Kamniški občan LETO XXX. KAMNIK, 23. JULIJA 1990 Julijsko zasedanje skupščine Kaj pa racionalizacija ii družbenih dejaunostih? i Kazalo je, da bo julijsko zasedanje občinske skupščine relativno hitro zaključeno, da so stvari porečene in da se razen ob pri-'pevnih stopnjah verjetno ne bo teple tlo. Kakšna zmota! Zapletlo se je že pri določanju dnevnega reda. Zelo dolga je bila razprava o tem, kaj bi še velja- uvrstiti na dnevni red (Demos * imel kar nekaj predlogov razširitve dnevnega reda) in kaj je *ko nujno, da bi veljalo prekršili načelo, ki ga je med drugim bdi Demos izrecno predlagal kot jklep na zadnjem zasedanju ob-■'mske skupščine. Namreč, da morajo delegati v bodoče prejemati gradiva pravočasno, da lah-"> premišljeno in kvalificirano »dločajo o posameznih problemih. Avgusta si bodo tudi delegati novega sestava privoščili parlamentarne počitnice. Verjet-1,1 bodo to »razvado« poslanci morali opustiti. Se posebno glede "a izkušnje tokratnega zasedanja, ko ob koncu nihče več ni vedei, kaj je sprejemal in kaj ne, 0 čem se je le razpravljalo in P čem sklepalo, kaj še ostane za "adaljcvanje prekinjene seje. Po dobrih štirih urah in pol je bila namreč seja prekinjena zaradi nesklepčnosti - tudi potrpljenje delegatov novega sestava ima svoje meje, čeprav bi" ob njihovem odhajanju lahko zapisali, kje je njihova odgovornost do "olilcev? Stranke naj bi sodelovale pri pripravi dnevnih 'edov? [ Dve uri je trajala razprava P dnevnem redu, čeprav so bile fia programu na videz pomembnejše zadeve - prispevne stopnje P1 ureditveni načrt v Mostah. Iz-fazalo se je, da imajo delegati, Predvsem tisti iz družbenopolitična zbora, drugačno mnenje, 'j je in kaj ni tako pomembno, :aj se mudi in kaj lahko počaka. Nekaj sprememb dnevnega re-la je predlagal že predsedujoči taks Lavrinc, in sicer bodo v bo- doče pripombe, pobude in predloge delegatov obravnavali v začetku, takoj po pregledu zapisnikov in uskladitvi dnevnega reda. To pa z namenom, da bi na kar največ pripomb lahko odgovorili že do konca seje. Tokrat to ni bilo mogoče. Splošna zmeda je bila prevelika, ob koncu pa zaradi nesklepčnosti seja prekinjena. Tako bodo delegati na številne pobude dobili odgovor v gradivu za septembersko nadaljevanje seje skupščine, na nekatera pa je bilo delno odgovorjeno že ustno na seji. V uvodu je predsednik skupščine delegate obvestil, daje pred kratkim umrl prvi kamniški župan Alfred Janko. Delegati so se mu poklonili z enominutnim molkom. Pri oblikovanju dnevnega reda je delegat Demosa predlagal umik tretje točke dnevnega reda - Odloka o ureditvenem načrtu MO-2 Moste, ker po njihovem mnenju niso dorečena nekatera lastninska vprašanja. Kljub predlogu izvršnega sveta, da se v zvezi s tem sprejme določene dopolnitve, in da načrt ne urejuje lastninskih vprašanj, so delegati z večino glasov sprejeli odločitev, da se sklepanje o omenjenem ureditvenem načrtu umakne s tokratne seje in prestavi na septembersko zasedanje. Med tem časom pa naj se razčistijo vsa nerazjašnjena vprašanja. Teh so predstavniki Demosa videli več kot sami krajani, saj sta dva poslanca iz Most in Križa, ki že nekaj let spremljata dogajanja v zvezi s sprejemanjem tega dokumenta, povedala, da so zadeve dodobra usklajene in v samem kraju dogovorjene. Ureditveni načrt je bil v javni obravnavi dosti časa, eden od kmetov iz tistega konca, sicer poslanec v ZZD, pa je celo pripomnil, daje sporno Balantičevo zemljišče (ta se bojda tudi pritožuje glede naureje-nih lastninskih razmerij) že dolgo časa namenjeno za gradnjo šole, in da bi za družbeno pomembne zadeve že veljalo dobiti privolje- mmmammmmmmmmuammmmmm [zakrivljeno palico v roki, za trakom pa šopek cvetic, kot kralj po rbabii visoki, pohajam za tropom ovčic...« Takole si zapoje jo Pastirčki na planini. Tudi ta znani napev bomo morda slišali v začetku *v*osta na prireditvi »Planina poje in slavi«. Foto: R. G. s. Obvestilo V programu prireditev pb občinskem prazniku je bila tudi slovesnost na kamniških Žalah: 27. julija naj bi tu posadili spominsko lipo in odkrili spominsko obeležje vsem žrtvam druge svetovne vojne na Kamniškem. Slovesnosti zaradi tehničnih razlogov ne bo, preložena je na kasnejši čas. nje posameznika (jasno pa je, da bo vsak kmet vedno proti), in mu za to seveda tudi nameniti pravično odškodnino. Kot že rečeno bodo do naslednje seje skušali razčistiti še te stvari. Ob tem pa zapišimo še pripombo delegata združenega dela iz Most, ki je dejal, da je vse skupaj zavajanje ljudi, da se stvari zavlačujejo in da so za gradnjo šole in ureditev prometa sprejeli že dva samoprispevka, gradi pa se še vedno nič. Taka demokracija, ki vse spodbija in v vse dvomi, nikomur ne koristi! O tem, kakšne bodo posledice zakasnelega sprejemanja omenjenega ureditvenega načrta, na seji ni bilo govora. Oglašali so se tudi ostali delegati iz zbora združenega dela, češ, dajati moratorij na vse dosedanje delo je sedaj moda, ali se nekateri ne zavedajo, da je med tem, ko nekateri nekaj razčiščujejo, treba tudi živeti. In še to - prizadetih ni le nekaj krajanov, ki imajo bojda lastninske težave, ali nihče ne pomisli na skoraj 500 otrok, ki že leta hodijo v neprimerno šolo?! Kaj je nujno in kaj lahko počaka? Večini je bilo jasno, da je bistvo tokratnega zasedanja sklepanje o znižanju prispevnih stopenj, ki je nujno zaradi razbremenitve gospodarstva. Da je to čisto na tleh, ni treba ponavljati. Pa vendar je bilo še nekaj predlogov za obravnavo na tokratni seji. Demos je predlagal, da se sprejme sklep, da naj bodo v bodoče vsa gradiva delegatom predložena pravočasno in v takem vsebisnkem obsegu, da so v vsem razumljiva. Sprejeto. Kljub vsemu pripomba nekaterih - ali ni prav ta predlog v nesoglasju z ravnanjem Demosovih poslancev, ki so predlagali v obravnavanje še cel kup stvari, za katera predsedstvo prej ni slišalo, o katerih, kot so ponavljali razburjeni delegati, na tokratni seji ne bo mogoče kvalitetno odločati, ker bo kakršnakoli odločitev sprejeta na hitro in pod pritiskom »nujnosti«. No, za nekatere predloge so se kasneje delegati odločili, da jih obravnavajo kot dodatne točke dnevnega reda (o varovanju občinske in družbene Nadaljevanje na 2. strani V sebi ne morem najti svetlobe, da vanjo potopil bi svoje srce že davno oskrunil roke sem s smrtjo in vonjem trohnobe, (France Balantič) Jaz bom še ostal, ti boš še živel, ker ne more misel spremeniti se v pepel. (Karel Destovnik-Kajuh) Ali Slovenci trpinčimo sami sebe, ko razpredamo o spravi? Ali s tem res samo odpiramo stare rane, ki mnogim tudi po dolgih letih niso obledele? Ali je sprava zares potrebna? Veliko nasprotujočih si besed je bilo spregovorjenih o tem. Zato naj vsakdo opravi spravno dejanje po lastni vesti in presoji - če to hoče in če po tem čuti potrebo. Sprava sama pa ne zahteva bučnih in ostrih besed, niti ne zahteva pompoznih dogajanj, ki so lahko le slepilna in navidezna. Poglobimo se vase in recimo: »Preteklost prepustimo preteklosti, kar je bilo, je minilo!« Sami v sebi skušajmo preseči razklano gledanje na preteklost, da bomo z jasnim pogledom zrli naprej. Vsak sam naj bi presegel gledanje na preteklost tako, da ne bi tragične usode zrl zgolj s političnega stališča. Tragične usode presojamo z etične in človeške plati. Ker smo bili rojeni v življenje in za življenje, je vsaka smrt tragična in tragično je vsako nasilje nad človeškim dostojanstvom. Samo to spoznanje mora dozoreti v nas samih. Spravno dejanje je zato dejanje za prihodnost, nas, ki živimo in bomo živeli. Ko bi se bolj cenili in ko bi bolj cenili naše življenje, bi lahko s strpnostjo, z dogovarjanjem in medsebojnim spoštovanjem tvorno in etično sodelovali v duhu spoštovanja temeljnih človeških pravic. Naša temeljna pravica pa je življenje — življenje v svobodi. Spregovoriti moramo tudi o drugačni spravi, ki pa se ne nanaša na svet mrtvih in zavrženih, pač pa na svet živih. Spoznali smo, da so bili mnogi zaznamovani ali opazovani zgolj zaradi tega, ker se niso strinjali, ker niso mislili ter čutili tako, kot se je od njih zahtevalo. To dejstvo je z močjo geizira privrelo na dan. Pa vendar! Ali bomo zaradi tega še naprej deljeni? Zaradi misli? Ker nas je malo, moramo vsi skupaj tvorno sodelovati in graditi naš vsakdanjik. Zato ni prav, da se je naš narod delil in se deli na dobre in slabe, prave in napačne. Gospodje in tovariši, sezidajmo most med dvema svetovoma, med bivšo oblastno elito in ljudstvom, med pozicijo in opozicijo. Ukinimo institucije Onvelove države na Slovenskem, pa spravna dejanja ne bodo več potrebna. Najmočnejše spravno dejanje med mrtvimi in med živimi je to, da premagujemo odpor in sovraštvo in da odprto ter spoštljivo sprejmemo drug drugega. Tudi zato prestavimo politiko izza kulis in kuloarjev v javno delovanje, da bo bolj pošteno in bolj spoštljivo! Spoštujmo se - to sporočilo zveni iz vseh znanih in neznanih grobov, ki so razsejani na Kamniškem in v katerih ležijo partizanski in domobranski vojaki. Priznajmo jim, da so umrli za svoje lastno prepričanje. Spoštujemo se - to je tudi sporočilo vseh, ki jim je oblast v imenu edine zveličavne resnice vzela človeško dostojanstvo in jih postavila na rob družbe. Spoštujmo se — je tudi sporočilo vseh, ki se niso priključili pirovanju oblastne elite in so svoje življenje živeli v intimi svojih domov. Spoštujmo se - je sporočilo vseh nas, ki želimo živeti v Evropi, kjer smo rojeni. Le tako se bomo izognili nadaljnjemu nesmiselnemu narodovemu samouničevanju. Smrt in nasilje je vedno zgolj etično vprašanje, ki ga sami v sebi ne moremo opravičiti z zgodovinsko nujnostjo. Zgodovinska nujnost je vedno opravičljiva z razumsko resnico, z ideologijo in ideološkim gledanjem na svet. Pa se naša vest in naše srce menita za drobno, omahljivo in zgodovinski nujnosti podvrženo človeško bitje, ki v viharju ne najde ali prepozna prave poti? Ker se, naj človečnost prevlada nad to zgodovinsko nujnostjo. Vse zbledi, le smrt vedno preži nad nami! Zato skušajmo biti strpni in pogumni, da bi neobremenjeno živeli in da se ne bi delili in sovražili zaradi človeške različnosti. IGOR PODBREŽNIK podpredsednik Skupščine občine Kamnik Naslednja številka Kamniškega občana bo izšla sredi septembra. Avgusta bo uredništvo zaradi dopustov zaprto. Priredifue ob občinskem prazniku________ 23.-30. julij razstav izdelkov učencev Osnovne šole 27. julij Kamnik v trgovini Oblačila na Titovem trgu 26. julij ob 19. uri: otvoritev razstave del akad. slikarja Rajka Čubra v razstavišču Veronika 27. julij ob 12. uri: slavnostna seja občinske skupščine v KS Pšajnovica 27. in 28. julij ob 17. uri: tradicionalno praznovanje na Trgu prijateljstva v Kamniku 28. julij ob 9. uri: turnir trojk v odbojki na odbojkarskem igrišču v Kamniku ob 20. uri: tekmovanje v Kontekstu CB radio kluba LIPA na Veliki planini 29. julij ob 8. uri: lovsko strelsko tekmovanje za prehodni pokal občine Kamnik pri lovski koči na Lipovcu 5. avgust ob 12. uri: Planina poje - proslava ob 60-letnici bajtarstva na Veliki planini Vsem čestitamo ob prazniku občine Zuodenein poletno čudo Ko smo pripravljali program za veselejše, bolj organizirane in za starše brezskrbnejše počitnice, in ko smo vse stroške skušali znižati na najmanjše možne, smo imeli pred očmi predvsem otroke na nffiji stopnji, ki so med počitnicami bolj ali manj prepuščeni sami sebi. Niti mislili si nismo, da takšnih otrok v Kamniku praktično ni. Tako je vsaj pokazal odziv in obisk otrok na ponujeno organizirano varstvo v prvih treh tednih počitnic. Kje tiči vzrok? Ko smo podobne zadeve organizirali pred leti med zimskimi počitnicami (snega ni bilo), je bila telovadnica vsako jutro polna. Otrokom smo omogočili brezplačno družabno preživljcnje prostega časa. Letos pa je nekoliko drugače: starši morate plačati minimalno ceno, da otroka v dopoldanskem času, lahko tudi že v zgodnjih jutranjih urah, prepustite našim rokam, kjer se otrok ne bo dolgočasil. Poletni čas nam omogoča pestrejše oblike dejavnosti, kot so kopanje v bazenu in učenje plavalnih veščin, izleti v naravo, planinarjenje, športne igre na prostem... Če je.vzrok v denarju, potem žal ne gre drugače, kajti blagajna ZPM ne more pokriti stroškov, ki s temi dejavnostmi nastanejo. V nasprotnem primeru si lahko mislimo, da imate varstvo otroka urejeno oz., da ga raje pustite doma samega. Če je temu tako, potem lahko prekinemo z organiziranim varstvom in preživljanjem počitniškega prostega časa. Prekinili bomo le za kratek čas (do konca meseca julija - večina naših vzgojiteljev namreč odhaja v kolonijo), 1. avgusta pa ponovno začnemo. Zborno mesto ostaja nespremenjeno - Telovadnica ZDRAVSTVENI DOM vsak dan od 8. do 9. ure zjutraj. Starši, pričakujemo vaše otroke v čim večjem številu, kajti le tako bodo POLETNA ČUDA zaživela, kot smo si jih zamislili. Otroci, pridite, ne bo vam žal. Navdušeni boste in si želeli, da čas hitro steče naprej, ter da se v naslednjih počitnicah zopet vidimo. KLUB VZGOJITELJEV Prejemniki letošnjih občinskih priznanj /si trije zbori občinske skupščine so na,sejah v aprilu sprejeli sklep o letošnjih prejemnikih občinskih priznanj, ki jim bodo vročena na praznični seji občinske skupščine ISfAZIV ČASTNEGA OBČANA OBČINE KAMNIK bo podeljen akademiku dr. EMI-LIJANU CEVCU, kamniškemu rojaku, za njegov prispevek pri ohranjanju kulturno umetniških vrednot. Za priznanje so ga predlagali skupina občanov, predsedstvo občinske skupščine in občinska konferenca socialistične SREBRNO PLAKETO OBČINE KAMNIK bodo prejeli URŠKA JANEŽIČ za dolgoletno prizadevno in uspešno družbenopolitično delo v občini in krajevni skupnosti. Za priznanje jo je predlagala občinska socialistična zveza ZVONIMIR LEMIČ za dolgoletno uspešno strokovno delo v Titanu in za delo v skupščinskem sistemu občine in republike. Za priznanje so ga predlagali v Titanu II! 11; FRANC POUANŠEK za dol golelno uspešno delo na folklornem področju. Predlagala ga je Folklorna skupina Kamniška Bistrica BRONASTA PLAKETA OBČINE KAMNIK bo podeljena ¥ ' lH ¥ 4 VLADIMIRU BREZNIKU za aktivno in uspešno delo v organizaciji Rdečega križa in za uspešno delo v kamniškem zdravstvu na predlog občinske socialistične zveze IVANU KOSIRNIKU za dolgoletno uspešno delo na družbenopolitičnem, kulturnem in športnem področju v krajevni skupnosti Godič na predlog predsedstva občinske skupščine FRANCU VRHOVNIKU za dolgoletno neutrudno delo pri reševanju problemov v krajevni skupnosti Tunjice. Držauna odlikovanja Predsedstvo SFRJ je za zasluge in uspehe pri delu, pomembne za socialistično graditev države odlikovalo z REDOM ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO Marjana Repiča (na pobudo delavskega sveta DO Svilanit) za zasluge in uspehe pri delu, pomembne za napredek države z REDOM DELA S SREBRNIM VENCEM na pobudo delavskega sveta DO Svilanit Marijo Ambrož Cecilijo Erzar Marijo Golob Franca Griljca Jerneja Jereba na pobudo občinskega štaba TO Kamnik Iva Grintala - zaposlen v KIK Kamnik Pavla Žavbija - zaposlen v OŠTO Kamnik. Odlikovanja bo vročil predsednik skupščine na slavnostni seji občinske skupščine 27. julija. JAVNO PRIZNANJE OBČINE KAMNIK bodo prejeli JANKU GEDRIHU za njegov prispevek k razvoju občine na predlog predsedstva občinske skupščine BORISU KRAPEŽU za prizadevno in odgovorno samoupravno in družbenopolitično delo v delovni organizaciji, občini in republiki na predlog predsedstva občinske skupščine ■r NADI IRT za njeno vsestransko udejstvovanje v občini in republiki na predlog predsedstva občinske skupščine MILANU MARINIČU za'uspeš-no vsestransko družbenopolitično delo in za delo v skupščinskem sistemu na predlog občinskega komiteja ZKS-SDP \...': JOŽICI JEGLIČ za vsestransko družbenopolitično aktivnost v delovni organizaciji in občini na predlog občinskega sveta sindikatov MIRKU STIRNU za dolgoletno uspešno delo v krajevni skupnosti Kamniška Bistrica na predlog občinskega odbora ZZB NOV EDO BOHINC za njegovo prizadevno delo v krajevni skupnosti in v skupščinskem sistemu na predlog predsedstva občinske skupščine IVAN HRIBAR za njegovo prizadevno vsestransko delo v delovni organizaciji in v krajevni skupnosti Šmartno na predlog Zarje, KS Šmartno in občinske socialistične zveze ANTON OGOREVC za priza devno delo v krajevni skupnosti, občini in republiki na predlog predsedstva občinske skupščine. Kaj pa racionalizacija v družbenih dejavnosti? Nadaljevanje s 1. strani lastnine, predlog za začetek postopka za spremembo odloka o organizaciji in delu občinske skupščine za spremembo poslovnika SO Kamnik), vendar so delegati s svojim predčasnim odhajanjem s seje - ura je bila res pozna - nehote tudi to prestavili na nadaljevanje prekinjene seje v septembru. Kaj je potem nujno?! Sicer pa se med tem, sploh pa v času dopustov, ne bi smelo zgoditi nič revolucionarnega. Ostale Demosove predloge pa so okvalificirali kot pobude in jih bodo upoštevali pri naslednjih sejah skupščine. Tako so predlagali, da se določijo nekakšna pravila igre o delovanju skupščine med dvema rednima zasedanji-ma, saj menijo, da je treba tudi poslovanje skupščine prilagoditi novim, pluralnim političnim razmeram. V tem smislu so kasneje predlagali, da se pri oblikovanju kakršnihkoli odborov, komisij ali delovnih teles skupščine upošteva dejansko politično stanje v občini. Enostavneje rečeno, v kadrovski sestavi bi morali biti vključeni predstavniki vseh strank. Predsednik občine je ob tem pripomnil, da se mu na tak način daje nezaupnica. Popolnoma nemogoče bi bilo, na primer, da bi župan za vsak dnevni problem skliceval predstavnike vseh strank, da bi uskladili nadaljnji način postopanja. V razpravi o tem, kako bi pri vsem morali v bodoče upoštevati strankarsko sestavo, se je oglasil tudi predstavnik neodvisnih delegatov, ki imajo tudi svoj poslanski klub (okrog 30 jih je) in katerih sestajanje je povsem informativno in tam osvojena mnenja so popolnoma neobvezujoča, za razliko od strankarskih klubov poslancev. Kaj pa oni, je vprašal, jih ne mislijo* nikjer upoštevati, ali mora biti resnično vse tako strankarsko obarvano? Kaj pa strokovnost? Se bo na to popolnoma pozabilo?! Za nešteto ostalih pobud in predlogov na tem mestu skorajda zmanjkuje prostora. Na kratko omenimo le nekatere: pobuda liberalcev o ureditvi prometa in vprašanje o razpoložljivih poslovnih prostorih v občini, pobuda Demosa, da se pripravi anali- Ob prazniku bodo podeljene tudi letošnje nagrade Toma Brejca Prejeli jih bodo Janez MAJCENOVIČ za žlahtno posredovanje lepot slovenske pesmi Franc SPRUK za uspešno delo v društvu SOLIDARNOST in Kulturni skupnosti občine Kamnik Franc STEBE za predanost slovenski besedi na odrskih deskah v občini Kamnik Ivo ZORMAN za plemenito napisane kronike o Kamniku in njegovih ljudeh za črnograditeljstva v občini, reši naj se vprašanje financiranja ure ditvenih načrtov, kdo bo skrbel za neurejena otroška igrišča na Zikovi, veliko vprašanj delega-i tov (predvsem iz zbora krajevnih! skupnosti) je bilo glede neureje nih cest, vodovodov, prišla je po-buda, da občina na nek načir pokrije stroške delovanja krajev] nih skupnosti, vprašanje Zelej nih, kdo in kako bo odgovarjal za gradnjo traktorske poti na Veli] ko planino, zahtevajo pregled in-j špektorjev in visoke kazni. Kelj so kot krivce omenjali tudi gozj darje, se je njihov predstavni! oglasil že na seji in razložil, d; Gozdno gospodarstvo nima po polnoma nič s tem in, nasprotno zahteval odgovornost za tiste, ki širijo lažne informacije po občim In končno: nižje prispevn stopnje Gospodarstvo je treba razbrej meniti. Bolje nižje prispevne stopnje; kljub večjim razumljivim pripombam šolnikov, ki se poču-tijo ogoljufane, saj po njihoven mnenju vedno zarežejp pri njih otroškega varstva, socialnega skrbstva, kulture, da tudi oni n< bodo mogli več živeti in zakaj s« ne reže raje pri manj pomembni! zadevah (SLO in požarna var npst - oni pa imajo že tako naj nižjo prispevno stopnjo v občin in so na ta način zbrana sredstvi že sedaj minimalna - torej - tudi ni kaj rezati!). Sicer pa je zniža nje prispevnih stopenj nujnost saj bi v nasprotnem primeru lah! ko spravili na kolena dobršen del: gospodarstva, ki potem ne bi pla-čevalo nič in še dodatno obreme-j nitev bi družbi povzročilo s kopij co nezaposlenih, ki jih bo nekakej ie treba vzdrževati. Sicer pa sd bile prispevne stopnje že do sedaj delno znižane in če upoštevamo) še tokratno znižanje (v globalu ti 8,8 odstotka), smo v naši občini od januarja letošnjega leta realj no znižali prispevne stopnje z«! 