Popolni
ROČNI SLOVAR
slovanskega in nemškega jezika.
Spisal
Anton Janežič)
načaisni učitelj slovenščine u Celdvcu.
A "—f
- ;•<—^-
Nžmško - slovenski del.
U Celovcu 1850.
V založbi J. Sigmundove knjigarnice v Celovcu. («č»uart> Itcjtl.)

bet
flot>et»fdS>et! rnib freutfdjen
SJcn
Anton Janezi«;
iffentlitfcen Sojenteti bet floDenifdfjeit Oprale am t. f. ©tjrajMfftrftr'' -ju JCIagenfurt.	> ©SH
Pcutfd) - flootnifdjtr Cljtil. \
Klagenfurt 1850.
3m SBertage ter S. @igmunb'fdjen SBuc^anbUmg.
ID a r tt> 0 r t.
SDtird) bie J]3erangga6e »orliegenben £afcfjenworter= butneš bcftrcbtc ftcf; bcr 93erfafFer, ben a3eburfniffen attec jener, roelcfje fi^ mit ber fIo»enifc(jen @pracf)e unb 2ite= ratur befcf>dftigen, im ©ebiete jeber SBSiffenfcfiaft nac£ 9)?og(icfjEeit ju entfprec(;en.
23ei bcr 23earbeitung bcsSfctbcn rourben alle moglt= df>en Jpi[f$quellen, melcfre unš bie ffo»enifdje (Bpvacfre unb bie iibrigen ffaoifc^en Sialečte fi&er^aupt bieten fonnten, eifrtgft 6cnu§t; unb in bcr 2$at erftieften rotr auf bie fe 21 v t einen aufievft reidjen ,3uroac£$ an 2Bor-tern, rcetdje in eerfcfjiebenen floeenifd^cn ©egenben cnt-roeber mtrfticf; »or^anben, obcr roenigfienS tftrer SBurjel nacfj befannt finb. tteber bie 2fuftta^me beg e ober e, roefcfjeg 6atb roie ie, e, je, ej ober i getefen roirb, roirb cž mofjt feiner 9Jec[)tfertigung beburfen, ba btefen 2aut nicfjt attein atte unfere ffamfd&en (Stammgenofien, fon= bern audj mir felfcjl beftgen.
3ur grofjern grfparntf? beg Staumeg rourben fjdu= fige 2tbEurjungen »orgenommen, roie j. 93. bie (£mn'cf)= tuttg mit ©djfagrcortern; bie SBeglaffung ber J?aupt= roorter auf ung, roenn fie regelmdfjig burdj) ba$ ^auptutcrt auggebrucEt tuerben; bie blojje 2(nga&e beg 33jiroorteS bei jufammengefe§ten ^»auptoortern, roenn
ber erfte Sfteit berfefben burdfj biefeS ju uberfefen ifl u. f. it). 33et mefjrbeutigen SBortern rourben jebocfj bte biejšfatltgen Untecfc^tebe jeberjett angegeben, unb aud; jaf>trctc|»c EKebenšarten angeffiljrt.
Ser f(o»enifd> -- beutfd)e £l)eif, ber erfl mit Jpitfe biefeč beutfcf;=fIouenifd>en jufammengefMt rcerbenmufUe, unb in furjefter 3eit nadjfotgen trnrb, folt ber ?frt bear= bettet fetn, baj? man bamit grofitentljettS aucf> iftrifdje SBerfe unb (Sdpriften roirb fefen fontien. foll barin baš ©efc^Iecjjt ber J-pauptroorter, bie brei ?Iušgangc ber 33eircorter unb aucf> bte gegentvdrtige 3ett ber S^it^or* ter mit SIMftcfjt auf tljre 2)auer ober ŠOolIenbung ange-geben rcerben, maš fjier tetber beš žKaumeš rcegen mc&t gefd^c^cn fonnte.
Unb nun lege audjj biefeiS SEGcrE, bet beffen 33e= arbettung t d; oc^ugltcf; con ben Jperrn: @ u m p o r, (žferjanc, Biban, ©imanbt, grancf, ^elif), <šribar unb Hnbern frdftigft unterftiigt rcurbe, unb iftnen Ijier meinen innigjten Ž>anf a6ftatte, bem geefjrten g>ub(tčum jur nacfjft$t5»oUen Sbeurtf>ei(ung eer.
■Rlagenfurt, am 19. iDejember 1849.
A. Janežid
Jlbkttrj uit g c rt.
a.	fcebeutet	adjectivum, SBeittort.
ad.	'9	adverbium, 9lebenwort.
C.	9	conjunctio, ffiinberoort.
f■	9	femininum, tteibticfjeeS ©efdiledjt.
i.	9	interjectio, Gjmpfinb'.mgžn>ort.
m."	9	masculinum, mdnntidfiefS ©efdjled&t.
n.	»	neutrum, fadtjliiijeS @efc§Ie<f)t. mimerale, JSafjllBort.
num.	»	
Vi	9	plural, tsielfadje
pr.	9	pronomen, $urtt)ort.
prp.	9	praepositio, SSorwort. *
v. a.	»	verbum activum, tJjatigfS Jieitmott.
v. i.	9	verbum impersonale, unpetfonltdjež 3fit»0rt.
v. n.	9	verbum neutrum. unttjatigež Seitooct.
v. r.	v	verbum reciprocum, juruifitfjrenbefi jSeitttort, collectivum, ©ammetoort
col.	9	
fig-	9	figural, ftgutlidS), uneigentlidj.'
	»	gcmein.
ob.	»	obet.
f.	9	ftcfic.
a.	9	unb.
—	9	baž ganje Sdjlagtoott.
K, A; »ebet A no$ B, ne be ne ce.
M, Ml. jegtilja, kačiir, ugor.
HaU. a. jegiiljni.	I loviti.
Kalen, v. a. jegiiljiti,. jegillje
Malfang, m. jegiiljni lov, jcgul-jna lovitva.
.Malfangcc, m. jegiiljar.
2£aIformig, a. jegiiljast, ugdrast.
2£a(r<nn>e, f. menek, piškiir.
Ml. jegiiljnak, ribnjak za jegiilje.
3tcir, m. orel.
3Cat>,, n. merba , mcrhovina, merlčtina, cerklina, cerkne-nina.
ICaiilattcv, f. gnojna krasta.
2t«fen , v. a. merhovino dreti, cerklino dreti.
2Ca«friifiig, Kaefreffenb, a. mer-hojeden, merhožreten.
JCaŽgentcfj, XaSg(ftcmE, m. smrad.
3Cažgierbe, f.merhožiljnost, mer-hožrčtnost.	[božreten.
5CaSgifttg, a. merbožčljen, raer-
Tlaifjaft, aaftg, a. gnjusen, mer-šnat, meršji.
Kctšfdfer, m. govnjač.
3Ca^D0gel, m. merhožrdtna ptica.
TO, od-, s-, (in gttfammen^unr gen).
Sbacbjen, fiičfj, v. r. izjččati se.
TOacfern, v. a. odorrfti, doorriti.
OTanberlicf),«. premenljiv, meniji* ; (in ber ©prac^Itr&ri;) sklon-Ijiv, sklanja'ven.
JCbčmbetn, d. «. premeniti, pre-menjati, proineniti, spremeniti ■, (in 6er @)prac(jtef)re) sklanjati, skloniti.
Mb&nbmtng, f. preiriemba, sprememba , promena; (in bet ©pradjteljre) sklanjanje, sklom-ba, sklanja.	[čiti.
■Kbangften, abangftigen, v. a. mu-
Kbarbeiten, v. a. z delom po-sliižiti; ftrfl—, v. n. z delom se vtrtfditi. [tvo dokončati.
2(barnten,t>. a. požeti, dožčti, že-
?16art, f. odrod, iz.rod.
Kbacten, v. n. odroditi se.
2£6artig, a. odrodjen.
2Cbbacfen, v. a. speči, opčei. [pati.
2(bbaben, v. a. okdpati, obko'-
Kbbitlgen , v. a. dreti, odrčti; ficE) —, vtruditi se.
TObarbieren, v. a. obriti, briti.
ICbbaflen, v. a. oljiipiti, ljiipiti, olikati, likati, ličili, [obirati.
TObeeren, v. a. jagode obriti u.
KbbeifSen, v. a. odgrizti, odgrizniti.
JCbbetufen, v. a. odpozvdti, od-poklicati, nazaj poklicati.
2£bberufung, f. odpoziv, odpo-zvinje, odpoklic, odpokli-canje.
?(bbetufungŠ5 a. odpozv.-ivni.
TObefteHen, v. a. oporčči.
KbbefieUttng, f. oporeka, [giniti.
Kbbetteln, v. a. izberdčiti, izci-
TObetten, ftdj, v. r. prestliti se. i
2	2tbt>e
2CM>ejaf)fot, v. a. plačati, izplačati, poplačati; (nacf) unb nadj) spoplrfčati, spoplačevdti.
ttfbbejaljlung, f. poplača, spo-pldčanje.	[plačivni.
Mbbejafjluttgš; a. poplačivni,spo-
3£bbiegen, v. a. pripdgniti, priseči. [br£z,poddba, slika, kip.
3£bbilb, n. obrfz, obrazek, poo-
Jtbbilbett, v. a. obrdziti, poobra-ziti, izobraziti. [obraznik.
3Cbbilbner, m. obrtfzar, slikar,
2£bbilbung, f. poobrdženje.
2Cbbinben, v. a. odvažati; pre-včzati.
Sbbis, m. odgrizlej, odgrizek.
ItbbitU, f. odprdšnja, prošnja za zamero, [siti /.-l zamčro.
2Cbbitten, v. a. odprositi, pro-
Jtbbtafcn, v. a. popihniti, odpihniti.
2tbbtattern, v. a. odlistiti, odlepe-niti; listje zgubiti u. zgubivati.
JCbbtauen, v. a. namhrtiti, om-latiti, nabiti, nabriisiti, na-svinkati.
Jtbbtiifjen, v. n. ocvetčti, ocvčsti, cvetje zgubiti u. zgublvati.
OTborgcn, v. a. izposoditi, na posdd vzeti.
JCbbranb, m. pogorčnje , požrfr.
2Cbbranbter, m. pogorčlec.
JCbbrecfjen, v. u. odlomiti, odkimati, odtergati; (ben gaben) odtergati, vtčrgati; (SBIumen) tčrgati, vtčrgati; (bte SRebf) pretčrgati; premdikniti; (^ctu? fer) podreti, podirati; (an bet |iaf)lung) odtergati, pritergati.
TObrennen, v. a. požgiti, poži-gati; paliti; — v. rt. pogo-rdti, zgorčti.
3tbbre»iatur, »bremren, f. 2tb= Jiirjung, Mbčiitjen. [vdditi. TObringen, v. a. odpraviti, od-ttbbrocfeln, v. a. oddrobiti, razdrobiti. TObrucf), m. odlo'mek. odtergi-tek; (gaflen) post; »brudj tljun, postiti se. Kbbritljen, v. a. opiriti, popiriti. TObrunften, v. n. izgoniti se, izpdjati se. [tati, izkartrfčiti. tfbbitrfien, v. a. oščetati, izšče-Kbbiifien, v. a. spokoriti, splan-tati, pokoro delati. Iritva. TObujiung , f. pokora , spoko-2tbc, n. abecčda, azbdka. Mbcbud), rt. abecedar, bukvafr. 2£bcf<buter, sfcfmfce, m. abecednik. Jtbctafd, f. abecčdnica. Jtbconterfeien, f. ttbmatot. ■ tfbcopiren , f. 3tbftf)«iben , 5Cb= jpidjnen.
3fb6acbcn, v. a. razkriti; ,
viseli, tvfeiti, skloniti se. Ifbbacfiig, a. sklonit, skloniten. Xbba$ung, f. sklonitost, sklo-nitnost. [diti, pregriiditi. 2tbbammcn, v. a. zajeziti, zagr.-i-2lbbanffn v. a. odpustiti, posloviti, slovo dati, ob službo djati; — v n. slovo vzeti, službo odstaviti u. pustiti, se službe odrdei. [slovitva. ttbbanfung, f. posldvlenje, po-■J(bbati[ungš;, a. poslovitni, po-
slovivni. Kbbanfungžfd6cin, m. poslovitno
pismo, poslovivni list. 2£bbecfen, v. a. (bett	raz
kriti, raz mizo spraviti; (bie ^>aut abjieficn) odr^ti, dreti.
me	3	acbfd
■JtbbftEer, m. derec,merhodčrec. živod^r.	[merhodržnje.
"Ifbbccferei , f. derija, deritva,
TCbbienen, v. a. posldžiti, do-sldžiti, odslužiti.
Jtbbingen, v. U. ceno v pogddbi znidiljšati u. vm;iliti.
■tfbbičsutiren, f. Mbflreitfn.
TCbborren, v. n. vsahniti, vse-hniti, posušiti se.
T£bborren, v. a. posušiti, sušiti.
Mbbred&fetn, v. a. ostrdgati.
Kbbcef)cn, v. a. odsilkati, od-vertčti.
Ttbbrsfdien, v. a. omldtiti, po-mldtiti, (lonilatlti , mlatvo dokončati ; (abpriigrtn) na-ml.ititi, nabiti.
-ICbbringen, v. a. oteti, iztisnit!.
2CbbEU(f, m. iztisk, izobrdženje.
2fbbrucfen, v. a. natisniti. ua-štimpati.
TObriitfcn , v. a. odtisniti; (ein ©eroefjr) puško zasmoditi tt. zažgriti, petelina sprdžiti.
TCbpbnen, v. u. izravnati, poravnati.	. [vnatnje.
TCbebmmg, f. izravniinje, pora-
•JCbcggen, v. a. povličiti.
2tt>enb, m. večer; (SBcflen) za-p;id. zalldd.
2tbenb*, a. večerni; (tt>efHicfy) zapodili, zahodni.
2tbenbarbeit, f. veččrni posel, večerno delo.
JCbenbbrob , 3£6enbeffen, n. ve-ččrja; }U JCbenb efTcn, večerjati. Itritt cin, mrači se.
"ICbenbbammerung, f. mrak; bic —
2(benblanb, n. zapidna u. za-hddna zemlja.
^iCbenbldnber, m. prebivivec za-
hodne zemlje u. zaprfdnih krajev.
2£6mbli(f), a. večiSrn , zveččrn. Mbenbmat)!, n. večerja; baš fjcii
lige —, sveto obhajilo. 3(benbm<xf)!en, v. a. večerjati. ICbenbmafitjeit, f. OTenbmafjl. JCfcenbmufiE, f. večerna godba,
veččrnica. ttbenbrotfje, f. večerna zarja. Ttbcnbffern, wi. veččrnica, večerna zvezda. Jfbenb&otfet, pl zaprfdni na'rodi,
narodi proti zahddu. 2£benbttxirtš, ud. proti sdnčne-
mu zahddu. TOmtljeufr , n. čudna zgoda,
čudna dogddba , spaka. 3£bentl)eueret, m. klatež, potč-penec. [vit, čudoviten. 2£bentf)euerlicfj, a. čuden, čudo-Ubev, C. pa, pak, alj, ali; tode. JCberglaube, m. vraž, prazna u.
babja vera. ■JCbcrglčiubig , JCbergtaubifcij, a. vražen, babjoveren, prazno -veren.	Igič, vnovič.
Mbcrmal, ad. spet, zopet, vdru-2tbetmalig , a. zopeten, pondv-Ijen.
ICbernteri, f. Jtbarnten. [met. 2Cbern>i§, m. nedmnost, nesp^-X6en»if;elrt, v. a. blesti. [ten. 2tbertt>iljig, a. nciimen, nesp;!me-Kbfabren, vt n. odpeljiti se, oditi.	[vožnja,
tfbfafjrt, f. odhod, odid, od-2fbfall, m. odp.-id, odstdp; od-
p.'idek, odp^dec. KbfaUen, v. n odpusti; (uonber
Steligion) odstdpiti. 3Cbfangcn, v. a. poloviti, vloviti.
1»
2C6fa
»faffcn, v. a. spisati, sostiviti. 3Cbf<tjTer, m. spisitel. [vlenje. TOfaffung, f. spisanje, sosti-3C6ffiute>t, v. n. odgnjiti. itbfautung, f. odgnjitje. 3£6faum«n, f. 3(bfcf)aumen. TOfcgen, v a. pomčsti, omesti, z metljo očistiti. [splliti. 3C6ftilcn, v. a. odpiliti, oplliti, 3C6feiti(!;t, n. odpllki. [privljati. 21'bfertigen, v. a. odpraviti, od-JCbfertigung, f. odpriva. 2CbfeucJ)ten, v. a. namočiti, poškropiti.	[podreti. v. a. vstrellti. puško 2tbfinben, v. a. zadovdljiti; ftdj — t pogoditi se. [dovolltva. 3Cbftnbimg, f. zadovdljenje, za-ICbfifdjen, v. a. poribiti, izrlbi-ti(einem etwaS) vzeti, otčti. 3CbfIiegett, v. n. odleteti, zleteti. 5(bfliefieit, v. n. steči se, stekati
se, iztoči, odteči. 3£bfluf, m. odtok, odtek. Lkar. 2Cbfotbern, v. a. terjati kogar za 3tbfragen, v. a. spoprišati, spo-prašoviti, poprašoviti, vprašati, prišati, izpltati, pitati, izpitkovati, hirati, pobirati. ICbfrefien, v. a. pojdsti, poje-dati. [mčrzniti, zmčrzniti. »ftieten, v.n. premčrzniti, od-
3C6fa&r, f.
vožnja, odvožnja. JCbfiifjren, v. a. odpeljiti; (»orn recfjten 2Bege) zapeljati, zavo-dlti; (beti Žeib) čistiti. 2t6fiif)rc!ib, a. čistlv, čistiven. JCbfufjrungžmittet, n. čistlvni lek. 3££)futtern, v. a. nakermiti, nasititi.
2Cbga6e, /\pre'dija, oddija;@teuer davk, dača, veča, štibra.
3tbgt
tfbgattg, m. gdbod, odld; (S3er^ Eauf) prodija; (SKangel) pomanjkanje, manjkanje.
TOgangig, a. pomanjkljiv, manj— kljlv.
2Cbgeben, v. a. odditi, oddajiti> ftd) —f pečiti se, pučati se.
ICbgebrattnt, a. pogordl.
2Cbgef)en, v.n. oditi; (»erčcmft tuerben) spečiti se; (mangetn> min j kati.
2£bgelegen, a. oddiljen, nepri-rdčen, zabit; (»omCbfie) ob-ležin, preležin.
2Cbge(egenf)eit, f. oddiljenost, neprirdčnost.	£vpehan.
3£bgentattet, a. vtruden, spehan,
TOgeiteigt, a. odnignjen, nepri-kldnjen. [neprikldnjenost.
3tbgeneigtljeit, _ f- odnignjenost,
2Cbgenu§t, a. izndšen, pondšen.
TOgeorbnete, m. posiinec, poro'-čnik.	Lvdru.
Kbgerebeter SKajien, ad. po dogo-
JCbgefagt, a. cin — er getnb, očiten neprijitel, glavni sovražnik.
Mbgefanbte, f, JCbgeorbnete.
OTgefdjiebett, a. simoten, odlo'-čen, osamljen, [ldčenost.
3Cbgefc6teben()ei£, f. simota, od-
JCbgefcJ&matft, a. neslin.
Itbgefdbmadft^eit, f. neslinost.
OTgenrinnen, v. a. v igri dobiti.
3ffigeroof)TOtt, v. a. odvijati, od-viditi.
2Cbgf»of)nung, f. odvija, odvida-
TOgejatiint, a. razberzdan, raz-lijzdan.
5tbgesef)tt, a. kumern, sčinžen.
5Cbgic^en,r.a. odliti, odllvati, od-lijati; (aužgicfctt) zliti, zlijati.
2Cbg i	i
T£t9ic5M"S> <"■ odlitjej zlitje, -jttglanj/ ni. odsjalek, osvlt. Tlialatten, v. a. vgladiti, vglaja-ti, izgUditi. Inati, poravnati. 3C6gl'eid)en, v. a. zravniti, vrav--jCbglitftf)«'; (ibgleitcn. v. n. spo-derkniti, spolzniti sejodšterk-
"ICbgctt, m. malik, krivi bog, lažnjivbog; (giebling) drago, duša.	[voverec.
Ttbgotter, m. malikovavec, krt-Mbgčttctei, f. malikovinje, ma-
likovavstvo, krivoverstvo. Otbgottmn, f. malikovivka. 2(bgott«n, v. n. mahkovsjti, krive u. lažnjive bogemdliti. Hbgotiiit, f. malikinja, kriva bdginja.	[vovčren.
abgottiid), u. malikovdven, kri-Mbgraben, v. a. odkopati, odkopavati.
ttbgrdmeit, M, v,r. žalostitise. »grafert, v. a. popdsti; pokositi.	[ke posttfviti. "Jfbgrenjen, v. a. izrnčjiti, mejni-2£bgtunb , m. brezden, brezen,
prepad, globočina, gnjača. •Mgunft, f- zavid, zavist. Jlbgunjlig, a. zavidljiv, zavisten. Tftgiirten, v. a. razpasati, odpisati.	[zli/ek. TOguj!, m. odliv, odlijek ; zliv, 3lbf)acfen, v. a. posekati, odsekati.
itbfjolftern, v. a. raz\izdati. 3£bfja(ten, v. a. odverniti, odvračati ; (nicfct jtilafTcn) ne pripustiti.	[vračba.
ICbljoltung, f. odvernitva, od-tfbbanbeln', v a. (Scmanbcn tU n>aš) odteržiti; (cinc SKatcrie)
2C6p
pomenkovati se čez kako reč; govoriti u. pisati od kake reči.
Mb^anblung, f. govorčnje, raz-govdr, razprava, [stermina.
Ttbfjang, m. nagnjenost, nadol;
Kbtjangen, v. n. (»on rinet ©egenb) viseti, tveziti; vab(jangtgfdn) odviseti, zavseti.
2(bf)dngi.i, a. naignjen; sterm ,-V»ott Semanbcn) zavlsen, odvisen. Lviselnost, tveznost.
3£bf)dngigBeit, f. odvisnost, od-
■tfbfjdrmen, f. 3Cbgrameit.
Mbfcarren, f. tfbroarten.
2£bi)drten, v. a. vterditi, vkre-piti, okrepčati; (baš ©fcn) kaliti.	[ti, odmdtati.
■JCbfjaSpeln, v. a. mdtati, zmdta-
■JCb^auen, v. a. posekati , odsekati ; (bag ©taS) pokositi.
Kfcfjduten, v. a. odrčti, iz kože djati.
TOfieben, v. a. odvzdigniti, od-vzdiči; (bie .Karten) prevzdi-či, prevzdigniti.
2£bf>elfen, v. a. dol pomagati; (einem Uebet) zlo odverniti.
2fbf)etfer, m. pomočnik, poma-grfč.	[vernitva.
Ubljelfung, f. odvernenje, od-
ttbljobeln, v. a. ostrugati.
■Jtbficlb, f. Ttbgencigt.
TOfjoten, v. a. Scmanbfn, po koga iti, po kogar priti; Cforts tragen) odnesti.
Kbfioljfn, v. a. les izsčkati.
Sbfjub^ m. odvzdiglej, pre-vzdiglej.
OTfeulb, f. Mbgeneigtf)cit._ Llek.
Ttbfjiitfe, f. pomoč, pripomdč,
7tb^ul:en , v. a. izlušiti, lušiti, izluskati, luskati.
2£6f)tmgem, fttfj, v. r. izglado-
vriti sc, stradati. Hbfjuren, ftcf). v. r. izktfrvati se. TOfjiiten, f. tfbmeibm. TOrrcrt, v. n. zajiti, zabloditi. 2£bimtng, f. zablodenje. 2tbjagen, d. a. (etwagj odvzeti, odbiti.	[stili-
JCbEammen, v. a. izčesiti, poče-3f6£at6en, v. n. otčliti se. 2fbEappen. v. a. podklestiti, poseči, drevne veršiče odrezati. 2tbEauen, v. a. požvakdti, požve-kdti.
3C6Eauf, m. kup, odkiip. 3C6Eaufen, v. a. kupiti, odkupiti : ftcf) —t odkiipiti se. MbEaufer, m. kupec, tfbfaufltcf), kupljiv, odkupljiv. TOEaufung, f. kiiplenje, odkii-plenje.	Ltva; izmdt.
^(bEef)!:, f. povčrnilo . poverni-1ibtil)xen, v. (l. pomesti, omesti; Cjuriicf ecfiaitett) poverniti; (cin Uebet) odverniti. 2K>Eef)ticf)t, n. smet, smetje. 2tbfef)tung, f. pometanje; pover-
nenje; odvernenje. 3tbEeltem, v. a. izprčšati, spre-šati, izžmčti.	1 obirati.
TOEtauben, ti. a. obrati, oberati, 3IbEleiben, f. gntEleiben. 2IbEIemmen, r. a. priškreniti. JCbElopfen, v. a. odtolči, odtrii-piti ; _ (burcfjpritgeln) o tepsti, stepsti.	[ščipnti.
MbEneiptn, v. a. odščipniti, od-JCbEnopfen, v. a.razknoflj.iti, od-knofljciti, odkuepati, odgum-bati.	Ivezati..
JtbEtiupfen, v. a. odvozliti, od-J£bEo<f)fn, v. a. skuhati, zvariti. |
6	2fbla
tfbfommm, n. v. ttortt 2Bege —, zajiti ;»on etreasi — kej opustiti u. rta stran djati; imit Scs manben) shajati; untet ffiebins gungim —, pogoditi sc. 5£bEommen, n. pogodba; Ptn — treffen, pogoditi se cin gut=
ficfceš —, prij.itclsko pomi-renje. Ldič, zarodič, vnuk. tfbfommling, m. potdmek, ro-tfbEraften, v. a. oslabiti, vsla-biti.
TOralfen, XbErafcen v. a. opra'-skati, spraskati, odpriskati. KbEiifjlcrt, v. a. ohladiti, raz-hladiti, hladiti.	I ven.
2tf>EuI)tcnl>, a. hladiven, obladi-2(b£uf)[ung, f. prehladčnje. ItbEunben, MbEunbigen, v. a. o-zildniti, naznaniti, proglasiti, oglasiti, razglasiti. KbEunbtgung, f. proglds, oglis,
naznjinjenje. tfbEunft , f. rod, pleme, poko-lenje; tint - treffen, pogoditi se.
M>Eur}en, v. a. prekrstiti, vkrri-titi, okrajšati; ben 8of)n —,. na plačilu odtčrgati, plačilo vmanjšati.	[tenje.
MbEitrjung, f. prekrdtenje, vkra-MbEurjungžjeic^cn, n. kratica. Jtblaben, v. u. raztovoriti, razs
tovir jati. JTblaber, ni. raztovdrnik, težcik. Sblabung, f. raztovdrenje, raz-
tovrfrjanje. Mblagpr, n. prenočivališe, prenočišč, — fjaltm, prenočiti, ilblag, m. izpust; — bet Siins ben, odpušdnje grehov; Eircf)= lič)et —, odpustek; tbet Ctt,
ro0 man bač SBaffet abtaflt)
zadel. HmP, odpustni. 2£6(afTm,	(6«—) spustiti;
(ffiaffft) izpustiti; (ben 2Bem) odločiti, otltiikati; (ara spreife) henjati, odstdpiti; finem eU roa£> —, komur kej odstdpiti; v n. od cesar odstdpiti. Xbla§jaf)r, n. milostlivo leto.^ 3£blaffung, f. spiiščenje; lzpušče-
nje; odtekanje; odstop, ablatio, m. (bci ben Sateinetn)
šesti padež, šesti sklon. Mbtauf, m. odtdk, odtek; —beš Šafjrež, konec leta; nad) —, na koncu, ttblaufen, v. n. steči, odteči, stekati se ; (»on bet W)r) steči ; (»on bet	preteči; (fteft enben) končati se; einem ben 3Beg — , preteči koga; einem ben 3?ang —, prehitčti kogar v čem. JCblaugnen, v. a. zatajiti, vtajiti. tfbtaufen, v. a. uši pojiskiti, uši pokliili. Ivedriti, očistiti. 2tbldutera, v. a. ra/.bistriti, raz-2£b(dutening, f. razbistrenje, o-
čišenje. Meben, n. smert. 2£bleben , v. n. smert storiti,
vmreti, konec vzeti. JCblecfen, v. a. oblizniti, obliza-ti, polizati. [zniti, prazniti. JCbleeren, v. n. sprazniti, izprJf-2CbIegen, v. a. (Bon fttf) legen) na stran djati u položiti; bte .Rletbet —, svleči se; einen (šib —, /aperseči, prisčči, za-persegniti; 3eugnifj —, pri- ' čati, svedočiti; ein®e!ubbe —,
) zagovoriti se; ben £>egen —> meč odpisati; Sftecfjnung —, račun poldžiti; (abfenčen tm ®artenbaue) grebenčiti, gro-bati.	[ca.
OTleger, m. grebenica, vlačeni-tfblfgung, f. poldženje; — beg Gtibeč, prisega; — beš ni|?eč, pričanje, svedočrfnstvo. 2fb(eijnen, v. a. odsloniti; (nidfjt annefjmenjneprijčti, odvrititi. TOefjnttng, f. odslonenje; izgovor.
ttbleif)en, f. ttbbcrgen. TOeiten, v. a. odverniti, odvo-
diti; izvoditi, izpeljati. Sbleiter, f. SBIi$a6leiter. tfbleitung, f. odvodčnje, od-vddba ; izvdd. [vrdčati. Iblenfen, v. a. odverniti, od-Kblenfung, f. odvernenje, od-
vernitva. tfblernen, v. n. einem etwaf> —,
naučiti se kej od kogar. 2CMe(en, v. a. zbrati, brati, citati ; (abfucben) obrati, obirati; bie Slaupen Bon benSSdus men) iztrebiti, trebiti. Hblefung , f. branje, čitanje;
obiranje; treblenje. 2£bliefern, v. a. izročiti, izporo-
čiti, pred-iti. 2£bliefetung, f. izročenje, izpo-
ročilo, preddja. OTtofdjen, v. a. pogasiti; izbrisati, razbrisati. Mblofen, v. a. odrčšiti, odvažati; (eineaBatfie) izmeniti, plemeniti ; (etne .Sanone) zažg.-iti, zasmoditi, izstreliti. Kblofung, f. odrešenje, odrešitva„ odvezanje; premena, izmena.
3£blu	8
JCbliigen, f. tfbtaugnen.
Jlbmacfjen, v. a Uoš macfien) odvažati, razrešili; (fertig ma= i)en) dokončati, dodelati, iz-gotdviti; einen ©trčit—, pomiriti se, pogoditi se. [se.
3tbmagem, v. n hujšati, činžati
2£f)ina^cr, v. a. pokositi, poseči
OTmafjlen, v. a. zmleti, somlčti.
2Cbmaf)nen, v. a. cdsvčtvati, odvračati.	[žiti.
OTmalen, v. a. poobriziti, obr.i-
Jlbmdrgtln, v. a. oslabiti, raz-slabiti, slabiti.
Jtbmargelung, f. slablenje.
»marfcb, m. odhdd, odid.
2tbmarfc()iren, v. n. oditi, odhajati.
3tbmartern, v. a. izmučiti, mučiti.
Jtbmatten, v. a. vtruditi, utruditi , vgnati, vslabiti.
3£bmattung, f. vtrudenje, vgna-nje.	[lati.
3(bmeifeln, v. a. z dletom obdč-
2CbmerEen, v. a. opiziti, zapaziti.
Jlbmeffen, v. a. izmeriti, zmčri-ti, miriti. [dati it. vzeti.
Jtbmietfjen, v. a. najčti, v najčm
2tbmietf)er, m. najemnik.
Tibmuben, f. tfbmatten.
Mnagen, v. a. oglddati, ogrizti, glodati, grizti.
2(bnafyn , v. a. obšlti, sošiti, všiti, podšiti.
Jlbnafeme, f. odjčmanje, vmanj-šanje ; (SDtangel) pomanjkanje ; (ffierfauf) prodaja; (£in* wegnaf)me) odvzčtje.
Jtbneimien, v. a. ben S?ut —, odkriti se; ein @lieb —, ud odrezati; (abfaufen) kupiti, po-
2fbpt
kiipiti, (^inroegnefjmen) odvzeti, proč vzeti; ben SBart —, obriti se; (»om SJionbe) padati, pasti, doljemati, dolvz&i; ben ©attel —, odsedlati; — v.n. pomanjkovati, propadati, zmanjšati se. Xbne(jmer, m. kupec. Mneljnumg, f. (— beS SJtonbeč) padanje, doljem.-fnje: (—bet •Rraftej propadanje, odjema-,nje; i.Raufung) kupovanje; — beS 'Battelš, odsedlanje. OTmigung, f. odnagncnje, od-nagiijeiiost, neprikldnjenost, meržnja.	[po sili olčti.
Kbnotfiigen, v. a. otčti, izsiliti, Mmotfjigung, f. otčtje, izsilenje. 2(bmt§en, v. a. ošpdgati, izno-siti, ponositi.	[šenje.
M>mi|ung, f. ošpdganje, pond-Jlbonnement, n. predbrdjenje,
predplačanje. JCbonnent, m. predbrojnik, pred-brojitel, deležnik. [slati. tfborbnen, v. a. odposlati, po-^bortiren, v. a. zvreči. [vzeti. 3Cbpacf)ten, v. a. najeti, v najem flbpcttfen, f. 2fblaben. TOpacEung, f. tfblabtmg. 3£bpeintgen, f. TOmattern. tfbpfatjlen, v. a. obkdliti, kole nabiti.
5£bpfIocfen , v■ a. obstebriti, končne stebre' postaviti u. staviti.
■Mbpflutfen, t', a. vtergati, tergati. Jttpfliicfung, f. terganje , tergi-tva.
Mbpflugen, v. u. odor,<ti. 5tbylagen, f. Sbmattern. 2tl'plagen,7[bptallen, JtbpreUen, v.n.
X6pr
odškočiti, odšterkniti, odle-teti, odbiti se. ■Jfptejfen, v. a. izprčsati,_ spre-Jatij fig- s otčti,_ izsiliti. Ktptiigetn, v. otepsti, pre-
tčpsti, nažgati. _ _	_
-jfcpufien, v. a. očistiti, izčistiti; (bctS 8td.it' vsekniti, vtreniti; (bie ©ticfel) očediti, osn.ižiti; (bie asčiume) otrčbiti, iztrebiti.
%iqmlen, f. tfbmartern. [mati. »ratimen, v. a. posnčti, posne-'»ratben, v. n. odsvetvati,^ odsvetovati, kogar od česar odgovarjati. 2£btatl)ung, f odsvet, odsvčtva-
nje, odgovirjenje. Kbrauben, v. a. obrdpati_ ^ _ ttfbrcmmen, v. a. očistiti, izčistiti i tben St|c&) razkriti, raz-praviti.
"Kbtetinen, v. a. odračiiniti, ob-
račiiniti; na računu odbiti. TCbrecfjnung, f. odračdn, obra-
čiinenje. OTrebe, f. dogovdr, zagovdr, obgovo'r, ugovdr; in — fitf= len, tajiti/ 3fbreben, v■ u. odgovarjati u. odgovoriti koga od česar. Kbteiben, v. a. obtrčti, obriba-
ti, ribati. OTceibung, f. obtrčtje, ribanje. Slbreife, f. odhdd, odid, odpo-tvrfnje.
Zbxei(en, v. n. oditi, odpotvi-ti, od doma odriniti, se na pot poditi. Mbreijien, v. a. odtergati, pre-tergati; (^leiber) raztergati, razcapati; (^paufet) podrčti;
9	tfbfa
podirati, podirati; — v. n. odtergati sc, vtergati se, pre-tergati se. 3£bcid)ten, v. a. priučiti, naučiti. Kbricfjtung, f. priuččnje, nauk, priuk.	[jo oljiipiti.
■Jlbrinben, v. a. odskdrjati, skor-Mbrinbig, a. abrinbig«, SBrob, zdut kruh.	[stekati se.
Jlbcinnen, v. n. odteči, steči, lltbrif, m. osnova, naččrt, oččr-
tek načertje. 5tbcitt, m odjezd. [olikati. Ttbrollen, v.a. razkrftati; laBafcfie) Mbcoflen, v.\a. opražiti, pražiti. TOtubern, v. a. odvesl.->ti, odjadrati.	|ziv, poklic. Mbtuf, m. odklic, odpoklic, od-Hbtufen, v. a. (»on einem Drte) odklicati, nazaj poklicati, od-pozvati, nazaj pozviti; (»on 9Ia<fitroat()tem) preklicati, pre-klicoviti, napovedati, napovedovati. [zivni. 2Cbrufungž<, a odklicdvni, od-Hbcunben, v. a. zokrdgliti, zd-bliti. [kroglina. Kbrunbung, f. zokrdglenje, zo-Mbtupfen, v. a. osk<Ibiti,skubsti, opipati, pipati, opdljiti, pulji-ti, očiipati, čupati. TCbrutfcfjen, f. Mbglitfcfjen. 3Cbfage, f odpdved, oporeka,
odpovedanje. Mbfagen, v a. odpovčdati, opo-
l-eči; (»erfagen) odrčči. Mbfagung, f. 3l6fage. _ [gati. Jtbfčigen, v. a. odžagati, razžd-Mbfotteln, v. a. odsedliti, raz-sedldti.
