ESLOVENIA LIBRE Glasilo Slovencev v Argentini Le t o LXXVIII | 11. mar c a 2019 - Buenos Air es, Ar g e n tina | Št. 1 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija Tudi letos smo Mladci in Mladenke potovali, tokrat v Tandil, da skupaj zakljucimo letne de­javnosti. Spremljali so nas Alenka Cop Malo­vrh kot glavna voditeljica, Erik Oblak, Ignacij Mehle, Nevenka in Marjanka Grohar, Marko Koželnik, Magu Mazičres in Miki Bokalic, po­leg njih pa še Martin Zarnik kot kuhar. Dogo­divšcina se je zacela v cetrtek, 27. decembra, ko smo se zelo zgodaj zbrali v San Justu, se priporocili Bogu in naložili vse potrebšcine na avtobus. Po 5-urni zabavni vožnji smo prispeli v »María para Todos«, kraj, obdan s cudovito naravo, ki nas je sprejel. Seveda nismo izgub­ ljali casa, in že popoldne smo raziskali »Cueva del sapo«, znamenit hribcek za hišo, kjer smo se zelo zabavali. Kraj je res obdan z naravo… ob zori nas je prebudil petelin, pa tudi krave in konji, ki so se pasli v okolici… vseeno zmo zgodaj vstali, saj smo takoj po zajtrku odšli v EUCA, tema­ticni park, kjer smo se na raznih igrah urili v plezanju na višini. Ker je bilo sonce mocno, smo se pred kosilom zabavali z igro, kjer smo se mocili z baloncki polnimi vode! Popoldne smo preživeli v bazenu, kjer smo veliko lažje prenesli vrocino. Proti veceru pa smo se zopet odpravili na »Cueva del sapo«, da smo skupaj obcudovali soncni zahod. Vrnili smo se v temi in si z lucmi razsvetljevali pot. Bilo je zelo za­bavno! Nocne igre so vsem pri srcu, zato smo po vecerji v temi še naprej iskali crke in po MLADCI IN MLADENKE Potovanje v Tandil skupinah tekmovali, kdo prvi sestavi fraze. Po potrebnem nocnem pocitku smo v sobo­to malo pozneje vstali, saj se je zaradi nocne nevihte ukinil jutranji sprehod. A jutro je bilo vseeno aktivno! Igrali smo cloveški metegol, nato pa odbojko, najprej po skupinah, nato po “Rasteh”, nato z voditelji. Zabavali smo se na vso moc! Po kosilu smo se odpravili v mesto, kjer smo najprej obiskali znameniti Križev šot. Ob vsaki postaji so nas animatorji vodili v mo­litvi, in skupaj smo poromali do križa. Obiskali smo tudi »Castillo Morisco« in se zabavali pri skupnem fotografiranju. Seveda je bil nujen obisk trgovin z lokalnimi dobrotami, kjer smo si nabavili salam, sirov in še drugih dobrot zase in za naše domace. Kot zakljucek spre­hoda pa smo se ustavili še v sladoledarni, kjer smo se radi posladkali! Po vrnitvi »domov« smo sodelovali pri pripravi domacih pic, med cakanjem pa skocili še v bazen, kamor smo vrgli tudi vse voditelje! Po vecerji smo se hitro odpravili h kresu. Pod neverjetnimi bliski, ki so razsvetljevali nebo, smo ga prižgali in razmisli­li o vsem, za kar smo hvaležni v preteklem letu in o željah za novo leto, ki se zacenja. Kmalu se je pricela huda nevihta, tako da smo morali pogasiti kres in se zateci pod streho. A veselja ni bilo konec! Igrali smo se razne skupinske igre, pa tudi skupne plese še pozno v noc, ter se izredno zabavali! Koncno je prišel tudi dan slovesa. V nedeljo smo zgodaj vstali, naložili kovcke na avtobus, se poslovili od cudovitega kraja, ki nas je go­stil ter se odpravili v mesto. Tam smo najprej sodelovali pri farni maši, nato pa se odpravili na sprehod po mestu, kjer smo lahko kupili spomincke in sladoled. Nato smo še skupno kosili na parku ob mestnem jezeru, ter delili izkušnje potovanja kot zakljucek. Po dolgi, a zabavni vožnji, smo se veseli in hvaležni vrnili nazaj v objem naših družin. Hvala vsem voditeljem, ki se skozi vse leto trudite in družite mladce in mladenke po domovih. Posebna zahvala tudi Matiju Belcu in Nadji Miklic za vso pomoc pri organizaciji potovanja. Hvala seveda tudi staršem, in tudi vsem, ki ste s svojim casom, denarno pomoc­jo in molitvijo omogocili in spremljali naše potovanje! Mladci in mladenke IN MEMORIAM | Marijan Eiletz 7. januarja se je za vedno poslovil arh. Mari­jan Eiletz, bivši predsednik Slovenske Kultur­ ne Akcije in skozi dolga leta aktiven clan naše skupnosti. Med njegovimi deli ima prav pose­ben pomen slovenska cerkev Marije Pomagaj, v Slovenski hiši v Buenos Airesu. Naj pociva v miru! Slovo od prijatelja arh. Marijana Eiletza Odšel si, dragi prijatelj, na pot k nebeškemu Ocetu, ki nas je ustvaril iz svoje neizcrpne Lju­bezni. Odšel si k Njemu, ki je vir Lepote, kateri si posvecal svoje poklicno