom zadosti rahelj, kolcev, pa-ladičev itd. nasekati. Eno ali dve leti se izhaja, tretje leto boste pa sekali paladiče za rahlje in šibe za paladiče, ker vam meja ne bo mogla tako hitro do-raščati. In kaj si koristite s tem — ne dosti, sami sebe sieparite: mejo boste uničili, tako, da čez kaj časa — morda ne bo dolgo! — ne bo moc ne ene rahlje usekati; trtam pa privezujete rahlje le za ime, le na oči. — Kaj ti bo držala rahlja, ker je trta močneja od nje, in jo, če je količkaj vetra, za sabo potegne in na tla vrže, da leži vsa planta na tleh. Saj je menda jasno, da ne povezujemo trt le zato, ker smo se nava-dili, ker so naši očetje tako delali, marveč zato, ker vemo, daje tega potreba, da solnce grozdje bolje ogreva in da tako lepše dozori. Privezovati je toraj treba trtam močne rahlje, in to iz dveh vzrokov : da grozdje, če je trta kaj prida obložena, že samo na tla ne zleze in tako ne le ne dozori, temuč celó segnjije, kadar je leto mokrotno, kakor letos; pa tudi zavoljo vetra, zavoljo burje, ki je v naši dolini domá in pogostoma pri grozdji, če tudi ima močno podporo, veliko škode napravi s tem, da ga omencá in osuje. Ce že ne moremo popolnoma v okom priti temu, da bi ga ne osula, skrbimo vsaj, da rahelj ne polomi in tako vsega na tla ne zvrne. Kako pa bomo bolj skrbeli za to, kakor če nasadimo živih rahelj, ki bi v tleh ne segnjile, kot vsekane? Tf * 1 " ' v1 ' „E, saj rahlje se bodo lahko kupile — bo morda kdo ugovarjal — saj jib bodo Višinci, Podkrajci, Be-larji prodajali po ceni, — saj gremo lahko po-nje v Crni vrh. Lomé itd., kaj bomo po gruntih mejo zasajali, da bi nam škodo delala?" — Temu bi jaz to-le odgovoril: Res je, da se bodo rahlje kupile, ker gorjanom bo „mala meja" ostajala, tega pa ne vem, ali jih bodo hoteli tako po nič dajati, kakor morda mislite. Ko ne boste rahelj v svojem imeli, vam jih ne bodo morda hoteli prav po ceni prodajati. Pa če bi jih tudi po ceni dobili, nekaj bi le morali šteti za-nje, morali bi jih hoditi dalec sekat, daleč vozit — morda bi^ se tega tudi naveličali. Tudi zna biti, da bi nekteri Crnovršci in Lomovci radi zastonj (?) dali mejo izsekati, ker jim senožeti prerašča; al tudi to bi vam malo dobička pri-našalo, kajti, če bi jih tudi v senožeti zastonj sekali, je znano, da bi morali nekaj plačati v soseskino blagaj-nico, da bi bilo treba veliko potrošiti za priprego, in če nazadnje pomislite, koliko izmed vas ima živino, da bi tako daleč vozarili, da bi to mogli le premožneji vinorejci, ne pa tudi siromaki (kje bi pa ti dobili rahelj, če ne v domači meji?), tedaj boste spoznali, da tudi to bi ne moglo dolgo trpeti.— Kaj je toraj storiti? — Jaz mislim, da sprevidite potrebo živih rahelj ; da vam pa ne bodo delale tolike škode, zato je treba izbrati tako drevje, ki manj škoduje, in to je gotovo klén (Feldahorn). Kléni bi se vsadili v grapo, kakor trte, po kake sežnje narazen, bi se s trtami vred slednje leto obrezo-vali in tako s trtami vred vzredili in razpeljali, da bi namestovali skoro vse rahlje, po plantah, za kolce in paladiče po vinogradih bi pa zadostovala „mala meja", zlasti ker jih ni toliko potreba in ker bi tudi hitreje priraščali, saj ni treba tako moćnih, kot rahlje. Klénov za sadike bi gotovo Lahi dovolj donašali, pa saj bi lahko tudi lastne drevesnice napravili. Pri tej priložnosti bi vam tudi svetoval, da bi v jeseni kolce, ki so še za drugo leto za rabo, posebno jelove, shranjevali na suho, da bi vso zimo ne gnjili v zemlji. Tudi bi se vam jih pozimi toliko za drva ne pobralo. Ni dolgo, kar mi je skušen mož rekel: „Pri meni mora o „bendimi", kdor zadnji pri kolcu obere, kolec izdreti; slabi se potem sežgejo, dobri se spravijo na suho." — To je gotovo pametno! Šolske stvari. Solska sporočila. i 7. Letno sporočilo glavne sole Ipavske. Gosp. L. Hiti, vodja ipavske glavne šole in začetnik zalih „letnih sporočil" namesti samih suhoparnih imenikov, nas je tudi letos razveselil s svojim čisto slovenskim sporočilom, v čegar vvodnem sestavku, ki mu je naslov „Prvi razred", tehtna vodila daje učiteljem, kako da imajo sprejeti učence prvega razreda, kako ž njimi ravnati in kako potem učiti jih kazavni in kr-ščanski nauk, pisanje, branje in računstvo. Kaj da ga je napotilo o tej stvari govoriti, to nam pové v prvem oddelku svojega spisa, ki se tako-le glasi: „Mnogokrat se sliši tožiti, da učenci glavnih šol premalo-podučeni prestopajo v više razrede, kjer se poduk ne more na-daljevati s takim vspehom , da bi bilo mogoče vstreči tudi gimnazijskim tirjatvam. Tako se pritožujejo učitelji glavnih šol, naposled se