^oš8iU«a p5»&m« v» goto Cena pos. St. 2 K. II Ji BRT. ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJA; •*' -—-— ------------------ 'J L^bl^ H£ahw. s* oxe«nlj* SHS kuhala vsako sredo in soboto. .................K‘:'*r~ Uredništvo hi upravmštvo Je v Ljubljani, Qiad(?>' 17/j _ St. teM ■'52. — Žtev. računa pri ček. uradu 11.953. Dupfei se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. ra poi teta . x* četrt Ms » 80*— » 45-» T5- Leto IV. IJubEJana, §B februarja 1931. Š*sw« 10. VSEjBS^A: Protitrgovske naredbe. -- izjemni železniški tarifi. — Industrija v Sloveniji in nje izgledi za bodočnost. — Likvidacije. — Obrtno-industrijski sejem v Ljubljani. — Zadruge in trgovci. Izvoz in uvoz. — Narodno gospodarske zadeve — Iz na*ih organizacij. — Iz-premembe protokolacij v trgovskem registru. — Kazno. — Borza. — Tržna poročila. Protitrgovske naredbe. Generalna direkcija neposrednih davkov pri finančnem ministrstvu v Beogradu nas vsak teden preseneči s kako novo naredbo. Ravnokar je izšla v Uradnem listu naredba o prisilnih uradniških zadrugah. Ta naredba je z ozirom na zadružno protekčno stališče vlade že tako smelo koncipirana, da dovoljuje v članku 2, da sme zadruga zaloge blaga, po katerem člani zadruge ne povprašujejo, izjemoma prodati tud! nečlariorn. S to naredbo je končno izprego-vorjena odkritosrčna beseda in jasno povedan cilj in namen uradniških zadrug in s tem seveda cele zadružno politike sploh. Dosedaj še ni bil nikdo tako iskren in drzen obenem in ko so naši zastopniki trdili na davčni konferenci v Beogradu, da so se zadruge oddaljile od svoje prvotne misije in da vse povprek kupčujejo tudi z nečlani, ni hotel tega nikdo verjeti. Gornja naredba je previdno stilizirana in vse mahinacije zadrug se bodo sedaj skrivale za besedo »da člani po tem blagu ne povprašujejo, da se torej lahko izjemoma proda nečlanom. Mi Slovenci imamo žalostno skušnjo z zadrugami in iz prakse smerno smelo trditi, da se bo ta izjema dogajala pri naših zadrugah dnevno. Imamo dokaze o tem v rokah, da so uradniške zadruge že dosedaj prodajale blago na debelo raznim banaškim Židom, ko še ni bilo naredbe. Kaj bo šele sedaj, ko jih bode ščitila naredba. S to določbo je državni protekci-jonizem zadrug dosegel vrhunec, dalje se sploh ne more stopnjevati, kakor edino še, da privatno in nezadružno trgovino sploh prepove. Naš namen ni, polemizirati s to naredbo, mi prepuščamo odgovor času in razmeram, ki bodo zopet dokazale razliko med trgovstvom in zadružništvom. Toda je druga naredba, katero je izdal finančni minister istočasno, ki nas sili k temu, da spregovorimo par besed. To je namreč naredba, da se mora trgovcem pri vseh dobavah javnim, državnim zavodom in podjetjem odračunavati 1 °/o fakturnega zneska za podporo uradniških kon..umov. Finančna delegacija iti seveda podrejene inštance tolmačijo to naredbo tako, da je sploh vsaka prodaja državnim zavodom in podjetjem, ki je bila storjena na podlagi izbere v trgovini ali ustnega naročila, dobava in da se mora torej odtegniti 1°/o za konzume. 'To tolmačenje je popolnoma krivično, ker je pojem dobave čisto jasen in se ga ne da zamenjavati z nakupom. Torej ne samo, da smejo konkurirati pod neprimerno ugodnejšimi pogoji z trgovcem, marveč še več, trgovcu se odteguje še odstotke za podpiranje lastne konkurence, urad niš h ih konzumov. Nato so dne 11. januarja prinesle »Službene Novine« naredbo o izpre-membi prometnega davka, ki obsega med drugim tudi kurijozno določbo o popisu zalog blaga in sicer ločeno na luksuzno in neluksuzno blago pred 6. novembrom 1920 v svrho naknadnega obdavčenja. Za prestavo te naredbe, ki se je imela že do konca januarja izvršiti, pa je rabil naš Uradni list nič manj kot polnih 20 dni, tako, da je izšla šele dne 31. januarja v slovenskem jeziku. Ta naredba pač ni računala s težkočami, na kakšne bo izvedba njerjih določil glede popisa blaga zadela. Predvsem je treba za tak popis, da vsak trgovec natančno obvlada carinsko tarifo, da sploh more presoditi kaj spada med luksuz in kaj ne. Dalje je večini trgovcev sedaj nemogoče povedati, kakšne množine blaga, ki spada med luksus ie imel ravno v novembru na zalogi. Dalje je mnogo odvisno od morale posameznika, kako bo prijavil, ko ve, da se gre za nak- nadno obdavčenje in, da je efektivna kontrola zalog, ki se dnevno izpre-minjajo za nazaj nemogoča. Konečno pa vali to zopet novo delo na trgovstvo in kdor večje obrate pozna, ve kaj pomeni popisati zaloge in to še ločeno. Vse te naredbe so jasno pokazale, da je šikaniranje trgovstva, uprizorjeno to pot od finančnih uprav, zopet na redu. Trgovske organizacije so takoj ukrenile potrebne korake, da se situacija razjasni in da se, ako se ne da zadnja naredba, proti kateri so naši eksperti svoječasno v Beogradu naj-energičneje protestirali ukiniti, vsaj-izvrševanje olajša in omili. Izjemni železniški tarifi. Danes pač ne obstoja nikakega dvoma več, da je tako naša trgovska, kakor tudi carinska in železniško tarifama politika skoraj popolnoma zavožena. Rezultat dosedanje trgovske politike je ta, da izkazuje zunanja trgovina našo države s kona-rn leta 1920 malodane dve miljardi dinarjev pasiv, rezultat carinske politike, da stoje po večini naših industrijskih podjetij pred ustavitvijo obratovanja, glede železniških tarifov pa se do danes sploh še ni nič drugega ukrenilo, kakor da se jih je neglede na levo in desno, brez vsakega prevdarka in sistema poviševalo. Prišlo je tako daleč, da sedanji tarifi v zvezi s carinskimi postavkami povzročajo, da eno blago, katero zamo-remo izvažati, ne vzdržuje nič več konkurence na tujih trgih. Pod takimi pogoji se mora naš izvoz še bol) zmanjšati, pasiviteta trgovske bilance pa seveda povečavati. Naš novi minister za trgovino in industrijo sklical je teVoči teden v Beograd na skupno posvetovanje trgovske in industrijske kroge. Upam, da bodo imela ta direktna posvetovanja s prizadetimi krogi konkreten uspeh, upam, da bo gospod minister ubral v trgovski politiki nova pota, pota, ki ne bodo vodila kot je to sedaj slučaj, naravnost v Dr. Mih. Kambič. industrija v Sloveniji in nje izgredi za bodočnost. (Konec). Papirna in kartonažna industrija se lepo razvija v Vevčah, Radečah, Ljubljani, Tržiču, Mariboru, Celju in proizvaja miljonske vrednosti. Usnjarska industrija je.na visoki stopin|i razvoja in pri izrabi polne kapacitete v^ obratu lahko producira velike množine usnja za ostalo državo in za izvoz. Kot agrarna, na živini zelo bogata