delo, k viru Resnice, si živel in posredoval, ne le najbližjim, ampak ki je zaznamovala tudi tvoje življenje. z dosledno, pokoncno držo tudi neznanim, ki si Odšel si k vecni Luci novega Življenja in ne-jih srecaval na poti. Tvoje nesebicno delo v slo­skaljene Srece, ko tvoji dragi in prijatelji žalu-venski skupnosti je bilo doprinos k skupni rasti, jemo, ker te ni vec med nami. Žaluje za teboj k ohranjanju zgodovinskega spomina in k veca­tvoja draga življenjska spremljevalka in druži-nju slovenskega kulturnega zaklada. Kmalu po ca gospa Pavci Macek. Težko ji bo brez tebe, tem, ko si dovršil univerzitetne študije si spre­saj si del njenega življenja, a vera, da ljubezen jel mesto predsednika Slovenskega katoliškega ne mine in se v vecnosti krepi ob izviru vse akademskega starešinstva (SKAS) v Argentini, Ljubezni, ji bo v oporo in tolažbo. Žalujejo kasneje pa si bil vec let predsednik Slovenske za teboj tvoji otoci, Tjaša, Janika in Damjan. kulturne akcije (SKA). Bil si vnet za vse resnic-Pogrešali te bodo. Žalujejo in pogrešajo tvo-no, dobro in lepo ter za svobodo slovenskega jo prisotnost vnuki in vsi, ki smo ti bili blizu. naroda. S svojimi talenti si služil dvema domo-A to ni temna žalost obupa, ker je prežeta s vinama, Sloveniji, ki nas je rodila in Argentini, svetlim kršcanskim upanjem in z globoko ki nas je sprejela in omogocila, da si svobodni hvaležnostjo. To hvaležnost delimo s tvojimi služimo vsakdanji kruh in gojimo ob skupnih, domacimi tudi prijatelji in vsa slovenska skup-tudi nam lastne vrednote. nost v Argentini. Zdaj pricenjaš, dragi Marijan, novo, nemin- Hvaležni smo dobremu Bogu, da nam je na ljivo življenje v naši dokoncni, vecni Domo­življenjski poti naklonil tvojo bližino in oporo. vini. Naj ti v njej nebeški Oce obilno poplaca Hvaležni pa smo v ne manjši meri tebi, dra-vse dobro, za katero smo ti tvoji prijatelji, ki gi Marjan. Bil si nam zgled v mnogih ozirih, ostajamo v casu ter se te spominjamo v tvo­a pred vsem v zvestobi geslu, “Bog, narod, jih delih in v molitvi, iz srca hvaležni. Pocivaj v domovina”, ki smo si ga izbrali pred mnogimi miru in na svidenje! leti, kot mladi domobranci. Kršcansko vero, upanje in ljubezen do Boga Marko Kremžar DOBRI PRIJATELJI | Akamasoa Argentina »Naše delo je le kapljica v oceanu, a ce te ka­pljice ne bi bilo, bi nekaj v morju manjkalo.« sv. mati Terezija iz Kalkute Slovencem je dobro znan cudežni Akama­soa, mesto, ki ga je Peter Opeka zgradil s smetišcarji na Madagaskarju. Po njegovem zgledu je Gastón Viggo pricel isti projekt tukaj v Argentini: “Akamasoa Argentina”. Vodilna ideja njegovega dela je ista kot Pe­ trova: ljudem vrniti dostojanstvo, in v njih vzgajati vrednote: trdo delo, poštenost, ure-ideja je delo z njimi, in ne zanje. Tako smo jenost, odpušcanje in vztrajnost. V Argentini po skupinah barvali in okraševali zunanje obstajajo že tri postojanke, in sicer glavna v zidove, notranjost salona, kjer bo delovala Limi, blizu mesta Zárate, in dve v mestu Tig-srednja šola za starejše, ter raznih sob, ki re. Zacenjajo kot centri CONIN, ki se ukvarja se uporabljajo pri programu, gradili klopi s preprecevanjem otroške podhranjenosti, v in mize iz lesa, popravljali glavno stavbo, pa naslednjih mesecih pa se nacrtuje gradnjo tudi pazili otroke, medtem ko so starši delali skupnega centra, industrijske kuhinje in hi-z nami. Med delom se je pa oglasila, po lepi droponskega vrta, pozneje pa tudi prve hiše. slovenski navadi, ubrana vecglasna pesem V torek, 5. marca, ko je bil v Argentini dela v razlicnih jezikih, tudi tista v malgašcini, ki prost dan, je okoli 30 mladih Slovencev obi-smo jo zapeli Petru, ko je bil lani na obisku skalo Akamasoa Argentina, in sicer posto-v Argentini. Opoldne pa so nas pogostili s janko v Limi. Gastón nas je prijazno sprejel in klobasami na žaru, tako da smo kosili sku­takoj vpeljal v delo. Karkoli smo delali, smo paj z družinami, ki sodelujejo pri programu morali vzeti medse clana ene izmed družin, in drugimi prostovoljci. Vrnili smo se pozno ki sodelujejo pri programu, kajti osnovna popoldne, utrujeni, a izredno srecni! Sveta Mati Terezija je vedno rekla: »Ne moremo delati velikih stvari - delamo lahko le majhne stvari z veliko ljubeznijo«. To smo v živo obcutili vsi, ki smo sodelovali pri pro­stovoljnem delu. Upajmo, da bo v bodoce še mnogo takih