Posam e zne Številke: N avadne Din ‘75, ob nedeljah Din 1*—.
»TABOR* izhaja vsak dan, razven
nedelje in praznikov, ob 18, uri % datumom naslednjega dne ter stane mesečno po poiti D 10*—, za inozemstvo D 18'	,	dostavljen	na	dom
D 11*—, na izkaznice DIO*—, inserati po dogovoru.
Naroča se pri upravi »TABORA* MARIBOR, Jurčičeva ulica štev. 4,
Naslov
PoffiddVhlaZilUrrZOtdVin?. Cena današnja štev. 1 Din.
TABOR
Posamezne številke* Navadne Din —’7S, ob nedeljah Din 1'—
UREDNIŠTVO se nahaja v Mariboru, Jurčičeva ul. št« 4, I. nadstropje. Telefon interurb. It^ 276. UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulici žt. 4, pritličje desno. Telefon it 24. — SHS postnočekovni račun štev« 11.787.
Na naročila brez denarja ae ne ozira. ~* Rokopisi se d e vračajo.
Maribor, nedelja 28. junija 1925.
Leto: VI. — Številka: 144.
Romunski kralj in kraljica na Bledu.
Ljubljana, 27. junija. Romunski kraljevi par je prispel danes na potu na P le d v Ljubljano. Vlak je privozil ob 5.17. in je odrinil ob 7. uri dalje proti Bledu, kjer ostaneta romunska vladarja dva dni gosta našega kralja in kraljice.
Masna verifikacija smili raflicevsKih raaaflatov.
Beograd, 27. junija
narodne skupščine je bila otvorjena ob 10.30. in je trajala samo 20 minut. Ospo-reni radičevski mandati so bili soglasno verificirani. Po izvršenih formalnostih-, je predsednik skupščine sporočil poslancem, da se vrši ob 11. uri na francoskem pokopališču služba božja v čast v Srbiji padlim francoskim vojakom. Na-1° je izjavil predsednik, da je v smislu sporazuma šefov političnih strank na dnevnem redu današnje seje kot prva točka: Poročilo verifikacijskega odbora o osporenih radičevskih mandatih. V
Komaj dvajsetminutna seja.
Današnja seja dvorani je vladala tišina. Nato je vprašal Trifkovič poslance, če želi kdo besede. Ker se ni nihče oglatsil, je pozval predsednik vse poslance, ki imajo kaj proti verifikaciji mandatov, da vstanejo raz sedežev. Ker ni nihče vstal, je bilo poročilo verifikacijskega odbora soglasno sprejeto.	.
Prihodnja seja bo v torek 30. junija ob 11. uri s sledečim dnevnim redom: Poročilo parlamentarnega odbora o zakonu za postavitev spomenika kralju Petru.
Nova grška vlada.
Pangalos se sramuje «revolucije». -~ Najvažnejši resorti so v rokah generalov.
Beograd, 27. junija. Po vesteh iz A-ten je generalu Pangalosu uspelo sestaviti novo vlado. Podporo mu je zagotovilo 30 poslancev. General Paingalos protestira proti vestem, Češ, da je na Grškem izbruhnila revolucija. Dogodki so se razvijali povsem normalno, kakor, je že pri odstopu parlamentarnih vlad navadno (!).
Nova vlada je sestavljena sledeče: ministrski predsednik goncral Pangalos. zunanjo zadeve in mornarico admiral Hadžikyriaikos, notranje zadeve general Pamajatopulos, prosveto posl. Herdži-kyriakos, finance Kofinas. Nova vlada je sinoči prisegla predsedniku.
Sokolski dnevi v Beogradu.
Beograd, 27. junija. Včeraj in danes bo prispeli semkaj iz vseh delov države jugoslovanski Sokoli. Ob 4. uri popold. »o se pripeljali tudi Sokoli iz Slovenije. Beograjsko občinstvo jih je navdušeno pozdravljalo. Sokolskih slavnosti se je udeležilo iz Slovenije 780 udeležencev. Danes ob 6. uri zjutraj so se začele tekme na Košutnjaku.
O
Ncizpremenjen položaj na Kitajskem.
SHANGAI, 26. junija. Številni stavkajoči delavci so vdrli v mednarodno cono in so začeli obmetavati vagone cestne železnice s kamenjem. Manifestante je policija razkropila.
Kanton je zapustilo že GOO inozomcev. Doznava se, da so sc, napada na evropsko mostno četo udeležile tudi s strojnicami oborožene kitajske čete.
Caillanxova finančna politika in socialisti,
PARIZ, 26. junija. Povodom novega finančnega načrta finančnega ministra Caillauxa je nastala v bloku levice precejšnja napetost, ki je pretila s prelo moim. Socialisti so bili z načrtom nezadovoljni in so predlagali oddajo premoženja. Predsedniki levičarskih, v bloku združenih skupin so imeli danes popoldne daljše posvetovanje. Tekom konference so socialisti podali kompromisno izjavo, v kateri pravijo, da niso niti za razcep kartela niti za brezpogojno podporo ostalim strankam. V finančnem je socialistični predlog o odaji premoženja propadel, sprejet pa je bil kot kom cesiija socialistom dostavek, da bo vlada koncem poletnega zasedanja predložila načrt o finančni sanaciji, ki bo vseboval tudi amortizacijo javnih dolgov. Tako je bila 'skupnost levičarskega kartela za sedaj rešena.
Maribor, 27, junija, ■otn-oči riihče ni vedel kam ne kod... e misli so glavo vteknile pod perot, molknil pevec, prorok je zaspal, rod se nemim sencam; je vdal,
[go strmel je vanje tih saimi onemel ob njih...
Ko se je zvršila orna strašna usoda na »sovem polju, ko je na Vidov dan leta O strla turška premoč srbsko neod-inost, takrat je klonil srbski narod d težo sile in okrutnosti; a ne za dol-■ Kosovski junaki so oživeli v do milji srbskega naroda in pričali stoletja stoletja, da se je srbska duša ob koraki devojkt, ob devetorih Jugovičih ob carici Milici zavedla svojo nesre-in čakala na vstajenje. Saj brala je se-bi:
V nas zapisano jo Luč!
I nam je dan v bodočnost ključ, če smo hranili v duši neskaljen pravice in svobode zlati sen.
Sen o zlati svobodi, o sveti somostoj-sti ni nikdar ugasnil. Dolga i»n temna det ja so hitela v večnost, a rod jespo-čal rodu povest o davni svobodi in sa-rstojnosti. In pesti so se krčile, žugale zamiralo v gnjevu, dokler ni napočil liki dam.
Kakor jo nekdaj turški nasilnik ob-ožal srbsko državo deset in desetletja, edno jo je mogel zasužnjiti ob zadnjem aren, tako se mm je Srbjja zopet izvila deset in desetletja. Slavini Jurij Po-
Naš trojni Vidovdan.
trovio Karadjordje je zanetil plameni co upora tam 1. 3804. Plapolala je, zagorela, ugasnila, kakor s-o zahtevale prilike; a ugasniti ni mogla, kajti tisoči in tisoči so ee ji zapisali v svojh srcih in osvobojevali ped za pedjo svete srbske zemilje. Vse 19. stoletje^ je polno srbske hrabrosti in srbskih junaštev. Srbska država je zopet vstala; postala je svobodna, a ostala jo majhna. Spomin na oni turobni Vidovdan še pa vodno ni zamrl; poleg velike hvaležnosti carju Lazarju in njegovim junakom' jo klical naš narod tna novo veliko nalogo, na o-svoboditev vseh njegovih delov, na srečno združitev in ujedinjenje vseh krvnih bratov. V 20. stoletju se mora doršiti tudi ta naloga... V grozni bitki pri Ku-manovom je padla rešitev za Staro Srbijo in Macedonijo;
Svoboden brat je pokazal takrat vsemu svetu, da ni srečen, dokler se zaveda, da uiu mora brat trpeti pod tujim gospodstvom. Srbija in Črna gora sta se povečali, a Evropa ni razumela niti tega zadnjega opomina.