grajaven glas sliši še iz gimnazij, kajti nikdo noče kriv biti slabega napredka svojih učencev, slehern svojega sprednika dolži, tako da nazadnje breme vseh pregreškov sloni skoro le na učitelji prvega razreda." — Ta glavna šola je imela 5 učiteljev in 410 učencev in učenk; učila je se v njej zraven navadnih predmetov tudi sadjoreja, sviloreja, vin o rej a, čbelarstvo in gospodi nj stvo. Tako je prav! Národno-politične stvari. Vlada, uresnići ravnopravnost! Kakor po drugi Evropi, tako je tudi v Avstrii vla-dajoča ideja današnjega časa nár o d no s t. Ali posebne okolnosti našega cesarstva so storile, da ona pri nas drugače deluje ko drugod. Ko se namreč na Laškem, na Nemškem itd. poganjajo za to, da bi združili vse národně dele v eno telo, v eno celoto, večina avstrijskih narodov ne zahteva druzega, kakor ravnopravnost. In to je bistvena, značajna črta národně ideje avstrijske. Ravnopravnostje geslo, ki se razlega vkljub vsem strašilom, vsemu zatoru vladnemu več neg svojih trideset let, zdaj tiheje zdaj glasneje od enega konca cesarstva do druzega. Ravnopravnost tedaj djansko uresničiti, to je neobhodno potreba, pa tudi glavni del tište naloge, ktero ima današnji dan avstrijska vlada dopolniti. Naši dosedanji državniki (Staatsmânner) so dobro slišali glas, ki je tako mogočno odmeval po cesarstvu, in ni ga bilo važnejšega hipa v naši novejši zgodovini, da se ta glas ne bi javno pripoznaval. Vsak novo na-stopajoči minister nam je s slovesno besedo v svoji okrožnici zagotovljal národno ravnopravnost. Pa žali Bog! Bilo je vse le prazna beseda! Se nam po ušesih doné zagotovila Schmerling-ovega ,,Rundschreiben-a." Nesrečna nemška politika je vzrokovala, da možje, ki so držali državno krmilo, gledajoč niso viděli, in slišeč 296 ne slišali; da tega, kar so po djanskih okolnostih pri- zgodovinske liste sèmkaj od 1848. leta; videli bomo, siljeni, morali sebi niso hotli verjeti pred svetom očitno spoznavati, sami pri kdo je vera , kdo-li nevera. Ali mar zato ) ker Pa ne samo, da so se naši državniki gluhe storili bolj izobraženi? Ako so, česar jim ne zavidamo, da so pred nami na vrsto prišli in hvalij Boga ) većini avstrijskih narodov, oni so obudili Avstrii še ga ne žalijo z nekrščansko druge ne manj škodljive nasledke, za kterimi bo naj- tili to, kar pohlepo, da bi so naj naj drugim kra njim toliko drago; da bi druge zadržavali brže še dolgo, dolgo bolehala. Z iznajdeno idejo od od tega, za čemur so sami tako goreče hrepeneli nemške misije" so vcepili avstrijskim Nemcem neči- smo Slovani in Rumuni zaostali, veleva pamet in kr 77 murno misel da JJJUXUU UIlOUl , Uc* Oni W supremacija nad vsemi druzimi. so izvoljeni narod, da njim gre Pa to še ni vse. Eno ščanska ljubezen podpirati nas, a ne zatirati na nobeni poti ) ki pelje do omike zlo rodi drugo. Nemške domišljije se nalezejo kmalu branitelji in podporniki svobodi? Prašam Ali morebiti so oni bolj Je-li so tudi Magjari i. Ti so se od konca samo nemčevanja branili. Ali komaj sila, pritiskajoča jih, malo odleže, jamejo se po sebičnem izgledu svojih zatiralcev pona- tanti nemške idej sati dokazi od tega? Je-li je leto 1848 f so priče bodo rodilo? Bach, Schmerling in drugi navdušeni represen- in zahtevajo gospodstvo nad nemagjarskimi narodi bodi številne sej bodo přinesli? Koliko so koristile in dolg posvetovanje ožjega du na Ogerskem. Njihove želje so se jim tudi tem lažeje najskega ali peštanskega zbora? Kako hoćete narodom izpolnovale, ker vlada, ki je sama zatirala Slovane, J.&JJU1IIU V vy , »AS.VAMI, J« ~ — - ■ Magjarom istega početja ni mogla braniti. Po tej bodo dati, dokler hlepite nad njimi gospodovati, na- raz- vadi je zavladala nesloga med avstrijskimi narodi. Go-spodovalnost in ravnopravnost narodna ste začeli med rodnost jim zatirati? Iz tacih naklep ne boda > ampak zdražba, prepir, kin svo- državni razpad Poštenje nam Slovanom in Rumunom ne dop seboj neprenehan boj. Nemcem postane „Frankfurt", da bi trpeli gospodovanje kterega koli naroda nad seboj lítí__' ^ « ™ -t ^ M W% n rfAoln TiotJm 1/1 CA Cl* lrpr IO rt i fl. Q Kl Q a W O Y*í\rî folrA r\ U í 1 ^ C YT A n n VM /vi*^ I«» i Magjarom „magj ar-or sag gêslo. } i zapisali „ravnopravno Avstrijo" na svojo zastavo Tištim, ki so si ker je ni za nas, narod tako obilni, veče sramote ko ; to, da bi v 19. stoletji v Avstrii sužnji bili; ne dopušča podtikale so se Avstrii nevarne nakane! Nasledke dr- nam tega lastna korist, ker dobro vemo, da brez na- X _ ^ ^ * m m -% m % m % • 1 1 * • • • . î % m. A . • žavne modrosti, ki avstrijske narodne ideje, ki narodne