priložnosti! Vabimo pa vse, da po svojih moceh pomagate projektu »Aka­masoa Argentina«, najsi bo z delom, materi­alno pomocjo ali molitvijo. Maki Grohar S TRAN 2 11. MAR CA 2019 | S V OBODNA SL O VENIJ A CAS ZA SLOVENŠCINO “Ucenje slovenšcine ni macji kašelj, ven­dar nikakor ni misija nemogoce. In katere­ga jezika se sploh nauciš z lahkoto? Jezik sam ni težji od nemšcine, anglešcine ali francošcine, ampak problem je v tem, da se z anglešcino srecaš vedno in povsod, stike s slovenšcino pa je zunaj Slovenije vcasih težko vzpostaviti.” (Felix Kohl, štu­dent slovenšcine na Univerzi Karla in Fran­ca v Gradcu) V šolah, ki delujejo pod okriljem Zedi­njene Slovenije, se slovenski otroci že 70 let ucijo v slovenšcini. Slovnica, literatura, zemljepis in zgodovina Slovenije, verouk. Po 15 letih sobotne šole mladi potomci Slovencev, naužiti slovenskega jezika in kul­ture, z udeležbo na Mladinski poletni šoli v Ljubljani in vzponom na Triglav postanejo pravi Slovenci! Za mlade in odrasle z nižjo stopnjo zna­nja jezika so pa na razpolago razni tecaji, ki nudijo bolj ali manj intenziven pouk slo­venšcine. V naslednjih tednih bo tudi na teh tecajih pricel pouk, zato vam jih danes predstavljamo: Slovenšcina za odrasle Ucenci so razdeljeni po skupinah: za­cetniki in nadaljevalci. Pouk se vrši ob so­botah dopoldne (9.00 - 12.30 ), socasno s šolo za otroke v Slovenski hiši, ki ima isti urnik. To da možnost tistim ki imajo otro­ke, ki se tam ucijo slovenšcino. Profesorji imajo vecletno izkušnjo in so se strokovno izpopolnjevali v Seminarju, ki ga organizira vsaki dve leti Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Uporabljajo se ucbeniki, ki jih izdaja Cen­ter za slovenšcino kot drugi/tuji jezik in drugi sodobni pripomocki, ki jih pripravlja­jo profesorji. Sobotna šola za odrasle nudi možnost za skupno povezavo in priložnost za vkljuci­tev v slovensko kulturno dejavnost v Bue­ nos Airesu. Zacetek: 30. marca Prijave in informacije: prof. Marjeta Stariha, tel 15 5606 4294 SLOVENSKA HIŠA Ramón L. Falcón 4158, C.A.B.A. ABC po slovensko - Jegliceva šola Voditeljica: Paula Grbec SLOVENSKA HIŠA Ramón L. Falcón 4158, C.A.B.A. ABC po slovensko - Pristava tecaj slovenšcine za otroke od 6. do 12. leta ob sobotah od 8.30 do 13. Zacetek: 23. marca. Prijave: Mimi Gorišek, tel. 15 5055 1600 in Tati Rožanec, tel. 15 3926 9152 Slovenska Pristava República de Eslovenia 1851, Castelar “Slovenšcina za vse” tecaj slovenšcine za odrasle dve uri na soboto, v treh skupinah (od 9. do 13. ure) Poucujejo: Anka Savelli Gaser, Monika Cešarek Kenda in Andreja Šeme Mele Zacetek: 6. aprila Prijave: Monika Cešarek Kenda, tel. 4627-4935 / 15-3042-5585 Slovenska Pristava República de Eslovenia 1851, Castelar ABC po slovensko - pod okriljem Balanticeve šole tecaj za otroke in odrasle pouk ob sobotah od 9.15. do 11.15. Zacetek tecaja: 27. aprila 2019 Poucujeta: Alenka Zupanc Urbancic in Erika Poglajen Dellacasa Naš dom Hipólito Yrigoyen 2756, San Justo LEKTORATI SLOVENŠCINE NA ARGENTINSKIH UNIVERZAH S strokovno podporo Centra za slovenšcino kot drugi in tuji jezik, Oddelka za sloveni­stiko, Filozofske fakultete in Univerze v Lju­bljani je cilj programa zagotavljati kakovos­ten študij slovenšcine na tujih univerzah, spodbujati raziskovalno delo na podrocju slovenistike in njene meddisciplinarnosti v tujini, predstavljati slovenski jezik, književ­nost in kulturo v svetu ter krepiti meduni­verzitetno sodelovanje. V Buenos Airesu Universidad de Buenos Aires Facultad de Filosofía y Letras Secretaría de Extensión Kontakt: Tjaša Lorbek tjasa.lorbek@ff.uni-lj.si Pogoji za vpis: www.bairesesloveno.com/inscripcion Puán 480 AR-1406 Capital Federal, Buenos Aires V La Plati Universidad Nacional de La Plata Facultad de Humanidades y Ciencias de la Educación Secretaría de Extensión Universitaria Kontakt: Tjaša Lorbek tjasa.lorbek@ff.uni-lj. si Pogoji za vpis: www.bairesesloveno.com/inscripcion Calle 51 entre 124 y 125 AR-1925 Ensenada, Buenos Aires V Córdobi Universidad Católica de Córdoba Secretaría de asuntos internacionales Universitaria y Bienestar Estudiantil www.uccor.edu.ar/home/ Nižja skupina: srede od 19. do 21. ure Višja skupina: torki od 19. do 21. ure Zacetek: 19. marca Prijave: asistente.sai@ucc.edu.ar Kontakt: Maja Kracun maja.kracun@gmail.com Sede Obispo Trejo 323, AR-5000 Córdoba SEMINAR ZA