In zopet je prišel^ Vi-dov dan naznanjat hudo uro, ki naj objame ves svet v svoji divji grozi in strašnem sovraštvu. Gavrilo Princip in Veljko, Oabrinovič sta dala znamenje, da zahaja doba zatiranja In hlapčevstva* da nastopa narodom: nova pomlad.
Tisoči in tisoči tujcev prihajajo vsako polet«* joa, grob herojev Čabrinovi-
ča, Jovanoviča in Iljiča v Sarajevo. Turobno se sklanjajo nad njihovim grobom vrbe žalujke, a visoko zgoraj plava ona velika ideja, ki je zahtevala njihova mlada življenja, ki je prerodila vos svet in prinesla tudi naše osvobojenje. Najstrašnejše grozote z Golgoto trpljenja pa so zopet zadele srbski narod; a vera v njenr ni ugasnila niti za trenutek, kajti verjel je, da bo še tako strašen Vidov dan maščevan, da bo Vidov dan tudi dan vstajenja.
In tako se je zgodilo, ko jo napredovala srbska vojska, h kateri so prihiteli tudi slovenski in hrvatski dobrovoljci od Kajnaikčatana sicer polagoma a neprestano proti Donavi in Savi, da ob Savi navzgor tja v Alpe in preko Donave v ogrsko nižino. In povsod so jih sprejemala bratska srca im jih pozdravljalo osvobojene duše. Pridite vi, od davna pričakovani in bratsko ljubljeni! Vrtinec veselja je objel ves narod od Triglava tja do Djevdjelije, da smo pač kakor v duševni zmedenosti komaj občutili primorsko rano im koroško bol. — Pa tudi za te kraje pride nov, veliki Vidov dan...
Leta 1921. pa je dobila na svoj največji, usodni narodni praznik naša država svojo ustavo in zato imenovano tudi Vidovdansko ustavo. Tamkaj sta narod in njegov kralj slovesno izjavila, da se je dopolnila zgodovina, da je zasijala narodu zopet svoboda.
Ko se spominjamo teh treh najveličastnejših Vidovih dni, poklonimo se tudi mi manom kosovskih junakov, spominu sarajevskih herojev, velikemu kralju Petru Osvoboditelju... Vidovdansko glorijo pa visoko nosi tudi naš narodni kralj Aleksander in jo bo visoko držal tudi porok nase srcone bodočnosti mali kraljevič Peterček, ki je s svojim otroškim mahanjem pred dnevi pozdravljal ljubljansko mladino^ Velike usluge Karadžordjevičev za naš narod nas morejo vspodbujati le k novim pa-trijotskim čuvstvom, da sklepamo svoje roke v molitvi:
Bože pravde, Ti što spase od propasti do sad nas, čuj i od sad nase glase i od sad nam budi spas...
Moenom rukom vodi, brani ■ budučnosti naše brod!
Bože spasi, Bože hrani, uašeg kralja i naš rod!
Dr. P. S.
Doma in po svetu.
— Doba velikih političnih izpremeuib,
bi imela napočiti prihodnje dni po pism u ju radičevskih in za j edni čarsk ih listov. Porod teh »izprememb« je sicer sija težaven, a radičevci so takih težav že vajeni. Kako je pravzaprav z njihovimi novimi prerokovanji, nam kaže to: Kralj je že na Bledu, kjer namerava prebiti poletje, Pašič pa se pripravlja na pot v Francijo. Kmalu bo tudi skupščina zaključila zasedanje im na počitnice pojdejo razni Žaniči in drugi kričači. Vlada pa bo delala normalno dalje in kar je važnejše ko pisanje radičevskih listov: kmetje bodo želi in nešteti vagoni našega pridelka bodo šli čez meje. Taka bo situacija do jeseni, potlej pa — bomo videli, če bodo v Zagrebu še zmogli kaj papirnatega grmenja...
— Boj za znižanje cen v Zagrebu. Za grebški listi prinašajo poročila, o velikih sporih, ki so nastali med občinstvom ter gostilničarji, kavarnarji, peki in drugimi podobnimi strokami radi znižanja cen. Občinstvo kaže vedno glasneje in odločneje nezadovoljstvo z višino cen v gostilnah in kavarnah. Povdarjajo, da je Zagreb eno najdražjih mest v Jugoslaviji in da kl jub splošni tendenci padanja cen v Zagrebu draginijh, raste. — Tako so na pr. hoteli peki zopet povišati cene. Minule dni je razpravljal o zni žanju cen mestni odbor za pobijanje draginje. Razprava je bila zelo burna, ker so zastopniki gostilničarjev, kavar-narjev in prodajalcev živil vztrajali na dosedan;:h cenah oziroma celo zahtevali povišanje. Nekateri so vrlo ostro na-
padli tisk, češ, da je zahteva po znižanju cen zgolj osebna želja posameznih novinarjevi!), širše občinstvo pa tega ne zahteva. Drugi so te napade z lahkoto zavrnili, naglašujoč, da je treba sklicati velika zborovanja, pa se bo videlo, da bodo prišli desettisoči ljudi manifestirat za pocenjenje vsakdanjih življenjiskih potrebščin. Po dolgem prerekanju se je večina odbora zedinila za izjavo, da so sedanje cene v gostilnah in kavarnah pretirane in v primeri s ceno živil in troški režije neupravičene. Odbor zahteva, da se imajo cene znižati, hkrati pa določa, da se razvrste vso prodajalne jedil v dve kategoriji; za vsako izmed »njih se bodo cene posebej maksimirale. Dalje je odbor sklenil, da se ima cena mleku znižati za 50 para pri litru, medtem ko je predlog pekov, da naj se povišajo krušne cene, odbor odklonil in objavil, da se bo strogo pazilo, da ne bo nihče prekoračil sedanjih cen. Boj za znižanje cen je tedaj upravičen. Ako se bodo razmere bližale v dosedanji smeri splošni normalizaciji, ga ne bo moglo nič več ustaviti.
— Nov demokratski župan. Tozadevno včerajšnjo notico popravljamo v toliko, da g. Fr. Brezinšek ni župan v občini Sv. Trojica, ampak v občini Nova cerkev v Halozah.
— Huda toča v Slov. goricah. Pri Sv. Juriju v Slov. gor. in nekaterih okoliških občinah je dine 22. tur. divjalo grozno neurje. Skoraj tri ure je padala debela toča in uprav pobelila tla. Na nekaterih mestih je ležala še do srede. —• Kmetom so pridelki popolnoma uničeni,
— Pozor pri prodaji lesa inozemskim kupcem. Prejeli smo: Po celi Sloveniji so se zopet pojavili inozemski lesni trgovci posebno iz Italije in tudi iz Nemi čije in iz Švice, kateri se navadno izdajajo za lesne iindiustrijce in lesne veletrgovce in navedejo za informacije celo večje inozemske bančne zavode. Nekateri kupujejo manjše količine, večina pal celo na veliko sklepajo pogodbe m stotine vagonov in zahtevajo takojšnjo dobavo. V nekaterih slučajih plačajo prve dobavljene vagone, navadno pa zahtevajo že prvo dobavo na kredit im se sklicujejo na dobre reference in na veliko
■trgovino. Večkrat plačajo 20, 30, tudi še več vagonov, da dobijo zaupanje, zadnjo dobavo pa ostanejo v večjih zneskih dolžni in tako oškodujejo naše lesno trgovce in producente. Svarimo ponovno radi tega vsakogar, naj bodo manjši ali večji lesni trgovci, posestniki žag ali drugi producenti, naj nobemenru inozemskemu trgovcu, pa če ima še take reference, brez denarja, akreditiva ali popolnega zasiguranja denarja no odpošljejo ali kreditirajo lesa, ker se take dobave navadno sploh ne plačajo in take tirjatve se največkrat tudi sodnijsko ne morejo iztirjati.
