OBDNEVIH UUBUANE V BEOGRADU
Stisk rok dveh mest
Od 6. do 10. novembra je potekalo v Beogradu tradicionalno srečanje, ki so ga poimenovali »Dnevi Ljubljane v Beogradu«. Prebi-valcem našega glavnega mesta smo se predstavili z vrsto prirediteVi hkrati pa je bila to priložnost za bogato izmenjavo mnenj in izkušenj na številnih področjih.
Letošnje srečanje je bilo izrazito delovno, sta poudarila predse-dnika skupščin obeh mest - Živorad Kovačevič in dr. Marjan Rožič, in koristna priložnost za izmenjavo mnenj in izkušenj na različnih področjih. Sodelovanje na gospodarskem področju je že sedaj dokaj dobro. Oomala vsaka druga organizacija združenega dela v Ljubljani je že tako ali drugače povezana s katero izmed beograjskih, je dejal dr. Marjan Rožič. Pri tem je omenil na primer uspešno sodelovanje Litostroja z ladjedelnico »Tito« v Beogradu, Saturnusa z Industrijo motorjev in traktorjev v Rakovici, Avtomontaže z Lasto in Mestnim prometom Beograd pa Termiko, llirijo Vedrog, Autocommerce in številne druge. Vsekakor pa bo poudarek tudi v prihodnje na še tesnejšem povezovanju gospodarstva obeh mest, ki lahko v marsi-čem prispeva k hitrejšemu razvoju tako Beograda kot Ljubljane.
V  teh dneh se je zvrstila vrsta pomembnih in koristnih srečanj. Tako so npr. predstavniki skupščin obeh mest izmenjali izkušnje pri razvijanju   komunalnega  sistema ter delovanju  in  organiziranju upravnih organov; srečali so se predstavniki beograjske in Ijubljan-ske gospodarske zbornice; na področju gradbeništva so nadaljevali lanske razgovore, ki so jih začeli ob dnevih Beograda v Ljubijani. Zelo trd oreh za obe mesti je zadovoljiva preskrba, zato so agroživilci izmenjali izkušnje o preskrbi in proizvodnji hrane, vlogi kompenzacij in njihovi učinkovitosti za nemoteno preskrbo tržišča ter o mestnih blagovnih rezervah. Bančniki so spregovorili o temi, kako se lahko banke učinkoviteje vključijo v razvoj mest. Predvsem za Ijubljanske sogovomike je bil zelo zanimiv in koristen tudi pogovor predstavni-kov obeh univerz o vlogi univerze pri usmerjenem izobraževanju in njeni povezavi z združenim delom, saj je Beograd prešel že letos na usmerjeno visokošolsko izobraževanje.
Delegacija mesta Ljubljane je obiskala Hišo cvetja in se poklonila spominu tovariša Tita.
Delovni del dnevov Ljubljane v Beogradu pa je spremljala tudi vrsta kulturnih prireditev; v Beogradanki je bila razstava o Ijubljanski in slovenski turistični ponudbi in razstava del Toneta Lapajneta, v mestni skupščini koncert tria Lorenz, v Konaku kneginje Ljubice razstava arheološke dediščine Ljubljane. V preddverju Malega pozo-rišta so najprej odprli razstavo partizanskih lutk in fotografsko raz-stavo o delovanju partizanskega lutkovnega gledališča, Ijubljansko lutkovno gledališče pa je mlade Beograjčane navdušilo z lutkovnima igricama »Kozlovska sodba v Višnji gori« in »Veliki Kikiriki«. Kompas je v galeriji Borbe odprl SKI center, na manjši slovesnosti ob otvoritvi pa sta mu turistični zvezi Beograda in Srbije podelili zlati plaketi.
V  teh jesenskih dneh si v Beogradu resnično na vsakem koraku lahko srečal delček Ljubljane; mesto je bilo slavnostno okrašeno, iz izložb trgovin so vabili lični plakati Ljubljane in Slovenije, v vetru, ki na srečo še ni bil znana beograjska košava, so se pozibavale belo zelene zastave našega mesta. Na znameniti Skadarliji so se poleg srbskih oglasile tudi slovenske viže, Dom pa je odprl tudi začasno prodajalno spominkov. V znanih restavracijah »Dva jelena« in »Ima dana« so postregli v teh dneh s slovenskimi jedmi in pijačami.
Dnevi Ljubljane v Beogradu so prav gotovo prispevali k temu, da se še bolje spoznamo, koristna izmenjava izkušen/ pa k bofjžemu gospodarjenju in k hitrejšemu razvoju obeh mest na vseh podrofcph.
Lučka Špat