UCITELJE SLOVENŠCINE PO SVETU Od 23. januarja do 1. februarja 2019 je po­tekal seminar za ucitelje, ki poucujejo slo­venšcino in druge predmete v slovenšcini v cezoceanskih državah. Od 23. do 26. janu­arja se je vršil v Šempetru pri Novi Gorici, od 26. dalje pa v Ljubljani. Udeležilo se nas ga je 16 uciteljic iz Avstralije, Kaira in Argen­tine. Iz Argentine iz Buenos Airesa: Alenka Zupanc Urbancic, Cecilija Jarc, Gabriela Oblak, Julka Furlan, Lucijana Skubic, Paula Urbancic, Silvia Tekavec, Sonia Dimnik, Ta­tjana Rožanec, Zofija Skubic in Zofija Boka­lic; iz Bariloc Nataša Grohar; iz Cinco Saltos María Ana Homovc in iz Rosaria María José Rodriguez Peńa. Pridobile smo veliko novih metod ucenja in idej, kako lahko bolj motiviramo in obo­gatimo naše ucence. Predavatelji so nam z velikim veseljem razjasnili težave, ki smo jih imele pri nacinu poucevanja slovenskega jezika na bolj zanimiv nacin za otroke. Dobile smo mnogo didakticnih materialov in gradiva za predšolske otroke, najstnike in odrasle. Poleg slovnicnega pouka smo imele še de­lavnice za petje in gledališce. Posredovali so nam tudi razlicne pristope pri razvijanju domovinske in državljanske kulture v vrtcih in šolah. Zelo smo uživale ob obisku vrtca Ringa­raja in osnovne šole Otona Župancica v Gorici, kjer so nas zelo ljubeznivo sprejeli. Videle smo, na kakšen nacin ucijo otroke slovenšcine, ne samo kot prvi ampak tudi kot drugi in tuji jezik. Vse uciteljice so bile lepo razpoložene in nam razjasnile vpraša­nja. Obiskale smo tudi Trst in razne tocke v Ljubljani, na primer Narodno Galerijo in Cankarjev dom. Vse smo bile zelo zadovoljne s skupino ki smo jo sestavile. Rade volje smo sodelovale in skupno delale. Ob koncu dneva pa smo še kaj poklepetale, delile naše izkušnje, ter poglobile naše poznanje drugih kultur. Ob zakljucku tecaja so nam spregovori­li minister za Slovence po svetu, dr. Peter Cesnik, poslanec Državnega zbora RS mag. Marko Koprivec, vodja sektorja za Slovence po svetu Dr. Zvone Žigon, Roman M. Gruden iz ministrstva RS za izobraževanje, znanost in šport (MIZS) in vodja središca za profesional­ni razvoj ga. Brigita Žarkovic Adlešic. Hvaležne smo organizatorjem seminarja, da so sestavili program v okviru naših po­ treb. Posebna zahvala ge. Suzani Martinez iz Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu (USZS) in ga. Evi Jurman iz Zavo­da RS za šolstvo (ZRSS), ki sta nas spremljali skozi cel seminar. Zofi Bokalic ODTISI Zastava na gradu Vsakic, ko se je clovek ozrl na ljubljanski Grad, je na stolpu zagledal zastavo. Pa so barve te zastave bile »cudne«. Cudne, ker bi pricakoval belo-modro-rdeco zastavo. Pa ni bilo tako. Ce je veter zapihal in je zastava zaplapolala, je lah­ko spoznal, da je to zastava mesta Ljubljane. Pod vtisom tolikih let Argentine, ko je belo­-modra zastava vedno na najvišjem mestu, mi je to vedno šlo v nos. Saj nisem bil edini: neka­teri so šli na stolp in na lastno pest izobesili še slovensko zastavo, vendar ne za dolgo. Hitro so jo mestni varuhi potegnili dol. Mestne oblasti z županom Jankovicem so se vedno upirale, da bi na stolpu vihrala slovenska zastava. Da je grad last mestne obcine, da je Ljubljanski grad spomenik lokalnega pomena, da je protokolu zadošceno s tem, da je sloven­ska zastava že izobešena nad glavnim vhodom v grad. Najbolj hecen (žalosten?) izgovor je bil ta, da tehnicno ni mogoce izobesiti obeh zastav. Saj ni, da bi nikoli ne visela slovenska zastava: šest dni v letu, na državne praznike, je mestno zastavo zamenjala slovenska. Vendar je moral biti pritisk kar stalen, da so se župan in mestni ocetje omehcali. Saj se tudi kamen omehca, ce voda po kapljicah pada nanj brez prestanka. Nisem našel razlage, kaj ali kdo je vplival, da so se koncno postavile stvari na svoje mesto. Ce pa pomislimo, da se skozi Ljubljano valijo množice turistov iz vsega sveta (kot za casa preseljevanja narodov …) in da to pomeni evre za mestni erar – potem se tudi lahko tako razloži, da so mestni velmožje to svojo muho žrtvovali. Denar – mesta vladar (ali: Por la plata baila el mono). In tako kot je bil hecen izgovor za ne-izobeš­enje slovenske zastave, je hecen izgovor, zakaj je to sedaj možno: obcina je sprejela »tehnicno rešitev«, ki to zdaj omogoca – postavili so še en drog! Te vrstice so sicer malo pozne. Sprememba se je zgodila pred koncem leta, za