— Uniforme za rezervne častnike. Ker so pričele prihajati posamezne partije oblek za rezervno oficirje, ki se nabavljajo na račun reparacij iz Nemčije, se javlja po naredbi ministra vojske in mornarice vsem že razporedeniim) rezervnim' oficirjem, naj se obrnejo s prošnjo na Uduženje rezervnih oficirjev (ulical Miloša Volikog br. 14 — Stara skupštinal Beograd) im zahtevajo, da se jim' izda) obleka. Udruženje bo po dobljenih navodilih ukrenilo vse nadaljmo.
— Vidovdansko proslavo priredi v nedeljo dne 28. tm. popoldne ob 3. uri učenci osnovno šole pri Šmarjeti ob Pesnici in sieer zunaj pred šolskim poslopjem. Na vsporedu so deklamacije, šo-larsiki nagovor »Vidov dan«, šest pesmi ter tri igre in sicer; »Zgagarji in zgaga-rice«, »Mladi tat« in »Biseri in cekini«. Vabimo bližnlje in daljnje sosede k obilni udeležb L — Šolsko upravitel jstvo.
— Izšolan in že praktičen gozdar išče slnžbe. Ponudbe pod »Gozdar« na našo uredništvo.
— Družinska tragedija v Dervcnti. Rodbina Luke Mednik v Dorventi je živela v srečnem miru. Pred dvema mesecema se je dognalo, da je bil njihov sin izvršil neki umor. Na družino je padla velika sramota. Najbolj je trpel oče Luka, ki sc je vsled tega obesil na črešuji.
—- izletna mati in 14 letni oče. V začetku šolskega leta, iki se danes 'končuje, sta se spoznala na splitski gimnaziji četrtošolec Marinko Krezič, ki jo pravkar dovršil 34. leto, in 12letm,a tretješolika Marija Stipeič. Shajala sta se vedno po končani Šoli din se o prostemu času skupaj zaba/vaJla. Nihče ni slutil« kaj se je godalo. Pred' tremi meseci je končno deklica priznala materi neko za vse neljubo novico, ki je v zvezi s čapljo. Poslali so jo v bolnico, kjer je povila malo deklico. Mladi oče je pri zaslišanju govoril kakor kak za ženitev goden fant in je prepričeval, da bo vzel Marijo za ženo. Fant še ne more biti kaznovan po zakonu, temveč je 'bil samo izključen iz.sole.
— Odgovornost notarjev za plačilo taks. Finančno okrajno ravnateljstvo v Mariboru nas obvešča o sledečem: Generalna direkcija posrednih davkov v Beogradu je z ohljašnjenjetn z dne 15. aprila 1925„ br. 23.574 (odtiskanim: v št. 25-26 1925. na strada 2(18, «Finansijske službe*) opozorilo vse javne notarje, da o priliki sestavljanja raznih listin, te ne prodajo strankam prej nego je taksa plačan. Da bi se znalo, kdo nosi odgovornost, ako se taksa v z zakonom predvidenem' roku ne plača, so javni notarji dolžni, da po sestavitvi listine, ako taksa ni prilikom sestavljen ja na listini sami natisnjena, napotijo stranke, naj plačajo takso,, s pismenim aktom, vzemiajoči vedno od njih neko vrsto potrdila kot dokaz, da so stranke radi plačila takse napotili k pristojni finančni oblasti. Da zamorejo v bodoče pristojne oblasti postopati po zakonu, morajo ntarji po preteku roka,, v katerem je bilo po zakonu treba taKso plačati, pa se to ni storilo, o tem takoj obvestiti prisojno finančno oblast s po-šiljatviljo odnosnega pisma (listine) in Obvestititvjo, da so strankam priobčili obveznost plačanja takse in jih napotili V o svrho k finančni oblasti.
— Državno zdravilišče na Golniku sprejme več privatnih bolnikov s pljučno tuberkulozo v I. in II. stadiju v leče-nje. Neozdravljivi bolniki se ne sprejemajo. Dnevna oskrbnina od 300 do 140 dinarjev. Drugih izdatkov ni nikakih. Zdravilišče leži 500 m nad morjem ob južnemi vznožju Storžiča, 5 km od želez, postaje Križe (proga Kranj—Tržič), ima milo, eubalpinsko podnebje brez megle, čist zrak, obsežne gozdove. Nova zgradim. Hi vi jenska soba z največ 6 posteljami. Zdravljenje po modernih načelih <pneuimofhorax, tuberfculin itd). Ležalne kure. Hrana obilna in prvovrstna, petkrat na dan. Informacije iin prospekt da-
• je uprava zdravilišča. Prošnje za spre-i j emu pravilno kolkovane, opremljene s
predpisanim zdravniškim izpričevalom, je vlagati na Velikega župana ljubljanske oblasti v Ljubi jami.
— Sadjarji in vrtnarji, pozor! Podr. Sadjarskega in vrtnarskega društva v Mariboru priredi v nedeljo, dine 5. julija ob 10. uri dopoldne na drž. vinarski in sadjarski šoli v Maribou pedavaraje in demonstracijo o novem (Lorett-ovem) načinu obrezovanja pritličnega sadnega drevja. Ljubitelji sadjarstva se vabijo k čim obilnejši, udeležbi. — Odbor.
— Madžarski monarhisti zopet dvigajo glave. Kakor poročajo iz Budimpešte, imeli v Kermendu madžarski monarhisti veliko zborovanje. Pravijo, da (je zahtevala sklicanje zborovanja bivša cesarica Žita, ki želi, da se za povratek kralja Otona zainteresirajo tudi meščanski krogi. Legitimisti nmeravajo izvesti večjo akcijo po Madžarksem, da se omogoči kralju Otonu povratek.
— Slaba žetev v Ameriki. Iz Newyor-ka poročajo, da je letošnja žetev slabša od lanjske za 21 g madjonov 'bohelov.
— Oženjeni župnik dobil zanimivo pravdo. Avstrijski katoliški župnik Pi-cigas je stopil po 321etnem službovanju v pokoj. V pokoju se je poročil, vsled česar ga je cerkev izključila in mu odvzela pokojnino. Župnik se je pritožil na avstriljisko upravno sodišče, ki je te dni razsodilo, da mu mora erar plačevati pokojnino kot poprej.
— Zračna zveza z Azijo preko severnega pola. Kakor poroča berlinska »Deutsche Allgemeine Zeitung«, bo napravil v maju 1. 1927 znani dr. Eckner z Zepelinom ekspedicijo na severni točaj. Ako se bo polet posrečil, bo ustanovil dr. Eckiner zračni promet Evropa— Vzhodna Azija preko severnega tečaja.
Mariborske vesti.
Maribor 27. iuniia 1925 VELIKA TIHOTAPSKA AFERA S SVILO.