država lahko zalagamo usnjarne s potrebnimi surovimi kožami. Da niso biie dovolj že dosedaj preskrbljene je krivo predvsem to, da se mora živina še vedno v veliki množini izvažati v živem stanju, ker še nimamo dovolj klavnic in tvornic za mesne izdelke. Največje tovarne usnja imamo v Šoštanju, Ljubljani, Tržiču, Kranju, Mari- boru in Ptuju, manjši obrati pa se nahajajo po celi Sloveniji. V zvezi z usnjarsko se je razvila čevljarska industrija, ki se je v glavnem koncentrirala v Tržiču na Gorenjskem in v Ljubljani. V Ptuju se je na novo ustanovila tovarna za usnjene izdelke, združena s čevljarno in stro-jarno. Pred vojno naše pivovarne niso vzdržale konkurence nemško-avstrij-skih in čeških izdelkov. Ker so se po vojni razmere povsem predrugačile, ni dvoma, da bodo sedaj zadoščale domačemu konsumu, saj se dobi na Hr-vatskem za slajenje prav sposobpn ječmen, hmelj najboljše kakovosti pa imamo doma. Pivovarne v Ljuoljani, Laškem in Mariboru zadoščajo za konzum Slovenije in za eksport v ostalo kraljevino. Tovarni za kavine primesi v Ljubljani in Mariboru krijeta domačo potrebo. Mlinska industrija je v Sloveniji zelo razvita ter je navezana na dovoz žita iz Slavonije, Bačke, Banata in iz drugih pokrajin, ako se jo hoče po-pomoma zaposliti. Ni dvoma, da bo država podpirala mline na ta način, da nastavi na žito sorazmerno višjo izvozno carino kot na mlinske izdelke. Potom trgovske pogodbe z Rutnunijo se bodo gotovo zaposlila naša mlinska podjetja v požlahtnjevalnem prometu. Majhen del zmlete moke predeluje izdelovalnica testenin v Mariboru. Naposled nam je omeniti tudi domačo industrijo, ki 'se je po vojni zopet oživela ter daje zaslužka zlasti kmetskemu delavstvu v pozimskem času, ko ni poljskega dela. Lepo se razvija po Gorenjskem in Notranjskem čipkarstvo, y Beli Krajini tkanje, vezenje, izdelovanje pisanic in okvirjev, lesna domača industrija v ribniški dolini in kočevskem okraju in pletarstvo v Strnišču pri Ptuju in v Radovljici, nadalje lončarstvo, glavnikarstvo, so-darstvo, krtačarstvo ter nekateri manj razširjeni obrti. Moderni obrati delajo kar največ mogoče s stroji in težko manuelno delo je skoro popolnoma izločeno, oziroma restringirano na minimum. 1 »1 .1 11 —HBg propad. Ako pa se ta pota ne bodo ugladila skupno s preureditvijo carin in železniških tsrifov, potem bo njegovo delo ostalo brez vsakega uspeha. Posebno pažnjo je treba posvetiti železniškim tarifom, kajti v tem pogledu se pri nas ni dosedaj sploh nič naredilo. Kake velike važnosti za našo zunanjo trgovino je ravno to vprašanje, hočem nakratko v naslednjem pojasniti. Z dnem 1. febrvvarjem t, I. štopil je med Avstrijo in ltasijo v moč'Izjemni železniški tarif za blago, namenjeno v Trst ali nasprotno. V Trstu zamore Avstrija nastopati proti nam konkurenčno edinole v lesu. Ker pa je ravno les naše največje narodno bogastvo, zamore vsebovati ta izjemni tarif za nas jako velike opasnosti. Avstrijski lesni trgovec iz Graz-a zarnoie danes postaviti na tržaški trg bl&go za nekaj sto lir ceneje, kakor pa more to storiti naš trgovec iz Ljubljane. Kaki bistveni razločki so med sedanjim našim in pa izjemnim tarifom. je razvidno iz naslednjih primerov, pri katerih sem vzel za podlago vagon, naložen z 10,000 kg lesa. Po avstrijsko-italijanskem izjemnem tanfu bi stala, voznina enega vagona lesa v Trst iz Maribora ca. 457 lir, tako pa znaša ca. 820 lir. Iz Celja bi znašala izjemna tarifa ca. 421 lir, znaša pa sedaj ca. 676 lir, iz Ljubljane izjemna tarifa ca. 314 lir, današnja ca. 468 lir, ter iz Borovnice izjemna tarifa ca. 291 lir, današnja pa ca. 444 lir. Ako se računa liro v relaciji 1:5, rezultira pri Mariboru diferenca 1815 K, pri'Celju 1275 K, Ljubljani 770 kron, ter Borovnici 765 K pri vagonu. Po izjemnem tarifu plača avstrijski trgovec za prevoz enega vagona lesa iz Graz-a v Trst ca. 500 lir, mariborski pa mota plačati 826 lir. V tem izjemnem tarifarniku, ki je izšel pred nekui dnevi na Dunaju, je pa j;.ko zanimivo dejstvo, da so v istem navedene tudi vse postaje južne železnice, ležeče v območju naše kraljevine. Po izvršenem natisu tarifarnika pa se je na prv> strani prilepil rudeč listek, ki pove, da se naj postaje, ležeč«’ v kraljevini SHS, črtajo, ker za te izjemni tarif ne velja. Brez vsake podlage se pa naše postaje v tarifarniku čisto Za pogon težkih strojev se rabijo razne gonilne sile in zadnji čas zavzema elektrika vedno važnejše mesto ter je v nekaterih državah, kjer so dani predpogoji, glavna motorna sila vseh obratov. Tudi Slovenija ima že precejšno število malih elektraren ter velikansko moderno električno napravo v Fali na Dravi, ki bo zadoščala v sedanjih okoliščinah celi Sloveniji ter vrhutega oddajala tok v sosednjo Hr-vatsko. Drava s svojim stalnim vodnim bogastvom nudi še mnogo vodne sile, v manjšem obsegu pa tudi Sava in druge reke Slovenije. Z elektrifikacijo podjetij bomo mnogo prihranili na premogu petroleju itd. postali bomo neodvisnejši od inozemstva. Ni dvoma, da bo država z vsemi silami podpirala domača gospodarska podjetja, pridnost, vstrajnost in varčnost našega naroda pa bodo doprinesle svoje, da postanemo gospodarsko in kulturno jaki, da nas bo vjpošteval tudi zunanji svet kot žilav in sposoben narod jugoslovanski. gotovo niso tiskale in tudi se niso za kratek čas izračunih' in navedli pri teh post?, ja h izjemni tarifi. Brezdvomno so se morala tozadevno vršiti v Beogradu kaka pogajenja, ki so pa ostala seveda brezplodna. Čisto gotovo je, da nimamo mi ni-kakega vzroka Trst v kateremkoli smislu podpirati in čisto gotovo je tudi, da je misel, da se uvede za Trst izjemni ta- i if, izšla Iz italijanske strani, ki danes že jasno uvideva, da ne more Trst brez zaledja živeti. Toda v današnjih razmerah mora biti prva in najpoglavitnejša naioga naših merodajnih faktorjev, podpreti našo zunanjo trgovino in ji dati vse možnosti, da zamore sprejeti konkurenčni boj na tujih trgih. Izjemni tarif med Avstrijo in Italijo je sklenjen itak samo provizorično. Zakaj se temu pro-vizoriju, ki se more vsak čas odpovedati, ni priklopila tudi naša država, nam ni jasno. Napram Avstriji je priznala minimalne carinske postavke in tako oškodovala nebroj naših industrij in trgovin, z*kaj ne bi potem sprejela za enkrat in provizorno tudi napram Trstu izjemno tarifo in na ta način v veliki meri pomagala naši lesni industriji, ki irna danes samo v Sloveniji nakopičenega okoli 46.000 vagonov biaga in ki se nahaja pred velekritično situacijo. Razume