Tlbfa^, m. prestink, odstava; (7(btf)i'ilung) razdelk, oddelk ;
Wfa	10	3tbfd&
(an ©dfiufjen) peta, zapetek, napeteft; (SBecEauf) prodaja.
3C6faugen, v. a. posesati, odse-sati, i/.sisati.
Ubi&ugen, v. u. dete odstaviti.
Mbfdjaben, v. a. ostčrgati.
2lbfcf)abfel,n.ostergatek,ostrUzek
Jlbfcfjaffen, v. a. (eine ©adje) odpraviti, odstaviti; (eine fon) odpustiti; (ein ©efe§) preklicati.
Sbfcjjdlen, v. a. tfepfel, SSirnen, Siuben) ljupiti, oljiipiti; (Sliiffe) lušiti, izlUšiti; (SBeibenrutljen, SBctume) beliti, obeliti; (ben ajtaig) likati, olikati, (luščiti, odUščiti, okrUžiti. Idjstriti.
2£bfcf)iirfen, v. u. zojstriti, po-
2tbfcf>amn, v a. odderzati, od-grebsti, odgrebati, odkopati.
JCbftfiaufeln , v. a. z lopato od-grSbiti.
ftbfcfjaum , m. (eine gtiifjigčeit) pene, odpenek; (baš ©cblecfts tefte feinerllct) izveržek, izverg, izmet, sinetje, derhal.
2£bfcf)aumen, v. a. popeniti, pene odvzeti.
Jlbfdteiben, v. a. odldčiti, razločiti, ločiti; — v. n. vmirati, vmreti.
»fcfifiben, n. smert.
TOftbeibimg, f. ločenje, ločitva.
■J£bfcf)em, f. tfbglans.
JCbfcbeeren, v. a. iSdfjafe) ostriči, striči; (ben ffiart) obriti, britij	obrčzati, obrezovati. Lmerzost.
3£6f<fieu, m. stud, ostuda, groza,
Xbidjeulidj, a. ostuden, gnjU-sen, gerd, grozen, sporen, omerzljiv.
2Cbf(f)euli<fi6eit, f. ostddnost, gnju-sost, gerdost, spornost.
TOfcfiicfen, t;, u. odposlali, odpošiljati.
2fbftf)ieb, m. slovo, posldvljenje, slovovzčtje, slovod.-inje, raz-stanek; tfbfcljieb neumen, posloviti se, slovo vzeti; — ges ben, slovo dati, posloviti.
2lbfcl)iepen, v. a. (abfeuetn) streliti, vstreliti, (»on .Kteibecn) barvo spremeniti lt. pustiti, preba'r-vati se,
2tbfcf)iffen, v. n. odjadrati, z barko-odriniti, odladjati, odbarkati.
tfbfclutbern, v. a. popisati, orisati.
2£bfcfjilberung, f. popis, oris.
2£bfd)inben, v. a. odreti, odera-ti, ireti; fttfr —, se s poslom ubijati u. ubiti.
Mbfctjirren, v. a. razpraviti, razpravljati, razprčči, razpregati.
3Cbfd)lad)ten, v. u. zaklad, po-klati, zadaviti, podaviti.
Kbfdjlag, m. (abgefcf>lagene ®inge) odklatek; (in bet SRecfcnung) odračUn; auf —, na račdn.
Jlbfcfjlctgen, v. u. odvdariti, odbiti, odkl atiti, klatiti; (einett angtiff) odbiti; baš 33afTer —, vodo pustiti, poscati se, sca-ti; eine SSitte—, odrčči; (beit ■Sopf) odsekati; Cein ŠliebJ odtrčti, odtrUpiti.
3Cbfd)(ogtg, a. odrečljiv; eineafc= fdjlfigige ttnttuort befommen, nič ne dobiti.
3Cbfd)tdglicf), u. u. ad. na račun.
2Cbf(f)ldmmen, v. a. poplahniti, izplakniti, poliniti.
2tbfcf)leifen , v. u. odbrUsiti; zbrusiti, nabrUsiti.
2Cbfd£)
11
2Cbfe
2Cbfd()feifun9/ f- '.brušenje, zbru-sitva
5Cbfcf)IK?cn* a. odklenili, od-kl^pati , odpeti, odpenjati; (bie	zakleniti, zapreti;
einen 33ergletcf) - , pogoditi se;
• SBafTmfliUftanb —, pomiriti se, mir u. primirje storiti.
3(bfd)lurfen, v. a. odserkati, po-sčrkati, serkniti. [sverha.
2fl>fcf)luji, m. doveršenje, konec,
3Cbf<ftmeienb,a.pokvirjeti,neslin.
ICbfcfimetcIjein, v. a. s prilizovtf-njem od kogar kej dobiti, u. iz kogar kej izcukati.
TCbfcfjmteren , v. a. obmaiz.ati, namazati.
ICbfdmallen, v. a, odkopčati, od-šnolali.
3(bfdjncibcn, v., a. odrezati, prerezati, razrezati; ©etreibe —, požeti; ctnem bif-5t)te —, koga osirati, opravljati, osč;(v-ljati; (ttnfen —) podrčz.ati, spodrčzati.
ffljfcfjneibung, f. odrezanje, pre-rezanje; požetva j ostranje, oščtivlanje; spodrezanje.
3£bfcf)neUeti, v. n. odskočiti, od-štčrkniti.
JCbfcfjnitt, m, obr^z, odrčz, prerez, obreza, odrčza, prereza, spodrez; (ittSBucfjent) del, raz-dčlk, razde!, oddel, oddčik, čast, odseK, članek, odrčzik.
ICbfd&nilgel, pl. obrezki, odrčzki.
3£bfdjnuren,tJ a.odvezali,razrešiti.
3£bfcbopfen, v. a. odsneti, od-snemati, odčrepiiti, izčrepitti.
JCbfdjretfen, v. a. ostraaiti, prestrašiti, oplsišiti. [pisati.
Kbftfjtctben, v. a. prepisati, iz-
TOfcf>reibegebuf)i:, f. pisnina, pi-sarma.
Xb(d&Kibct, m. prepisdtel, pre-pisovrfč, prepisdč.
U(d)teien, ftcfj, v. r. nakričati se , nadrčti se.
Kbfcf)ttft, f. prepis, prepisek, izpis, izpisek.	[pisano.
2C£?fc6cift£ict), ad. v prepisu, pre-tfbfcw, m. C " beg 3BafierS) padanje; (—bešSSergeSi stermi-na, stermec, stdrmota.
Sbfdjuffig, u. s term, stermen, stermenit.	[stermina.
W>fcfjitjiigEeit, f. stermenitost,
JCbfcfuittrin, v. a. odtrčsti, otresti.
Sbfdjiittfrt, v. a. (etmoš gtiifitgeS) odliti, odlijati, odlivati; (eU t»aei SSrocfcneš) odsipati, odsi-povati.
■JCbfcfucdrjen, v. a. poččrniti.
■Jtbfd)tt)a§ra, v. a. izlagiti, izm.i-miti.
TOfcfnoetfert, v. n. tU vati; vklo-niti se.
Xbf(f)tt>emmeti, v. a. opriiti, opla'-liniti, spoplahniti, opUkniti, oplaviti.
3£bfd)tt)6ten, v■ a. (fdf)tt>6ren) za-perseči; (ftdf) loš fagen) od-perseči, se s persego odreči; fine SJcIigton—, vero zatajiti, se vere odreči. [trfjenje.
Xbfajmonrag , f. zapersjga ; za-
^CbfegHn, v. n. odjadrati, od-veslriti, odlddjati, povodi odpeljati se.
Ub(et)en, v. n. (Ijtmtiegfefjen) proč gleda ti,na stran gledati ; rinem etttfdš — f gledajoč se kar od kogar naučiti; (im ©tirne l)as
3C&fc
12
OTfp
ben) namdniti; i$ tfl auf bitij abgefef)en, tebi je namenjeno.
TOfcfjeit, n. namena, namčne-nje, volja, namera.
Ittreiften, v. a. ocčditi, proce-diti, prccediti, ocejati, pro cejati, cediti.
3Cbfeite, f. samota ; auf bet feite,' na samim, v samoti na strani.
2Cbfeitig, a. samoten, nastrinski odldčen, odseben.
TOfeitS, ail. odstrani, na strani, na samim, odsčbno.
3£bfenben, v. a. odposlan, poslati, na pot poslati.
■JCbfen&er, m. pošiljič. [nje.
2£bfenbung, f. odposldnje, posla-
2Cbfengen, v. a. posmoditi; populiti, osmoditi.
JCbfeitJeit, v a. (fieninterfenfen) pripdgniti, priseči; (im @ari tenbaue) grebcničiti, vličeni-ce saditi, grobati.
tfbfcnčcr, »"• grebenica, vlače-nica.
v. a. o (Ista'vi ti, na tla poldžiti; (»erfaufen) prodati, prodajati, predati, predajati; »omSienfle —, i?, službe pahniti, od službe odstraniti; toom Satibe —, odmakniti se od kraja ; tm Steben — , govor pretčrgati, oddehniti se ; oljne abjufefcen, bez prestinka, ncprenčbama.
3Cbfc|img, f.
odstava, odsti-vlenje ; prod.-fja, prodrfnje; odsti dnenje ; prestinek.
Jtbfein, v. n. daleč biti, nepri-čijdč biti. *
3£bftcf)t, f. namen, namera, volja,
cilj, namisel, in bet —, zatč-gavoljo.
Kbftdfitlidfj, ad. nalaš, nalašč.
2£bft'eben, v. a. prosj;tti, pre_-sjati.	lovariti.
ICbfteben, v. a. zvariti, skuhati,
3£bftngen, v. a. peti, zapčti, odpeti.
2Cbfi§en, t;, a. odsčsti; — n. od-sčda.
JCbfotut, a. samovlisten.
■JCb otBiren, v. a odpustiti, nprrf-stiti, odrešiti.	|i v.
ICbfonbetbat, a. odločljiv, odloč-
2£bfonbetIicf), f. SBefonbetž.
JCbfonbern , v. a. odldčiti, razločiti, izldčiti.	Lčitva.
■JCbfonbetung, f. odloček, odlo-
Jtbfpalten, v. a. odcčpiti, odki-lati.
OTfpcmnen, v. a. (g)fetbe) izprč-či, spreči, izprčgniti, raz-preči; (ben ©eifl, bie .Ktafte) oslabiti, slabiti; (lošmadjen) odpeti, odtčgniti.
^Cbfpannttng, f. izprčga, izprčže-nje ; oslrfbljenje ; odpčtje, odtegnenje.	' 1 \ i ti.
Jtbftjdnnen, v. a. odojiti, odstd-
TOfpdnftig, a. neprikldnjen, ptuj, osdren.
Sbfparen, v. a. odhrtfniti, prihraniti, prištčditi.
■JC&fpeifen, v. a. nasititi, nahraniti, nakčrmiti, napitati; (fer* tig effen) snesti, pojčsti.
Kbflpieten, v. a. odigrSti.
■JCbfjjinnen, v. a. odpresti, spre-sti; (etne ©cljulb) sprčdenjem poplačati.	[siti.
M&fpišen, v. a. zojstriti. pribrd-
■Jfbfrradje, f. tf&tebe.
aCbfp	13	JCbftr
la ; obiskanje ; po/.drdvlcnje ; dopdlnenje. tfbflauben, v. a. odprašiti, iz-prdšiti, prah pomesti u. pometati.
3tbfiect)en,_u. a. Jfdjlacfjten) zaklati, poklati, klati; (ben J£a!ž) pre_
rezati, zadaviti , zagerčiti; eine .Karte — vbiti. 3£bfW)en, v■ n. (abtaflen) odstd-piti, odjčnjati; (»on 3?aus men) vsahniti, posušiti se, o-sušiti se, sušiti se; (»on gis ftfien'poginiti; (»on©peiren)za-stritl se, prestati se. Ipokrasti. ttbftefjlen, v. a. vkrasti, okr.-fsti, ■JCbfleigen , v. n. zlesti, odlčsti, odsčsti.
1Cbfieigequartiet, m. prenočiše, prenočivališe.	Lviti.
TOfteUeh, v.a. odstaviti, odpra-1t6ftetben, v.n. vmreti, odvmre-ti, zavmreti, vmirati, poginiti; (»on ^flanjen) vsahniti, sabniti; (on ben SSliebern) otčr-pniti premrčti, odrevenčti. ■JCbflecben, n. smert, odvmretje. Kbflimmen, v. a. glasovati, pomenkovanje po glasih dokončati.
tfbflofien, v. a. odtdlči, odtrd-piti, odbiti, odriniti; (eine ©cfiutb) plačati, platiti. 2£bfio|Tenb, a. osdren, oporen,
okdren, sporen. 2Cbflract, a. posnet. [manje. Ttbftraction, f. posnčtje , posnč-Jtbffrafen, v. a. pokarati, pokaz-
niti, kazniti, kaštigati. Mbfltafung, f. pokdranje, kazen, kaštiga.	[nčmati.
ttbjlrafjiren, v. a. posnčti, pos-
^fbfptedien, v. a. (einem etwag) odrčči, odvzčti; (bie jpoffnung) vzeti; baš Ceben —, k smerti obsdditi; einem .SranEen baž geben —. nad bolnim obupati — v- ti. razsdditi.
3(bfprei£en, v. a. podpreti, podpirati.
2£bfpringen, v. n. odskočiti, od-sk:ikati; (atprallen) odskočiti, odlctčti, odštčrkniti; (plas £en) počiti, vtergati se; (»on Semanbež spartei) odstdpiti, odpusti.
TCbfprofTen, f. Kbflammen.
abfprofiling, f. TOommling.
2Cbfprung,nt. skok, odskok; poka ; baS i|l ein gtofier —, velika je razlika.
Kbfpulen, v. a. odmotati, motati, namotati, zmotati.
JCbfpiiten, v. a. poliniti, poplah-niti, splahriiti, splakniti, o-pr.-iti, omiti, poplahnovati omivati.
ICbftiitler, m. odmotalec.
2£bftommen, v. n. proiziti; er fiammt »on Sanbteuten ab, on je kmetiškega rodil, od kmetov proizide.
7£bflammuiig, f rod, proishod, pokolčnje, kolčno.
3tbftanb, m. (Urtterfd^ieb) razld-ček, razlika, različnost; odstop.
3£bflanbig, a. različen, razldčen.
2(&flatten, i;. a. ®an6 —, zahvaliti se ; SBefud) —, obiskati; einen ©rufi —, pozdraviti; (feine ©djulbigteit) dopolniti, izpdlniti.
Ttbfidttung, f. zahvalenje, zaliva-
JCbftr	14	Jtbtr
^I6fitetd&en, v. a. (mit SJutljem pretčpsti, stepsti, pretipati; ((SSetreibe »on ber SJJa® /.gladiti.
»limfen, v. a (Statter) osmu-kati, smukati ; (.bie Jjaut) odre ti, dreti, odirati. 5tb(lceiten, v. a. .(einem etmaS) iz-prdvdati, ne pripustiti, (titi. 2£bf}riegeln, v. a. očesati, posfe-2(&fhtfen, v. (i. na stopnje razredi ti.
TOfiumufen, v. a. zatopiti, ob-
lopiti; (ben Seifl) zadušiti. 3Cb|lumpfung, f. topdst; (— ber geifiigen .Ktdfte) spavanje, spa-vačivost Lstermec, stermina. 3tb|iurj , m. propast, prepad, tfbfturjen, f. Jpinabflitrjen. 3£bftu§en v. a. prirčzati, odrezati, osakatiti, j) r i krat i t i TOfudben, v. a. (ablefen) obrati, obirati, občrati ; (burdjfu<&en) preiskati, preiskovati. 3tbfub, m. ovitrek, opdrek, po-prfrek. lslajšati. oslajšati, Zbfufien, v. a. osladiti, sladiti. 2£bt, m. opat, abat. 3£btacfe[n, v. a. razpravljati, raz-
praviti brodovje 3£btanjen, ftdj, v r. naplesiti se,
izplesrfti se, narajati se. 2Cbtei, f. opatija, opatovina, abatija.
3Cbtei[icij, a. opatov, opatovski. 3£btf)eil, m. del.	Icleliven.
■Mbtfjeilbar, a. razdeliteln, raz-JCbttjeiten, v. a razdeliti, predelili, deliti, pregraditi, graditi. | tel. »tfieiter, m. delivnik, razdeli-7£bt!)ei(ung, f. razdeljenje, raz-deiitva, razdelk ; predal.
3Ctt()eitung6jeid6en , n. razdalje, znamnje razdelitve.
2Cbtf)un, v. a. (ein .Rleib) proč djati, na stran položiti; (t»eg= fdjaffen) odpraviti; (beenbigen) dokončati, končati, dovčr-šiti.
tfbtilgen, v. a. (©djulbon) poplačati, plačati, platiti, spopla-čati, spoplačevati.
■JfebtifTin, f. opatica.
3fbtobten, v. a. vmoriti, moriti.
Ttbtrag, m. obno'šnja, ponoš-nja; (3af)tung) plača, popla-ča, poplačilo, platei.
JCbtragen, v. a. (.Rleiber) obno-siti, ponositi, i/.nositi; (ein ©ebdube) podreti, razrušiti, raznčsti, poriišiti; podčrati, razrusevati, raznašati; (eine ©djiitlb) plačati, poplačati, platiti ; (©peifen) odnesti, odno-siti, odnašati.
Kbtragung, f. obndšnja, obnd-šenje ; razrdšenje ; poplača-lije; odnašanje.	lljati.
2(btraufen, v. n. skapati, skap-
tfbtreiben, v. a. odgnati, odganjati, odpoditi; (bcig ®iet)) zaverniti, zavračati; (burdfts mifdjen) premčšati; (baž <2ils ber) očistiti, čistiti.
2Cbtrennbar, a. razločiteln, razločljiv, odločljiv.
Mttennen, v. a. odporjati, raz-porjati; odločiti, razldčiti.
Mbtreten, v■ a.pohoditi, poteptati, poceptati, pomandrati; (einem etroaš) prepustiti , izročili, zaupati, predati, odstopiti;
v. n. odstdpiti, oditi; (»on ettrač aMaffen) odstdpiti, od-
15	OTrcc
jenjati; ben JpirS —, proso meti, ometi. -tf6t«tung, f. potepttnje, po-roandranje ; prepuščnje , izročilo, zadpanje ; odjčnjanje. tfbtrieb, »u. odgnSnje,; izseka-nje	[ljati, odkapljevsiti.
tfbtriefen. v. n. k.ipati, odkrfp-tfbtrinfen, v. a. odpiti. tfbtritt, m. odstdp; (fjeimltrfie« ©emadj) postraniše, stranišč, srališe.
Jtbtrittčgetb, n. odstopnina. Jtbtroctnen, v. a. posušiti, osušiti, sušiti, otreti; — v. n. posušiti se , osušiti sc , sušiti se.
TCbtropfetn, abtropfen, f. »ttiefen. TCbfro^en, v. a. s klubovSnjem,
zadobiti u. odvzeti Itbtrumpfen, v. a. (im ©pielf) vbiti; jemanben —, komu pristojno odgovoriti, komur resnico pokazati. Jfbtriinnig, a. odpaden, odpadel, veroldmen ; — »etben, odpusti, odstdpiti, odrčči sc; — macben, vzrok biti, da kdo odpade. 3£btriinnigfeit, f. nevčra, vero-
ldmstvo, odpidnost. Ttbtriinniger, m. odpadnik, od-stdpnik. [sdditi, osdditi. 5(buttl)filfn, v. a. odsodili, raz-TCbBerbienm, v. u. zaslužiti, po-sliižiti.
3Cb»erBttnbigen, v. a. napovedati, naznaniti; (rine J&eiratfO o-klicati.	(odhajati.
2tb= unb jugeften, v. n. pri- in OTroagen, v. a. potčhtati, tčhta-ti, zvSgati, vagati; izmčriti;
(etroaž »on eine r groSeten® enge) odinčriti, odva'gati, odtehtati; lig. premišljovSti, misliti, soditi.
ltbwa!6en, t;, a. ovrtljati, valjati, tfbroaljen, v. o. odvaliti, zvaliti ; fig. et»ct£> Bon fid& — opravičiti se, oprati se. 3£btrantelbar, a. spregljiv, spre-ziven.	Lzati.
TOroctnbetn, v a. spregati, spre-ttbtt>anbelung,f. sprezanje, sprega. Mbnjčitmen, v. «. ogreti, greti. 3tbtt)artcn, v. n. poč.-ikati, pričakati, čakati; — v. a. (pflegen) streči, postrčei. Ipostrežba. tfbttmrtung, f. čakanje ; strežba, TOredrtč, ad. v niz, na zdol, pod sč.
Sbtoaftfien, v. a omili, vrniti, o-prSti, prati, pomiti, vmivati. 2Cbn>afchfa8, f. SBafcfcbetfen. 3tb»afc()»ct(Ter, f. aBafdjroaffcr. Tfbtpafcfiung, f. vmitje, vmivanje. omitje.
3£bnvd)feln, v. a. meniti, pre-meniti, izmeniti, očrčditi, črediti; — v. n. črediti sc, verstiti se, menjati se, 2£btrec()fetnb, a. premenjSven, očreden. fmčna, čredenje. ■JCbnjedfifelung, f. menjanje, pro-■Jtbmcg, m. stranski pot, od-potje; (Umroeg) ovink; (23et5 trning) zmota; aitf ttbmege ges ratiien, zablriditi, zajti. ttbtpegig,«. odpdten, nastra'nski. ItbnjfgS, ad. iz pota, raz pot. tfbroetjm, v. a. odpihniti, od-
mahati, spuhniti. 3CbmeIjr, f. zabrana, bramba, obrana.
1 (5
5tbmef)ren, v. a. vbraniti, od gnSti, odbiti; (nidfjt jutafTen) prepovedati, zabrrfniti. Ziweič)en,_v. a. (»eidj madljen)
namočiti, zmočiti. 3C6tt>ettf)en, v.n. odstdpiti; (ftdj imterfctjeiben) razldčiti se, različno biti. [ček, razlika. »wetd(>ung, f. odstop; razlo-TOireibett, d. a. popdsti, spasti;
(»om Šiffie) pojesti, snesti. 3C6iceifeit, v a. odmotati, zmd-
tati, mdtati. JCtoetfeit v. a. odpravili, odpravljati, pred sč ne pustiti. TOmeigen, v. a. pobelili, obeliti, beliti.
JCbttelfen, v. n. zvoniti, ovčniti,
veniti, vsahniti, sušiti se. 3Cbtt>enbett, v. a. odverniti, od-vr;(tit.i, odvračati, odorav-ljati.
OTtrenbig, a. odnagnjen, odvčr-njen, neprikldnjen, tuj; — madjen »oUcn, odvračati, od govirjati.	[vračanje.
2Cbt»enbung, f. odvernenje, od-2tbtmfm, v. a. odvreči, zvrcči; —, mnogo donositi, mno go dobička dati; baž Sodi —, se jarma znebiti u. osvobd-diti.	[zočen.
TOrcefenb, a. neprižijdč, nena-2£6»efrafjrit, /*. nepričijdčnost,
nenazdčnost. 3Cbtt>e§en,_ v. n. nabriisiti, po-brusiti, obrilsiti; (.Sletber) oguliti, oglodati. 3flm>ief>fen, v. a. otepsti, nabiti;
(@cfmf)e) osnažiti, očediti. Itbmi&ln, v. a. odmdtati, motati ; (@atn «uf cincn Anaul)
2f£>gi
navijati, vijati; (aušrinanbers lt>tcfe(n) razviti, od viti, odvijati, tfbrotnbe, f. motovilo. TOtumben, f. Mmiicfrltt. [brisati. 2£bttrif(fjen, a. obrisati, po-%bwifd)tui), n. brisalo, brisivka, brisača, obrisač. [zadobiti. Mltmtfiern, v. a. 7. vohernijo Mbroitrbigen, v. a. ob vrednost
spraviti, ponižati. 2Cbrourbigung, f. ponižanje. lC6wutf,m. proizvdd, dobddek. ttbttitrgen, v. a. zadaviti, zadušiti, zagušiti. Lliti, poštiipati. TO>trur}ett, v. u. začiniti, zabč-2£bjaf)tcn, f. S8ejaf)(en. tfbjabler, f. ffiejafjler. 3£bja[)Umg, f. SBejaljlung. 2Cbjaj)(en, v. a. (fjtnroeg jaf)t™) odšteli, odštevati; (Jjerjciljs len) prešteti, zešteti, šteti, izbrdjiti.	Lditi.
Utjapfen, v. a. spustiti, odce-Kbjdumen , v. a. razberzdati, razuzdati. [dili, zagraditi. 2Cb}flttnen, v. a. pregraditi, ogra-JCbjaufen, v. a. razčupati, raz-čddrati.
2Cb§eijren, v. a. sušiti, posušiti ; — v.n, sušiti se, hirati, čin-žati se.	[ca.'
JCbjefjrung, f. jetika, dera, suši-ftbjeicfinen, v. a. narisati, načer-tati ; (einen gennffen spunft) zazn.fnni j ati , zaznamvati, zaznačiti. TOjeicfmtmg, f. narisanje, naččr-tanje; (baš ©ejeicljnete) na-čertek, čertež. Tlbiiefjen, v. a. odtegniti, bertJ&trt —, odkriti se ; (Bon einer
2C6J«
17
2£djte
@limme} pritčrgati, odterga-t; • (einen »on eiwaž) odvodi-t;- (SSein, 23iet) pretočiti,
pretakati; (bie £aut) odreti,
dreti, odcrati; (bie £anb Bon dnem) odstaviti koga, zapustiti koga; (ein SHeffet) vgla-diti, potegniti; (abbtu&n) natisniti, natiskati, tiskati ; (in bet SRetfcentunfl) odštčvati; — p. n. oditi, se na pot poditi; »on bet SKSacIje —, izmčniti se; auš bet 5Bof)nung —, izseliti se, preseliti se, seliti se. Mbjielen, v. n. nameniti na kar,
nameriti na kar. 3CbjitMn, v. a. s_ šestilam izmeriti u. meriti. aCbjiig, m. odhod; (^inttjegna^
me) odtergritek, odvzetje. Mbjttmčen, f. Kbjmitfen. IKbjrcetfen, f. tfbjielen.^ 3£bjtt)icfen, v. a. odvščeniti, od-šipniti, odšvekniti. _ _ [diti. 3£bj«)ingen, v. a. izsiliti, izini-2£cabemte, f. Jtfcibemie. Itccent, m. naglisek, naglas. JCccentuiren, v. a. naglase zapisati.	Icepticia 3£cceptation, f. primljenje, ak-tKcceiptiren, v. a. primiti, ak-
ceptirati-JCcceffotifcf), a. pristopen. 2£ccef, f. guttitt.	[d<5ncia.
Kccibenj, f. pridohddek, akci-3Ccctfe, f. dača, harmica, akeiz. Jkcižeinnetjmet, ni. harmičir, da-čar.
2£cci6fiute, f. harmičirnica. Hccotb, m. glas, soglasje, akord;
pogddba. Kccurat, a. točen.
3Cccutatef[e, f. točnost. ICccufatiU, m. toživen, tožiteljni,
četerti padež. 2Ccf), i. ah ! oh ! joj! gorjd! joj-
mene, vajme! 2£cf>at, m. agit.
Titi)fe, f■ os, osovina, podvdz. 3(cf)fenb(e(f), n. Sinja, Sina. ttcbšnaget, m. osnik, lunik. TO)feI, f. rama, pleče, pazuha, pazduha; unter bie — nejjmen, pod pazuho peljati. [ca. TOfelbanb, n. ramenik, narimni-ttdjfetbein, n. ramna kost. ltč)(ett)ot)le, f. pazuha. tfdljfettiemen, f. tfdjfelbanb. 3(iJfife(}u<fen, v. a. skomucati, ko-
mtfcati. Tt<f)t, num. osem. 1ld)t, f. pazka, pozor , opiz; (3(e<f)tung) prognanjt . pro-gninstvo; — Ijaben auf jemans ben, paziti na kogar; aufžer — Iaffen; zanemirati; in bie — etflciten, prognati. 3£d)tbat, a. časten, častivreden, pošten, poštenja vreden, ča-stitjiv. OTjtfcarEeit, f. poštenje. 3Id)te, a. osmi.	[rokdtje,
2Cd^tecE, n. osmerovoglina, osme-Jtcfltecfig, u. osmerovdglast, osmerokdten.	[šminka.
Xcf)te(, n. osmina, osmica, o-3£d;ten, v. a. častili, spoštovati; (2C$t geben) paziti, gledati; ftit gut —, za dobro deržati u. imčti. Medfiten, v. a. prognati, propisati. 2Cdf)tenš, ad■ osmič, v osmo. Jtdjter, ni osmica, osminka. 2C$terlei, a. osmdri.
2
a<*tf
18
3fber
mtfaib, d. osm^rni. ■JCcfstfattig, a. osmčrnat. Ttcfjtgefjjanri, n. osmčr. ttdjtgrofdjenfluc!, n. osmik. 2t$tf)Ci[b, a. poldsem, osem in pol.	[let star.
JCdjtjafjtig, a. osemleten , osem JCtfjtloŠ, u nepazljiv, nemarljiv,
neopazen. 3tdjtmal,a<J. osemkrat, osembart. 2Ccfitmatig, a. osemkraten, osem-btfrten.
■tfc^tmonaflidj, a. osemmesečen. 2tcfjtpfunbig, a. osemfdnten. 3£d)tfam , a. pazljiv, marljiv, opstzen. [oljivost, opaznost. McfrtfamEeit, f. pazljivost, mar-JCcfetfeitig, a. osmerostra'n, osem-strtinski.	[propisanje.
2tc6tžerJIdr«ng, f. progntfnje, 2Cd)tfpanmg, a. z osmerico, z osmimi konji, [merodnčven. Mttagig, a. osemdnčven, os-Mjtung, ^.spoštovanje, štiminje. 2£cf)ttmgš»oH, ad. s poštovinjem. Jtecfitung, f. 5Ccf)t3etJtatung. MrtroinHig, f. W;tečig. 3Ccf)tw6cf)enttic[j,a. osmeronedčln. Itčbtje^n, nuni. osemnajst. %d\tiei)nte, a osemnajsti, [red. 3£cf)tjig, num. osemdeset, osem-3Cd)tjiget, m. osemdeset let star mož. [osem leset let star. 3£tf)t}igjaljtig, a. osemdesetleten. 2tcfjtjig|le, a. osemdesčti. 2£ebicfit, cibig, u. nardben. ■Jtebid^t, abig, ad. narobe. llii)t, a. pristen; - »t SSein,
pravično vino. 3Cect)ien, v. n. ihtati, ječati, zdi-huvati. zdih^vati. [vstnje. 3£ec6sen, n. iht, ječanje, zdiho-
3ttfer, m. njiva.
Jicferbau, m. poljodelstvo, ra-tirstvo, poljsko delo, kme-tistvo.
Metbauet, f. Meršmann. Llja, ril. ■JIcEetfcIb, n. polje, orivna zem-ICcfergetatfie, n. poljsko orddje. Metmčinncjen, n. (SBa^fteljc) pli-
ska, pasterička. Mcčetn, v. a. oriti. tiCcferretttg, m. poljska rctkev. 'iCcferšmann, m. ratar, ordč, ra-
t£j, orat.tr. Itcfetroinbe, f. slak. Met, m. djanje, čin, djanjk. ■JCcten, pl. f. spisi, pisma, akti
uridni. itetie, f. akcija. ICction, f. ©eberbe. MctiB, f. SfjStig. , [vati. ICbbiren, v. a. doštčvati, prida-Itbbition, f. doštčva, pridava-nje.
Mbbteffe, f. napis. Sbet, m. plemstvo , žlabtnija ; (atž bet bet SGetbienfle obet beš ©eiftež) žlahtnoft, plemenitost ; (abetige ^perfonen) žlaht-nik, plemenitnik, plemič, plemeni tjtš. l£betf)ettfcf>aft, f- žlahtnovMa. 2£belig, a. žlahten, plemenit,
blagordjen. Mbelige, m. žlahtnik, plemenitnik, plemič, plemenitiiš. ■JCbeln, v. a. požlahtiti, med žlaht-nike povzdigniti; (fcftmucfen) žlahtiti, krasiti, okrasiti. Jtbelžbtief, m. plemenitiški list, žlahtniško pismo. [ništvo. Mbelflanb, nt. žlahtni stan, žlaht-ICbet, f. žila; dim. žilica.
acber
19

TCbCtig, a- žilat, žilnat, žilav,
poln iil. Ttberlafi/ m. kervipiišanje. •Jtberlaffeit, v. a. piišati, ua žili
pušati, kri spustiti. #berloš, a. brezžiln. 2£berfcf)lag, m. bitje žil, žilobitje. »erftjfiem, n. žilstvo. 2tbjectiB, n. prilog, ime pridiivno, pril.ist
Mbjubtciren, v. a. prisdditi. TOjunct,)«. adjunkt.napumočnik. ■Jtbjutant, m. pobdčnik; (bet HA'
jutant beš starešina) stahec. tfbjutum, n. podpdra lorlič. TCbler, m. orel; ein junger —, Ttblertlauen, pl. orlovi nohti. ■Jtblecnafe f. vpognjen nos, klju-kands.	[pomdrski.
JCbmirat, nt. admir.il, vojvoda TCbmicals, a. admiralski. 5Cbmitatin, f. admiralica, admi-
ralovlea. ICbmiratitat, f. admirilstvo. tfbmtralčflagge, f. admiralsko bandčro.	lladja.
TtbmiralfSgateere, f. admiralska 3Cboptiren, v. a. vsindviti, za sina vzeti.	Lsina vzeti. ItboptiBfoljn, m. vsindvlenc, za 3Cbreffe, f. napis, adičsa._ TCbreffiren, v. a. adresirati. itbBent, nt. dohod, prihod;
advent. 2tb»ent?, a. adventni. ■KbBerbtalifcfc, a. prisloven. 2CbBerbium, n. prisldv, privet. 3£b»erfati», a. protiven, oporen. TTbboEat, nt. pravdosrednik,
pravdoznanec, advokat. 3CbBoEatČ=, u. pravdosredniški. 3£ffe, nt.opica, jopica, merkovca.
ICffenartig, ad. po opičje. Iteffdjen, n. opička, merkovčka. tfeffen, v. a. dražiti, rugati se,
spakovati se. Xffen=, a. opičji, ttffect, m. poželenje, strast, tfffec tiren, v. a. j. 33. »te et baž Codjen affectirt, kako se na silo smeji. TCffectirt, a. naslljen, prisiljen. Kflrenliebe, f. slepa u. neumna ljubezen.	ikovinje. ICcfferet, leffung, f. draženje, spa-%fter, nt. lit, zadnica, perdalo. ICfterarjt, m. zdravilež. ttfterbiirge, nt. porok za poroka. Mfterbarm, nt. ritnica, mastnica. tfftergeburt, f. posteljca, po-
steljka, spovitje. JCfterfjeu, n. olava. Mfterlonig, nt. lažokralj, bezza-
koniti kralj, ■tffterleber, n. okrajci od kože. 2CftermeI)t, n. zadnja moka; po-liska.
TCfterrebe, f. osiranje, ošč^vlanje. itfterreben, v. a. osirati, ošči-vlati.	tvec.
2Cfterrebner, m. osirotel, oščivla-tffterftlber, n. nečisto srebro! 3£fterfol)n, nt. nezakonski sin. 2Cgat, f. tfcfiat.
tfge, f. (etn einjelnež ©plitterdjen) pezdčr, pleva ; ffgen Bom Slatfjfe) pezdčrje. JCgent, m. oprivnik, agent, tfgentfd&aft, f. opravništvo. ItgiB, n. nadavk, nadev, tfgtftein, f. SBecnftein. 2Cf)le, f. šilo. 3£t)Ienmacfjer, nt. šilar JCfjm, f. £)f)m.
2£$m
20
3£Uc
3£f)tn, m. vedro, sod.	[ti.
1it>men, v. a. sod meriti, vizira'-3£I)mer, m. sodomer, vizirrfvec 2tf)n, m. preded, praded, spred-nik.
3Qjnben, v. n. slutiti, predčdtiti, dozdevati se, — r a. kazni -ti, kaštigati; (StJliftjergnugcn Sujiern) svariti, posvariti. JCljnbung, f. slut, slutnja, pred-
čdtek; kazen, kaštiga. 3Cef)neIn, v. n. nekaj ob. malo poddben biti.	[ddben.
3tei)netnb, a. poddbnast, pripo 3tf)nen, pl. prededi, preddedje, spredniki.	[u. tabla.