Te dlni je razkrila mariborska policija veliko tihotapstvo svilnatega blaga iz Avstrije v našo državo. V glavnem je zapleten v afero dunajski Žid Wolf. — Zanj je delala dobro organizirana družba, ki je vtihotapljala blago v Maribor preko Špilja in Št. lija s pomočjo nekaterih kmetov in viničarjev. Viničar Lorber jz.Št. Iljsike okolice je vozil blago v Maribor v neko tukajšnje prenočišče. Po blago je nato prišel imenovani žid. ki je nastanjen pri tvrdki Novak v Račjeim. Vtihotapljeno blago jo razpečaval po vsej državi,
Pred tremi dnevi je bila mariborska
policija opozorjena, da bodo vtihotapili nov kontingent svile preko meje. Dva kmeta sta pripeljala v mesto na določeno prenočišče dva kovčcga. Oba kmeta je policija takoj aretirala. Kakor običajno, je prišel drugi dan Žid Wolf in pregledal ing stanovanju blago. Medtem delom! je vstopila policija in ga aretirala, blago pa zaplenila. Žid in blago sta bil izročena carini. V obeh kovčegih so se nahajale svilnate ovratnice, bluze, ženske obleke iz najfinejše težke svile. Krivce čaka najprej težka carinska kazen.
mi Radi praznika izide prihodnja številka »Tabora« v torek popoldne.
mi Proslava."Vidpvcga dne je potekla z običajnimi' slavnostmi. Ob 9. uri se je vršila V stolnici svečana proslava. Za-dušnico je opravil g. stolni ,prošt Matek ob asistenci duhovščine. Navzoči so bili zastopniki civilnih, avtonomnih in vojaških oblasti, med njimi gg. veliki župan dr. Pirkmaier, mestni župan dr. Leskovar in komandant mesta. Stojadino-vič ter mnogo drugega občinstva. Po ulicah je korakala vojaška četa z godbo. ki je svirala jugoslov. komade. Raz državna An zasebna poslopja vihrajo številne državne in na,rodne zastave. — Jutri ob 9. uri se bo vršila proslava v protestantski cerkvi.
m »Stražin« cinisem. »Naša Straža« se je v zadnji številki na uvodnem mestu razpisala o »samostojnih cinikih«. Ciniki so namreč demokratje, odkar se tako živahpo gibljejo, da klerikalce postaja strah in bruhajo ogenj in žveplo nanje. Da, pa obstoje pri nas pravi ciniki, to izpričuje notica, ki jo je objavila »Naša Straža« v isti številki pod vestni iz Maribora. Tu — čujte in strmite! — zagovarja separatistično četniško organizacijo »Mrkonjič« in napada naš list, ker je zavzel jugoslovansko stališče in razkrinkal strankarsko-zgagarsko ozadje tega nabiranja srbskih četnikov, ki »Straži« tako čudno ugaja! Sedaj ne vemo, ali morda nimajo gospodje klerikalci pripravljenih novincev za velikosrbske četnike, ali pa so v ožji zvezi z dr. Ravnikom po načelu: Podpiraj belee-buba, da škoduješ hudiču! Vsekakor je oboje pravi pristni cinizem, ki je vreden klerikalnih hinavcev iin oni njega.
m Oficirski Dom u Mariboru uredio je svoje Tenis igralište i kuglauu u ba-šti Kasarne Kralja Aleksandra u Melj-sikoj cesti. Izve&tavaju se o tome svi rezervni oficiri članovi Oficirskog Doma, ko ji žele ev. i sa ni jakovim porodi cama, da se koriste ovpm pril ikom. Za informacije obrati ti se na delovodju Oficirskog
Doma kapetana g. Angjelfca Grabriča, Kasarni a kralja Aleksandra,
m »Beneška noč« pri Treh ribnikih. Opozar jamo ponovno na nenavadno prireditev, Olepševalnega društva, ki bo hkrati nekaka'ljudska veselica ob Vidovem dnevu. Spored je jako pester in bo poskrbljeno za kar najprijetnejšo ^'.ba-vo. Prireditev se začne cb 15. uri. Sodeluje godba »Drave«;
.m Iz podružnice udruženja vojnih in* validov v Mariboru. Na predlog podružničnega odbora. sta, prejela podporo J. Klaneček in J. Kugler, oba iz Maribora, prvi 300 din. drugi 150 din. iz blagajne izvršnega odbora. Zopetni sprejemi ^ Udruženje je podružnišiki odbor odklonu
H.	Uhiu iz Maribora, ker se je pregrešil proti pravilom! udruženja in 'je z svojim nastopanjem škodoval ugledu udruženja in članoml. Za nedeljo dine 28. trn; gklicn' je podružnica' invalidsko zborovanje Pr Sv. Benediktu v Slov. goric. Shod je na' menjen vojnim' žrtvam župnije Sv. Be' nedifct v S. g., Sv. Trojica in Sv. Ana v S. g., Negova in Sv. Anton v S. g- ^a' ročila za premog se še sprejemajo. Oni člani pa, ki so ga že prejeli malj' čimprci poravnajo svoj dolg.
m Protituberkulozna liga v Marihorn-V zadnjem Času so Pro ti tuberkulozni •J-gi v Mariboru došli sledeči darovi: M0" stna, občina Maribor 2000 D, Posojilni08' Fram p. Maribor 200 D, P os. Slov. Bistrica 300 D, Hran. in po«. Slivnica pri Mariboru 300 D. Kmečka hrain. in pas. Ftuj 50 D, delu. družba »Korotan« v Prevaljah 100 D, g. Vida Vončina, Maribor 100 D, g. Marija Serak, gost. v« Karuni0* 300 D, g. Maks o Kopriva, gost. v Kamnici 100 D, g. dr. Rihard Bergman, zdravnik v Žalcu 25 D,-g. Volfram, drogerij® v Mariboru 20 D, g. Franc Grobelšek, veletrgovec v Mariboru 20 D. Vsem dar rovalcem prisrčna hvala,
m Sprememba v obrti. G. Rado Starman je prevzel znano gostilno v Mariboru, Meljska c. 3-3 nasproti vojašnici preje Fran Škvarč. Meljsko predmestj« si je s tem pridobilo zopet enega narodnega delavca .več. Najtopleje ga priporočamo.	N	160
m Društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru ima v soboto dne 4. julija cb 20. uri v društveni sohi izredni občni zbor. Dnevni rod:	1.	Počitniška
delovanje. 2. Slučajnosti. Odbor.
m Pozor, člani Trgovske bolniške.blagajne! Prejeli smo in Objavljamo: N® včeraj pod zgornjim naslovom objavljeno notico smo se informirali in zvedeli, da je objavljen seznami mariborskih gg. zdravnikov »Trg. bolniškega iv podpornega društva« nepopoln. Pr<*^
na					SBHI	MSM&		'mm	
Qri vsaki zabavi, da celo mimogrede pri srečanju se opazi, kako neestetično je, če prihaja iz ust slab duh. Včasih povzroča ta neprijeten duh iz ust okolnost, da ni popolnoma želodec v redu, največkrat pa je vzrok temu nečista in zanemarjena ustna duplina. Zato moramo za grgranje pridno rabiti Odol. Odol je čudovita osvežitev ust. Odol vleze v vse gube in gubice sluznice in učinkuje na gnilobne procese še dolgo po uporabi. S to izredno učinkovitostjo je postal Odol za ves kulturni svet: dokazano najboljše sredstvo za čiščenje zob in ust.
'Anton Skala:
V „Srpskih Atenah”.
/ Po turneji Glasbene Matice iz Mari-. bora so šli zastopniki tega društva še i enkrat v Novi Sad. Nesli so lavorov venec in sliko bratskemu društvu »Neve-ki je na Duhovo slavil svojo 251et-", Ttieo. Listi so o tej prireditvi tudi pri , mas na kratko poročali.
<■ Ko smo se Slovenci poslavljali od s Novega Sada, so nam bratje in sestre .Srbi na naše besede iskrene zahvale od-; govorili: Ej, Slovenci, doma ne bodete , več mislili na nas, pozabili bodete na , vse! — Namem teh mojih vrstic je, pove-, 'dati bratom Srhom, da pravi Slovenec „ ne .pozabi brata, ki mu je priboril svobodo, in ne misli, da se mu je že oddol-, žil s posetom in zahvalno besedo, ampak • je vsefcdar pripravljen žrtvovati vse „ svoje moči za skupno, složno delo v ko-. list naši veliki, mogočni domovini.