se, da ta izjemni tarifa nik rie velja samo za les, ampak tudi za vse drugo blago in se za gotove vrste plačujejo še nižji tarifi kot so pa določeni za ies. Naj se vendar enkrat merodajnim železniškim faktorjem odpro oči in naj uvidijo, da ne bodemo dosegli konečnih uspehov samo z večnim povišanjem tarifo v. Treba je dat; našemu narodnemu gospodarstvu tudi koncesije in čeravno sd te prvi trenutek morda neprijetne, konečni uspeh bode pa gotovo povolj-neji kot je danes. Likvidacije. Med značilo gospodarskega življenja naše dobe spada gotovo tudi likvidacija. Po prevratu smo začeli likvidirati avstroogrsko monarhijo. Iz tega kadavra je izšla cela vrsta samostojnih likvidacijskih komisij in nekoliko se jih ja naselilo tudi pri nas, tako na primer likvidacijska komisija za terjatve proti bivšemu erarju, de-mobilizacijska komisija, komisija za razdelitev vojnega parka bivše monarhije. Po celoletnem boju za svobodno trgovino smo sedaj uspeli tako daleč, da se je uvidelo potre-o likvidacije vojnih central, kakor so: Žitni zavod, Vnovčevalnica, Oblačilnica, razni gospodarski uradi ter aprovizacije. Toda te institucije, ki so živele samo od vladnih subvencij in protekcije ter mogle vegetirati le, dokler so jim razne naredbe jamčile monopolno stališče, niso hoteie po dobrem se odreči svojim monopolom. Vse te skušajo omogočiti z vladno pomočjo večno življenje. Ker so čutile, da osrednja vlada favorizira zadružništvo, poprijele so te dobrodošle oblike in se začele ena za drugo pretvarjati v zadruge. Oblačilnica je' že preosnovana in posluje neovirano z nekdanjimi privilegiji naprej, projekt za reorganizacijo Žitnega zavoda in Vnovčevalnice pa leži še na vladi. Medtem se likvidira stare dobičke, zaloge in kupčije, da se pravočasno še zasigura vsem političnim strankam in udeleženim voditeljem primerna mesta. Vse te likvidacije so na mrtvi točki na zunaj in ni jo pri vsem oddelku ministrstva trgovine in industrije y Ljubljani ene energične roke, da bi napravila red in razčistila ozračje. Z novim letom sta stopila v likvidacijo Centralna Uprava in Waren-verkehrsbureau iz Dunaja. Oba sta že od marca meseca lanskega leta brez- predmetna, ker je bila takrat kompenzacijska pogodba odpovedana, toda poslujeta naprej. Na prošnjo Zveze gremijev, da naj reši zadevo izpla- čanja kurzne razlike za dobo od 15. oktobra 1919 do 12. januarja 1920 dosedaj beograjska centrala ni odgovorila. Radi verujemo, da bi bili Nin-čičevi pristaši v odboru Centralne Uprave najraje likvidirali zase onih 30 mi-Ijonov i-urzne razlike, ki pripada našemu trgovstvu. Likvidira tudi devizna centrala. Bivša ljubljanska devizna centrala, kateri je bilo všojeno le nekoliko tednov poslovanja, ne more likvidirati, ker ji generalni inšpektorat finančnega ministrstva noče osvoboditi kavcij za tuje valute za izvoženo blago. Nekateri naši zavodi so vsled tega oškodovani za visoke svote. Likvidira Avstroogr-ska banka, sploh — kamor se ozre oko, likvidira kaka bivša centrala. — Karakteristično dejstvo je na tem, da je vsem dovoljena likvidacija na neomejen čas. Način in oblika likvidiranja je najboljši dokaz polovičarstva naše dobe, nehotenia likvidirati vojno in njeno gospodarstvo, zaščititi ozračje in obnoviti zopet režim proste konkurence in svobodne trgovine. Obrtno-industrijski sejem v Ljubljani. Na inicijativo pokrajinske zveze obrtnih zadrug se je vršila dne 19. nov. 1. I pri oddelku minstrstva trgovine in industrije v Ljubljani anketa o prireditvi razstave oziroma vzorčnega sejma v Ljubljani. Po obširni debati se je sklenilo, da se med počitnicami leta 1921 priredi v Ljubljani po vzoru inozemskih vzorčnih sejmovobrtno- industrijski seiem. Namen sejma je seznaniti trgovstvo in gospodarske kroge naše kraljevine sploh s produkcijo industrije, rudarstva in obrtov v Sloveniji ter tako olajšati trgovske stike in pospešiti razvoj podje- tij. Vsled pomanjkanja primernih publikacij vlada med našimi trgovci velika neinformiranost, kaj se in kje kupi oz. izdeluje v tuzemstvu in dogaja se po-gostoma, da naši tovarnarji izvažajo svoje izdelke, medtem ko iste predmete zopet drugi uvažajo k nam. Nekako po vzoru hrvaškega »Radiše« naj bi se pokazalo n« tem sejmu delo Slovenije, obenem pa naj bi se istočasno priredile umetniške in druge razstave ter otvoril za to dobo državni muzej za tuice, da se morejo o Sloveniji vsestransko informirati. Sejem naj bi se namestil v dvoranah velikih zgradb, ki so ob počitnicah pioste ali pa po potrebi tudi še v kakem šolskem poslopju. Z predpripravami je bila poverjena trgovska in obrtniška zbornica, ki naj bi sestavila iz krogov vseh skupin interesentov poseben akcijski komite, ki bi izvršil organizacijo sejma. Sejem bo za celo slovensko trgovino, industrijo in obrt nedvomno velikega pomena in bo pospešil trgovska stike posameznih pokrajin naše kraljevine in medsebojno poznavanje gospodarskih razmer, deia in potreb. Pri trgovski zbornici se je že osnoval akcijski odbor sestoječ iz zastopnikov industrije, obrtov in trgovine ter izdelal načrt organizacije sejma. Izvršitev poslov jc prevželo osobje bivše Centralne Uprave, 'ki se nahaja v likvidaciji. Ve čini organizacij in interesentov se je že razposlalo oklice, da se izrazijo ali, in v kakšnem obsegu se nameravajo udeležiti. Zadruge In trgovci. (Nadaljevanje.) Sedaj pogiejmo še viš;no obdačbe kot primer tri zadruge, onih gospodarskih podjetij, katere država najbolj podpira, odnosno katerim dovoljuje najvišje davčne olajšave. Pri tem bomo že ■ pošte vali najnovejšo davčno olajšavo, o kateri smo pred kratkim zvedeli, t. j. da so pri »Zvezah« včlanjene zadruge proste prometnega davka v kolikor obstoji iz uvozne odnosno izvozne carine. Radi večjega pregleda vzeli bomo ki so imele enako upravno glavnico, enak promet in dobiček kakor zgoraj navedeni trgovci. Začele so poslovati istočasno s temi trgovci. Prva zadruga z letnim prometom v višini 400.000 K, 15% čistim dobičkom z nepravno glavnico 100.000 K plačala bode na državnih davščinah in avtonomnih dokladah kakor sledi: D a v le i Lelo 1919 Leto 1920 Skupaj 1.) posebne pridobnine. . . . 2.400 — 2.400 — 4.800; — 20% vojna doklada . 480 — — — •480’ — rentabi!. pribitek . . . . . 1.920 — 1.920 — 3.840 — 90% enot. drž. pribitek . . — 2.160 — 2.160 — avtonomne doklade . . . 3.552 — 3.000 — 6.552 — 2 ) vojni davek 14 520 — — 14.520 — 3.) promet, davek a) uvoz. carina — — — — — b) davek sam. — — 6.480 — 6.480 — 4.) Invalidski davek — — 1.040 1.040 — 5.) prišteti nam je še samostojno plačano carino za uvoženo blago 12.000 — 12.000 — 24.000 — Skupaj torej . . 