16,2 odstotka. Ni treba spomi-i njati na ponovna opozorila šol' stva, kulture, otroškega varstva, telesne kulture, zdravstva, da sej tudi oni na robu preživetja; Uvodničar je ob tej točki povedal, da z omenjenim znižanjem niso posegali v osnovne progra me, da programov niti niso popolnoma analizirali, ker v tako kratkem času ni moč ugotoviti ali so bili programi družbenih de javnosti res pripeljani realno ali ne. Seveda pa bo do konca ok-torba to trebe narediti, že do na-i slednje seje pa bo na predlog de legatke iz Svilanita treba narediti analizo dosedanjih ukrepov racionalizacije v družbenih dejavnostih in predlog le-te za v bodočei Gospodarstvo je namreč poiskan lo vse možne notranje rezerve,; nezaposleni so do sedaj prišli! v glavnem iz gospodarstva, skraj; ni čas je, da se »preštejejo« tudi1 v družbenih dejavnostih. Če gre za preživetje, naj gre pri vseh, je še poudarila. Tudi pri točki volitve in imenovanja se je zapletlo. Kadrovska sestava nekaterim (predvsem predstavnikom Demosa) ni bila všeč. Po njihovem bi morala biti struktura vseh komisij strankarsko obarvana. ROMANA GRČAH P V > Alfred Janko Moratorij na sečnjo gozdov v družbeni lasti Četrtega julija je v 87. letu starosti v Ljubljani umrl Alfred Janko, dolgoletni predsednik kamniške občinske skupščine. Rodil se je v Kamniku 12. februarja 1904, v obrtniški družini urarja Jožeta Janka na Šutni. Po osnovni šoli v Kamniku in gimnaziji v Ljubljani je leta 1924 končal učiteljsko šolo v Ljubljani. Njegovo prvo učiteljsko mesto je bila osnovna šola v Radov- ljici, nato v Ljubljani, v bohinjski Srednji vasi in končno v Gornji Sušici pri Novem mestu, kjer ga je zatekla okupacija. Odzval se je klicu Osvobodilne fronte in se aktivno vključil v njeno delovanje. Leta 1943 se je pridružil partizanom. Deloval je kot intendant v 18. diviziji in v centralni partizanski bolnišnici. Novembra 1944 je prišel na kamni-škozasavsko področje. Po vojni se je znova vrnil na svoj dom v Kamnik, kjer se je pogumno in z njemu lastno odločnostjo lotil obnove svojega rojstnega mesta. V letu 1952 je postal predsednik ljudskega odbora novoustanovljene mestne občine Kamnik, ki je takrat združevala poleg mesta Kamnik še Košiše, Tunjice, Mekinje, Nevlje, Tučno, Palovče in Podgorje. Ko so bile leta 1955 z ukinitvijo okrajev ustanovljene nove večje občine, je Alfred Janko postal prvi predsednik občinskega ljudskega odbora Kamnik. Nova občina je združila tedanje občine Kamnik - mesto, Kamniško Bistrico, Komendo, Motnik, Tuhinj in tuhinjsko Srednjo vas in je začrtala območje sedanje občine Kamnik. Dolžnost predsednika je opravljal do leta 1960, Ko se je upokojil. Predsednik Janko se je zelo zavzel za sodelovanje krajanov pri odločanju o zadevah, pomembnih za posamezen kraj ali celotno občino. Zato se je zelo pogosto srečeval in pogovarjal z ljudmi v posameznih krajih. Njegova prepričljiva in spodbudna beseda je pomagala razrešiti marsikaj, kar je bilo videti težko rešljivo. Tudi kot poslanec skupščine SRS si je Janko prizadeval za hitrejši gospodarski in družbeni razvoj kamniške občine. Čeprav je bil že dolga leta upokojen in je živel v Ljubljani, se je še vedno živo zanimal za življenje in delo v naši občini. Redno je spremljal glasilo Kamniški občan. To zanimanje je pokazal tudi na vsakoletnih prednovoletnih srečanjih bivših predsednikov občinske skupščine v Kamniku, ki se ga je zadnjič udeležil decembra leta 1988. Za svoje požrtvovalno delo je Alfred Janko prejel več družbenih priznanj, med njimi red zaslug za narod II. stopnje in red dela 1. stopnje. Kamničanom bo ostal zaradi svoje delavnosti in skromnosti v trajnem spoštljivem spominu. FRANC SVETELJ II Fructolovi trgovini ceneje V dupliškem Fructalu so se že v začetku leta odločili odpreti lastno trgovino, kjer kupcem lahko ponudijo ne le cenejše izdelke — ki niso obremenjeni z visoko trgovsko maržo, ampak tam lahko najdete tudi izjemno poceni sokove, Bibite in še kaj — zaradi delno poškodovane embalaže imajo resnično privlačne cene. Direktor diskontne prodaje v Fructalu Jožko Čalekovič nam je povedal, da je glavni namen širitve lastne prodajne mreže tako v boljši ponudbi — na enem mestu je moč kupiti vse njihove izdelke (sokovi, Bibite, Frutki, džemi, sirupi, alkoholni program...) kot v ugodnostih kupcem, ki v njihovi trgovini lahko kupijo bistveno cenejše proizvode. Od 1500-članskega kolektiva Fructala iz Ajdovščine je na Duplici zaposlenih okrog 100 delavcev. Poudariti velja, da si v Fructalu vsako leto izmislijo kaj novega. Trudijo se biti konkurenčni, predvsem z vrhunsko kakovostjo svojih izdelkov. 8. julija je praznoval njihov znani izdelek Bibita tretji rojstni dan. Nekateri so dvomili, da bo V dupliškem Fructalu so odprli novo trgovino zaživela na trgu, pa so se ušteli. Proizvdonja in prodaja Bibite je več kot zadovoljiva. Prav na Duplici izdelujejo plastenke zanjo, poskrbeli pa so tudi za odkup odpadne plastike, ki jo za predelavo odkupuje nekaj zasebnikov. Letos so začeli Bibito polniti tudi v tridecilitrske steklenke, ki jih je možno vrniti. Najnovejši Fructalov proizvod pa se imenuje Tropic. Njihov predstavnik nam je zaupal, da so to naravni sokovi iz tropskega sadja in bodo po vsej verjetnosti zelo dobro sprejeti na trgu. V pripravi pa so tudi nekakšni sadni prigrizki, o katerih pa v Fructalu že nočejo povedati nič konkretnega — poslovna skrivnost! V Fructalu ne zanemarjajo dejstva, da z dobro surovino, dobro tehnologijo, lahko ponudijo dober proizvod. Skrbijo za lastno proizvodnjo sadja, saj tako lažje nadzorujejo njegovo kvaliteto, imajo svoje kooperante po vsej Jugoslaviji. Izdelke prodajajo po vsej Jugoslaviji in povpraševanje se ne zmanjšuje niti zaradi nekaj višjih cen niti zaradi česa drugega. Prodaja je v Srbiji v času blokade popolnoma upadla, vendar sedaj ponovno naročajo pri njih. Edini problem imajo kot zagotavljajo, le z izterjavo dolgov. Kupci jim namreč ne plačujejo v roku in prav zato so na teren poslali posebne ekipe za izterjavo^ R. GRČAR Z gozdom je treba ravnati preuidno! Zakon o začasni prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini, ki ga je sprejela republiška skupščina v začetku tega meseca, je vzbudil na eni strani zadovoljstvo, na drugi pa resno zaskrbljenost. Zlasti v gozdnih gospodarstvih opozarjajo na možne katastrofalne posledice takšnega moratorija, tako za gozdarje in les-no-predelovalno industrijo, kot tudi za same kmete. Ne da bi se spuščali v to, koliko resničnih dokazov za domnevno povečanje sečnje v družbenih gozdovih so imeli predlagatelji moratorija zares v rokah, je treba upoštevati, da je bilo do sedaj v naših gozdovih veliko narejenega, zgrajenih je bilo na stotine kilometrov gozdnih poti, tudi v naši občini, zgledno je bilo poskrbljeno za gojitev in rast gozda. In sedaj zaradi nekih principov to čez noč ustaviti? Prizadeto pa ne bo le gozdarstvo, tudi lesarji. Povprašali smo v tozd Gozdnega gospodarstva Ljubljana v naši občini, kakšne bodo posledice moratorija pri njih. Nekaj pa so nam povedali tudi v Stolu, saj stvar zadeva tudi lesarje, čeprav ne vse enako, ker se slednji obračajo tudi na druga tržišča; les kupujejo v drugih republikah, pa tudi uvažajo ga. Direktor Gozdnega gospodarstva Kamnik nam je povedal, da gospodarijo s 7.000 hektari družbenih gozdov v naši občini. Moratorij zajame manj kot polovico nacionaliziranih gozdov v družbeni lasti - sem pa ne spadajo gozdovi takoimenovane kamni- ške korporacije v Kamniški Bistrici. Zaradi pomanjkanja dela so kamniški gozdarji trenutno na prisilnem dopustu, delajo le na gojitvenih delih. Ocenjujejo, da bo zaradi moratorija sečnje v družbenih gozdovih do konca leta posekanega okrog 5.000 kubičnih metrov manj lesa. Oglasili pa smo se tudi pri predstavniku lesarjev, Stolu, pri Milošu Prisovu, vodji prodaje in nabave lesnih tvoriv. Zaradi začasne prepovedi sečnje pri njih sicer v tem trenutku še ne bodo imeli težav, nikdar pa se ne ve, kako se bo obnašal ostali trg. V drugih republikah, od koder les še dobivajo, kupujejo skoraj polovico vsega potrebnega lesa. Surovino torej v Stolu iščejo vsepovsod, če je ne bo pri nas, jo bodo pa uvažali. Je že tako, da je trg tisti, ki jim narekuje smernice. Sicer pa so v Stolu v zadnjem obdobju lani za polovico znižali porabo žaganega lesa (ne delajo več toliko masive, stolov). Kar polovico vsega potrebnega lesa pa dobijo v GG Ljubljana, od tega okrog 5.800 kubikov iz tozda (družbeni gozdovi) in 6.600 kubičnih metrov letno od TOK-a, torej od zasebnih kmetov. Seveda pa so to le planirane količine iz petletnega plana. Od drugih republik v glavnem jemljejo les na Hrvaškem. Gozd je splošno družbeno dobro in zato je treba z njim tudi strokovno ravnati. Čeprav je po novem predvideno, da bi kmetje sami, brez posrednika, upravljali s svojimi gozdovi, bo verjetno potrebno nekakšno strokovno vodstvo. In kdo bo na primer v bodoče obnavljal gozdne ceste. Kdo bo pogozdova? In še nekaj, je poudaril Miloš Pristav iz Stola: ne gre si zamišljati, da bi kmet, ki gospodari z več deset hektari gozda, tega tudi sam ponujal oziroma vsak kubik lesa posebej prodajal po lesnih podjetjih. Nek kordinator bo moral obstajati tudi v bodoče. Z gozdom je treba ravnati previdno, narava zahteva svoj ciklus, zato taki »ad hoc« z akoni nikakor niso v dobro odgovornemu ravnanju z našim družbenim bogastvom, je dejal Miloš Pristov in še poudaril, da se mu zdi, da bi moral nekdo nenadzorovano sečnje tudi jasno dokazati. Obstaja zelo dobra gozdno-gospodarska inšpekcija, ki doslej kakšnih večjih neredov v gozdu ni zasledila. Zakaj nihče ne vpraša njih? »Letni posek, etat, je določen na podlagi letnih prirastkov lesa v gozdovih, s tem se ukvarjajo znanstvene institucije, sedaj pa bo prišel nekdo, ki bo z na hitro sprejetim zakonom nekaj zaustavil, ali vsaj postavil na stranski tir!? Onesnaženost, umiranje jelke, na primer, ni stvar gozdarjev, ampak celotne družbe! Sicer pa so tudi lesarji vsa ta leta dajali kar 3,4 odstotka od kubika lesa za področji SIS za gozdarstvo.« In kakšne posledice lahko pričakujejo v Stolu! Ne prevelikih, saj uporablja čedalje več polpre-delanega lesa ali elemente za svojo proizvodnjo, to pa je tudi trend sodobne lesne-predeloval-nc industrije. Stol porabi približno 3.000 kubikov bukovine samo za luščenje kakovostne surovine, takega lesa pa pri nas, v kamniškem surovinskem zalednju primanjkuje, zato ga morajo dobiti od drugje. Iz ožjega surovinskega zaledja (Kamnik-Domžale-Li-tija) dobijo v Stolu okrog 40 odstotkov lesa, ostalih 60 odstotkov kupijo drugje v Sloveniji, na Hrvaškem, pa tudi v Bosni. Kot že rečeno pa so v Stolu znižali potrošnjo masive (skoraj za polovico - včasih so porabili od 12 do 14 tisoč kubikov žaganega bukovega lesa, sedaj ga potrebujejo le še 6 do 7 tisoč kubičnih metrov). Če se bodo morali gozdarji ■strogo držati moratorija sečnje v družbenih gozdovih, če bodo na ta način ostali brez lesa (in brez dela!), se bodo morali lesarji pač obrniti na druge trge, na Hrvaško, v Bosno, če bo treba, pa tudi na tuje trge. Poiskali bodo druge vire, žagan les ali hlodovino, saj kakih večjih zalog nimajo. Trenuten ekonomski položaj, likvidnostna situacija pa še bolj, pa bosta pripeljala do tega, da bo ponudba surovine čedalje večja, tistih, ki bodo lahko plačali, pa čedalje manj! V Stolu so zagotovili, da so cene lesa in lesnih polizdelkov včasih iz uvoza celo ugodnejše, tudi' do 40 odstotkov. In dokler se jugoslovanski notranji trg ne bo umiril, bodo lesarji raje posegali (tudi zaradi boljše kakovosti) po uvozu. R. G. Kdo bo sprejemal turiste v Kamniku? Oprostite, ali je to turizem V Kamniku bi se vsi šli turizem, z njim pa se resno ukvarjal ne bi nihče. Ne da bi se spuščali v politiko turističnega razvoja naše občine (tu je idej, kaj vse bi lahko, vedno veliko!) niti ne bi polemizirali z učinkovitostjo dosedanjih akterjev kamniškega turizma — turistično društvo, občinski referat za turizem in določenimi posamezniki in gostinci, samozvani turistični delavci. Nič od tega, torej, pa vendar bi se veljalo v »špici« turistične sezona in ob dejstvu, da je letošnje leto obeleženo kot evropsko leto turizma, vprašati, kam se turist v Kamniku najprej lahko obrne, kje mu postrežejo z najpomembnejšimi informacijami, kje mu svetujejo, kam v Kamniku in okolici, kje mu ponudijo prenočišče ... Polna usta turizma so nas, ko govorimo o perspektivah razvoja kamniške občine, pa vendar še vedno mislimo, da je še čas, da se bo samo uredilo, skratka turizem in vse kar je v zvezi z njim prepuščamo stihiji. In še nekaj je značilno za to naše mesto - v Kamniku se vedno nekaj dogaja in nič ne zgodi! Človek ima občutek, da se je sedaj le nekaj premaknilo, da ni več tistega večnega mrtvila. Osrednji trg s poletno vročino zaživi, sem in tja se na tem in živilskem trgu pojavi nekaj pisanih stojnic (ki jih oddaja turistično društvo - ali tako pridobljen denar morda porabi za turizem?). Vendar pa, če se v zadevo poglobiš, spoznaš, da ti v mestu ne nudijo drugega kot običajne gostinske in trgovske storitve. Oprostite, ali je to turizem? No pa recimo, da prireditve, ki jih ni (razen nekaj gromoglasnih ansamblov na Titovem trgu, ki so preglasni za tako majhen prostor in marsikdaj motijo življenje v centru mesta zanemarimo. Vprašajmo pa se, kam turist najprej zavije v Kamniku? V vsakem primeru se ustavi na osrednjem trgu, se obrne okrog sebe in išče turistični biro, kjer bi mu lahko dali nekaj osnovnih informacij, prospekte, razglednice, kjer bi obenem zamenjal denar, ... In če ima to srečo, da se znajde v mestu med tednom in po možnosti dopoldne (za vikend je vse zaprto), pa če je ob vsem še jasnovidec, da za Rondojem (šank z vehasto marelo na trgu) in ogromno tablo z zemljevidom kamniških planin (tudi nekakšen prispevek »turističnega delavca« iz Rondoja) zagleda turistično agencijo »Golf turist«, potem je stvar delno rešena. Lahko potrka na vrata in se obrne na tam zaposleno — Esmo Rakovič. Ampak, pardon, ona je turistični delavec, ki dela za svojo turistično agencijo Golf turist - skratka za profit svoje firme (od januarja so samostojni, nič več v navezi z Integralom). A kaj to turista zanima? Enostavno se mora obrniti na najbližje mesto, ki je res dovolj dostopno (če bi jim Repanšek iz Rondoja dal dihati - odv/el tablo, jim z odmikom šanka omogočil, da postavijo cvetlična korita pred pisarno in si tako naredijo privlačnejši vhod. In še ne dolgo tega je bilo v planu, da na tem mestu organizirajo turistični biro - sicer v okviru šolskega turističnega krožka, vendar je tudi to zvodenelo in ostalo le pri besedah. Dobro, da imamo ljudi z občutkom in voljo pomagati. Marsikateri trgovec v Kamniku se je že znašel v vlogi turističnega vodiča (tudi to je velik problem, bojda imamo v tem trenutku na voljo le še enega, za to usposobljenega človeka) seveda pa tudi Esma Rakovič kot osrednja »kontakt oseba« za turiste, ki se znajdejo na trgu v Kamniku, ni tako brez vesti, da bi odgovorila — oprostite, mi smo turistična agencija, ne informativni biro. Potrudi se in turistu skuša o Kamniku povedati kar največ. Pa vendar ima ob tem nemalo problemov - tudi zelo banalnih - nima osnovnega turističnega materiala (prospekti, zloženke, turistične karte, zemljevidi,...) In še nekaj - ker je edina zaposlena v agenciji, ji to pobere veliko časa, pa tudi odprto ima le do tretje ure popoldne in v soboto samo dopoldne. Pa ima voljo, vendar bi se morali na občini končno odločiti ta ureditev turistično-informativnega biroja. Mimogrede, tudi v Golf tu-ristovih prostorih bi lahko bil, vendar bi se zato morali dodatno registrirati, zaposliti še enega človeka, ker pa je to povezano z dodatnimi stroški, bi se bilo treba nujno pogovoriti z občinskimi »dejavniki turističnega razvoja«. Vprašanje je torej ali hočejo prekiniti s stihijo, se organizirati tako, da bo od tega vsak imel nekaj. Tudi enotnega pregleda prostih zmogljivosti zaseb- nih turističnih sob (teh je kar nekaj v občini, vendar delajo »na črno« - zakaj jim občina ne omogoči določenih olajšav pri plačevanju davkov?!), kmečkega turizma in planšarskih koč na Veliki planini ni, turisti pa po tem največ povprašujejo. »Osvobodijo naj nas gostilniške navlake, ki malodane rine v našo pisarno, dajo naj nam dihati in z veseljem bomo še naprej opravljali to delo. Tisto, ki se ne vidi, ki pa je nujno potrebno za-turistično razvit kraj. Občina bi nas potem morala stimulirati - turistična taksa ali kaj podobnega, da bi opravljali še naloge informativnegha biroja. Tako naložen denar bi se, verjemite, pametno vložil in obilno vračaj. Denar bi se obračal, delali bi profit. V Kamniku bi se že končno morali zmeniti in začeti obnašati komercialno. Tako pa ob vsaki večji prireditvi zaslužijo le posamezniki, največkrat gostinci in kramarji. Ti pa turizmu prav gotovo ne vračajo nič od svojega profita«, je na občinske organe naslovila pobudo Esma Rakovič iz kamniškega »Golf turista«. R. GRČAR ZSMS - LIBERALNA STRANKA KAMNIK VABI VSE ČLANE IN SIMPATIZERJE NA POLETNI PIKNIK LIBERALCEV Zabavno srečanje bo v soboto, 28. julija 1990, od 10. ure dalje v Kamniški Bistrici (pri lovski koči društva Kozorog). Za zabavo jamčimo kamniški liberalci. VABLJENI PREDSEDSTVO ZSMS - LS Obvestilo! Vojakom iz občine Kamnik in njihovim staršem... Zadnja leta smo v ZSMS-LS Kamnik dokaj redno pošiljali Kamniškega občana vsem fantom iz Kamnika, ki so služili vojaški rok širom po Jugoslaviji. Izkušnje so nam pokazale, da večina vojakov oziroma njihovih staršev po odhodu v prekomando ne sporoči novega naslova, tako da marsikatera pošiljka konča bogve kje. Zaradi nedavne reorganizacije ZSMS-LS in zaradi že omenjenih težav z novimi naslovi prosim vse starše, dekleta, prijateljice ali prijatelje kamniških fantov, ki služijo vojaški rok, da na uredništvo Kamniškega občana čim prej posredujejo naslove svojih bližnjih, da bi jim lahko nadalje nemoteno pošiljali kanček kamniškega počutja v vroče vojaške dni. Ob sporočilu nam prosim sporočite tudi to, koliko časa bo fant še vojak. za ZSMS-LS Kamnik OLAF GRBEC Mala anketa Je čas praznovanja in čas dopustov.. 27. julij, praznik občine Kamnik, obletnica vstaje na Kamniškem; vprašali smo vas, kaj vam pomeni ta praznik. Ali smo v času, ko nas obkroža toliko problemov — od gospodarskega kolapsa, do političnih preobratov in nenazadnje spravnih poskusov, še pripravljeni razmišljati o praznovanju, ali ni že zadnji čas, du manj evforično beležimo naše rezultate dela (praznik občine pa naj bi bil med drugim tudi priložnost za letni obračun, kaj je bilo v občini narejenega v zadnjem letu dni)? In še, ali v tem dopust-niškem času občinski praznik sploh »registrirate«, saj je to nenazadnje vaš praznik, ne pa praznovanje občinskih funkcionarjev, mar ne? Robert Slapar »Kdaj je že to? Aha, ja, mene večinoma takrat ni nikoli v Kamniku. Sicer pa mislim, da Kamnik kljub vsemu zasluži neko dostojno praznovanje. Morda ob bolj primernem času, v jeseni, ko si na dopustu naberemo novih moči in ko se poletna sopara poleže. Pa ne le primeren čas, tudi na drug način bi lahko praznovali. Ne tako realsocialistično! To ni za nas, mlade. Mi bi radi več sproščene zabave, kakovostne seveda. Nasploh bi bilo treba Kamnik oživiti, popestriti ulično ponudbo. Želim si, da to ne bi bil navaden pijanski praznik, saj, priznajmo, od vsega si vsako leto zapomnimo le veselico, pa še ta je slaba! Da to ne bi bila le ponudba tekstila na devetih stojnicah, o ponudbi domače obrti pa ne duha ne sluha. Glede datuma, 27. julij, mislim, da jih veliko ne ve, kdaj je ta praznik, predvsem pa, zakaj je na ta dan. Ljudje ne razmišljajo o tem, predvsem ne mladi. Zakaj bi poveličevali datume? Mladi smo s tem neobremenjeni.