JCfincntafcl, f. rodosldvna kniga TOjnfrau, f. prebabica, prebaba. 3tf)nt)err, m. preded, sprednik,
prednik, ded, očak. 3Ce&nlidf>, a. poddben. Ze^nliitteit, f. poddbnost. 3£fimmg, f. Mfjnbung. 1U)0m, m. javor.	[rov les.
3(f)ornfjol}, n. javorovina, javo-Xt)0vnen, a. javorov. ICfjocnroalb, m. javorovje. Vetjte, f. klas, vlat; (Me Mefjren iibetfjaupt) klasje, klasovje, la-tje, latovje; in iefjren fdjiefien, 3£ef)ten befommen, latovati se. ICefitt&en, n. klasek, latec. %et)xen, v. a. klasovje zbirati,
latdvje pobirati. Ilet)tenfpt^e, f. ost, os, resa. 3£ef»rig, a. klasovdt. Jflabemie, f. akademija. 3£fabemiJer( m. akadernikar. 3(fabemif(b, a. akademiški. [gl;(s. JCEEompagnement, n. prispev, pri-3CEEompagniren, v. a. prispevati, priglasoviti.
MEotb,»i. soglasje, glas, akdrd. MEEorbiren, v. a. prispevati. MEEurat, f. ttccurat. TOEufatiB, f. Jtccufatie. MEt, f. 3tct. JCEten, f. Zdeti. MEteur, m. igra'vec. 2Clabafler,m. alabaster, alabašter. 3flabn|tern, a. alabistren. Mant, m. oman JClantbeere, f. Sofjanntčbeere. Mlam, f. Sarm.	[dfen.
JCtacmiren, f. Sieunnt^igen, ©ctjre« TOaun, m. galdn. Ktaunen, a. galdnast, galdnat. 2£Ibet, f. TObecbaum, m. jagned,.
jagnjed.	[čav.
JCIbecn, a. bedast, trapast, nor-2Clbernf)eit, f. trapost, norčavost. MItf)t>mie, f. zlatotvdrstvo. 2CW)tymifi, m. zlatotvdrec. JCIfanjeret, f. norčija, traparija. Mgebra, f. algebra. 2CtEo»en, m. alkov, postelja. Z\l, allet, atle, alieg, a. ves, vsa, vse.
OTbereitS, ad. že, vže, uže. ICUba, ad.tdle, tukajle, td, tukaj. JCUbort, ad. tamle, tamkajle, tam,
tamkaj, ravno tam. OTee. f. drevčsno sprehajalce
u. shodiše, drevesne ulice. KUein, a. sam. [modč, tode. OTein, c. al, alj, ali, pa, pak, sa-2£Uemgen>alt, f. samoblast, samo-oblastvo.	[moprodaja.
OTeinfjanbet, m. samotčržtvo, sa-TOeinfjanbler, m. samotčržec, sa-
motergdvec. 2£Uein[)errfcfier. m. samovlada. OTeinfterefcf)aft, f. samovladar-stvo, samovlada.
Me
21
2£Ut
jCOein£««f' Jttteinoerfauf, m. sa-mokupčlja ; samotčržtvo, s a -ftioprodaja.
3£UcinEaufeic, Mein»et£aufet, m.
samokupec; samoteržec, sa-moprodajivec.	Ikokrat.
KUernat, ud. vsigdar, vselej, vsa-jflletifaUč, ad. (auf jeben gatl) po vsaki ceni, pod vsaki način; (»ielleid>t) morebiti, mor de; (jut SiotfD zašilo, za potrebo. 2CUentf)atbcn, ud. povsdd, vsikde, povsot.
KfebtngS, ad. pod vsaki način,
po vsakim, na vsako vižo. •fflletbutcfilaucfctigll, a. presvitej. TtUetetfl, ad. naj prej, pred vsim drugim; fgerabe je§t) ravno kar, še kotnaj, ravno zdaj. TCUetctfle, a. pervi, najpervi, uar-pervi.
Ifllergetteueft, a. naj verniši. ICUetgnabig, aUetgndbigfl, a. naj milosti!viši, premilostljlv, premilostlv.	|kar bodi.
OTerfjanb, alletlei, ad. marsikaj, 2(UerI)eiligen, pl. vsi sveti, praznik vsih svetih.	Ltejši. ICUet&etttgfl, a. presvčti, naj sve-■jntet^etliglic, n. presvčto rešnje telo.
Merici, f. OTetfjanb. 3CUetlieb|i, a. preljub, preljubez-
nlv, preljublen. Kttermeift, ad. sosčbno, osoblto. »lernacfjfi, a. naj bližji; — ud naj bližej.	Lvsikde.
2CHerfeitč, ad. povsod, povsot, TCttefammt, ad. vsi skup, vsi za-poredama.	[dar.
ICUejeit, ad vselej, vsigdar. vsik-OTgegenttart, f. vsegapričijdč-
nost, vsegavpričnOst, vsiga-nazdčnost, povsdtnost. OTgegennjdttig, a. vsegapričijdč, vsegavpričen, povsdten, vsi-ganazdčen. 3CUgema$, f. OTmaf)lt$. 3£Ugemein,a. občinski, občen, ob-čcnlt,občji; baSiflaUgemeinbes f.innt, to je povsod znano. OTgemeiti^dt, f. občenitost, ob-čnost.
TOgeroalt, f. svemogdčnost, sve-oblast.	[oblisten.
OTgeroattig, a. svemogdčen, sve-KUgiite, f. vsegadobrdtnost, vsi-gadobrdta. Lgadobrdten. OTgufig, a vsegadobrotljlv, vsi-OTgutigfeit, f. vsegadobrotljlvost. Mlfjeit, f. vesdlnost, ukiipnost. TBXt)in, ad. tU, tukaj, ovde, tule, tukajle.	Lleto.
2£tIjdE>rtid&> a. vsakoleten, vsako OTmadjt,f. vsegamogdčnost,vse-mogdčnost.	[mogdčen.
OTmacfitig, a.vsegamogdčen, vse-2CUmaijlicfj, ad. počasi, sčasam, sčasoma, po malim, — a. počasen.	Lko ndč. OTna^tlidj, a vsakondčen, vsa-5£Ufe(jenb, a. vsegavlden, vsevl-den, vsevidijoč; Ibie @tgen= f<6aft, alleč ju fefjen) vsegavld-nost, vsevldnost, vsevidijo-čnost; (bet Mllež fie§t) vsegavid, vsevldec. OTftunMidj. f. ©timbtief). OTtag, f. SBreHag. tfUtagig, OTtaglicf), a. vsakd.inj, vsakd^njšen, vsakodneven, vsaki dan, vsakdanski; fig. navaden, oblčen. JflltagčHtib, n. vsakdanja oble-
3CU0
22
3tlte
ka , vsakdttnjšno oblačilo, vsednja obleka.
OTBoUfommen, o. vsegapopdln, vsigapopdlnomast. [nost.
3fllBoUEommenf)eit, f. vsegapopdl-
3£Utt>altenb, a. vsevladajdč.
ni. vsevladavec, vse-
vlad.-ir.
TOt»eife, a. premdder.
30tweičf)eit, f. premodrdst.
OTttriffenb, a. vsigaveden, vsega-veden, vsigaveddč.
3(Ut»tf[enfyeit, f. vsigavednost,
vsigaveddčnost. 3lUl»o,f. Sffio.
TOjeit, f. OTejett.
3CU}u, OTjuBtel, ad. prevčč, pre—.
3£Ujugteid), ad. vsiskiip, vsisku-pej.	lenim.
JCUjumat, ad. vsi v enim, vse ob
2£lmana<f), n. koledar, kolednik, pratika, zabavnik.
TOmofen, n. milostinja. milodar, vbogaimč, almožna. [lodare.
TOmofenbitcfife, f. skrinca za mi-
Jftmofenpflege, f. milostinstvo.
JClmofenpfleger, m. milostinjar.
3tloe, f. aloa, lopatika.
2£toefyol§,n. aloevina, alovin les. m. mdra.	|planinica.
TCipe, f. planina ; eine tleine -,
JCIpen*, planinski.	Ininec.
ICtpenbetoofmer, m. planinar, pla-
JCtpenTOafter, n. planinčnica.
2CIpf)abet, n. abeceda, azbiika, alfabet.
3£lpf)abetif<fj, a. abeceden, azbvi-čen; — ad. po abecčdi, po versti azbdke.
3ttpifdj, f. OTpens.
3£Iptanber, f. ttlpenberoofmer.
Jtltaunbeere; f. darstljivka.
1CC<§, c. (ba) kader, kedar, kor ki; (tt)ie) kakor, kot, ko, od J (jum SSetfptele) na priklad, postavim; — ob, — tuenn, kakor da u. de; fo tange —, kar, dokler.
tflšbalb, C. Cfobatb a(S) kakor hitro ; (fogleirf)) precčj, zdajci, koj, pri ti priči.
insfcann, ad. tadaj, tedaj, takrat.
Tftfo, ad. (fo) takd, tak, takšno — c. torej, zatdrej, zategavd-ljo, zatd, tedaj, tai.
tfetfter, f. sraka, vsraka.
TOfler=, a. sračji.
%lt, a. star; — e Sfnge, starina, stare reči; an Safjren —, prileten, perleten; in atten Set« ten, nekdaj, v starodavnih časih.
JCtt, m alt (glas).
ICttan, m. mostov/, altan, balkdn-
Ttttar, m. oltar, žertvenik; dim. oltarek, oltarček.
Kitar--, a. oltarni.
TObacfen, a. staropečen.
2(ttbeEannt, a. staroznin, dav-noznan.
ttltberufimt, a. staroimenit, dav-noimeniten, slaroslaven.
Mtbeutfdj, a. starončmški.
3(tte, m. starec, starček; — f. starka.
JCetteln, v. n. staričkati se, se pomalim starati; (Bon @pei= fen) po nekaj starim dišati it. duh imeti
XIten, pl. spredniki, deddvi.
2tlter, 71. starost, prijetnost; BOt" ■Jflterč, nekdaj; Bon TUlterg t)er, od nekdaj; Icttere fjalbet, od starosti, zavdlj starosti.
2Celt
23
2tmt
^cltfctt, p'- stariši, roditelji. 'K'l-l'rr"	' ■ starati se,
postarati se. 2CeIternto6, a. sirdta, bezstarišev. 2CItetžf(f)road), a. od starosti slaboten.
#Itettf)iint, n. staroddvnost, stari čas; (cin alteiS SEctE) starina, starovina.	[starčen.
2fltertf)umlicf), u. starodaven, 7fttertf)umžforr<36er, m. starin ar. Wtcrif)um6Čuntic, f. staroznan-
stvo, davnoznanstvo. 2£ltertf)umf>tunbiger, m. starozna-' nec, davnoznanec. aitctt^umžfluct, n. starina. 5tclte(ler, m. starešina, starašina, stardsta.	lrinski.
•Jtttftdntifc^, a. slaroščgen, sta-TtttgefeU, m. pervi hlapec, prednji delavec, ffltglauben, m. stara vera. tfltglčiuber, m. staroverec. JUtglaubig a. staroveren. tfttglciubiger, f. JCltglaubet. Ueltlid), o. staričen, starovičen,
starikast. TOmobiftf), f. tfltfranfifd). JCltmutter, f. baba, premati. 3£ltftabt, f. staromesto, staro-mestje.	[romeščan.
TOflcibter, m. staromestjan, sta-TOtftabtifd), a. staromesten. 2Clt»ater, m. očak, ded, preded;
patriarh. 2Ut»aterifd), f. tfltfranHfa. 2£(t»orbecn, p/, spredniki, pred-
starši, predčdi. JCliroeibermafjrdjen, n. babja pra-
vdč, babja pripovedka. 3£lumnat, n. duhovšnica, semi-
'IClumn, m. bogosldvec. Km, flatt an bcm, f. 2Cn. Itmalgam, n. amalgam. JCmalgamiren, ».a. amalgamirati. ttmant," f. Siebfjaber. ImanuCTlfiS, m. prirdčnik. JCmatclIe, f. amarela, amarčlska
črešnja. Kmajonc, f amazonka. ICmajcnenr, a. amazdnski. TCmbog, m. naklo, nakvo, nakovalo.
2Cmbo|i|}ocf, m. nakovalnik. ttmbra, Jjnbet, m. ambra. 2Imbtofta, f. ambrozia, nebeška
hrana. 3£meife, f mravlja, mrav. Mmeifmbat, 2£mctfenfre|Tet, m.
mravojed. tfmeifeneier, pl. mravljinje jajca. Kmcifcnbaufen, m. mravljinjak,
mravljiše. 2Cmen, amen.
2(mft[)l)fl, m ametist. [dojnica. Hmme,f dojka, dojkinja, doji ca, 3£mmcnmaf)tdf)cn, f. 2Cltlt>eibetmdts d)en.	[štvo, dojštvo.
ttmmenfdfiaft, f. doji štvo, dojni-■Mmmet, m. sternad; (bas SBeibs
d) en) sternadka. Jfmneflie, f. odpiistek, prizanč-sba, prizanašba. [vanje. Kmoctifation, f. vničenje, vničo-2£mp?I, f. svetilnica, svetilka,
lučnica. ■JCtttpfjtbion, m. suhovodnica. tfmpfjtbifdi, a. suhovoden. 2Cmipt)itl)eater, n. amlUeater, o-
kroglo igrališe. 2Cmfrf, f. kos., černi drozeg. 2(mt, n. urad, vrad, služba; dolžnost; .£odj—, velika me-
*mt&
ša, peta maša ; (ein Siflnft) župa, županija, okrožje, kotar. 3tmttyau8, n. uradnica, ttmtirert, v. a. urridovati. Kmtticfj, a. uriden, služben, ttmtmann, m. župan, sodnik.
uradni, službeni, uradniški.
Jlmtšbruber, m. souridnik. tfmtčgebaube, f. TtmtljauS. 2Cmt$gebuf)t, f. uradnina. Ttmtšfjanbtung, f. uradovSnje. TlmtžEnecbt, m uradniški sluga. Mmtčpflege, f. TCmtčl)anbtung. ttmtčfcfjrriber, m uradni pisKr. 2lmtž»ern>atter, m. urddnik, vrad-
nik, urad al opravite!}. 5Tmtš«ogt, m nadstojnik uradniški.	| uradniško. ICmtčsogtei, f. nadstojništvo Jfmufant, a. obveseliv, veseliv. veščin.
prp. na, do, pri, k. [jak ttnacfioret, m. pušSvnik, pustin-tfnalogie, f. analogija, poddb-
nost, enakoličnost. Hnalogiaf), a. analogiški, podoben, enakoličen. tfnalljfe, f. 3erglteberung. Mnalijfiren, f. getgliebetn. 2Cnavct)ie, f. ©efe^tofigSeit. TCnardjifdj, f ©efefcloč. [sldvje. 3£nafomie, f. anatomija, razudo-Mnatomifer, m. razddnik. tfnatomifcfj, u. razudniški. Jlnbau, m. nasčvek, posevek, vsetev.
Jtnbauen, v. a. (ba$ gelb) vsejiti; (SSaume) vsaditi, nasaditi, na-sijati; —v. r. naseliti se, nastaniti se. tfnbefeljlen i), a. zapovedati, za-
24
2fnbr
vkizati, veleti; (empfefjlen) priporočiti, priporočevSti. JCnbegtnn, m. začetek, perččtek, začčtje, poččtek.	Ižati.
ICnbeftalten, v. a. na sebi obdžr-Tfnbei, ad. zraven, zravno, verh tega.
2£nbeifien, v. a. ogrizti, nagrizti;
(t) gifdjen an bie Mngel) vjesti. tfnbelangen, f. SSetreffen. TCnbellen, v a. lajati na kogar. ■JCnberaumen, v. a. odrediti, na-znamiti.	Lse.
tfnbeten, v. a. moliti, vklanjati ■Jfnbeter. m. moleč, vklanjalec. 3lnbetung,/a molenje, vklanjanje. ICnbetreffen, f. JCnlangen. Ijati. tfnbieten, v. a. ponuditi, poml-■Jtnbietung, f. ponddba, pondda. IKnbinben, v. a privezati, privezovati, pripertiti, opertiti. ■JCnbifj, m. ogrizek, nagrizek, ogrizlej,
Hnblafen, v. a. pihati u. pihniti na koga; (butdj SBlafen Boli mas df)en) napihniti, napihati, napihovati. ICnblitf, m. pogled, nagled; attf ben etfien —, na pervi pogled. Itnblicfert, v. a. pogledati, gledati, tfnbofjren, v a. navertati; (eiit
gag) naččti. tfnbredjen, a. natrdpiti, nalo-miti, nalamati; — v. n. (Sag ttsetben) svitati, daniti se, de-nitise, dan se bliža, rodi, za-zndva,napoveddje; dannahi-ja;(9lad>ttBert)en)mrači se,temni se, noči se, noč nabija, tfnbrennen, v. a. vžgati, zažgdti;
— v. n ožgati se, ožigati se. tfnbtingen, v.a. l^erteibtingen) pri-
2£nbt	25	JCnbr
nešti, ilofiesti. donosih; ctne
—, potožiti se; (SBaci* ren), prodati, prodati, prodi-:at;; (eine Socfjtec cm_ SKann brtngfn) omožiti, vdati; (fein ®elb) zapraviti, potrititi, po-trdšitij Cffitic5)lein«ng) predložiti, pr dligati; (feine S3e= roeife) razldžiti. Knbringen, n. donds; prodaja; omožitva; potrata; predlog, predloženje. TCnbruct), m. naldmek, načetje; — bež SageS, svit, svitanje, zora, zorenje, dančnje; — ber 9lacf)t, mrak; (gaulntf) gnji-lost, trulost. 3Ctibtui^ig, a. (gaul) nagnjil, na-triil; — etjjaljii, izjeden zob. TCnbcufjen, v a. popiriti, opiriti, pariti. [režati se na koga. 3(nbruUen, v. a. zarjovčti u. za-ttnbadftt, f. pobdžnost, bogoljub-
nost; molitva. 2Cnbdcf)teIei, f. svetohljinost, lažniva pobdžnost, licumčrstvo. itnbdchteln, v. a. svetobljlniti. Mnbadjtig, a. pobdžen, bogoljd-ben, bogibojič. [mčrec. TCnbadjtler, m. svetohljlnec, licu-3Cnba<f)tletin, f. svetohljlnka. 2Cnbenfen, n. spomena, uspome-na, spomin; bet SBater feligen —$t rajni u. pokdjni oče; jum —, v spomin, za uspo-mčno; bet)atte mitf) im—, spo-menise mene; (SenEmafjl) spominek, spomenik, spominsina. Itnber, a. drugi, ini, ostali. 3£enbern, v. a. premeniti, spremeniti, promeniti, prenaredi-ti, predelati, premenjati, me-
niti, menjati, prenaržjati, pre -delivati.	[sicer, scer.
JCnbcrnfctUŽ, ad. inak, iničišenj, KnbemtfjeitS, ad. z druge strane. TCnberS,' ud. drugič, drugiči, inak, iniči.	[iničen.
2£nberSbefdjaffen, a. drugičen, tfnberšbenBenb, a. drugomislčč. tfnberfeitig, a. drugostrin, dru-
gostrinski. JCnberžgtaubig, a drugoveren. tfnberfeitč, ad. z druge strane. tfnbetU, f- ttnberč. JtnbcržtDO, 2(nbertt><SrtS, ad. dru-gdi, drugej, indje, na drugim mestu.	[indd.
2(nbetSn>of)er, ad. od drugdt, od Jtnbccžroo^in, ad. drugam, inam. 2tnbert[)atb, ad. poldrugi, jeden in pol.	[mena.
ttenberung, f. prememba, pro-Mnbettvoirtž, ad. nekrfm drugam. Jtnbeutcn, d. a. naznaniti, na znanje dati, oglasiti, izpord-čiti; (in bet SŠaterei) načer-tati.
Jtnbcutung, f. naznanilo, oglis,
izporočilo; načertanje. 2tnbid)ten, v. a. o kom kej izmisliti. 2(nbic§tung, f. laž. Knbcang, m. navil, navila, ttnbtangen, v. a. navaliti. 2(nbtet)en, v. a. naslikati; einem dne 9Jafe —, komiirpod nos dati, komur vohati dati. JCnbtingen, ti. n. pririniti, s silo se bližati.	[gati.
Tfnbroljten, v. a. zagroziti, nažii-Mnbtuien, v. a.prištimpati, štam-pati.	[skati.
tfnbtiulen, v. a. pritisniti, priti-
• 2Cnct	26
TCneifetn, v. a. spodbdsti, spod-bidati, povzbuditi, povzbu-jati.
JCneifertmg, f. spodbidanj spodbida, podbodek.
Mneigmn, M, v. r. polastiti se cesar, prisvojiti si kar.
3tneinanber, ud. skupej, kendru-gimu, jeden k drugimu.
JCnecbOte, f. smešnica, pričica, povedka.
Mneifetn, v. n. studili se, pristd-diti se, merzeti se, gnjusi-ti se.
3Cnemometet, m. vetromer.
5Cnemt)feJIen, f. gmpfefjlen.
3£ncmj)fej)[ung, f. @mpfeJ)tung.
tfnetbe, f. grbe.	LS.-fti.
3Cnerben, v. a. nadelšati, pridel-
2£nerbieten, f. tfnbieien.
Mnetbieten, n. pondda, ponudba.
ICnerBlidf), f.*crbtid&.
MnetJcnnbat, a. priznateln, pri-znanljiv.	|niti.
tfnerčennen, v. a. priznati, vspoz-
3Cnerfdjaffen, a. prirojen, vstar-jen.	[sititi se.
JCneffen, ftdj, V. r. najesti se, na-
Xnfad)en, r a. buditi, spodbudili, kuriti, podkdrit', vžgati, podvžgtfti, podvžigati.
Hnfač)eln,Tinfiimn,v.a. hladiti, pohladiti, pohladivati.
tfnfafcen (Brit.) f. Mnfangen.
2Cnfaf)ren, v. n. (angefal)ten foms men) pripeljati se; (an etmš anfloffen) zadeti; — v. a mit SBorten —, zarfžati se, režati se, zabdkniti se na koga, posvariti, svariti.
JCnfa^rt, f. (Mnftirt) pristija, pristav, pristaniše.
3Cnfe
2(nfaU,tti. napiid, naskok, navala ; (einet Žrant^eit) nastdp.
MnfaUen, v. a. napasti, navaliti, vdariti, planiti, lotiti se; t>on einet .Rranffjeit angefalten meta ben, razboleti se, preboleti.
ftnfcmg, m. začetek, pocetek; (Urfptung) izvir, vrelo; (Ut= fadje)) vzrok.
tfnfangen, v. a. začeti, začenjati, pričeti, početi; (etwaf> uniet= neumen) spočeti, lotiti se; — v. n. začeti se, pričeti se.
JCnfdnger, lil. početnik, 11 o \ a'k, novinec, (— einež <Stteit«>) vodja, čelovddja; —in,f. po-četnica.
2£nfdngltcf), tfnfangš, ad. od začetka, s početka, začetno, i pervega.
TtnfangSs, a. početen, začeten.
ttnfangžbucbfiabe, m. začetno pi-sme, perva pismenka.
MnfangSgritnbe, pl. pervi temelji, perve podlitge, pervine.
Ttnfnffen, v a. (angreifen) prijeti; (aufiaben) naložiti, naUgati, nabasati; (BoU) nagrabiti, za-gi'abiti; (anteifjen) nizati, nanizati.
JCnfaulen, v. n. nagnjiti, z.agnjili.
2Cnfedf)ten, v. a. navaliti, napa-stovati; (anwanbeln) mikati.
2£nfedf)ter, m. protivnik, neprijrf-tel. 1 vrfnje; mik, mikdlo.
2Cnfecf)t«ng, f. navala, napasto-
Jtnfeinben, v. a. začerniti, počer-niti. očerniti, černiti.
3£nfeinber,m. černitel, rieprijatel.
JCnfetnbung, f. zavist, neprijitel-stvo.
ttnfettigen, f. SSerfertigen,
2Cnfe
27
2Cnge
^nffffetn, i>. a. prikleniti, priklepati, pripeti, pripenjati, prikovati.
2£nf»utflt«n, v. u. ovližiti, omočiti, namočiti, omdkriti; oro-siti*
Tlnfeuern, v. a. (anjunben) zazgi-ti vžgati; (etnljei(sen) zakuriti, zanetiti; (anfpocncn) podžgati, podžigati, podkuriti, spodbuditi, spodbujati
tfnflammen, v. a. (etnen ^)faf)l) ožgrfti , nažgiti ; (entjiinben) vplameniti, na plamen vžgati.
3£nflcdf)ten, f. a. priplčsti; na-plčsti.
Hnfletien, v. a. pohlevno poprositi u. zamdliti, ponižno prositi.
ttnflefjung, f. ponižna prošnja. _
■Jtnflicfcn, v. a. prikerpati, prišiti, prišivati.
JCnftiegen, v. n. (fliegenb anfom* men) prileteti, doleteti; (Boti> —) naleteti se j (tm gtuge an= ftoffen) zaletčti se, zaletovi-ti se.
ICnfltepen, v. n. priteči; (BoU —J nateči se, natakati se.
3Cnftofien, v. a. pripliviti.
JCnflug, m. mlado drevje; ein — Bon SRotfje, slabo ruinenilo.
5£nflufj, m. pritok, priteka.
3£>tforbern, f. gotbetn.
■tfnforberung, f. zahtevanje.
Ttnfrage, f. poprtfšanje, popita-nje, pobiranje.
Mnfcageii, v. a. poprifšati, za vprašati, popitati, pobarati.
3£nfceffen, v. a. nagrlzti, ogrlzti; ftdj — v. r. nažreti se, najesti se, nazobctti se.
JCnftieten, v. n. primerzniti, pri-
merzovati. Inftifrfjen, v .a. razbladlti ;"(ctufs muntetn) spodbdsti, podbu-diti.	Ibada.
TCnfrtfdftung, f. razhlida; spod-2£nfiigen, v. a. pridj.iti, prisUvi-
ti, prilepiti. JCnfiifllen, v. a. poškitati, šlatati,
potipati, pobltftati. ■tfnfufjr, f. privdžnja, dovdžnja. 3£nfiif)ren, v. a. (BoU fiifjren) na-vozlti. navižati; (anleiten) napeljati, navoditi; (an bet @pt(se flefjen) zapovedati, zapovedovati, voditi; auč ©tbriften —, navoditi; (f)interge{)en) vkaniti, goljOfti, ogoljfati, prevariti; SSortBanbe —, izgovarjati se tfnfufjrer, m. vodja, čelovodja, zapovednik, glavar; (tm.ftriege) vojvoda, vajvoda; —in f. vodja, zapovednica. ^nfiifjrung, f.navdženje; navdd;
ogoljfdnje, prevara. ttnfufiEUngčjeitfien, n. navodmea. 2£nftiUen, v. a. napdlniti, polniti. JCnfuUung, f. napolnitva, polne-11 je.	Ibrodiše.
Mnfurt, f. pristaja, pristanlše, JCnfuttern, v. a. nakermiti, na-pitati.
tfngabe, f. (bie umfianblitfie flimmung) razlaga, razldženje; (2tnf[age) tožba , pritdžba; (®arangabe) na davek, nadev, nadija; (.Runbmadjung) izvč-stje, naznanilo. ICngaffen, v. a. zijati na kogar. Knjaffec, m zijalo, režun. ICngeben, v. a. (umflanbtidj jeigen) razložiti, razlagati, razločno
2Cnge	28
pokazali; (anf(agen) zatdžiti; (ju SBiffen mactien) naznaniti, nainanovati, obziviniti, na znanje dati, izvestiti, omeniti.
tfngeber, m. toži tel j, tožnik.
3tngcbinbe, n. vczilo, vezanje, godni dar, rešitnina.
TCngeblidj, a. namišljen, tako naz-van, tako rečen ; — ad. kakor se govori.
5Cngeboren, a. prirdjen, vrojen.
ICngcbotf), n. pondda, ponddba.
Mngebrannt, a. zagorel, zagorčn; (»on ©pctfcn) prismdjen.
JCngebunben, a. privezan; Eurj —, kratkih besedi; saj ni, da bi moral
Itngebeifien taffen, v. a. J&ttfe —, podpomagati, h pomdči biti.
3tng?benfen, f. tfnbenfen.
Mngegangen, a. gnjil, nagnjil; pokvarjen.	Ldodin.
Mngcfjangt, a. privezan; pridan,
^Cngcftange, 2Ingefyanff, n. privč-zek, navčzek, privčzka.
Ttngetjaufe, n. nanos, znos, po-maknina.
■Kngeficn, v. a. (bitten) prositi; Unfioffen) zadeti; - v. n. (be; treffen) tikati se, dotikati se; (anfangen) začeti, začenjati; (anfaulcn) nagnjiti; tS gef)tan, ifl erttaglitf), vže velja; baž gcfit mitf) nicfjtž an, tega mi nič 111 mar, to se me nič ne do-tiče.
3(ngef)enb, a. nov, novak; — ad. glede, kar se tega dotiče.
3(nge[)oren, r. n- £jgav biti, ne-kdgar biti, komur slišati; biefj gef)ort mit an, to je moje; bteji
3Cnge
gef)ort bcm Bruber, to je bratovo.
■JCngcfjotigf, pl. rojaki, nasi ljudi, ljudi naše rodovine, iz naše rodovine.	Iženc.
2£ngeE(agtc, m. tožen, zatdžen,to-
Mngel, f. (gtfd)-) ternek, udica, vodica; (S^iir.) stežaj,zapah, stružaj.
ICngelcgcn, a. (nafje tiegenb) soseden, obližen; fteb etoač fein (affen, skerb imeti, si v skerb vzeti; (»oran rinem liegt) važen
2CngeIegenf)rit, f. oprdva, zadeva.
JCngelegentlidj, ad. v opravilih, važno.
2CngeIegentlicf)teit, f. opravilnost.
Mngelegt, a. osnovan, zagrajen; zagovdren. [bar na udico.
Mngeler, m. ribič na ternek, ri-
ttngelformig, a. udičast.
3CngeI()acfen, m. tern na udici.
■JCngelmacfier, m. udičar.
Jfngeln, r a. s ternkom ribiti, na udico ribe loviti.
tfngeloben, t), a. obljdbiti, obč-čati, obetati.
Mngftobnijj, tfngelobung, f. obljuba, obečanje, obet, obetva.
3fngelr»eit, ad. širama, na široko, na stružaj.	|red.
2tngemadjt, a. prinarejen,prina-
MngemerEt, a. zaznamnjen, zaznamovan, zarisan.
Kngemeffen, a. primeren, pristd-jen, priličen, prikladen.
ICngemeffenfjeit, f. primernost, ■pristdjnost, priličnost.
TtngeneEjm, a. prijeten, všeč, prijazen, vgoden, mil, Ijubez-njiv.
3Cnge
29
Mn^a
JCnget,1)1 ■ trata> pašnik, ograda, livada.	[zaljubljen.
Itnfleftfioffcn/ a.nastrdljen, ranjen; ■jlngefet)?"' a važen, imeniten, Jmenit, spoštovan, znaten, poznan; —et, m. veljak. _ 2jngeft'cf)t, n. obličje, obraz, lice; j nt —c bet ganjen SBett, pred vsim svetom. Mngeflecft, a. okiižen. tfngeroofinen, v. a. navaditi, privaditi, priučiti. Lda, običaj. 2£ngeroo[)nf)eit, f. navada, privd-JCngiefen, v. a. polju, polijati,
poškropiti, namočiti. Jtngtimmcn, v. n. zatlčti se, vneti
se, vžgati se. Jtngreifen, v. a. (anfoffen) prijeti, prijemati; (anfaUen) napasti; (entttaftm) oslabiti, vslabiti; 2£tbeit —, lotiti se posla; baf> J&erj —, v serce seči. 3£ngretfet, m. napadnik. JCngreiflidj, a. dosežljiv, potiplji JCngrenjen, v. n. mejiti, grani-čiti.
ICngtenjenb, a. obližen, soseden. JCngtiff, m. napad, navala, prijetje ; — an SESertjeugen, der-•žalo, ročica. 3tng(l, f. tesnoba, tesnota, sila, težkoča, stiska, nemir? — tna= tften, plašiti, strašiti; eS rcirb mit —, bojim se, strah me je, sila me nahaja. Mngftgeftfttet, n. izklik Jfengfligen, v. a. plašiti, strašiti,
mučiti, skerbeti. 2£engfttic{j,a. plašen, plašljiv, nemiren, skerben, skerbljiv. 3tengftti(Meit, f. plašnost, nemir, skerbljivost.
tfngflfdjmeifi, m. kervavi pot; bet — btacf) ifjm auS, kervavi pot ga jo polil, od strahu se je potil.	[nemira.
2£ng|tttoU, a. poln teškote, poln tfngucfen, v a. polilkati, pokukati.	[so vati. ■JCngittten, v. a. pripasati, pripa-JCngug, m. obliv. tfngiifien, v. a. obliti, oblivati. 2Cnf)aben, » n. na sebi imeti, nositi ; ©cfju^e unb ©trumpfe —, obiit biti: einem etroae antjas ben, komur blizo priti, do živega priti; .Rteibet —, oblečen biti. tfnfjaften, f. 3Cnf)eften. 3fnt)ac!etn, v. a. nakljdpati. Xnt)acfen, v. a. nasekati, tfnljatten, v. a. (feftfja(ten) vstaviti, vloviti, vderžati; (an ets wat>) pridčržati; (tange bauetn), terpeti; (ftcft fe(l) se deržati, podprijemati se; (um etroag bitten) poprositi, prositi; einen jut tfrbeit anfialten, kogar k delu perganjati, siliti; umein grauenjimmet —, žensko snubiti; ŠBaaren —, zaustaviti, einen ju etroaS —, nagovarjati, nagovoriti. 2Inf)attenb, a. marljiv; neprestan, terpeč; eine —e JCtanB= f)eit, dolga bolezen, — ad. vedno, neprestano, neprene-hama, bez prestanka. Ipora. Knfjalter, m. podprijemač; pod-"2tnl)ammern,r.a. pribiti, pribijati. JCnfjang, m. pristavek, dodatek, pridavek; Cpartei) stranka, derhal; bet Seufet unb fem —, vrag in njegdva mati.

30
tfnfi
Mjattgen, v. n. visiti, viseti; finem —, s kom deržati, s kom biti; einet SKcinung —, ktere misli biti.
3(n()dngen v. a. obesiti; an ben 9tagel fjangen, na kljuko, na klin obesiti.
2Cnf)dnger, m. privžrženc, nasle-dovivec, drug; —irt f. nasle-dovivka, drugarica. Idodan.
3Cit£)dngig, a. prilepljen, priddn,
2Cnf)dngigffit, f. priveržendst, nagnjenost, nagnenje.
fl, privčržen, nagniit. 2tntydnglicf)Eeit, f. 3fnf)dngig6dt.
2Cnftangfe[, f. tfnge&angt.
3Cnt)ait<f), TO. nadih IdahnUti.
ttntjaudien, v a. nadihniti, na-
5Cnf)autf)ung, f. nadahnUtjc.
3tn()dufen, v. a. nakupiti, naku-pičiti; lig.množiti,namnožiti; fi<ž) —, nakupiti se, nabriti se.
3tnfjeben, v. a. (ein rcenig ljeben) navzdigniti, nadvigniti, na-dvigati, dvigati; — v. n. (ans fangen) začeti, početi.
ICnfj^ftrn, v. a. pripeti, pripenjati; (anndfjen) prišiti, prišivati; (baju tjcften) privezati, pristaviti.
3Cnf)eim, ad. doma.
ZntfeimfaUen, v. n. pripasti, zapusti, pripadati, v del pasti.
3(nf)eim|teUen, v. a. pustiti na voljo, na prosto voljo dati, prepustiti.
3£nf)ctfcfjig maketi, ftdj, v. r. obljubiti, obdtati, zavezati se.
3tn$er, tfnfjeto, ad. sem, tU sem, semle.
2Cnf)C|en, v. a. nadrdžiti, nahU-skati, poščuti, pošdliti.
Knbetbet, m. šuntič, šuntstr. tfnfjeljung, f. nadražba, nahu-
skanje, poščutje. tfnljeut, f. Speute. %nt)ol)e, f. višina, višina, visrfst, višdva, viša, visocina, gorica, berdo, reber, tfnljoren, v. a. poslušati, slušati. ■Jtnfjom, m. slušatelj, posluši-telj.
JCnijotung, f. slušanje, poslušanje, posluh; nad) —, slištfvši, čuvši.	LskakUti.
Knljupfen, v. n. priskakati, pri-%mf>r TO. onež, anaž. 5Cnjf6t, f. 3e(St.
ttnEauf, m. kup, pokUp, nakiip. TtnEaufen, v. a. kupiti, pokupiti, nakUpiti; ftdf) —, naseliti se, si dom kupiti, tfnčdufer, m. kupec. JCn&ilen, v. a. nabiti. 2£nČer, m. šidro, sidro, mačka, lenger; bie — lic()ten, mačke vzdigniti; bie — tocrfen, mačke spustiti, mačke spuš^ti. 'iliutrrfvil, n. siderce, mačkica. KnEergnmb, to. sidrise. ike. MnEerloč, a. brez sidra, bez mač-. Itntem, v. a. sidrati, mačke spustiti.