ravnopravnosti ni hotela spoznati našnji pred seboj. vidimo dan da- rodnosti ni razvitka, ni napredka, ni blagostanj Naj dan j vlada ne bila odprla ! Daj Bog, da brez koristi, da bi vladi UliULĆlLi , VlUiLUU UUU UM- «VUttUJ a Y IM bi saj ta britka skušnja storili predniki njeni ; prej pa tudi narodom oči je pred podpirala Nemce in Magj popravi, kar so krivičnega , tem bolje. Kakor cem m uzivotvarj Kakor že toliko in toliko let povzdiguje zopet zdaj in d zdaj • iu , taivu odno ravnopravnost tako naj podp Ona ima v jih rokah Kaj brani ravno - večina avstrijskih narodov k vladi glas: Daj nam ná- pravnosti va-nje odpirati vrata? Obstoječe postave ne. rodno ravnopravnost! Daj hitro, da te zopet Septemberski patent ne. Kaj tedaj caka? Ali morebiti dogodbe ne prehité, da ne bode zopet — prepozno manjka potrebnih organov? Res y težko Da nas toliko let ni hotela slišati, zato je nam, pa tudi sebi hudo hudo nagodila. Pomislimo samo, ko bi danes národna ravnopravnost liko lažeje y in skor da bi bilo, narode ze djansko vresnicena bila, ko- nemogoče, uresničiti ravnopravnost, dokler se vlada drži starih vodil, starih oseb. Naj oseb. na poti si izvoli novih pomiriti, in Z ogerskimi magnati se ona rada dogovarja, državo za stano- ne popraša tudi slovanskih in rumunskih domorodcev akaj vitno uravnati. Glavni predmet razprtij bi bil izginil. svet? Saj menda dogodbe prejšnjih in najnovejših Nemci in Magjarji, neimajoč nad kom supremacije dr- 9 žati, bili bi se polagoma ravnopravnosti, bili bi ne pričajo, da bi bili ti menj zvesti se ena- menj zaupanja vredni > ko Vlada menj previdni, in mož do- kosti vseh narodov, ki je prva in najpotrebnejša pogoja pripravnih in voljnih za djansko ravnopravnost bratinstvu, privadili. uajjjuuouucjoa 1:^0 J J ) v L mu V UIJUIU iJ« ujauoau lavuu^iavuuob Nemške in magjarske samo naj jih iskati hoče. Saj ni vselej in povsod treba svobodi in pretenzije ne bi bile zdaj glavni zadržek državni uredbi da bi bil tisti vsaj ze podvojvoda, ki hoče vojvoda po ) in národni spravi. Ali niso pred 1848. letom privilegije žlahtnikov ravno takih razprtij delale v socijalnem živ- stati. Zmožnost ne tiči ne v imenu, ne v naslovu, am pak v ljenji? Jaz trdim, da so fevdalne predpravice v oseb- starimi šegami, nem oziru bile ravno to, kar nemška ali magjarska su- novi čas nimajo • • f "1 T~\ % i • 11 1*1 w « V *t To sama dobro vé. Zatoraj na stran s in na mesto organov starega duha, ki za ali moči ) naj stopijo možje ka premacija v národnem. Pa ko bi se vlada ne bila čvrsto koršnih moremo pričakovati po duhu septemberskega lotila osvoboditve podložnih kmetov, ko bi ne bila precej manifesta. Ministri se preminjajo, zakaj se drugi urad-in na vso moč djansko zvrševala, kar se je bilo v teorii niki ne bi? Zato narodi, ki v Avstrii še ne vživajo > ) sklenilo, ko bi bila mnogo vpraševala, posebno žlahtnikov kakor vprašuje nemškutarjevinmagjaronov zastran ravnopravnosti; ko bi bila pustila vse pri golih besedah in na oktroâ ter je samo nat národně ravnopravnosti Daj nam to, kar drug V ze .Pli. imaj) 10 p k licej sedanj vladi } kar ni nikakoršni o čemur ne gré papirji, ali ne bi še dan današnji mora podložništva tlačila glasovanje nobenemu deželnemu in nobenemu državnemu većine avstrijskega ljudstva, ali ne bi bila socijalna raz- zboru, prtija naprej trpela kakor brez ravnopravnosti trpí ná- pravnost daj nam brez odlašanja národno ravno- rodna? Tako je pa, hvala vladni energiji! zemljiščina fait accompli — in kteremu odveza gotovo djanje žlahtniku hodi dan današnji na misel, da bi stari čas Slovensko slovstvo. nazaj zahteval? Kamo sreče za Avstrijo, da smo danes na isti stopnji zastran ravnopravnosti! * „Čitavnica." Podučivni listi za slovenski narod Izdal dr. Ivan Ger sak. IV. zvezek. Naj si ne domišljuje nihče, da je Avstrijo mogoče Ravnokar nam je došel 4. zvezek prelepe „Citav- (i u; i« * 'L u • :__u -xîfnf^n«™ ™ pred pomiriti in narode med seboj spraviti, dokler rav- nice", ki je po treh knjigah našim čitateljem po vsej nopravnost resnica ne bode. Slovani in Rumuni so se, pravici priljubljena. Ze površen pogled v ta zvezek hvala Bogu, toliko dověděli svojih prirojenih pra- kaže, da se vredno vvrstuje prejšnjim snopićem. Jasna beseda prav po domače razlaga stvari, ki se tičejo se- ~ ;---— ; ----------J ť vic, da si jih po nikomur ne bodo dali več kratiti. ^ J I —---- ** V VV^ V JLVl MtJli* MVUVUU X i ^^ ^^ T ^^ ** f JLm JL UV KIV^VJ V/ Po kaki pravici nek zahtevajo Nemci in Magjari danjega časa; jedro vsacega obširnejšega sestavka kaže, gospodovanje nad drugimi? Ali mar veče davke pla- da se tù ne šopiri puhla modrost, ampak da temeljito čujejo, po več vojščakov dajo? Statistika pravi f ne. znanje je narekovalo besedo. Prav očitno to vidimo Ali so zvesteji podložniki, bolji Avstrijani? Odprimo v sestavku „Ravnopravnost in robstvo", ki ga je spisal 29 ? rof. Suman davek v sestavkib „o ljudskih šolah", „Solni Stareja hči Katarina se je omožila z našim slovenskim Luau, - v ocotaviilu „u ijuuoam ouiau , jjuuiui w vj « uui uatnuun ov jv uuiu^ud zj uaotui oiuvouo muî in „socijalne razmere v Avstrii", ki jih je spisal celjskim grofom Urhom, mlajši Marija je pa morala izdatelj sam dr. Gršak Pota človeške omike" obdeluje prof. "dr.'