« Franc Jerin »Kaj mi pomeni? Kaj dosti ne. Pri naši hiši nimamo veliko praznikov, nenehno je treba nekaj delati, v hiši in okrog nje. Proslav, veselic in otvoritev se ne udeležujem.« Mitja Redja »Jaz pa mislim, da je prav, da imamo občinski praznik. Dosedanji način praznovanja mi je bil kar všeč, zlasti program kulturnih prireditev skozi ves mesec. Zakaj pa bi bilo treba vsako leto odpirati kakšno šolo, zdravstveni dom, ali ne vem kaj? Bistveneje se mi zdi, da občinski praznik združimo s turistično ponudbo, da bi tisti teden praznovanja naredili podoben »show« kot ob narodnih nošah. Saj niso važne otvoritve in ne vem še kaj, Kamnik naj bi praznoval tako, da bi privabil ljudi tudi iz drugih krajev. Več pa je treba ljudem ponuditi. Kamnik je treba v tistih dneh strogo zapreti za promet, da ljudje lahko rajajo na ulicah. Sicer pa se mi to ne zdi realsoci-alistični praznik, meni se zdi edino malo nerodno izbran datum, saj je takrat veliko ljudi na dopustih.« Meri Šumet »Občinski praznik, kulturne prireditve, veselice, stojnice - ljudje to rabijo, ne vzemimo jim še tega v imenu nekih novih vrednot! Datumi sicer zame niso pomembni, čisto vseeno je, kdaj imamo praznik občine, kljub vsemu pa moram reči, da sem proti splošnemu podiranju pomnikov naše zgodovine. Čas dopustov? Ja, saj ljudje tudi poleti rabijo zabavo, sicer pa vseh tako ni nikoli. Sama imam raje kulturne prireditve, razstave in podobno kot veselico, vendar tudi to ljudje rabijo. Na živce pa mi gre vsa tista kramarija na stojnicah, kot da Kamničani ne bi imeli ponuditi kaj izvirnega?!« Valči Bernot »Se mi zdi, da je kar v redu. Na nekatere prireditve grem, čeprav sem iz Stranj, veselic pa se ne udeležujem več; starješi imamo raje bolj umirjene stvari. Sicer pa, če se spomnim družabnega življenja pred vojno, kako je bilo takrat bolj živahno v Kamniku - igralski krožek, plesi, igre na prostem. Nismo imeli praznika občine, ampak prireditve »kar tako«, zaradi družabnosti. Na to pa danes pozabljamo, na srečo (ali na žalost) so danes razni prazniki vzrok za praznovanje, prireditve,... Če me vprašate, kaj bi bilo v občini še treba narediti (da bomo naslednja leta še lahko rezali trakove,...), bi najprej predlagala izgradnjo solidne peš ali kolesarske poti do Kamniške Bistrice! Na obstoječi cesti je pešec ali kolesar v stalni nevarnosti. Je jih pa čedalje več, saj se ta vrsta turizma ponovno širi. Pogrešam tudi javno razsvetljavo v Stranjah, pa pločnike! Ja, prav žalostno, nič ni urejeno, ne kanalizacija, ne nič! No vidite, takole, ob občinskem prazniku se človek tudi spomni, kaj bi v svojem kraju še potreboval. In še nekaj - Stranje so tako lepa alpska vas, turistično bi lahko prav tako zaživela (kmečki turizem, tujske sobe ...) kot na primer v Avstriji pa kaj, ko imamo polno industrije: Kalcit, Graditelj, PAF, kam-noseštvo...« Ivo Rostan »Absolutno mislim, da ta praznik veliko pomeni za nas, Kam-ničane. Tudi z datumom ni nič narobe, eni tako vedno manjkajo! Je pa to že tradicija in zakaj je ne bi spoštovali, vsaj to. Popestritev pa bi bila potrebna. Denar ni vse, več pomeni dobra volja. Ne vem, zakaj ne odprejo tržnice, letos sem pričakoval vsaj to otvoritev v mestu. Kamničani že težko čakamo na urejeno tržnico in ribarnico, o čemer se je toliko časa govorilo. Sicer pa sem sam skoraj več na Veliki planini kot v Kamniku, pa bom zato raje govoril o tem, kaj tam pogrešam. Prevsem usklajenosti in složnega delovanja! Ravno smo že uspeli dobro zastaviti, pa se zopet pojavi nekdo na novo in začen odkrivati Ameriko. Napišite sporočilo Zelenim: Naj bodo ravno toliko zeleni kot imajo barve, nič več! Sploh pa, naj pridejo na planino in si pogiedajo, kaj kdo dela in kaj ne. Od besedičenja naj končno pridejo na dejanja. In naj ne mislijo, da so samo oni in nihče drug ljubitelji in varstveniki narave! Traktorska pot na planino je bila potrebna, raje naj mahajo s fanami tam, kjer bi bilo bolj smiselno. Zakaj ne poiščejo tistega, ki je uničil Zgornjo Gojško in Stovniško.« Dani Chiappolino »Zame je bil občinski praznil oziroma tisti, družabni del, vese lica, vedno priložnost, da srečati stare prijatelje. Če drugje ne smo se srečali tistega dne, tji smo prišli ne zaradi veselice ir pijače, ampak da posedimo in s< po dolgem času spet pogovori mo, kaj se je v tem času zgodilo, Mnogo prijateljev, ki so se preselili tudi v druge kraje, na ta dat po nekem tihem dogovoru pride v Kamnik. Zakaj ne bi torej te tradicije obdržali? Pa četudi to ostane le še dan druženja starih in mladih Kamničanov?« Rudi Šuštar »V tem času, ko je gospodarstvo resnično popolnoma na tleh. ko ljudje od danes do jutri ne vedo, ali bodo plače ali ne, ko v tem trenutku nihče ne vidi bolj-; še prihodnosti, izhoda iz težav,: v času boja za preživetje, je ab-; surdno vsako praznovanje ali razmišljanje o tem, kako bi in kako ne bi praznovali, ali bi imeli še kakšno otvoritev, kje bi imeli občinsko proslavo in podobno! Vse to je sicer tudi potrebno, ampak o tem filozofirajmo takrat, ko imamo urejeno osnovno, materialno plat. Mislim tudi, da je treba prekiniti s prakso rezanja trakov ob občinskih praznikih. To je preživeto! Na veliki nogi in od bahanja se ne bo dalo več živeti. Praznik mora dobiti novo vsebino.« ROMANA GRČAR ogrnem, polemike, HRiTitiM mnenja... Delegatska pabuda: Ureditev prometa v mestu Kamnik Prometno stanje v mestnem jedru je nevzdržno. Že pred volitvami smo si v ZSMS-LS zadali nalogo, da bomo izpolnili obljubo volilcem, da prometno ureditev približamo željam in potrebam uporabnikov. Zato zahtevamo, da IS SO Kamnik takoj začne reševati prometno problematiko. Za prometno ureditev v mestu je narejena študija, ki pa ni bila obravnavana v skupščini. V eni od variant študije je predlagajo tudi odprtje Kidričeve ceste v smeri S-J za osebni promet, za kar se zavzemamo tudi mi, vendar pa dajemo prednost strokovnemu pristopu. Zahtevamo, da IS SO Kamnik poda svoje mnenje k že obstoječim študijam, da študije objavi v Kamniškem občanu in da problematiko posreduje skupščini že v jesenskem terminu. Prav tako zahtevamo, da je študija usklajena z železniškim prometom. Naše mnenje je, da morajo o tako pomembni zadevi, kot je prometna ureditev, odločati vsi Kamničani, zato po končani razpravi zahtevamo REFERENDUM v mestu Kamnik (vseh S KS), vse nove pobude pa naj bodo takoj objavljene v sredstvih javnega obveščanja. Do dokončne ureditve prometa v mestnem jedru zahtevamo od IS SO Kamnik, da zagotovi izvajanje prometne ureditve, ki velja sedaj. Odgovor na delegatsko pobudo naj se objavi v Kamniškem občanu. POSLANSKI KLUB ZSMSLŠ KAMNIK za klub predsednik: DIMI I KIJ PERČIČ Še enkrat Odprta pisma prebivaltev Streliške ulite Na pismo, objavljeno v Kamniškem občanu št. 11, 9. julija, dajemo prebivalci Kidričeve ulice svoje pripombe in predloge. Prebivalci Streliške ulice namreč trdijo, da jih promet, ki sedaj nemoteno poteka po Kolodvorski ulici, ogroža in moti. Z odprtim pismom se obračajo na novo izvoljeno občinsko skupščino, naj stranke prek svojih poslancev čimprej rešijo prometno ureditev, v najkrajšem času, da se oživi staro mestno jedro in odpre enosmerni promet po Kidričevi ulici. Ne moremo razumeti prebivalcev Streliške ulice, ki žive v dokaj zdravem okolju, brez hrupa in pretežno v novih stanovanjih, da postavljajo zahtevo po odprtju Kidričeve ulice. Promet, ki sedaj poteka po Kolodvorski ulici, ne moti in ne ogroža prebivalcev v Streliški ulici, ki je povsem odmaknjena od prometa. Le nekaj prebivalcev ima svoja vozila, za njih pa prometni režim dovoljuje nemoteni prevoz po Kolodvorski in Streliški ulici. Ne moremo se strinjati z zahtevo po odprtju Kidričeve ulice, zato dajemo svoje prigovore, ki jih utemeljujemo: Ne razumemo, zakaj bi bilo potrebno zaradi kapric nekaterih, zlasti iz območja Žal in Streliške ulice, ukiniti edini mirni otok v spomeniško zaščitenem Kamniku. Povsod po svetu, posebno v spomeniško zaščitenih mestih se trudijo in povečujejo brezprometne cone, da se stare zaščitene stavbe in kulturni spomeniki zavarujejo pred propadanjem. Ugotoviti bi bilo treba, koliko starih stavb je poškodovanih, koliko razpok je na njih povzročil prekomerni promet. Poškodbe bi lahko postale usodne za mnoge dragocene stavbe. Prav tako so nevarni avtomobilski izpuhi, ki načenjajo mnoge omete na fasadah in podokenskih skulpturah. Enako škodujejo zdravju prebivalcev, škodljiva je tudi slana snežnica, ki jo pozimi brizgajo avtomobili na stene stavb v dokaj ozki Kolodvorski ulici. Poškodbe so dobro vidne posebno v spodnjih delih stavb, kljub temu, da so stavbe vzdrževane. Pomembna je tudi varnost občanov, ki žive v Kidričevi ulici, zlasti otrok, katerim je promet grožnja številka »ena«. Tudi izgovor, da je zaradi zaprte ulice trgovinam padel promet ne drži. Glavni vzrok manjšega prometa je padec standarda, to se pravi, vedno bolj tanke denarnice. Kdor hoče kaj kupiti v Kidričevi ulici, se bo že potrudil peš do trgovine. Zakaj smo zgradili obvoznico in priključek ? Ali mora biti zopet vse po starem ? Mislim, da bi moral biti glavni cilj prometnega režima, da se zapre ves Center in to od Metalke (stare Krištofove hiše), do avtobusne postaje, pa do konca Medvedove uhce (Grabna). Menimo, da je že prejšna občinska vlada pravilno sprejela prometni režim, s katerim je zaprla Kidričevo ulico za ves promet. S tem je prometni režim v starem delu mesta urejen. Tudi prometni znaki so postavljeni tako, da je promet po Kolodvorski ulici povsem zaprt. Postavljeni so prometni znaki na Titovem trgu, v Šlandrovi ulici in Samčevem predoru. Zal kljub navedenim prometnim znakom teče promet po Kolodvorski ulici in kontrolni organih dopuščajo, da se odvija promet nemoteno in se prekrški ne kaznujejo. Z izvajanjem prometnega reda po navedenih ulicah bi odpadlo vse negodovanje prebivalcev Kolodvorske in Streliške ulice. V kolikor pa prometna kontrola ne more doseči, da se prometni red izvaja, bi bilo potrebno obstoječe prometne znake prekriti ali pa odstraniti. Tudi prebivalci Kidričeve ulice naslavljamo odprto pismo novoizvoljeni občinski skupščini, da se poveča nadzor nad prometom v tem delu mesta. Obračamo se posebej na poslance Zelenih Kamnika, da svoje aktivno sodelovanje posvetijo predvsem varstvu okolje, razvoju mesta in prometu v starem, zaščitenem delu mesta. S skupnim sodelovanjem vseh prizadetih, bomo uspešno rešili tudi ta problem. ŠTEFAN REPANŠEK za stanovalce Kidričeve ulice Delegatska vprašanje ZSMS - LIBERALNA STRANKA Kamnik je v svojem volilnem programu podala zahtevo, da se za vse poslovne prostore v središču mesta uredi centralni zbir podatkov o možnostih najema, nakupa ali pridobitve stanovanjske pravice. Ta zbir podatkov mora biti javen. Zahtevamo, da take informacije ne krožijo v ozkih krogih (t. i. lovskih druščinah), ampak naj bo o njih obveščena javnost pri odločitvah pa naj bodo primarni kriteriji trga. Postavljamo naslednja delegatska vprašanja: 1) Kdaj in kje so objavljeni razpisi za oddajo poslovnih prostorov, ki jih po pooblastilu oddaja SKG. 2) Kakšno je mnenje IS SO Kamnik o »Zadevi Griljc-Griljc« (mož - direktor SKG, ki oddaja poslovne prostore in žena - najemnik poslovnega prostora v izmeri 27 m2 za borih 232,50 din mesečno po pogodbiod27. 3. 1990 dalje, s tem da je lokal v centru mesta.) Hkrati sprašujemo ali v tem istem primeru velja konkurenčna klavzula oz. ali je podjetje, kjer je bila gospa Grilje prej zaposlena, izstavilo soglasje za opravljanje tovrstne dejavnosti. 3) IS SO Kamnik dajemo pobudo, da pretehta poslovanje SKG in da mu v primeru slabega gospodarjenja odvzame pooblastila. POSLANSKI KLUB ZSMS - LS KAMNIK za klub predsednik: UEMITRU PERČIČ Deka j razmišljanj a delu v komisiji za rešitev problemov izgradnje teniških ighši ab bazenu Ne vem sicer, po kakšnem ključu sem bil predlagan v to komisijo, toda moram reči, da sem bil na začetku celo zelo vesel, da se je nekdo spomnil name, saj se praktično vse svoje življenje tako ali drugače ukvarjam s športom. Danes, ko premišljujem o delu v preteklem tednu, ko se je komisija kar 3x sestala, ko smo vsakič posebej premlevali dejstva, želje, interese in ideje in ko kljub dobri volji nismo kaj prida storili, pa se mi vsa stvar zdi tako čudna: žalostna in smešna hkrati. Počasi začenjam razumeti, zakaj je Kamnik to, kar je in zakaj tudi na športnem področju Kamničani nismo pretirano uspešni (razen redkih izjem, seveda). ★ Začetek postopka za izgradnjo teniških igrišč, ki se zajedajo v funkcionalno površino bazena, je na moč podoben tako znanim in opevanim dogovorom na t. i. »lovskih druščinah«. Takrat je verjetno prevladal zasebni interes dveh posameznih strank (Teniški klub in Komunalno podjetje), kipa sta se kasneje zaradi določenih nesoglasij sprli. Danes so ti spori pripeljali celo do tega, da posredujejo policija in inšpektorji. Vse skupaj je smečno in žalostno hkrati. Ljudje se nam smejijo, mnogi pa se sprašujejo, kaj dela na bazenu toliko in toliko metrov neuporabne površine. Mene pa bolj zanima naslednje: kako je lahko celotna zadeva šla popolnoma mimo kamniške javnosti, saj za celoten potek omenjene investicije ve le peščica ljudi. Pomanjkanje družbene kontrole je takšne postopke v preteklosti močno spodbujalo. V tem trenutku lahko celo rečem, da smo v določenem oziru celo imeli srečo, da je med omenjenima strankama prišlo do spora, saj bi bila v nasprotnem primeru zadeva že končana, mi pa bi ostali brez ustreznih rekreacijskih ali zelenih površin ob bazenu. Kakorkoli že, osebno menim, da je nesmiselno vleči spore v nedogled, saj s tem trpi le širša kamniška skupnost ter funkcionalna ureditev, zlasti pa estetski izgled pred kratkim obnovljenega in posodobljenega objekta. Zato sem se na komisiji zavzemal za kompromisno rešitev. Če bi reševali samo obstoječo lokacijo, potem je kompromis v tem, da se v neki varianti lahko zgradita dve teniški igrišči (seveda primarno za potrebe bazena), en del pa bi se uredil v večnamensko rekreacijsko površino - odbojkarsko, košarkarsko igrišče, namizni tenis, zraven pa še nekaj otroških igral, saj je znano, da je večina obiskovalcev bazena otrok in mladoletnikov. O tem, kakšna naj bo podlaga igrišč, naj imajo prvo besedo strokovnjaki, ne pa mi laiki, še zlasti če vemo, da vsakemu posamezniku (beri predstavniku določenega kluba) ustreza drugačna podlaga. Hkrati tudi menim, da vsi, ki zagovarjajo bazen kot nekakšen dom počitka in oazo miru, verjetno ne vedo, kam so usmerjeni sodobni svetovni trendi. Vsi sodobni bazenski kompleksi ne ponujajo več samo plavanja in sončenja, temveč so usmerjeni v dopolnilno športno-rekreacijsko in družabno ter zabavno dejavnost. V širšem kontekstu reševanja omenjene problematike pa se mi je seveda porodila tudi misel o funkcionalni izrabi in zasedenosti celotnega kompleksa igrišč ob bazenu. Pri tem seveda mislim tako na preostala teniška kot tudi odbojkarska igrišča in nenazadnje tudi na velike površine travnika, s katerim razpolaga ZTKO. Izgovarjanje na tradicijo s strani Teniškega kluba (med tem časom je v Domžalah brez večje teniške tradicije zrastel čudovit teniški kompleks), nostalgična navezanost starejših odbojkarskih zanesenjakov na obstoječi igrišči ob bazenu, kjer se praktično odigra le še tradicionalni turnir trojk ob občinskem prazniku (pri tem je praktično brez pomena govoriti, da je odbojka kot tekmovalni šport že zdavnaj postala tipični predstavnik dvoranskih športov) ter fanatična zagrizenost plavalne sekcije pri plavalnem klubu, spodbujena z nekaterimi uspehi, mlajših tekmovalcev v zadnjem času - vse to so močni argumenti za neuspela pogajanja za dosego kakršnegakoli kompromisa na tem področji. Tri močne in v teh pogledih nasprotujoče si struje kamniškega življa bi se morale prav v okviru ZTKO uskladiti in poiskati za vse ustrezno rešitev. Če nam uspe to, lahko v kratkem ob bazenu - na današnji nedokončani gradnji - zrastejo objekti, ki bodo dali bazenu celovito podobo, tako da bi prav bazenski kompleks v poletnih mesecih postal pravi center Kamnika (kar je nekoč, kot verjamem, že bil). Ob raznih zabavnih in smešnih prireditvah za staro in mlado, za domače in za tuje goste iz kampa (kot so to npr. Igre brez meja) pa bi tu lahko organizirali razna poletna rekreativno-športna tekmovanja (trim lige, družinska srečanja), do vseh oblik možnih tečajev: teniški, plavalni...) Trenutno edina odmevna prireditev, ki vključuje bazen, je bil triatlon. Ta prireditev bi lahko bila odličen in predvsem zelo odmeven uvod v vsakoletno kopalno, rekreacijsko in turistično poletno sezono v Kamniku, spremljano s številnimi prireditvami. Zaključek na - primer - ob Dnevu narodnih noš, seveda primerno organiziranih. Druga zadeva, ki se mije zdela hkrati smešna in žalostna in je prav tako povezana z omenjenim problemo, pa je meni predstavljeno dejstvo, da se vse obstoječe površine - torej tako teniška igrišča kot tudi površine v sklopu bazena - še vedno vodijo kot obdelovalna zemlja 2. kakovostnega razreda. Če drugače ne, bi to okarakteriziral kot malomarnost določenih uradnikov, ali pa nepojmljiv absurd. ★ In nenazadnje - ob vseh nestrinjanijih oz. nemožnostih za kompromis v komisiji sem ponudil še eno varianto — javno tribuno na isto temo. Tribuna naj bi bila organizirana do konca tega meseca, udeležili pa naj bi se je poleg vseh zainteresiranih občanov še vse »prizadete« stranke (ZTKO oz. predstavniki odbojkarskega, teniškega in plavalnega kluba. Komunalno podjetje, predstavniki IS, turistično društvo...). Seveda bi na tribuno nujno povabili še predstavnike tiska, radia, lahko pa tudi televizije. Popolnoma se zavedam, da bi takšna tribuna prinesla marsikaj - od običajnega posmeha nekaterih občanov, mimo pranja umazanega perila in takšnega ter drugačnega obtoževanja za nastale zadeve do podaljševanja in odmikanja končne rešitve problema. V vsakem primeru se zavzemam za to, da se zadeva, ki se po nepotrebnem vleče že več kot dve leti, čim bolj objektivno predstavi celotni kamniški in (če je potrebno) tudi slovenski javnosti. + Ob koncu pa se v celoti pridružujem edinemu enotnemu mnenju komisije, namreč da naj problematiko športa v občini rešuje poseben za to izbran in strokovno usposobljen organ (oz. odbor), kije za svoje delo neposredno odgovoren IS. Morda bi veljalo le razmisliti o morebitni razširitvi že obstoječega odbora, pa še to ni tako nujno. DELEGA T ZSMS-LS v DPZ OLAF GRBEC Iz gospodarstva ETR se pripravlja na novo sezono Odpadkov je veliko in se vet jih bo Čas kislih kumaric (takih in drugačnih) je pred nami in prav greh bi bil, če se v tem obdobju ne bi, kot vsako leto, odpravili v našo »Eto«, ki je znana po kislih, v zadnjem času pa tudi po sladkih dobrotah iz vrtov in sadovnjakov. »Malo nam nagaja spremenljivo vreme in tako se tista prava sezona kislih kumaric za nas še ni začela. Včeraj smo sicer dobili prvo pošiljko kumaric, vendar jih je bilo le za vzorec, dvesto kilogramov. Zato težko že sedaj ocenjujemo, kakšna bo letina. Ravno danes pa smo dobili tudi sporočilo o interventnem uvozu, v primeru, če bi bila letina slaba, in sicer 500 ton kumar in prav toliko paprike. Upam, da uvoz ne bo potreben, saj je uvožena surovina dražja od naše,« je povedal direktor Mercator-Ete Alojz Franc. V Eti se z dosedanjim poslovanjem lahko pohvalijo, polletni rezultati so bili dobri. Nekoliko so celo povišali fizični obseg proizvodnje (indeks 102), kar je neobičajno, saj ga v drugih panogah podjetja nenehno znižujejo. Razlog temu je povečanje asortimana proizvodov. Teh je pri njih čedalje več. Ni več klasične proizvodnje, ampak je iz dneva v dan več novih dresingov, prelivov, omak, džemov,... tako iz domačih kot tudi iz uvoženih surovin — eksotov. Kupci vse nove izdelke z veseljem sprejmejo, lahko rečemo pograbijo z veliko roko, tako da se v Eti bolj zgledujejo po kakovosti, pestrejši ponudbi kot po cenenosti. Kupec postaja zahtevnejši, za kakovo- sten izdelek je pripravljen plačati. Res pa je tudi, da Eta niti ni več najdražja, konkurenti iz sosednjih republik se jim namreč v ceni pridno približujejo. Kar pa zadeva kisle kumare, ki jih naši kupci sedaj v velikih količinah kupujejo prek meje, ker so precej cenejše, so v Eti povedali, da je tako zato, ker so njihove v trgovinah pošle že v začetku marca. Sicer pa se tudi kakovost tistih prek meje ne more primerjati z Etinimi, predvsem glede okusa; tuje so namreč narejene po čisto drugačni recepturi, so sladke, manj kisle, to pa našemu okusu ne odgovarja najbolj, vsaj vsakemu ne. Kot že rečeno so priprave na glavno proizvodno sezono (ta se v Eti začene v avgustu) že v teku. Tudi letos jim bodo na pomoč priskočili sezonci, predvsem učenci in dijaki, ki si bodo med počitnicami malo povečali žepnino, prvih osemdeset so jih v Eti že poslali na zdravniški pregled, če bo sezona ugodna, bodo najeli še kakšnega. Ko boste tole brali, bodo na policah že novi Etini izdelki. V juliju so namreč zaključili s proizvodnjo eksotičnih džemov, ki se bodo pojavili na policah pod imenom »JAHITI«, to so džemi iz manga, kivija in pasi-jonke, ki jih do sedaj na našem trgu še ni bilo. Naslednja novost bo iz takoimenovanega Etinega italijanskega programa - prelivi za testenine. Predvidoma jih bodo začeli izdelovati jeseni, ko bo glavna sezona Etinih povrtnin mimo. R. G. Krajevni praznik v Šmartnem Ho Ključ po novi testi Krajani Šmartna so se v nedeljo, 8. julija, zbrali v Gradišču, kjer so pri spomeniku počastili spomin na žrtve in požig vasi julija leta 1942. Zbranim je govoril predsednik krajevne skupnosti Šmartno Albert Žibert, ki je dejal, da prav ta dan poteka v Kočevskem Rogu dejanje slovenske sprave: »Koliko ljudi po vsej Sloveniji je moralo dati življenje po nedolžnem. Med temi so bili tudi vaščani Gradišča. Po končani vojni so se nekateri le srečno vrnili iz kontracijskih taborišč in prišli nazaj v požgano vas. Dokazali so, da ni sovražnika, ki bi vas Gradišče izbrisal iz zemljevida. Zgradili so si nove domove ter vas spremenili v lep kraj Tuhinjske doline.