dan samo­ stojnosti in enotnosti. Od takrat sta na stolpu gradu slovenske prestolnice dve zastavi. GB ANTROPOLOGINJA DR. IRENA WEBER NA BUENOSAIREŠKI UNIVERZI Slovenija je kar prisotna na Filozofski fakulteti Buenosaireške univerze. Lektorat jezika, predavanje Slavoja Žižka, obi-ski slovenskih pisateljev, magistrska teza Nadie Molek, doktorska teza Julie Sarachu, njen pre­vod in dvojezicna izdaja Svetlane Makarovic je bil obveznega branja na Slovanski književnosti in še.... V sredo, 27. februarja, je pa v okviru programa izmenjav »Erasmus +« predavala dr. Irena Weber. Ceprav je Ljubljancanka, živi v Piranu, in je njeno polje raziskovanja predvsem antropolo­gija turizma. Predstavila je Slovenijo, Piran, ra­zne migracije v tem mestu od l. 1954 naprej, ilustrirala s primeri in projekcijami na platnu. Žal – saj smo v Argentini!!!! – se je prekinil ele­ktricni tok in smo tako ostali brez velike slike in v poltemi. Vse seveda v anglešcini, sicer govori tudi kastiljsko. Navzoci so bili profesorji univerze, študentje in pa tudi gospa neke turisticne agencije. Lokalni ko­ordinator, dr. Juan Carlos (Ivi) Radovic je predsta­vil dr. Weber in odprl in zakljucil sestanek. Rok Fink S V OB ODNA SL O VENIJ A | 11. MAR CA 2019 S TRAN 3 IZ POCITNIŠKE ŠTEVILKE DAN SLOVENSKE KULTURE 2019 Pred slovenskim kulturnim praznikom je vele­poslanica Republike Slovenije Jadranka Šturm Kocjan priredila 6. februarja v rezidenci že tradicionalni sprejem ob tem državnem pra­zniku. To je pomemben praznik za Slovence, saj je kultura, v glavnem poezija in nasploh tiskana beseda poleg ljudskega petja, ohranila jezik in razvila nacionalno cut. Slovenci smo zaceli postajati narod v sodobnem pomenu besede s trenutkom, ko smo dobili svoj jezik, za kar je bil odlocilen prav cas reformacije. Vecer je otvorila gospa veleposlanica in v govoru poudarila pomembnost praznika in identitete in naše državne suverenosti ter ponovila besede predsednika republike Boru-hkrati tudi hrbtenica našega vsestranskega ra­ta Pahorja, ki je dejal, da je “kultura hrbteni-zvoja, varnosti in blaginje v prihodnje”. ca našega narodnega znacaja, naše narodne Veleposlanica Šturm je nato povedala, da bomo v letu 2019 praznovali tudi nekaj kul­turnih obletnic in sicer 100. obletnico rojstva režiserja Franceta Štiglica, ki je leta 1948 po­snel prvi slovenski film in bil kot edini sloven-ski režiser nominiran za nagrado oskar. Obeležili bomo 200. obletnico smrti pe­snika, franciškana, jezikoslovca, urednika in razsvetljenca Valentina Vodnika, ki je pomem­ben tudi za razvoj slovenske proze. In 200 let smrti Žige Zoisa, slovenskega razsvetljenca, gospodarstvenika, najbogatejšega Slovenca v njegovem casu, ki je bil mecen mnogim kultur­nikom, ki jih je povabil v svoj, Zoisov krožek. Napovedala je kulturne dogodke, ki jih ve­leposlaništvo nacrtuje v tem letu in sicer predstavitev prevoda knjige Draga Jancarja »To noc sem jo videl« v kastiljšcino in navzocnostjo samega pisatelja, sodelovanje na Evropskem filmskem festivalu in nastop enega najboljših slovenskih harmonikarjev Marka Hatlaka. Med osebnosti, ki so se odzvali povabilu naj, poleg predstavnikov slovenske skupnos­ti, omenim gospo Donatello Cannovo, direk­torico Italijanskega instituta za kulturo, Gra­cielo Araoz, direktorico Zveze argentinskih pisateljev (SEA), Cristino Loza, uveljavljeno pisateljico (»El oso de Carantania«), gospo Elso Barber, direktorica Državne knjižnkce Mariano Moreno (mimogrede, pred kratkim se je podpisal sporazum za sodelovanje med Narodno univerzitetno knjižnico – NUK v Lju­bljani in Državno knjižnico v Buenos-Airesu) in znanstvenika, glaciologa Petra Skvarco, pred kratkem odlikovanega s strani Republi­ke Slovenije. Kot vedno pri teh dogodkih so sledili zani­mivi in živahni pogovori med navzocimi, ob kozarcih, bogati in okusni postrežbi. Rok Fink LA ROSA “PREŠEREN” | Vrtnica Prešeren Hace unos ańos, cuando finalicé mi carrera laboral, comencé a interesarme por la jar­ dinería como hobby. De todas las flores del jardín, las que más atrajeron mi atención fu­eron las rosas. Desde entonces, ya hace más de 10 ańos, me dedico a cultivarlas en pequeńa escala en el jardín de mi casa, donde en cada pri­mavera me deleito con una explosión de co­lores y fragancias. El mundo de las rosas es fascinante. La bel­leza de sus flores ha hecho que se la