Ko smo bili Slovenci z najsevernejše meje naše države v Novem Sadu med Srbi Vojvodinci, čuvarji severovzhodne tmeje, je bila izgovorjena marsikatera resna beseda in je bilo načeto marsikatero .vprašanje, ki je velike važnosti za naše sfarpno delo v bodočnosti. Ali prenaglo je odbrzel čas, da bi mogli napraviti že osnutek za tako skupno delo, ostalo je za sedaj le še pri izmenjavi misli, pra izgovorjeni besedi. Ne sme za vedno bratianteika društva in posamezni delavci ostanejo v medsebojnem! stiku in gotovo
bo prišel čas, ko bo beseda o slovenskem Novem Sadu in srbskem Mariboru tudi meso postala.
Ni slučaj, da se je baš v Novem Sadu in zlasti o 251etnici srbskega pevskega društva »Nevena« govorilo o medsebojnih stikih in skupnem kulturnem delu. In ni se v Novem Sadu prvič o tern govorilo.
Ko je bila 1.1848. ustanovljena srbska Vojvodina, je postal Novi Sad, kot največje srbsko mesto v bivši Ogrski, središče vsega srbskega duhovnega pokre-ta. Od 1. 1816. ima že Novi Sad srbsko gimnazijo, do 1. 1840. tiskata že dve tiskarni. Po 1. 1848^ ko je postala vojvodina nezavi.sna od Ogerske, je izgubila Budimpešta ves svoj vpliv na Srbe im kar je bilo srbske inteligence, javnih delavcev in pisateljev se je preselilo in delovalo v Vojjvodini. V Novem Sadu je .izhajal glavni politični list’ »Srbski dnevnik« in več drugih listov. — Duševno življenje pa se je zlasti razvilo okrog
1.	3860. Tedaj je dobil Novi Sad naziv »Srbske Atene«. Leta 1864. se je preselila iz Peš te v Novi Sad »M a tica Srp-sfca, ki je bila ustanovljena že 1. 1825. Osnovalo se je tedaj tudi Narodno gledališče v Novem Sadu. Vsi največji srb-pri tem ostati, Treba je, da že znana po-ski listi, ki so dajali smernice razvoju srbske književnosti, so izhajali v Novem Sadu kakor: »Danica«, »Javor«, »Matica« in tudi vsi najvažnejši politični listi, »Srpski dnevnik« in »Zastava«. Ves kulturni pokret se začenja in se
razširja iz Novega Sada, vse kulturne proslave in vsi nacijonalni zbori se vrše v Novem Sadu, ki igra glavno vlogo prav do 1. 1870. ko se preseli središče kulturnega pokreta v Beograd. Vsa o-mdadjna se v teh letih organizira in misli ma sistematično delo. V Novem Sadu se osnuje 1. 3866. »Savez sviju »mladinskih društava« s ciljem, da budi narodni duh in širi srbsko književnost. Pa ne samo dijaki, vsa mlada inteligenca, trgovci in obrtniki so se združili v eni odločno naciljonalni kulturni organizaciji, ki se mi razširila le po Vojvodini, ampak tudi po Srbiji, Hrvatski, Dalmaciji in Črni gori. Seveda to revolucijonarno nacijo-nalno delo ni bilo po godu Madjarom, vlada ga je ovirala in zatirala, ali mladi borci niso klonili. Prirejali so predavanja, besede, širili idejo narodne borbe z listi, časopisi in knjigami in vzdržali stike z vsem srbskim narodom in ga pripravljali na boj za osksbojeinije in ujc-d in jen je, kar je bil njihov glavni cilj. Ti mladi borci so znali vžgati v srcih svojega naroda toliko .vere, nade in poleta, da se je splošno verovalo, da je »loboda vsega naroda vprašanje ne let, nego meseca. Prvikrat se je dogodilo, da je ves narod šel za enim skupnim idealom. Nn četudi te dani ja o ml a din a ni dosegla, kar je želela, jo vendar znala vzgojiti naraščaj, ki mu je bi,la dobro znana pot, ki na j jo hodi narod, da doseže cilj: oslobojenje in ujedinjenje. — Omiladinskemu naraščaju niso bile neznane zveze Srbov s Slovenci in Slova-
ni. Poznali so vpliv Kopitarja, Dobrovskega, Šafarika, Kolara in dingih n® mlade Srbe. Pod tem vplivom Slovanov na srbsko mladino že v prejšnji dobi č*0 je »razvilo slovansko- osečainje, rodila s® je neograničena vera v Slovenstvo, li1*' besen do narodno prošlosti in narodi*® poezije (kakor piše o tej dobi d'r. Jovai*1 Škerlič). Ali ideja panslavizma je bil® za dobo v 60 letih' še preobsežna, prevelika. Srbski naraščaj je vedel, d,a se u® more še uresničiti, da je treba pr03 vzbuditi naciljonalno zavest. Pred v seri bodi čist, vzor Srb. »Biti sav Srbin«, J® postal ideal vsega naraščaja te dobe. ■" Pričel se je boj ne le za inacijonalno, ampak tudi za duhovno in politično slobo-do. Vsi skupaj, omlladinei v Srbiji in v Vojvodini hočejo, da oslobojon in 'uj®* dinjen srbski narod stopi v zvezo sl®' hodnih narodov. — Veliko delo —- ve _ ka ideja je našla minogo delavcev, go borcev — in ije zmagala ne sicer 'j danji, a zmiagala je v današnji do'b'-Srbi niso osvobodili le sebe, osvobodili so tudi svojo brate Hrvate in Slovenjo* Danes stojimo ob zaključku ene ,0» oslobojenje in ujedinjenje troim(Vn<1Ka naroda je izvršeno, »danes srn0 en.°’ T1^* smo troje«, kakor pravi pesem* ki Jo ]x>-jo i Srbi i Hrvati i Slovenci od Varda-ra do Triglava in se mahajamo na začetku nove dobe, uresničimo Wčj0 naših prvih predhodnikov, -da se složipio med seboj in deloma za bodočnost Slovenstva.
SSojm« #rilM>dnji&
T JVlaa-IDoru, trne &r. Jan rja OTU
»JL A li U U*.
»iran o.
...	____’____'J'_____ ...	.	-■	—________       --	-	■•■-•■	•	  .	  J	_	^	*
Žrežte se strojepisja in stenografije! Šola ANT. RUDI LEGAT, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 10&.
pred kratkim' v slučaju odsotnosti zastopnikov mariborskega članstva sklenjeni redukciji števila mariborskih zdravnikov sta zastopnika mariborskega članstva že protestirala. Zato izražamo željo, da naj ostanejo vsi prejšnp gg-zdravniki društveni zdravniki, da članstvo v slučaju potrebe med njimi lahko poljubno izbira. Več članov.
m Prostovoljno gasilno društvo v studencih priredi v nedeljo dne 19. julija y gostilni gospo-da Stumipfa v Studenci'}! poletno veselico z različnimi zabavami. Začetek ob 15. (3.) uri. V sluča ju slabega vremena se veselica vrši prihodnjo nedeljo. Ves čisti dobiček gre za nabavo gasilnega orodja1. K obilni udeležbi vabi odbor.
m »Da bi te vahtmane hudič vzel« je kričala včeraj vdova Marija Giglcd iz Gor. Hoč, ker jo jo aretiral stražnik radi nedovoljenega beračenja/po hišah. — Včeraj je bil namreč petek beraški svetek.