34.$72 — 29.000 63.872 — Druga zadruga, ki istotako obratuje od 1. 1919 v Ljubljani, ima prometa 5,000 000 K. Ostale razmere kakor pri Davek Leto 1919 Leto 1920 Skupa j 1.) posebne pridobnine .... 37.500 7 £00 — 37.500 — 75.000 — 20% vojna doklada . . . — — 7.500 — rentabil. pribitek 30.000 30 000 60 000 :— 90% enot drž. pribitek , . — — 33 750 33.750 — avtonomno doklade.... 55.500 — 46 875 — 102 375 — 2 ) vojni davek 442.395 — — — 442.395 — 3.) promet, davek a) uvoz. carina — — — — — — b) davek sam. — — 101.250 — 101.250 — 4.) invalidski davek — — 20.250 — 20.250 — 5.) uvozna carina, ki se je pri uvozu samostojno plačala 150 000 150.000 300.000 — Skupaj . . 722.895 419.625 — 1,142 520 — Tretja zadruga ima letnega prometa 15,000.000 K s 15% čistim dobičkom Davek Leto 1919 Leto 1920 Skupaj 1.) posebna pridobnina ... 20% vojna doklada . . . rentabil. pribitek. . . , . 90% er,ot- državni pribitek . avtonomne doklade. . . . 2.) vojni davek 3.) promet, davek a) uvoz. carina b) davek sam. 4.) invalidski davek 5.) uvozna carina, plačana samostojno povodom uvoza blaga 112 500 — 22 500 — 90.000 — 166.500 — 1,345 215 — 450 000* — 112.500j — 90 000 — 101.250 — 140.625 — 303.75o' — 60.750 — 450.000’ — 225 000 — 22 500( — 180 000! — 101 250, — 307 125 — 1,345.215, — 303.750 — 60.750 — | 900 000' — (Konec prihodnjič). Skupaj . 2,186.715 — 1,258 875, — 3,445.590j — Izvoz in uvoz. Uvoz olja Ministrstvo za prehrano in obnovo zemlje je izdalo carinarnicam sledečo odredbo: 1. izdana dovoljenja za uvoz mineralnega olja veljajo 30 dni od dneva, ko se izroče uvozniku; 2. da se iz inozemstva v našo kraljevino ne sme uvažati niti najmanjša količina mineralnih olj, ako uvoznik ne predloži dotični uvozni carinarnici dovoljenje za uvoz in sicer za količine, ki presegajo en vagon od navedenega ministrstva, za manjše količine do enega vagona pa dovoljenje od odseka za prehrano. prvi zadrugi. Plačala bode na davkih in avtonomnih dokladah: itd. Plačati ji bode za l. 1919 in 1920 sledeče davščine in sicer: narodno icsgotSsrsKe zadeve, Trgovina. Prodaja živina. Na sekvestiranemu posestvu grofa Cekoniča v Zomborju se bo 7. februarja t I. prodajalo 173 voiov od 5 do 12 let, 15 bikov od 1—4 l>.t in 30 bivolov od 12 do 20 let. Monopol žitne trgovine v Nemčiji Odbov za državno gospodarstvo je predlagal, da se ves uvo,z žita iz inozemstva monopolizira v državnih rokah. Sem n« spada le žito za hrano, arnpJ< "tudi ono za krmo. Monopol bi prišel v roke centralne državne uprave za žito. 'IftcSusfrlJa. Pridelek sladkorja v čehoslovaškl republiki. Letošnja produkcija sladkorja v čehoslovaški republiki se ceni na 137.000 ton proti 100.000 lela 1919/20. Davki. Pravilnik o pobiranju davkov na poslovni promet. Štev. 11. Uradnega lista, z dne 31. januarja t l. prinaša pravilnik o pobiranju davka na poslovni promet po izpremenjenih določilih finančnega zakona za leto 1920/21, >n sicer za. blago inozemskega izvira, ki je bilo uvoženo v državo, preden je stopil v veljavo izpremenjeni finančni zakon, to je pred 6. novembrom leta 1920. Vsi trgovci, ki imajo tako blago v zalogi, morajo najkasneje do 15. februarja t. I. predložiti pristojnemu davčnemu uradu popis tega Ulaga v dveh izvodih in plačati odpadajoči davek, ki znaša za luksuzno blago 10 °/u, za ostalo bingo pa 2 % prodajne etne. Za popis potrebne tiskovine se bodo prodajale te dni pri davčnih uradih po 1 K za izvod. Opozarja se, da mora popis odgovarjati de janskim razmeram glede množine in prodajne cene, kasti, ako davčni odbor pri oceni popisov zapazi kakeršnokoli netočnost, izvrši odbor sam popis po komisiji, sestavljeni iz treh davčnih od bornikov, katere določi davčni odbor. Člani komisije dobivajo dnevnice po 20 dinarjev, dokler vrše popis, kar obremenjuje davčnega obvezanca. Za napačno navedbo so zapretene visoke denarne kazni, poleg tega pa še zapade blago na korist državne blagajne. Isto tako se postopa zoper one, ki blago zataje in spravijo iz obrata ob času popisa, ali, ki ne iiviše popisa blatna ter popisa v določenem roku rie predlože finančnemu oblastvu Osebam, katere pripomorejo državi izslediti tozadevne prestopke, izplača drravna blagajna % od izkupila. za zatajeno in zaseženo blago. Dalje je objavljena lista luksuznih predmetov in določena tarifa 10% ustanovljene vrednosti, ki jo ti predmeti plačujejo poleg davka na poslovni pro-met v smislu člena 127 in začasnega finančnega zakona za I. 1920/21. Pojasnilo o pobiranju 2% davka od deklarativne vrednosti na uvozno In izvozno blago. Z ozirom na vprašanje neke carinarnice, ali se bo morala poleg davka na poslovni promet pri uvozu in izvozu bl:.ga pobirati tudi 2 % davka od deklarativne vrednosti, daje generalna direkcija carin v Beogradu po pojasnilu generalne direkcije neposrednih davkov carinam cam to-le pojasnilo: Taksa 2°/o od deklarativne vrednosti se mora tako na uvozno kakor na izvozno blago pobirati tudi nadalje, ker se ne tiče davka na poslovni promet, nego rednega neposrednega davka. Davek na dnevnice poslancev. Kakor porečajo iz Beograda, je na dnevnice poslancev naložen davek 11 din. Ciri^s. Izvozne carine v Bolgariji. V Bolgariji je za posamezne pridelke odrejena sledeča izvozna carina v levih: pšenica 100 kg 10 i-, rž 3 i., oves 7 1., proso C 1. fižol 20 )., grah in leča 25 1., moka 18 !., riž 75 1., laneno seme 20 !., mast 25 saiatno seme 120 !., čebula 6 1., krompir 10 !., slive sveže 3 L slive suhe 30 i., tobp.k (listi) prve vrste 100 1., prost! 50 1. Tobak, ki je bi! izvožen pred 1. februarjem, je bi! carine prost. ©enarstvo. Pristojbine v čekovnem prometu. V čekovnem prometu se pobirajo naslednje pristojbine: 1. manipulacijska pristojbina 20 vin. od vsakega uradnega opravila, ki se izvrši na računu (od vloga, nakaza, pripisa, obremenitve). 2. provizija od vsake obremenitve pri dviganju, ali pa nakazilu v gotovini •n sicer: per mille do zneska cd 10.000 kron in ‘A per mille od zneska, ki presega to svoto n. pr. pri enem nakazilu od 19.000 kron — 10.000 kron po h per mille in 9.000 kron po V-i per mille. 3. pristojbina za trajne čeke, a 4 krone letno za vsak ček. 4. pristojbina zb vnovčenje in pripis poštnih nakaznic, 10 vin. za vsako nakaznico. 