Mnčerpla$, f. 'KnEergtunb. JtnEerfdjmieb, m. sidr.tr, rnačka'r. 2CnEccfn[,. n. sidrenjak, šidrovna verv.
tfnEertau, f. tfnEerfeit. Untetien, v. a. na rovaš zarezati,
narov^šiti. Ilntetten, v. a. prikovati, prikleniti, priklepati, pripeti, pripenjati. JCnEittm, v. a. prilepiti.
2tn!t	31
Mtila
^nflagftar, a. zatožiteln, ob toži-
telti, obtožljiv. 3£nflage, f' tožba, zatdžba, obtd-
ženje, obkrivlenje. ■ftjitiagen, v. (t. tožiti, zatožiti,
obtožiti, ohkriviti. jfnflaget, m. tožnik, tožitelj;
— in, f. tožnica, tažitčlkinja. 2£nflammern, v. a. prikleniti, o-
kleniti, oklepati, priklepati. TCnflang, m. soglis, soglasje; — ftnben, priljubiti se, dopisti. _ TCnfleben, o. a. prilepiti, lepiti,
pridjati. TCnflebenb, a. prilepljen; pridjin. Hatlebfel, n. prilepek. 2lnfleiben, f. ttnfleben. T£nMeiben, v. a. obleči, oblačiti, (bie gufibefleibung) obiiti, oblivati.	Lplati, prikeljiti. TCnfleijlern, v. a. prilepiti, prile-2£nflingeln, v a. pozvoniti, po-
klenkati. 3CnHopfen, v. a. poterkati, poklju-kati, poklicali, terkati, klju-kati, kucati. 2Cnttopfer, m. terkalo, terkavec. 2(nfnu!pfen, v a. privezati, zavozlali, privozlati; fig. početi, začeti.
Knfobern, v. a. vabilo nastaviti. 3£nfommen, v. n. (ju gufi) priti, dojti, prihajati; (ju SBagen) pripeljati se; (ju g)ferbe} prijezditi; (fdjrotmmenb) priplavati; ubel —, nameriti se na zlo ; baš fommt auf bidi, to je pri tebi, to je v tvoji moči; eS fommt mit bie Ouft an, mika me, imel bi voljo; fS fommt mir bet ©djlaf an, dremota me nahaja u. grudi; barauf
lommt aUcS an, od tega vse zavisi; eš fommt mtt fauet an, težko me stane; auf Sob unb Seben —, živlenje veljati; eS fommt miclj eine Surdjt an, strah me je; ladjenb, tanjenb, fingenb, tjupfenb, »einenb, pfeis fenb, friedjenb —, prismejati se, priplesati, pripeti, priskak-ljati, prijdkati se, prižvižgati, prilezli; barauf —, na tem zaležati, od tega odviseti; idj mire fdjim angefommen, jaz bi se bil dobro nažgal, nase-kel, opekel.	Lšelc.
JCnfommting, m. prihodnik, pri-3Cnfoppeln, v. a. privezati, vkup zveza ti.
Knfunbigen, v. a. naznaniti, o-znaniti, oznanovati, razglasiti, razglaSovati, naznačiti. ICnfunbiget, m. naznanovavec,
razglasi tel. ■tfnfiinbigung, f. naznanilo, oznanilo, oznanovstaje, razglas, tfnfunft, f. dohdd, prihdd. Mnfuppeln, v. a. privezati, pripeti; einern ein grauenjimmet —, komu ženo priskerbeti u. prisniibiti.	Lkomur.
2£nlacf)eln, v. a. nasmehljati se ■Jtntaiiien, v. a. nasmejati se na kogar.
tfnlage, f. (bet etfle Sntroutf) na-ččrt, osnova, čertež; (ba$ gefiigte) prildga, dodatek, pri-davek; (naturli<f)e — )sposdb-nost; C^apitat) glavnica, istni-ga.	Lbrodiše.
TIntanbe, f. pristaja, pristaniše, Jtntanben, v. a. prijadrati, pri-veslati, pribroditi.
2fnta	32	2Cnma
2fntangej, v. n. prh!, dojti; (bet treffen) dotikati se, tikati se.
Jtnlangenb, ad. glede, kar se vtiče.
3tn(a|S, m. (Ucfarfje) vzrok, povrfd; (S3eranlaffung) prildžnost, prilika, prigdda.
ICntafiVn, v. a. (SBaffer) napu-stiti, liapdšati; (.Sletbungžfiucfe) pustiti, popustiti; (SBein) na-točiti, natikati; ftcfj —, v. r. skazati se, skaževiti se, kazati se.
tfnlauf, m. (— beg 2BafTet$) na-tdk; (3£nfall) naskok, navila, napid; (—jitm- ©prtngen) za-gdn, zagninje.
2Cnlaufen, v. n. (anftfjrcellen) na-stdpiti, narisati, naristi, na-teči, nagniti se; (anfaUen) navaliti, napisti, naskočiti; (niš ©laž) navleči se; talg SBein) plesnovatij (anfloffen) zaletč-ti, naleteti v kogar.
Knlautcn, v. a. pozvoniti, po-zvončiti.
Jlntegen, r. a. prildžiti, naldžiti, priligati, naligati; (cin @e. tvet)r) nastiviti , na meriti: (■Rleibung) obleči, oblačiti; (bie S3ef(fml)ung) obilti, obd-vati; (gciinben) načertati, osno-viti ; (etnen £unb) pripeti, privezati; Mpanb anlegen) delati : auf Snteteffen —, na o-bresti posdditi; Seuet —, za-žgiti.
*3£nlel)en, n. posodilo, posojilo.
Itnlelme, f. naslotiilo.
2£nlff)nen, v. a. nasloniti, naslanjati, prisldniti, prislinja-ti; bie Satire —, dveri priprčti.
Mnlffjnpunft, nt. podpdra, opdr. 3Cnlel)nimg, f. naslonitva, na-
sldmba, naslinjanje Zalelften, v. a. priučiti, naučiti.
JCnleift?, f. Unlefjen. _ _ [keljiti. ■Jlinleimen, v. a. prilepiti, pri-Jlnleiten, v. a. voditi, navoditi, napeljovdti, vižati, ravniti na kar. ICnleiter, m. vodnik, voditel Jlnleitung, f. vodstvo, voclba, navod, navddba, napeljovi-nje, vižanje.	_ Lvni.
3£nleitungž=, a. navddni, ravni-Tlnliegen, v. n. tikati se, tikama leži ti
2lnliegen, n nadega, nadežda, na teža, skerb, prošnja, poželenje, briga, tfnliegenb, a. prildžen, dodin, prikldpljen; (angrenjenb) soseden, obližen. 2tnlodf<n, v. a. privibiti, navi-
hiti, vabiti, mikati. JCnloefenb, a. vabljiv, mikiven. Jlnlocfer, m. vabitel.	Ijati.
3ln(otf)en, ti. a. privariti, privir-'Hnlttgen, v. a. nalagati. 2£nmacf)en, v. a. narediti, nare-jati, napriviti, naprivljati; (feft —) privezati, pribiti, prikleniti, pripeti, privezovati, pribijati, priklepati, pripenjati ; (geuer) ogenj naložiti u napriviti, zakdriti, zanetiti, tfnmafjnen, f. Gčrmafjnen. 2£nmaf)nung, f. @rmal)nimg. 2lnmafynungšfdjreiben, n. opome-
na, opomenlvno pismo, tfnmalm, v. a. namilati.
2tnma
33
2Cnpr
TCnmarftfe/ m. prihdd, dohdd, približanje.
T£nmorf^iten, v. n. približati se, dojti, priti, prihajati.
%nriwfcn> r- <M "1<n!s
ben) podstdpitise, prederzni-ti se; (jueignen) prilastiti si, prisvdjiti si.
KnmafTenb, a. prevzeten.
Jtnmetbcn, v. a. napovedati, naznaniti; fii) —, v. r. oglasiti se.	[njenje
Ttnmelbung, f. na po'ved, nazni-
JCnmctScbud), n. zapisnik, zapisna knjiga, zaznamovanjske bukve.
ttnmerEeii, v. a. zapisati, za-znimnjati; (wa§mef)men) zapaziti, opaziti.
3(nmet(ung, f. optfmba, pazka.
JCnmerfunggjeidjen, n. opomnita.
3£nmeffe«, v. a. pomeriti, mero vzeti, (t)0U—) nameriti.
Jfnmutf), f. milina, milota, prijetnost, dragost, krasost, krasa.
Mnmuifjen, f. Jiumut^ien.
2tnmutf)ig, a. mil, rriilčn, prijeten, drag, krasen.
"Jtnnageln, v. a. pribiti, pribijati, prikovati.
JCmiagen, v. a. naglodati.
2Cnnaf)en, ICnncifjern, v. n. bližati se, približoviti se, približati se.	Ipripehniti.
TCnndfjen, v. a. prišiti, prišivati JCnnafmte, f. prijetje; — anjfins be6 ©tatt, vsindvlenje, po-sindvlenje.
■)(nna(en, pl. letopisi.
TCnnalifl, m. letopisec.
TCnnetjmen, v. a. vzeti, prevzeti,
jemati, prijeti; (ttoraugfegeit) predvzeti; an .RinbeSflatt —, vsindviti, posindviti; ftdfj Se-mcmbeš —, se za koga potegniti.
ICnncfjm«, m. prijemnik. 3£nnef)mHcIj, a. prijeten, všee, ljubljiv, milen.	llina.
Itnnefjmli^feit, f. prijetnost, mi-■itnno, ad. leta.
Tfnnocfi, f. SRodj.	[vničiti.
ICnnitlliren, v. a. zanemarati, Mnonljm, a. brezimen. TCnontjmitcif, f. brezimenost. 3£nont)muŽ, m. brezimenik, bre-
zimenič. 3£norbnen, v a (befefjlen) zavki-zati, vkazati, veleti, zapove-dati; (in Drbnung bringen) vre-diti, vredovati, razrediti. 3£norbnung, f. zapoved, povelje, zavkaz; vredenje, vredovi-nje.	Ltel; vrednik.
ttnorbner, m. zapovednik, veli-tfnpacfen, v. a. popasti, lotiti se kogar.	Lljiti.
Knpappen, v. a. prilepiti, prike-KnpafTen, v. a. pomeriti, primeriti, pripoddbiti, primerjati, pripodobljivati. ICnpaffenb, a. primeren, pristojen, priličen. ilnpftanjen, v. a. nasaditi, na-sajati, posaditi; ficb —, naseliti se. Mnpflanjer, m. naselnik. TCnpflanjtmg, f. sadjenje, nasada ; naselltva.	Ismdliti. 3£nptcf>en, v. a. prismdliti, za-3£npodjen, v. a. poterkati, pok-ljiikati. L teti na kej. 5Cnpr«Uerr, v. a. vdariti u. nale-
2Cnpr
TCnpreifcn, v. (i, hvaliti, pohvaliti, slaviti, razsldvljati.
ttnprobtren, v. a. poskusiti, pomeriti.
2Cnpu(s, m. kine, nakinč, okinč.
2Cnpu§en, v. a. kinčati, nakinca-ti, okinčati.
Ttnranten, ffcfj, v. r. ovijati se, oviti se, preprosti.
2Cnrat[ien, v. a. svetovati, na-svetov.-fti, nagovoriti, nagovarjati.	[v dr.
2Cnratt>en, n. svet, sovet, nago-
2Cnraud;en, v. a. nakaditi, pokaditi.
JCntaucIjem, v. a. okaditi.
linteSjnen, v. a. vračUniti, vraj-tati, v račUn vzeti; fig. pripisati, dolžiti.
3£ntebe, f. nagovdr, ogovdr.
3£nteben, v. a. nagovoriti, ogovoriti.
3£nregen, v. a. buditi, pobuditi, zbuditi; (erraa^nen) spomeni-ti, spomenjati.	|ven.
JCnrcgenb, a. hudiven, pobudi-
3£ntegutig, f. zbuja, zbudba; spo-menitje, spomena.
JCntciben, v. a. natrčti, naribati.
JCnrcifjen, i\ a. nizati, nanizati,
nanizgati. JCnreiten , v. a. (mtenb anfom-nten) prijezditi, prijezdiriti, prijahati; (an etroaš) zajezditi v kej.
tfnreij, f. Mntcijung.
2£nceijen, v.la. nadražiti, nahU-skati, podbdsti, dražiti, hu-skati, podbadati, podžigati.
Enrajenb, f. Sieijenb.
3Cntei}Uttg, f. draženje, huska-nje, podbada, nagon, podžig.
34
3fnfa
JCittettnen, v. n. djeratiremten); pridirjati, prijdbati, prileteti? Cim Stennen anfloffen) zaleteti se, zaletovati se. 3tnrid(jttifdj, m. kuhinska miza. 'itnncMni, v. a. napraviti, narediti, dogotdviti; (©peifett) napraviti, nanositi, nanašati. 2Cnticf)tloffe(, m. naprdvna žlica. 2Cnticljtfd)itfTd, f. napravna skleda.	Ihniti. Knriečfieti, v. a. povdhati, povd-ttnroflen, v. n. zarjaveti. 2£nrii<fen, t', a primakniti; — v. n. približovati se, bližati se. ttntticfett, n. primdknjenje; pri-
bližovanje. Mnrubern, v. n. priveslati. JCncuf, f. Mnrufttng. JCnrufen, v. a. poklicati, klicati na koga, zvati, pozvati,zazvati;' (bringenb bttten) prositi, na po-mdč klicati.	Imolba.
ttnrufung, f. zaziv, prošnjar Knrufimen, v. a. hvaliti, slaviti,
razstavljati. 2Cnruf)rat, v. a. dotakniti se, do-tekniti se, dotikati se. Itva. TClt jaClt, f. nasčtva; setvina, ,se-2£nfaen, v. a nasejati, posejati-■Jfnfage, JCnfagung, f. napdved,
naznanilo, oglas, oznanilo. Knfagcn, v. a. napovedati, oznaniti , naznaniti, oglasiti, na znanje dati. tfnfagejettet, n. naznanilni list. Mnfammeln, v. a. nabrati, nabirati, nakupiti, kupiti, tfnfaffig, a. naseljen, prebivajoč; er ifl f)ier—, ima tu svoj dom tt. svojo domačijo, »i. (ttnfatl) napad;
2£nfa
35
2Cnfdj
ettvaš) liastava, stava, nastavek; "než JEifdjeS, dostrivek. j(nfaitgen, fid), v. r. nasesati se, naceciti se; (Bom @d)»amme) napiti se, nakerkniti. tfnfcbaben, v. a. nastergatj. Knfdjaff™, v. a. pripraviti, pripravljati, priskerbčti; (befefjs len) zavkdzati, vkazati, veleti, naročiti.	[naročilo Knfcf)(lffung, f. priprava; zavkrfz 2£nfdjal«V v. a. naljiipiti, nald-šiti. [dati, zreti, smatrati. ICnfdiauen, v. a. gledati, pogle-tfnfdtaulid), a. vidljiv, viden, viditeln, očiten; — madjen, pred oči postaviti, tfnfdjaulidjčeit, f. vidljivost, vi-
ditelnost. Jfnfdjein, ni. videz, vidimost; tem — e nadv kakor se kaže, kakor se vidi. 2Cnfd)einen, v. a. obsjati, sjati
na kar, obsjavati tfnfcbeinenb, ad. po videzu, na
videz, po zvunajnim. 2£nfd)eUen, v. a. pozvoniti, po-
zvončkiti, pocenglati. JCnfdiere, f. osndva, nasndva,
nasndtek. 2£nfd)eten, v. a. nastriči, pristri-
či; osnovati, nasnovati. 3£nfdjicfen, v. a. napraviti, na-pr^vljati, pripraviti, pripravljati, zgotoviti; fid) — spraviti se, spravljati se, pripraviti se, pripravljati se. 2(nfd)ieben, v. a. pritisniti, primakniti, prisldniti. 2(nfd)ieten, v. a. stranski koga pogledati, po strani koga po-glčdati, s krivimi očmi ko-
ga gledati, serpo kogar gledati.	[niti. JCnfdjiefien, v. (t. nastreliti, ra-ttnfcbiffen, v. n. prihrfrkati, se v
ladji pripeljati, prilčntati. Mnfdiirten, v. a. naprčči, vprc-či, zaprčči, napraviti, naprč-gati, vpregati, napravljati. tfnfddag, m. (Gčntroutf) osnova j namera , naklčp, navdar; — an bie ®[o<fe zvončnje; — bet Stedmung, prevddr, ra-čdn; — be<> ^Jreifeč, cenitva, cena; — bet glinte, nastav; (^ettel) oglas. 2Cnfd)[agen, v. a. vdariti, vdara-ti, navdariti; (etroaž an bie SEBanb) pribiti, pribijati; (bels len) zalajati, lajati; (Steife an gaffer) nabiti, nabijati; (bie Slinte) nastaviti, primeriti, k licu pritisniti; (Jreuet) vkl esati, ki csati ; (beredjnen) ceniti; (einen Sttumjjf) začeti; — t>. n. vdariti se; eS fdjtagt mit an, mi ljubi, mi tekne, mi dobro služi, mi dobro dene, mi hasne. 2Cnfd)lag}ette(, m. oglas, proglas. Mnfdjtammen, v. a. z blatom na-
pdlniti, blata nanositi. 2CnfcfcIeid)en, v. n. doplaziti, do-lesti, prikrasti se. [djstriti. TCnfdjleifen, v. a. nabrdsiti, na-2Cnfd)Iiefien, v a. prikovati, prikleniti, priklepati; (beilegen) priložiti , prilagati, pridati; fid) an einen —, pridrdžiti se komd, pripajda.šit^ se komur. ■JfKfdjtufj, m. prildga, priložba, doklada. [variti, prikleniti. 3Cnfd)mieben, v. a. prikovati, pri-3 »
Jfnfdj	36	JCnft
JCnftfjmiegen, fidj, v. r. stisniti se h komur.
3tnfcf)mieren, v. a. pomizati, namazati, omazati ; (betrugen) ogoljfati, goljfiti, vkaniti.
3Cnf6minČen, f. @d;minEen. 3tnf(fimucfen, f. ©cfjmutfen.
2Cnfdjjmu$eit, v. a. vmazati, one-čediti, pogerditi, onesnažiti.
3Cnftf)imUcn, v. a. prikopčati.
3Cnfc^narc^cn, v. a. naherčati kogar.
JCnfcfmeiben, v. a. narčzati, za-rezati; (Stob) načeti.
2Cnfcf)nitt, m. zarii., narčz.
3tnfcfjopfen, a_ načrepiti, na-•pkti.
2Cnfdf)tauben, v. a. priškerniti.
Knfčjveiien , v. a. (Botlfdjreibm) napisati,- (auf Stedjnung) zapisati ; Cljinjuf^rdben) pripisati.
JCnfcfjteien, v. a. se na koga za-dreti, nad kom zavpiti; ficf) — v. r. nadreti se, nakriča-ti se.
JCnfdjtote, f. krajec, podšiv.
ICnfdjuljen, v. a. podšiti, nagU-viti, poddelati, [poddel.
2Cnf<()ttf)img, f. podšiv, naglsfvje,
JCnfdjulbigen, 2Infdjulbigung, f.58e= fcfmlbigen, Sefcfjulbigung.
Xnfcf>uten, v. a. vneti, razvnčti, podžgiiti, vnemati, podžigati; (anregen) razbuditi, raz-dr.-ižiti.
Knf(()uf, m. nastrži.
3£nf(f)utten, v. a. nasuti, nasipa-ti; (»oU —} naliti; (begiefen) obliti, politi.	»
3Cnf<fjwdngern, v. a nosečo storiti, obremeniti, obrejiti.
ICnfdjftdrjen, v. a. počerniti, očerniti.
MnfdjtDarser, m. počernitel.
Knfčfmefeln, v. a. nasumpdriti.
JCnfdfjtBeifien, v. a. prikovati, pri-variti, privirjati, zvariti; (6ei Sdgetn) navstreliti.
MnfcfiraeUen, v. n. narisati, rasti. vzdigati se, natikati.
2£nfcf)tBemmen, »• a. plaviti, pri-pl,<viti, naplaviti.
Mnfd)tBemmung, f. (baž ttnge* fcfjVBemmte) naplavina.
Ttnfdjttrimmen, v. n. priplavati, doplOvati.
JCnfcgrin, v. n. prijadrati, pripeljati se; (att. ettt>a<0 v kaj zadeti z barko.
3Cnfef)en, v. a. viditi, gledati, pogledati, pogledovati, ogledovati.
JCnfeljert, n. veljiiva, važnost, štimOnje, imenitnost, poštenje , znamenitost, dostojanstvo ; pogled, vid.
3£nfef)nlicf), a. veljdven, važen, štim;in, imeniten, pošten, znamenit.
2!nfefmticf>Feit, f. veljavnost, važnost, štimrtnost. ■JCnfebung, f. in — , glede, za-volj, zarad.
Ilnfeien, v. a. nastaviti, nastavljati; pristaviti, pristavljati; (annaljen) prišiti, pripebniti; (SBdume) nasaditi, nasdjati; (antedjnen) naračdniti, zapisati; (ben ^reifS ) postaviti ceno , ceniti; (grucljt) zaro-diti, zastaviti.
TCnftcbt, f. misel, mnenje, zde-tje; vid, pogled.
2Cnfi
37
2Cnffc
■Jtnft^tiS' ad- T wcrte!,». v8le-dati, zagledati, zapazili koga. TCnfteSctn, v. a. naseliti, nastaniti-	Lvtfvec. ICnfiebler, Ml. naselmk, naselo-^nftrtlung, f. naselbina, nase-
Ijenje.	_ , .
tfnftegelit, v. a. pnpccititi. Mnftnnen, f. Sumutfjen. jtnfinnung, f. 3umuti)ung. anft'|en, v. n. zraven kogar sedeti, poleg česar sedeti. Mnf)3atin, f. vprega, naprčga. 5Citfp'annen, v. a. napreči, vpre-či, vprčgati; (fltaff anjietjen napeti, napenjati, tfnfpeten, v. a. pljuvati u. pljuniti na kogar, anfpielen, v. u. naigrati u. naklepali na kar; (im ®piete) igrati začeti, pervi karto vreči.	1-ka-
Knfpietung, f. naigra; pervaro-%nfpiefen, v. u- nabdsti, nabadati; (SBcaten) natakniti, natikati.
2tnfj>tnnen, v. a. napresti; fig. snovati, kovati, naplčsti, na-pletati. ttnfptfsfn, v. a. zadjstriti. 2£nfpornen, v. a. z ostrdgami tirati, spodbosti, spodbadati, 2£nfpradje, f. nagovdr; prošnja. 3Cnfpcccf)cn, v. u. nagovoriti, nagovarjati; prositi, poprositi. 3(nfptengen, v. a. oškropiti, poškropiti, naškropiti; (auf eis nen —) se pognati, naskdčiti, našemiti. 3£nfprengung, f. škroplenje; na-skdk	[ pirati.
3tnfprci$en, v. a. podpreti, pod-
JCnfprmgeit, v. rt. naskočiti se; (fjetbet fptingsn) priskočiti, do-skočiti. 2tnfpri%en, f. tfnfprettgen.
ftnfprudj, m. pravica, pravo; — macfien, zahtevati; fetne—e fafjten taffen, odreči se svoje pravice.
JCitfpriicf);, a. zahteven, pohd-ten.	Lbdten.
2Cnfptucf)l06, a zmeren, nepo-
2CnfptucMoft'g?dt, f. zmernost, ne-pohdtnost.
Mnfprung, m. naskok, zagdn; (^opf£tan!f)eit) garje, lišdj, kraste.
TCniputčeti, f. Kttfpeien.
"Knftalt, f. priprava, naredba; t3n|iitut) zavdd, blagorčjna, sobivališe.	Lopirati se.
Hnftammen, fttf), v. r. opreti se,
■JCnftaramung, f. opdr, opera.
Knjlanb, m. (betm Sageit) preža; pazba, čakališe; (3£uffd)ub) odlog, odklad; (SSebenČlicC)* Ecitl pomislik, obotavlanje; (baš gutc SBenefjmen) pristdj-nost, vljudnost, priljudnost, dvornost, vgodnost.
Jtnflanbig,' a. pristojen, dostd-jen, priljuden, vgoden, prijeten.
3Cn|tanbig£eit, f. dostdjnost, pristojnost."
Mnftatten, v. a. oči v koga vpre-ti, kogar bistro gledati.
Itnfiatt, prp. namesto, vmesto, mesto.
Mnftauticn, v. a. z začiidjenjein gledati, čuditi se čemu.
ICnftecfjcn, v. a. nabdsti, natakniti, napehniti; (.angatijen) načeti.

38
2tnta
JCnfletfttt, v. a. (mit 9labeltt) pritakniti, pritikati j (»on &xanU f)_eiten) okužiti, bolezen natrositi ; (ein gag) na pipo djati. JCnftetfenb, a. kužen, kužno'beu;
nalezljiv, zatrosljiv. 3£nftecfung, f. kužnost, kužnoba ;
nalčzba : zatrdsba. #nflef)en, v. n. (an etraaš) stati poleg koga; (W0f)l) vdati se, spristoviti se, dobro stati; (gefaltot) dopusti, dop.istise ; (auffdneben) odklidati; (SSebens Jen ttagen) pomišloviti se.^ TCnfteigen, v.n. prilesti, prilaziti. tfnftellen, v. a. postaviti; (an« tliften) narediti, početi, spoččti, 3Cnftiefen, v. a. prišiti. 2Cn|5tftet, V. a. nagniti, počiti, uzrdčiti; (einen —) našunta-ti, podšuntati, nadrdžiti, nagovoriti, podpibati. JCnflifter, m. našdntavec, šuntir,
puntir, podpihdč. Knftimmen, v. u. zapeti; (ein Sns
flrument) zaigrati. 3tnflopfen, v. a. napbKti, nabiti; fitf) —i v. r. natldčiti se, nabasati se, prejesti se. 2(n|iojj, m. spotiklej, napotiklej; zapreka; (S3erfe[)en) pogreška, pregrešek; (mit bet iŠunge) ječanje, jeclanje. Jtnflofien, v. a. (Jjetan tucEen) primakniti, primikati; (.tinen an Semanben) suniti, poriniti; (mit bem (Slafe) terčiti; — v.n. zaletčti v koga, naleteti se v koga; (tm ®e()en) spodtakni-ti se, spodtikati se, vdariti se; Ctrn ©jitecfcen) jecliti, z jezikom plesti.
tfnftoffig, a.spotikljlv, pohujšljiv. tfnjioffigfeit, f. spotikljivost, po-hujšljivost.	Lvati.
Xnfitat)len, v. a. obsjiti, obse-Knftreben, f. ©treben. (mazati. Mnftteidjen, v. a. narnizati, po-•JCnflreic^er, m. namazrivec. ttnjlreicbpinfel, m. ščetka. ■JCnflreifen , v, a. nasmdkati; (©ttiimpfe) natčgniti; (betuf)= ren) dotakniti se česar, zadeti v kar. ttnftrengen, v. a. napeti, napenjati, nategniti, nategati; ben ■Ropf —, si glavo zbijati, si glavo beliti.	[napdr.
Knlicengung, f. napenjanje, trud, Hnfirtdj, m. namaz, maža; (©cljmmle) namazilo, mazilo, lepotičje; (Itnfd^etn) videz, ttnflticfen, v. u. naklinčati, do-
kllnčati, doplčsti. Knfltomen, v. n. priteči, pritekati, nateči, natekati, priva-liti se; — v. a. nanesti, nanašati.
KnflucEen, v. a. dostaviti, pristaviti, doditti, pridati, tfnfliicfung, f. dostava, pridatek,
dodatek. Knftutmen, f. ©turmen. Mnfutfjen, v a. poprositi, prositi.	Iprositva, 2Cnfud)tmg, f. prošnja, prosba, JCnfudjiungSs, proslvni, popro-slvni. [opdr. KntagonižmuS, m. protivnost, tfntagonifl, m. protivnik, opdr-nik.
Kutafien, v. a. potlpati, pošk-tati; bie @t)ce —, poštenje kratiti.
2Cent	39
2Cnn>a
■ Henti, ttentmcfj, f. ®nte, (šnteridlj.
m. del, delež, delma, JJoiiištvo, deležnost. _ Inik.
m. deležnik, dio-
»ttlotogie, f. izbor.
ftntijropolog/ m. človekosldvec,
človekozndnee.
#ntf)topofag, m. človekojed.
Mntiun, v. a. storiti, včiniti, skazati; (anfleiben) obleči, o-
blačiti.
Itntitfirtfl, m. antikrist, protikrist.
jCntif, a. starinski, zastarel, sta-rožiten, starodaven.
JCntiče, f. starina, starožitnina.
7Cnttpatt)ie, f. protistristje, proti vnost.
3£ntipobe, f. ©egenfuSIet. [nec.
3Cntiquar, m. starinar, starozna-
2tnti(|uitat, f. starina, starožit-nost, starovina.
2Cntitf)efen, pl. nasprdtni stav-ki.
3£nt(i£, n. obličje, lice, obriz.
Kntcag, m. predldg, precllože-nje, pontidba.
Kntragen, v. a. nanesti, nanosi-ti, dončsti, donositi; (.etnem ct»aS) ponuditi; (auf etroaš) predldžiti, predldg včiniti.
Ttntrauen, v. a. zaročiti, venča-ti, privenčati. Lvenčanje.
Ttnttauung, f. zardka, zardkba,
3(ntreffen, v. ti. najti, dobili; (anbrtteffen) zadevati, zadeti, dotikati se, tikati se.
■JJntmben, v. a. (Steife) nabiti, nabijati; (J)crbei tteiben) pri-gniti, priganjati, pritirati ; (f)inantreibenl nagniti, nag.i-njati; (einen ju etroaš")_ priganjati, siliti, podbadati, go-
niti; (bett ^eio pognati, poganjati, zagnati.
3£ntmber, m. podbadivec, gonjač, gonitel, poganjavec.
ICntreten, v a. nastopiti, pri-stdpiti; dne SReife — , se na pot podati; ein JCmt —, službo nastdpiti, v službo stopiti ; basi Sa|t —, leto početi u. začeti.
JCntrteb, m. nagdn, spodbida, pogajnk ; auč eigenem — e, sam od sebe.
tfntrinjen, ftdgi, v. f. napiti se.
■Jtntcitt, m. nastdp, pristdp ; po-četek.
3£ntritt§<, a. nastdpni, pervi.
ttntrotfnen, v. n. prisušiti se.
Untirott, f. odgovor, odpoved; odpis.
Kntroorten, v. a. odgovoriti, odpovedati ; odpisati.
■tfntnjortfdjreiben, n. odgovorni u. odpisivni list.
ttnBerfudien, v. a. skusiti obleči, primeriti.
ICnBertrauen, v. a. zaUpati, poveriti; pripordčiti.
Knoernjanbt, a. sroden.
JCntiemanbte, m. rojak; — f. rojakinja. [rodbina, rod.
2Cm>ertt>anbtfdjaft, f. rodovina,
ICnraacfjS, m. narast, prirastek; pomnožba, pomnožitva, po-vekšanje.
3£n»acf)fen, v. n. narasti, narisati, prirasti, pomndžiti se; P On @cf)tt>ammen) nakerkniti; (ba-ju macbfen) prirasti, vrasti.
■JCnroatt, m. zagovdrnik, brani-telj, zavetnik. [zavetništvo.
Jtnttialtfrfjaft, f. zagovorništvo,
2Cntt>3	40
JCnttaljeit, ». a. naviljati, pri-viljati.
JCnroanbeln, v. a. spreleteti, obiti, zgrabiti, popisti, nabijati; (onlo&n) mikati, nukati, vabiti.	[vaba, vablenje. Mnroanbrfung, f. mik, mikanje, 2Cnt»artfc(jaft, f. čakanje, nadja-
nje, upanje. ICnscaffern, v. a. navo'dniti. 3tntye6en, v. a. pritkati; natki-
ti, dotkati. Hnwet)e, f. piblinje, obvej. "Kntoetfen, v. a. na koga pihati u. veti, koga obvčti; napi-bati, nanositi. 3Cn»eifen, v. a. navkizati, odrediti, odldčiti; (ben 2Beg) pokazati, updtiti; učiti, naučiti. 3Cnweifung, f. navkiz, odločba,
odredba; uk, nauk. 3£m»enbbar, a. naobernjiv; prikladen, vloživ, koristen, ha-snjiv.
5tnwenbbatfeit, f. naobernjivost, priklidnost, hasnjivost, koristnost. 3Cnwenben, r. a. naoberniti, ober-niti, obričati, poribiti, vpo-trebiti, poslužiti se. 2Cntt>enbung, f. naobernitva, poraba, vpotrebljenje. Znmetbm, v.a. ((golbaten) najemati, nažolniriti, v vojišnjo zapisati; (etn 5Biabd&en) snubiti; um ettvaš —, prositi, iskati, tražiti. [bič, snubdk. JCmverber, m. najemivec; snu-TTntuetbung, f. najemanje; snu-
blenje, snubitva. Kntoctfcn, v. a. metati ob. bičati na kar, nametiti, nalu-
2fn&e
čati; mit .Kaleh — , ovipniti, ometiti. [nazočen, pribiten.
ICnroefcnb, a. vpričen, vpričijdč.
2Cn»efmf)i>tt, f. vpricnost, vpri-čejdčnost, liazdčnost, pribitje, pribitnost. [žiti na koga.
2£ntriel;etn, v. n. zaherziti, her-
JCnroitfen, v. a. pritkiti, dotkiti, tkati.
2£nrooi)nen, v. a. zraven stano-viti ob. prebivati.
2Cnwof)net, m. sosed, stanova-vec; — ber <Sa»e, posivec; — betStau, podrivec u. f.».
JCntouc^S, m. priristek, vrastek, vrast, vrastnja, vrastev.
2£ntt>unfdjen, v. u. želeti, vošiti.
JCntrurf, m. namet, nametanje; (S3orIegfct)lof)) narba, veriga.
JCntrurjeln, v- n. vkoreniti se, vkoreniniti se.
■Jtnjafjt, f. število, broj, čislo ; množtvo, množa, množina. _
5Cnjapfen, v. u. na pipo djati,.
načeti.
Xnjaubetn, v. a. poedprati, na-cdprati, očirati, načirati.
ICnjdumen, v. u. obdzdati, zauj-zdati, ujzdati-
5£njricf)en, n. znamnje, znam, zna-men, znak, biljega, pred-znimnje, o/.nimka.
JCnjeid^nen, v. a zaznimiti, zaz-nimnjati, zabilježiti.
3£n}eige, f. naznanilo, poročilo, oglas, navkiz, proglis, vest i tožba.
2Cnjeigen, r'. a. nazniniti, oznaniti, na znanje dati, poroči- ■ ti, nazničiti; zatdžiti, tožiti.
TCnjetgenb, a. oznaniven, na-znaniven.
ICnje
41
3ft6e
3£njeigct, m. poročnik, nazr.ano vavec; tožnik, tožitelj; (©d&itb) kazalo.
Mnjettel, Mt. osnova, os mi tek. Jtnjetteln, v. a. osnovati, snovati; fig. snovati, zatrdsiti. 2£njief)en, v. a. Cfaannen) napč-ti, napenjati, nategniti, nategovati ; (fimmjirfjen) privleči, pritegniti; ^[eibet —, obleči, oblačiti; (@d)ul)e) obuti, oblivati; (Šiefc) odrediti, odgdji-ti; — v. 11, prihajati, pribli-žoviti se, bližavati se. 3fnjtet)enb, a. vabljiv, mamljiv,
vgoden, prijeten. JCnjug , m. poteg, poteglej; (.Kleis bung) naprava, oprava, noša, odelo, oblačilo; obutev;pri-bližovanje. JCnjuglicf), a. zanimiv; Cbetfcnb? grizččen, špičast,žaljiv, zbod-ljiv.	Lljiv, zapaliteln.
JCnjiinbbar, a. vžigaven, raznet-Knjiinben, v. a..vžgati, prižgati, vžigati, prižigati, raznetiti, zapaliti. "iCorte, f. odvddnica. 2[pati)ie, f. brezčiitnost, bezčutje. JCpfel, m. jabelko, jabuko. IlipfeU, a. jabelčni, jabučni. ttpfelbaum, m. jablan, jablana,
jabldn, jablo, jablano. JCpfelgarten,m sad, lekdvše, jab-lonišče. [čnjak, jabelčnica. Mpfelmofl, m. jabelčnik , jabel-ICpfetcunb, u. jabukast. Lnik. 2£poflel, nt. apo'stelj, dvanajst-tfpoftetamt, n. apostdlstvo. 3£pofiotifd&, a. apostdlski. 3tpotI)e£e, f. lekarna, lekarnica, apoteka.
tfpotfieEen*, n. lekarni. apot£)e£?r, m. lekar, lekarnik, apotekar.	[karski.