« V imenu borcev NOV je krajane pozdravil podpredsednik občinskega odbora ZZB NOV Kamnik Franc Hribar - Lovro. Prisrčen kulturni program so pripravili učenci osnovne šole v Šmartnem pod vodstvom Mije Matjan in Jožice Hribar. V okviru praznovanja krajevnega praznika so odprli asfaltirano lokalno cesto iz Šmartna v zaselek Ključ. -U- Rnsambel KRT ponovno med invalidi v HICE Na vsakoletnem pikniku za člane Društva za pomoč duševno prizadetim se [e zbralo 123 otrok v spremstvu svojih staršev na svojevrstnem ZIV-ŽAVU. Ansambel KRT je pripravil nepozabne trenutke in veselje vsem prisotnim. Prav tako je mladi ansambel PLANIKA že drugič prišel v INCE. Vsem članom obeh ansamblov se prisrčno zahvaljujemo, enako pa tudi vsem delovnim organizacijam in obrtnikom ter posameznikom, ki so prispevali svoje izdelke za srečolov. MLAJ lovci so se pomerili Lovska družina Stahovica je v Kamniški Bistrici pripravila strelsko tekmovanje v streljanju na tarčo srnjaka. Tekmovanja se je udeležilo okrog 700 lovcev iz lovskih družin naše občine, pa tudi iz ostalih družin (Luče, Idrije itd.) Med ekipami je prvo mesto dosegla ekipa LD Jelenk iz Idrije s 83 točkami, druga je bila ekipa LD Kamnik I (82 točk) in tretja ekipa LD Kamnik II (82 točk). Med posamezniki so se v finalnem tekmovanju najbolje uvrstili: 1. Zdravko Vrankar, LD Kamnik, ki je dosegel 59 točk od 60 možnih, 2. Matjaž Rajter, LD Sela, 57 točk, 3. Rudi Bič, LD Kamnik 57 točk, 4. Jernej Štrajher, LD Sela, 56 točk, 5. Jože Plesnik LD Luče, 56 točk. Najboljše ekipe in posamezniki so prejeli tudi lepe praktične nagrade, ki so jih prispevala kamniška podjetja: Stol, Titan, Utok, Svilanit, Slovenija šport, Meso, Menina in obrtniki. F. S. Pogosto obiskujem domače kraje. Rojstno vas poredkeje; tam ni nikogar več od domačih, zato pa rajši iščem brezpotja po kamniškem predgorju in planinah. Tudi gozdovi na levi in desni strani Kamniške Bistrice so Remcu, pa še za tehnologijo so jo uporabljali. Ko pa je Knaflič povečal usnjarno, je voda iz Bistrice začela spreminjati barvo - postala je rdečkastorjava in imela je neprijeten vonj; od takrat ni bila več užitna za osebno rabo. prijazni in vabljivi s svojimi mehkimi oblikami in nežnimi barvami. Duša in telo se sproščata na osamelih poteh v samotnih gozdovih okoli Palovč ali Sidraža. Samo kaka motorna žaga rezko zapoje v bližini selišč, prekine sanjarjenje in me postavi v civilizirani svet. Sodobnemu svetu ne uidemo. Četudi ga ne slišimo, vseeno ga v gozdnem miru srečamo, vidimo in vonjamo. V najbolj skriti grapi, ki je daleč od vasi položena po strmem pobočju, je nek vaščan odložil star štedilnik, odsluženo strešno pločevino, številne steklenice in plastenke, pločevinke in kartone. Sredi polj in travnikov je kmet pustil plastične vreče, ko je potrosil umetno gnojilo ali posejal zaščiteno seme. Žuborenje bistrega potoka ustvarja v popotniku romantično razpoloženje, a v hipu je konec vseh lepih misli, ko zagleda v strugi poleg svetlih in zglajenih kamnov črnikave obrabljene gume, ne daleč proč je videti pod Življenje se je v teh nekaj desetletjih silno spremenilo, v hiše sta prišla elektrika in centralna kurjava. Iz dneva v dan prinašamo iz trgovin vedno več pakiranih živil v papir, lepenko in plastiko. Najmanj stokrat več je danes odpadkov na prebivalca v primerjavi z leti tik pred drugo svetovno vojno. Ničesar več ne skurimo v štedilniki in tudi gnojnih jam ni več. Vse gre v smetnjake. Tam pa, kjer ni urejenega odvoza smeti, ljudje odložijo vse odpadke v bližnjo jamo ali grapo, gozd ali v potok, kar je pač bolj pri roki. Ves sodobni svet se zateka v čedalje popolnejše komunalne organizacije za sortiranje in vračanje uporabnih odpadkov nazaj v proizvodnjo, skrbijo za neškodljivo oglaganje ali uničevanje raznih več ali menj strupenih odpadkov. Krajevnih deponij ni več. Nastajajo celoviti sistemi za pravilno in gospodarno ravnanje z odpadki. Potrebna je prostorska in gospodarska regionalizaci- vodo zarjavel okvir mopeda; v ostrem ovinku struge je voda že napol zasukala karoserijo osebnega avtomobila, ki je bil nekoč lastnikov ponos. Vse to je najti pod vasicami še visoko v bregu. Pod večjimi naselji sc ponavljajo ostudne slike pogosteje in v večjem obsegu. Dodanih je še na tisoče zastavic in odvrženih plastičnih vrečk, Vi jih je narasla voda odložila na vejah grmovnic in drevja na bregovih reke. Odtod ta grda človeška navada, da vse kar mu ni všeč ali mu ne služi več, odvrže v gozdno grapo, potok ali reko? Brskam po spominu, kaj smo nekoč doma počeli z raznimi odpadki in odsluženimi stvarmi. Ostanke hrane so požrli prašiči, smeti smo zmetali na gnoj, gorljive reči smo skurili v peči, kovinske in steklene predmete smo odnesli v mejo med njivami. Tisti vaščani, ki so bili bližje bistriške struge so te stvari preprosto zmetali v vodo. Takoj naj povem, da vseh takih odpadkov pri hiši in v vasi ni bilo veliko. Skromno smo živeli: delali smo za hrano in obleko, pa kolo je bilo pri bajti. Kar težko je danes verjeti, da je Duplica pred šestdesetimi leti štela le devetnajst hišnih številk. Takrat smo še pili Bistrico, čeprav so gospodinje prale v njej in je voda poganjala vodne turbine pri Titanu in j a okrog primerne lokacije za urejeno odlagališče odpadkov in seveda gradnja spremljajočih obratov: recikliniranje, kompostiranje, odvozi neprimernih odpadkov v sežigalnico (ena sama bi bila dovolj za celo Slovenijo) in odvoz izredne vode iz odlagališča za centralno čistilno napravo, zajemanje in distribucija bio-plina in še bi lahko našteval. Velikost regije je poselitveno področje, ki naj zajema okoli 100.000 ali več prebivalcev s pripadajočo industrijo vred. I n kakšne lastnosti naj bi imela odlagališčna lokacija? I meti mora nepropustna ali vsaj zelo malo propustna tla; ne gre je iskati v kakšni zakotni grapi ali v dolinskem zatrepu, takšno zalivajo okolišče meteorne in podzemne vode, kar bi povzročalo hude dodatne težave. Zato je primerna lokacija le na ravninskem področju, da bodi le tiste padavine, ki padajo neposredno nanjo. Biti mora v bližini dobrih komunikacij, hkrati naj ne bo neposredno na očeh. Najbližja hiša naj bo oddaljena najmanj pol kilometra ali več. Obstoječa lokacija na Duplici ni izpolnjevala že ob nastanku prav nobenega od naštetih pogojev. Tudi po strokovni plati je bila vodena in oskrbovana po- vsem diletantsko. V dobro ji gre šteti samo to, da so jo pred kratkim vendarle zaprli. S tem pa ni sanirana. Potrebno bo še ogromno časa in dela: najmanj še dve desetletji bodo izcedne vode in razkrajajočih se odpadkov zastrupljale žlahtno podtalnico in ko se bodo odpadki dokončno posedli in umirili, bo potrebno ves višek materiala odpeljati proč, pokrajini pa vrniti nekdanjo podobo. Tudi nova začasna lokacija na Drnovem ima povsem iste hibe. Ko sem pred leti vlagal obilo truda in dela v razvoj in zaščito Velike planine, kajpak zaman, sem videl in spoznal, s kakšnimi stiskami se Kamničani ubadajo pri ravnanju s komunalnimi odpadki, sem skušal pomagati z iskanjem primerne lokacije za sodobno sanitarno odlagališče. Kot poznavalec kamniško domžalskega prostora, sem najprej opravil površinski pregled celotne regije in še malo čez, nato sem si ogledal še geološko in hidrološko karto izbranih področij, ki bi ustrezala optimalnim zahtevam sodobnega odlagališča komunalnih odpadkov. Oktobra 1986 sem napisal pismo predsedniku SO Kamnik Antonu Ipavcu. V pismu sem med drugim napisal: ril Lokacija odlagališča bi bila v Ku-harjevem borštu v obliki kroga okoli 500 metrov, po potrebi tudi več ali manj. Zunanji krog odlagališča bi se na severozahodu dotikal kote 334,7 nm, višine. Odlagališče bi bilo v sredini med vasmi Suhadole, Žeje, Vodice in Bukovica. Cestni dostop do odlagališča bi bil pri koti 336,1 nm. višine na regionalni cesti Moste-Vodice. (Geografski podatki so vzeti iz topografske karte 1:25.000 Kamnik013-3-l 1974.) Predlagana lokacija je na malo produktivnem oz. degradiranem godzu in slabo precejnem zemljišču z veliko možnostjo , da se na samem odlagališču dobi pre-krivna plast humusa. Na tem odlagališču bi lahko odlagali smeti v debelih štirih ali celo več metrov. Na sodoben način odlaganja s strojnim tlačepjem bi na tem prostoru odložili vsaj 3,14 milijona kubičnih metrov komunalnih odpadkov. Na novi višji površini bo potrebna nova zatra-vitev, ogrmičenje in kasneje tudi pogozditev.« Na predlaganem področju za bodoče komunalno odlagališče je že danes obsežno nekontrolirano in divje odlagališče odpadkov. Ko sem pred leti po dolgem in počez prehodil obsežne gozdove pod Koseškim hribom, sem opazil nemajhno število kupov raznih komunalnih odpadkov. Začel sem jih šteti, čez sedemdeset sem jih naštel, nato sem odnehal. Tako so mi ljudje kar sami nakazali, kateri prostor v gozdu malo cenijo in da bi to bil primeren prostor za komunalno deponijo. Prepričan sem, da je marsikateri krajan na zboru krajanov v Mostah, ko so se pogovarjali o kraju bodoče deponije, bentil in dvigal glas proti urejenemu odlagališču komunalnih odpadkov - sam pa je brez slabe vesti vozil in odlagal odpadke v Kuharjev boršt in gozdove okoli njega. Sanitarno deponijo za komunalne odpadke moramo sprejeti kot sestavni del našega življenja. Nekaj, kar ne moremo odriniti sosedu. Veseli smo lahko, da imamo v Kuharjevem borštu (Ozka dela) skorajda idealno lokacijo za odlagališče za naslednjih petdeset in še več let. Takš- no odlagališče s kompleksno organizacijo je v bistvu zelo produktivna in bogata gospodarska organizacija, ki jo terja sodoben razvoj človeške družbe. Daje nova delovna mesta - ne smetarjev - ampak zahteva vrsto poklicev srednjih in visokih strokovnih znanj. Skratka gre za ustanovitev uspešne gospodarske organizacije, ki ima kvaliteten delovni program in zanesljivo perspektivo. Tudi kraji okoli odlagališča morajo dobiti iz njega svoj delež v bolje urejenih komunikacijah in višjem komunalnem standardu. Okoliški krajani jo morajo vzeti za svojo tudi zato, ker je vsestransko koristna; odpadki vseh vrst so postali ne samo neškodljivi, ampak prinašajo osebno blagostanje in naravi je prihranjeno eno človekovo nasilje manj. Gozdovi in vode bodo lahko zopet čistejši. ALBIN VENGUST Knjižno bogastvo za samostanskimi zidovi Že skoraj petsto let je minilo, odkar v Kamniku delujejo frančiškani. Leta 1492 so najprej postavili in posvetili cerkev, kako leto dni kasneje pa je začel delovati samostan. Kmalu bo torej visok jubilej samostana in nanj se počasi že pripravljajo. Eden izmed glavnin dosežkov ob tej priložnosti pa naj bi bila obnovitev samostanske knjižnice. Frančiškani so že kmalu po svojem prihodu ustanovili knjižnico in v njej marljivo zbirali številne zanimive primerke, tako da se danes knjižnica lahko pohvali ne le z velikim številom knjig, pač pa tudi s številnimi redkimi primerki. Med najbolj dragocenimi knjigami, ki jih hranijo, so rokopisi iz 11. stoletja, sedemnajst inkunabul, Dalmatinova Biblija, original Valvazorjeve Slave vojvodine Kranjske in še bi lahko naštevali. Imajo kakih deset tisoč knjig, starejših od dvesto let, med njimi je tudi precej naravoslovnih in znanstvenih, ker so frančiškani dolga leta vodili meščansko šolo v Kamniku in ohranjeno imajo tudi zlato knjigo najbolj marljivih učencev. Del teh književnih dragotin bo mogoče videti v novi samostanski knjižnici, ki jo že urejajo v prostorih nekdanje obednice in po dolgih, dolgih letih bodo knjige dobile mesto, ki jim pripada. Njihova žalostna usoda se je namreč pričela že v letih okupacije, ko so samostan zasedli Nemci in so knjige morali skrivati v drvarnici, še dolga leta po koncu vojne pa so knjige v skladovnicah ležale v samostanu, ker so frančiškani ostali brez svojih prostorov in so jih počasi pridobivali nazaj. Tako kot vsa samostanska stavba, ki je dolga leta dajala streho različnim podnajemnikom, je tudi knjižnica bila potrebna temeljite obnove in precej del so že opravili, zdaj jih čaka še notranja ureditev. Za dela v knjižnici je dala denar kulturna skupnost, za opremo pa bo moral zbrati denar samostan sam. Poskušajo si pomagati tudi s prispevki občanov, vendar Kamni-čani na njihov oglas, s katerim so prosili za pomoč, nismo bili ravno najbolj radodarni, bolje je bilo s koncertom, ki so ga organizirali za prenovo knjižnice in nekaj podobnih prireditev še nameravajo izpeljati. Vse morebitne DOBROTNIKE prosimo, da nam za vaše prispevke sporočite na naš naslov: FRANČIŠKANSKI SAMOSTAN, 61240 Kamnik, Šlandrova št. 2 ali po telefonu št. 831-155. Gotovinski dar lahko nakažete na naš žiro račun 50140-621-6004 05 1310119-782530. FRANČIŠKANSKI SAMOSTAN KAMNIK Knjižnico bodo, če bo šlo vse po sreči, obnovili do prihodnjega leta in jo odprli za javnost, prihodnje leto pa naj bi tu pričeli s proslavljanjem petstoletnice samostana, ki naj bi potekalo kar prek tri leta. Med drugim naj bi pripravili slavnostno mašo in znanstveni simpozij, glavna pridobitev pa naj bi bila seveda knjižnica. V samostanu nameravajo kar celotno pritličje nameniti kulturi, saj bi radi pokazali dra-gotine, ki so jih dolga leta čuvali. Urediti nameravajo Mencingerjevo galerijo, imenovano po tem znanem slikarju zato, ker imajo največ prav njegovih del. V njej pa bi postavili na ogled tudi dela drugih znanih umetnikov - Lan-gusa, Koželja, Stroja in drugih. Tam bodo tudi kiparska dela tako imenovane frančiškanske delavnice, skupine frančiškanov, ki je v samostanu izdelovala prelepe kipe. V pritličju naj bi uredili še sakralni muzej, v enem izmed prostorov Marijanskega in še prodajalno spominkov. Vse dosedanje deajvnosti, ki sedaj potekajo v pritličju, bodo prenesli v prvo nadstropje, za to pa seveda potrebujejo prostor. Precej so jih že dobili nazaj, še vedno pa tu biva nekaj družin in po obljubah naj bi tem najkasneje do konca leta poiskali druga stanovanja. R. M. Kulturna skupnost Kamnik je že vse od leta 1980 imela veliko posluha za ureditev frančiškanske knjižnice in tudi samostana. Ne samo v besedah, ampak tudi v dejanjih. Financirala je načrt za ureditev knjižnice, nova okna za vso zgradbo, zaščitne mreže, elektriko, nov omet in nove tlake z izolacijo. V načrtu so še alarmne naprave in fasada celotne zgradbe. Po izselitvi stanovalcev bo Kulturna skupnost Kamnik obnovila nacionalizirani del samostana in ga vrnila samostanu. Ilnun urednotenjE grudu Zaprite__ stolpičema v severnem kotu obzidja, obnovitev terasastih vrtov na južni strani, ustrezno tlakovanje grajskega dvorišča (atrija), nov pristop h gradu z zahodne smeri ipd. Vse to je ponazorjeno z ak-sonometrijo in v perspektivnih skicah. Prav ob teh risbah in skicah naj omenimo še avtorjevo vešče in domiselno obvladovanje Pred kratkim je izdal absolvent arhitekture, Kamničan Tomaž Schlegl, zanimivo publikacijo o kamniškem gradu Zaprice. Arhitektonska študija o pomenu, razvoju in prenovi gradu, z naslovom »Grad Zaprice - včeraj, danes, jutri«, je bila izdelana na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani v študijskem letu 1987/88. Izdajo biltena sta finančno podprli Kulturna skupnost in Raziskovalna skupnost Kamnik. Študija o arhitekturno izredno zanimivem gradu Zaprice, ki ga je žal neupravičeno zaobšla reprezentančna knjiga Ivana Sto-parja »Gradovi na Slovenskem«, ni pomembna samo za arhitekturno stroko. Z veseljm jo bo vzel v roke tako zgodovinar, umetnostni zgodovinar, urbanist, muzealec, kot laični ljubitelj, nenazadnje pa tudi turistični delavec in gostinec. Tomaž Schlegl je ob primerjavi velikosti in oblik tlorisov gradov, graščin in dvorcev na kamniško-domžalskem območju in na podlagi Valvasorjevih upodobitev Kamnika in Zapric ter ob še nekaterih kuriozitetah gradu, postavil nekaj novih smelih hipotez. Ugotavlja, da je grad, glede na čas nastanka, s svojo neutrdbeno arhitekturo pravzaprav prvi primer reprezentančnega gradu na Slovenskem. Po analizi tlorisov predpostavlja, da je Valvasorjeva grafična upodobitev grajskega obzidja v »Slavi« in »Topografiji«, pravzaprav napačna, saj je bil standardni četverokotni tloris v resnici trikoten! Tako je imel za razliko od ostalih renesančnih gradov z zaprtimi dvorišči, ob centralni stanovanjski stavbi dvorišče odprto na vse strani, kar-da slutiti, da gre prej ko slej za od drugod prineseno arhitekturo. Nezanemarljiv je tudi vpliv arhitekture Zapric na nekatere kasnejše gradove v tej regiji (Križ, Češenik). Schlegl razvija v ekspertizi »Poskus razčlenitve številčnih simbolov« teorijo o nu-meričnih razmerjih arhitektonskih elementov in členov, ki naj bi bili simbolično vezani na mitologijo, predvsem krščansko. Omenja števila tri, štiri, sedem, ki se permanentno pojavljajo v arhitektonskih enotah grajske zasnove. V aksonometriji in tlorisu nam prikaže tudi domnevno stavbno zgodovino gradu od okoli 1550 do stanja pred letom 1825. Prvotna renesančna zasnova osrednje stavbe je bila