5. pristojbina za čeke, ki nimajo kritja in se morajo vsled tega vrniti, 1 krono za vsak ček. 6. pristojbina za pregled pri pogojno nakazanih zneskih (lastnoročno, proti potrdilu vodstva itd.), 10 vin. za vsako nakaznico. Pod 1. in 2. navedene pristojbine se zaračunajo navadno po odpravi 30 računskih izpisov od v njih navedenih vpisnih točk, vsekako pa na koncu leta. Druge pristojbine se zaračunajo mesečno ali pa po potrebi, vsekako pa na koncu leta. Nakazilo v kliringu, t. j. nakazilo od enega računa pri pošt. ček. uradu na drug račun pri pošt. ček. uradu so v svoti neomejena in prosta provizije. Ako so izjemoma dovoljena nakazila v gotovini od več kakor 20.000 kron z enirn čekom, se postopa pri računanju pristojbin, kakor da je nakazilo izvršeno z več čeki, n. pr. za K 200.000 kakor bi bil znesek nakazan z 10 čeki. Stroški za odpravo poštnih nakaznic se odpišejo (istočasno z dotično vsoto) od imovine lastnika računa, kakor jih določajo poštni predpisi in sicer za nakaznico in poštnino, isto velja za odpravo vrednostnega pisma, pri čemu se zaračuna K 1.— za papir in pečatni vosek. Za odpis poštnih nakaznic se ne računa provizija. Promet pošt. ček. »rada. Poštni čekovni urad je imel leta 1920 1,699.389 transakcij z K. 6.128,333.176.18 prometa. Od tega je bilo v kliringu 50.457 pripisov in odpisov z 2.101,991.854.54 kron. Vlogov je bili; 1,093.698 z K. 3.08,5.827.121.73 pripisov. od tega v kliringu : K. i.050,995.927.27. Izplači! je bilo 605,691 z kronami 3.044,506.054.45, od lega v kliringu 26.621 odpisov z K. 1.050,995.927.27. Zvišanj«: glavnice Ljublj. kredit, banke. Minister za trgovino in industrijo je Ljubljanski kreditni banki dovolil, da zviša glavnico od 50 na 100 miljonov kron. Obrtna banka v Ljubljani. 12 februarja t. 1. bo izvanredna glavna^ skupščina Obrtne banke v Ljubljani, na kateri se bo razpravljalo o povišanju glavnice od 2 na 5 miljonov kron. Nove 20 dinarske novčafifce. Ministrstvo' za finance je telegrafično ur-giralo pariško tvornico novčanic, da v najkrajšem času izdela nove 20 dinarske banknote, ki pridejo v promet mesto starih. Ponarejeni čeki Jadranske banke. Citatelje našega lista opozarjamo, da se pred nakupom čekov Jadranske baHrce dob.o orijentirajo, če so pristni ali ne, ker so se lc dni v Zagrebu pojavili falcificirani čeki, izstavljeni od centrale v Trstu za zagrebško podružnico. Podpise na teh čukih je ponaredil neki uradnik tržaške centrale, ki si je prisvojil znatno Število blanketov. Denar iz porcelana. V Drerden-u je bil izdan denar iz porcelana, ki se pa ne drži v prometu, ter f^a muniz-matiki po niških cenah kupujejo, kot redkost. Promet. Prometne omejitve. Začasno veljajo sledeče prometne omejitve: i.) Južne žeieznice v Jugoslaviji: Ves brzovozni in tovorni promet je prost, izvzemši tovor v vozovnih nakladah za Zagreb :iž. kolodvor in Sisak, kamor se spre jettia le režijsko, voj a ko blago, premog, za v objavi 1 navedene dovlačilnice in tvrdko Aranjoš in Popovič namenjene pošiljke. !!) Državne železnice v Jugo-siaviji: 1. Direkcija Zzgreb: a) Eks- presna roba se prevzema k osebnim vlakom samo do 250 kg teže. Posamezni komadi ne smejo tehtati čez 75 kg. b) brzovozni kosovni promet je prost. c) Kakor brzovozno blago v vozovnih nakladah je dopuščeno samo meso, živiid, ribe, mleko, sir, m. st, kruh, testenine, zelenjava, jajca, sveže sadje, mrliči in ird d) ukinjeno je prestavljanje voz med Zagrebom d. k. in južni kolodvor Idco. e) Sprejemanje tovora v vozovnih nakladah za Bakar in Plase je U:.tavlj« !'o. Izjeme: Zivad, pokvarljiva roba, premog, režijske in vojaške pošiljke f) Z Reko je preko Bakra ves promet ustavljen, g) Reekspi: dicije so dovoljene le, ako se izvrše v nakladalnem in nakladalnem roku, sicer se pošiljke prodajo dražbenirn potom. V Bos. Brodu sr. reekspedicije sploh prepovedane. 2.) Direkcija Beograd: Ves promet je prost. 3) Direkcija Sarajevo . Ves promet je prost. 4.) Direkcija Subotica: Na progah Apatin-Sonta in Velika Kikinda-Nakovo je ustavljen ves premet. 111.) Avstrija: Vsled prenapolnjenja prog in pomanjkanja premoga je zaprt ves brzovozni in tovorni promet.Izjeme: Živila, premog, časopisni papir, režijsko blago, posodje za dopuščeno blago, brzovozna kosovna roba Že. sprejeto naj-se še odpošlje. Prevozna dovoljenja so neveljavna, Tovor za C' hosiova',ko preko Avstrije je p: ost. Promet do Radkersburga je prost, preko Radkersburga, Prevalj in Jesenic š'j ukinjen IV'.) Ogrska: Tovorni promet čez Bruck Kiralyhida in Wr. Neu-stadt je zaprt; izjeme: Živila, pokvarljiva to a, premog, koks petrolej in bencin, posodje za dovoljeno blago, selitve, polni kotli, režijsko bl.igo, strdjivo, brzovozno kosovno blago. Že sprejeto naj se še odpošlje. V.) a) Blago nakazano v Milano Porta Garibaldi, b) kosovno blago, c) blago za Trieste centrale punto franco le dovoljeno, ako odpošiijatelj priloži tovornemu listu dovoljenje s strani ma-gazzini generali. Vi) Poljska: Za vse pošillke na Poljsko je treba prevoznega dovoljenja direkcije juž. žel. na Dunaju, kakor tudi direkcije Nordost. Brez teh se tovor ne sme sprejemati in odpošiljati. VII.) Tovorni promet v Nemčijo preko Salzburga je ukinjen. Že sprejeto naj še odide. Reekspedicije v Salzburgu niso dovoljene. Vlil. Iz Inozemstva v Jugoslavijo: a) iz Čdioslovaške, Nemčije in Francoske je ves dotok prost, b) iz Avstrije je ustavljen dotok tovornega blaga v vozovnih nakladah za Maribor, c) dovoljen'je iz Avstrije in Italije dotok tedensko po 10 vozov blaga, namenjenega carini v Zagreb juž. kol., Sisak, Čakovac in Karlovac. Ves drug dotok je prost. Tudi ra slučaj, da se katera proga v Jugoslaviji zapre, toraj brezpogojno je prost dotok sledečih pošiljk: Brzovozno blago, premog na ministar-stvo saobračaja ter na želez, direkcije v Zsgreb, Beograd, Sarajevo in Subotica naslovljene pošiljke, selitve, prazni vozovi (kotli, hladilni vozovi itd.) in po-šiljatve za tvrdko skladiščno in odprem-ničko društvo (Siod) v Zagrebu drž. kol. IX. TranžUni promet je prost. , ŽelezniSke pošiljke za Beograd ustavljene. Od 1. do iO februarja t. 1. se začasno ustavi sprejemanje in odpravljanje pošiljk, ki bi se nanovo nameravale pošiljati s teritorija preko Save v .Beograd- (loko in tranz t), ker so prekosavske železniške postaje na teritoriju zagrebška direkcije; preveč obre menjene. Živo blago, premog, železniške in vojaške p ošiljke se bo nadalje sprejemalo in odpravljalo. Uradne ure v brzojav. in teltf. uradih. 