%1>ott)ttex-, a. lekarski, apote-■JtpotecČcrEunfi, f. lekarstvo, apo-tekarija.	tvje.
2Cpotf)eEern>iffenfd!>Ctft, f. lekosld-JCpparat, m. priprav, priprava. 2CppeUation, f. apelacija, priziv. JtppfUationš^Secic&t t prizivno sodiše, razsdjna sodnija, nad-sodnija. Mppefi^n i v. a. prizivati. 2tpPctit, m. tek, sla. Uppetitlidj, a. tečen, slasten,
mikaven. 3£epptcf>, f. @ppid;. tfppiaubiren, v. a. pljeskati, z
rokami pljeskati. JCpplaufS, m. plesk , pleskanje. KpciEofe, f. kajsija. 3tprit , »n. malitraven, april, (ilit.) travanj; Cčccf).) duben, (poln.) kviecen. [vreme. 5£pcttrarttec, n. nestanovitno tfpropoš, ad. na besedico, no. JCcguatOt, Ml. vravnovar. 2£erar, n. deržavni zaklad, der-
žavna blagajna. JCtbeit, f. delo, posel, opravilo,
radnja, poslovanje, raba. Mtbeiten, v. a. delati, poslovati,
raditi, truditi se, rabiti. Krbeiter, ni. delavec, težak, pos-lenik, nadničar, rabdtnik, — in, f. delavka, delavkinja, težikinja. tftbeittam , o. delaven, poslen. ItcbcitfamEcit, f. delavnost, pos-lenost.
2Crbeitč&au$ , n. delivšnica, de-lavnišnica, delavnica.
2Crbe
42
2Crrc
2Crfcett«ofm , m. dnina, plačilo, plača, mezda.	[dela.
2tc6cttgl0Ž, a. brezposlčn, brez JCrbeitčloftgEeit, f. brezposle-
nost, dangUba. 3Crbeitčt<tg, m. delavnik. [ca. 2Crcf)e, f, barka; skrinja, skrinji-2Crd&iteftur, f. stavitčlstvo, zidarstvo.
3Crcfrit>, n. listdvna , listovnica, pismohrdna, pismosbranba. 3(ctf)i»atiuž, m. listovnik, pis-mohranitelj.
t U" bud, huddben, napčen, o pa k, zloččst; drget, gorje, gorše, huje, hujše, tferger, m. serd, napaka, lju-
tost, jeza; pohujšanje, ^fergerlitlj, a. (jum gorne geneigt) jezo vit, serdoviten; (jum gora reijenb) dražljiv, jezljiv, je-ziven; (tfetgentiji ent^altenb) pohujšljiv. 2(ergetn, v. a. jeziti, dražiti, serditi, togotiti; C2Cetgerni(S geben) pohUjšati. ^ergernif, n. pohujšanje. 2Crg(ifl, f. sumlji
vost, lukdvšina. tftgtiflig , a. sumljiv, lukav. MrgloS
i f. prostodušen, pro-stomiseln, brezzldben. tftgument, n. dokaz., priček. 2Crgwof)n, m. sum, sUmnja, sum-njivost. [njati, sumnjivati.
v. a. sumiti, sum-tfrgmofjnifdfj, a. sumnjlv, sura-njiven.
f'. napčv, viža, popov. JCriflofrat, m. boljar, plemeni-
tUš, plemovlddnik. JCtiftoEratie, f.boljarstvo, plemstvo , plemovladstvo.
2Cti|ioEtatifcf>, a. boljarski, ple-movladen.	Imetika.
2£ritf)metit, f. čislosldvje, arit-ICrttfjmettfdj, a. aritmetičen,
čislosldven. MtležEirfcbe, f. drin. ann, m. roka, naroč, riardčje, rama, rameno, rukav, mišica; C— einež glu|jeS) struga; (@SrtfR deržalo.
litra, a. vbog, vbožen, beden; f biirftig) sirdten , siromdški, potreben; — werben,i\ n. vbo-žati se, zbožati se, božati se. JCrmbanb , n. zapestnica, nardč-
nica, nardkvica. JCrmbein, n. gornja cev. "ifrmbinbe, f. po veza, preveza, tfrmbrufl, f. samdjstra, samostrel , lok. tfrmbruftfctju&e, m. samostrelec, ločdr.
ICtme, m. siroma'k, vbožec, vbogi; potrebni.	Ina.
tfrmee, f. armada, vojska, voj-2£erme!, m. rokav. 3tcmenan(lalt, f. Ttrmeit^auš. tftmenbucfjfe, f. milostinjska
skrinjica, mildšnica. 3(rmengel& , n. milošnja, milost-
nina, milostinjski dnar. 2Crmeni)mtŽ, n. siromdšnica, sirotišnica, vbožnica, vbogo-milnica.
ICrmfelig, a. siromrišen, vbog,
vbožen, reven , boren, tfrmfeligfeit, f. siromašnost, vbožnost, revnost, bornost. Mcmfeffel, m. nasloniven stol,
stol z nasldnom. Mrmutf), f. siromaštvo, vbožtvo. tftrefl, m. ječa, tamnica, voza.
2C«e	43	2£ftp
tffcfienbrennet, m. pepeljar. ttfdftenbrobel, n. pepeljiiha. 2Cfcf>enfatbig, a. pepeljast. Sfcjenfaf, 2Cfdjengefd§, n. pepel-ničnica.	|nik.
2£fdjen£tug, »i. pepelnik, pepelj-Mfdjenfal}, n. potiša, lužna ob.
lugasta sol. 2Cf(f)er, m. lužnik, lužnjtfk. 2tfcf)ermitt»oelje, f. pepelnica,
pepelnična sreda. 2£efd)etig, a, pepeljav, pepelnat. 2lefti)etn,v.a. pepčliti, opepš-
liti, popepčliti. tffcfjfarbig, f. tffd&enfatbig. 2Cfd>i<&t, f. JCefdjerig. [lika.
, f. jagnjed, topol, trepetaj;, n. (in bet .Karte) es, as, kic;
C®ett>icfjt) gran. JCffefuratij, f. zavarvanje, za -varstvo, bratovšnja sv. Florjana.
5£(Te6utiten, v. a. zavdrvati, se v bratovšnjo sv. Florjana zapisati. M (Tet, f. stanoga, mimik. Mffignation, f. JCmrotfung. ttfftgntren, f. Mnrcetfeit. tffftmitiren, v. a. vpoddbiti,
vpodobovati. 1£|"ft'ftent, m. pomočnik. Mffifliren, f. SBeifiefjen. 5t(l, m. veja, grana, odrOslek,
odraslina, sverž. ttefldjett, n. vejčica, grančica. tfefleticf), m. tlak, tla. [lovje. MeflljettE, f. leposldvje, krasos-tfefl^etifcf), a. leposldven, kra-
sosldven. ICeftig, a. vejat, vejast, granat,
granast, sveržat, košat, tfflplefcet, m. vejnik.
Mrreftant, m. vjetnik, voznik,
tamničnik. Krtetiren , r. a. vjeti, vloviti. %x((t), m. zadnica, perda, lit,
sedilo.	_ _
3£rfcbbatče , f. zadnik, ritnik. tfrfcfilingS, a. ritniško , na rit. ^cfenat, n. orožnica morska. 2Crfenif, m. mišnica , mišomor. 3£rfemft)ciltig, a mišičen. M, f. C@attung) pleme, plod, baza, versta, ploba ; CSBeife) viža, način; (gorm)podoba, vlastitost; (Sitte) šega, navada , navaja, obicij; flanbigfeit) dostdjnost, pristojnost, vljudnost. 3Crten, v. n. se po komuzvre-či, nad) bem SBater —, oeč-tovo žaro goniti, [dvorljiv. Ttrtig, a. vljuden, priljdden, ICrtigEeit, f. vljudnost, dvorlji-vost.	[vek, poglavje.
TCrtifel, m. član, članek, sta-3£rtiilerie, f. topništvo, ^frtiltcrifl, m. topničir. Ičilo. 2Crjenet, f. lek, zdravilo, vra-■Ktjeneibeteitet, f. 3£pot|efet. 3trjeneibereitung, f. pripravljanje zdravil. ICrjeneien, v. n. Iečiti se, zdra-
vildriti, vračilOriti. "JltjeneiCunbe, f. lekarstvo, vra-
čitčlstvo, zdravitčlstvo. 3£rjeneimittel, f. tfrjenei. 3£tjt, m. vrač, vračitelj, zdravnik, zdravitelj, lečnik. 3Cerjttid> , it. vračitčlski, zdra-
vitčlski, lekOrski. W , m. tgifcfi) lipan. 3£f<fee, f. pepčl; {einež »etmejlen fiotlperš) prah, perst.
Hftro
44
3fufb
JCflrotabiiim, JI. zvezdoglediše. tfftrotog, m. zvezdoslovec. Mftrologie, f. zvezdoslovje. Mftrologifdf), d. zvezdosloven.
zvezdosldvski. TCftronom, ta. zvezdoznanec. ttftronomie, f. zvezdoznanstvo. ttftronomtfcf), a. zvezdoznanski. ttftroerf, n. vejovje, granje.
n. zavetje, zavet, utočišče. 2Ctf)eifl, m. brezbožnik, nezna-
bog, bogonevernik 2£tf)etflerei, MtljeiSmuš, m. brez božje, bezbožanstvo, bogo-lieverstvo.	[neveren.
, a. brezbožen, bogo-Jtt^em, m. sapa, duška; duh, dih; - f)0f)ten, dihati, dihd-vati; ju — Jomraen, odeh-niti se, odihati se. Isdpen. Mt^emlož, a. brez sape, brez-JCtfjemroljre, f. sapnik, odihalce, dušnik.
2£ti)emjug, m. sop, odih, odih-lej, dahnutje; einen — tfjun, dahniti, dehniti. 3ttf)men, v. a. dihati, sopsti;
— v. n. dišati.	[nebo.
JCettjer, ta. jeter, tanjši zrak; 2Cetf)erifcf>, a. jeterski, nebeški. 2Ctla$, m. (3eug) raz, atlas; (2anbfattens<3ammlung) atlas zemljepisni. 2£t§močpf)iire, f. atmosfera, zrač-je, dihokrdg, zrakomdrje.
tftteflar,
ti. sveddčba, spriček,
spričdvanje. tfttefiiren, v. a. svedočiti, pričati.
tfttidj, m. habat, hebet, apta.
f. Slflet. 3£e|en, v. a. kermiti, pitati,
pešati, hraniti; (toefen) vabili, mamiti.	[vjedice. ttejsenb, a. vjeddven, — e ®ifte, Mefcftoff, m. kermilo; vabilo, vaba.
2£u Wef)! i. o joj! pre joj! joj
mene ! o jemene. ','uul', c. tudi, tud, ter, i, take. Muctocitat, f JCnfefjen. ttubienj, f. posldh. JCubiteuc, m, sodnik vojaški. 2tue, f. loka, livada, log, trata. Uuerljal)n, ta. divji petelin, rus-ni kokot.	[na kura.
1luext)enne, f. divja kokoš, rus-ttuerčuf), f- divja krava. [bik. Kuetocf)S , m. tur, bivol, divji pvp. na, po; CE)iticxuf) gor; auf bet ©telle, zdajci, precej, hipoma. Kuf! i. gori! vstani! na noge! ■Jtufačern, v. u. naoriti, razo-rriti; inodmta1^) preor.ui; (fertig acfetn) zor.iti, doorati. Mufacbeiten, v. a. zdelati, dodelati.
tfufathmen, v. n. odalinlti se. ICufd^en , v. a. razpčsati. [žiti. tfufbaftren,
v. a. na oder pold-5£ufbau , 1«. zidanje , gradba, stavba.
Mufbttuen, v. a. zidati, graditi; staviti, sozidati, zagraditi, postaviti, ttufbaumen, v. a. vpeti se, pod-prčti se; taufroinben) navi- . jati, naviti, namotavati, na-mdtati. Inogah, ne ležati. Mufbefinben, ficb, u. r. biti na 2£ufbef)atten ( v. u. hraniti, shraniti, hranovati; ben Jput —, pokrit ostati, ne odkriti se.
2Cufb
3(ufbetfien, v. a. razgristi, pre-
grizniti.	.
•tfufbellen, v. a. zalajati. ^ _ •Jfufbcrfien, v. a. razpdčiti se, ,-azletčti se.	Lstiljati.
■ftufbettm, v. a. pošiljati, po-2£ufbet»al)ren, v. a. shraniti, hra-nJti.	[niča, shraniše.
aufberoafjrungšort, m. hranil-aufbiegcn, v. a. zavihniti, zavihati, podvihniti, podvihati. tfufbieten , v. a. (Stuppen) spoz-vati, zbrati; 33erlobte poklicati, oklicovaiti; OTeŠ —, vse moči napčti, vse poskilsiti. TCufMetung, f- spozov, spoz-
vdnje, bera; oklic. 2£ufbinben, v. a. navezati; (in bie S?of)e binben) podvizati; (au£> etnanber binben) razvejati, odvčzati; einem etreaž —, nalagati kogar. Iplbovati. tfufblafjen, v. a. napihniti, na-Ttufblafen, v. a. napihniti, napihovati (buri) SSlafen _ offnen) odpihniti, odpihovati, raz_-pihniti; geuer —, podvžgati raznčtiti, razvnčti. _ [ostati itufbleiben, v. n. bditi, zbujen 2Cufbtuf)en, v■ n. razcvesti, razcveteli, razevetati, procve-teti, procvetati. [zvertati. 3tufbot)ren, v. a. razvertati, Kufbraucfien, v. a. vpotrebiti,
potrdšiti, pordbitt. 3Cufbraufen, v. n. zašumčti, za-hrumčti, zahniščati, (imgotn) razserditi se, razjeziti se, raz-kačiti se, raztogotčti se. JCufbraufenb, a. ljut, razserd-ljiv , razkačljiv, raztogotljiv. Ttufbredjen, v. a. »zlomiti, raz-
45	ICufb
biti; (SBrief) razpečdtiti; — v. n. razpo'čiti, razpokniti; (»on ©efcfjrouren) predrčti se, zliti se; (»on .Rno&pen) razevetati, pricvetali; ftdj auf ben 58eg maetjen, se na pot poddti. [čatenje ; razcvet. ICufbrecfjen, n. razbitje; razpe-3£ufbreiten, v. a. spi-estrčti, spre-stirati, razprostreti, razprostirati.
Kufbttngen, v. a. (auferite^en) odgdjiti, zrediti; (jufammen« bcingen) dobiti, vkup spraviti; (einen .Rtanfen) ozdraviti , izlečiti; (etiitrnen) razserditi, razljutiti, razkdčiti, razdi-ažiti, razjeziti, znemi-riti.
Ttufbringenb, a. dražliiv, jeziven. ttufbrucf), m. razpok, razlom; razpečatva; razcvet; odhod, odlazek. 2£ufbiitben, v. a. natovdriti, naložiti ; einem etroaS —, koga po čem dolžiti, čega kriviti. Sufbamen, v. a. pokriti. _ tfufbammen, v. a. zajčziti, pre-jčziti.	Ldriti se.
Kufbammecn, v. n. svitati, ve-ICuf bafi, c. da, de. MufbecEen, v. a. odkriti, razkriti; (bebetfen) pokriti, zakriti; ben SEifct) —, na mizo pokriti Ob. pokrivati; (offens baten) razodeti, razodevati. JCufbecfet, v. u. odkrivač, po-krivač.
ttufbingegetb, n. najemnina. ■JCufbtngen, v. a najeti, v službo vzeti, pogoditi. Lvgovor. ■JCufbtngung, f najčm, pogddba.
2Cufb
tfufboran, v. a. nasušiti, po-sušiti.	[žiti
3tufbrangen, v a. vsiliti, vtla-ttufbtebert, v. a. razsiikati ; naslikati.
3£ufbreftf)en, v. a. omlatiti, po-
mlatiti, zmlatiti. 3£ufbringen, f. 3(ufbrdngen. JCufbrucfen, v. a. pritisniti, pritiskati.
KufbritSen, v. a. raztisniti, natisniti; razbiti, slolči. JCufbunfeit, v. n. napihniti se. 3(ufbun|ien, v. n. hlapeti, shla-
pčti, puhati, izpiibati. ttufeinanber, ud. jeden za drugim, zaporedoma, zapored. 3Cuf einmat, ad. na enkrat, na mah.	[nabiti.
3£ufeifett, v. a. led nasekati ob. JCufprttfjalt, m. prebitek, prebivanje, stanovanje; — Sort, prebivališe, stanovališe; (3o= gerung) obotiva, obotdvlanje, odlašanje. 3Cuferlegen, v. a. naložiti, veleti, naročiti, (gericfittidfj) pri-sdditi.	[naročilo.
JCufetlegung, f. nalog, velitva, 3£ufet(ie{)eit, _ v. n. (»om Sobe) od smerti vstati, uzkersnuti. JCuferfiefjung, f. 0d smerti vstajenje, uskersniltje. [vuzem. JCuferfteljungSfefi, n. velika noč, 3£ufermacfien, v. n. zbuditi se, prebuditi se, zdramiti se; (Sum Seben) obuditi se. 2Cufer»ecEen, v. a. zbudili, prebuditi, zdramiti; (inč Sebeit rufen) obuditi. 2Cufct»ctfung, f. zbujenje, zbuja; obiid, obuda.
46	2Cuff
2Cufer}ief)en, v. a. zrediti, od-gdjiti, odhraniti. [povžiti. 2£ufeffen , jf, u. pojesti, snesti, JCuffdbeln , v. a. nizati, nanizati , nizgati, nanizgati. tfuffaljren, v. n. (»or @df)tecfen) kviško planiti, ob. skočiti, prestrašiti se; (im JJorn) raz-sei-diti se, razt.ogoteti se, 1-azIjiititi se; (anflofien) zadeti, zadevati; (ftcf) ctfjebcn) zvdiči se, prikazati se. JfuflrdljEenb , a. naglojezen, to-gdten.
JCuffafjrt, f. bie — ©jjtifli, vne-boliod.
JtuffaUen, v. n. pasti ob. pad-niti na kar; v oči vdariti; — v. r. pobiti se. tfuffallenb , a. očeviden. • JCuffangen; v. a. vloviti, vjeti, vlivatati.	[vjetva.
tfuffangung, f. vlovitva, vjetje, tfuffaffen, v. u. vloviti, vjeti; (begteifen) razilmiti, razumeti, zastdpiti, dokučili; (auflfgen) naldžiti, nalagati. KuffafTungSoermogen, n. razu-
mivna moč. TCuffeiten , v. a. prepiliti. 3£uffeuef>ten, v. a. prevlažiti. 3Cufftnben,_t). a. najti, iznajti,
nahoditi. J£ufflammen , v. a. vplameniti; (aufmuntern) podbuditi, vneti; — v. n. plamenčli, vplameniti se. [foleti, vzleteti, tfufflattem , v. n. sferfriti, sfer- . JCufflecfjten, v. a. razplesti, razpletati.	[odleteti. Kuffliegett, v. n. zleteti, vzleteti, tfufflug, m. vzlet, polet.
2fuff	47
T£ufforbern, v. a. povabit I. pozvati, podbuditi, primar-njati; opomeniti.
5£ufforberung, f. povalja, poziv, podbuditva; opomena, opo-menitva.
■MufftcfTen, v. a. požreti, pojesti, pozobdti.
^tufFrifd&en, v. a. sčverstiti, oživiti, poživili, razhladiti; (aufs muntern) podbuditi, oserčiti.
2£ufftifd)ung, f• oživitva, raz-hlrid; podbiida.
3(uffuf)ren r v. a. navoziti, navrf-žati; (cin ©ebdube) staviti, graditi, zidati, zidiriti; (ftcf) fcetragen) zaderžati se, obnašati se, vesti se; (ein ©djaus fpiel) igrdti; einen bei jeman? ben — , koga komu priporočiti; (anfiifjren) navoditi.
Ttuffujrung, f, navižanje; stavba, gradba; zaderžanje, obnašanje, vedenje; igra; pri-pordčenje, pripordčba.
JCuffiiUen, v. a. dopdlniti, na-pdlniti. Lzadača, vprašanje.
■Jlufgabe, f. naldga, navddja ;
JCufgabegebttfji:, f. nadavina, nadev.
2tufgang, m. izlt dd, iztok; (tfufs ittanb) potrdški, troški, za-trdški, zatreta, potrata.
TCufgangSs, a. izhodni, iztdčni.
2(ufgeben, v. a. nadSti, nald-21 ti; veleti, naročiti, poročiti ; (boju geben) priddti, pridjdti; (fafjren laffen) opustiti, na stran djati, odldži-ti; bačfieben — , konec vzeti, smert storiti, vmreti, vmi-rati; bie Jpoffmmg —, obdpati.
JCufg
JCufgeMafen , a. napihnjen, ošaben , obdl.
2Cufgeblafenf)eit, f. napihnjendst, ošSbn.ost, ohdlost.
Mufgebot, n. napdved, napo-vest, proglas; (»on bet .Ran* jel) oklic.
JCufgefjen , v. n. (»on bet ©onne) iziti, goriti, izbijati; (»om Sage) zaznavati se, svitati se, daniti se, zazorjati se, zazniti se, prisvitati se, za-zdriti se; (ftdj offnen) odpreti se, odpirati se; (fidj auftcen^ nen) sporjtfti se, razpirati se; (»on .RnoSpen) scimiti se, razcvesti, razcvetati, raz-cveteti; (»om ®ie) topiti se, raztopiti se, tajati se, raz-tijati se, raztijiti se, taliti se, raztdlili se; (aufgcfjen) zapraviti se, potratiti se, za-trititise; (aufgefien laffen) zapraviti, potrrftiti, zatratiti; (al<> eine <S$leife) razvezati se.
ICufgetgen, v. a. zagdsti.
JfufgeElart, a. prosvečen, učen, prebrisan omikan.
JCufgrtldrt^eit, f. prosvečen dst, učendst, prebrisandst, omi-kandst.
Kufgrtb, n. naddvek, nadev.
iiCufgelegt, a. naldžen; (gutet fiaune feirt) dobre ob. židane volje biti, vesel, radosten.
Mufgetaumt, a. pospravljen; dobre volje , zidane volje, vesel, radosten.
2£ufgeraumtf)eit, f. dobra ob. zidana volja, veselost, ra-dostnost.	[pozor!
5Citfgefd£)aut, i na stran, s pota/
2CufS
2Cufgett)etft, a radosten, živ, živečen, živahen.
3£ufgett>ec?tf)eit, f. živost, živčnost , živahnost. Inallvati.
tfufgiefien, v. a. nalili, nalijati,
JCufgiaben, v. a. (aučgtaben) iz-kopiti, izkipati; (locfer rna« djen) prekopati, prekipati; (offnen) odkopiti, razkopiti, odkopoviti, razkopoviti.
JCufgreifen, f. tfuffaffen.
2£ufgiitten, v. a. razpisati, odpisati; (baju befefiigen) pripisati , opisati.	Lliv.
3£"fguf, m. opirek, naliv, pii-
2Cuff)aben, v. a. na sebi imeti; ben sjjlunb—, zjati, zijiti.
JCuf^adSen, v. a. presekati, pre-kopiti; (mit 'bem ©djinabel) prekljuviti; (Meč fjacfen) posekati ; (Hein madfien) sosekati, sosekljiti, naciplati.
2£uff)alt, m. zaderžek, vstavek, pomildek.
JCufljalten , v. a. zaderžati, za-derživati, vstaviti, vstavljati , muditi; Semanben bet m — t koga pri sebi imeti; (offen ftalten) ne zapreti, od-perto imeti; ftdj —, v. r. biti, prebivati, stanoviti, muditi se, baviti se; ftcfj uber etreaž — , se potegniti za kar, jeziti ob. ljutiti se zavolj česar.
Kufhaltfam, a. zaderžljlv, mud-
Ijiv-
JCuffjangen, v. a. obesiti, obešati; etnem etroaš —, koga nalagiti, komu kar navezati.
JCuffjaSpetn, v. a. namdtati, motati, motati.
3£uf$auen, f. Muffjatfen.
48
2tuf£>
i;, a. nakupčati,
5£uff)dufcln, nakopičiti.
JCufljeben , v. a. vzdigniti, vzdi-či, vzdigati, vzdigivati; (auf: bercafjren) shraniti, hraniti, poshrinitii (TOtbertufen) preklicati, odpriviti, vničiti, odpozviti, od poklicni!; (en= bigen) doveršiti, dokončiti; bie SSafel — , od mize vstati, izza mize vstati.
3Cufl)eftetn, v. a. odkdpčati, l-azkdpčati; (feftmacfjen) pri-kdpčati, priterdlti.
5£uff)eften, f. Mufteftetn.
■JCuf^eitern, v. a. razveseliti, raz-veseloviti, razvedriti, razjasniti ; ft(fj — , v. r. razjis-niti se, jasniti se, razvedriti se, vedriti se, razblstriti se.
JCuffjelfen, v. a. podpomigati, pripomigati; fig. na noge posti viti, vzdigniti; ftd) —, opomigati si.
Vuft>eUen, f. HufHaten.
ItuffieitJen, f. 3Cuf[)angen.
2Cufl)e£en, v. a. poščuti, ščuti, našiintati, šuntati, nadrižiti, dražiti; (etjutnen) razjeziti, razljut.it!, razkičiti, razdri-žiti.
Tluft)efyn, m. šuntir, dražltelj.
2Cuff)e|ung, f. poščdtva , šun-tanje, dražba, draženje.
ttuftilfe, f. podpomoč, pripo-mdc, pomde.
2Cufl)ordfjen, v. n. sluŠati, po-& lilšati.
2£uff)oren, v. n. prendhati, prestati, doveršiti se, končati se, prejenjati, prenehrfvati, presajati, jenjovati.
JCufljoren , n. konec , sverha, prestinek, preneh, prenehlej. tfuftjutten, V. a. razkriti, razkrivati, odkriti, odkrivati. 2Cuff)upf«t, v. n. poskočiti, kvi-
ško skočiti. JCuffauf, TO. kiip, pokiip, ku-povina , kupovanje. _ Lpiti. TCuffaufen, v. a. pokupiti, ku-tfufečiufer, to. kupec. [mesti. Xuf;p[)ten, v. a. izmčsti, po-JCufČefiridjt, n. smetje. _ 2£uffcimen, v. n. scimiti se, ci-miti se, kaliti, kal poganjati, berst nastaviti.	(lepiti.
ICuffitten, v. a. prikčljiti, pri-3£ufČ[aten, v. a. razbistriti, izobraziti, razvedriti, prosvč-titi, izjasniti, o mikati; ftlfj —, v. r. (»om Mettev) razjasniti se, razvčdriti se; (fi<f> aitfflaren) na dan priti, na svitlo priti, izjasniti se. JCufftdrer, m. razsvetitelj, pro-
svetitelj, izobražovavec. tfufftdrung, f. izobi-aženje, pro-svečenjc, prosveta, prosvet. JCttfMdrungSfudjt, f. hrepenenje
po prosveti, prosvetarija. JCufCtauben, v. a. pobrati, pobirati.
Kuflleben, ,2£ufftciben,_ Suffiei« flern, a. nalepiti, prilepiti , prikeljiti.
3£uftIo)>fen, v. u. raztolči, streti, razbiti.
3£uf6itac!en, v. a. zgristi, raz-
gristi, razleskniti-2£ufCnopfcn, v. a. razknepati, odkopčati, razknofljati, od-knolljati. .2Cuffnupfeit, v. a. razvozljati,
49
2(u fl
odvezati,razvezal!; (auf^angen) obesili, obešati. tfufJocfien, v. a.prekiihati, zvariti ; — v. n kipeti, sklpeti, vreti, zavreti, tfufčommen, v. n. vstati, vzdigniti se; (Don .Rranfen) ozdra-veti, ozdeavitise; (»on^flans jen) rasti, prijeti se; ju fficrs mogen fommen, opomagati si, spomdči si.	(uspeh,
tfuffommm, n. ozdravljenje; tfufframpen, v. a. zavihati, za-ferliti.
tfuf£ra|en, v. a. prepriskati,
oprasniti; ogrebsti. ttuftratifeln, v. a. skodrati. JCufJtinbigen, v. a odpovedati, opoi-eči. (povest, oporeka ICuftiinbigung, f. odpoved, od-tfuffunbigungži, a. odpovedni,
oporečni. JCuflatfjen, v. n. nasmejati se, nasmehniti se, nasmehljati se. tfuflaben, v. n. naldžiti, nalagati, nakladati, natovdriti, nabasati; hasati. 2CufIaber, m. nalagavec, tovir-
nik, basavec. Kuf.age, f. naldga, naldžba, naklada; (©teuer) dača, davek, veča, šlibra; (Šrutf) natisk, natis , izdanje. TCuflaffen, v. a. odperto pustiti, otvdreno nehati. 3£uflauern, v. a. prežati na koga, na preži stati. Muflauetvr, m. l>režatelj, preždn. JCuflauerung, f. prežanje, preža , prežba, pazba. 2£uflauf, m. stiska, gnječa, pri-vrenje, hriip; (ICufru^r) pra-4
2CufI
50
skas, buna, punt; (bei> SBafs fetš) kipenje. iCufloufcn, v. 7i. (ftdj feaufen) nam-udžiti se, nakupiti se, nabriti se; (»on gliiffen) narasti se, narisati se, natikati se; (gefd)tt>oUenn>erben) oteči, ote-kati.	[se, oživljati se.
3CufIeben, v. n. oživeli, oživiti tfuflegen, v. «. naldžiti, nalagati; (auftrogen) zapovedan, poročiti, nardčiti, veleti; (SBudj) izdati, založiti. JCufleljnen, v. a. nasldniti, naslanjati, prisldniti; ftrf) —, r, r. vpreti se, nasloniti se; (ftdj wiberfe§en) protiviti se, suprotiviti se, vperati se, vpreti se. 3fufle()nung, f. naslonenje, na-slonitva; protivlenje, protiv-nost.	Iltipiti.
Mufleitnen, v. a. prikčljiti, pri-3tu(Tefen, v. a. pobi-ati, pobirati, brati.	[branje, ^uflefung, f. bera, bratva, 2£nfliegen, v. n. ležati na čem, počivati na čem; ftrf) —, v. r. fidj ltmnb liegen, naležati se do kervavega, preležati si kožo.
tfuflocfern, v. a. zrahljati, zrali-
Ijivati, prerahljati. JCuflobevn, v. a. splamenčti,
kviško švigniti Ob. švigati. 3CufIožbar, a. razvezljiv, razrešljiv; raztopljiv. 3CufIofen_, v. a. razvčzati, od-včzati, razrešiti, odrešiti, razplčsti, odplčsti; (fdtmels jen) raztopiti, topiti, raztip-■ ljati; (rineSBetrfammlung) raz-
2Cufm
pustiti; ein SUtftfel —, zastavico vganiti Jiuflofenb, a. razrešiven, odre-
šiven; raztopiven. ^CuflcSticfi, f. 3fufI5Žbar. 2CufIČ8tid5Eeit, f. razvezljivost, razreši jivost, odrešljivost; raztopljivost.	[moč.
5C«fI6fungSfraft, f. raztopivna JCuflofungČmittel, n raztopilo. JCuflofben, v. a. privariti, navaliti; (bačSoti) auffdjmeljen) razvariti, odvariti, prevariti. Mufraadien, v. a. odpreti, odpirati, otvdriti; (aufbtnben) i ax.vc7.ati, odvčzati; (einen SSrief) razpečatiti; (eine 91ufS) raztolči, stolči, razbiti; ft dj — , v. r. spraviti se, spravljati se, vzdigniti se. 3tufmal)Ioi, v. u. zmleti, pom-lčti, domleti, somlčti. [lati. ICufmaten, d.a. naobraziii, nama-Uufmarfd), m, poverstenje, na-stdplenje, nastdpanje,nahod. 3Cufmarfd)iten, v. n. nastdpati, povertit i se, zverstiti se, v red stopiti. Idati, zidati. TCufmauern, v. a. sozidati, pozl-2C«fraet£en, v. a. paziti, slušati, vančati; (aufjeidjnen) zaznim-njati, zapisati, zabilježiti. tfufmerfec, m. slušatelj.; zapi-
s.-itelj, hilježnik. 2£ufmerEfam, a. pazen, pazljiv, pozdren, vančljiv, poinnjiv. 3CufraerEfam?eit, f. paznost, pazljivost, pozdrnost, vnnčlji- • vost, pomnja , pomnjivost. 2Cufmifd>en, v. a. zmešati. JCufmuntern, v. a. podbuditi, podbujati, vjunačiti, poser-
2£ufn	51
žiti; (ben ©dilafenben) zbuditi. buditi, zbujati, zdramiti, dramiti; (auffjeitern) razveseliti, oveseliti.
TCufnageln, v. a. pribiti.
2Cufn<5f)en, v. a. prišiti. priši-vati; pošiti, posivati.
JCltfnatime, f. sprejetje, vzetjej (@ebei£)en) vzrast, vzdiga.
Ttufnefjmen, v. a. sprejeti, dočakati; (»on bet @tbe) vzdig-. niti, vzdiči, vzdigati; (l»acf)= . fen) rasti, vzdigati se; eš mit einem —, meriti se s kom, lotiti se koga; (®elb) vposdd vzeti, izposdditi; (eine ®e= genb) narisati, izmeriti; (»on trdcf)tigen £ii§en) perčenjati, vimnjati.
TCufneijmen, n. in — Somrnen, v navado o]b. v običaj priti.
■Jtufnielen, v. a. pribiti, pribijati.
2Cufnotf)igen, v. a. vsiliti, vtla-čiti, primiditi, prisiliti ob. primdrati kogar s čim.
2CufO()fern, v. a. posvetiti, al-dovati, »ertvovati; [teb —, t. r. žertvovati se.
Ttufopferung, f. posvečenje, al-dovanje, žertvovanje, žert-va.
2£ufpatfen, v. a. naldžiti, nalagati, natovdriti, natovarjati.
Mufpappen, f. Muftleben.
3£ufpaffen, t), u. primeriti, pomeriti, primerjati, pomer-jati; poskusiti, poskdšati; — r. n. paziti, vančati; (ftuf? lauetn) prežati, na pazbi ob. preži stati.
TtufpafTer, m. prežatelj; — tfi
2Cufr
©tabttfjoten, stražar, vratar, čuvaj.	Lviždati. JCufpfeifen, v. a, zažvižgati, zaž-Mitfpfliigen, f. 3£ufa4etn. ■Jtuflpidjen, v. a. prismdliti. Jtufpitfen, v. a.prekljuvati, raz-
kljuvati, prepikati. 21ufpla§en, v. n. počiti, pok-liiti, razpdčiti, razpdkniti, razpdčiti sc , razšterkniti se, regniti. Ltiskati, vtisniti. 3Cufptagen, v. a. pritisniti, pri-2tufpu§, m. lišp, kine, liališp
nakinč, ures; naprava. JCufpu^en, v. a. olišpati, zliš-pati, nališpati, okinčati, nakinčati, urositi; napraviti, napravljati; oki-asiti. 2tufqueUen, v. n. izvirati, vreti, vervrati, kipeti, iztčkati; (aušgebefjnt merben) nardsti, namočiti se. Jtufraffen, v. a. pograbiti, pobrisati; fid) —/ v. r. vzdigniti se naglo-Mufraucljen, v. n. kaditi se, di-miti se, pušiti se; — v. a. pokaditi, skaditi, sožgati, popdšiti. Mufrauraen, v. a. pospraviti; počistiti; aufgetaumtfein, dobre ob. židane volje biti, pri volji biti. JCufredjnen, v. a. vračdniti, za-
račdniti, narrijtati. 2tufrec^t, ad. ravno, pokdnei, stegnjeno; a. pokdnčen, raven , stegnjen. Izačdvati. 2Cufred)tI)alten, v. a. vzderžati, ttufrecfen, v. a. kviško pomoliti Ob. moliti.	Ldi-ažiti.
2£uftegen, v. a. razdražiti, na-4«
3Cuftei6en, v. a. (burd) Steiben offnen) preribati; (fertig teis f>en) zribati, poribati; (»et= titgen) potrehiti, iztrebiti, iz-koreniti, pokoncdti, končdti
Mufteicfien, v. a. nanizati, naniz gati; zverstiti.
JCttfteijjen, v, a. razdreti, raz-derati, raztergati; (eineS£f)ut) razpabniti; baž SDtaul zazijati bie 3Bunbe —, rano razvr.lziti Ob. razodreti; — v. n. (aufgeriffen roetben) razodreti se; (»on SBunben) predreti se, zliti se.
3£ufret jen, v. a. dražiti, nadrd-žiti, šuntati, našuntati, podpihovati.
5£ufretjet, m. šuntir, rovrfr, kert, podpihovivec.
tfufridjten, v. a. zravndti , povzdigniti, po koncu postdviti, na noge postiviti; (trofien) potolažiti, toldžiti, tažiti, tešiti.
tfuftitfttig, a. iskrčn, ravno-serčen, ravnoddšen, istinlt, odpert, prostomlseln, trizen.