Šubic vtvarini, ki jo pod naslovom sultana Murata vzeti. In evo t tako so slovenske v obrazih starodavnega življenja", ki je načrtuje rovski in ,,o . Bo- sultanske in srbské rodbine si v žlahti bile 9 pri 9 f) vsem tem so se pa strašno med seboj klale. Med Jur-o kopèlih in toplicah", ki jih popisuje Fr. jem Brankovič-em (Vuković-em) in sultanom Muratom V xv \J j^f vit v v jul y ajfc jl j i JLJL v/ j/f u vij v* * * j - " ------ w m w w mjí ^ f vf 13 vf* - ^ J • ^ ^ vf 4 vu LA u ili 4.tx vi4 m vv ail zemljepisu" Ogrinčevem itd. Župani in v ni biio nikoli mirú, tudi Slovenci so morali večkrat ž Gabron obče soseskini možje dobijo zopet lep kos poduka o njim se biti krajc. ! mislil Kdor knjige posebno so se pa klali z njegovim sinom in prijatelji národnib pesem tudi zani- Mahomet-om pa Janezom Kapistran-om in Jankom Si- binjaninom (Hunijadom), ki se je neprestano z Muratom in njegovim sinom Mahometom pretepal. Nad njega je „županovanji", mivo berilo. Poducnim tem člankom tudi 4. zvezek do- 50 daia zabavo v kratkih drobtinicah. In to vse za i* — mi « * mm « . . m m ^ ft da po polab papirja sodi ) si bo šel pod Beligrad tudi grof Urh s svojimi Slovenci pôl je s 50 krajc. plaćano; al kdor ceni kakor moj prijatelj France Kočevar pravi da 9 in i so se UJlOltJ- , UM V j vj o t/u EVIOJU. ^lav/ftuy j mi »«ui vwui .1 j- j «uwv " ' 1 j «m ou OC po notranji vrednosti to, kar knjiga obsega, nam posebno Teharčanje z Mahomet-om pod Beligradom ju- bo rad pritrdil, da je vredna tudi toliko goldinarjev, naško tepli, kamor jih je junaški Milnarjev Janez s kolikor krajcarjev veljá. Zato sezite, stari in mladi, svojo Zagorčevo Marjetico pripeljal. — Po smrti Jurja vsi poprek po „Čitavnici", da se širi vednost čedalje Branko vica, ki je imel na tem svetu strašno bogastvo, bolj po deželah slovenskih in da kadaj moremo reči, pa nikoli veselja, sreče^ in miru ne, je vladala njegova da saj za našo domovino ni res, kar je Adam Smith žena Jerina in njena sina Lazar in slepi Gregor Bran- kovič. Juri Brankovié je bil strašno bogat, pa grozno rekel da „nevednost ^ 9 Jw ----. je najdraža stvar v deželi." Menda je gosp. izdatelj poslal svojo „Čitavnico" po iueiiua jo gus^j. i&uaieij jjuoiai ovuju ^viiavmw jjv nesrecen , ovuju tuiouu uw^xcw luai ij u vseh čitavnicah na prodaj, kjer si jo tedaj vsak Muratu v zakon. In taj\lurat je iskopaí oči in oslepil lahko omisli; komur pa kaka čitavnica ni pri rokah, ta oba njegova stareja sina Stefana in Gregorja. Njih sestra jo dobi od izdatelja samega, ako se mu v Gradec, Marija Muratova žena ni mogla za nju pri svojem možu kjer stanuje, piše pod naslovom: Dr. J. Geršak, Graz nobene milosti izprositi! In on sam (Jari Brankovic) je moral pred Muratom s svojim bogastvom bežati in se Ogerski, Kranjski, Hrvaški, Dal- • ——" * V« «H» V * • W j W rv** v v» W^uv/ M V/^ tf V ^ ^/(A ^ 1 V/ M U V svojo mlado hčerko Marijo je moral dati bei Herm Dr. Berzé. Ravnokar je s pripomočjó čitalnice tržaške v pred njim skrivati po Trstu v krasni obliki na svitlo prišla slavna Schiller- macii itd. do svoje smrti po strašno grenkem in grozno jeva trilogija aliens tein" v izvrstnem Cegnarj e vem bogatem življenji. Njegov sin Lazar Branković^je po převodu. Slovstvo slovensko si je po teh prevodih pri- očetovi smrti kmalu izteral svoja šlepa dva brata Stefana -dobilo zopet krasen lepoznansk biser. Ozir po svetu. Potopiš iz Srbije Spisal dr. J. Podliščekov. (Konec.) in Gregorija brez usmiljenja iz dežele in Čez nekoliko časa zavdá svoji materi Jerini in jo umori. Pesem po-peva, da je Jerina grad v Smederevu zidala in strašno na narod pritiskala; to ni res; grad je zidal njen mož Juri Brankovic, al ona in njeno zlato- in srebroljubje je bilo vzrok, da je grad Smederevo kmalu, gotov, ki Je bil Muratu v roke přišel. Mesto Smederevo je še pod Rimljani bilo, zidal ga je neki car Prob(?) in Iz Kruševca sem šel po lepi cesti mimo razvalin