1. februarja t. I. stopi v veljavo riova odredba ministrstva za pošto in brzojav o enotnem vršenju telefonske in brzojavne službe v celi državi. Vse postaje sedele v štiri kategorije in sicer: a) v postaje z neprestano službo, b) v postaje s podaljšano službo do polnoči, c) v postaje z nepretrgano dnevno službe in d) v postaje z omejeno dnevno službo. Postaje z podaljšano .službo do polnoči bodo odprte cd 6 dn 24 ure. postaje z ne pretrg ar; o on- vrro službo po leti cd .7 po zimi od 8 do 21 ure; postaje z omejen., dnevno službo od 8 do 12 iti od 14 do 18 ure. Ob nedeljah, na no- vega leta dan, prva dva dni Božiča, Velike Noči in Binkošti, na Vnebohod in Rešuje telo bodo postaje z omejeno službo odprte od 9 do 11 ure, one s nepretrgano dnevno službo pa od 8 do 12 ure. Katere postaje bodo prazniko-vale rimsko-katOliške, katere pravoslavne, oziroma katere bodo praznovale vse praznike, bo ministrstvo odredilo naknadno. iz nošlh Hgtinlzsdj. Davek na volne dobičke. Na po vabilo trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani so se zbrali dne 25. januarja t. i zastopniki gospodarskih in stanovskih korporacij in organizacij v ta namen, da se posvetujejo o korakih, katere bi bile storiti spričo provelike izmere davka na vojne dobičke, ki zadeva go- Zagreb: Devize. Berlin . . Milan . . London Newyork Pariz . Praga. . Švica . . Dunaj. . Ženeva . BukareSt Valute: dolar . . . avstr, krone rublji . . . češke krone franki. ■ . napoleondoii marke. . . lire .... Svic. franki . leji .... levi ... funti . . . Beograd: Devize: London Pariz . Milan . Berlin . Praga. Dunaj. Valute dolar . . . franki . . . funti . . . lire . . . levi . . . leji .... marke . . avstr, krone napoleondori Dunaj: Devize. Beograd . . Zagreb . . Berlin . . . Budimpešta Milan . . . Newyork Pariz . . . Praga . • • Ziirich . , Bukarešt London . . Valute. dinarji . . . dolarji . . . francoski franki švicarski franki češke krone . ogrske krone . leji.............. levi .... lire............... marke . . . poljske marke funti .... rublji .... Beograd . , Berlin . . . Milan . . . Pariz . . . London . . Newyork Dunaj. . . Zagreb . . Budimpešta Praga: Devize. Valute. jugosi. note . marke . . . leji........... levi .... švic. franki . . lite........... francoski franki funti .... dolarji.... Ziirich: Devize. Pariz . . . London . . Newyork. . Berlin. . . Milan . . . Praga.. . . Budimpešta Zagreb . . Dnnaj. . . Bukarešt Jadranska banka Jugoslaven. » Ljublj kred. » Narodna » [irv. e*.k»mp. » 31./I. 1./II. 3./1I. od J do | od | do od | * do 244—i 24t> - 227 — 230- 228'- 236- — i — 521 — 525-- 523'— 525 — 542 — ■ — 540 — — 550'- 565 — 141-—S — 140'— 141-— 144'— 147'— — | — 980'— 990 — 900- 1 ooo-— 191-50, — 183 50 191 — 185 — 186 — — 1 2375 — — — 2275'- 2300'- 24-30 2I70 2) 85 2135 21-45 — 23-- — — — — — 139--- 135’— 136 — 140- 141-—" — — — — 24-- 25‘- — — 60'- 70- 65-- 68-— — — 170 — — 180 — 182 — — - I 980- — 980 - — — 458 — 465 — •465-— 467-- 235'- — 218 — 228-- 225 — 230-- - ■— 513- 515 — 513 — 516- — — — — 2300-- — — 200 — 202-— 198 — 200- — — — —. 150 — 137- 240- 130 — Sr 47 — 540 34-240 — 132 — 130-43 — 49-54-50 116 — 138 — 242 -132 — 57 50 48--5-50 34 25 242-134 — 132 — 44 — 49-50 57-— 117 — 532- 1830-— 1850 — 457-— 461'— 456- 460- 465- 469 — 1142 — 1148 — — — 1125- 1135-— 122-50 124-50 124-50 126-50 124-75 126 75 2445 — 2465-- 245220 247250 2540- 2560--- 656- 660- 703 - 707-- 711-— 715- 4742-50 4782-- 48S0- 4920 - 4930 — 4970- 877 - 883 - 855 — 861 — 874-- 880 — 10.590- 11.162 50 11.242-50 11.200 — 11.250-— 917-50 927 50 915 — 925- 930 - 940’— 2590- 2610-— 2715-— 2735'- 2715‘— 2735 — 1830 - 1850 — 1830 — 1850- 1362 — 1882'-' 652- 656-— 698- 702'- 707 - 711 •— 4730-- 4770 — 4860- 4910 — 4930-- 4970 — — — 11.150 — 11.200 — H'175'— 11.225-— 880 - 886- 862'— 867- 875-- 8S1-- 123-— 125-- 124-75 126 75 125-75 126-75 — — 907 50 917 50 925 - 935-- — — 815 — 825 - 825 — 835 — 2445 — 2465 - 2440 — 2460 — 2540-- 2560 — 1139- 1145 — 1084 — 1090 - — — 7950 81-25 81- 83- 2585 - 2605'— 2710- 2720 - 2710 — 2720’— — 307 — 313-— 205-- 207-- 2.05- 207'- 207-— 209 — 128-25 129-75 128-75 130 25 12875 130-25 280- 282-- 289-- 291 — 286 - 288-- 528 5C) 531-50 570-50 573 50 55605 55905 2TO-- 292-- 312- 314 — 303'- 305 - 7450 75-50 81- 82-— 77-75 7875 1065 11-75 11125 12125 11-10 12-10 51 — 52- 52'- 53'- 52- 53- 14-- S5-- 14- 15'- 13-75 1475 196- 198- — — 128 75 130-75 128 75 129 25 — — 106-50 108- 107— 108-50 90-75 9175 90 75 9175 91-25 9225 1118-50 1121 50 1303-50 1306-50 126S 50 1271-50 277 — 279 - 286-- 288 - 282 - 285-— 525-50 528-50 567-50 570 50 553-50 556 50 288 — 290-- 310'— 312-— 301-— 303-— 73-50 74-50 80*— 91 — 76/5 77 75 45--- 43 30 4415 24-17 — 24- — 24- —— 624 — — 626.50 - — 624 - 10 70 9 50 1005 23 10 — 2250 — 22 65 —F 845 — 7-90 — 8 — - 4-75 — 1-15 105 — 450 — 4-30 1-825 1 65 8-5C — 1-725 denar blago denar blage denar blago 1800'— ■ 1750 — 1775-— — s 575'— — — — — — — , 644 — 640 — 650'— 640- 648*- 1500 — 1505'— 1500-~ 1505'— 1500 - 1505*— spodarske krcge. Po poročilu zborničnega referenta 'se je odobrila predlo**::;? spomenica ter so se formulirali predlogi. Sklenilo se je poslati spomenic fi n s n c-nemu iriniStrj. trgovskemu ministru, delegatu finančnega ministrstva v Ljubljani. Sklenilo se je radije, zi;.'.xer-.sira ti parlamentarce posamezir.h skupi-: ter naprosili člane Gospodarskega svlts, da spravijo vprašan;:; na razgovor v predstoječem zasedanji:. . Ocspodarske korporocije priznavajo upravičenost davka na vojne dobičke, stoje p;; na stališču, da davek ne more in' ne sme segati tako daleč, da bi povzročil gospo krške nesreče. Spomenica postavlja sledeče postulate: 1. D;' čn3 skala zakc z dne 16. februarja 1918 dr i. zak. St. 66. je skrajni mejnik obdac.be vojn h dobičkov, katere bi moglo naše gospodarsko življenje prenesti. Vsako višje davčno breme bi seglo predaleč. Sedaj veljavne določbe je nadomestiti z davčno skalo citiranega zakona. 2. Ravnovesje našega gospodarstva je ogroženo, ako se vnovič obdačijo prva vojna leta, ki so gospodarsko že zaključena, njih donos konsumiran, odnosno investiran. Naknadna obdačite/ gospodarsko že zaključenih let je nedopustna in ne:-prc-jernMva tudi zategadelj, ker obsega čas, ko Se rii obstojala naša država. 3. Pri ugotovitvi davčne podlage je prlpoznati odbitnost dohodnine in vojnega davka. 4. Dohodki, ki so se svojčas pri pr re janju osebne dohodnine ugotovili in con-tumaciam davkoplačevalca, ne morejo služiti za podlago odmere davka na vojne dobičke. V takih primerih je ne-obbedno potrebno, da se uvede novo postopanje. 