Jfuftidjtigteit, f. iskrenost, rav-nosercnost, ravnod danost, ravnoddšje, istinitost, pro-stomlselnost, triznost.
^Cufridttung, f. zravnanje, pov-zdlga, povzdigndtje; tolažba, tolaženje, tažba, taženje.
JCuftiegetn, v. a. zapahe odpo-tlsniti ob. odbiti.
JCuftifj, m. čertež, naris, osnova.
3£ufti$en, v. a. oprrfsniti, raz-prdsniti, odreti, ogilliti.
3tuftoUen, v. a. (jufammentoUen)
zaviti, zavijati; (au&inanber*-tollenj razviti, razvijati. Muftutfen, v. a. naprej pomek-niti ob. pomakniti; (einemtU Waž »ortitcEen) spočitati, spo-čitovati, očitati, oponašati. 5£uftuf, m. poziv, pozo v, razglas ; oznanilo, naznanilo. 2Cufrufen, v. a. sklicati, priklicati, prebuditi; (bie 9?amett lefen) preklicovdti, preklicati. Muftuftr, m. punt, spuntanje,
praska, buna. JCufrufjren, v. a. zmešati, raz-mešati, podmešati, premešati ; spuntati, pobdniti, spodbesdti. 2Cuftuf)ret, m. puntrfr, rov.ir, šuntdr, brodač, podpihavec. tfufrit&retifd), a. bunljiv, pod-pihiven, puntdrski; — fetrt, puntdriti se, puntati se. 2Cuf«, (auf baS), — neue, znova , na novo, vnovič; — tčingfie, najdelj, najdalje, naj dalše.	(žigati.
2Citffagen, v. o. preždgati, raz-JCuffammetn, v. a. pobrati, pobirati, zbrati, zbirati, brati, pokupiti, skupljati. 5Cuffaffig, a. neprij titelski, zavidljiv, zavisten, zavlden; — fein, piko imeti, merzeti na koga.	Isedlati.
■ttuffattetn, v. a. osedliti, na-2£uffa§, m. nastavek, naposta-vek; (fdjtiftlidjet) sestavek, spisek, spis. Muffaugen, v. a. posisati, pod-
zati, pocezdti, popiti. 5Cuffaugen, v. a. oddojiti, na-dojiti.
Kufftfcaben, v. a. nastergati; prestergati, preglodati.
"2£uffcbauen, v. n.pogledati; kvi-ško pogledati, se na viš ozreti, oči povzdigniti.
2Cufftf;eucfien, v. a. splašiti, raz-plašiti, izplašiti.
3Cuffdjtdf)ten, v. a. naverstiti, uverstiti; zlagati, skladati ob. zložiti jedno na drugo.
Thiffdjiebbat, a. odložiteln, od-ložljiv.
Ituffdflieben, v. a. odložiti, odlašati, odlagati, odkladati; (burcf) ©cfjieben offnen) odpo-tisniti, odmakniti.
■Jttiffcbieber, m. odlagavec.
Tfuffcfiiegen, v. n. (»on Ranjen) zrasti.
^(uffcfjlag, m. (am SRotfe) zavrd-tek, okrajek, oslec, zaslec; — bel J&utefi, zavihdj, kra-ječna; (bel ^reifež) postav-lenje; podražanje, navd.-fr; (grfjofjtmg bet Mgaben) po-vekšanje, pomndženje; l»QTs me 2Cuffd;tcige, topli okladki.
"JCufTcfjlagen, v. a. razbiti, prebiti, raztrdpiti, strupiti, raz-tdlči; (ein .Kteib) zavihati, zasleči; (9?uffe) zgristi, stol-či; ein 3elt — , vtaboriti se, taboriše postaviti ob razpčti; (ein ffiudf)) odpreti; ctroaž im SSttrfie —, kej v bukvah poiskati ; eine SSofjnung —, nastaniti se, naseliti se; btetfu? gen — , pogledati, oči odpreti.
Kuffcblidjten, f. 2tuffcf)ic()tc>n.
KuffdjIiefSen, v. a. odpreti, od-perati, odkleniti, odklčpati;
otvdriti; (erEtaren) izjasniti, odkriti, razldžiti; ficti — i?. r. razcvesti, razcveteti, raz-cvetati.
JCuffdjliefjer, m. ključar, vratar; — in f. ključarica, vra-tarica.
2Cuffcfili§fn, v. a. razparati, razcepiti , porjdti, razporjdti, prerezati.
tfuffdjjludijen, v. a. zajdkati- se, zapl.ikati, zavčkati.
Kuffcfiturfen, v. a. poserkati.
Tfuffc^Iuf, Mi. odklep, odklčn-ba, odklenitva, otvdr, ot-vdrenje; (GŠtElarung) izjas-nenje, razjasnenje, ra/.la-ganje, razkaz; razcvet.
■tfuffdjmaufen, v. a. pojesti, po-zobati.
3tuff<f>meljen, v. a. raztopiti, r a/.tali t i, razplaviti, razpustiti.
Jhtffdjmieren, v. a. namazati; (burdj ©cfjmteren »erbraucfjen) zmazati, pomrfzati.
tfuffdhmucfen, f. Mufpu|en.
Muffdjnatfen, v. a. kolcati.
2Cnfidf)naUen, r. a. prikdpčati; (bie ©djnalle offnen) razkdp-čati, odkdpčati.
tfuffdjnappen, v. n. hlopniti, za-hlopniti; — v. a. (ein SESort) vloviti, pohldpniti.
2(uffcf)nriben, v. a. prerezati, razrezati; (S5t0b) narezati;^ (baS ©dfmeiben »oUenben) zrezati, porezati; (mit einem ©dmitte bemerEen) zatezati; v. n. bahati se , hvaliti se, štimati se.
2£uff<f>neiber, m. narezavec, re-zavec; babač, babdn, hvaldž.
2£uffcfjnetberei, f. bahanje, ba-harija.	[zarez, zarčza.
'ICuffcfinitt, vi. prerez, prereza;
ICuffrfjnttren, v. a. odvizati, razvrati , odrešiti; (baju fdjniU ten) privezati, navezati; (auffas betn) nanizati, nanizgati.
TtuffdiofjHng, m. mladika, mladica, zraslek, odraslek, sci-mek. [poplašiti, splašiti.
■J£uffcf>recEen, v. a. prestrašiti,
3Cuff($reiben, v. a. napisati, zapisati; (anraerčen) zazndmiti, zabilježiti.
JCuffcfjceien, v. n. vsklikniti, za-kričati, zadreti se, vikniti; — v. a. s kričanjem prebuditi, zdramiti ob. zbuditi.
3tuffcljcift, f. napis , nadpls, nasldv.
TCuffcfiub, m. odlog, odlašanje, obotavlenje, odkiganje, od-
kladanje.
Jtuffdjurjen, v. a. podpasati, podpasovati, zagerniti.
3tuffd)utteln, v. a. potresti, stre-sti, zdramiti.
iCuffcfiutten, v. a. nasiiti, nasi-pati; naliti, nalijati, nalivati.
2Cuffdjwanjen, v. a. rep podvizati.
3£ufftf)wa§en, v. a. nagovoriti, nagovarjati.
3£uffct>n)eifien, v. a. privariti, na-variti.
3(uf f<fwelten, v. a. nadiiti, raz-duti, napihniti; v. n. (»om 9B8affer) kipčti, rasti, nard-šati; (tJOtrt !Se:ge) kipniti, na-
. kipniti; (»on ben Sfjeilen beš SorpetS) oteči, o teka ti , na-dunitise; (ftcf) mesten) mno-
žiti se, razmnožiti se, nara-šatise, nardsti se. [vina. ttufftoemme, f. nanos, napla-Uuff$»emmen, v. a. naplaviti,
nanoslti, nanašati, ttuffefien , v. n. pogledati, oz-riti se; (auf etroaS fefjen) gledati, paziti. 3£uffet)en, n. pozo'rnost, slovit-va; bieg madfjt —, slovi, v oči pada. JCuffe&er, m. nadziratelj, oglc-
diih, čuvaj, stražar. Kuffefjecamt, n. straždrstvo. JCujfein, v. n. bdeti, bedeli, biti na nogah; (offen feiit) od-perto Ob. otvoreno biti; frufj —, urailiti. ttuffein , n. bdenje, čuvanje. ICuffe^en , v. a. postaviti, po koncu postaviti; ben £ut —, pokriti se ; (fcf>riftUcf>) spisati, napisati , sostdviti; fein .Ropf —, svojo termo vbogati, biti svoje glave; ftclj —, v. r. vsesti se, zasesti konja; (ftcf) roibetfegen) vpreti se. 2Cuffe§er, m. postdvljavec. "Jtuffeufjen , v. n. vzdihniti. TCufŠ f)6cf)|te, ad. naj več, najviše, do skrajnega. ICufftcftt, f. skerb , ravndnje, vodba; — fttfjcen, skerb imeti, koga voditi, s kom ravnati.
Kuffieben, v. n. zavreti, skipčti, kipeti — v. a. prekilbati, prevariti, zvariti. Lpečatiti. "»Cufftegetn , v. a. odpečatiti, raz-$ufft<J , m. vsed . zased a. ■JCufft^en , v. n. (bieSlacfet) prebuditi, prebdeti, presedeti
auf baž ^)fetb — , konja zasesti , se na konja vsesti, se na konja posaditi; (»on SSo-getn) posesti, posedati, nasesti, nasedati se, vsesti se; (beftogen roetben) naleteti, na-briisiti se, nasvinkati se.
2£uffpalten, v. a. razcepiti, cepiti, razkalati, kalati.
Kuffpannen, v. a. razpeti, raztegniti, razviti, razprostreti; (©eget) razpustiti, razpeti,razviti; (fpanttenb jutuc6 jiefjen) odpeti, odvreti.
2£uffparen, v. a. prihraniti, za prihodno potrebo hraniti, prištediti.
Muffpetfen, f. 2£ufeffen.
tfuffperten, v. u. odpreti, odpirati , odkleniti, odklepati, otvo'riti; baš SDtaut —, ziniti , zijati, režati se.
. 2£uffpte[en, v. a. zaigrati.
JCuffpieBen , v. a. nabdsti, natakniti.
3£uffpinnen, v. a. (HUeš fpinnen) spresti, popresti; ftcfj bie gins ger — , prepresti si perste do k rvivega.
Jtuffptengen, v. a. vtergati, zlomiti , prelomiti.
3£ufi"pttngen, v. n. poskočiti, kviško skočiti obet planiti; (»on bet Sfjiit) odpreti se, odkleniti se; (aufptafgen) počiti, razpdknili; (»on ^teibern) raz-porjati se.
tfuffptoffen, v. n. rasti, zrasti, mladike poganjati, berst gnati.
2£ufiprof!(ing , m. mladika, mladica, ogranek, popek.
ttuffptubeln, v. n. izvirati.
ttuffptung, m. skok, poskok; pok , poka, pokotina, poki ina.
Muffpulen, v. a. naviti, navijati, namo'tati, motati.
Kuffputen , v. a. oslediti, zaslediti, izvdhati, obvdhati; fig. iskati, najti. Lnašuntali.
Ifuffiad&eln, v. a. podšilntati,
JCufflanb, m. punt, puntarija, hrup, vstaja, buna, metež.
5£ufftiu6em, f. 3£itfiagen.
2£ufftedjen, a. prebdsti, iz-bosti, predreti.
JCufflecfen, v. a. natakniti, na-tekniti, natikati; (mit 9ta= beln in bie J&ofje) podtakniti, podtikovati; etne gafjne — , bandero razviti ob. razpeti.
3Cuffle£)en, v. a. (offen ftef)en) odperto ob odklenjeno biti; (»om ©ifce) vstati, vstajati, vzdigniti se; »on bet jCtanfs fjeit — , ozdraviti se, opo-riviti se; gegen einen —, zo-perstaviti se, vstaviti se, vpreti se komu, spuntati se proti komu.
JCuffleigen, v. n. popčti se, zlesti, poflignitise; (»om Staucfje) valiti se; (»on ®iin(ien) hlapeti; (entflefjen) nahajati; (»ori ©efiitncn) izhajati, izjiti, prikazati se, pomoliti se; (»on 5Dlagenblaf)ungen) rigati, ri-gniti.
tfufflellen, v. a. (eine galte) nastaviti, nastavljati; (.Regel) postaviti, postavljati; (@5ats ben) razstaviti, razstavljati, razpostaviti, razpostivljati ;
3ettgen_—, pripeljati priče, spričati se,- 3Te§e —, mreže razpeti; in 3ieif)e unb ®Iieb —sporčditi, zverstiti, vver-stiti.	|rati.
3Cttfflemmen, v. a. vpreti, vpi-Mufflobern, v. a. izvohati, zaslediti, oslediti, spoditi. 3tuffSo:pfe[n, a. odcepiti, čep
preč dregniti. Muffioffen, v. n. (»on SKagen: »inben) rigati se, težo delati. (begegnen) srečati koga, nameriti se s kom; —, v. a. razbiti, odbiti, odriniti, raz-pihniti.	[ren, nakisel.
Mttffiogig, a. pokviren, skva-Mufftrčmben, ftdfi, v. r. jeziti se,
po koncu stati. 3Cufflteben , v. n. težiti, hrepeneti se vzdiči, tarsiti se. tfufflreicfien, v. a. jiama/.ati, po-mizati; (aufrošrtž flreicfjen) gladiti nardbe Ob. na viš. 3£ufflreifen, v. a. zavihati , za-Sdkati; (bie J&aut) ogdliti, odreti.
3(ufflteuen , v. a. potrdsiti, na-trdsiti, nasuti, nasipati, posipati, sipati; (im@talle) na-stliti, nastiljati. JCufftiilpen, v. a. zavihati, za-ferliti,^ pogeniti; (jubecfen) povezniti. ■JCuffiiirjcrt, v, a. pokriti, povezniti; — v. n. poskočiti, skočiti.	'Ičkati.
lluffiuto, v. a. zlišpati, okiu-3Cuffl%n_, v. a. nasloniti, naslanjati.	Ltražiti. 3Cttffu<f)en, v. a. poiskati, po-JCuffub, m. zav.irek, odvar.
3Cuftf)<luen, r. a. tajati, razti-jati, taliti, ra/.taliti, topiti, raztopiti, odmečiti, odmi-kati i — v. n. mit se. iCuftfjaiutng, f. odmeka, odtija. JCuftljtm, v. a. odpreti, odpirati, otvdriti; (aufbecfen) razkriti, odkriti. Lnaterpati. Mtiftfiurmen, v. a. nakopičiti, Muftifrfien, j', n. pogostiti, počastiti, jesti dati, jed na mizo postaviti. Muftrag, m. naročilo, naro-ččnje, nardčba, poročilo, naloga, zapdved, vkaz, vka-za, zavkiz. Muftragcn, v a. nanesti, nanašati , donesti, donišati; (bes fef)len) nardčiti, poročiti, veleti, reči, vkazati. 2£ufttagšgebet, m. nardčnik, naročltelj.	[pati.
Mufttaufeln, v. a. kapati, naka-Muftreiben, v. a. (Steife) nabiti, nabijati; (SBitb) razpodlti, iz-terati; (@elb) dobiti, spraviti, vkup spraviti; (aufblas fen) napihniti, nadiiti. Mufttemten, v. a. razporjiti,
razpirati, ttuftreten, v. n. nastdpiti; tt>t= bet Semcmb —, vstati obet vzdigniti se proti komu. Mufttinfen, v. a. popiti, izpiti. ■JCllftcitt, m. nastdp, vstop; (baS ©ef)en) hod, hoja; (Ošreignifi) zgoda, prigdda, dogodba, dogadjftj, sluč.ij. tfuftrocfnen , v. a. posušiti, vsu-šlti, osušiti; — v. n. posušiti se, osušiti se, vsahnlti, vsehniti.
ICuftrojjfetn, f. 3Cufttaufctn.
■JCuf unb ab, ad. gor in dol, semtertje.
2Cufwacf)en, v. n. zbuditi se, pre-puditi se, zdramiti se, predramiti se.
TCufmadfifcn , v. n. zrasti, narasti , narisati, prirasti.
KufttHiUen, v. n. kipeti, vski-peti, vreti, zvreti; im 3otn — t razserditi se, razgnjevati se, razjariti se, raztogoteti se. [gnjev, togdt, jarost.
3£ufn>nUung, f. kipenje, vrenje;
Jtufroaljen, v. a. navaliti, navajati. [potra'ta, zatrdta.
Sufroanb, m. potrošek, strošek;
Jtufrodrmen , v. u. pogreti, pregreti; fig. ponoviti, obnoviti; aufgmdrmte 8tigc, stara laž.
tfuftvarten, v. a. streči, postre-či, služiti, dvoriti; 2£ufn>ar* iung macfjen, pokloniti se, prikldniti se.
TCufrodrter, m. strežij, strežnik,- strežbenik, služabnik, dvornik; —in, f. služabnica, strčžbenica, službenica, služkinja.
Kufrodrtč, ud. kviško, nakvi-ško, naviš, gor; ben $Iufj— proti vodi.
JCufmartung, f. strežba, postrežba, dvorba, poklon, pnkldn.	Lmiti, omiti.
Kufttjafcfjen, r. a. opriti, po-
2Cuf»afd)it>affcr, n. pomije.
JCufrcetfen , v. a. zbuditi, prebuditi, buditi, zdramiti, predramiti ; fig. razveseliti.
3Cufroei<I>en, v. u. odmečiti, ra-
zmečiti, namočiti, namakati , odmočiti, odmikati. JCuftoeifen, v. a. pokazati. 2Cufwenben , v. u. potratiti, za-
trititi, potrdšiti. tfuftrerfen, v. a. izkopati, na-vjeel; cinen 25antm —, nasip napraviti; fine Srage —, poprašati . prašanje predld-žiti; aufgetrorfene Sippen, debeli žnabli, debele ustnice, tfufroictrtn, v. a. namdtati, zmotati, naviti, zviti; (au&s einanber tnicfeln) razmdtati, razviti, odviti. tfufroiegelei, f. buren je , buri-
vost, puntanje. 5Cufnjiegetn, v. a. buriti, bu-niti, puntati, poburiti, po-•bdniti, spuntati. 2tuf»iegelnb a. burljiv, bunljiv. Kufroifgen, v. a. zmeriti, po-tčbtati. |vnik, brodač. Kufmiegler, m. puntar, bund-■ttufroieglerifcf), u. puntarski. ^ufrcinbeln, v. a. Cetn .Sinh)
razviti, razvijati. Xufroinben, f. 3Cufroi(fetn. 3Cufn>i|"(fien , v. a. zbrisati, pobrisati , otrčti. Itufroifcfjer , m. brisalo , otirač. 3£ufn>iif)ten, v. a. razriti, raz-
rivati, podriti, narovati. ICufrourf, m. namet, nasip, nanos ; okdp. 2£ufjd()ten , e. a. spočitati, našteti , naštčvati, izbrdjiti. ICufjetften, v a. popiti, zapiti. JCufjefjren , v. a. snesti, pojesti , povžiti; zavžiti, potrd-šiti.
■Jtufjfitfincn, v. a. zapisati, vpi-
sati, zazndmiti, zazurimnjati, zabiljčžiti.
Mufjeicfmet, m. zaznamovdtelj, bilježnik, vpis;itelj.
3£ufjeitfjnung , f. zapis, vpis.
■ttufjeitijmmgšbucfj, n. zapisnik, zapisna knjiga.
■JCufjeigen, f. ttufreeifen.
MufiiefjbrucSe, f. Sitgbruč?.
Mufjiefien, v. a. (offnen) odpreti, otvdriti; in bie lQot)e }ief)en, potegniti, gor potegniti, vzdigniti, dvigati; (bieUI)t) naviti, navijati, navrčti, na-verati; (©aiten) napiti, napenjati; (gro§ jieljen) zrediti, rediti, odhraniti; (bei 2Be= bern) osnovati, nasnovatt, snovdti; (ben S?at)ti am ®es »efjre) nategniti, napeti; ei< nen — , koga dražiti; —v.n. (einfjerjieljen) iti, priti, nastopiti, stopati.
3tufi«g, m. vzdiglej; Ofuffdjub) odlog, odgod; (tm @cf)ait= ftriele) čin, delo, djanje, prikaz ; (bet SBebern) osndva, osndtek; feier[td;er —, sve= čandst, svetkovanje.
2tufjwangen, v. a. s silo odpreti.
3Cuf}Wicfen, v. a. odščipniti, od-ščipati.
2Cufjwmgen, f. Mufnot^igen.
JCugapfel, m. zenica, serklo.
Muge, n. okd; (ait spflanjen) oko. popika, popek, po-poljak; (iit bet 3?nrte) pika, oko; grofje Miigen madjen, ču-. diti se, debelo gledati.
Mugetn, v. u. nauiig.lvati.
Jlugens , a. očesen. [očar.
Mugenarjt, tu. zdravnik za oči,
2£ug;iiarjnei, f. lek za oči. ■Jtugenbefcftceibung , f. okopisje. Hugenblicf, m. hip, trendtek,
mah, mig. MugenblicElidj, ad. na mah, v enim hipu ob. trenutku, zdajci , ko bi trenil, ttugenbraune, f. oberva. Lhile. ICugengtaž, n. očale , očalnice, ttugentieb , n. trepdvnica. 3£ugenlujl, f. poželčnje ožčs,
oččsna sla , razkdšje. Uugenmag, f. mera na oko > nad) bem —e, na oko , po očesu, kakor oko kaže. ttugenmerč, n. namera, cilj,
nakana, ttugenpuleet, ?t. prah za oči. Mugenfatbe, f. maža za oči. •JCugenfdjein, m. vid, poglčd; in — nefjmen, spregledati, spregledovati, spregleddvati, ogledovati. 2£ugenfcfmn!t<f), a. očevidcn,
očit, javen, očivčsten. Ttugenfdjeinlidjteit, f. očevid-nost, očitost, belodrinost, očivestnost. ttrgenfpiet, 3£ugenfptad)e, f. namigovanje , pomiglovanjc. Mugenfletn, m. zenica. 2tugentriefen, n. solzavost. 2Cugen»etblenbung, f. obsena. 2£ugenn>eibe, f. paša za oči,
razkdš j e. Mugenrcef), n. bolezen v oččh. ■Jtugenmimpec, f. vejica, trepri-vica.	tmiglej.
2Cugem»in{, m. namiglej, po-3£ugen$af)n, m. srednji zob. Kugenjeuge, m. priča, okovid. Mugig , u. okat; ein—, jednodk.
2tugr.fr, m. avgtfst, velki ser-p.in; (itir.) kolovdz; (cedj.) srpen; (poln.) sierpicn. 3£urora, f. zora, zarja. 2Curorfarbe, f. zorna, rumdna, , rujna boja. 3£urorfatbig , a. rumen, rumenkast, rujen, višnjel. 2£uš, prp. iz ; od ; — ud. končano , dokončano. 2Iu(>iirbeiten , P. a. izdelati, dodelati; (Perfaffen) spisati, so-staviti, izdelati. 2CuŠarbeitung, f. izdelanje, do-
delanje; spis, sostavek. TCučarten, p; n. odroditi, izroditi se , izvrčči se , se na hudovzreči; popačiti se. 5£učatljmen, v. n. dihati, oddahniti se; v. a. bie ©eele —, vmrčti, dušico pustiti. 2£ušbacEen, v. a. izpeči, speči;
— p. n. izpeči se, speči se. 3£u£>baben, v. a. skopati; lig. etroaž — mtiffen, terpeti za druziga. Kučbauen, p. a. sozidati. 3£u8bebingen, v. a. spogoditi, ugovori ti, určči, prideržati, za se obderžati. 3£u£bebingung, f. ugdvor . pogodba, spogoditva , prider-žanje.	[povedati,
tfugbeidjten, v. a. izpovčti, iz-Kužbeigen, p. a. (einen 3af)n) zlomiti.	[pravljati.
Ifušbeffetn, p. a. popraviti, po-ICuSbeffetung, f. poprava, popravek, popravljanje, [liti. ^užbeten , p. a. izmdliti, zmo-■Jtučbeute, f. dobiček, dobitek , dohddek , plod, korist.
tfuSbeutcln, v. a. strcsti, stro-siti.
tfušbeuten , p. a. X\le$ - , vse
preiskati ob. prevrčči. 2£užbtegen , p. n ogniti se, zog-
niti se , ogibati se. tfužbieten, v. a. prodavati, na prodaj imeti, na prodaj ponuditi. ICuSbilben, p. a. izobraziti, izobraževati, omikati, prosvč-titi.
ICužbitbung, f. izobraženje, izobraževanje, omika, prosve-čenje.	[teln.
MbilbungžfaJjig , a. izobraži-ttuebitfm, p. a. izprositi, iz-mdliti.
■JCuSbtafen , p. a. pogasiti, vga-siti; (iibetall »erEimbigen) iz-trdbiti , razglasiti; S a S fies benčlidjt —, vmoriti, vbiti. JCušbleiben, p. n. izostati, ne priti , izostajati. [veteti. tfuSblitf)en, p. n. ocvesti, oc-2Cu<>bo[)ren, p. a. izvertati, pre-vertati.	posdd vzeti.
ICužborgeit, p. a. izposoditi, v JCueibraudjen, f. 55erbtaudjen. TCuS&rctuen, v. a. izvariti, zvariti , dovariti. Jtužbcecben, v. a. izldmiti, pro-lomiti , izbili; (bie SJtau«) prebiti; (bie ©peiien »on ftcfr geben) izrigati, izbljuvati, iz-bidti, izmetati; (einen 3af)n) vtergati , izrilti; — v. n. vstati, prikazati se; inSfjrds nen — , zajokati, /aplakati . et brad) in Šljtanen auž , solze so ga polile ob. oblile; in ein (Seladjter —, zasmejati se,
se na glas smejati začeti; (Bom Jtrtege) postiti, začeti se , početi se. lluštreiten, v. a. razširiti, razširjati , razprostraniti , razprostreti , razprostirati; cin ©etiicfrt, glas razsiiti, raz tresti , raztrobiti; bie ICrme —, roke širiti Ob. stegniti; ftcf) — , v. r. razširiti se, širiti se , razprostreti se, razposč-liti se; (Boneinet 5£f)iergcittung) ra/.pldditi se, zapldditi se, zarediti se, namndžiti se. JCušbtennen, v. a. izžgati, izžigati, izkiiriti; — , v. n. izgoreli, izkuriti se; (aufljoren ju btennen) pogoreti. 3tU8bringen, v. a. izspriviti; (unter bie Seute btingen) razglasiti; eine ©efunbljeit —, zdravieo napiti Ob napivati, na zdravje napiti. 3CliSbrticf), tn. izldm, proldm; (ttnfang) začetek, početek, začčtje , postinek; OMuČbruj) beč aBeinež) somotok, samo-tdč; vino prežlahtno. Mučbriiljfn, v. a. izpiliti. 3Cužbtiiten, v. a. izvaliti, izpld-diti, izleči; fig. izmisliti, iz-koviti. [tibljati, pogldditi. Mučbugetn, v. a. iztibljati, po-Jtlifibunb , m. izgled , izverst-nost, stvar izverstna ;— Bon ©djonJjeit, uzorita lepota; (ICustDurf) izmet, smet, zver-žek, izverg.	[sliven.
3(u6bimbig, a. izversten, pre-3tušbiir(len, v. a. izšččtati, iz-
kartičiti. ICu^bufen, f. Stilen.
Mušcitriten, v..a. izlečiti.
Mužbampfen, v. n. izhlapeti, shlapeti. •
IfuebatMjvn, v. a. izvetriti; (fin geuet) zadušiti, vgasiti.
'Jlušbauer, f. terpež, terpež-ndst; terpežljivost, poter-pežljivost.
2Iti«>baitern, v. n. terpeti, trajati, obstiti; — v. a. pre-terpeti, prenesti, prebiti, po-terpeti.
2Cu6bauernb, a. preterpljiv, po-terpežljiv; terpežen.
Jtušbefjnbar, a. raztegljiv, ste-gljiv, raztegniteln, razpenljiv.
JtuSbefjnbarteit, f. raztegljivost, stegljivost, raztegnitelnost, razpenljivost.
MuSbelmen, v. a. raztegniti, nategniti, stegniti; (aušbreiten) razprostriniti. [stegnjiven.
Kužbefjnenb , a. raztegnjiven,
2Cučbet)mmg, f. raztegnjenje, raz-tegnutje ;®lad)e) prostor,pro-strinost.	Ivna moč.
JCučbeJmimgSfraft, f. raztegnji-
Tlušbenfen, v. a. izmisliti, iznajti. lla'gati, iztolmičiti.
3£uSbeuten, v. a. razldžiti, raz-
Kušbeutet, m. razlagivec, tolmač.
Ku^birfjten, f. Mušbenfen.
ttuebienen, v. a. dosldžiti, iz-sldžiti.
MuSbingen, f. TCučbebingen.
3£«6bonnetn, v. n. odgromčti,. odgermeti*
Mitžbotten , v. n. posušiti se, sušiti se, vsabniti.
JCučborten, v. a. posušiti, osušiti , sušiti.
MuSbrangen, f. S3etbtangen._ 2£užbref)en, v. a. zvinitr, »vini ti , izviti, [titi, domldtiti. 3Cušbrefd)en, v. a. omlatiti, zmla-tfučbrucf, m. izraz , govor, beseda ; lin bet SJtalerei) izobrd-ženje.
2Cu6btucfen, ftcfj, v. r. izraziti se. 'jCttčbtticfen, v. a. ožiti, ožmčti, ožimali; (mitSBorten) izraziti. 3CuSbtudftic$, a. razločen, raz-ldžen, naročit; (mit gteifi) nalaš, naldšč . navlaš. 3CuSbr«^»oU, a. izrazen, mno-goznačen.	Lčeno žito.
Kuebrufctj, m. mlačva; omla-3CuČbim)len, v. a. izvetriti. 2£užbun|ten, v. n. hlapeti, hlap od sebe dajati, čaditi se, kaditi se. auSbiinjlung, f. hlap, čad, hla-pčnje, kadnja, izkaja, izpar. 2£ušbunfhtngšmefler,»i:hlap0mer. KuSebnen, v. a. izravnati, poravnati.	[braniti. 3£iteeggen, v. a. povldčiti, po-Jtušeinanber, ad. narazen, razlezen, saksebe, vsaksčbe; (in 3ufammenfe|uugen) raz. 3Cu6einanbetbredjen, v. a. razlo-miti. . Ldružiti, razldčiti. Jtučeinanberbringen, v. a. raz-2£ušeinanbergef)en / v. n. saksebe
iti, raziti se. 2CuČetnanberfe§en, v. a. razstaviti ; (erHaren) razložiti, razlagati , izjasniti. | tegniti. JCttšetnanbetjieljen, v. a. razpo-Jttižeitein, v. n. ogndjiti se. 2tu£ictfocen, ICužertefen, u. izbrdn. JCučerlefen, v. a. odbrdti, od-birati.
■JCušettoaftlen, v. a. izbrati, izbirati , izvdljiti. | l>r;im. ttučeraajtter, m. izvdljene, iz-tfuSeffen, v. a. pojesti, snesti, povžiti.
2tuSfat)ren, v. a. (einen SBeg) po-vdziti, razvdziti; — v.n. (511 SBagen) odpeljati se ob. peljati se nekamur. JCuŠfcitl, m. naval, navdla, na-skdk; einen — tl)un, navaliti , naskočiti. tfitSfatlen, v. a. izpdsti; (einen ttušgang nefjmen) končati se, konec vzeti, iziti, [poloviti. Kušfangen, v. a. spoloviti, iz-3£itčfaulen, v. n. izgnjiti, izod-
gnjiti, izperhnčti. ■JCuSfegen , v. a. zmesti, zmetati, tfučfeiten. v. a. izpiliti, opiliti,-(aužbeffern) popraviti, popravljati. ICužfertigen, v. a. (fertigmadjen) izgotoviti; dati, izdati, opraviti , napraviti. tfuSftnben, v. a. iznajti, najti, tfugfinbig, f. 3£uSfunbtg._ 3£ui>ftfdjen, v. a. izribiti, pori-
biti, poloviti ribe. Kužrlatfetn, v. n. izferfrdti, sferfolčti.	[plčtati.
TCučfledbttn, v. a. razplesti, raz-Kušflicfen, v. a. okerpati, pri-
pčhniti, popraviti. MuSfliegen, v. n. izletčti, zleteti, vzletčti.
tfušfliefien , v. n. izteči, iztakati. 2Cučflof)en, v. a. bolhe loviti ob.
poloviti, izbdlhati. JCitSfluctjt, f. izgdvor, ovink; 3£«SfIu®te mai^en, izgovarjati se, ogibati se česar.
Jtušflug, m. izlet, vzlet.
2Cu<>fIufi, m. iztok, iztekanje; (bet ttnfang beg gtuffeSi izvir, vrelo, izviraiiše; (bie ffitiins bung be<> Sluffeš) iztdk, ustje.
3fu6foIgen, v. a. izročiti,' predati.
3(lt£>forbern, v. a. pozvdti na boj, izpozviti, izpoklicati.
3Cužforbmrag, f. pozov.
2Uif>for(c()en, v. a. izprašovati, izpitovati, izpitkovati, poskušati.
MuiSfragen, f. JCuSfotfdien.
JCuišfreffen, v. a. izjesti, pojč-sti, snesti; — v. n. zameriti se; ftd) —, v. r. nažreti se, najesti se, natlučiti se.
JCužfuijr, f. izvdžnja, izvozitva.
ICtisfiiljrbat, a. izvedljiv, mogoč , možen.
ICušfiiljrbarfeit, f■ izvodljivost, mogočnost, možnost.
Kuifu^rtanbel, nt. izvozna ter-govina.
JCiušfufjrjoU, nt. izvoznina, plača za izvdžnjo.
3Iugfuf)tbar, a. izpeljaven.
3£uSfiifiren, v. a. (augbemCanbe) izvoziti, izvažati, izpeljati; etnen 35ett>eiž — , dokazati; (ju ©tanbe bringen) izpeljati, včiniti, dokončati, doveršiti.
2Cuiifu&rličf!, a. obširen, nata-njčen, dovodit, razložit, razldčen; — erjaljien, nata-njko ob.potanjko pripovedovati.
KuSfiiJrfitijEeit, f. obširnost, na-tanjčnost, razldčnost, razlo-žitost.
JUtefulIcn, v. a. izpdlniti, na-
pdlniti, dopolniti; mit (Srbe — , zasiiti, zasipati.
ttuefunbigmacfien, v. a. najti, iznajti, nalaziti, iznaliziti.
^tužfiittern, t. a. nakermiti, iia-pičati; (ein .Sleib) podstdviti, podslavljati, podložiti, pod-
kladati.
tfužgabe , f. izdavek, izdatek, izdaj!,-, trošek; (eir.eS SBucfieš) izdan] e.
ttttčgang, nt. izhdd, izid ; (@nbe) konec , sverha; (etneš SBors tee) končnica, koncdvka.
Suogarben, v. u.ostrojiti.
ICužgeben, v. izdati, izdava-ti, izdajati; (ein S3ud)) izdati na svetlo dati, na svet izdati; (nadj unb nacf) an 33er= fcfjiebene bertfjeilen) razdati, razdajati, razdajati; (bet einet .Karte —,) naigrdti, deliti;— v. n. zdati, izndsiti, dond-siti; ftrf) — v. r. (fur ettoa«) delati se, imeti se.
tfučgeber, m. izdatelj, izdajatelj, klučdr ; —in, f. kluča-rica.	Lcenitva.
■JCliSgetot, n. prodaja, prodaj;
ICuSgeturt, f. izrdd, odrdd.
■JCttžgebinge, n. vgovoritva.
■JCuSgeljen, v. n. iziti, izhajati, od doma iti; (»on ben 4>aa« ren) spadati; (®elb) zmanjkati, pomanjkovati; (garbe) zgubiva ti se, zgubiti se, pu-šati; (geuer) vgasniti, vgašati se; (Sraum) iziti, vresničiti se, dopolniti se; auf etroctč—, nameniti na kar, naklčpati na kar , kar na misli imčti; leer —, nič ne dobiti; einen
SJefel)!— laffen, razglasiti zapoved; aufaibenteuer—, klatiti se,, potepati se ob. skitati se po svetu; (ju Snbe gefjen) polti; (fii) enbigen) končati sc: l»ora SSetge) nakipniti; (bet ben Sagern unb im SSergbaue) iz-ndjti.
Ttužgetfrbt, a. zobat, nazdbljen.
MufSgelaffen, a. raziizdan , pre-žči-ii, razpušen; —Ijfit, f. razuzdanost, presčrnost.
2£u£getaffener, m. razuzdan.
JtoSgemadjt, «. končdn, dokončan ; (gcwi(i) gotov, očiten, jasen, [mimo, izvan, osim.
Jtužgencmmen, ad. razdn, zvun,
3(užgef(t)lagen, a. krastav, san-tav.	[bast.
