Črniški: Dragi Marijini otroci! Oprejmite najprej moja najsrčnejša voščila za novo Oleto! Hitro je preteklo staro v večnost. Koliko jih imate že za seboj? Vsako leto našega življenja se mi zdi kakor knjiga. Kakor so knjige različne ¦— nekatere majhne, druge velike, debele in drobne — tako tudi leta našega živ-ljenja: nekatera bogata dobrih del, druga pa bolj revna. Otroci božji! Kakšne so vaše dosedanje knjige življenja, velike in debele ali male in drobne? Novi knjigi, ki jo začnete pisati z novim letom, želim, da bi bila prav lepa v vsakem oziru. Seveda brez truda ne pojde. Le pomislite, kako je bilo v časih, preden so iznašli tiskarstvo (okoli 1.1450.)-Knjige so morali vse prepisovati. Koliko so se trudili srednjeveški menihi s prepisovanjem sv. pisma, du-h.ovskih molitvenikov in drugih knjig! Še danes pri-čajo njii. knjige, shranjene po raznili zbirkah, o meniški veliki marljivosti, potrpežljivosti in vnemi. Posebno občudujemo v teh knjigah takoimenovane iniciale (začetnice), črke, ki začenjajo knjigo ali poglavje. Veliko večje so od drugih, pa tudi bogato okrašene z raznimi umetnimi črtami in zavojkami. Večkrat dičijo prvo črko slike v zlatih in drugih barvah. Tudi Aašo novo knjigo morate okrasiti v začetku nad vse lepo. Kako boste to naredili? Pobožni pisa- telji postavijo večkrat na konec svojih kujig tele črke: O. A. M. G. D.! Te črke so začetnice besed, ki poinenijo v latinščini željo: Vse k večji časti b o ž j i! Kar stavijo pisatelji ua kouec, bomo pa mi dali na začetek. Naša knjiga naj se začne s temi zlatimi črkami: V. k v. č. b.! Vse naše delovanje in nehanje v 1. 1928. naj bo posvečeno časti božji! Kaj boste pa delali v novem letu? Največ bo spanja. Osem ur in mogoče še kaj več ga bo vsak dan. Eno tretjino leta boste torej prespali. Bodi! Spali boste v čast božjo. Nekaj časa bo odmerjenega kratkočasju, igram, jedi in podobnemu. Tudi to bodi v čast božjo! Molili in resno delali boste tudi. Tudi to že vnaprej posvetimo Bogu. Mogoče doleti kakega naših prijateljev to leto nesreča? Pogori znabiti rodna hiša, obolijo ali umrjejo starši, obuboža cela družina, oboli mogoče sam. Tudi te nesreče, kolikor jih pošlje to leto božja Previdnost na nas, naj bodo v čast božjo! Mogoče bo kdo izmed nas v tem letu umrl — otroci, bodimo vedno pripravljeni! Tudi to naj bo v čast božjo! Torej vse, pa prav vse, kar se letos zgodi z nami, naj bo že malo ali veliko, poinembno ali malopo-membno, veselo ali žalostno, vse naj bo k božji časti! Ta dobri iiamen obudimo kar zdaj za celo leto. Velja, kajneda? Koliko poglavij bo pa imela vaša letošnja knjiga, otroci? Če pojde do konca posreči, jih bo 366. Zakaj toliko? Vsak dan v letu je poglavje zase. Letos je pre-stopno leto, torej 566 dni in poglavij. Ko smo že v začetku kajige naredili tako lepo inicialo, da lepše ne more nihče napraviti, skrbimo, da bo imelo tudi vsako poglavje svoj dostojen za-četek. To tudi ne bo praT iežko. Vsak dan bomo zjutraj točno vstali in lepo opravili jutranjo m o 1 i t e v. Ta mesec se hočemo prav resno potruditi, da to dvoje dobro naredimo. Pride naj nam oboje v navado, da tega vse dni ne opustimo. Kaj ram bolj dopade: lepo jasno poletno jutro, ko solnce prijazno vzhaja izza gora, ali pa jesensko jutro, J ko dež lije na okna in je zunaj megla in blato? — I Kakšen razloček med takima dnevoma! Tako je tudi velik razloček raed človekom, ki zna zjutraj vstati tako, kakor se spodobi, in onim, ki vstane »z levo nogo«. Kakršen je začetek, iak je potem navadno ves dan. Otroci, mi hočemo vstati »z desno nogo«, to je: premagati hočemo dremotnost in lenobo ter vstati vsak dan ob določeni uri. Čese sami ne zbu-dimo, poprosimo zvečer mamo, naj nas ona pokliče. Zamislimo se zjutraj v pričujočnost božjo, naredimo pobožno znamenje svetega križa in počastimo s tem presveto Trojico. Potem pa čvrsto in bitro s postelje! Mogoče bi imel kateri izmed vas še kake težave, ielo bi rado še ležalo. Tak naj se premaga! Naj naredi to žrtev Jezusu in Mariji na ljubo. Če vidiš, da te lenoba večkrat premaguje, ne obupaj, marveč prosi Marijo že prejšnji večer s kako lnolitvico, naj ti jutri po maga. Stori tako in čutil boš zjutraj njeno pomoč. Med oblačenjem in umivanjem preudari, kako boš preživel predstoječi dan. Preglej vse svoje dolžnosti. Pomisli, kaj bi lahko dobrega storil. Glej že naprej, kje prideš danes v nevarnost, da bi Boga žalil in kako se ogneš tej nevarnosti. Ko si napravljen, nekoliko postoj in pomisli: Bog je tukaj pričujoč in čaka na moj jutranji poklon. Poklekni potem pred kako sveto razpelo ali kako sveto podobo in začni svojo jntranjo molitev. (Po nekod moli cela družina skupno jutranjo molitev. To je prav lepo. Pridruži se pobožno vsem članom družine!) Katero molitev naj pa zjutraj molimo? Lepše naj-brže ne boste dobili, kakor je ona v katekizmu. Molite jo s premislekom in razumevanjem. Glejte, kako lepo je sestavljena! Najprej ponižen poklon, za tem tri božje čednosti, zahvala, dobri namen. (Prosim ras, postojte pri besedah: »Trdno sklenem, ogibati se vsa-kega grelia, posebno pa tistega, ki mi je prišel že v navado.« — Kateri je tisti greh? — Kako se ga boste ogibali? — Kaj boste naredili, če padete vanj?) Potem molite Gospodovo molitev »Očenaš«, češčeno Mari jo. čast bodi..., vero. Z veliko vnemo zmolite tudi družbeno molitev »O Gospa inoja« in s>O presladko Srce Jezusovo«. Marijin otrok ne bo nikoli opustil angelskega če-ščeuja. Če ni slišal jutranjega zvona, pa zmoli an-gelsko češčenje z jutranjo molitvijo. Otroci božji, če boste vse tako naredili, potem lahko rečete, da ste vstali z desno nogo. Tak začetek je podoben jasneinu solnčnemu vzhodu, ki obeta lep Lin vesel dan. To je lepa iniciala (začetna črka), ki začenja novo poglavje. Takih rabite letos 366. Otroci, zdaj pa na delo! Da se vam vse posreči, prosim in želim: Z ljubim Sinom slednji čas ¦ Marija blagoslavljaj vas! ^^h