okrog leta 1770 povsem barokizirana. V ta čas sodijo tudi terasasti vrtovi na južni strani obzidja, ki so bili edinstveni v grajski arhitekturi v kamniško-domžalski regiji. Z vidika današnjega stanja so v risbi predočene likovne vrednote objekta ter dominantni pogledi nanj z različnih mestnih točk. Tu je še topografski načrt z dostopi in infrastrukturno urejenostjo ter prikaz interierjev in njihovih količinskih in vsebinskih kvalitet. V splošni oceni današnjega stanja gradu opozarja Schlegl predvsem na njegov pomen v preteklosti in na neustrezno funkcijo in namembnost po drugi svetovni vojni ter ocenjuje njegov arhitek-turno-urbanistične in uroetnost-no-zgodovinske kvalitete ter pomanjkljivosti. V predlogih prenove predlaga spremembe namembnosti stavbe za nove kul-turnoumetniške, muzejske, družabne in gostinske funkcije. V prenovi same arhitekture pa se zavzema za smiselne posege, ki naj bi v stoletjih večkrat prezida-nemu gradu vrnili nekatere smiselne in žlahtne arhitektonske vrednote in predstavili reprezentančno zasnovo celotnega objekta ter posameznih členov. Predlaga postavitev domnevno in smiselno prvotnega vhoda z dvema risanja. Lahko ugotovimo, da je s to študijo podan vzorec, kako naj se strokovno predstavi našo reprezentančno profano kulturno dediščino tudi širši javnosti. V danem primeru pa je tudi navodilo ali vsaj nakazana smer, kako naj se v bodoče objekt vrednoti, sanira, adaptira ter kakšni in katerim namembnostim naj služi. DUŠAN LIPOVEC Glasbeni večer mladih GRAD ZAPRICE - Tak naj bi bil grad po zamisli Tomaža Schlegla Glasbena šola je druga šola, v katero otroci najraje zahajamo. Tudi tu včasih pogledamo tremi v oči, vendar le ni tako hudo. Produkcije so vsak mesec, pa tudi letnih koncertov ni malo. Zaključili smo tudi »glasbeno leto«, zato se spodobi, da učenci predstavimo vse inštrumente in pri igranju iztrošimo še tisto energijo, ki je še nismo. Višek vsega smo učenci pokazali 15. junija v kinu Dom Kamnik. Sicer si je koncert ogledalo le malo ljudi, a zaradi kakovosti upamo, da si je tudi glasba pridobila ugled med Kamničani. Otroški zborček pod vodstvom Darinke Skalarje zapel tri kratke skladbice, katerim je sledil ples BALETK. Nina Veršnik je »za-brenkala« na kitaro kratek Tango, ki smo ga vsi radi poslušali. Pri sestavljanju programa je mnogo pripomogla Martina Bot-he, katere učenke so se preubra-no predstavile na klavirju. V glasbeno šolo pa se vsako leto vpisuje več citrašev. Odkar je Tomaž Plahutnik stvar vzel zares, se na odru predstavljajo vse boljši učenci citer. V ospredje pa se je prerinilo tudi poučevanje flavte pod vodstvom Tanje Grčar in klarineta, ki ga poučuje Rado Rijavec. Na klavirju se izredno dobro predstavljajo učenci Marije Holcar, da o harmoniki sploh ne govorim! Višek večera pa je zagotovo dosegla zadnja točka, ki so ji ljudje z zanimanjem prisluhnili. Emilija Krevs je vložila mnogo truda, da smo se njeni učenci naučili Klasični koncertino 3. stavek. Iskreno si ji zahvaljujem v imenu vseh, seveda pa si pohvale zaslužijo kot učitelji tudi na- stopajoči in organizator Franci Lipičnik. NI GA ČEZ LEP VEČER IN DOBRO POČUTJE,, pravi lep slovenski pregovor. Želimo, da bi Kamničani radi zahajali na kulturne prireditve, pa naj bo tema kakršnakoli. To je bilo vsem v uk, ne pa v škodo. HELENA OMRZU učenka Glasbene šole Kamnik Peter Pibernik noje že 40 let Že vrsto let narodna pesem Nocoj je pa en lep večer v priredbi Emila Adamiča kot rdeča nit povezuje koncerte pod tem naslovom na Pibernikovi domačiji v Suhadolah. Letošnja, deveta prireditev na tem prostoru, prva je bila leta 1977, je potekala 23. junija. Kljub močnemu deževju se je zbralo veliko ljubiteljev lepe slovenske zborovske pesmi. Zanimivo je, da v mestu nikakor ni moč privabiti z ničemer toliko obiskovalcev. Moški pevski zbor »Janez Če-bulj« Komenda, pod vodstvom dirigenta Baldomirja Kremžarja, je z organizacijo te prireditve zaključil tudi praznovanje svoje desetletnice. V okviru tega je. zbor letos pripravil celovečerni koncert v Komendi, nastopil na Reviji pevskih zborov občine Kamnik, na Gorenjski reviji pevskih zborov v Bohinjski Bistrici, na koncertu v Adergasu in dveh koncertih v dvorani Veronika v Kamniku in še bi lahko naštevali. Na omenjenem koncertu so torej peli domači pevci; povabili pa so še Ženski pevski zbor DKD Solidarnost iz Kamnika pod vodstvom prof. Olge Štele in Tunji-ški oktete. Pevci Tunjiškega okteta so se prvič zbrali na vajah jeseni leta 1984 z namenom, da bi pripravili program ob 1. novembru. Ostali so skupaj in še danes prepevajo. Peli so na samostojnem koncertu, na koncertih v Godiču, Čem-šeniku, Šmartnem v Tuhinju. Nekaj let je zbor vodila prof. Olga Štele, zadnje leto pa ga vodi Anica Štele. Ob 40-!etnem pevskem jubileju Petra Pibernika B'zlovega ata, je za to priložnost jubilant povabil na svoj dom krog nekdanjih pevskih prijateljev, ki so ga spremljali v pevskih zborih. Zbor se je posebej za to priliko poimenoval Fantje in možje izpod Krvavca. Sestavljali so ga domačinom znani obrazi iz Cerkelj, Ve-lesovega, Trate, Pšenične police, Luž, Tunjic in Komende. Pevce je vodil dirigent Jožef Močnik. •Vsak zbor so hvaležno poslušalci nagradiliz bogatim aplav-'zom, zlasti zadnjega. Vsak je hotel predvsem Petru izraziti zahvalo. Peter je namreč najprej nastopil v domačem pevskem zboru, nato še s Fanti in možmi izpod Krvavca. Seveda, Petrova dobrota in prisrčnost je tudi to pot vzkipela na dan. Vsem zvestim poslušalcem, domačinom in sodelujočim pevcem, se je toplo zahvalil. Zahvalil pa se je tudi tistim, ki so letos ostali doma. Hvaležnost je kronal z ljudsko pesmijo Hišica domača, v kateri je pel solo ob spremljavi zbora izpod Krvavca. Aplavza kar ni in ni bilo konec. Tako je Peter po- novno dobi! zagotovilo, da ga imajo ljudje resnično radi. Besede zahvale so se v Petru kar nekako okretno rojevale. Toda prav ta spontanost in ganjenost jim je dajala poseben čar in bogastvo. Zahvaljeval se je pošten, delaven, preprost kmečki človek-pevec. Od ganjenosti ni vedel, kako bi se zahvalil zborovodjem za udeležbo na tem koncertu. Zgolj slučaj je nanesel, da jim je lahko izročil prisrčna darilca - majolike z napisom prireditve. Pevsko pot je Peter Pibernik začel leta 1949 - 50 v takratni šoli za gospodarstvo, kjer se je učil za sodarja. Tam je sodeloval v šolskem zboru. Po končanem šolanju se je priključil cerkvenim pevcem na komendskem koru, kjer prepeva še danes. Pri vojakih se je srečal z Dobrim Andrejem iz Cerkelj in prek njega naveza! stike z Vokalnim kvintetom, ki ga je vodil Janez Močnik. Potem ga je pevska pot pripeljala v Zalog pri Cerkljah, kjer se je vključil v Prosvetni moški zbor, ki gaje vodil Jože Stare. Po treh letih je odšel pet v Vele-sovo k Moškemu zboru pod vodstvom Jela Selana. Po dveh letih se je ta zbor preselil v Cerklje pod okrilje društva Davorin Jenko. Pri tem zboruje nepretrgoma pel 16 let, zbor pa so vodili dirigenti Jelo Selan, Milko Škoberne in Jože Močnik. Pred štirimi leti je nehal prepevati pri tem zboru, zadnjih 10 let pa predsednikuje Moškemu pevskemu zboru »Janez Čebulj« iz Komende. V mladih letih je Peter Pibernik pel zaradi veselja, danes pa to čuti že kot dolžnost, saj je prepričan, da je tudi s petjem treba bogatiti in ohranjati slovensko kulturno zakladnico. Pripomnil pa je, da ob tem preživi kakšno prijetno urico, poleg obilnega dela na kmetiji. S prijetno in pridno družico Rezko sta si ustvarila številno družino - 8 otrok. Zgledujejo se po starših, zato so vsi delavni, nekateri radi tudi pojejo, še zlasti najmlajši, 12-letni Joško. VERA MEJAČ matično knjižnica tudi drugače Knjižnica je odraz kulturnega razvoja kraja, kjer deluje. Samo zbiranje gradiva ne napravi knjižnice za kulturno ustanovo. To postane šele takrat, ko kot družbena ustanova daje vsakomur možnost, da uporablja zbrani material in je o njem informiran. Cilj knjižnice kot kulturne ustanove in naloga knjižničarjev je vzgoja obiskovalcev v uporabnike vseh kulturnih dobirn, ki jih knjižnica nudi. Zato mora svoj fond stalno preverjati, posodabljati in privlačno predstavljati. V ta namen prireja razstave, literarne večere, predavanja in druge oblike kulturnih dejavnosti. Se posebej se mora posvetiti bi-bliopedagoškemu delu z mladimi bralci, saj je nagnjenost do knjige in obiskovanja knjižnice najlaže pridobiti v zgodnji mladosti. Tudi Matična knjižnica Kamnik se poslužuje vseh teh oblik, da bi pritegnila čim več bralcev, jih informirala o fondu in jih vzgojila v uporabnike vseh kulturnih dobrin, ki jih nudi. Knjižnica se še posebej posveča najmlajšim obiskovalcem, ki najraje obiskujejo ure pravljic, vsako pr- vo sredo v mesecu ob 17. uri za starostno stopnjo do štiri leta dalje v pionirskem oddelku. Ure pravljic so od meseca oktobra do maja. Letos pa je naša knjižničarka nagradila najmlajše z uro pravljic tudi v juniju. Zal nam je le, da otroci zaradi prostorske stiske svojih občutij ne morejo tudi likovno izraziti, toda to pomanjkljivost bomo odpravili v tako potrebnih novih prostorih. Na vas bralce pa se obračamo s prošnjo, da nam pomagate razširiti našo domoznansko literaturo. Ob tej priložnosti vas prosimo, da nas obvestite, če imate shranjeno kakršnokoli gradivo v zvezi s Kamnikom v svoji domači knjižnici (fotografije Kamnika, zemljevidi, rokopisi, muzikalije, dela kamniških avtorjev ....) Obvezujemo se, da vam bomo sposojeno gradivo vrnili nepoškodovano v roku 14 dni. Vse, ki nam boste priskočili na pomoč, bomo poimensko predstavili na slovesnosti ob otvoritvi Matične knjižnice Kamnik. Naša knjižnica ima res izredno slabe pogoje za poslovanje, koli- ko nam uspeva prizadevanje za pridobivanje novih bralcev, pa kažejo tudi podatki za preteklo leto, ko je bilo v naši knjižnici izposojenih 51.885 knjig (indeks 106,44), 8.481 strokovnih knjig (100,96), imeli smo 27.019 obiskov (105,44), 1871 vpisanih članov (119,10), v čitalnico smo posodili 78 knjig (indeks 118,32). Nakup knjig je bil manjši, leta 1988 smo kupili 2.553, lani 2.322 knjig, zato pa smo jih več dobili v dar - 124 (leta 1988 pa 82). Sicer pa smo lani v knjižnici pripravili 27 priložnostnih knjižnih razstav (ob življenjskih jubilejih, obletnicah smrti posameznih ustvarjalcev, ob podelitvah knjižnih nagrad, itd.). Pripravili smo tudi 13 organiziranih obiskov za otroke iz vrtcev in osnovnih šol. Strokovno vodenje po knjižnici traja eno uro. Zelo odmevna je bila tudi predstavitev pesniške zbirke Odmevi Nine Osredkar v razstavišču Veronika. Na predlog krajevne skupnosti Duplica smo lani priključili še eno dislocirano enoto, ki ima približno 6000 enot. Matična knjižnica ima tako poslej šest dislociranih enot. SAŠA KOS Pogovor z županom županstva bajtarjev na Veliki planini »Planino poje - 60 let bajtarstua« Turizem smo ljudje Veselo v Kamnik in urno naprej, v prelepe planine odhajam juhej,... tja kjer murke cveto in kjer pastirica žgance kuha. Ja, kako lepe planinske pesmi. In kako lepo bodo donele na petega avgusta, ko bo planina zapela. Tistega dne bo vzvalovala v pesmi planincev, bajtarjev in plan-šarjev, ko bo tam mnogo turistov tudi zaradi cerkvenega praznika (Marija Snežna) in bo maša v planinski kapeli. Organizatorji prireditve »Planina poje in slavi« pa so bajtarji oziroma Planinsko društvo »Bajtar« z Velike planine, ki letos slavi pomemben jubilej — 60-letnico. Toliko časa je namreč že minilo, kar je neke zime Rajko Gregorc prvič prespal v planšarski bajti kot turist, kočo ali pastirski stan kasneje vzel v najem in potem vsako leto pogosteje zahajal na planino. To so torej bajtarji (in ne kmetje, ki gori pasejo, marsikdo meša bajtarje s planšarji). Pogovarjali smo se z dolgoletnim županom županstva bajtarjev, kot se je dolga leta imenovala ta druščina. Po novem so planinsko društvo Bajtar, njihov predsednik pa je Viki Lešnjak. »Bajtarji nismo le turisti na planini. Postali smo tradicionalni organizatorji družabnega življenja na Veliki planini, prirejamo že vsem znane igre; bajtarji smo namreč veseli ljudje. Pa ne le to. Za planino skrbimo kot za lastno dvorišče, živimo in dihamo z njo in zato naj kar takoj povem, da nas očitki Zelenih, da uničujemo naravo z nekakšnimi posegi na planini, da delamo cesto, s katero bomo omogočili vdor pločevine na planino, močno bolijo. Oh, dajte no! Kako si Zeleni predstavljajo, da je to v našem interesu, ko pa smo tu gori turisti in smo tu predvsem zato, ker si želimo miru, ker imamo radi naravo tako kot je. Je pa res, daje veliko stanov v planšarskem naselju treba popraviti in da je treba na nek način pripeljati material do planine. Vendar le s traktorjem in po traktorski (ne asfaltirni!) poti, ki bo temu tudi služila. Pa pojdimo raje nazaj k začetkom in bistvu bajtarstva na planini. Pustni smuk, turni smuk, baj-tarski golaž, skupne ture, izleti na druge planine in še mnogo drugih stvari druži bajtarje, ki so predvem vesela druščina ljubiteljev narave.« S turizmom na planini so pričeli ljubljanski študenti. Zakaj? Logično, Kamničan se je laže vrnil prespat v dolino, ker je bil blizu. Ljubljančni pa so se odločili in bili tisti prvi, ki so planšarske stanove začeli uporabljati za svoje dneve oddiha. Sicer pa je o tem že pred vojno veliko pisal arhitekt Vlasto Kopač v Planinskem Vestniku. Ob tem pa je tudi dolgoletni župan bajtarjev Nance Novak iz Vrhopolja vsa leta zbiral dokumentacijo o začetkih bajtarstva in če bo vse po sreči, bodo v kratkem izdali zbornik. »Nance Novak, je naredil veliko delo za bajtarje, sistematsko je iskal podatke, obiskoval starejše ljudi, ki so mu lahko povedali kaj o začetkih. Prireditev »Planina poje in slavi« je organizirana kot zadnja v okviru prireditev ob občinskem prazniku, tako pa smo si jo zamislili predvsem zato, ker je že čas, da naredimo revijo planinskih pesmi, saj je toliko lepih na to vižo, ki pa jih slišimo le kot osamljen napev v kakšni veseli družbi. Seveda si želimo, da bi to postala tradicionalna prireditev, tako na primer, kot ima Pokljuka harmonike, da bi na našo planino privabljali pevce planinskih pesmi« Viki Lešnjak je sicer Ljubljančan, vendar nam je zaupal, da je zaljubljen v Veliko planino že kar dolgo; 27 let že obiskuje ta planinski raj, kot ga imenuje. Sicer pa - ga kličejo »Svatenškov turist«, - najeto ima Svatenško-vo bajto, bajtarje pa potem poimenujejo po imenih planšarij, Viki Lešnjak tako kot se tam reče »po domače«. »Bajtarji so ne le veseli in družabni obiskovalci Velike planine, ampak zanjo skušajo narediti tudi marsikj koristnega. Ob stalnih čistilnih akcijah, postavljanjih markacij in smerokazov so lani temeljito obnovili Preskarjevo kočo, ki je zaščitena in je kar sedemnajst let razpadala. V avgustu pa bo odprta kot muzej koča ima še odprto ognjišče, špampet,... In v ta namen smo imeli kar nekaj akcij, postavili smo viharnike - smerokaze. Najbolj odmevna naša akcija pa je bila seveda kapela, katere izgradnja se je, priznajmo, kar dolgo časa vlekla. Ob tem ne smemo pozabiti na pokojnega Mihola, ki ima pri gradnji kapele največ zaslug.« S predsednikom Planinskega društva Bajtar, Vikijem Lešnjakom, sva spregovorila tudi nekaj o aktualni problematiki Velike planine in njenega razvoja. »Velika planina je ponovno v neki fazi širitve, obnove. Planina je res razrita, kmetje vozijo vsak po svoje gor. In še kdo. S to stihijo je treba prekiniti. Reda se bo treba držati tudi na planini! Kmetje pa imajo očitno premalo posluha tudi sami do sebe, saj si na ta način uničujejo pašne površine. Bajtarji mislimo, da neka dovozna po na planino z one strani, do Gojške planine in naprej mora biti - vendar urejena, samo za traktorje, in da se ve, da se lahko vozi samo po tisti poti, vse ostalo pa mora biti za ves promet zaprto. To bi lahko naredili z minimalnimi stroški, dokler ni denarja za kaj več, je treba namreč v uporabnem stanju ohraniti vsaj obstoječe. In če me vprašate še za komunalno takso ali turistični dinar, kakorkoli se že imenuje, moram reči, da se bajtarji do neke mere strinjamo tudi s tem, samo, zdi se mi, da s prostovoljnimi akcijami po planini prav bajtarji naredimo veliko več, kot če bi prispevali ne vem kolikšno truistično takso za bivanje na planini. Ob čiščenju planine, vsakoletni akciji, ne pospravljamo samo za sabo, ne pobiramo samo smeti pred svojimi bajtami. Letos nam je prvič na pomoč priskočilo tudi novoustanovljeno podjetje RC Velika planina - za dve -uri so nam ob tej akciji posodili traktor. Na sestanku smo se srečali s kamniškimi Zelenimi, tudi z njimi smo se pogovarjali, kje bi veljalo narediti deponije za smeti. No, veliko je še ostalih akcij - delali smo smerokaze, tudi kmetom včasih priskočimo na pomoč pri izdelavi kakšne »škarpe« ali kaj podobnega. Se pa vsekakor strinjam, da bi nek turistični dinar morali prispevati vsi uporabniki Velike planine - predvsem pa ne smemo pozabiti, da je na planini iz dneva v dan več zasebnih turističnih koč. Tako zbran denar pa bi se moral na planino tudi vrniti, uporabljati bi ga morali le za razvoj tega območja, ne da se kar nekam izgubi. Kar pa zadeva elektrifikacijo Velike planine, se popolnoma strinjam, da je nujna, če hočemo kakršenkoli turizem v že obstoje- čih naseljih v Tihi dolini. Kamniškem naselju... In, se vam nc zdi (predvsem pa Zelenim, ki so nekako proti vsemu), da je električna energija ekološko čistejša kot nafta - ta je namreč še vedno osnovno gorivo za vlečnice na planini? Vodni viri so na planini šibki, že sedaj je problem za planšarje, vode usihajo, zato bi bilo za naselja treba potegniti vodovod iz doline gor. Kakršnokoli spreminjanje zemljišča z miniranjem (če bi delali zajetje), je za Veliko planino, kjer je kraški teren, lahko škodljivo, voda se namreč kaj hitro lahko preusmeri drugam. Bajtarji pa se ob tem, da mora razvoj svojo pot, zavedamo, da so bili najprej planšarji na planini, in če planšarstva ni, tudi Velike planine, njenega bistva ni več. Potem tudi turistično ne bi bila več tako zanimiva. In še nekaj, razvijamo letni turizem, tu so še praznine, upe za ne vem kakšno širitev žičniškega potenciala pa opustimo, saj Velika planina nima niti terenov sploh pa je čisto dovolj obnoviti obstoječe žičnice. Sem ne prihajajo smučarji zaradi strmin, ampak zaradi lepih, prijaznih terenov in še lepše okolice. Tudi to rabijo, smučarski akrobati se lahko izživijo drugje! Letni turizem pa se lahko razvije le s pomočjo planšarje v, te je treba malo osveščati. Zakaj na primer ne izkoristijo izjemne priložnosti in ne prodajajo svojih mlečnih izdelkov v ličnih latvicah in primernih lončenih ali lesenih posodicah z napisom Velika planina? To bi bil za turista hkrati koristen in zelo lep spominek iz teh krajev. Pašništvo je po moje treba spraviti na tako raven, da bi tudi turizem ob njem laže zaživel. Ponuditi nekaj pristnega, to je danes najbolj pomembno, ne le elektrika in voda,...