llame te convenciones en distintos países convo­“la reina de las flores”. Es el símbolo del ro-cando a rosicultores a fin de que presenten manticismo por excelencia. los trabajos que se continúan realizando La rosa ha estado y sigue estando presente sobre el cultivo de las rosas y las nuevas va­en todas las expresiones del arte: escritores, riedades obtenidas. poetas, pintores, escultores y compositores En ocasión de la Primera Convención Re-la han evocado y reflejado en sus obras. gional para Europa Central y del Este orga- Su origen es antiquísimo; se encontraron nizada por la Federación Mundial de Socie­fósiles en el hemisferio norte desde Siberia y dades de Rosas, que se realizó en Ljubljana Alaska hasta México y el norte de Africa. Se en Junio de 2017, viajé con un pequeńo cree que en el hemisferio sur fueron intro-grupo de socias en representación de la ducidas por los conquistadores Asociación Argentina de Rosicultura, para Desde el punto de vista botánico podemos asistir a ese importante evento. decir que son arbustos caducos, que perte-Allí tuve oportunidad de conocer la prime­ necen a la familia de las rosáceas. Crecen de ra Rosa Híbrida de Té, hibridada y registrada diferentes formas, desde bajas y rastreras en Eslovenia. hasta altas y trepadoras. El hibridador esloveno Dr. Matjaz Kmecl Se las clasifica en tres grandes grupos: Ro-(1934), profesor de lingüística y escritor, sas especie o silvestres ( Sp) – por ej. la co-cuyo hobby es la rosicultura, logró el primer nocida Rosa mosqueta – , son las que esta-cultivar de rosa esloveno, la Rosa Prešeren. ban en la naturaleza; Rosas antiguas, son las Kmecl logró, luego de tres sucesivas cruzas hibridadas naturalmente o por la mano del entre distintas variedades de rosas, que las hombre hasta el ańo 1867 y Rosas moder-características buscadas se estabilizaran. nas que son las obtenidas por hibridaciones En colaboración con la Sociedad Eslovena a partir del ańo 1867 en adelante. de la Rosa, la nueva variedad fue presentada Dentro de las Rosas Modernas ocupan un públicamente en el ańo 2008, en ocasión de lugar destacado las llamadas Híbridas de Té, celebrarse el Día Esloveno de la Rosa, en el que se caracterizan por el tamańo de sus flo-Arboretum Volcji Potok, cerca de la ciudad res, por su condición de reflorecientes (flore-de Ljubljana. cen desde la primavera hasta el otońo) y por Fue registrada por la American Rose Society su fragancia. como Prešeren, HT, Hibridador Kmecl Matjaž. La primera Rosa Híbrida de Té fue obteni-Es una Híbrida de Té, con bellas flores de da por el francés Guillot en Francia en 1867 color rosa suave que se vuelve ligeramente y se la llamó La France. más claro en el centro. Tienen un diámetro A partir de este hito empezó una carrera de 12 cm. Florece durante mucho tiempo, de viveristas, cultivadores y obtentores que manteniendo sus flores frescas y compactas. competían para lograr las rosas más bellas y Las hojas son de color verde oscuro, la plan­elegantes, que tuviesen llamativos colores y ta puede alcanzar de 0,70 a 1,10 m de altura. exquisitas fragancias. La particularidad de la Rosa Prešeren son sus Hay hibridadores en todo el mundo, espe-pimpollos, que pasan de un intenso color cialmente en Inglaterra, Francia, Alemania y rojo a un color rosa a medida que se abren. Estados Unidos. Un ejemplar de la Rosa Prešeren ahora cre- La Federación Mundial de Sociedades de ce en el jardín de mi casa. Rosas, entidad que nuclea las Sociedades de Rosicultura del mundo, organiza anualmen-Cristina Saavedra de Markež RAZMIŠLJANJE OB DNEVU KULTURE Se v slavi, ko zgrudi ga smrt, prerodi Vajeni smo besed, da ima za Slovence kultu-to zato, ker postaja izvotljen, ker ni zvest sebi ra poseben pomen. Da to niso samo prazne in svojim koreninam. In zato tudi ni usposo­besede, nam pokaže pogled v zgodovino. bljen, da bi se soocil z izzivi casa. Povsem jasno je, da nas skozi težke case ni Prešeren se je prav zato povzpel kot sve­ohranjala vojaška moc, ni nas ohranjala šte-tilnik slovenstva in svetovljanstva, ker bi se vilcna premoc, ni nas ohranjalo varuštvo lahko prilagodil vetru in pisal denimo v mo­katere od velesil. Težko torej najdemo drug derni nemšcini, pa ni. Lahko bi napisal samo razlog za obstoj, kot je neka tiha notranja zadnjo kitico Zdravice, a je vedel, da more moc, ki