okoli njega vinske trte zasadil. Je to res , ali ni ? turških toplic na vrlo široko, jako derečo in globoko tega tudi ne vem; al res je, da je smederevsko vino reko srbsko Moravo, čez ktero se na brodu prepeljem da pridem v selo Ja sika, ki je imenitna zato. ker 9 vrlo dobra kaplja. Al sedaj moram k svojemu potovanju nazaj ; pre-tukaj so se 1810. leta. Srbi pod Crnim Jurjem in Rusje deleč sem zagazil v povestnico. Tega pa je krivo sme- pod grofom Orurk-om s Turki pod Kuršid-pašo pokali, derevsko vince ki Jasiki so Srbi imeli svoje okope, kteri se še danes lu vitine, »í sem ga ^n, m aioiu pač mu velika hvala za dobro kapljo! in ktero je car Prob sadil vidijo. Na koncu sela Jasika in njegovih okopov se daj 5 Bog mu v vecm mir m pokoj ! Po lepi ravnini naprej in ; in ; zavije srbska Morava in njo spremljajoča, lepa cesta naprej drdraje pridem na lepo ravnino Varvarin proti severju med hribe, ki so mi vès pogled zaprli, kake pol ure od ce3te se lesketá lepo selo Bela cerkev dokler ne pridem v dobri uri v lepo in veliko selo ktero to ime po vsi pravici ima, ker selo ima res lepo Bošnjane, kjer sem opoldne malo sirovega kislega belo cerkev, veliko belo šolo, belo občinsko hišo itd, zelja in nekoliko zrn fižona v véliki, lepi oštarii ručal, Al lepa ravnina Varvarin pri Beli cerkvi je zato ime- in svoj onemogli želodec s kosom črnega kruha in s nitna, ker na nji je bila leta 1810. avgusta meseca čašo vina potolažil. Iz sela prišedšemu se mi razgrne strašna bitka, dva dni krvav boj med Turki 9 Srbi in velika in lepa ravnina velike Morave. na kteri se Rusi. Na Varvarin-u in na mišarskem polji pri Sabcu -------- ~r - - ~ , y « «v. — * ~ --------r * —---- stekate bulgarska in srbska Morava. Na visokem polo- so bili največi boji srbskega vstanka in najslavneje toku ki ga obe reki delate, stojijo razvaline starega zmage naroda srbskega na ravnem polji. grada Teodora Stalac-a, ki se v pesmah popeva. namreč pri Jasiki, kakor sem povedal Srbi Ko so se Rusi in Todor Stalać je živel v času ^despotice Jerine. Ona je IlčiLLirCU JJI1 uasiivl, ».iliVUl ÛOLU , Uiui , AfctAOi. Turki brez posebnega vspeha pretepali, zato prosi ge bila v Smederevu in Todor Štalac ji je mogel vsako neral grof Orurk Crnega Jurja, da mu kako drugo za jutro hlebec kruha s svojega grada poslati. In hlebec boj bolj ^pripravno mesto' pokaže, kakor so hribaste je moral vselej šev vroc v njene roke v Smederevo Jasike. Crni Juri izbere in mu pokaže lepo jn veliko priti ! f ' ■ ^■IM ■ M^M Od Todora Štalača grada do Smedereva so bili ravnino Varvarin, ktera je Orurku dopadla. Zdaj zato vsako jutro ljudje razvrsteni in so si dajali hlebec kličeta oba Orurk in Crni Juri in zbirata vojsko^ na izroči Crni iz rok v roke. Je li to res? tega ne vem. Despotica Je- Varvarin. Ko je bila vsa vojska zbrana rina je bila sestra zadnjih grških carov Janeza in Konstan- Juri vso zapoved nad njo grofu Orurku: on pa se tina Paleologa, ki je pri odbrani Carigrada slavno umri. umakne, kam? ne vem. Ko Turki v Kruševcu zvedó, ravnini Varvarin-u njo se je oženil srbski, bogati despot Juri Brankovic, da se je srbska vojska na lepi srednji sin izdajice kosovopoljske Vuka Brankovica ; zbrala, se radujejo in gredó precej z vso silo 60.000 zato bi po očetu njegovo pravo priime Juri Vuković mož nad njo. In Kuršid-paša vojsko srbsko v lepi rav-imelo biti. On je imel z Jerino tri sine in dve hčerki. nini ugledavši, se raduje, veselo svojo brado gladi, svoji 298 govorec : „Zmirom se mi tožite, da ne morete vojski raje na ravnini dobiti ! evo, vam rajo, in evo, vam ravnico! Zdaj hočem videti, ali carski kruh zaslužite!" pri svojem vstanku zavoljo pomanj- Se ve, da Srbi so kanja konjikov, kterih so Turki v obilnosti imeli, boje na ravnem polji izbegavali, kar in kolikor je bilo mogoče. "1 na srbsko vojsko; Zdaj udarijo turški konjiki kakor besni (nori) hajduk Velko in Stanoje Glavaš skočita s svojimi hajduki in s kozaki pred nje in se sekata njimi Zdaj lupajo in udarjajo kakor besni turški konjiki na grad Kare, ki ga je grof Orurk s svojih Rusov pred obkopom naredil. Pa vselej so bili odbiti, s puškami in topovi dobro poškropljeni. Hajduk Velko in Stanoje Glavaš sta pa Turke s svojimi hajduki in kozaki iznenada napadala zdaj tam, zdaj tam. In v tem velikem dva dni trpečem boji sta bila oba ranjena Turki so bili pa tako grozno otepeni 9 da so vse križem v nevrednem begstvu po šumah svojega re-šenja iskali. Tudi grof Orurk je zgubil nekoliko ko-zakov in druzih vojnikov. In Orurku so se Srbi v tem velikem boji tako grozno prikupili, da je neki na dan