^CušSgettjadifen, a. gerbav, ger-
ftušgiebig, f. ®rgifbig_.
JCuSgiefien, v. a izliti, izlijati, izlivati; fcin ^etj —, svoje serce odkriti; frinenSom iibtr jemanb—, svojo jezo nad kom spustiti.
Vfučgiefiung, f. izlitje, izliv.
3(učgldttra, v. a. izgladiti, po-gladiti, vgladiti.
3tuČgMdien , v. a. vravndti, poravnati, zjednačiti, lig. pogoditi se, poravnati se.
2CužgIeiten, aučtjliticben, v. n. spoderkniti. zderkniti . po-pdlznitj se , posmakniti se.
^Cučglimmen, v. n. stleti, iztin-jati.
Mušglufjen, v. a. razbeliti.
2£užgtaben, v. a. izkopati, iz-kapati, izkopovati, izja'mati; (in .fiurfet, ©tetn) vdelati, vrezati.
tfužgrubeln, v. a. iztdhtati, izmisliti.	[se. KuSgurgeln, ffdfi, v. r. izgergrdti Mužgug, m. izliv, izlij, izlitje,
izlivanje, tfužgufirot)«, f. cevka, cev. Ise. 2£u6f)aaren, 3tuSlj)arni, v. n. misati ■tfučJjacEen, v. a. izsčkati, iz-doibsti; (mit bem ©cbnabel) izkljuvati. 3£užt)alten, v. n. preterpeti, prenesti, prestati; (fianb^aft blets ben) obstati, prestati. 3tuSJ)činbigen, v. a. izrdčiti. 3Cučf)5nbigung, f. izrdčenje, iz-
ročba, izročilo. Jtufifjangm, v. n. viseti zunaj, tfučftangen, v. a. obesiti vun, izobčsiti, izobešati. |milje, 2CužI)dngi"4)iIb , n. kazalo, zna-Mugftittren, f. 2(ugbauetn. Xu8f)oucf>en, v. a. izdihati, dih-liiti; SBoljlgentdfie —, dišeti, mirisati; bie©eele— , izdihniti, vmreti, dušo spustiti. SKušfjauen , v. a. izsekati, posekati; iztesati, Otesati; (Bleifdfj) prodati, prodajati; in ©tem — , vdelati v kamen; (aužs peitftfjen) izbiti, stepsti; (bes ftauen) otesati. SuSfjaueifen, n. dleto. 2(ušt)fben, r. a. izvzdiči, iz-vzdigniti, izvzdigati; ©olba= ten — , odvzeti ob. jemati k vojšakom, nabirati Ob.skup-Ijati vojšake. ■J£ušl)«f)eln, v. a. izdčrzati tfueitjecfen, v. a. izvaliti, izleči. Kulfecilen, v. a. izceliti, izle-čiti, ozdraviti; — v. n. 17.-celeti, ozdraveti.
Jtu^eitern, f. 2£uf&eitecn.
ICitČfjelfen, v. a. pripomigati, na pomoč priti.
tfušbenfeit, f. tfučfjangen.
Ttug^otjten, v. a. izvdtliti, iz-ddlbsti.	[lina duplja.
2tu8f)oE)Umg, f. votlenje; vot-
tfužljoten , v. a. (aučforfdfien) iz-prašoviti, izpitoviti, izpi-tivati; (ben 3£rm auSlitecfen) stegniti, mahniti; — v.n. (jurn ©pringen) zagnati se, pognati se, nastaviti se; fig. ttjeit —, nd kraja začeti, na dolgo in širdko razlagati.
3Cu6Ijorcfjcn, f tfučforftfjen,
2Cu6f)oren, v. a. dosliišati, do konca posldšati.
5Cušf)lilfe, f. pomdč, pripomdč, podpomdč.	[močen.
3Cu£[julfSs( a. pomdčen,. pripo-
JCužljiitfen, v. a. izliišiti, izlds-kali, oldpiti. [gladovdti.
3Cužf)ungem, v. a. izstradati, iz-
Mu^unjen, f. MuSfdjetten.
3Cuž$u|ten, v. a. izkišljati; v. n. izkišljati se.
3£u6jagen, v. a. izpodlti, spoditi, izgnati, iztčrati; einem ben Mngfifdirceifi — , v strah koga nagniti.
Mužjaten, v. a. opleti, izpleti, oplčvati, izpleveliti.
ICuSEammen, v. a izčesiti, raz-česiti, počesati.	[vnik.
3Cu<>EammeEamm, m. redki gla-
Mušfauf, m. odkup, izkdp.
MušSaufen, v. a odkupiti, iz-kdpiti.
KušEaufšgetb, n odkupnina.
MuSfeftten, v. a. pomesti, po-mčtati, zmesti, zmetati; (mit
bet SSurfte) izščetiti, izščetati, izkertičiti, očistiti. [smet.
ICuSEeftcid^t, n. smetje,_ smeti,
■ttugfeimen, v. n scimati, izci-mati, cimiti se.
MugEettern, v. a. prešati, izprašati , izžmeti, izžčmati, iz-stlskati, izstiskivati.
MuSEennett, v. a. poznati; ftdj — , v. r. in etroaž —, kar znati, razumiti se na kar.
MužEetfcen , v. a. narčzkati.
ttuččernen , v. a. kožice iztrebiti.
MuSEiefen, f. 2Cužwaf)(en.
MuSEitten, v. a. izkčljiti, s kel-jem izmizati.	[meriti.
MuSEIafttrn, v. a. na sežnje iz-
2£uSE(agbat, a. izpravdljiv, kar se izprivdati more.
MuSEIagen, v. a. izprivdati, po, pravdi dobiti; v. n. IztdžitL se. natdžiti se.
MušEtaren, f. MufEtaren.
Jtužttatfdjen, v. a. izplčskati; (aužplaubent) raztrdbiti.
2Cui>Etau6en, v. izbr.iti, izbirati.
MuČElauben, n. izbir, izbiranje,, prebirka.	[ritelj.
MužEIauber, m. prebirič , izbi-
MušElauberei, f. preberljlvost,. izberljlvost, zberljlvost.
MučElaubeEiftfj, a. preberljlv,. zberljlv, izberljlv, škarloje-dlčen.
MušEIeiben, v. a. sleči, slačiti, razpriviti, razpravljati; (bie ®efdjuf)ung) izzdti, izzilvati.
KusStopfen, v. a. iztčpsti, iz bi ti, stresti.	[izmodriti.
JtušElugetn, v. a. izmodroviti,
MušEommen, v. n. iziti; fig. razglasiti se; (»om geuec) prika-
zati se , začeti se, navstrfti; (feinen Untetfjalt ftnben) živiti se; mit Semanben —, shajati ob. pogtijati se s kom.
"Kustomrn^n, n. potreba, potrebama, živetje, živlenje,hrana; fein — (jaben, živetje imeti. ■ imeti orl cesar živeti; fein tddMicfješ — f(flben, se dobro imeti, dobro shajati.
ICušStamen, v. a. izldžiti obet izlagati na prodaj.
3Cušfr<i<sen, v. a. i/.praskati, iz-dreti, izkopati.
3CuSErt?d)en, v. n. izlesti, izlaziti.
Kužfttfjlen, v. a. razbladiti, ohladiti.
ICušfunbfdjaften, v. «. ogledovati; (au^forfcfjen) izprašovati; (ein Sanb) obhoditi, oblaziti.
2CužEunbfdjafter, m. ogleda, ogle-dah.
KllSEimft, f. vest, izvestje, doz-vedenje, sprava,obznanjenje; dnem — iibet etoaš geben, koga o čem izvestiti, 'kogas čem soznaniti; — befommen, dozvedeti.	[vavnica.
JCušEunftžbuteiiu, n. obznano-
3tu<>tacfjen, v. n. zasmehovati koga, rugati se komu ; (genug lacfjen) nasmejati se.
2Cu6(aef)en, n. zasmeh, zasmehovanje, poruga.
2(užlac(jenšn>etti), a. smešen, zasmehovanja vreden.
JCuSlac&et, m. zasmehovavec, smehiin.
ICušlaben, v. a. izložiti, izlagati, izbasati; (ein @ett>el)t) izprazniti. 3£ueitabet, m. težak.
Mušlage, f. potrošek, trošek, strošek.
Kužlctnb, n. ptujina, tujina, ptuja
zemlja, inostrani svet. MtuSlanbet, m. ptujec, inostranec. ttufilanbifdj, a. ptuj, ptujšen,
inosti-an, tnostranski. ICuSldnbifdfteS, n. ptujšnost, inostrani proizvddi. tfušlangen , v. n. dovolj imeti,
dosti biti. ttučlaffen, v. a. razpustiti, r»z-pušati, izpustiti, izpiišati, raztopiti; (toeglaffen) izpustiti, odpustiti, odstaviti; feine@e= banfen iibet et»až —, odkriti misel svojo o čem. KuSlaffung, f razpušenje, izpu-šenie ; izpilstek; (Waž aužge; laffen morben ifl) razpušava. ICučIafTttngžjeidjen, n. odveržaj. XuStauf, m. (beg 2Ba|Terž) odtdk, iztdk, odtakanje; (bet glotte) odjadranje, odvdžnja, odpel janje. ICušlaufen, v. n. izteči, steči, steči se, stekati se; (Bon einent ©djiffe) odjadrati, odpeljati se.	|kati uši.
2Cuž(cutfen, v. a. poiskati ob.is-Kužtauten, v. a. zvoniti ob. od-
zvoniti komur. 2Cužleben, v. n. doživeti, živlenje pustiti, vmreti; einaugs gelebtet SKenfcf), iztrdšen človek.	|i/.li/<( vati. tfušlecfen, v. a. izlizati, polizati, 2£u6[eeten, v. a. izprazniti,
vprazdniti, sprazdniti. ttuStegen, v. a. (SBaaren) izldžiti, izlagati, izkladati; (@e(b fur einen) plačati, platiti; CerEld= 5
ten) razldžiti, razlagati, razkladati, izjdsniti; (bet Sfifcf)= lerarbeiten) obldžiti, oblagati; gut obet fcMecbt —, za dobro alj zlo imčti.
^Tušteger, m. razlagdvec; Sebet i(l bet befie — feinet SBorte, vsaki sebe naj bolj razdmi.
7£uf>legimgžEunfl, f. razlagosldvje.
2CuŠIeiben, t1, n. preterpeti, prestati.
3Iušleii)en, v. a. posoditi, na posod dati, razposdditi.
3tu$teif)et, m. razposojevavec, posoditelj.
2tu$tenEen, f. Mušbtegen.
Jtužlernen, v. a. izučiti; — v. n. izučiti se; einen SDlenfdjen —, spoznati človeka.
2£učlefen, v. a. prebrati, izbrati, prečitati, izštčti, ,
3C«žIi(bten, v. a. zredčiti, izči-stiti, izsčkati (gojzd).
JCužliefetn, v. a. izročiti, predati.
TCuŠtiefetung, f. predaja, izročilo .	| da javni.
Mušliefetungčs, a. izroči v ni, pre-
Jtušliegen, v. n. preležati, pre-ležati se; (som SBeine) vstati se.	Igati, izmdmiti.
ICusIocEen, v. a. izvabiti, izla-
2Cušločbat, a. odkupljiv.
2tužl6f<$en, v. a. vgasiti, pogasiti, vgašati, pogašati; (eine ©tfltift) izbrisati; — v. n. vgasniti, gasniti, vga sni vati.
JCužlofcfilid), «. vgasljiv, po-gasljiv ; izbrisljiv.
Jtušlofen, v. a. odkdpiti, rešiti; <aušf<fcaten) izliišiti, odldšiti, oljiipiti. •	Lljupenje.
ICuŽtofung, f. odkdp; lušenje,
Mučlofungšs, a. odkdpni. _ ■Jtušluften, v. a. prevetriti, iz-vetriti.
Mučmatfien, v. a. (Bolienben) dokončati, končati, dodelati, doveršiti; (aučfcbelten) kregati, pokrčgati, grajati ;_(fefl= fe§en) odldčiti, odrčditi; — v. n. znesti, činiti; bas! madjt nicfjtč, to nič ne dene ; ef> macfjt nid^t Biel auS, ni mnogo; ein aučgemacbter 9Jatr, pravi bedak.	Llčti.
2£užmaf)ten, v. a. pornleti, som-TEučmalen, v a. namalati, izmd-
lati, napčngati, pobojati. MuSmdrgeln, v. a. razslabiti, iz-trdšiti.	Ijiti.
KitemarEm, v. a. ograničiti, omč-ttučmarfdj, mi. odhod, odteg-ndtje.	Itegniti.
2CuSmarf4ieren, v. n. oditi, od-Ttužmajlen, v. a. podrediti, na-pitati, odebeliti, podkermiti. Mučmeifietn, v. u. izddlhsti. ttužmelEen, v. a. pomolsti , po-mlčsti, izmdlsti, izmlesti, po-dojiti.	Ibiti.
JCuSmetjen, v. a. iztrdhiti, potre-■JCužmefbat, u. zmerljiv. JCučmeflen, v. a. izmeriti, meriti, meriti. lob. izmetati. ■Jttiimiflen, v. a. gnoj izkidati Mužmiftetn, f. Mučfinbigmacfien. Ttučmitnben, v. n. stekati se, vteknti se.	1 prebrati.
3Cužmu|ietn, v. a. pregledati, MuSnagen, r. n. izglodriti; oglodati; preglodati. MuSndfjen, v. a. obšiti, prešiti,
obšivati. ^užna^me, f. izjčm, izjemek,
2Cučn
67
3Cušr
iznimka , 17.v7.ctek ; mit —, zvun, raziin.
•3Cu$naf)m3tt>eife, ad. pod navado, pod običajem, nenavadno, neobično, izvanrčdno.
3£ttSnebmen, v. a. i7.v7.e1i, ixje-miti; (auSfc^Iiegen) izvzeti; ' (ftfjen) viditi, ra7.po7.niti ; ftcfi — v. r. pristati, odlikovati se; ec nimmt ftcf) gut auS, lepo ga je poglčdati.
■JCučnefjmenb, o. osobit, neobi-čen, izvanreden, odličen.
TCučoben, v. a. pustdšiti, opu-stdšiti.
JtutSpadfen, v. a. raztovdriti, iz-tovdriti, izprazniti, izprivui.
TCuČpatiren, v. a. odverniti, odvračati.	[gnati, spoditi,
TCušpeitfdfien, ti. a. iztepsti, iz-
"JCu^pflaftvtn, v a. s kamnjem obldžiti.
2tu«plappern, tfušulaubern, v. a. izžlabriti, izklopota'ti.
IluSplunbern, v. a. obropati, po-rdpati, ukrasti, porobiti, oplčniti.	[nik.
(tfušptunterer, ni. ropa'r, razbdj-
2(ušpoJ|lern , v. a. podblaziniti.
2(ti6pofaunen , v. a. raztrdbiti, la/.trobentati, razglasiti.
Stužprdgen, v. a. skovati, koviti.
Ttužprebigen, v. a. predigo končati.	Iviti.
3£u6pretfen, v. a. razslivljati, sla-
TCušpreffen, v. a. i/./meli, izžč-mati, izstiskati, izprčšati.
2Cučpumpen, v. a. po cevki iz-črepati.
3(ltšpu§en, v. a. zlepšati, oččditi, ozalšati, okinčati; (bas EicfjtJ pogasiti, vgasiti; (einen SSet;
ipeiS geben} posvariti, pokrč-ga ti.
2tugquetf$en, v. a. izgnječiti.
Mužrabiten, v. a. izstergati.
JtuSrafen, v. n. izdivjati se, iz-togotčti se, pomiriti se, vpo-kdjiti se.
aučraflen, f. tfučru&en.
ttuScaucfjen, v. a. pokaditi, iz-kaditi, popiišiti, izpiti; — v. n. izkaditi se, skaditi se, izdimiti se. Mučraucfjerjt, v. a. (mit SfBei()tau$) pokaditi, okaditi, okajati, na-kaditi; (©(fjinfen) sušiti, osušiti, po»ušiti.
taataufen, v. a. izpipati,. izptfl-jiti, izčupati, izrovati.
2£uStaumen, v. a. otrčbiti, iztrebiti, izčistiti, izprazniti.
Mitčraupen , v. a. iztrebiti go-sčnce.
tfučraufpern, v. a. u. v. n. iz-kaši jati se, izherkati, her-kati se.
tfužrauten, f. tfušrotten.
Musrecfien , v. a. izgrabiti, iz-grabljati, ogi-abiti, ograbljati.
MuStedjnen, v. a. izračdnili, preračunih.	Ipreračdn.
Mučrecfimmg, f. račiin, izračdn,
JtužrecEen, f. Httšflcecfen.
Mučrebe, f. izgdvor, ovink, izbčg.
■JCušrebcn, v. a. izgovoriti, izgovarjati , izreči, izdstiti; einem et»aš —, izgovoriti komu kar, pregovarjati kogar od kar; fidf) — v. r. izgovoriti se, izgovarjati se, oprivdati se.
2£iif>regnen, v. n. izdežovati, dežovati henjati.
Mušteiben, v. a. iztrčti; iz.ribati, poribati.	Limiti.
Jtužreicfien, v. n. dosti biti, dosti
iCušreinigen, v. a. izčistiti, očistiti.
3(us>teifen, v. n. oditi, odpotovati, na pot se poditi.
2£učteifen, v. a. izdrčti, izter-gati; 3<*Ijne —, zobe tergati ob. vtergati; — v. n. ster-gati se, pretergatise; (entflie* l)en) vteči, vjiti, pobčgniti, uskočiti, zbežati, pobrisati jo.
2£učrei|jer, m. uskok, pobčgnež.
2CuŽtfiten, v. n. izjčzditi, konja zasesti.
Jtužrenfen, v. a. zviniti, zvreči.
2£užteutetn, v. a. prereščtiti.
3Cučricl)fen, v. a. opriviti, vči-niti; eine J&od)jeit — , pir prigotdviti, pripriviti, dati, služiti; einen ®nifi —, pozdraviti; eine S8oflf)f(f>aft povedati, na znanje dati; (bet* laumben) ogovoriti, ogovarjati, osirati, oščivljati, obre-kovati.
2Cučtingen, v. n. konec vzeti, smert storiti; — v. a. ož-mčti, ožemati. [izcurljati.
2Cuf>rinnen, v. n. iztčči, izcuriti,
JCuČtoben, v. a. izkerčiti.
JCuStollcn, v. a. razviti, razvijati.
JCuSrotten, v. a. izkoreniti, izkoreniniti, izkerčiti, iztrebiti, pokončali.
JCtiStucfen, tfužrutfen, v. n. odriniti, oditi; (aufjietien) nastopiti.
■Jtuecuf, m. vskrik, vsklik, za-kričij; razglišenje, razglas.
Musrufen, v. n. zakričati, zavpiti, vsklikniti, kričati, vpiti; ibets tiinbigen) preklicovati, preklicati, razglisili, razglašati, javljati.
^CuSrufer, m. glasnik.
2CuStufungžjei^)en, n. podpičje, klicaj.
2CuSruf)en, v. n. počiti, počiti se, počivati se, oddahniti se.
ttušrunben, v. a. zvokrogliti, zobliti-
Itu^tujjfen, v. a. izpipati, izpdI-> jiti; (ein ^drdfien) zmekniti.
Jtužruften, v. a. (beroajfnen) oborožili, obordžjati; (Betfef)en> oskerbčti, previdtti.
Mušrutfcfjen, f. Mušgtetten.
Mušfaat, f. setva, setvina.
JCužfden, v. a. sejali, vsejiti, posejati.
KuSfage,/1. poved,izpdved, govora — bet 3eugen, svedočinstvo.
2£ušfagen, v. a. povedati, izpovedati, izrčči; (»or ©ertcfrt) pričati, svedočiti, ftet —, svobodno govoriti.
2£uf>|"dgen, v. a. izžigati, odžigati.
KuSfafc, m. goba, gai-je, srab.
2£už|ogig, a. gobav, gobast, garjev, srabljiv.
ICučfaubern, v. a. počistiti, očistiti, sčistiti, osnižiti.
■JtusSfaufen, v. a. izpiti, spiti, popiti.
3(u6faugert, v. a. izsesiti, pose-siti; (entEtaften) oslabiti, iz-trdšiti.
2£uSfdugen, v. a. nadojiti.
2(ušfc()aben, v. a. izstergati.
2Cužfcf)dlen, v. a. oljdpiti, lju-piti, izljupiti.
3CuSf	69
Ttužrdjanf, m. prodaja pijač. _ 3£ttžf<f>atren, v. a. izkopati, iz-
kopovati. ICučidtattiren, f. ©cftattjren. 7£u§r<fj<i|cn, v. a. ceniti, ■tfučfdtauen, f. 3Cušfe§en. 3Cu6fd>dumen, v. a. izpeniti, s pčnami izvreči; — v. n. od-peniti se. TCučfdieeren, v.a. izstriči. Tfu^ft^eiben, v. a. izločiti, odld-čiti; — v. n. odločiti se, razldčiti se.	I vdti
3£užfd)elten( v. a. okrčgati, opso-■JCužfdjenten, v. a. kerčmariti,
točiti, tabernati. Kušfdjetjen, v. n. izšaliti se. 2tuš(dieud)en, v. a. splašiti, po-pldšiti. [pošiljati, izposlati. Mužfdncfen, v. a. razposlati, raz-7Cudfcf)iepen, v. a. izvstrellti, iz-strčljati.	[izdšvati.
JCuSfdiiffen, v. a. iz ladje na breg 3Cus>fd)tmt)fen, v. a. opsovati, psovdti.	[razpravljati.
JCufifdjitten, v. a. razpraviti, 3£ufi[(hlacbten( v a. meso prodajati
2(uf>fd)tafen, v. n. naspUti se, Iiasp.avati se,- ben 3taufd) -, izspavati vino." 2Cu6fd)(ag, m. pervi vdar; — ber SBage, premah, premahlej, prevaga, pretčgj ber ©acfte ben —geben, dokončati stvar; ((fntfcfieibung) odldčenje, ud-Idka , (fluf ber ^>aut), srab, garje, krasta; (bež »pferbei!) ri tanje.
"JCužftfjlagrn, v. a. izbili, razbiti, izbijati; (etreag tfngebo« tfjeneč) ne prijeti, ne vzeti,
3Cu«f
zavreči; (jurucffditagen) nazaj zbiti ob. spoditi; — v.n. (»on ^fetben) ritati, rincati, ber-kati, berkniti; (»on bet SBage) nagniti se, premdhniti, obesiti se; (»on SBattmen) gnati, poganjati, popkati, zalista-vati; (auf bet J&aut) izpustiti se, spušati se, osiiti se; (ftcfj enbigen, fd&Ied&t obet gut) iziti, konec vzeti, sprevreči se, (»on bet Uf)t) odbiti, odkldti. 2Cuž|'d)ldmmen, v. a. glinjo izprati.
5tučfd)leifen, v. a. izbrdsiti. tfušftfileppern, v. a. poldpati, iz-lopati, poldskati, počavsiti. %u$\tbUej)en, v. a. dveri pred kom zapreti; (»on einet ®es feUfcfjaft) izključiti, izldčiti, odaljiti; fig. izvz.eti, izjemati; ait$frf)ltefienbeč 3ted)t, pravo samovlastito ob. izključlvo. 2Cuf>fd)tiejjenb, tt. izključlven, iz-ločiven.	[klučlv.
2Cužftf)!i?g(id>, a. izklučljlv, iz-2£uEifd)tudj}en, v. n. navtrinjati se, navčkati se, natarnja-vati se.	[se.
ttužftfilummern, v. n. nadremati 2Cu(>fd>Iu};fen, v. n. vjiti, izmUz-
niti se, izderkniti. 2Cu6fd)Iurfen, v. a. poserkati,
izserkati. JCužfdhlug, m. izkljUčenje, iz-kljUčba; izjem; mit—,zvun, razUn.	[fcfjelten.
^uefdjmdtjen, ttušfdjmaten, f.tfuš* ICučfdjmaudjen, f. 2£užraud>en. Mučrd)mei|ien, f. tfuSroerfen. tfušfdjmetjen, v. a. raztopiti, razpustiti, razpUšati; — r. 71. .

raztopiti se, razpustiti se, raz-pdšatise; iaS tfučgefdjmotjene, razpušiva, raztoplina. 3Iušfcf)mieben, v. a. okovati, podkovati; (loČfd)mieben) odko-vdti. *|omazati, izmdzati. 3Cušfd)mieren, v. a. namazati, 3Cušfcfymu<fen, v. a. okinčati,
olepšati, zlepšati, okrasiti. JCuSfdmallen, v. a. odkdpčati, odkopčavati, razkopčati, raz-kopedvati. Ttučfdjnardjen, v. n. naberčati se, naherkati se, nadernjd-hati se	[oddahniti se.
tCuŽfdjnauben, v. n. odsopsti se, Kučfdjnaujen, v. a. vsekniti. JCušfc^neiben, v. a. izrezati; porezali; odrezati; (Sdume) iztrebiti, trebiti, podklestiti; (SBaaren) prodati, prod.ivati po laktu. Lstiti, izgladiti. 3Cugf<$neitetn,<;i5. a. klestiti, skle-2tu£fcf)mtt, m. zarez, zareza; izrez, izreza; porez, poraza. Jtučfdmiljetn, v. a. izrezljati, iz-
rezkati. 3Cugf<f)nuren, v. a. razvezati. 5£užfd;opfen, v. a. izčrepdti, po-
črepdti, pojemati, izjemah. Eitšfdioffm, v. n. (»on 2£ef)ren) zmetavati se; (»on SBciumen) gnati. Lodrastlek, odrastek. ICufifcfjofiling , m. odraslek, 2£učfd)0ten,e. a. oljlipiti, otrebiti JCučfdireiben, v. «. (auž etivaš) izpisati, prepisati; (i» @nbe fdjreiben) napisati, dopisati; (etnen Sieicf}6tag) razpisati, pozvati, razglasiti, tfučfdjreiben, n. oglis, p«-o»Us, razpis; izpis.
tfuSftfimber, m. izpisdr. ttuSfdjreibung, f. izpis, prepis f napisanje; razpis, razpisanje, razglašenje. ttužfcfirrien, v. a. razkričati, razglasiti; ftcf) — v. r. izkričati se, nakričati se, nadreti se. 3£uČfcf)rotten, v. a zvotliti, pre-vdtliti; ©etauStoaljen) izvdl-jati, izvaliti. Kušfd)ul)en, v. a. izzuti, izzuvati. 3Cu£fd)Utfen, v. a. izriti, _ riti, izkopati, rovati, jamati, izro-vati, izjamati. 2Cit(i|d)ufi, »i. izstrelj izmet, pre-birek , izveržek, odveržek> (bet einec S3erfammtung) odbor, odbdrstvo, izbor. MuSfcbufmitgUeb, m. odbdrnik,
izbdrnik. 3£tt§l d)Ujjtag, m. odborni dan. JtuSfcbugmcinnjf.JtužfdiuSmitglieb. 3Cučfd)utteln,i!. a. iztresti, stresti,
iztrositi. tfušfdjiitten, v. a. (eine g_lujfig= teit) izliti, izlijati, razliti, razlivati ; (etroaš Stoienež) izsiiti, izsipati , razsdti, razsipati* (einen (Sacf) izprazniti, sprazniti; fetn Sjetb —, odkriti Ob. odpreti serce. 3Cušfef)w4mmen, f. 5Cučfd)»emmen. tfužfcfroanten, v. a. izplakniti,
izprdti, poliniti. Mučfdjrodren, v. n. ognojiti se,
zagnojiti se. tfuSfctoarmen, v n. (»on SSienen) rojiti, izrdjiti se; (»on SRens fdien) naklatitise, priti k pameti, spametovati se. tfučfd)t»a$en, f. tfugplaubern. 2£u6f$wefeln, v. a. nasumpdriti.
Mušfdjrocif, ovink.
ICučfdjroeifen, v. a. izprati, iz-pjakniti; iztesati; — v. n. (im SReben) zabloditi, oddaljiti se, za j ti i (im geben) razuzdano ob. nečisto živčti, ne-čistovdti, prešestovati.
JCuČfdhroeifenb, u. raztizdan, raz-gojzdan , nečist, nesramen, razpiišen, preščsten..
3£«žfc()Wcifling, m. nečistnik, ne-srdmnež, prešestovrfvec.
KuSfdjroetfung, f. nečistnost, raz-uzdandst; nečistovdnje, pre-šestovanje, razUzdano Ob. razpitšeno zivlčnje.
ttužfdiroemmen; u. a. izplaviti,poplaviti, poplahniti, izplahmti.
3tuSrrt)TOi®en, v. n. izpotiti se; (bas Gšrlernte) zabiti, pozabiti.
3tušfegetn, f. ICbfegetn.
2Cu6fef)en, v. u. pregledati, do-gledati; v. n. viditi se, či.niti se , kazati se , priliko imeti; roie fifljt e6 auS? kako je ? if)r fefjet gut (fd)tec(>t) aug, zdravi, bolni, ste viditi.
Kužfetjen, /t. vid; lice; poddba, obraz, slika; btep mup ein an: bereč — betommen, to se mora spreoberniti.
2£uč|'eil)en, v. a. precediti, pre-cčjati, izcediti, izcčjati.
3tu6|'eimen, v. a. precediti ob. očistiti sterd.	[zunaj.
2luf??n, ad. zvunaj,zvune, vunaj,
Jtučfenben, v. a. razposlati, razpošiljati, izposlati, odposlati.
3tu0enflad)e, f. poveršje, pover-šnost.
3tu|jenfeite, f. zvuiUjno lice, vu-najna podoba ob. stran.
JCufšer, prp. razitn, zvun , raz-viin, brez, verb, izvan.
tfeufiete, f. JCeitJerlidi.
2(ufierel)eli<t), a. nezakonski.
tfettfjetež, n zvunajšnost.
2£ugergerirf)tIi<J&, a. nevraden, ne-sodben.
2£ufierf)alb, ad. zvunaj, zunaj.
1£eug«£tdf), a. zvunajn, vundjn, zvunajšen.
Keufiern, v. a. na znanje dati, izrčči se, iziistiti; — v. n. iztistiti se, naznaniti, izpovedati.
tfufietotbentltdj, a. nenavaden, neobičen, neobičajn, zvun-reden; — ad. silno, močno, rameno, vele.
JCcuJetli, a. zadnji, poslčden, nakdnčen, skrajn ; — ad. nad vsim, ne za izrčči.
Mučfe^en, v. a. izpostaviti, iz-poldžiti; (tabetn) grajati, kregati, popravljati; lauffdjteben) odstaviti, odložiti, odlagati, odnašati, odkladali; einec ©es fafjt —, staviti, potisniti ob. vreči v nevarnost; ftcf) bet ©efafjr — , podati se v nevarnost; einen ®ef)alt —, plačo odrčditi ob. odldčiti.
Kužfein, v. n. ne biti doma', zvunaj biti; (geenbiget (Vin) miniti, končati se; eč ift auč mit iljm, so mu odzvonili.
Kučftdjt, f. vid , razgled, izgled ; upanje, up, nada.
Mugfteben, v. a. presjati.
2£uč|ied)en, v. n. posušiti se
';tu6fifti'n , v. a. i/.variti, izkii-hati.
Jtuofingcn, v. a. izpeti, speti.
JCužftnnen, v. a. izmisliti, iztUbra-ti, i zn .1 j ti. [mirljiv, spravljiv
2fušf6§tibat, o. potolažljlv. po-
Kušfojjrien, v. a. spraviti, potolažiti, pomiriti.
MuSfofjnenb, a. potolaživen, to-laživen, hiiriven.
2fttžfoljnung, /".sprava, pomirenje.
Mučfonbetn, v a. odldčiti, iz-ldčiti.	[ločba , izlocitva.
ICušfonberung, f. odldčba, iz-
Mužfpafjen, v. a. ogledovati, pregledovati; zaslediti, zasledovati.
3Cu3fpaf)er, m. oglčda, ogledUh.
3(užfpamt, m. odprčga, odpreg; postaja.
Mužfpannen, v. a. napeti, napenjati , razpeti, razpenjati ; (bie spferbe) razpreči, razpre-gati.	[izšaliti se.
Mužfpaljen, v. n. i/.norca ti se.
tfučfpajiren, v. n. sprehoditi se, izšetati.	[sti.
MuSfpeifen, v. a. pojesti, odje-
Mušfpenben, v. a. razdeliti, deliti, razdati, razdajati, raz-davati, podeliti. [litelj.
Mučfpenbet, m. delivec, pode-
JCučfperren, v. a. dveri pred kom zapreti Ob. zapirati; bie Stipe— , razpeti, razkoračiti noge.
"ttušfpeien, v. a. izpljuniti, iz-pljuvati; (geuet) izmetavati, bljuvati.
Mučfptelen, v. a. izigrati, nai-grati, (butd) bie gotterie) razigrati ; (ju Snbe fpielen) doi-grati, izigrati, igro končati.
Mužfpinnen, v. a. izprčstl;(3{ail=' fe) skovati, izplesti, izmisliti.

tfužfpioniren, f. 2Cužf»a&en.
JCužftottm, v. a. jemanben —, zasmehovati kogar, posmehovati se komu . rugati se komur. [posmeh, porUga.
KucSfpottung, f. zasmehovanje,
Mužfptatfie , f. pregdvor , izgd-vor , izrčka , izustenje.
Mutifpretfien, v- a. izreči, pregovoriti, izUstiti.
JCuSfpreijen, v. a. razpeti; bie gluget —, razkriliti.
Zučffirengen, v. a. izbili, odbiti, izvreči; (ein ®erittf)t) razširiti, razširjati, razntf-šati, razkričati; eš gel)t bač ®eriicf)t, glasi se, pove se.
■JCužfprtejjen, f. 5Cu«i>roffen.
Muelfiptingen, v.n. izskdčiti, od-skdčiti.
Mužfpri^en, v. a izkropiti, iz-perskniti, izbsikati.
Mužfptoffen, 17. n. gnati ob. poganjati berst, kliti, cimiti se, berstiti se. (mladika.
Mučfproffling, m. berst, cima,
Mutšfpruch, m. izUstek, izrek, pregdvor, izrečenje; razsdd-ba ; /apoved.
2Cu§fprul)en, v. a. metati, sipati, ob. rigati ogenj.
3Cu3ft>ucEen, v. a. pljuniti, izpljuniti, »pljuvati.
2£ltJ>ftntfet, v. a. izmiti, izmi-vati , Izplalmiti, izprati.
Xu6fyuli<f)t, n pomije.
Mužfpuren, v. a. zasledili, oslediti , izvdhati.
2£u6jiafftren, v. a. Semanben —, kogar obleči Ob. z obleko pre-skerbeti.	[dolga.
2tuč|tanb, m. dolg, ostanek od
Kučftcinbig, a. dolžen. TCučftatten, v. a. previditi oskerbeti; feine SEodjter — vdati hčer. Lterna ; dota tfučflattung, f. previdenje; ju-■Jfužfloubcn , v. a. izpr.išiti. "JCuSfiČufcern, f. MuSliobern. Hušftei)en, v. a. izbdsti, izpeh-luti; izkopati; (ein @lciž Sffietn) izprazniti, izpiti. Kušftecfen, v. a. obesiti, izobesiti . iztakniti. Kužfiefjen, v. a. prestati, pre-terpčti, prenesti. [kra'sti. 2(us>fief)!en , v. a, o krasti, po-auSfletlen, v. a. razstaviti , izstaviti, izpostaviti; izldžiti, izlagati; ŠBadjen - , postaviti 06. odrediti 1 (einen SE8eci)< fet] napisati, dati; (tabeln) p up f a' v 1 i i, p o J i i'; i v I j a ti, grajati 3(ušjh'tben, v. n. odvmreti, za-vrareti, povmreti, odvmirati, zavmirat i.	[sina.
. 2Cuž|teuer, f. dota , ju tema, del-MuSfleuetn, f. 3(u«flatten. Kužtlinlen, r. n. izsmerdeti. 3(lif>flobern , v. a. zaslediti, osle-diti, izvohati; izplašiti, izgnati, pregnati. 2Cušftocf)etn, v. u. zobe izčistiti
ob iztrebiti.-2Cu4ftodfcn, v. a. (porope) iz-
kerčiti, izsekati. Kušftopfen, v. a. natlačiti, nap-
hati, nagatiti. Mužfloten, v. a. razriti, razko-pati, razrdvati, preberskati, preiskati, tfugtfof!, m. odbitje, izbitje. Jtuiiftoffen, v. a. odriniti, izriniti , odbiti, izbili.