je kljubovala raznarodovalnim in nazdravljati vsem narodom šele potem, ko drugim unicujocim silam. Dobro vemo, da ne spregleda sinov in hcera lastnega rodu. so izginili veliko vecji narodi od nas in da je Kdor je za vse kar tako, ni za nic. pravzaprav zelo nenavadno, da smo preživeli Da si lahko pionir, moraš biti najprej dedic, vse zgodovinske stiske. Ce nocemo napraviti bi lahko zapisano strnili v misel filozofa Mi­bližnjice in si vse skupaj razložiti s cudežem, lana Komarja, še enega velikega Slovenca in lahko najdemo razlago za to cvrstost le v izseljenca. Prešeren je to vedel, tako je delal tem, da so naši ljudje tako skladno dihali s in zato je postal svetilnik. Poznal je zgodovi­tistimi središcnimi vrednotami, ki so posta-no svojega naroda in Evrope, saj njegova po­vile in ohranjale celotno zahodno civilizacijo. ezija polna biblicnih in anticnih motivov. Ne Harmonicno so živeli med vero in razumom, pozablja niti na svojega pesniškega predho­med molitvijo in delom, med zvestobo svo-dnika Valentina Vodnika, ki se ga letos spo­jemu in spoštovanjem tujega. minjamo ob 200 obletnici rojstva. Na tega To je resnicna kultura. Poznavanje sebe, duhovnika, narodnega buditelja, jezikoslov­svoje dedišcine in spoštovanje drugega. Kdor ca in novinarja je vsaj v svoji pesmi gledal ne-ne spoštuje sebe, bo težko spoštoval druge-koliko hudomušno, a ni dvoma, da ga je cenil ga. A tudi drugi te ne bodo spoštovali, ce boš in se hvaležno zavedal, da je bil še eden teh, prazen, brez identitete. Ce ne boš, kar si, kot ki so pred njim nam vsem za zgled in pomoc pravi naša nadvse zanimiva sogovornica na orali slovensko ledino. naslednjih straneh. Zato je to vedno prva naloga. Ko zahodni svet negotov stoji pred Lenart Rihar svojo prihodnostjo, lahko vsakdo vidi, da je Naša luc, februar 2019 ZA RAZMISLEK IN NASMEH “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” “ ” Bolje stare modrosti, kot nove norosti, KULTURA nas uci slovenski pregovor. A kaj je pravza-Ob Prešernovem prazniku smo izbrali nekaj re­prav to, pregovor? Kratka misel, ki sloni kov in pregovorov o kulturi: na dolgi izkušnji - je vedel o njem poveda-• Kaj želi kultura? Napraviti neskoncnost ti Cervantes, in zraven dodal: Ni pregovo-razumljivo.(Umberto Eco italijanski pisatelj) ra, ki ne bi bil resnicen. Lahko še zatrdi-• Kultura je tisto, kar ostane cloveku, mo, da je pregovor obicajno tudi duhovit. ko je na vse ostalo pozabil. Zato te vabimo, dragi bralec, da si ob (Émile Henriot – francoski fizik) mislih in pregovorih, ki jih bomo izbirali, • Samo tisti, ki ima znanje, je svoboden… Samo vzameš cas za razmislek in nasmeh. In kultura daje svobodo. Svoboda, ki jo je treba ceprav drži, da Smisel pregovora spozna-dati ljudem, je kultura. (Miguel De Unamuno, mo šele takrat, ko sami doživimo njegov španski pisatelj in filozof) pomen, smo prepricani, da bo ljudska • Kultura je znanje, ki se ga ni treba zapomniti. modrost obogatila tvojo pamet, ali pa Tece spontano. (Diogen, grški filozof) vsaj razveselila tvoj dan. • Kultura je tisto, kar je po smrti še naprej živ­ ljenje. (André Malraux – francoski novelist in Saj beseda ni konj! politik) S TRAN 4 11. MAR CA 2019 | S V OBODNA SL O VENIJ A 16. marca ob 09:30 Zacetna prireditev slovenskih osnovnih šol 16. marca ob 14:30 SSTRMB: dopolnilni izpiti in zacetna prireditev 23. marca Zacetek pouka v slovenskih šolah 24. marca ob 09:00 Obcni zbor v Našem domu San Justo KOLEDAR OBVESTILO Spoštovani narocniki Svobodne Slovenije, s to številko zacenjamo z rednim tedenskim izdajanjem tiskanega casopisa. Ce želite casopis prejemati v tej obliki vas prosimo, da nas obvestite preko spletne povezave »Pišite nam« ali pa po emailu na naslov svobodna.ba@gmail.com. Sporocamo, da znaša narocnina tiska za leto 2019 $ 2.500.