« Velika planina je nekaj mističnega, lahko je lepa tudi takrat, ko je najgrše vreme, zato jo bajtarji ljubijo poleti in jeseni, spomladi in pozimi. Planina te prevzame in daleč od tega, da bi bajtarji hoteli narediti na njej karkoli proti njenim naravnim zakonom. Zaradi njih so sem prišli, zato se nanjo vračajo. ROMANA GRČAR Šolsko leto je z neizmerno hitrostjo pridrvelo do konca, a glave učencev turističnega krožka so še polne vtisov in pričakovanj. Pred nami je še mnogo predstav na prostem tudi med počitnicami, zato se bomo morali še mnogo potruditi, na dosežemo svoj CILJ. Pod vodstvom Hermine Šinkovec, mentorice turističnega krožka OŠ Frana Albrehta, se nas je 13 učencev nedavno tega odpeljalo na Bled: 11. maja se nas je sedem slovenskih šol potegovalo za prvo nagradno na področju turizma. OS dr. Josipa Plemlja nas je prisrčno sprejela na 4. turistični festival, ki smo ga zastopali mladi lastnoglavci. Vsaka izmed šol je predstavila značilnosti posameznega kraja in turistične ponudbe. Sodelovali smo: OŠ Loka iz Črnomlja, OŠ padlih prvobor-cev iz Žirov, OŠ Milojke Štrukelj iz Nove Gorice, OŠ Vere Šlander iz Polzele, OŠ Hinka Smrekarja iz Ljubljane, Srednja šola za gostinstvo in turizem iz Maribora in seveda OŠ Fran Albreht iz Kamnika. Za ves naš trud, ki smo ga vložili v izdelovanje in izvajanje projektov in predstavljanje razstave, se je strokovna komisija odločila, da zasedemo 2. mesto, kar je izreden uspeh. Vendar pa se je predsednik turističnih podmladkov Slovenije Marko Potočnik odločil, da smo zmagovalci vsi, ki smo sodelovali na tem festivalu. Naša šola je v izvajanju programa predstavila J. Plečnika in J. V. Valvasorja, le-tega pa so dopolnjevale modernejše prvine (ples, kolesarstvo, glasba, reflektorji...). Ostali so peli, plesali, igrali, vezli, klekljali in se smejali. Blejčani so nam tistega dne pripravili še eno presenečenje: s čolni smo se po Blejskem jezeru peljali do otočka, kjer smo izvedeli mnogo zanimivosti. Poslednjikrat v tem šolskem letu pa smo se srečali 13. junija. Zjutraj smo se z Bleda z muzejskim vlakom odpeljali v Novo Gorico. Ogledali smo si kosta-njeviški samostan, stražni stolp, primorsko kmetijo, obirali breskve in stkali nova prijateljstva. TODA IZ NAS VRE PREPRIČANJE. ŠE SE BOMO TRUDILI, DA TURIZEM DOBI TISTO VELJAVO, KI JE ŠE NIMA IN DA TUDI MLADI LAHKO KDAJ PA KDAJ POKUKAMO V SVET ODRASLIH! HELENA OMRZU, Turistični krožek OS Fran Albreht, Kamnik Iz Doma upokojencev Šli smo no Dolenjsko Odločili smo se, da za naš izlet obiščemo Stično, dolino Krke, Novo mesto, Pleterje, Kostanjevico na Krki in si ogledamo tamkajšnje znamenitosti. Konec junija smo preživeli bogat in lep dan: 35 stanovalcev, 10 spremljevalcev z vodičem Ludvikom Travnikom nas je šlo na pot z avtobusom, ki ga je vozil Franc Rajter. Vodič Ludvik Travnik nam jc prizadevno predstavljal vso našo pot in opozoril na vse pomembnosti. Prvi cilj je bil cistercijanska opatija Stična, ki smo si jo natančno ogledali. Stopili smo na obširno dvorišče z mnogimi poslopji in cerkvijo in dobili pravo sliko o velikosti tega prvega najstarejšega samostana na Slovenskem. Strokovno nam je vse pojasnil pater France, v značilni obleki belih menihov, ob ogledu video kasete o zgodovini in razvoju samostana ter načina življe-naj v njem. Nato smo odšli v sakralni muzej z zbirko starin, cerkvenih predmetov, kipov in slik in z razstavljenimi slikami akademskega slikarja p. Gabrijela Humeka, ki je v visokih letih še aktiven in dela vsak dan vsaj malo. Je magični realist, pesnik barv in posebnih notranjih razpoloženj in celo telovadi, star 83 let. Znan je tudi pater Simon Ašič po svojih zdravilnih rožah, saj o njih piše že četrto knjigo, v starosti 85 let, in žanje veliko zaupanja. Slišali smo tudi o dejavnosti menihov, ki žive po pravilu: moli, beri in delaj! Poleg molitve, h kateri se zberejo večkrat dnevno skupaj, obdelujejo zemljo, goje živino, se ukvarjajo s sadjarstvom in vrtnarstvom, ba-vijo se z znanstvenim in publicističnim delom, znana je knjižnica s starimi rokopisi in dragocenimi starimi knjigami. Hiša je znana tudi kot Dom duhovnih vaj in srečanj za duhovno poglobitev. Pod vodstvom prijaznega patra smo obiskali še samostansko romansko baziliko z značilnim tlorisom, pomembnim v evropskem in svetovnem merilu, kije baro-kizirana, z oltarjem Žalostne Matere božje in križevim potom s slikami baročnega slikarja F. Berganta. Kupili smo si spominke in razglednice, nato pa odšli v starodavni križni hodnik z ohranjeno srednjeveško podobo, bežno pogledali v jedilnico z baročnimi štukaturami in okrasjem, kamor ne stopi ženska. V samostanski trgovinici smo se zadržali in kupili nekaj njihovih pridelkov (stisko salamo, klobase, sir in čaje). Ko smo se okrepčali s kavo, smo se odpeljali dalje, proti Dolenjskim Toplicam, kjer smo v senci posedli za kosilo, ki smo ga imeli s seboj. Ob zvokih harmonike našega vodiča je bilo še prijetnejše. Novo mesto smo si ogledali iz avtobusa, ker smo imeli v načrtu še druge znamenitosti. Mimo »šentjernejskega petelina«, simbola kraja Šentjernej, smo prišli v Pleterje, do dolgega obzidja samostana, strožjega reda kartuzijanov. V zakristiji stare gotske cerkve smo si na multivi-ziji ogledali prikaz življenja in dela menihov v Pleterjah. Obenem smo obiskali staro gotsko cerkev, ki je brez okrasja in rož, kar pade v oči. V samostan pa ni bilo pristopa, obiskovalcev ne sprejemajo, ker bi jih motili v njihovem strogem življenjskem ritmu. Lahko pa smo si kupili pristen pleter-ski brinovec, sadjevec ali vino in znamenito hruško v steklenici. Iz Pleterij smo se odpeljali v Kostanjevico na Krki, si ogledali galerijo Božidar Jakac in njene stalne zbirke, slike Franceta in Toneta Kralja in Zorana Ditika ter vinogradniški muzej. Imeli smo le še malo časa in upamo, da bomo lahko ogled ponovili, saj je tu zanimiv ambient s formo vivo in arkadnim dvoriščem, ki je največje v srednji Evropi. Iz Kostanjevice na Krki smo se napotili v Trebnje, kjer smo imeli postanek in smo ob malici in cvičku zaključili našo pot po Dolenjski. Ob spremljanju harmonike in dobri postrežbi naše kuhinje smo se prav dobro počutili in se bomo izleta z vsemi vtisi radi spominjali. MARIJA LAVRIČ Stalne zbirke slikarskih del privabljajo v Kostanjevico domače in tuje turiste Imeli smo dobro volilnim ci in tudi pozabili bomo na koga. Prišel je čas, ko se bomo morali naučiti samostojno iskati zrnje, kar zna piščanec že prvi dan. Odločati se moramo za svojo bodočnost in usodo. Upajmo, da so nam vsem sojenice ob rojstvu napovedale srečo. V teh osmih letih smo dobili osnovno znanje, ki ga bomo morali še krepko dopolniti, da bomo sposobni samostojno in korajžno nastopiti našo nadaljnjo življenjsko pot. Mi nismo namenjeni nekomu za hrano, naš cilj je osebni napredek, napredek družbe, v kateri živimo, in ustvarjanje pogojev za srečo svojih najbližjih in soljudi. Nam je bila šola v Stranjah dobra valilnica. Spominjali se je bomo v pozna leta. Zahvaljujemo se tovarišicam in tovarišem za njihov trud in razumevanje. Naj nam oprostijo vse nerodnosti in potegavščine, ki smo jim jih prizadeli, saj se to ni zgodilo iz slabe namere, ampak le iz mladostne neugnanosti in veselosti. Vam, drage sošolke in sošolci pa želim, da si izberete tako življenjsko pot, ki bo po meri in vaših željah. Ko se piščanec izkljuje iz jajčne lupine, se nemudoma postavi na noge in začne iskati hrano. Pod peruti svoje koklje gre le takrat, če išče toploto ali če mu grozi kaka nevarnost. Toda dandanes se izvale piščanci skoraj vedno v umetnih valilnicah in ko dorastejo, postanejo hrana nam nenasitnim ljudem. Z nami ljudmi pa ni tako. Ko pridemo na svet, smo čisto nebogljeni in dolgo lulamo v pleničke. Šele po enem letu shodimo, potem se počasi naučimo govoriti. Hrane pa si še dolgo, dolgo ne znamo poiskati sami. Veliko let preteče, da se naučimo samostojno živeti in da nas življenje kaj nauči. Zato hodimo v šolo. Najprej osem let. In na tej stopnji smo danes mi. Celih osem let smo bili skupaj, drgnili šolske stole, si ubijali v glavo učenost in znanje, si delili vesele in žalostne ure, se med sabo prepirali in veselili, delali sive lase našim vzgojiteljem, se preganjali po telovadnici in šolskem igrišču, se ukvarjali z najrazličnejšimi šolskimi dejavnostmi, skratka bili smo neugna-na brezskrbna mnogollčna družba. Po osmih letih je prišla ura slovesa. Razkropili se bomo, nekateri ostali prijatelji, drugi le znan- ALENKA IN MATEJA BERNOT 8. razred OŠ Kamn. bat. Stranje V kartuziji Pleterje smo videli veliko zanimivosti DOPISUJTE V KAMNIŠKEGA OBČANA OGLAŠUJTE V KAMNIŠKEM OBČANU nii uorstvo rastlin lahko todi škoduje? Dnevno nočne novice Poletja pobira svoj dauek Pri današnji tehniki in tehnologiji pravzaprav neke rastlinske bolezni, škodljivca ali plevela ni težko uničiti. Bolj se postavlja vprašanje, s kakšnimi načini in sredstvi to storiti, kajti lahko se zgodi, da na tistem mestu dalj časa ali pa tudi nikoli več ne bo mogla rasti rastlina, živeti žival ali človek. Strupene kemične snovi, ki so glavna sestavina sredstev za varstvo rastlin, pa se z mesta uporabe s prehrambeno verigo razna-šajo tudi po ožji in širši okolici in nenazadnje po celi Zemlji. Na primer, včasih zelo čislani in veliko uporabljani, sedaj pa skoraj v vseh državah prepovedani in zloglasni DDT, so ekologi našli celo v živalih na Antarktiki, kjer se ni nikoli uporabljal. Razen selekciji rastlin, mehanizaciji kmetijstva in porabi mineralnih gnojil, gre velika zasluga, da danes na zemlji lahko za silo prehranimo tolikšno število prebivalstva, tudi uporabi kemičnih sredstev za varstvo rastlin. Zal pa se je z vsem tem doslej toliko pretiravalo, da se je na celotni zemeljski obli začelo rušiti naravno ravnovesje, kar z raznimi drugimi vplivi že močno ogroža obstoj človeštva. Tudi kmetijska stroka je končno spoznala, da naš edini cilj ni samo pridelati dovolj hrane, pač pa mora biti ta hrana tudi zdravju ljudi in živali neškodljiva. Pri vsem tem pa je tudi popolnoma jasno, da tako kot človeku s pljučnico ne moremo pomagati samo s prsnim čajem, tudi krompirjeve njive, močno napadene s koloradskim hroščem, ne moremo ozdra- Škropljenje iz aviona vlečkih rastlin, mikroorganizmov in drugih naravnih snovi, ki so se za varstvo rastlin izkazala enako ali celo bolj učinkovita kot kemična sredstva, njihova največja odlika pa je v tem, da ne zastrupljajo okolja. Pri integriranem varstvu rastlin dajemo velik poudarek predvsem temu, da morajo imeti rastline takšne rastne pogoje, da bodo v veliki meri same kos napadom rastlinskih bolezni in škodljivcev. Primerna mora biti tudi obdelava tal, vlažnost in pre-skrbljenost z rastlinskimi hranili in humusom. Uspešna rast rastlin bo v veliki meri zagotovljena tudi z uporabo dobrega in zdravega semena. Že z nakupom originalno pakiranega in označenega semena ne bomo veliko tvegali, saj za njegovo kvaliteto jamčita pridelovalec in dodelova-lec, ki sta navedena na vsaki vrečki ali deklaraciji. Enako velja za sadne in druge sadike ter krompir. Le z nabavo označenega in priznanega semena in sadik se bomo namreč izogniji tudi virusnim boleznim rastlin, ki se sicer ne morejo zatirati z nobenimi sredstvi za varstvo rastlin, Kemična andstva viti z domačimi pripravki, pač pa bomo čimbrej nabavili ustrezno kemično sredstvo za zatiranje tega škodljivca. Danes se spet vse bolj upoštevajo stari načini zatiranja rastlinskih bolezni in škodljivcev ter plevelov, kemična sredstva pa naj bi sc uporabljala samo v kombinaciji z njimi in še to le ob pojavu bolezni ali škodljivca ter zelo previdno. Vse to strokovno imenujemo tudi integrirano varstvo ra-stin. V razvitem svetuje uporaba kemičnih snovi pri predelavi hrane že najmanj dru-'O desetletje pod strogim .adzorstvom najširše javno-ti. Ras zaradi tega priti-ka so znanstvenjki že razvili ikšna sredstva za varstvo istlin, ki ne temeljijo na ke-ličnih veh, pač pa na iz- pač pa z izločanjem napadenih rastlin v semenskih nasadih in drevesnicah ter posebno vzgojo brezvirusnih rastlin. Ravno virusne bolezni, rastlin namreč lahko povzročajo ogromno gospodarsko škodo, prenašajo pa se z listnimi ušmi in drugimi žuželkami, tudi na zelo velike razdalje. K integriranemu varstvu rastlin sodi tudi vrstenje rastlin ali kolobar. Različne rastline imajo različne bolezni in škodljivce, spremljajo pa jih tudi različni pleveli, zato z vrstenjem preprečimo, da bi se škodljivi organizmi pretirano razmnožili, vzpodbudimo pa tudi bolj zdravo rast gojenih rastlin, saj v lastnih izločkih tudi rastline nerade živijo. Pri Kmetijskem inštitutu Slovenije imamo organizirano prognostično službo za varstvo rastlin. Pri vsakem napadu pomembnejših bolezni in škodljivcev obvestijo opazovalci na terenu center v Ljubljani, ki zbira poročila iz vse Slovenije, pripravlja ukrepe za zatiranje in prek sredstev javnega obveščanja obvešča pridelovalce, kdaj, kako in s katerimi sredstvi naj škropijo nasade. Pri vsem tem pa je zelo pomembno, kako se sredstva za varstvo rastlin uporabljajo. Vsakemu sredstvu je priloženo navodilo za uporabo na posebni prilogi ali kar na sami embalaži, ki ga je potrebno dosledno upoštevati, da s preveliko koncentracijo ne poškodujemo rastlin ali pa se zaradi nepravilnega rokovanja ali uživanja rastlin kmalu po. škropljenju sami ne zastrupimo z njim. Rok zadnje uporabe na rastlinah pred uživanjem imenujemo tudi karenčna doba. Marsikdo odpadno embalažo že porabljenih sredstev odlaga v smetnjak, vse skupaj pa gre z gospodinjskimi odpadki na komunalno odlagališče. Se bolj nepravilno pa je takšno embalažo odlagati kamorkoli v naravno okolje. Ravno zaradi takšnega ravnanja je lani prišlo do onesnaženja podtalnice na Dravskem polju in zastrupitve pitne vode, kar je prava ekološka katastrofa. Zaradi takšnih izkušenj je bilo sedaj ustanovljeno posebno podjetje EKOLEK-TOR, ki bo tovrstne odpadke zbiralo, neškodljivo odlagalo, ali poskrbelo za njihovo uničenje. Vse več gospodinjstev, zadnje čase pa tudi kmetijskih gospodarstev, se preusmerja na biološko pridelovanje hrane. Za takšno hrano je zlasti med ekološko osveščenim prebivalstvom zelo veliko zanimanja, marsikdo pa je zanjo pripravljen odšteti tudi več denarja kot za hrano, pridelano s pomočjo kemičnih sredstev in mineralnih gnojil. Pri biološkem pridelovanju hrane vse temelji na naravnih gnojilih in sredstvih za varstvo rastlin, zlasti pa naj bi se pri takšnem pridelovanju vzpostavilo naravno ravnotežje, kjer koristno delo zaščite rastlin lahko opravljajo tudi naravni sovražniki kot so ptice, pikapolonice in druge živali, ki pri preveliki uporabi kemičnih sredstev ne morejo preživeti. Za varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci smo dolžni skrbeti vsi, vendar se moramo zavedati, da pri tem ne smemo ogrožati okolja, kajti posledice nepravilnega ravnanja s kemičnimi sredstvi so lahko nepredvidljive in usodne tako za nas same, kot za vse življenje na našem planetu. IVANKA NOVAK Prišel je čas dopustov, vsem se nekam mudi, previdnost in zbranost sta ostali na delovnih mestih in v šolskih klopeh. To dokazujejo tudi vedno nove in nove vesti o smrtnih žrtvah, ki jih objavlja dnevno časopisje. Pa kaj ko še vedno vsak misli, da se njemu na cesti ne bo nič zgodilo, ko je pa vendar še toliko drugih avtomobilov, pešcev in motorjev na njej. In prav o slednjih ne bo odveč spregovoriti nekaj besed. Julij in avgust sta meseca, ko je na cesti največ koles z motorjem in neumornih šolarjev, ki poskušajo upravljati z njimi. Da jim to ne uspeva povsem, je več vzrokov: a) pomanjkljivo znanje in poznavanje cestno prometnih predpisov b) tehnično nepopolna, velikokrat celo življenjsko nevarna vozila c) poznavanje, a nespoštova-nje cestno prometnih predpisov Del krivde, da mladoletniki iščejo užitek na cestah in da počitnic ne znajo preživljati drugače kot v stiku s tem smrtonosnim poligonom, nosijo tako starši kot družba, ki ne znajo mladih zainteresirati za razne interesne dejavnosti, kot so življenje v naravi (taborništvo), organizirane športne dejavnosti in pa razvijati njihovega smisla za kulturo ali umetnost. Seveda to zahteva čas, ki pa ga v hitrem tempu življenja najdemo vse manj. Precej lažje je otroku kupiti »moped« in ga poslati na cesto, češ, saj se bo že privadil, tako kot so se že mnogi pred njim. Kaj pa druga možnost, ta, da se ne bo imel časa privaditi? - Informacija, da doma razgraja očim France, se je spremenila v zanimivo zgodbico, v kateri so glavno vlogo igrali zakonca in pralni stroj. Nastradal je predvsem slednji, saj mu je France s škarjami prerezal »žilo aorto,« kakor bi lahko preimenovali električni kabel. Za razliko od »krojača« pralni stroj ni bil vklopljen, povsem v drugačnem stanju pa je bila tudi mama Angela, saj se je svojega moža celo fizično lotila. Miličniki so posegli vmes, še preden je padla prva smrtna žrtev. - Da nekateri starši nočejo ali pa niso sposobni vzgajati svojih otrok, dokazuje tudi naslednji primer, ko sta Lojze in Helena pripeljala na postajo mladoletnega Davida, ki je bil »slučajno« tudi Helenin sin. Obtožila sta ga, da je velik lump, ker nagaja stari mami, pri kateri živi. Alojz je trditev podkrepil še z udarci po otrokovi glavi, Helena pa z izrazi, ki ženi in materi niti slučajno niso v čast. Miličniki so fanta zaščitili, razbesnjena starša pa odstranili. Ker ozadja ne poznamo, še informacija, da je socialna delavka otroka odpeljala k stari mami in da starša nista Kamniča-na. Odgovor na vprašanje, zakaj toliko otrok zaide na stranska pota, je povsem preprost. Pri takšni starševski »ljubezni« in vzgoji druge izbire skoraj nimajo! - Delovodja DO VGP Hidrotehnika Ljubljana je sporočil, da je med izvajanjem del na regulaciji potoka v Nasovčah prišlo do neljubega dogodka med njim in neko občanko. Na njenem zemljišču so namreč delavci izkopali večjo jamo (ni nam znano kdaj), ki je potem niso zasuli. Mariji in njeni hčerki je bilo odlašanja dovolj, pa sta pričeli zmerjati delovodjo, hčerka tudi lasati. Komu boste dali prav, je vaša stvar. Morda delavcem, ki so čakali, da bo deževje napravilo umetno jezerce, da se bo jama zasula sama od sebe, da jo bo kdo drug ali pa da si kdo zlomi kakšno okončino. Potem znamo vsi zelo hitro ukrepati! - V tovarni Titan se je pripetila delovno - prometna nezgoda, ko je voznik viličarja obračal na dvorišču. Manevra mu ni uspelo izpeljati do konca, saj se je zaletel v steno galvane in izpadel iz vozila na tla, kjer je prav nič presenečen, malce udarjen in močno »v rožcah« obležal. Tako je bilo vsaj mnenje zdravnika, če- prav je neodgovorni »Miha ga piha« odklonil odvzem krvi. Odgovorni bodo o prekršku obvestili delovnega inšpektorja. - Bil je jezen. Bil je zaleten. Prišel je na PM. Ime mu je bilo Matej in je prijavil PN. Kolesarjev ni prehitel, kljub temu, da je med vožnjo po kamniški obvoznici to poskušal. Načrte pa mu je preprečil nek motorist, ki se je za prehitevanje odločil isti trenutek kot Matej. Slednji je obrnil volan, izgubil oblast nad vozilom, zapeljal s ceste na travnik, pa spet na cesto, kjer ga je obrnilo za 180 stopinj, še enkrat vrglo s ceste, kjer je naslonjen na bližnje drevo obstal. Matej ni bil poškodovan, niti vinjen, zato pa pošteno besen. Prijavili so ga. - Tone pa je prijavil PN, v kateri sam ni bil udeležen, videl pa je voznika mercedesa s celjsko registracijo, kako drvari po Cankarjevi cesti in njeni okolici. Najprej je povozil živo mejo, nato pa se je spravil nad mlade jablane, ki so rasle na travniku. Podiral jih je kot za stavo, nato pa očitno potešen odpeljal proti Stahovici. Če »amaterski drvar« bere te novice, se lahko s svojim mercede-som oglasi tudi pri avtorju prispevka. Naša 16 metrov visoka češnja namreč zelo slabo rodi, pa tudi 40 let, ki jih ima na grbi, je že čisto dovolj. Zagotavljam plačilo po opravljenem delu (in odvoz mercedesa na avtomobilsko pokopališče). - Glavno, da so denarci v žepu. Način, kako priti do njih, pa že dolgo ni več važen. Miro iz Škofje Loke in še nekaj naivne-žev iz Murske Sobote, Ptuja, Raven in ostalih koroških mest pa ne mislijo tako. Plačali so namreč po 14 DEM za avtokatalog vozil, ki se lahko naroče pri podjetju Avtogarant v Kamniku. Kot kaže pa to podjetje v našem mestu sploh ne obstaja, tako da mu lahko spremenimo ime v »Dajpare-garant.