5. Aktivitirati je takoj in brez odlaganja v Sloveniji davčne komisij;, ki bodo sodelovale pri prirejanju osebnih davkov. Pretečeno soboto je de-putacija gospodarskih korporacij iztočila g. finančnemu delegatu spomenico <.-scbno ter imela priliko, izraziti svoje prošnje in želje g. delegatu še v nekaterih drugih davčnih vprašanjih. Reška lulcn In .% X*\nr. poročajo ntkateri Irti, se je’v Ani: riki alo angio-ameril kapitalu m 1 mil >ve* Čanja re&ku luke. T. cL ušivo baje. poklalo res-:i vin«;. Prov:»c>»»Čna rešua vlada pa obločno t.? iti" ■c >0 i io vest, č ni sprejela ta ; s * i ilogo/, še i n >. r»j ;-pustila, da bi t: . k;;p:tai i.-:.or čui - ■ Lok6mo;i -.. -ta C. fcnii.vs..L o Uprava C-- .C i iv ' naročila 100 loko.notiv,' od ;.;fiv ('••'i-pade 17 ::a Slovaško. Z" eno 'oko > o-tivo bo norrva plač^r. 1,500.000 K. Nove avstrijske hanSne-ie. Na Dunaju tiskajo c; e '.a :::cte, bodo imel v: razven Števil k, ki kažejo vrednost in serijo, noliem-<. k,- 1. ičov nova vrsta bodo izdane 5 kronske nov-Čanice. Tečaji za krojače in čevljarje. Urad za pospeševanje obrti b;' priredil prikrojevalni tečaj za' čevljarje v Ljubljani in prikrojevalni t čaj za k.o.uč. Celju. Interesentje mojstri in pomočniki naj takoj prijavijo svojo udeležbo in sicer za Čevljarski tečaj, ki se bo vrši; v Ljubljani na Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani, za krojaški tečaj, ki se bo vršil v Celju., - pa na krdjašker zadrugo v Celju. Sadj v trgovskem registru. Vpis posamezne tvrdke: M. Naveržnik s sedežem v Mariboru. Obrstni predmet: trgovina * s čevljarskimi potrebščinami kakor tudi s sirov imi in izdelanimi kožam:; imetnica Marija Naveržnik, trgovka v Mariboru. Izpremembe pti že vpisani firmi: Pri firmi No.ppe & Va Ija k, specialna trgovina z vinom v steklenicah, s sedežem v Mariboru se je vpisala nastopna izprememba. Firma se sedaj glasi: Viljem 11 op p e, trgovina z vinom na debelo. Izstopil je Gjuro pl. Valjak; sedanji samoimetmk je Viljem Hoppe, trgovec v Mariboru. Firmo podpisuje tako, da pred besed lo firme postavlja svoje ime in svoj priimek. ailWl Povišanje najemnine. Deželna vlada v Ljubljani je dovolila, da se poviša stanarina za stanovanja za 20—60 odstotkov, najemnina za lokale pa za 100 odstotkov proti letu 1914. Razprodaja usnja. Glavna ljubljanska carinarnica bo dne 26. febr. t. I. ob 9. uri v svojih prostorih prodajala 5 000 kg. ustrojenega in predelanega usnja (ševro, boks in lak), cenenjega na 500 dinarjev. Obrtna razstava v Mariboru Leu 1923 priredi slovensko olntn Sko društvo v Mariboru vek ko obrtno razstavo, letos poleti pa marjšo obrtniško razstavo samo za mariborske obitnike in domače izdelke. Kdor se hoče udeležiti te prireditve, naj ja\i to odboru za obrtno razstavo v Mariboru, Koroška cesta št. 1. »Ceterltas«. Ministrstvo za trgovino in industrijo je delniško družbo >■ Celeritas«, jugoslavensko odprennrčko im portuo i ekspertno d. d. v Zagrebu ob določenih pogojih pripustilo k poslovanju v Sloveniji ter odobrilo otvoritev podružnice v Mariboru. Italjansko-jugosiovanska trgovska pogodba, ltaljanska jugoslovanska komisija, katera bo sklenila trgovsko pogodbo med Jugoslavijo in Italijo, se bo sestala čez nekaj dnij v Rimu. Tržna porotna. Split. Pšenica K 1220.—, koruza K 450.—, koruzna moka K 530.—, sladkor mehke kocke zaboj .onzplač. neUo 6400.—, Frank v zaboji!: netto K 2400.--", kava Santos superior : ruiio netto K 6000.— .- kava Rio fina K 5300.—, svinjska mast sodi brezplač. netto K 5700.—. s\ eč< steai in »Amiene« K 5000.-"-, kristal, soe. • K 900.—, milo za pranje K, -. Subotica: DovOz pšenice in koru e v Bački sreden. Cena pšenici K 1000. - , koruzi K 370.— do 380.—, ovsu K 290.— do 300.—, ab vagon. Za moko se najbolj zanima Avstrija, *a koruzo pa Nemčija. Mario, r: 25. p. m. se je proe: ; ia živina po sledečih cenah za 1 kg žive teže: voli (debeli) K 14..—- do 16'.--, srednji K 12,— do 14-50, biki K 10.— do 12.—, krave (debpVl K 13 — do 14.—, srednje K 15. — do 13.-—, telesa po K 15.-- do 16. Zagreb: Goveje meso K 26.—cio 32.—, telečje meso K 20. — do 24.—. svinjsko meso K 40.--- do 44.—, zelsa K 4.—, korenje K !<■ špinača K 7- krompir K 2. - -, jajca K 1.50 do 2.— . Srem: Cene letošnjemu vitnj K 16.— do 20.—. Banat: Cene letošnjemu vinu K 11— do 12.—.—. PGfsravek. v 9. št. se je pojavila neljuba.napaka. V notici »davki« je za' besedo »ustavi« izostal tekst: »odredba glede« plačevanja davka na poslovni itd. m s« ' ■ 2—i "Trgovina s papirjanij Šolske potrebščine ih razglednice. LiUBUAHA, trg. t&i iiiiUititkj vi Jai. ;•'>.> i Dunajska essra rtov. 9. Stavbinska, galanterijska in or nunska kie;:Bi r.:ea Oblastveno dovt podjetje za i%v«'šcva-'ije oclov del. Zdravstvene in -kppelne cp Izvršuje lesnoc(Jrn-entne streb.e, strehe z lepljenim papirjem in previja strelovode. P.0 % h U $ 'tS M 1§ 0k ti " vi I n vsaKOvrstce strok, prevzema i-govs;.s agentura v Ljubljani. — Ponudbe na . U: i M >\i'K. ^ & W' h L \ W W' a % t*-?* Xo:i..;re;:»r trj S ■ in. cvetlična :sw «kt.-3 s?*> rr-rj^BaBSKsv»«xRnnnsn H t| rsiporoča se tifjdka Zelenjacin Cis/.; 1^1 sB'si 1 el fei jj t. it 13 ^ .> it V-7 ;i' ■ il >3A 'i K’ ‘L S C p Mi ■£ ■ S p igel in posameznih delov za vse sisteme šivalnih strojev in koles, olje ter potrebščine za krojače, šivilje, ' čevljarje in sedlarje ter galanterijo na drobno In debelo. tilzke! Postrežba točna s I r v a j u g o s 1 o v a n s ka mil ar na in svečarna preje . PAVEL SEEMANN, XjJ ub 1J si u. a - i. nudi 3-1 V*.,} k-4 si Š& S& SC na ArtsA Mc.Vko in žensko pf*-rilo, predpasnike in del a v j k e hi;iCc izdeluje in razpoSilja najceneje izdeioval-nitri periia koiiZiimne in cerkvene sveče, lekarniški vosek, kadilo itd. po najnižji ceni. r3 ;4afocite vzo-cui zavoj 12 komadov if li-ten ?:!o r‘h:.'mi Cea? pesphuo Birt»l sncKnaaBannasiBnvci • . J: i &. •, X « tf a D * * S fl B i S ^OISHIB.«BBS&Z!n«BatWIIBBaB Na Iži iiiSfš« JfidodSl" s 4 preaaičk- sz naprodaj O .icda s.: pri tvrdki . Wc:ii, LliSfeSJaata. Fr. Zeb .-.j/ .tesljiv ■ejše ist il fl i S a 41 I [Mik črna o<> eija, gorske provenijence, v imožiri, <.:zpo;:tjs tvrdka B.t Rudnik—Ljubljana | m Dolenjska cesta. g B Telefon interurban št. 430. i B. a Pr-p^rn^iim po najnižjih cenah: S SLADKOR v kockah in kristal. RIŽ, MtLO, SVEČE, PETROLEJ beli, VŽIGALICE itd. itd. 82, 15-15 Zahtevajte ponudbe ’ 1 BttBSVBaBBSBB «»SX7>B9BIRBI)VSBBBBa g * n * n n » a 4K VK«ttfeUSaideairrf0HDB»dltt«S0rJK)lr&i»S lent- ljeno k rije i»a*-IG- 1 ■ l IliMfp?! • lili: • trgovina plctei in, »lorim-berškega in galanterijskega blaga na' veliko se nahaja na 12 1 Mestnem trgu štev. 20, Priporočani h I m Hi ‘ Pfafr i w.