srečne in slavne zmage on vsakega Srbina, kterega je kol srečal, ljubeznjivo poljubil veselo govoreč: „Dobro vojnici! dobro, dobro, ljudi in bračo moja!" Iz lepega bojnega polja Varvarina pridem v kakih šestih urah po lepi gladki cesti zopet v Jagodin, kjer me je moj zemljak, inženir gospod Klinar veselo sprejel in mi pri kaplji vatrenega vinca na ki-taro brenkljaje in slovenske pesmi popevaje vesele ure delal. Sedaj dobim v Jagodinu Milosov-a Mitrović-a, si-vega starčeka, ki je sedem let pisar hajduka Velká bil. 9 Pripovedal mi je o njem, kar sem vam gori povedal in še mnogo drugih važnih in nevažnih malenkosti. Od Velka moram vam še toliko povedati, da njega srbski narod še sedaj v blagem spominu ima, kakor Koćo Petrovica. Po obeh teh junakih broji narod čas in pre- Srbina: koliko si star? jez teklost. Ako ti odgovori: „moj oče je bojeval v Koćinom ratu vprašaš na primer hajduka Velka; vojeval > sem z 9 za vreme sem se rodil za vreme Velkom; ta hiša je zidana v Koćini krajini Velka" itd. itd. Iz Jagodina grem zopet skozi selo Stiple in Crni Vrh v Kragujevac. Al zdaj visoka glava Crnega Vrha ni bila bela in mrzla, kakor v prvem prelazku čez njega; tudi ni bila zdaj tiha in mrtva, nego na njegovi zdaj lepo zeleni glavi je bilo vse veselo. Razlegalo se je veselo petje mnogobrojnih in raznih zračnih prebi-valcev in veselo petje in dudlanje pastirjev po glavi kterega sem v nekoliko urah v vegasto kragujevaško dolino in v Kragujevac přišel. — Drugi-krat kaj druzega. Crnega Vrha, s Naši 55 po modi" domorodci. Mutatis mutandis tudi za nas! Ti su ljudi nove dobe, „Gentilhomme"-ske od podobe Sbilj a fini i „galant"; Jçy ii 14-11 »»»i ti 9 kulturu" shvatit znadu po 99 modi" duh podadu, Te su „lieblich" dà „charmant" ! Pametni su pasje vjere, Jer sve štiju „Witz-Blattere" hrvatski nikâv list Jer se boj nebi ? komu Takvom sinu hrvatskomu 9 Rekô tko da 9 99 Panslavist Kad susretnu koju dičnu Hrvaticu, gospodičnu, Pozdrave ju s „kuss' die Hand Jer oćute njeku muku, Kad rekli ^cv. xv.au „ljubim ruku, Denn das war' ja eine Schand 99 Kad u družtvo dodju Da vještine kažu svoj koj Mj Tu ..Madame" „ > 99 pletu jezik troj Freund Pobačaju na ustnice, Da naruže jezik svoj Kada dodju u kavanu Iz sveg grla vikat stanu: ; 99 amice (( ? 9 9 99 Kaffeehaus!" „Marquer!" „Wirth!" HeJ Mjesto liepo rec po staru: Gospodaru !" „Konobaru !" 99 99 Weil es so sich nicht gebuhrt!" na plesu, tu tek krešu „Polku" „Treblant" Denn das ist des Balles Glanz!" 9 99 Walzer" plešu 99 99 Kolo" pako mrze naši Nesoljeni mudrijaši, Weil es ist ein Bârentanz!" 99 Sto bi čovjek s takvim ludam Da doskoči njih požudam 9 Kad smo mi lim „zu gemem Nebi bilo baš griehote, Sve s naslovom: „bez vriednote" Poslat u „Frankfurt am Main!" Iz 99 Karlovačk. Viestnika." Dopisi. Iz Celovca. A Naš 99 Slovenec" piše v svojem 69. listu : „Kakor „Draupost" naznanja, natvezla se jej tiskarna pravda; tožena je, kakor pravi najviši ukaz. Je ki je iz Dunaja přišel, zavoljo treh sestavkov ; tožba se glasi na dvojno hudodelstvo po 65 in na en pre- grešek. Kar se je vojska bližala in sreča Prusom smeh- ljala 9 J le* J o v uj piugtaui v^oju oubou u« prusko stran. Zatoraj je tudi g. Einšpieler od ime- jela je Draupost" svoj program celó sukati na pri bil novanega časnika čisto se ločil in poslednji list kterem je gosp. E. še zraven bil, 28. junija na svitlo přišel/4 — ,, 9 bil J6 51. ki J6 > Slovenčevo" naznanilo da je stopil gosp. Einšpieler iz te njegovemu stanu in dolžnostim slovenskega rodoljuba nepristojne družbe, je z nami vred gotovo vse koroške Slovence močno razveselilo; zakaj od tistega časa sèm, kar je prišla „Draupost", kakor se je reklo, v národně roke, ona ni imela besede za nas Slovence zoper nezmerno obreko- vec vanje in sramotenje v rajnem časniku „Alpenblátter in njegovih pomočnikih, da se je v resnici vse čudila takému ravnanju. Naj mu bo toraj hvala! Iz Poddrage na Ipavskem. Povedite ; drage „Novice", svojim čitateljem, da v Poddragi kmetiška čitalnica vrlo napreduje, in da jo priprosti kmetje obilno obiskujejo ter slovenske knjige in časopise pridno čitajo , 41« M» UOVilU ^JCk a V UI ULU Ud »OW u"Hm UIOHIIJV* Kdo bi nam utegnil tajiti, da ni lepo, ako mladež ob nedeljah v kmetiški čitalnici pridno prebira časnike in druge knjige, namesti da bi se okoli klatila ter se . kar se dan danes, žali- na ta način pa svoj um na vse strani bistrijo. nravno m duševno popačevala, bože! poredkoma ne nahaja! V 6 tednih si je napra vilo naše kmetiško-čitalno društvo 130 raznovrstnih slo venskih knjig: naravoslovnih, zemljepisnih, kmetijstvo