« Sicer pa si bodo potencialni kupci še vedno lahko ogledovali katalog, če že avtomobila niso mogli kupiti. - Ogorčeni Avguštin (to ni priimek, ampak stanje v katerega je zapadel) je sporočil, da ima pred vrati stanovanjske hiše kupček gnoja, ki nikakor ni vzrok naravnega življenjskega procesa prebivalcev hiše, ampak so ga pred vrata natrosili trije gnojarji. Druga neumnost, ki so jo storili, pa je kršitev nedotakljivosti domačega ozemlja pred garažnimi vrati, ki so jih poskušali poistovetiti s skladovnico drv. Dva izmed njih je Avguštin celo prepoznal, tako da ju bodo miličniki poskušali prepričati, da se drva ne skladajo pred garažo, da o hlevski omami pred vhodnimi vrati sploh ne govorimo. - Pogreta juha ni nikoli dobra, kar pa seveda ne velja za dobro staro Venčko, ki se ne pojavlja prvič kot ena glavnih akterk v naši zgodbici. Tokrat je z žalitvami obkladala osebo istega spola, njen mož pa je kot »kavalir« poskušal celo fizično obračunati z njo. To mu je delno uspelo, saj so Majdo morali odpeljati v Ljubljano na šivanje. Neustrašni par je sicer dokazal,da je enakih misli; mož pa celo še strokovnjak za elektriko, saj je povsem sam, brez tuje pomoči, priklopil električni tok. Delavci Elektro podjetja bodo preverili, če imata v stanovanju res zastonj energijo in ju v tem primeru tudi ustrezno nagradili - s kazensko ovadbo. - Zavist, zloba, nevoščljivost in še kaj ali če nimam jaz, tudi ti ne boš imel, sta gesli neznane ženske, ki je klicala miličnike, a se ni hotela predstaviti. Povedala je, da se v Vočjem potoku, kjer tudi sama stanuje, gradita dve stanovanjski hiši brez potrebne dokumentacije, se pravi - na črno! Od miličnikov je zahtevala, da ustrezno ukrepajo, zato je navedla celo ime enega od črnograditeljev. Ko je ženska uresničila svoj cilj, je telefonsko slušalko odložila. Draga občanska, skrajno pazite, da vam rožič-ki ne zrastejo že na tem svetu. MATIC ROMŠAK Pod novo streho učenosti Odprl sem usta in na vse prete-ge zakričal. Hrup je predramil še sosednjo tovarišico. Prišla je na pomoč in tako so me s skupno močjo (moje mame in dveh učiteljic) zbasali v razred. V prvi A razred OŠ Toma Brejca. Tako se je začelo moje šolanje. Danes, ko z očmi veterana gledam na dogodke v osnovni šoli, se mi zdi vse skupaj pravzaprav smešno. Še danes ne razumem, kako so nas lahko iz malih navihanih hudičkov vzgojili v prave srednješolce. Učiteljem smo parali ušesa, trgali živce, jim skakali po glavi, a oni so to prenesli, kot da ni nič. Toda mučili so tudi oni nas: neusmiljeno so nam vte-pali v glave, kaj je res in kaj ni, kaj smemo in česa ne; osem let so nas učili, nam razlagali in polnili prazne glave. Toda le tako smo prišli do sem, kjer smo. Do velike, ogromne in pomembne stopnice: prag srednje šole! Nekateri so ga prestopili bolj, drugi manj uspešno. Komur je uspelo, ga je zgoraj čakala zevajoča srednja šola in ga pogoltnila. Tu sem se zdaj našel tudi jaz. Prvi vtisi o šoli niso bili prav nič čudoviti. Pri vhodu cigaretni dim, znotraj pa gneča in voda. S tem zadnjim smo imeli prvi teden »prvčki« strašne težave. Ko si se napotil v razred, te je že kdo dregnil in pokazal, da imajo tod precej tekoče vode, in to mrzle. Ti »dežurni vzdrževalci vlage na glavi«, so imeli zelo veliko dela. Nekateri so bili mokri tudi do 10-krat na dan. Nato smo spoznali nove »tete« in »strice« za katedri. Spet vrsta novih obrazov ob povsem tujih sošolcih. Tuje, da ne poznaš več niti samega sebe. To je bil za nekatere grozen udarec, kajti težko je bilo klicati v sili brez imen. Povsod so odmevali klici: »Ej, ti tam!« Najhujše pa je: spraševanje in testi. Kaže se znanje, ki smo ga ali nismo prinesli s seboj. Cveki so začeli padati. Res je velik korak v prestopu z osnovne na srednjo šolo. Tu se veliko več zahteva, ni več igranja, doma se je treba še dosti učiti... To je skratka - srednja šo!a! Jure Žvikart, 1. letnik SENŠRM Kamnik Uh, kako je vroče Ob prazniku občine vam čestitajo KEMOfrlK Tovarna lepil in kemičnih izdelkov, p, o. Molkova pot 10 61241 Kamnik OBENEM PROPOROČA SVOJE IZDELKE: - LEPILA ZA ŠIROKO POTROŠNJO, GRADBENIŠTVO IN INDUSTRIJO - BRUSNE IN POLIRNE PASTE - ČISTILA IN AVTOKOZMETIKO - TEKOČO PLASTIKO MENINA tovarna pogrebne opreme Šmarca Kamnik_ llvlUkl K«mbln4(' ŽITO I I u t) I I • n • OBRAT »VESNA« V KAMNIKU priporoča svoje kvalitetne izdelke ®LPK LONČARSKO PODJETJE KOMENDA Občanom priporočamo nakup naših izdelkov. trgovsko podjetje k©?na kamnik n.toio. - trgovina - sadna drevesnica in vrtnarija - kooperacija Priporočamo nakup v naših poslovnih enotah po vsej občini. V PREDPRAZNIČNIH DNEH IZKORISTITE NAŠE POSEBNE UGODNOSTI!!! SOZD SLOVENIJA PAPIR RUDNIK KALCITA KAMNIK Nudi svoje kvalitetne storitve in proizvode: - izvajanje vseh vrst visokih gradenj - gradnja hidrogradbenih objektov - gradnja prometnih objektov - proizvodnja in prodaja kamna, gramoza in peska - proizvodnja predizdelnih gradbenih elementov - projektiranje gradbenih objektov in izvedba inženiring poslov #© ljubljanska banka LJUBLJANSKA BANKA GOSPODARSKA BANKA LJUBLJANA POSLOVNA ENOTA KAMNIK vam v svojih enotah v Kamniku - Titov trg, Tomšičeva in Bakovnik - opravi vse bančne storitve zaupno in zanesljivo. Delovni kolektiv JATA, TOZD DEJA - OE DUPLICA Priporočamo se za nakup! SGP GRADBINEC KRANJ TOZD GRADBENA OPERATIVA Kamnik Industrijsko podjetje ALPREM Kamnik Usnjarska cesta 9 »TRIVAL« KAMNIK Priporočamo naše elektroizolacijske materiale, antene in gumbe Kmetijska zadruga Emona Domžale ZADRUŽNA ENOTA KAMNIK Čestita vsem kmetovalcem, kooperantom in delovnim ljudem. STOL industrija pohištva kamnik Zibelka slovenske lesne industrije ALPETOUR TOZD »TRANSTURIST« DE Kamnik, Tomšičeva 6 nudi transprotne usluge s kamioni vseh nosilnosti v notranjem in mednarodnem prometu. Živilska industrija FRUCTAL TOZD ALKO LJUBLJANA Frankopanska 9 OBRAT ZA PREDELAVO SADJA NA DUPLICI -On ftniorsU Frotir brisače in kopalni plašči za nežen dotik vašega telesa, modne kravate in rute za vašo samozavest, da vas bodo opazili, ne da bi vedeli za to. MERCATOR ETA Živilska industrija Kamnik Samostojni obrtniki združeni v OBRTNO ZDRUŽENJE KAMNIK UTOK, TOVARNA USNJA KAMNIK Priporočamo naše kvalitetne izdelke kemijska Industrija KAMNIK »«t* PODJETJE KEMIJSKA INDUSTRIJA KAMNIK Ob prazniku občine vam čestitajo ABC POMURKA DO MESO KAMNIK-DOMŽALE Kamnik, Usnjarska 1 Gozdno gospodarstvo Ljubljana OBRAT KAMNIK Montažno podjetje Kamnik, Molkova pot 5 - inštalacije, elektronika, konstrukcija, storitve Priporočamo naše storitve in proizvode: - elektro inštalacije - vodovodne inštalacije - klimatizacijske inštalacije in naprave - elektronsko signalnovarnostne naprave - kovinske konstrukcije - pleskarska in steklarska opravila TITAN -' kamnik Tovarna kovinskih izdelkov in livarna Kamnik proizvaja: - fitinge - črne in pocinkane - ventile za enocevni sistem centralnega ogrevanja - električne stroje za prehrambno industrijo (mesoreznice in kavne mline) - vlitke iz temper litine - navadne in cilindrične ključavnice - navadne in cilindrične obešanke - smučarske vezi Tvrollia in druge proizvode za široko potrošnjo. TRGOVINA MERY Kamnik, Kidričeva 14 Pričakujemo vas vsak dan od 8. do 20. ure, v soboto od 8. do 13. ure. Poleg velike izbire spodnjega perila po nizkih cenah, vam nudimo tudi veliko izbiro metrskega blaga iz naravnih vlaken domačih in tujih proizvajalcev po nizkih cenah. Iz izbranega blaga vam lahko svetuje in oblačila po želji sešije šivilja, ki vam je na voljo vsak četrtek od 13. do 15. ure. VSEM KAMNIČANOM OB VAŠEM OBČINSKEM PRAZNIKU ČESTITAMO. ČISTILNI SERVIS Milan Deisinger, Kidričeva 35/a, Kamnik, tel. 831-748 čestita ob občinskem prazniku in se priporoča. KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK Ob občinskem prazniku iskreno čestitamo. NOVO NOVO NOVO NOVO TRGOVINA »SCORPIO« V MOSTAH PRI KOMENDI Obuli in oblekli boste lahko vso družino za šport in prosti čas ali za slovesnosti. Nudimo vam: - obutev domačih in tujih proizvajalcev - usnjeno konfekcijo in galanterijo - izdelke za šport - modne dodatke Pri nakupu nad 1.000,00 din vam priznamo 10% popust. Pridite in se sami prepričajte o ugodnostih nakupa vsak dan od 9.30 do 12. in od 14. do 19. ure - tudi v soboto. VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA IN VAM ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU! D d. o. o. Komenda, proizvodnja in montaža ventilacijske opreme napeljava strojnih instalacij zastopstvo in projektiva Križ 24 tel. 841-113 Direktor VINKO PETEK Priporočamo naše storitve in proizvode: - prezračevanje - klimatizacija - centralna kurjava - vodovodne inštalacije - sončni sistemi - projektiva cevnih inštalacij OB OBČINSKEM PRAZNIKU, 27. JULIJU, ISKRENO ČESTITAMO! »KOČNA« ZA VAS KOČNA VAM ČESTITA OB OBČINSKEM PRAZNIKU IN VAS VABI NA UGODEN NAKUP V SVOJE POSLOVALNICE: PRI KRAMARJU - metraža (visokoza, bombaž), zavese KONFEKCIJA - moške majice CICIBAN - dolge hlače za šolarje NOVA MODA - bombaž za pletenje OBLAČILA — ženske majice in bluze ČENČA — chicco program KNJIGARNA - šolske potrebščine in fotokopiranje NOVOTEHNA - camp oprema MERKUR — gospodinjski strojčki in porcelan U NI VERZAL - gradbeni material ŽELEZNINA — vse za zaščito lesa TIP TOP - zlato iz uvoza POHIŠTVO - kuhinje, spalnice, dnevne sobe in vrtne garniture DROGERIJA - program za sončenje TITAN KOČNA - stavbno in pohištveno okovje Vabimo vas tudi na konkurenčen nakup živil v vse naše markete, samopostrežne in druge trgovine. V teh vročih dneh se lahko odžejate v naših bifejih: Zaprice, Nevlje, Desert, Stranje, Motnik, Srednja vas in Moste. Ponovno smo odprli bife Komenda. Posebej pa vas vabimo na letni vrt pri Delikatesi, kjer imamo tudi degustacije in akcijske prodaje mesnin, sirov in pijač. TO NI SAMO KNJIGARNA, TO JE NEKAJ VEČ Že sedaj nudimo vso opremo za šolo (knjige, torbe, copate in druge potrebščine). Nudimo tudi strokovno literaturo, leposlovje, priročnike, branje za razvedrilo, kompletno biro opremo (računski, pisalni in fotokopirni stroji) ter diskete, kasetne, korekturne in printerske trakove. Prav tako nudimo tudi vse formate računalnišekga papirja. Po zelo ugodnih cenah fotokopiramo! Priporočamo se za obisk na Ljubljanski 1/a! Pokličite nas v Knjigarno po tel. 831-295 in radi vam bomo ustregli. fRožmhnn o.oo NOVO V KAMNIKU V pokriti tržnici v Kamniku (bivši gasilski dom) bo od 27. julija odprta ZELIŠČNA LEKARNA kjer vam bodo na voljo: - diabetični prehrambni izdelki - izdelki iz zdravilnih zelišč - med in izdelki iz medu - kozmetika - igrače in izdelki za otroke - literatura o zdravilnih zeliščih in zdravju. Naprodaj bodo tudi izdelki magistra farmacije Janeza Kro-marja. Delovni čas: od 9. do 17. ure, v soboto od 9. do 12. ure. Ob 27. juliju, prazniku občine Kamnik, vam iskreno čestitamo. Modni salon ŠIK na Duplici vam od 20. julija do 20. avgusta nudi ob že tako nizkih cenah še 20-odstotni popust na vse izdelke. Hkrati pa po želji nudi tudi plačilo v dveh obrokih. Pridite in se prepričajte o pestrosti ponudbe. Čestitamo ob občinskem prazniku. PIZZERIJA »ORIGANO«, Žale 19/a, Kamnik Anita Jeruc Spoštovani Kamničani! Ob odprodaji pizzerije se vsem cenjenim obiskovalcem in prijaznim gostom toplo zahvaljujem za obisk. Še posebej se zahvaljujem vsem res dobrim sosedom za razumevanje in vljudnost. Za vestno delo in pomoč se zahvaljujem referentki za obrt SO Kamnik Beti Planko in bivšemu direktorju uprave za družbene prihodke Borisu Bavčarju. DELAVSKA UNIVERZA KAMNIK vas vabi, da se izobražujete v izobraževalnih oblikah, ki jih bo pričela izvajati v septembru in oktobru 1990, za odrasle in otroke. Vpisovali bomo v naslednje tečaje: - nemški jezik (od začetne do V. stopnje), nemški jezik poučujemo s pomočjo kaset in videokaset - angleški jezik I. in II. stopnja - italijanski jezik (začetni tečaj) - španski jezik (začetni tečaj) - začetni tečaj nemškega jezika za predšolske otroke - začetni tečaj nemškega jezika za nižje razrede OŠ - nemški jezik II. in III. stopnje za OŠ - angleški jezik - priprava za srednjo šolo, utrjevanje snovi za 1. letnik srednje šole (tečaj bo potekal v drugi polovici avgusta 1990) Tečaji računalništva - uporaba programskega paketa LOTUS (in OUATTRO) L, II. in III. stopnja - angleščina za razumevanje in uporabo računalniškega programa VVORDSTAR Ostali tečaji in šolske oblike - tečaj knjigovodstva in vodenje knjigovodske evidence na računalniku - začetni in nadaljevalni tečaj strojepisja - tečaj krojenja in šivanja (začetni in nadaljevalni) - osnovni in obnovitveni tečaj higienskega minimuma - transcendentalna meditacija - večerna osnovna šola za odrasle - poslovodska šola (nadaljevalni program - 1. semester) - samoizobraževanje za ekonomskega in komercialnega tehnika - izobraževanje za poslovnega manipulanta Prijave zbiramo v avgustu in septembru 1190, pisno ali po telefonu 831-064. Oglasite se lahko tudi osebno na sedežu DU, Novi trg 41/a vsak dan od 7. do 15. ure, ob četrtkih od 12. do 19. ure. Komunalno podjetje Kamnik, Cankarjeva 11, Kamnik objavlja prosta dela in naloge 1. opravljanje zidarskih del Pogoja: KV zidar, 6 mesecev delovnih izkušenj 2. opravljanje najenostavnejših komunalnih del Pogoja: NK delavec, 6 mesecev delovnih izkušenj Prijave pošljite v roku 8 dni na zgornji naslov. Kabelska TV v KS Perovo ObuestilD krajanom Ker so dela na razdelilnem kabelskem sistemu za spremljanje TV in radijskih programov v naši krajevni skupnosti skoraj v celoti končana, je potrebno, da vas obvestimo o nekaterih podatkih, ki zadevajo spremljanje programa. TV postaje Spremljamo lahko 6 zemeljskih in 6 satelitskih programov. Pri satelitskih programih se občasno še pojavljajo motnje, ki pa so vezane predvsem na izpade električnega napajanja. Pri gledanju satelitskega programa FILMNET je še prisotno tresenje slike, kar bo odpravljeno po dokončni uglasitvi dekoderja in sprejemne postaje. Radijski signali Spremljamo lahko 5 radijskih programov na UKV področju in sicer: LJUBLJANA I na frekvenci 92,5 MHz LJUBLJANA II (val 202) na frekvenci 88,2 MHz RADIO GLAS LJUBLJANA na frekvenci 99,4 MHz RADIO ŠTUDENT na frekvenci 90,5 MHz AVSTRIA REGIONAL na frekvenci 95,5 MHz Pri tem bi vas radi obvestili, da Radio Študent in Radio glas Ljubljane v svojem programu oddajajo tudi programe iz satelitskih programov. OBVESTILO V PRIMERU NAPAKE NA SISTEMU Naša krajevna skupnost je sklenila pogodbo o vzdrževanju, umerjanju in odpravljanju napak na sekundarnem omrežju z zasebnikom, registriranim za to dejavnost, in sicer OSOLNIK SMILI AN, Kamnik, Medvedova, 23, tel. 832-284. To pomeni, da se v primeru okvare obvešča telefonično tov. Osolnika. Pri tem bi radi poudarili, da predno pokličete pooblaščenega vzdrževalca preverite če ni napaka na vašem aparatu ali notranjem razvodu v hiši, kajti v tem primeru bodo stroški bremenili tistega, ki je serviserja naročil in ne KS. STROŠKI VZDRŽEVANJA SISTEMA V letu 1990 se sredstva, predvidena za redno vzdrževanje sistema, za zavarovanje sistema, ne bodo zbirale in se bodo plačevala iz naslova krajevnega samoprispevka. V letu 1991 pa bo potrebno na računu KS Perovo zbirati sredstva za plačilo navedenih stroškov. Pričakujemo, da ti stroški ne bodo presegli 15,00 do 20,00 din mesečno za priključek. O načinu zbiranja, kakor tudi o višini potrebnih sredstev za ta namen, boste obveščeni predvidoma v zadnjem trimesečju tega leta. za gradbeni odbor MATIJA BIBER Svet krajevne skupnosti Perovo čestita vsem krajanom ob krajevnem in občinskem prazniku 27. juliju. FINOMEHANIKA, LIVARNA, ORODJARNA SREČO IN SLAVKA KRMAVNAR Komenda, Sadarjeva 3 Izdeluje: - ključavnice in tečaje za elektro omarice - ključavnice posebnih izvedb - ključavnice za steklarstvo - ključavnice za zaklepanje smuči, koles in dragocenih oblačil - orodja za plastiko in liv pod pritiskom. ČESTITAMO VAM ZA OBČINSKI PRAZNIK. ELEKTRO SERVIS STANOVNIK Popravila drobne gospodinjske mehanizacije, sesalnikov, sušilnikov za lase, brivnikov in električnega ročnega orodja. Montaža klasičnih in satelitskih antenskih naprav. Podgorje 55, Kamnik, tel. 831-838, popoldne. OB OBČINSKEM PRAZNIKU ČESTITAMO VSEM OBČANOM. Vsem občanom čestitamo ob 27. juliju, prazniku občine Kamnik. Hugustn kruodajalskn okiijn Drugi del krvodajalske akcije za občino Kamnik organizira Občinska organizacija Rdečega križa v sredo, 15. in petek, 17. avgusta. Tega dne bodo vozili posebni avtobusi na krvodajalsko akcijo na Zavod za transfuziji krvi v Ljubljani z avtobusne postaje Kamnik ob 6.30, 8.30 in ob 10.30. Tudi ob tokratni akciji bodo krvodajalci prejeli lepe osebne spominčke. Krvi v Sloveniji ni nikoli preveč. To je pomembno zlasti ob večjih nesrečah, zato je potrebno vsak dan manjkajoče količine nadomeščati. Prva letošnja krvodajalska akcija v Kamniku je bila zelo uspešna, o čemer smo že poročali, zato so na RK Kamnik prepričani, da bo odziv krvodajalcev, kljub poletnemu času, tudi v avgustu vsaj tako uspešen. Na Občinski organizaciji RK Kamnik so nam še posebej naročili, da ponovno sporočimo vsem, ki nujno potrebujejo razna oblačila, da se oglasijo pri njih. Oblačila delijo vsako prvo in tretjo sredo v mesecu od 15. do 17. ure v skladišču RK, ki je v prostorih zaklonišča pod avtobusno postajo Kamnik. Zadnja zbiralna akcije v mesecu mawju je bila zelo dobra, zato bodo upravičenci lahko prejeli želena oblačila, ki so tudi zelo kvalitetna. V teh težjih gospodarskih razmerah skuša RK Kamnik, ob solidarnosti občanov marsikomu pomagati, zato naj se ljudje, ki rabijo pomoč, v razpisanih dneh zglasijo v skladišču RK. STANE SIMŠIČ Mali oglasi PREPOVED Na posestvu pokojnega brata Draga Urha, iz Zavrha 6, Črna, dediči prepovedujemo vsako sečnjo lesa, pobiranje drv, pašo živine, košnjo in drugo. Kršitelje bomo sodno preganjali. bratje Urh in sestra Starovasnik Ste starejši, sami? Živite v večjem stanovanju in težko plačujete stanarino? Zamenjam družbeno enosobno stanovanje na prijetni legi v Klavčičevi ulici 8, stanovanje 4. Tel: 831-249. Mlad par najame garsonjero ali enosobno stanovanje v Kamniku ali okolici. Nudiva predplačilo in pomoč pri delu. Vuk, Kovinarska 5, Kamnik. Tel: 832-441. Prodam BMX kolo, 600 din, Uroš, Streliška 7/a, Kamnik. Družbeno enosobno stanovanje s centralnim ogrevanjem v Kamniku zamenjam za večje. Tel. 832-721 od 6. do 14. ure. SMRTI - HVALA Henrik, upokojenec iz Bistričice 5/A, star 86 let - SLEVEC Marjan, kmet iz Zgornjih Stranj 28, star 41 let - KOČAR Karo!, os. upokojenec iz Zagorice nad Kamnikom, star 82 let - KOŽLAKAR Neža, os. upokojenka iz Suhadol 12, stara 68 let - BURJA Ana, os. upokojenka iz Mekinj, Cesta treh talcev 27, stara 58 let - MOČNIK Marija, druž. upokojenka iz Mekinj, Cesta treh talcev 19, stara 78 let BALOH Jožef, km. upokojenec iz Zg. Tuhinja 36, star 76 let - PAPLER Franica, os. upokojenka iz Kamnika, Kidričeva 35/a, stara 91 let - POTOKAR Neža, druž. upokojenka iz Kamnika, Kidričeva 16, stara 84 let POROKE: ESKOKOVIĆ Emil, por. trg. mornarice iz Kamnika in GROŠELJ Miranda, živilska tehničarka iz Kamnika ZAMLJEN Samo, elektromeha-nik iz Homca in TRATNIK Martina, prodajalka iz Mekinj RUTAR Andrej, delavec iz Kamnika in JAVORNIK Darinka, prodajalka iz Kamnika GAŠPERLIN Tomaž, obratni vzdrževalec iz Kamnika in JERAS Tatjana, previlajka preje iz Mekinj LALOVIĆ Miladin, natakar iz Kamnika in DOMIJAN Majda, profesorica iz Kamnika GOLOB Jakob, elektroinštala-ter iz Sp. Palovč in GALIN Jana, kem. procesničar-ka iz Zavrha pri Črnivcu PIRŠ Franc, kmet iz Malcha Hriba in VERSNIK Zvonka, previjalka iz Tiroseka KUHAR Goran, gasilec iz Kriv-čevega in BOŽIČ Irena, administratorka iz Kamnika GLAVIČ Stanislav, str. ključavničar iz Zg. Drage in URANKAR Marjeta, blagajni-1 čarka iz Markovega BERLEC Franc, orodjar iz Kamnika in VRANKAR Jožefa, šivilja iz Si-dola SUŠNIK Marko, kem. procesni-čar iz Raven pri Šmartnem in POGLEDNIK Marija, delavka iz Podloma Hualn uam Nekako ne najdemo pravih besed zahvale za izredno in humano akcijo vašega in našega Nedeljskega. Tolikim sUj že pomagali in menimo, da je prav pobuda Franca Pestotnika, Toneta Ftičarja in Dominika Krta o pripravi dobrodelne prireditve v korist otrok motenih v duševnem razvoju, ena prvih za te »večne otroke«, ki sami zase ne morejo poskrbeti. Prireditev so poimenovali: V pesmi je ljubezen. Koliko simbolike je v tem. Širša javnost je ob mojstrski besedi Silva Terška, ki se je pogovarjal z eno od mam prizadetega dekleta ob prižganih iskricah v dvorani, spoznala koliko ljubezni, spoštovanja .in pozornosti je potrebno posvetiti, kako človek sprejme spoznanje, da bo njegov otrok drugačen, da bo ostal »večni otrok.