„ ...JjCi I i v V) I x i Si anke za različne stroje. ,?B; ii‘, fiff Rol4K. Guafirazt'*i;i5o in vse tiotrvbžžlno za kolasarjs. I Gmni zz% cepij^nje trt d;uge S pt>i: j .t!:: c p r e -i m < i. e. j Pojasnila in rro-.ocza večja 8 obrtni! p* ,'m ': ; ' r:i uce /. mo- .! trrnim p;. , ■ i:i biez.'iaČno. •r"'""'v'.; i-j:l . ' j i| ■ ■■ - »i 'V }* ■■ : 1:1 j* * .; ; :H . ■>' |\ Trgovcem popust. * \j m m m s m m m m m m m m Trgavci p©zss*i DOSPELE 30 otaroznane k3 ' ico.j Ii, kočevskih in hrvaških oblikah in druge vsakovrstne železnine. Za cen j- naročila se priporoča tvrdka , .f lil trgovina z železnino G spos .-tska cesta 5t. 10. B m m m m m ES m fc.wa*j*rMo T R 0 O V S K I LIST 3 ( I. C. MAYER I LJUBLJANA MANUFAKTURA 0 1 i* O EN GROS EN DETAIL naaaaaaaaaaagac ^n>*ni4'/-.niBci»waBnuaKaisHiiifiBa*aan«BSHnii«iMBa «^4«rSjtomia osS svoje saSoge: — aa a« || Trgovski, fini in srednje fini 2jj I« pisarniški, dokumentni in ;; srednje fini koncept, barvan |S (Kouicur) in tiskovni papir, karton p.a dopisnice, pivnik. Celulozni, Stavama (za mast) in navadni omoini papir. Pisemski papir v kartonih in mapah, ter zavitke. Lepenko S! belo in rujavo. Bil 13 H <£20 ,1»_ tia o« KM na na OBJ ne l*M L« V uo ca aa aa «n o a aa ua mm ID aa fl3 C > j* c o > O ffl (/} Ul c I e o o ^ .S- ■ O) t>Č) O * *—l CD 1-. c. JS to O n E (/) D. E c o n o o n> > L. rt >N! r. r >u Z2 M n ££ n -D V- co N cD o rr> > O u_ w 1 > •2» h' o ti, 0 N L c j*: co O C 'n 03 E OJ TD _N OJ co %%Baea«&a«aasmaaaaanR:HEBaaa!)*K«aBa»i>KaK$? •'aKaanaBHuaasbaaaeaanaacaaaaaaaaaBiiBaBc* Erjavec IM PRI „ZLATf L0PATI“ trgovina z železnino iis cementom Ljubija a, Valvazorjev trg 7 preje Hammerschmidt (Miihleisen) nasproti Križanske cerkve. «5 M »rt rt s .0 »O rti 7 © J, —( OJ f' , P3 W ,A Daaaaaaaaaaaaaa zavet! za tebulfne In elektrotehnične naprave Vojnovič Cie. Ljubljana, Bflsonoaa cesta 22. Trgovina: telefon 466. Tovarna Glince št. 6. Ljubljana modno in galanterijsko blago na debelo in drobno. VELETRGOVINA Iv lt Ljubljana priporoča špecerijsko, koloni-jalno in vsakovrstno blago, žganje. Konkurenčne tene — točna postrežba l Brzojavi; GRELiŽ. Telefon interurb. štev. 246. ar Zahtevajte cenike! -m »a aa aa sa na z: M na «■ aa sa aa «» KB ss • B- ■ V IM sa aa ca na mm mm mm mm mm ar« najboljši amerikanski pisalni stroj sedanjosti si »n »a razmnožeMlnt aparat, razmnožuje strojno in ročno pisano potom neizra^Uive steklene piošte. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: 15,20-20 The Res €0. Uebliana, Gradi«« 10. Hodn vrejena pnpraoiinica vseh pisalnih strojev. Manufakturna trgovina na drobno in debelo J. KOSTEVC Ljubljana, Sv. Petra c. 4 priporoča veliko zalogo manufak-turnega blaga po znižanih cenah preproge % .♦ srbske domače S\S\S\S\S\S\S\ s \ s X s X ročne industrije po ugodni ceni. V zalogi so še velikosti 45-45, 43/110, 64/136, 67/194, 102/158, 134/134, 136/204, 170/246, 210/274, 235/300, 272/304. 19,11-11 —............................. J. KOPAČ, svečarna Ljubljana, Celovška cesta 90. Priporoča voščene sveče, zvitke, sveče za hišno rabo in kadilo. Kupuje 60» 2°-20 čebelni vosek, suhe satine, kap-ljine po najvišji dnevni ceni. ✓ \ ✓ ✓ \ S % ¥e8@trg@wina A. Šarabon ¥ Ljubljani priporsža špecerijske blago raznovrstno igaaje moko in dežeJ^c ^riideike raznovrstno rudninsko 22, 10-10 vodo, Lastna prahama za 'kavo 5n mlin za dišave z električnim obratom. Ceniki na razpolago. ✓ \ ✓ \ ✓ \ < ✓ \ ✓ \ ✓ \ ✓ \ •v /v \s \s w \AA.»' Patentni mžerajer Ing. Milan ŠuklJe Ljubljana, Bleiweisova cesta 5 zastopa patentne odvetnike Paget, Moel-ler & Hardy, Wier. in H. Palm (Micha- lecki d Co ) Wien. Izposluj? patente ter zaščito vzorcev, modelov in žigov v tuzemstvu in inozemstvu. Informacije v vseh pritičnih ..—; r.~ zadevah. r- ===== ✓ \ Špecerijska in delikatesna trgovina na debelo n Ljubljana Resljeva cesta št. 3. — Sv. Petra cesta št. 35. Zaloga: vin, salam, likerjev, mineralnih vod. 13, 20—20 M it. Oelkeiv m prašek m se zopet dobavlja. Zastopstvo: A. BUTSCHER trgovska agentura Ljubljana, Gorupooa ul. 3. SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA» S225! Interesna skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu. Kapital 20,000.000 K. - Rezerve okrog 6,000.000 K. Brzojavni naslov: ESKOMPTNA. - Telefon Interurb. št. 146. KOOK izeršuje use bančne transakcije nalkulan neje. Denarne vloge. - Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut. - Eskompt menic, faktur, terjatev. - Akreditivi Borza. Modna in športna J trgovina | za dame in gospode 1 arlloor, TTJLgroslar^Ije, trgovina s koionijalnim, špecerijskim blagom in deželnimi pridelki. Stalna zaloga jedilne, živinske in industrijske soli na debelo. S PSr « UVOZ. Brzojavi: TONEJC, WARiBQR. IZVOZ. Edina razprodaja Staiizer špecijaluega gipsa SHS. Alabaster I. za zobotehnike 220 K. Alabaster II. sa modele 180 K. Štukatura za elektrike 140 K za 100 kg incl. vreča ab vagon Ljubljana nudi Ljubljana - nasproti giavne pošte Dobiva ponaivcč is to’ Sišje v velikih množinah raznovrstno »rosneno, »nodno in periSno blago. Lju&Siana, Frančiškanska ylica st. 4 ....——- Telefon Inferurban št. 75. ------ «wi)»'ii.w'i wiwiwniirti t '"or ‘W> -vrr-r-m.f >r—-i'i r .v —^ rr r n|l. r| . r fi f - - ^vviMVnitr^ |~i— j-r ur nn g m ffl Jp| fi delniška družba 23 medna^odae transporte. I JjfjP lij wm£r ranTlI gg^bJS B«oJavni naslov: SpedbatKan. 6,52-31 I fiPNI "M* Hm Vi S ^fl Ljubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Trst« Wie«w i špedicija vsžii vrst. Sprgiemanje Ulaga v skladišča. Zacarlsjerjs ir. zavarovanja. Hčdnurodni prevozi. Selitve s patent, pohiituanlml vozovi na vsi iimi | Pršo ijusUflssKfl lovno skladišč spojeno s tirom lužna železnice. - - Carinsko age»fars ‘ai>nlh skladišč. 1 : == d orna £ e šped3c8|sko podjetje v JugoslaviJP. ==s | w • e « o »* «• * » * &• * » * * » a o D a D 0 G 0 D a n 9 s a drsusKs dolina ZvonarsHa ulica 5 (i). Telefon 9. - Brzojavi .Montana-import. Eksport. ■ o MMu Aleksandrova ceita štev. 45 Hudiij c te prodaja rezani te tesani les ° v vsaki množini do dne »nih | csnali. 23,52-30 o icsE^erisoscJicii^jnncacaicaa Prodajamo in kupujemo nu debelo: Vse vrste kovin, rudnin ir. kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in kemijsko stroko. 65,26-3® Lastnik: Konzorcij za »dajanje »Trgovskega Lista«. Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani. ©dgovorni urednik: Franjo Zebal.