zadevajočih, podučilnih pa kratkočasnih, «u — druzega mnogovrstnega obsežka. Naročeno je društvo m knjig še 299 Novice", „Slovenca", „Ilir. Primorj a dobiva Cvetj a pa 77 na v . pa „iliasjv, , «UMXV« „ je tudi v društvo sv. Mohora in slov. 9 97 Danico" in nemškem jeziku, se glasi po „Laib. Zeitg." tako-le: Glasnik." Zap 77 Matico Tudi ima lepo, lično stanovališče, ktero je vrli domorodec g Lip Trošt društvu blagod „Veselo dolžnost spolnujem, razglaševajoč darila, ktera so regimentu milostljivi cesar podělili. Pri ti priložnosti pa ne morem opustiti, da bi v imenu službenega pokliča odstopil uuou g. «v*«"* v^wowu j wch UA » oxuauciieg» jjuxvxx*;« Iz tega goreče in srćne pohvale ne izrekel vsem oddelkom hra se vidi res lep napredek in velik korak v narodnem brega regimenta za njih nepozabljivo slavno obnašanje ťríhanii naroda našega. *) AK da-siravno ie vse v redu v boji pri Kustoci 24. junija 1866,. — tako tudi srčno gibanj in lep Al da vse v t aiu u o, uaocga» j íu , ua-ouavuu j »ov » goji naše društvo še vedno dve goreči želj redu ter v boji pri Kustoci 24. junija komaj čaka i tako tudi srčno hvaiežnost izgovarjam vsem gospodom komandantom ba- da se mu dopolnite. Prva je, da bi kme- talijonov in kompanij, ki so s prelepim izgledom juna- iiška čitalnica še več udov, domaćih kakor tudi vna- štva, truda in vojaške navdušenosti pripomogli, da si je njih štela, ter da bi vsak, kdor ima kaj rodoljubja, regiment slavno ime pridobil, in se vseskozi junaško narodno ognjišče staviti pomagat in tako se pravega obnesel, in zadnjič vsem vojščakom in šaržem, kteri so domoljuba skazal. Domoljubnost se mora tudi djansko vkijub velikemu trudu in težavam, neprestrašeni in na- kazati, komur to materijalne moči pripuščajo; če ne, vdušeni se bojevali in povelja svojih predpostavljenih kaže se, daje piškava. Pristopite tedaj, dragi domo- po pravi vojaški dolžnosti poslušali. S povzdignjenim rodci, domači in vnanji, obilno v kmetiško čitalnico ter srcem in z zadovoljnostjo se oziram na vrste tega vr- v národno zavetje, kakor lega regimenta, čegar junaštvo je danes z medalijami pošiljajte svojo mladino raj da bi ob nedeljah in pozimskih vecerih pohajala Po lj aj te jo v zavetje, v kterem se um vedri, srce po žlahnuje ~ domovina, v obdarjeno ščaki ! ; v lepoto in čast celega regimenta Voj- 7 nrava uči ) ) kterih prsi danes častno znamenje Najvikše po v kterem se ne žali niti Bog niti hvale lepša, pokažite povsod, dá ste take časti vredni kterem se ne ahaj li O l* da » • ploska ni bilo ne konca ne kraja — in po spesi, m da bo skoraj mir. Državni minister grof Bel pravící. — Ôveterospeva dva slovenska: „Prijateljici" kredi se neki^ še zmiraj dogovarja z magjarskimi pr- Křisovskega in „Luna sije" od Fleišmana sta izpolnila vaki ; kako bi se zložile ogerske pravice in zahteve s ostale točke današnjega koncerta, ki ga je obiskala vsa Pptrebami našega cesarstva. Al to se vendar ni potr- imenitna civilna in vojaška gospôda. Gosp. Vit en c dilo ) da bi Ogri že precej zdaj dobili svoje lastno mi- je brez plačila blagovoljno posodil svoj klavir; isto tako nisterstvo. Temveč se govori, da nekaj časa sem dogo- je tudi gosp. Blaznik tiskal naznanila brez plače. Na občno prošnjo ; danes še eno „besedo" dá ta umetnica v čitalničini dvorani odjenjati; da so pri kteri jej bodete pomagali misel zastran tega je varjanje nič kaj ne napreduje; da Magjarji nočejo nic terji, ko f da so bili pred vojsko. Naša z Ogri ne bo sprave 9 dokler Frelihovi gospodičini Roza in Evgenija in g. Teodor bo vlada samo Magjare prašala, za Slovane, Rumune m Elze. La- Nemce na Ogerskem pa ne menila se. Narodom dati scia ch'io pianga", aria iz spevoigre „Rinaldo" od Haen- najpred djansko ravnopravnost ; postaviti jim národně Program besede bode: Prvi odelek: del-ja , UUJO guo^fuuilšiua X IDJLCUOCCi ,,XXU<%U- ' --"I---"7 ——J* «VMV.U.J f v w..vf .wu tino" iz 2. koncerta C. de Beriot-a, poje gospodičina upljivih sestavljeni zbor razpustiti in novega poje gospodičina pl. Tiefensee. Adan- velike župane; sedanji deželni, po silovitih magjarskih voliti 1111U ili A. IvUUUOI ha V/. U« JJCllUl-i* , JJUJC gUSpUUiUlUž* T J * * AJ Evgenija Frôlich-ova. 3. Velika arija iz spevoigre: P°XeJ zoá d™gače biti, pred ne. Dosedanji vojaški „Ernani" od Verdia, poje pl. Tiefensee. 