« Pridobljena sredstva bodo omogočila otrokom letovanje v Lendavi. Najiskreneje se zahvaljujemo Francu Pestotniku, Tone Ftičarju in Dominiku Krtu za čudovito pripravljeno prireditev v dvorani Komunalnega podjetja v Kamniku, vsem nastopajočim ansamblom: Krt, Marela, Mihi Dovžanu, Meti Malus, Ljubljanskim maržoretkam, Gasilski godbi Kamniška Bistrica, Plesni skupini FLASH, Albertu Gregoriču, Ivici Oštir, Nevenki Pavlovič, Silvu Teršku, Mojci Blažej-Cirej in Metki Centrih ter plesni skupini LOCARDA. Radi bi se še posebej zahvalili Komunalnemu podjetju Kamnik, ki je brezplačno odstopilo dvorano in seveda Nedeljskemu za to in vse ostale humane akcije, ki prinašajo kanček sreče v toliko domov širom Slovenije. DRUŠTVO ZA POMOČ DUŠEVNO PRIZADETIM DOMŽALE-KAMN1K LITTLE ENGLAND CLUB, d. o. o. NUDIMO POMOČ pri pripravi za popravne izpite iz angleškega jezika. Informacije po telefonu 832-865 od 13. avgusta dalje, v dopoldanskem času. Od 3. do 13. septembra pa VAS VABIMO K VPISU TEČAJEV angleškega jezika - jesenski semester. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, atija, starega očeta, brata in tasta FRANCA KOROŠCA s Klavčičeve 8 v Kamniku se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izraženo ustno in pisno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo ob slovesu. Hvala tudi govorniku in pevcem za ganljivo petje. Žalujoči vsi njegovi Julij 1990 ZAHVALA Ob boleči izgubi"dobrega moža in skrbnega očeta FRANCA KREGARJA iz Sp. Stranj 3 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, sodelavcem iz Kemijske industrije »Kamnik« in »Alprema« in vsem, ki ste prišli pokropit pokojnika in nam z izrazi sožalja lajšali bolečino v težkih trenutkih, mu darovali toliko prelepega cvetja in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni vsem govornikom za pretresljive in globoke besede, s katerimi so orisali njegovo plemenitost, Gasilskemu društvu Kamniška Bistrica, Krajevni organizaciji ZB, pevcem za občuteno zapete žalostinke in gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: žena Katarina, sinova Franc in Janez z družinama, hčerke Manca, Ivanka in Francka z družinami Spodnje Stranje, Mekinje, Kamnik, julij 1990 ■H ZAHVALA 5. julija nas je za vedno zapustil naš dragi ata, stari ata, brat in stric FRANC ZAVRŠNIK p. d. Koftanov ata s Klanca pri Komendi Le stežka najdemo prave besede zahvale za vse tiste, ki ste ga hrabrili med njegovo boleznijo in ga tako številno pospremili na zadnjo pot. Hvaležni smo vsem sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Zahvaljujemo še sorodnikom, prijateljem in znancem za cvetje in besede tolažbe, pevcem PZ Janez Čebulj in gospodu župniku za lep obred. Še posebej hvala članom GD Komenda, Križ in Moste za častno stražo in spremstvo, članom Društva upokojencev in Konjeniškega kluba iz Komende. Vsem še enkrat naša topla zahvala. Vsi njegovi Kamnik, Domžale, Komenda, Klanec, julij 1990 ZAHVALA Po težki bolezni nas je zapustil dragi mož, oče, stari ata, brat, stric in tast FRANC SUSTAR z Gozda 15 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebej pa se iz srca zahvaljujemo gasilcem za organizacijo in izvedbo pogrebne svečanosti, govornikom za tople besede slovesa, s katerimi so osvetlili očetovo življenjsko pot, praporščakom, pevcem in gospodu župniku za lep pogrebni obred. Žalujoči: vsi njegovi Julij 1990 Obnauljanje tradicije u mekinjah Konec leta 1988 je bilo v Mekinjah ustanovljeno društvo za športno rekreacijo in telesno kulturo - Partizan. Na pobudo zbora krajanov je društvo prevzelo v upravljanje edini objekt v Mekinjah, namenjen telesno kulturnim, kulturnim in drugim družabnim prireditvam v krajevni skupnosti. Ta objekt je bil zgrajen že pred približno sedemdesetimi leti izključno iz darovanih sredstev krajanov in njihovega prostovoljnega dela. Društvo Partizan je v dveh letih uspelo vključiti v razne rekreativno vadbene aktivnosti preko osemdeset krajanov in to od predšolskih otrok do upokojencev. Z vključitvijo v SITKS je društvo pridobilo pravico do dela družbenih sredstev za izvajanje sprejetih programov in prireditev, večji del sredstev pa si zagotavlja s članarinami, dotacijami nekaterih delovnih organizacij (predvsem Kemostika iz Mekinj, ki je postal generalni pokrovitelj društva in podjetja UTOK), kot tudi z oddajanjem telovadnice v uporabo drugim telovadnim društvom in sekcijam v občini. V prihodnjem letu pa bo potrebno poiskati še kakšnega uporabnika tudi med delovnimi organizacijami, ki najemajo prostore za rekreacijo svojih delavcev. S preselitvijo organov krajevne skupnosti v prostore tega doma društvo pričakuje tudi večjo finančno podporo krajevne skupnosti pri obnavljanju in vzdrževanju objekta. Prav obnavljanje in vzdrževanje objekta dela največ sivih las članom izvršilnega odbora društva, ki mora sredstva za društveno aktivnost preusmerjati v investicije, saj je objekt, ki na zunaj sicer ne kaže sledov časa, že pošteno načet, kar pa ni vidno predvsem zaradi lepotne prenove, ki jo je doživela fasada objek- ta v času, ko je z njim upravljala SITKS občine Kamnik. Dom je potreben temeljite gradbene prenove, sicer dolgo ne bo več služil svojemu namenu. Vprašanje varnosti vseh, ki se tako ali drugače poslužujemo domskih prostorov, bo kaj kmalu narekovalo zaprtje tega objekta, čene bomo v nekaj letih našli sredstev za njegovo temeljito prenovo. Predvsem člani IO društva s prostovoljnim delom krpamo najbolj kritične poškodbe objekta, kar naj prepreči njegovo sesutje v zimskem času, pri tem pa pogosto naletimo na ovire, ki za daljši čas preprečijo nadaljevanje dela in grozijo, da bomo zaradi nekorektnosti posameznih subjektov kot npr. Gozdno gospodarstvo - TOK Kamnik, prisiljeni dela ustaviti in celoten objekt prepustiti usodi, ki je doletela že toliko družbenih oz. podružblje-nih objektov pri nas. Prostovoljno delo, požrtvovalnost in občutek odgovornosti za ohranjanje dediščine naših prednikov je združila nekaj entuziastov, ki želimo tudi z obnavljanjem tradicije prostovoljnega dela zagotoviti pogoje za družabno, kulturno in politično delo krajanov. Društvo je za realizacijo vadbe pridobilo nekaj mladih krajanov, ki kot trenerji zagotavljajo visoko strokovno vadbo in rekreacijo vseh, ki so vključeni v posamezne sekcije, pri tem pa za svoje delo ne zahtevajo nikakršnega plačila. Letos se jim je društvo oddolžilo s simboličnim nakupom trenirk, saj želimo, da bi čim dlje z enako vnemo sodelovali v delu društva. Množična rekreativna prireditev - kros OF, ki ga društvo organizira vsako leto 27. aprila, je zaradi načrtovanega ukinjanja tega praznika ogrožena, prepričani pa smo, da bomo tudi ob tej eventualni spremembi, ki jo na- Šahovski dvoboj občinskih moštev V klubskih prostorih Šahovskega društva Domžale je bil 29. julija hitropotezni šahovski turnir občinskih moštev Kamnika in Domžal na desetih deskah v spomin na lani umrlega šahistra Milana Osolina. Končni izid dvoboja je bil 58 1/2:41 1/2 v korist moštva iz Domžal. Kamniško moštvo je bilo močno oslabljeno, saj so manjkali močni igralci, kot so: Karnar, Navinšek, Bavčar, Kragelj in drugi. V domžalski ekipi so dosegli najboljše rezulate: Vlado Ivačič 10 točk (100%) Vide Vavpetič 8 1/2 točke Bogdan Osolin 8 točk Boris Skok 5 1/2 točke V kamniški ekipi pa so dosegli najboljše rezultate: Anton Ribič 8 točk Anton Božič 6 točk Miran Kohek 5 točk Jože Zidarič 5 točk Dogovorili smo se, da se bo omenjeni v bodoče odigral vsako leto za prehodni pokal mesta Domžale. Ravnotako se bo vsako leto odigral povratni dvoboj moštev v Kamniku v spomin prof. Ivana Zike, dolgoletnega predsednika Šahovskega društva Kamniki, prosvetnega delavca in vsestransko zaslužnega občana na Kamniškem. MARJAN OGR1NEC Veliki uspehi Petre Ipavec Pionirka Petra Ipavec, učenka osnovne šole Komenda-Moste in članica šahovskega kluba Komenda je letos dosegla zelo lepe in vidne rezultate. Naj omenim le nekatere. Na 28. pionirskem posamez- nem prvenstvu republike Slovenije za leto 1990, ki je bilo v Postojni od 4. do 9. maja, je v konkurenci 31 pionirk osvojila II. mesto. Dosegla je 7 točk iz devetih kol in se uvrstila na državno pionirsko prvenstvo, ki bo potekalo prvih 16 dni v avgustu. Ni pa to edini velik uspeh. Na 11. mednarodnem festivalu Bled '90, od 1. do 9. marca, je v močni mednarodni konkurenci članic osvojila 4 točke. V konkurenci šestintridesetih članic je osvojila 21. mesto. Da pa je bila konkurenca zelo močna je razvidno iz turnirske tabele, saj je bilo več kot polovica igralk z rajtingom in 30 igralk z MK kategorijo oz. višjo. Uspešno pa je nastopila tudi za ekipo Domžal na republiškem finalu za pokal šahovske zveze Jugoslavije - članice v Portorožu od 27. do 30. aprila. Od osmih igranih partij je pet partij zmagala in dve remizirala. Z dosedanjim delom in rezultati je Petra Ipavec dokazala svojo kvaliteto in sposobnosti. Za dosežene uspehe ji čestitamo. Z nadaljnjim delom, strokovnim vodstvom in tekmovanji pa ji zaželimo še veliko lepih uspehov. F. POGLAJEN poveduje nova oblast, našli primeren termin za tovrstne prireditve, ki s svojo tradicionalnostjo in dobro organizacijo prispevajo k popularizaciji telesnih aktivnosti krajanov in širijo ugled kraja v celotnem slovenskem prostoru. Za obnavljanje tradicij krajevnih prireditev si društvo želi organizirati tudi druge družabbnc prireditve, od piknikov do pohodov v planine, vendar pa tako široko zastavljeni načrti zahtevajo tudi vključevanje večjega števila krajanov v delo društva oziroma v organizacijo in izvedbo. Tu pa že naletimo na težave, saj vsi še niso doumeli, da od družbe ni mogoče le pričakovati oz. zahtevati, da zagotovi vse pogoje in prireditve tudi izpelje. Prireditev ne bo, če sami ne bomo pripravljeni sodelovati. Društvo bo v začetku jeseni izvedlo občni zbor, na katerega so vabljeni vsi krajani, da s pobudami in predlogi pripomorejo k sprejemanju čimbolj krajevno obarvanega programa dela društva v nalednjem obdobju. Kruja-' nom dajemo že danes v premislek, da s svojo pripravljenostjo za aktivno delo v odborih društva zagotovijo njihovo kar najširšo popolnitev. Šele resnična pripravljenost vseh krajanov za sodelovanje pri vseh krajevnih aktivnostih lahko zagotovi dvig kulturnega življenja v krajevni skupnosti in prispeva k bolj odprtim medsebojnim odnosom. Da bi geslo »sonce - voda - zrak - svoboda« resnično postalo življenjski moto kar najširšega kroga krajanov, vas v jeseni vabimo, da se nam pridružite vsi, ki menite, da gornja razmišljanja niso le utopija, temveč dosegljiv cilj. JANEZ NOVAK Kondicijski pohod no Kamniško sedlo nogometni turnir v Komendi Čeprav letošnje praznovanje krajevnega praznika ni bilo osrednja prireditev v Komendi, se športno društvo ni oziralo na to obletnico, ampak je tako kot že 18 let zapored tudi letos pripravilo vrsto športnih tekmovanj v tenisu, šahu, nogometu ter povabilo tudi najboljše jugoslovanske smučarje - skakalce na prijateljsko nogometno tekmo. Na nogometnem turnirju so bili doseženi naslednji rezultati: Pionirji: Komenda : Stol Virtus 4:1, Radomlje : Kamnik 3:2 Za 3. mesto: Kamnik : Stol Virtus 2:2 po 11 metrovkah, zmagal Kamnik Za 1. mesto: Komenda : Radomlje 1:1 po 11 metrovkah, zmagala ekipa Radomelj Na turnirju se je za letos poslovil zelo uspešen trener pionirjev, Drago Zinič, ki je z moštvom pionirjev NK Komenda osvojil v ljubljanski nogometni ligi 2 prvi ter eno drugo mesto. Za njegovo uspešno delo se mu vodstvo in igralci NK Komenda iskreno zahvaljujemo. Poleg pionirskega turnirja, tekme veteranov Komende ter tekme članov državne smučarske reprezentance s člani Komende, je bil 23. junija tudi članski nogometni turnir. Rezultati: Stol Virtus : Radomlje 0:3, Komenda : Kamnik 1:2 Za 3. mesto: Komenda : Stol Virtus 1:2 Za 1. mesto: Kamnik : Radomlje 1:0 Tako je bil zmagovalec ekipa Kamnika, ki je ta pokal osvojila že večkrat. J. K. Občinsko in republiško prvenstvo v gimnastiki Vsako leto se učenke in učenci osnovnih šol pomerijo med seboj v mnogih športnih panogah. Najzanimivejše in najprivlačnejše je prav gotovo občinsko prvenstvo v gimnastiki. Čeprav je bilo tekmovanje že sredi aprila, marsikoga še vedno zanimajo rezultati. Tekmovanje je bilo v telovadnici pri osnovni šoli Marije Vere na Duplici, kjer so idealni pogoji za treniranje in tudi tekmovanje (dve telovadnici). Kako zanimivo je bilo gledati tekmovalce pred in po tekmovanju. Prestrašeni, boječi, sramežljivi pred tekmovanjem, so se po tekmovanju spremenili v vesele, sproščene, gostobesedne navijače in strokovnjake, ki so že kovali načrte za prihodnje leto. Atletika in gimnastika sta dve temeljni športni panogi, ki omogočata dobre rezultate tudi v drugih panogah (recimo v igrah z žogo). In ravno zaradi tega zbuja skrb dejstvo, da je edino domačin nastopal v vseh kategorijah, drugi pa le v eni ali dveh, ali pa še to ne. Pohvaliti moram delo na osnovni šoli Duplica, kjer Mirko Romih s svojimi vodniki (Natašo, Branko, Tino ...) neutrudno vadi mlade rodove. Kaj pa drugje? O tem bi sc morali pogovarjati na drugem mestu, tukaj pa si raje poglejmo rezultate: Mlajši pionirji: - ekipno - 1. Duplica 175,3 točke - posamezno - 1. Marko Be-ketič 36,4 2. Rok Hribar 35,7 in 3. Marko Krivorotov in Gorazd Balut 35,6 Mlajše pionirke: - ekipno - 1. Duplica 182,9 in 2. Stranje 169,3 - posamezno - 1. Adisa Še-kič 38,6 Duplica, 2. Špela Verov-šek 37,6 KB, 3. Erika Vidergar 37,5 Duplica Starejši pionirji: - ekipno - 1. Duplica: 177,6 - posamezno - 1. Dušan Balut 37,8; 2. Tone Kaker 36,9 in 3. Alen Adrovič 36,2 točki Starejše pionirke: - ekipno - 1. Duplica 177,1, 2. Fran Albreht 176,2 in 3. Stranje 167,8 - posamezno - 1. Marjana Osolnik 37,8 FA 2. Polona Pilej 37,5 Du in, 3. Tina Srovin 36,4 TB Višek gimnastičnega tekmovanja pa je bil 26. maja, ko je bilo v Ljubljani republiško prvenstvo. Tekmovanja se je udeležilo kar 5 ekip iz Duplice in še selekcija osnovnih šol Kamnika. Rezultati so spodbudni, čeprav moramo povedati, da je imel Kamnik že republiške*prvake med posamezniki in v ekipni konkurenci. Rezultati - Mlajše pionirke: - ekipno - 4. Duplica - posamezno - 3. Adisa Še-karič, 22. Špela Verovšek, 26. Erika Vidergar Mlajši pionirji; - ekipno - 8. Duplica - posamezno - 29. Gorazd Balut, 34. Marko Beketič, 39. Marko Krivorotov Starejše pionirke: - ekipno - 6. ŠŠD Kamnik, 15. Duplica - posamezno - 16. Polona Pilej, 26. Marjana Osolnik, 39. Manca Verovšek in Mateja Bernot Starejši pionirji: - ekipno - 6. Duplica - posamezno - 13. Dušan Balut, 27. Tone Kaker, 38. Alen Adrovič Mladinke: - ekipno - 7. Duplica - posamezno - 13. Nataša Zobavnik, 20. Branka Trafela, 29. Katja Grzinčič Želimo, da bi delo v gimnastiki oživelo na vseh šolah. SVET ZA ŠOLSKI ŠPORT pri ZTKO Udeleženci ture na Kamniškem sedlu V pripravah za pohod na TRIGLAV v avgustu, so kamniški upokojenci odšli v torek, 19. junija, na prvo kondicijsko turo, na Kamniško sedlo, 1885 m visoko. Te ture se je udeležilo 25 članov DU Kamnik. Ob lepem, sončnem in toplem vremenu so uživali ob pogledu na bujne gorske vrhove Kamniških Alp, na Planjavo, Brano, Tursko goro, na de! Velike planine. Pogledali pa so tudi preko robu v Logarsko dolino. Zal so kmalu vrhove zastrle goste megle in naši pohodni-ki so se po dobrem okrepčilu, ki jim ga je pripravila Francka, oskrbnica koče na Kamniškem sedlu, vračali v dolino Kamniške Bistrice. Nekaj njih je bilo prvič na Kamniškem sedlu, zato je bil tudi obvezni krst, s palico po zadnji plati. Ta svečan obred so opravili v dolini pri domu v Kamniški Bistrici. V poznih popoldanskih urah, vsi zadovoljni, čeprav rahlo utrujeni, so se vračali na svoje domove. Bili so razigrati tudi zato, ker so opravili prvi izpit s pozitivno oceno. STANE SIMŠIČ Planinski motivi Planinsko društvo Kamnik želi popestriti izbiro razglednic s planinskimi motivi. V ta namen vabi vse ljubitelje gora, fotografe, da posredujejo planinskemu društvu vse lepe barvne motive posameznih delov Kamniških Alp, zlasti pa slike obeh prenovljenih planinskih koč na Kamniškem in Kokrškem sedlu. Obiski Kamniških vrhov so v poletnih mesecih še množičnej-ši, zato tudi fotografi iščejo najboljše motive. Mnogi med njimi bi bili prav gotovo primerni za upodobitev na planinskih razglednicah. Planinsko društvo se bo vsem, ki bodo posredovali primerne posnetke, iskreno zahvalilo, za izbrane motive pa posebej oddolžilo z objavo imen avtorjev. Vse primerne vzorce bodo Kamničani zbirali do konca oktobra letos, nato bo posebna komi- sija izbrala tiste, ki bodo našli svoj prostor na razglednicah. Planinsko društvo Kamnik upa, da bo na ta način pridobljene motive oziroma nove razglednice mogoče dobiti že v naslednji sezoni. Obiskovalci gora veliko razglednic pošiljajo svojim prijateljem, znancem in svojcem, zato bo ta akcija popestrila izbiro. Po zaključku razpisa oziroma po končanem izboru bo PD Kamnik avtorjem vrnilo poslane vzorce ali pa jih še posebej obvestilo o vključitvi njihovih motivov v ožji izbor. Na PD Kamnik pričakujejo poln odziv med obiskovalci gora. Zavedajo se, da je to eden izmed najbolj zanesljivih virov pridobivanja lepih in izvirnih motivov. V pripravljenost planinskih fotografov pa sploh ne dvomijo. STANE SIMŠIČ Tenisači ostali v prvi ligi Kamniški tenisači so si v letošnji sezoni priigrali tretje mesto v 1. republiški teniški ligi - zahod in se s tem kljub črnogledim napovedim pred začetkom lige obdržali v ligi. Čeprav so v dveh letih izgubili kar tri najboljše igralce - po Lahu in Prešernu je odšel tudi R. Vengust - so dokazali, da so še vedno ena boljših ekip v Sloveniji. Po slabem startu na začetku lige so igralci uredili svoje vrste in kar trikrat zmagali proti neposrednim konkurentom za izpad - Portorožu, Viču in Triglavu. Za prvo moštvo so letos nastopali: Pogačar, Bogataj, A, Šlegel, Ramšak, Kotnik, F. Vengust, M. Resnik., J. Mihelič in Teršak. Rezultati: Kamnik : Domžale . 1:8, Kamnik : Medvode 2:7, Portorož : Kamnik 1:8, Kamnik : Vič 6:3, Triglav : Kamnik 3:6. Uspešno tekmujejo tudi naši najmlajši. Andič, Zagoričnik, Makovcc, Rutar, Učakarjeva in Kobetičeva so čez zimo pridno vadili in letos že posegajo tudi po najvišjih uvrstitvah. Po njihovi poti pa gre šc petdeset drugih pionirjev, ki prav tako redno vadi pod vodstvom svojih trenerjev.1 Teniški klub Kamnik je organiziral tudi drugi poletni teniški kamp za otroke od 6 do 12 let. Obiskuje ga približno 16 otrok, ki se učijo tenisa, plavajo, hodijo na sprehode, igrajo nogomet - skratka, imajo se prijetno v družbi s svojima trenerjema Andrejem Šleglom in Ireno Forte. M. P. Kamniški občan TENIŠKI TEČAJ IN SINDIKALNA TEKMOVANJA Na teniških igriščih pri gostilni LEDRAR organiziramo začetne in nadaljevalne tečaje tenisa za otroke in odrasle. Organiziramo in vodimo sindikalna in ostala tekmovanja (sobote). Telefon 832-630. KAMNIŠKI OBČAN - ustano-vitelj in izdajatelj Skupščina občine Kamnik, - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Janez Balantič, Tone Ftičar, Damjan Gladek, Romana Grčar, Dušica Jese-r nik-Bremšak, Ivo Pire, Bojan Traven, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Janez Her-le. Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 9, telefon 831-311 - žiro račun: Sredstva za dejavnost Kamniškega občana SO Kamnik 50140-637-763592 - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.