- Zaradi visoke inflacije bomo v mesecu juliju narocnino prilagodili novim razmeram, zato prosimo, da jo cimpreje poravnate. Obvešcamo tudi, da je za obnovo narocnine potrebno poravnati lansko. Svobodna Slovenija je brezplacno dosegljiva na spletnem naslovu www.svobodnaslovenija.com.ar Lepo pozdravljamo! UREDNIKI S V OBODNE SL O VENIJE OSEBNE NOVICE ROJSTVA 8. novembra 2018 je bil rojen Valentin Gabriel TAPIA, mamica je Saši Kovacic, ocka pa Cristian Tapia. V Mendozi se je 10.januarja rodil Facundo Tomás GRINTAL RÍOS, tretji sin Matjaža in Ivane. Dobrodošla! SMRTI 1. februarja je po dolgem trpljenju, preži­vetem z veliko vero in upanjem, izdihnila Magdalena Grintal. Za njo žaluje mož Cris­tian Camplone in sinova Vicente -5 let- in Francisco -3 leta-, mama Maria Ines Fink, sestri Mariana in Marta, brat Matjaž in vsi sorodniki in prijatelji po vsem svetu. V Mendozi je 31. januarja v božjem miru zaspala gospa Frida Bajda roj. Mlinar. Naj pocivata v miru! Pocitnice so minile, ne bodo se vrnile, zdaj treba spet bo v šolo, dobili bomo nalogo, ucili se bomo pisati, brati, risati, peti in Boga slaviti! V šolo radi hodimo, tam vsi veseli smo! Zacetek Slovenskih osnovnih šol sobota 16. marca ob 9.30 uri sv. maša v Slovenski hiši Zacetek pouka in vpisovanje- sobota 23. marca ob 8.00 uri: Baragova šola ob 8.10 uri: Balanticeva šola ob 8.15 uri: Rožmanova šola ob 8.30 uri: Prešernova šola Slomškova šola -vpisovanje 16.3 ob 11.30 uri ob 9.30 uri: Jegliceva šola - vpisovanje 16.3 po maši Slovenski srednješolski tecaj ravnatelja Marka Bajuka Sporoca da bo: v soboto 16. marca: ob 14.30: dopolnilni izpiti. K izpitom mora dijak prinesti kompletno mapo z nalogami. ob 17.00: vpisovanje. ob 18.00: zacetna sv. maša. Pogoj za vpis v prvi letnik: predložitev spricevala o koncani slovenski osnovni šoli. Pogoj za vpis v ostale letnike: spricevalo prejšnjega letnika in pocitniška naloga (po na­vodilih, ki ste jih prejeli ob sklepu lanskega letnika). Za peti letnik je naloga prispevek za almanah. Opozarjamo, da se dijak, ki na dan vpisovanja ne bi izpolnil vseh navedenih pogojev, ne bo mogel vpisati v tecaj. Vpisnina za prvega dijaka $300.-Vpisnina za drugega dijaka $200.­ CONVOCATORIA SOCIED AD C OOPERATIVA N UE S TR O HOGAR LTD A . MATRICULA Nş 3939 Domicilio legal: Tucumán 1429-9ş “A” – 1050 Capital Federal De conformidad con lo previsto por el Estatuto Social y atento lo nombrado por el art. 47 y ccdtes. de la ley Nş 20.337, convócase a los asociados a la Asamblea General Ordinaria para el día 24 de Marzo de 2019 a las 9:00 hs., en su sede social de calle Hipólito Yrigoyen 2756 de San Justo, Pdo. La Matanza, Pcia. de Buenos Aires. Orden del día 1. Designación de dos asociados para suscribir el Acta de Asamblea, conforme al Estatuto Social. 2. Elección de dos asociados para el escrutinio de votos. 3. Consideración de Memoria, Inventario, Balance general, Estado, Anexos e Informe del Síndico correspondiente al 62ş ejercicio económico cerrado al 31 de Diciembre de 2018. 4. Elección de dos (2) asociados para consejeros titulares por el término de tres ańos. 5. Elección de cinco (5) asociados para consejeros suplentes por el término de un ańo. 6. Elección de Síndico titular y Síndico suplente por el término de un ańo. CONSEJO DE ADMINISTRACION CONVOCATORIA CEN TR O E SL O VEN O N AS DOM ASOCIA CIÓN CIVIL MATRICULA Nş 30230 Domicilio legal: Hipólito Yrigoyen N° 2756 – San Justo – La Matanza En cumplimiento de las disposiciones legales y estatutarias se convoca a los seńores asociados a la Asamblea General Ordinaria para el día 24 de Marzo de 2019 a las 9:00 hs., en su sede social de calle Hipólito Yrigoyen 2756 de San Justo, Pdo. La Matanza, Pcia. De Buenos Aires. Orden del día Designación de dos asociados para suscribir el Acta de Asamblea, conforme al Estatuto Social. Elección de dos asociados para el escrutinio de votos. Consideración de Memoria, Inventario, Balance general, Estado, Anexos e Informe del Síndico correspondiente al 14° ejercicio económico cerrado al 31 de Diciembre de 2018 Elección de dos (2) asociados para consejeros titulares por el término de tres ańos. Elección de cinco (5) asociados para consejeros suplentes por el término de un ańo. Elección de Síndico titular y Síndico suplente por el término de un ańo. CONSEJO DE ADMINISTRACION Svobodno Slovenijo podpirajo Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina S V OBODNO S L O VENIJO S OFINANCIRA URAD VLADE R S Z A SL O VENCE V Z AMEJS TVU IN PO S VETU . | Glasilo Slovencev v Argentini Uredniški odbor SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Ustanovitelj Miloš Stare Mariana Poznic, Cecilija Urbancic, Lucijana Hribar, Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Sonja Tomazin, Jože Jan, Jože Lenarcic, Miloš Mavric, email svobodna.ba@gmail.com Predsednik Jure Komar Marko Vombergar in Tomaž Žužek. www.svobodnaslovenija.com.ar