m Črno torbico z denarjem, in robcem *je našel orožnik na državni cesti med Bohovo in Teznom. Najdeni predmet se nahaja na orožniški staniei Tezno.
m Iz policijske kronike. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji slučaji radi tatvine 1, radi telesno poškodbe 1, prekoračenja pel. ure 1. cestnopolicijske ga reda (5, pasjega zapora 3. —- Izvršene so bile aretacije radi tatvine 1, radi ža-leraja stražnika 1. tajne prostitucije 2.
mi Tatvina treh pisalnih strojev. V Jioči 26. tm. je nekdo ukradel Petru Majdiču iz Spodnje Hudine.tri pisalne stroje znamko Schmidt & Broos in Co-rona. Včeraj je že policija izsledila pri nekem trgovcu en stroj, ki mu ga je tat prodal, kimalu nato pa tudi tatu v osebi Franca Kavčiča, trg. pomočnika iz Lešnjaka pri Ljutomeru. Ostala dva stroja ima nekje skrita.
m Novi tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo ter ponk iz knjigovodstva se začnejo na zasebnem učnem zavodu Ant. Rud Legat v Mariboru dne 1. julija tl. Prospekti in vpisovanje v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Rud. Legat & Co., Maribor,' Slovenska ulica 7, telefon 100. Nobene podružnice!
m Največja, senzacija. Kralj od Bale-laika, goslač N. Sinkovsky gostuje v Klub-baru. Prvi koncert v »Veliki ka-Nami« 1. julija.	,	1353
m Pouk posameznikov v strojepisju, stenografiji, računstvu, knjigovodstvu z bilanco, korespondenci in registraturi. Začetek 1. julija. Traja 3—6 mesecev. Kovač. Maribor, Krekova ul. 6..	1355
m Kavarna mestni park. Danes soboto im jutri nedeljo (pri lepem vremenu) sv ir a žel. godba »Drava« ob ‘20.30 do 'Al. ure. Pri slabeml vremenu pa Trip-Skor-pik-Bernkopf (po Kinu). V nedeljo in pondeljek popoldne pri lepemi vremenu »Drava« odi 17.—19. ure.	1350
Vseh vrst	1260
letnemu, kakor angl. modnemu suknu, delena, e-pongu, etaminu in drugemu manufaktuinemu blagu
|e znižala tene do 30% t
F- Mastak, Ciiavni t m
! !! Oglejte si izložbe !l!
/okolstvo.
o Članarina! Kdor še ni poravnal Članarine sokolskemu društvu v Mariboru, naj to neimudoimia stori v društveni pisarni. Ne povzročajte odbornim funkcijonarjeml nepotrebnega dela, sitnosti in stroškov. Zavedajte se svoljili sokolskib dolžnosti! (Uradne ure nedeljo 10. -lj., sredo 18.—19.)
/port.
*. Velike kolesarske in motociklistične llirke na lezjiu priredi v nedeljo in pondeljek dne 28. in 29. junija Motoklub iz Ljubljane. Za dirke vlada med dirkači ogromni o zanimanje. Prijavljeni so najboljši dirkači iz Jugoslavije, Avstrije in Italije. Pričetek obakrat ob 14. uri. — V nedeljo 28. tm. ob pol 11. uri dopoldne bo Telik propaganden obhod motociklov in avtomobilov po mestnih ulicah. Zbirališče na trgu Svobode.
: »Penm-ovci« v nedeljo in pomdaljek odhod iz Narodnega doma k dirki na Tezno točno ob iti 13. uro. Prosi se obilno Udeležbe.
a ISSK Maribor. Jutri v nedeljo dne 28. tmL igra dopoldne s pričetkoml ob pol 11. uri IL naraščaj proti JI. naraščaju TSK Merkur. Igrišče ISSK Maribor. (V pondeljek dne 29. tm. igra rezerva reaeryA TISE Merkur s pricMfesa
ob 3. uri popoldne. Oibla oddelka se pozi' vata k točnemu prihodu. Predsedstvo nogomet, odseka ISSK. Maribor.
: T. Š. K. »Merkur«. V nedelljo dne 38. tm1. se vrši na igrišču SiV Rapid ob 17. uri prijateljska tekma med SK Volts-berg in tukajšnjimi TSK Merkurjem.
Msredno gledalSISe.
REPERTOAR.
Sobota, 27. junija »Stamibulska roža«, ab A.
Nedelja, 28. junija'. Zaprto.
Pondeljek, 29. junija »Stambulska roža« ab. C (kuponi).
Torek, 30. junija »Stambulskai roža« ab'. E (kuponi). Zaključna predstava v sezoni.
Nedeljska predstava »Ugrabljenih Sabink« (28. jun.), ki naj bi se vršila v »Korist Udruženja gledaliških igralcev« mora radi nepredvidenih zaprek odpasti. Že kupljene in stare vstopnice za to predstavo se lahko oddajo pri gled. blagajni.
Zadnji dve predstavi »Stambulske
reže«. V pondeljek, na praznik dne 29. tm. se vrši predzadnjič v tej sezoni priljubljena in velezabavna opereta »Stam-buleka roža«, v torek, dne 3l. junija pa sc s »Stambulsko rožo« zaključi letošnja sezon:!.
Prepirati se, je nepotrebno,
ko vendar že vsakdo ve, kako dobro vplivajo ,„TORO“ prsne karamele ne le proti kašlju, nego tudi proti prehla-jenju, hripavosti, katarju terna prebavo. Prepotrebne so za hribolasce, bolnike, otroke. S 3 Din. si prihranite marsikdaj zdravnika. „TORO“ dobite pri vsakem trgovcu ali lekarni.	1292
Kultura inume&noft.
»Tosca«. (Gostovanje g. Šimenca). V vlogi slikarja Cavaradostsi ja jc nastopil v nedeljo prvi tenor zagrebške opere, g. Šimenc, katerega, imamo še v prijetnem spominu izza dobe njegovega tukajšnjega začetnega delovanja v sezoni 1921-22. Talent, kateri se je že takrat očividuo javljal, se je razvijal v temi kratkem času najuspešneje in danes imamo pred seboj prvovrstno operno moč, da no rečemo, našega najodličnejšega opernega tenorista, ki ima pred seboj še izredno karijero. Svetel, sočen in topel^ glasovni materijal, katerega obvladuje v vseli legah z enako lahkoto, dokazuje v vsestranski kulturi. K temu se pridruži temperamentna, premišljena ter elegantna igra in jasne besedne izgovarjave. Skratka: vzor pevca in igralca. Najipopolnejši uspeli temu spričo takih pogojev ne more izostati. In tega je treba zaznamovati pri nedeljskem nastopu! Lep delež n,a triumfu pa gre tudi di naši Tosci, gospcij Mitrovičevi, ki je podala svojo, v pevskem in igralskem oziru težavno vlogo, v vsakem pogledu z imponujočo umetnostjo. Oba umetnika sta ibila prepričevalna istotaiko v izrazih ljulbavnih čustev, kakor v izrazih boli, miuike iini mrržnje. Osobito scena v prvem dejanju je bila podana z iskrenim in globokim efektom.
Frenetične, -vedno in vedno se ponavljajoče ovacije so dokazale o globokem uplivu na puhiliko in g. Šimenc je bil afclamiran z redko prisrčnostjo.