4. Nocturn minister Frank je odpuščen iz službe; namesti njega za pianoforte, igrá gospodičina Roza Frolich-ova. prevzame opravila tega ministerstva feldmaršal-lajtnant _ r Zdaj je gotovo, da general-komanda pride iz Prava sreča je le pri Tebi" („Das wahre Glíick oj „* i«»« oi^a J° rruu, ist nur bei Dir"); nemška pesem od Voss-a John. Ljubljane proč. Te dni je přišel od cesarja ukaz da i JLJirj, ii em bii a peseui du vuss-a, u; ua ^ uu4 uvi u^, „Narodne pesmi" (ruske in španjske) v izvir- bo načelnik tej general-komandi nadvojvoda Ernest, nem jeziku, poje pl. Tiefensee. — Drugi oddelek: obsegala bo ilirsko kraljestvo, Stajarsko, Tiroljsko in prošnjo: „ Etude iz Fis-dur Adolfa Henselta, poje gospodičina 7. „Molitva"'(Elizabete) iz Evgenija Frohlich-ova. spevoigre „Tannhâuser" R. W^agner-ja, poje pl. Tie- t ------- fen see. 8. Introduktion in Allegro iz sonate na gosli služijo v prihrani ali Vorarlberg, in neki tudi, tako svoj sedež imela v Gradcu. Ukazano je da se ima vojska že precej zdaj zmanjšati, da kompanije ne bodo več imele, ko 70 moz. Ki in pianoforte iz 10. igre Teodora Elze-a, igrate gospo- stiti. rezervi, ti imajo se koj domu spu Na Nemškem so Prusi s sovražnimi državami dičini Ev g. Frohlich-ova in pl. Tiefensee. Thema in variacije od Proch-a, poje pl. Tiefensee. svojo pravdo po večem dognali. Hanover, Hessenkassel Nassau, mesto Frankfurt in Slezvik-Holstein obdržé in 9 X iiViu €M 4 U » Iti 1UV1J V U V* JL X VVX1 «.» ) J/ Vj X 1WÍ.UUUUVI ---- /------------------------------------- — ------ 10. Slovenska pesem, poje pl. Tiefensee. Vstopnina združijo s svojo državo; drugim so přivolili mir pod 60 krajc. — Ne dvomimo, da jej bode zanimivi težkimi pogojami. Le s saksonsko vlado se še niso pogodili. Tudi z deželnim zborom se je Bismark po- znaša program přivábil mnogo poslušalcev. (Razpisano dariloPrečastitljivo škofijstvo ljubljansko 22. velicega srpana po naznanilu „Danice" to-le miril. vladal Dobil je odpustek za vsa leta, ki je neustavna privoljenje, da 150 milijonov tolarjev na m še razglasuje: Korar tukajšnjega stolnega kapiteljna Jožef posodo vzame. Tako je nenadjana njegova sreča na vojski većini pruskih liberalcev vest utolažila. — Fran- Poklukar ki JL UlViUaai J tkl J G U 1X11 X « • OUOVCI l* f J V> V OVVJVUi Jill- * ---W - • r * www -- stavku k poslednji volji 26. kimovca 1862 to-le volil, coski cesar je premenil ministerstvo za vnanje reči. umrl sušca t. , je v svojem pn- kakor besedno nasledva: „S pristavkom volim dve sto Odpustil je namrec Droyns-a de Lhouis in poklical na in zopet sto gold. a. v. ko darilo za delo brez prikraj- »jega mesto Marquis-a de Moustier. Ves svet ugiblje šanja lastinske pravice tistima pisavcema izmed duhov- kajtopomeni, al pravega, se ve, ne vé nobeden. > stva ljubljanske škofije, ktera bota po presodbi preč sodijo, da ima zdaj Turčija, *to je 9 Zeló tako imenovano iz- gosp. knezoškofa in dveh od njih v ta namen izvoljenih točno prašanje na vrsto priti. To je gotovo, da je gi-mož najboljše in bližnje najboljše poljudne bukve za banje med kristjani po turskih deželah zmiraj živeje. čedno odreie (das beste und náchst beste populáre Er- Na otoku Kreti aliKandii v sredozemskem morji so se J _ \ ... .. * . . « • . é • U 1 • i • i vi 1 • X • Imajo nekfže 20.000 mož pod orožjem. Njihovo geslo je: Ali združiti se z Grškim ali umreti! Bog jim daj srečo, da Kakor se ziehungsbuch) saj v štirih letih po moji smrti dovršila, kristjani že spuntali proti turškemu gospodarju. Te bukve naj se spišejo v slovenskem jeziku 9 ko-in likor se najbolj more po domače in prisrčno, ■ najpred naj bodo namenjene starišem. Tehtniše lo'čine bi se oprostili težkega^ turškega jarma ali nabadke naj pojasnujejo primerne besede iz sv. pisma, „Politiki" iz Dunaja piše, imeli so te dni deželni po- pregovori in kratke prigodbe, kolikor je moč naj jih slanci iz nemških avstrijskih dežel shod v Aussee-u. bogaté gojilna vodila in nauki za spodobno obnašo (mit Tudi za slovenske domoljube je živa potreba^ porabiti medizinischen Regeln und Belehrungen fiir den An- prvo ugodno ^m ' ■ ' ' I ' ■ priliko, da 9 Koli- stand) ; pa tudi ne, da bi jih preobširnost pristudovala in naj toraj ne znašajo čez 12—15 tiskanih pôl. ~ kor je moč, naj imajo nizko ceno." — Tišti častiti duhovni te škofije, ki imajo veselje in zmožnost, bukve za lepo odrejo pisati po misli in odkazih ranjcega ko-rarja Jožefa Poklukarja, naj se prav kmalu tega delà lotijo, ter naj o pravem času dozorjeni spisni sad naših reči. se snidejo in pogovoré zastran. Kursi na Dunaji 11. septembra. 5% metaliki 63 fl. 50 kr. Narodno posojilo 68 fl. 90 kr. Ažijo srebra 128 fl. 61 kr. Cekini 6 fl. 15 kr. svojega prizadevanja v knezo-škofijsko pisarnico dajo 9 Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis* — Tiskar in založnik: Jožef Blaznik Lju bljsni.