Z uprizoritvijo Puccinijeve Tosce se je obogatel naš operni repertoar z enim najbolj privlačnih opernih del in naš celokupni ansamb je dokazal, koliko se more napraviti s smotrenostjo, z vztrajnostjo in z ljubeznijo do dela. Ne najdemo dovolj besed, ki bi izražale .naše priznanje g. opernemu ravnatelju Mitroviču na uprav nepričakovanih uspehih, koje je dosegel in katerih zunanji izraz je 'bilo tokrat spet nabito polno gledališče. Kaj takega morejo ustvariti le izrazito umetniške potence, v katerih bo združene organizatoriške, dirigentske in Pedagoške zmožnosti. Visi smo opazovali, kako rastejo uspehi pri solistih-začetni-'kih, kako dokazuje zbor vedno enako ambicijoznost jn kako raste .orkester
pod podanimi težkočami, v skladu z di riigcintovim hotenjem. Ne mioremlo si” torej predstaviti, da utegne priti do tega, ubrati rakovo pot ter zopet stopiti na nižje stališče, na nivo, kjer smo bili pred leti. Bil bi to katastrofalen udarec za našo, tako uspešno sc razvijajočo mu ziikalno kulturo.	H.	D.
x Nova Evropa. Izšla je 18. številka odlične zagrebške revije »Nove Evrope«. Prinaša sledeče prispevke: Omladina i sarajevski atentat (M. Slijopčevič), Italija u isvietskomi ratu (G. Salvemilii). — Poli tički portreti. Gaetauo Salvemini (B. Radiča). Beleške: Tok sarajevskega atentata. S to številko'je zaključena II. knjiga to revije in zanimanci se lahko abonirajo na 12. knjigo, ki obeta zelo pestro in zamnmiivo gradivo. »Nova Evropa« se naroča v Zagrebu, Preradovi-oev: trg 9.
Nova carinska tarifa in naši gospodarski krogi.
Objava Trgovske in obrtniške zbornice.
Povodom uveljavljenja nove carinske tarife, smo dobili od Trgovske in obrtniške zbornice za Slovenijo naslednji dopis:
»Nova carinska tarifa, ki jo stopila 20. junija v veljavo pomeni v splošnem odločen pozitiven korak vlade za zaščito domačega dela in produkcije. Potreba izdan j a novega carinsiko-tarifnega. zakona datira že iz leta 1923 in jo naša domača produkcija vsled skoro dveletno zakasnitve in borbe za carinsko tarifo pretrpela znatne škode. Akutna pa je postala zaščita domače industrije in. produkcije vsled naglega porasta dinarja od lanske jeseni. Obenem jo bilo treba, da dobimo za niz trgoskih pogodb, katerih sklepanje je v interesu našega eks-porta nujino, primerno bazo, ki nam bo omogočala skleniti ugo-dne tarifne pogodbe z državami, s 'katerimi stojimo v tesnih trgovskih stikih, da osiguramo našemu izvozu poljedelskih predmetov in industrijskih produktov pristop na inozemska tržišča, ter da utrdimo naše trgovske zveze z inozemstvom'.
Kritičen položaj naše industrije je bil notoren, ker ji poprejšnja carina niti ni ščitila domačih tržišč pred inozemskim dumpingom', ki se je v vedino intenzivnejši meri pojavljal na Vseh naših tržiščih in ki je mlajši domači industriji vzprieo še nerešenega tarifnega in davčnega vprašanja skoro onemogočal konkurenco. Zaščita je bila. potrebna torej s čisto ekonomskih razjogo povečanja • domače produkcijo in • racijonel-nejšega izkoriščanja domačih surovin in pridelkov, kakor tudi. iz socijaltnega stališča, ker jo nezaposlenost vsled stagnacije zavzemala vedno večji razmah. Novo tarifo je smatrati za kompromis raznih ozirov in interesov, na katere jc bilo treba jemati ozira pri njeni sestavi, posebno glede osigurunja komzumen-ta s ceno prehrano. Dokaz temu je, da; po sklepu ministrskega sveta ni stopila v veljavo v tarifi predvidena carina na uvoz žitaric, zelenjave in povrtnine ter masti in kurjave. S to naredbo v prilog konzumentov pa je prizadeta tudi naša mlinarska industrija posebno 'v Sloveniji, ki kljub trajnemu prizadevanju Poklicanih faktorjev ni dosegla nifcake zaščite _ naprami inozemskim1 ■ mlinom. Ta ukrep je sanio začasnega značaja, pa je upati, da v kar najbližjem1 času doseže tudi ta važna stroka naše domače produkcije svojo zaščito, to tembolj, ker sc nadejamo najboljše letine.
V splošnem pozdravljajo gospodarski krogi odločen korak vlade, da dobi naše gospdarstvo, ki težko trpi pod dose-
danjo stagnacijo, določeno smer v gospodarski politiki in izraža željo, da se Čim prej doseže tudi izjednačitev davčnih bremen ter ureditev železniško-ta-rifalnih vprašanj, ter s tem omogoči nadaljnje delo za konsolidacijo našega gospodarstva,.	.	i .	.	pj,,'.
Is živllenla En'sveta.
Evropejka kot svetnica med Arabci.
Četrt stoletja je minilo, ko še je V Tangeru, glavnem kraju nekega maroškega plemena, naselil s svojo družino neki Anglež. Z rodbino je bila tudi 20-Mtna vzgojiteljica Miss Keene. Z Angležem. in milado Keene sie (jc spoznal tudi mlak prorokov potomlec šeik iz IJeza-na. Plavi lasje in njene modro uči, nenavadno v Maroku, gl ob oko ličink o vala na mladega, šeika, ki se je smrtno zaljubil v devojko. Njegovo prošnjo za roko jo odbila, češ da bi morala vse •življenje preživeti zaprta v haremu. — Poleg tega ne bi mogla deliti možev# ljubezni z drugimi ženami, inf ljubicami. Šeik je zato spodil svoje tri zakonito žene in vse favoritinje. Sedaj se je mlada Angležinja uklonila in postala žena' šeika maročamskega plemena. Šeik je bil izredno naklonjen svoj i soprogi, in je Silit k maročanskim šegami in jo ščitil ko't zvest soprog pred intrigami njenih neprijateljev. Ko je umrl.šeik, mul je Keene hvaležno zaklopila oči. Imela' sta dva sinova, ki sta delila, oblast nad plemenom'. Vso ostalo premoženje šeika pa je odtalo, kakor je določil v testamentu šeik, pod upravo žene Keene, kaijtti ona ni bila. samo dobra soproga in mati, bila je tudi dobra gospodarica
Dokler je šo šeik živel, je posvetila veliko pažnje slabim razmeram maro-čamisikilr žen, katere jc zelo zboljšala. Izvrševala jo veliko človekoljubno delo. Gospo Keene, ki še živi, častijo v Meza-ni kakor svetnico, njena hiša je pribežališče vseh nesrečnežev. Vsi bolniki verujejo, da jih bo gospa ozdravila. • Blizu miesta so Arabci postavili njej na čast velik tempelj. Tako živi med tna-ročanisfcimi Arabci vzorna, človekoljubna žena.
*
Aeroplani v boju proti po!]« sktm škodljivcem.
Moskovski list «Sovjetski jug» poroča O novih poskusih, da se s pomočjo zrakoplovov: uničijo živali, ki delajo ogromno škodo na poljanah sever. Kavkaza. V Erikumisu so\ najeli tri aeroplane, da bodo uničili z dežjem raznih snovi azijske kobilice, ki so se pojavile v ogromnem številu. Ako jim bo uspela akcija^ se bo to sredstvo uporabilo tudi v drugih pokrajinah.
Ti poskusi niso nobena novost. Že 1. 192?.. ko so se pojavile azijske kobilice na ruskem jugu, so delali ruski aviatičarji razne poskuse, da so metali razne strupe na mase te golaznk Izjavljajo tudi, da je mogoče iz višine 308-~* 600 m nad zemljo douro razlikovati poškodba v&na drevesa in mesta.
Neprilike jim je tedaj že delal transport večje množine raznih strupov. Zato so lansko leto vzeli mesto tekočine — strupeni prašek. Ker je imelo to večji uspeh, uporabljajo sovjetski aeroplani samo strupene praške. Ugodno je to zlasti za vinograde, ker preprečuje suhf prašek razne bolezni vinske trte.
Uspehi te akcije so vidni. Opozarja sc na enako akcijo z aeroplani proti komarjem, kt raznašajo malarijo. V vodo, kjer živijo komarjeva jajčka, naj bi se iz višine razsipali uničujoči praški. Važno je pri tem, da ne ško<' dujejo ti praški zdravju prebivalstva.
BavreMvorli. samo G dni čez m.
Francoska linija -	-	452	(Freneh	Line.)
Cie. Gle. Transaflantique in družba Chargeurs j Reunis za pomorske vožnje
v sevrtio in južno Ameriko. Avstralijo tar Kanado
Exnressparniki: „Paris“, »France'1, „De Grasse"
Vozne listke in tozadevna pojasnila daje
IVAN KRAKER
zastopnik v Ljubljani Kolodvorska ulica št. Tl
V Starihbrti', rcfne 28. junija 1925.
E3974/24
Bttfctnč*
E 1125/25-6
spalnice, jedilnice, kuhinje in drugo po konkurenčnih cenah samo pri Šercer in drug, mizarstvo, Vetrinjska ulica 8, dvorišče. 988
Sretinjeveliko gostilno v kakem trgu na deželi želi
prevzeti naprednjak, ki je obenem dober pevec, izvežban v druitvenem dela, dober gledališki režiser in sam igralec ter bi lahko kot absolvent nižje gimnazije in trgovske šole tudi prevzel knjigovodstvo kakega podjetja (zadruge itd). Ponudbe na oblastno ta ništvo SDS v Mariboru, Cankarjeva ul. 1.
šče se primeren lokal v sredini mesta. Ponudbe pod .Delavnica" na upravo.	1329
Dijak nižjih razredov se sprejme na stanovanje in hrano pri bolšji družini. Naslov v upravi lista.	1342
Lepo trdo pohištvo za spalno sobo. miza z 4 stoli, 2 sliki in umivalnikom se proda. Aleksandrova c. ll/IIl. nad. le*o 13*7
Dne 31. julija 1925 ob 10. uri se bode vršila pri podpisanem sodišču v sobi št. 25 dražba ene polovice nepremičnin vi. št 32 d. o. Grajski marof enonadstropna hiša z stavbeno in zemljiško parcelo v Mariboru^ Aleksandrova cesta št. 25.
Cenilna vrednost Din 81.127-27.
Najmanjši ponudek Din 40.563*27.
Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja.
Vse drugo je razvidno iz dražbenega oklica na sodni deski.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV.,
dne 19. junija 1925.	1341
V četrtek, 9. julija 1925 ob 9. uri dop. prodado se v Mariboru, Tržaška cesta 5 po javni dražbi sledeči predmeti: različna železnina in drugo trgovsko blago, ki spada v konkurzno maso umrlega Henrika Primusa, bivšega trgovca v Mariboru.
K draženju se bo začelo pozivati šele pol ure po zgoraj navedeni uri, medtem se lahko te predmete ogleda.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. XI.,
dne 18. junija 1925.	1343
Nakup voza. Kupim nov ali matorabljen, mali, toda močan onovprežni iiaker s streho Plačam takoj. Ponudbe na: Novak M. Vukovič, major, 45, pešadijski puk, Maribor. 1335
Zastopniki za Maribor se proti plači in provuiji sprejmejo. Pismene ponndbe pod .Zastopnik* na upravništvo lista.
1337
Vojaška kantina, vstop tudi civilmm osebam dovoljen s stanovanjem n» prodaj. Ob železnici St. 14.	1338
Sprejme ae za prihodme Šolsko leto dijake na hrano in stanovanje. Strossmaierjeva 3.
1339
mladi pomočnik kolonijalne stroke, vešč pakovanja in odpreme blaga, ki je že bil zaposlen v veletrgovinah. Ponudbe na Breuer d. d., Bjelovar. 1344
Po pregledu svojega blaga posebno znižane cen® !
Nabavljale! naj si ogledajo novo izstavljene cene v naši izložbi in uverili se bodo, da one niso prazne reklame
B. Veselinovič & Komp., Maribor,
:069	Gosposka	ulica 26.
Dovoljujem si cenjenemu občinstvu naznaniti, da sem otvoril svojo
Motarsko pisarimo v Ptuju,
Meblirana soba, strogo sepa-rirana, z elektr. lučjo se gospodu takoj odda. Čopova ul. 10, vis a vis vrt Džamonja. 1349
Vajenec iz boljle hiše za slaščičarsko obrt se sprejme. Kje, se izve v upravi lista. 1345
Moške, ženske in otročje ževR« vseh vrst, kupite nnjeene »
F. Starčič, Maribor, Vetrl sk ulica št. 15.	3*
Oddajo se takoj tri lope, meblo-vane sobe, Vojašniška ul. 10 1348
koder uradujem vsak dan, izvzemši nedelje in praznikov od 8-12 ure dopoldne in od 2>5 ure popoldne v stari vojašnici v neposredni bližini pošte Panonska ulica 5/I. in sicer kot naslednik bivših notavjevggJulafere, Strafellc odnosno dr. Grobelnika.
Podpirajte so kolski tisk!
PRIDE
da se vsa kuhinjska posoda kakor: postekleno pločevinasto, težke znamke „l3erku9est( ter lažje vrste jugoslovanskega kakor tudi čchoslovaškega proizvoda, nadal ie postekleno, lito železno posodo in prvovrstno duplo težko aluminijevo posodo iz najboljših tovarn, k temu porcelanasto in stekleno robo, kupi najceneie in najboljše pri znani tvrdk'
kralj od Balelaika
Profesor pripravlja srednješolce za izpite, zla9ti v jezikih. Razlagova 15, pritličie.
1356
operna pevka
izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela, posebno tudi
šip® za svt©motoaSgk® vetrobrane
po zmernih cenah solidno in točno, prevzame stara, oslepela in pokvarjena ogledala sploh po jako nizki ceni v popravilo.
Maribor, samo Koroška cesta 32
Telefon interurban 132	1332
Dijak nižjih razredov srtdmih šol, se »prejme na harno in sta novanje. Naslov v upravi. 1351
Zastopnike za okrožje mariborske oblasti išče zavarovalna d. d. Comercial Union, Maribor Aleksandrova 43/11.	1356
mednarodni Chomsonler
Preje nego kupiš pri konkurenci, informiraj se o cenah pri tej tvrdki!	4G0
Začetek koncerta poda gosp. NIKOLA SIN-KOVSKI v VELIKI KAVARNI sredo, dne ///	1.	julija.	///
PRESELITEV
Dam ceni. damam na znanje, da sem se preselila iz Trubarjeve ulice 9 v
Gosposko »liso št. 40
Potrudila se bom, da ustrežem cenj. odjemalcem, ter priporočam svojo bogato za ogo damskih, dekliških ter otroških klooukov po zelo nizkih cenah.
Vsak star klobuk bo po najnovejših formah prenarejen.
Bogata zaioga dunajskih modelov.
Se priporoča
s spoštovanjem	1353
Sofija Markovič, modiitinja
Beli ženski platneni, pariški Din 69' Beli dekliški platneni, pariški Din 59
v restavraciji
Vojašniška ulica. 3
Maribor, Aleksandrova c. 7
Tam se dobi zajamčena pristno dalmatinsko vino liter po
ltdftjfltahi: JS,otwor.ci1ii!ta)Mtr»- Gbtftrai in |0d8jvr*#nl arecUikl 3[ekoaiw» SniniUer* ■* TH** Maribonjksi tiskarna d. 4.