Kučftretfen, v. a. stegniti, raztegniti, moliti; (bie 3Crme) razpeti, razširiti, širiti; (an-jieljen) napeti, napenjati, nategniti, nategovati. tfitSfireicben, v. u. (galten) iz-gladiti, razgladiti; (mit bet ^eber) izbrisati, zbrisati, brisati ; (mit SRut&en) tepsti, pretepati . pretepsti. MutSfireuten, v. a. izprivdati. MuiSflreuen, v. a. raztresti, raztrositi, razsipati, razsiiti; fig. raznesti, razglasiti. KuSfirtdEcn , v. a. izklinčati. augftriegetn, v. a. izčesati, po-
gladiti , izčdbatL ■Hužiltomen, v. n. razliti se, razlivati se , razlljati se. 2(u£Sftubieren,u. a. izučiti se. naučiti se ; (erfmnen) izmisliti. 2£tif>fliitmen , v. n. izbesniti se, vpokojiti se, pomiriti se, iz-Jirumeti, iznevihtovati se. MuSfiurjen, v. a. zverniti, prevaliti , prekdeniti; (etroaš glufffgeS) razliti; (ein &laS 38ein) izpiti, popiti. Ipirati. 3(užflti$en( v. a. podpreti, pod-ttuiSfudjen, v. a. izbrati, izbirati ; odbrati, odbirati, poiskati ; ITOeS) preiskati, pre-metati.
•3£u(>fud)ung, f. izbiranje, izbe-
ra , odbiranje. Itušfufmen, f. 3(ušfoI)nen. Kučtafetn, v. a. obložiti, ob-
deskati, izdeskati. •JCufitanjen , v. n. izplesati, od-
plesati, izrajati se. •tfuštaufdj, tu. zamena, premena. Sugtaufcfjen, v. a. zameniti, pre-

meniti , zamenjati, zmenjati, zamenjoviti.
3£učtciufcf)er, m. zamenjivec.
3fu(ler, f. oslra, ostrica, škdlj-ka.
5Cu(iette®5(fcr, m. osternjik.
JCufterfanger, —ftfdjer, m. ostrigar.
2Cuf}etftfcfictei, f. ostrolov, ostro-lovitva, školjkolov.
2Cttflert»eib, ti. ostrigarica.
3Cužtf)eiIcn , v. a. razdeliti. iz-deliti , razditi, razdivati.
3tuSff)et[Urtg, f. razdelitva, raz-delba.
2tučtf)rilungš*, a. razdeliven.
Kužtfiun , v a. sleči, svleči, slačitij (cin Sid)t) vgasiti; (ait&ei£>en) posdditi.
Jtuštiefen , v. a. izvotliti, izro-vriti, izriti, iskopiti, izddlb-sfi.
3£uStiIgcn, f. S3erti(gm. MuStilger, f. aSertilget.
3Cučtilgung, f. 33crtilgung.
3£učtoben, v. n. izdivjiti, izbč-sniti, vmiriti se, vpokojitise.
JCuštrag , m. znesek. znesba ; (gradjtlicfje ®ntf<f)eibung) raz-sdda , razsddba , razldčba , odldčba, razldčenje, dokončanje, konec.
Itužtragcn, v. a. iznesti, iznd-siti, iznišati; (auSptaubern) razriijati, razglasiti; — V. n. znesti, činiti.
3£u6ttauern, v.n. dožaloviti se, izžaloviti se, izžaldstiti se.
2£ttčtraumen, v. n. dosanjiti, presanjiti.
Kučtreiben, v. a. izpiti, izginjati, izgdniti, iztčrati, od-
spoditij (»ott ganjen) gnati, berstiti se , cimiti se.
3tučttennen, v. a. odporjiti, iz-porjili, odpirati, izpirati.
'Kuetreten, v. a. poteptiti, poteptali , raztčptati, pogiziti, pomandriti; bic Scfntfie shoditi se , čevle razhoditi; — v. n mit bcm gufie —, prestopiti , prekoričiti se ; (»on gtufTen) izlili se, jez prevaliti ob. predreti; (fliifttig mets ben) pobegniti, zbegniti, vteči: (a«ž finrr ©effilfdjaft) odstd-piti, izstopiti; au6 bem iDienfte treten, iz službe stopiti, službo pustiti.
ttttatriefen, f. MuSttopfeln.
tfuštrinfen, v. a. izpiti, popiti.
Kučtritt, m. odstdp, izstdp;— beš gluffeS, popliva, popla-vica; (glutfitl pobčg, beg.
2£u$troc{nen, v. a. posušiti, izsušiti, presušiti; — v.n. posušiti se, vsahniti.
2£učtrommcIn, v. a. razbob-njiti; fig, raztro'biti,raztrčsti, raznčsti.
2£u6trompeten, v. a. raztrdbiti.
Kužttopfetn, v. n. izkapljiti.
tfuStundjen, f. tfuČTOeifSen.
ICuštunfen, a. izpomdčiti, iz-pomikati, izmikati.
MuSiiben, v. a. storiti, včiniti; vežbali, vaditi; fine^unfl—, biti umčtnik, vežbati se v čem.
ICučroocfifen, v. n. doristi, odristi, izristij aučget»a<f>fen fein, gerbav biti.
TfuSrodgcn, v. a. izmeriti, izvi-gati j iztehtati, potežati.
Hugmatii, f izbdr; ft«« Kug-.
TOČHjten) izbiranje, zbera. 3£t'itt>at)len, » izvdliti, izbrati, izbirati, odbriti, od-birati.	Ivdljati.
KuSmalien, v. a. izvajati, po-2Jušroanbetet, m. izselov.-ivec, , preselovrfvec, preselovdtel. 2£ušn><Mbetn, v.n. seliti se, preseliti se , preseloviti se. MuSroanberung, f. selovanje, se-litva, prescloVanje, preselitva. tfttfiroarmen, v. a. pogreti, pogrevati; sogrčti, sogrevati; razgreti, razgrčvati. 2Cuštt>arten, v. a. dočakati, pričakati.
JCu&oSrtig, a. zvundjn, vunajn,
inostran, ptuj, ptujšen. 2£u6n>artč, ad. zvunaj, od zvu-naj; in bet gtembe , na p tujim, v tujih krajih. #u6tt>afdjen, v. a. omiti, izmiti, omivati; oprati, izprati,opera-ti;(2Bdfd)e) sprati, prati,oprati. MužroafTerrt, v. a.izvodeniti, na-mdčiti; ju SBaffet loetben, zvodeneti. 3tu<;tt>e<f)fel, m. izmena, zamena , premena, imena , zme-nitva.
2CuSnw(f>felbar-, a. izmenljiv, zmenljiv, zamenljiv, premen-ljiv.	[javec.
Tfusroecfi "e(et, m. menitelj, men-tfušraec^felung, f. ^Cugroed&fct. ICušrcefi, m. izhod, pot; ovink, izbčg , izgdvor; fig spasen-je , rešen je.	[puhati.
%ui)tvet)en, v. a. izpdhniti, iz-aučnjeicfien, f. grroeidjen. JCučroeidjen, v. n. einem —, zo-
gniti, ogniti ob. izogibati se kogar.	[gib.
ICučmeicljung, f. zogibanje; zo-TCušroeiben, v. a. izčrčvati, raz-pr.lviti; (abroetben) popasti, iz pasti; aučjciifn) opleti, ople-viti.
Mužroeinen, v. n. izplakati se,
najdkati se , nacviliti se. KuSroeiS, m. spriček, doka'z;
izkaz, svedočba. 3£u<>tt>eifen, v. a. izgnati, pregnati, prognati; (mit niffen) izvižati, spričati, dokazati, sveddčiti. ■tfuštoeifung, f. »pričanje, spric-ba , dokaz.	Lni listič.
2Cu6n>eif>jettel, m. spriček, prič-2lu6wei|jen, v. a. pobeliti, obeliti.
2tušweitern, v. a. razširiti, raz-
prostraniti, raztegniti. JCučroenbig, ad. zvunaj, na pamet, iz glave; — u. zvu-najn, zvunajšen. 2(iU>tt>etben, v- n. zveršiti se, pri
kraju biti, kraj biti čemu. 2Cu£rcetfen, v. a. izvreči, izme-tati, izliičati, odbaciti, izbljuvati; (oettoerfen) zavreči, odvreči; (beftimmen) odldčiti, odrediti; (eine ©peifel izri-gati , izbljuvati. TCučtoerflitf), f. ICužVDurfig-tfugmerflmg, f. MuSratirfling. Uugtve^en, v. a. izbrusiti, na-brdsiti; fig. pregreško popraviti , oprati se. tfučttsicSeln, v. a. razviti, razvijati , razmdtati. ICužtoiegen, f. 2Cu6n>agen. Kužtoinben, v. a. ožeti, ožema-

ti;_(®etreibe) veti, izveli, ve-jati, izvejati.	[jača.
JCužmiribftfjaufet, f. vevnica, ve-
iCušrcintetn, v a. (ben SBintet "bet ertjcilten) čez zimo prihraniti ob. obderžati; — v. n. pomerzniti, ozčbsti, pozčbsti.
JCučmirEen, v. a. Cben Jpuf) iz-rčzatj, obreza ti■ (bet Sdflern) sleči, slačiti, razpraviti; ;be-ttrirEen) zadobiti, obderžati, izprdsiti; (ein ®e»ebe »otlen«. ben) stkati , dotkriti; — r. ri. končati ob. doveršiti svoje delo.	[sati , otrčti
XuSwifd)en , v. a. izbrisati, obri-
3tuž»ittern, v. a. prevetriti, zvetriti; (entbeden) zaslediti, •obvdhatij —v.n. iznevihtitise.
3CuS»olben, v. a. oblokati, obokati.
iCu6lt)o:Een, ficf), v. r. razvedriti se, razprdviti se, izjasniti se.
3Euš>»u<f)š, m. zrast; (#o<fer) gerba.
2Cli6rauf)len , v. a. izriti, izrova'ti.
3CuSwttrf, m. izmet, smet, iz-verg, zveržek; — bec ©e? bdrme, smrad; — beS 55lu= tež , pljuvanje kervi.
3Cuč»iirfeln, v. a. izvadlati.
2£uSlt)urftg, a. izveržen. Lbež.
TCušrciirfling, m. izverženc, tre-
2CuSwutjeIn, v. a. izkoreniti, izkoreniniti, izkerčiti, s korenom vred izdreti.
2CuČroiitf)en, v. n. i/.divjriti se, li.idivjali si, -izbčsniti se, na-besniti se, vpokdjiti se.
3CuSjacEen, v. a. narezkati, na -rezljati. [pldtiti. poplačati.
Jtužjafjten, v. d. izplačati, iz-
Xu§}af)ter, m. izplažitelj.
2Cušjdf)len, v. a izbrdjiti , pre-brdjiti, sošlčti, prešteti; (auf bie ^eite jdf)len) odbrdjiti, odštčti.
Uušjdtjneln, v. a. nazdbkati, nazobljati, nazobčati, nazo-bikati.
JCuSjanEen, v. a. okrčgati, iz-psovati; — v. n. nakregati se, naklati se, nasvajati se.
ttužjapfen, f. »japfen, 2tug= ftfien ten.
MuSjdunen, v. a. ograditi.
KuSjecfjen, f. JCužtrinEen
2tuSjef)enten, v. a. izdesčtiti, iz-dcsetiniti, desetiniti.
3Cužjet)ren, v. n. (jeljrenb ent= Eraften) sušiti, posušiti, čin-žali, sčinžati; — v. n. sušili se, posušiti se, činžati se, sčinžati se.	Ldera.
2Cuf>jef)rung, f. sušica, jetika,
'ICu^eicbimi, r. a. zaznamovati, zaznamnjati ;(auž einem %ui)e) izpisati; (einen Ijetttortljun) povišati, poveličali, poslaviti; ficf) —, v. r. povišati se, slavnega se skazati, slavo zadobiti.
2Cu6}eicf)mmg, f. izpisanje, povišanje, poslrivlenje.
3£ušjief)en, v. a. izvleči, izvla-čiti, izpotčgniti, izpotčgo-vati; (aužbreiten) iztčgniti, stegniti, razširiti; (fdjrifttidj) izpisati, izvdditi; (aueiEleiben) sleči, slačiti, razprslviti, razpravljati; (©tiefel) izzdli, iz-dvati; einen — , koga ocigri-niti, okrasti ob. sleči; (aitšs betjnen) natčgniti, iztčgniti,
nategovati; — v. n. seliti se, preseliti se, preselovitti se; oditi, odriniti, odlrfziti. 3£«Sjieren, v. a. okinčati, na-kinčati, okinčiti, olepšali. 3£uS}immecn, f. MuStčifeln. auSiitfeln, f. 2CbjirEetn. _ 2CiiSjifcf)en, v. a. i/.psikati. ^Cusjug, m odld , odlazek ; — atiš ber SBofjnung, preselitva, selitva, preselovinje; — aui> einec <Sd)rift, izpis, izvo'd, izvddek, izpisek. 2Cušjitgšweife, ad. vkratkim, po-. krdčeno, v izpisu, tfttžjupfen, v. it. izpipati, izpd-ljiti, izčdpati.	| jetnost.
Jtutftenticitat, f. istinitost, ver-2£utfjentifd), a. istinit, verjeten. tfutf)ogtapf)ifcif>, a. samopisan;
izviren. 3Cuto£rat, m samovlada'!'. 3£utofratie, f. samovladarstvo,
samovlada. Jtutor, nt. pisatelj, spisatelj, spisavee, začetnik, poččtnik. Jtuforiftren, v. a. povlastiti. - ttutorfdiaft, f. pisatčlstvo. JCutoritat, f. veljava, veljavnost, važnost, poštenje, do-, stojdnstvo. Uuivet), i. ah i oh! gorje! joj in gorje! joj! prejdj! joj menil ojemene! jaoh I vajine I
2t»ancement, n povišanje. JCsanciren, v. n. povišan biti. 3£»antgarbe, f. sprednja vojska. 2£»ertiren, f. SSenadjridjtigen. 3£»i6brief, m. naznanivno ober
objavilo pismo. 3Cre, f. %<S)\t.
2£riom , n. zakladnn točka.
TCit, f. sekira; (gfiUart) drev-niea , podiriča, drevnjača; (breite Hxt) bezjača, širdška, šamplaka; (*pte$er) pretdsek.
ifltcben , n. sekirica.
tfrtblatt, n. sekirno lice, lice pri sekiri.
%Xtt>elm, tli. uho od sekire.
ttltfiiet, m. topor, toporiše, deržalo.,
2Cjen, v. a. kermiti.
2Cjur, m. lazur.
"itjurbtau, 2£}uren, 3Cjurnen, a. lazdrast, moder.
B.
SSaar, f. Sar.
SSaare, f. 58af)te.
Saccatauteat, n. hakalirstvo.
SaccataureitiS, nt. bakaldr.
Sad), m. potok.
S3adis t a. potdčni.
S3ad)e , f. divja prašiča; — X, m. divji merjasec. i(trava).
SBadimunje, f. vodena meta
SBad)fie(je, f. pasterica, paste-rlčka , pliska, tresorčpka.
SSadjroetbe, f. rakita, iva; - m geljolj, n. rakitovje, rakitje.
SBače, f. SBacfen, nt. lice.
SSaCfen, v. a. peči, speči; fjart-gebacfenež SBrob, prepččeu kruh; (Obft) sušiti.
SBacfenbatt, m. brada, muštace.
SSacEengriibdjen, n. jamica v licu.
58atfen|}teid), m. zaušnica, kla-podšnica, berljdznica; — geben, klapodšniti, berljdz-niti, v lice vdariti.
aSa(fenjaf)n, m. kotnik, kot-
njak, kotešnik. SSacfet, m. pek, pek;(r; — in, f.
pekinja, pekarica. S8dcEet=, a. pekdrski. SBiiiferet, f. pekarija, peka. S5diferf)anbwetf, n. pekarstvo. SdcEetlaben, m. pekarnica. SSacfgelb, n. pečarina. ffiacffjauš, n. pekarna. SSacfobft, n. sušeno sadje ; pečeno sadje. SBadfofcn, m. krušna peč. ffiadfpfanne, f. ponva, ponvica, pondvca.	[lopar.
SacEfcfjaufel, f., 5Batffcf)iebet, m. S5ac!ftein, m. opčka. SJadfttog, m. niške, miščč. S3atfwet8 , n. pecivo, pekarija. »ab, n. kopelj, kopelja; (mat. meš) toplice; (©unjlbab) parna kopelj. 35abecur , f. kopanje. 35abega|l, m. kopelnik. ffiabfgrib, n. kopalina. SBabeJjauš, n. kopališe, kopalna, ffiaben, v. a. kopati; — v. n.
kopati se.	[nocelnik.
2kb<r, m. kopelnik; <Xrjt) ra-
Babeftube, f. SBabe^auS. Skbetoanne, f. kopčlnica, kad za kopanje.	Lko krop.
ffiabetoatm, a. mlačen, mlahen, Saberoaffet, n. voda za kopanje. SSabeješt, f. čas Ob. god za kopanje.
SBabfjcug, n. sprava 7.a kopanje. SSagage, f. bertljaga, basaža;
(®eftnbel) derhdl, druhal. SBagatetle, f. maličkost, troha, cempir.	[pogreti.
SBdljen, v, a pariti, popariti,
SSaijn, f. pot, cesta, steza; tir, gaz; kolotčk, kolčje.
SBafjncn. v. a. pot ravnati, cesto delati, kerčiti; fin gebatjns tet SSeg, tverda cesta.
S3af)nf)of, m. kolodvor.
®af)tc, f. nosilo; oder mert-vaški.
25a()ttu<fj, n. mertvdški pert, mertvaško pokrovilo.
»ai, f. S3uc5t.
SSajonett, n. bodak, bajončt.
SSaiancitftange, f. dro'g ravnotežni, ranta ravnotežna.
S3atanj, /'. ravnoteža, ravno-tčžje.	Lbalkon.
SBatcon, m. mostdvž, prizor,
SSalb , ad. skoraj, skor, kmalo, kmal, v kratkim, berž.
ffiatbacbin, m. nebo, baldabin.
SBatbig, a. skordjšen.
SBatbigft, ad. naj poprej.
SBateftec, m. samojstra, samostrel , lokostrel.
SBatg, m. koža, kožica; mčh.
Batgen, fitf), v. r. ruti se, ru-vati se, tergati se, pipati se, tepčžitise, boriti se, pekati se.
SBalget, m. tepežnik, tepdn.
SBalgerei, f. tepež, ruvanje, pi-panje, borenje.
SBalEcn, m. bruno, bervno, tram; stropdvnica.
Siatl, m. kepa , mačik , gruda, gruča; (©pielball) oblica, ob-lička; (gtoget 85aU, Salon) oblo, baldn; (Sanjfcft) ples, plesiše, bal. l£;ufen) peščaj. SSallen, m. kipa; (anJjdnben unb
SBaUet, n. baletni ples.
SaUfotmtg, u. kepast.
SSaUgaft, tn. plesivec, plesovnik. ffiatlfpiet, Ti. igra z kepami. SSalfam, m. balzam , dišeče ob. drago mazilo; fig. tolažba, utčha.	mazilu.
SBalfam^ , a. balzamov, drago-SSalfambudjfe, f. škatla za di-. šeče mazilo. lod balsama. S3atfambuft, — gerudj, m. duh S8ntfnm£)0lj, n. balsamovina. _ SSalfamiten, v. a. mazildriti,
balzamirati. Salfamifcfi , a. balsamski. Ije. ffialfamotjl, n. dragomazilno ol-SBan, nt. ban.
S3anb, n. trak, verpec, pant-lič; (jum Sinbfii) vezilo, vezalo, vez; (Sdeif) obroč; Banbe, pl okovi, spone, verige . pote, železje. SSanb, m. (ginbanb) vez; (ffiutfc) knjiga, zvezek, del, bukve. SScmbcfjen, n. vezlej, vežica ; (Eleinež 33ucf)) knjižica, zvez-ček, bukvice. ffianbe, f. tam SMUarb! kraj, rob; (SRotte) trop, četa, šok; (@ei fellfcfjaft) godbeno driižtvo, godcovski zbor. ffianbclift, n. ramenica. SBanbtjacEen, m. štakelj. 83Snbtg, a. krotek, vkroten. SBcinbtgen, v. u. vkrotiti, obdz-
dati; vtažiti, vpokojiti. gSanbit, m. razbojnik, hajddk, ldpež.	[kar.
SSanbmadjer, m. verpčar, tra-S5anbmafd;e, f. kokarda, navč-zek.
ffianbnabel, f. igla, jegllčka. ŠBanbteif, m. obrdč. fficmbftfjleife, f. fficmbmafcfje.
ffianbtreffe, f. galun.
ffianbroebetei, -ttiitferei, f. traka. stvo , verpcdrstvo, tra-karija.
SBanbroeibe, f. raklta.
SBanbrourm, in. plosnata glista.
SSange, a. tesen, tesndben, težek, britek, nemiren, bojazljivi — n, v. a. iznemiroviti.
Sangigfeit, f. tesnoba, tesndst, britkdst, nemir, nemirnost.
Scingtid), f. Sknge.
SunE, f. klop; aUe burcfj bte—, zaporčdama vsi, brez razločka , bez iznčmka vsi; — djen, n. klopica
SBcmfbofjrer, m. sveder.
SanEeifen, n. železen zob v zidu.
SBcmEerott, a. propadel.
SBanEerott. m. bankrdt, propad.
SBanEerottier, m. propadnik.
SBanEetottirro, v. a. propasti..
SknEert, m. pankert.
SknEett, /t. gostltva, gostovanje , obed, sobet.
SJanfettiren, v. u. gostiti, gostovati ; — v. 71. obedovati, obedati.	[pl.
SanEtfftne, f. naslonilo od klo-
SBanEnote, f. hankdvec, bank-nota.
SBann, m. preklčtstvo, proklčt-stvo, preklčtje; izgndnje, pre-gnanje, prognanstvo.
SSannen, v. a. prekleti, pro-kleti; izgnati, pregnati, pro-gnati; (Šeifler) zarotlti, rotiti.
SBanncr, m. zaklinjavec, prc-klinjavec, zarotltelj.
Bannflud), — flrafjt, m. pre-klčtje, prokletstvo.
SBanmmg, f. zarotenje, rotenje.
SSanf«, f parna. šBanfen, m. požirak prežvččne živine.	Isnopie.
SSanfen, v- a. zlagati ob.parnati 33ar, u. gotdv; (rein) čist; (lož) nag, gol, prazen; —fug, bo's. 33dr, m. medvčd ; finem einen SSdren anbinben, nasaditi ob. nalagati koga; (ein miiccif(!)ec SKenfcfi) mermrrfvec. SSarctEe, f. bajta, bajtica, koča, koliba.
ffiarbar, m. divjak; (5£t)r<mn) trinog, ljutnik, grozovltncž. ®arbarei, f. divjaštvo, divja-
čnost; trindštvo, ffiarbatin, f. divjakinja. SJatbcttiftij, a. divjaški, divjačen;
ljut, grozoviten. SSarbe, f. mrena (riba). SSdrbeigig, a. mermriv. 53«tbier, m. brijdč, bradobrivec. šBarbieten, v. a. briti, brijati,
obriti, podbriti. Sarbietmeffer, n. britva. Sarbierfhtbe, f. brivnica. SJarbierjettg, n. brijaška roba. sfatcfient, m. parhant. ffiattfjenten, a. iz parbanta, par-
banten. Sdtens, a. medvčdji. IBarenfu^rer, m. medvčdar. S5drenl)ditter, m. potepčnec, postopač, lenuh, klatež. S3drenl)duteret, f. postopanje, lenoba.
ffidrenjagb, S8drenf)e|e, f. medvedji lov, medvedja gonba. SSarfrofi, m. ivje, imje ; slana. SSatfuf, a. bds, bosondg, go-londg.
SSatfitjšet, Mi. bosak, bosač.
S8arfii6igfeit, f. bosota. SBcirfjduptig, ti. l-azoglav, bre-zoglav, gologlav, z odkrito glavo.
ffidrin, f. medvčda, medvedica. ffiarEe, f. barka, ladja, čoln. _ 58armf)er}ig, u. milosten, mi-lostljlv, vsmilen, miloserčen, miloserden. S5armf)er}igEeit, f. vsmilenje. mi-loserčnost, miloserdje, milo-serdnost. SBdrmuff, m. kolčak. [niča. SJarmutter, f. maternica, plod-SBctrometer, m. zrakomer , vre-menlk.	[prostnik.
SBciton, m. bar'dn, svobodnik, SSaroneffe, f. barončza, svobod-nica.
SBarfcf), m. okiin (riba). sBarfd), a. osdren, oster; sirdv. ©arftbaft, f. gotovina, premoženje.	[sirdvost. S8atfd)f)eit, f. osdrnost, ostrdst; SBart, m. brada, rese; ein etns jelnež SSartfjac«, bariisa, resa ; S?artdjen, n. bradica, S8atta.vt, f. bradatica, bradlja,
bradlica. SBdrtig, a. bradat, bradast,ba-
rusast, resast, resat. SurtloS, a. golobrad, hrezbra-
den, nebradat. SSartfcfiere, f. SBatbiermeffer. SSafalt, m. bazalt (kamen). SSafe, f. teta, tetka, očlnja, uj-činja.	[(rastlina).
SSaftlie, f. bosiljak, božllka SSaftttŠE, m. bazilisk. Saftž, f. ©rimblage. SBafi, m. bas, globok glas. S3itpgeige, f. bas, velike gosli.
S3aff
81
ffiaue
SJaffiti, mi. vodnjik. SBafTifJ/ m. basist, globokopevec. ffiafl, nt. lic, ličje, lika, hip. SBaftarb, m. pankert, nezakonski, sin, kurvič. SBaflei, f. osip. ®aflen, a. ličnat,'iz ličja. ®a(lfei(, n. ličnata ver v. SBataiUe, f. bitva, bitka, boj. 85ataiUon, n. bataljdn, odprflek. SBatilt, m. tančica, tenčica. Satiflen, a. tančičen, iz tančice. SBattcrie, /\ otdpjek. SSafcen, m. repar. S3au, m. stavba, stavlenje, gradba , gradenje, zidanje; (bet aufgefiiftrte ffiau) zgrada, stavba, stavbina; — bež^Ots per£>, zrast, striik, stas; — ber gucfjff, ©adjfe, jama, ber-
Idg.
SBauamt, n. stavski urad. ffiauatt, način zidanja, stavba. SBauauffe[)er, ni. zidarski ogleda. Sautfj, mi. trebuh, črevd;vamp. 58autfi=, a. trebilšni. š8aud)bimer, m. trebiišnik. SBaudjfell, n. terbiilina. Baucbfett, n. salo. šBauctjflup, vi. driskavica, griža. SSaucbgrimmen, n. griža , čre-
vobdl. SSaucfjgurt, mi. podpas. S3aud)ig, SSaucfjig, u. trebdhast,
črevovit, vampast. fflaucbfotif, f. trdd. SBaudjEranEt)eit, f. bolezen v trebuhu, trdd. ©audjcebner, vi. trebuhoglasnik. ŠBaucfirebnetEunfl, f. trebuho-glasje.
aSaudjdemen, f. SSaucftgttrt.
SBaudjfcfjmersen, pl. SSaucfivoe^, n. griža.
Saudjfpeicfielbrufe, f. slinlvka.
SBaucfjrombe, pl. vetri; icfj t)abe —, vetri me žend.
5Bauif)»ajTerfu$t, f. trebušna vodenica.
S5aucfn»urm, m. trebušna glista.
SSauen, v. a. staviti, graditi, zidati, auf cinen —, oslanjati se ob. zaupati na koga; Suftfctjloffer —, po vetru zidati; ©fibe, SCBein —, se s svilorejo, z vinorčjo pečati.
SBauer, ni. kmet, kmetovavec; — feitt, kmetovati; (»eracfjUtJ cfter SBauet) kmetavs.
SSauer, n. kletka, ptičnica.
SBauct s o. kmetiški, kmetiski, kmečki.	[capin.
SBauerbenget, mi, neobtejanc,
Saucrgut, — f)auž, n., kmetija, kmetiška hiša, kmečko imčtje, kmetisko pohištvo.
SSauer E)0f£6efigcr, m, gospodar.
Sauritt, f. kmetica, kmetinja.
SBduerifdt, a. kmetiski, kmečki; sirdv, nedčen, neotesan; — ad. po kmečko, po starim Ob. domačim.
ffiauertittet, m, kiklja.
SBauerEleib, n. kmečka obleka ob. oprava.
Siauernfrof)ne, f. robota, tlaka.
SBauernflanb, ni. kmetstvo.
S8aucrfrf)aft,/'.kmeti,krnetovavci.
SBauctfpcacfjc, f. prost jezik.
SBaueržleute, pl. kmeti, kmeto«-vavci.
ffiaueršmann, f. SBauer.
SBauerflotj, m. slepa ob. neumna baharija.
SSauertolpel, m. cepec, capin. SSauerboIJ, f. S5aueršleute. S3aupttt)ffcn, n. kmelstvo. SSaufaUtg, a. razpadljlv, po rušljiv; bašJJauš i(l —, hiša se hoče podrčti. ffiaufdlligldt, f. razpadljlvost,
prorušljlvost. SBaufrofine, f. zidarska robota, ffiaugefangene, m. robijaš. SSaugeritfl, n. zidirski oder. 5Bauf)err, m. zidarski gospoda'r ffiaitfjof, m. gradilnica,ziddrnica. ffiauljot}, n. les, graja. 85au£ofien, pl. troški od graje. Baufutifl, f. stavltčlstvo, gra-ditčlstvo, zidarstvo, zidarlja. SBaufcute, pl zidarji, težiki. ffiaultclj, a. im baulicfcen ©tanbe,
v dobrim stanju. 33aum, m. drevo; slabit); (3Be= berbaunO berdo; bie 33aume, pl. drevje. SSaum?, u. drevesni, drevni SSaumatetial, n. gradivo, stavivo. SSaumbart, m. bradovje. SSaumbafl, m. ličje, lika ; kožica. S5aumbefd)teibimg, f. drevopis. SJaumdien, n. drevesce, dre-
včsčice ; — pl. drevjice. SSaumeifier, m. zidarski mojster,
stavltelj. SSaumeln, v. n. kinkati, štaklrfti. Sidumen , |tdj, -v. r. vstavljati
se, vstaviti se; ritati. ffiaumfrucljt, f. sad, voče. SSaumgarten, m. sadovnjik, sa-
donosjiik, vočnjik. SBaumgriUe, f. cverček. S5aumf)acEer, m. berglez, plezir. SSaumljats, n. kecmec. SBaumfiecEe, f. drevesni pldt.
S5aumf)6f)te, f. duplja, dupljo,
dupljina.	[ilirska.
SBaumleitfr, f. lestvica • vert-
SBaummarber, m. gornja kuna.
SBaummaft, f. žlr.
Siaumo^I, n. masllnje olje, laško olje.
©aumfaft, m. mezga.
SBaumfdge, f. žaga vertnirska.
S3aumfd)ere, f. škarje vertnirske.
SBaumfdjule, f• vertna šola, sa-dlše drevčsic.
SJaumjlamm, m. deblo.
SBaumflarB, a. korenjaški, pre-nidčen,močen kot štempihar.
ffiaumttieb, m. popek.
2iaumweibe, f. sviba.
SJaumroolle, f. pavola, laška volna.	Lvolnast.
SBaumrootlen, a. pavolnat, pa-
SBaumrooUengarit, n. povolnata preja.
Saumjapfen, m. abranka.
SBaumjutbt, f. drevjoreja; (Dbfts) sadjoreja.
>8,u:i-Ia!:-, m. prostor za zidanje ob. stavlenje, stavišc.
Skureif, m. abrita.
ffiaufd), m žmokel, žmoklič; in — unb ffiogen »erfaufen, vse poprčk, edno v drugo prodajati.	[valina.
Baufdjutt, »«■ podertina, raz-
SSauttietf, 71. zgrada, stavba.
S3auwefcn, n. stavnija, zidarlja.
Saten, v. n. rogvati se.
SBeabfdiieben, fid), v. r. posloviti se, slovo vzeti.
33eabftd)tigen, v. a. na misli imeti, nameniti se, namenjava ti se, nameriti, namer-jati.

83
S5e&c
IBeaifiten, v. a. obzir imeti, ozirati se, pfiziti. ffieadjtung, f ozir, obzir. £$eadjtungči»urbtg, Seadjtungšs roertf) / a. znaten, zname-niten.
SSeamte, m. uricbiik , vradnik, čindvnik; — fetn, uradovati. IBeattgfltgen, v. a. plašiti, strašiti, znemirovati. SSecmtlimbtgen, v. a. obustdvljati,
zaustavljati, zaderžavati. SJeantroorten, v. a. odgovoriti, odgovarjati; (f^ttftttif)) odpisati, odpisdvati.	Ipis. SBeantreortung, f. odgovor ; od-33eanttrortungčfdj)reiben, n. odpis SBearbeiten, v. a. obdelati, izdelati; podelati. ffieauftragen, v. a. naročiti, poročiti , naložiti, zavkdzati; »ct ifl bamit — ? komu je to nardčeno Ob. naldženo-IBedugetn, v. a. ogledati, ogledovati. | dati, razgledati. ■ffifttugenfdScinigen, v. a. spregle-SBeaugcnfdjfintgung, f. spregled, razgldd.
ffiebauen, v. a. obdelati, obdelovati ; batjgelb —, kmetovati. fficben, v. n. dergctati,potrepe-tivati, trepetati, tresti se, majati se.	Lgetinje.
SSeben, n. trepet, derget, der-33eMecijen, v. a. obkoviti. ffieblumett, v. a. s cvetjem okin-čati, obordžati. [vtivljati. SSefctuten, v. a. okerviviti, oker-SBebrufjen, v. a. popiriti. SSecljer, m. kupa, koztirc, časa, torilo.
Secivni, v. n. pijanem ati.
SBeifen, n. vmivilnica, medenica; kotel.
SBccfenfotmig, d. medenlčast.
SBebadfren, v. a. pokriti, pokrivati.
23ebacf)t, m. premislek, premlš-lik, pomlslik, op£z, opr^z, opaznost, opreznost. S3ebddbtig, Sebdd^tli^, »ebad&ts fam, a. premlšlen, opazen, oprezen.
33ebacf)tfamBett, 83ebadjtiid()Čett, f.
SBebadfrung, f. pokrivanje; streha.
S3ebanČen, ftdf>/ v. r. zahvaliti se.
SBebarf, f. Sebiirfnif.
23ebauern, v. a. omilovrfti, po-ilov^ti, obžalovdti.
SBebauern6tt>ertf), SBebauernčtour? btg, a. milovdnja vreden, ža-livreden.
SBebecEen, v. a. pokriti, pokrivati ; (beftuten) braniti, čuvati; (begleiten) spremiti.
SBebecČung , fpokrivanje j pokrov, pokrivalo , pokrdvec ; obrana, branba; spremltva, straža-
SBebenČen, v. a. premisliti, pre-mišlovrfti, pomisliti, pomišlo-vdti, razmislovdtij razsoditi, presoditi; einen —, misliti na koga, se ko<*ar spomenlti.
SSebenBen, n. premisloviinje, raz-mišlovrfnje , pomišlovdnje; (3tt>eifel) dvom, siim, sumnja, dvomnja, dvomba; (ŠJZeinung) mnenje, zd^tje, edt; — tras gen, dvomiti, sumiti, sum-njati.
SBebenBltd5, a. nevrirn, poglbeln.
SebenBIicfj^eit, f. nevarnost, po-glbel.
SJebenfjeit, f. čas za premisliti se.
35ebeuten, v. a. oznaniti, ozn.l-rrijti, na znanje dati, objdviti; (bclcfjicn) podučiti; ftcf) — laflfen, se podučiti dati; (be= feljlen) velčti, vkazati, reči; — 15. n. pomeniti, znameno-v;!ti; eS pat nidjtš ju — , nič ne de, nič ni - za to ; bač Ijat »iel ju —, to je stvar silno imenitna.
ffiebeutenb, a. pomenljiv; (anges fcfjen) imenit, imeniten, zna menit, veljaven, znaten; — ad. precčj, mnogo.
SBebeutung, f. pomen, pomena, pomemba, pomenek, znamo vanje; Bon —, imenit, velja ven, znamenit.
SScbteleti, v. a. podeskati.
Sebienen, v. a. streči, postrčči, služiti, dvoriti; ftdf)einct ©adfje —, vpotrebovdti ob. posliižiti se kake reči.
SJebienfam, a. strežljiv, po-strežljiv, postrežen, dvorljiv.
SSebienfamfett, f. strežljivost, postrežljivost, postrčžnost, dvorljivost.	[si uzd j.
Sebicnte, m. streždj, strežnik,
Sebienung, f. strežba, postrega, postrežba, poshlžba, posliiga; (fammtlidje SBcbicntcn) stre-žaji, družina.
Scbingen, v. a. ugovoriti, pogoditi se, spogoditi se.
5Bebingenb, o. pogajdven, poga-jtven, pogodiven, pogddben.
SJebingt, a. pogdjen, ugovdren.
SScbingung, f. pogoj, spogoj, pogdd, pogddek, pogddba, ugovor.
Sebtngungšrocife, ad. pogddbeno, pod pogojem, pogdjema.
SBebrangen, v. a. zatirati, tlačiti; nadlegovati, natdlcd-
vati; in bebrangten Umftanben, v nadldgah, v nevdlji.
Scbrangnip, f. na d I riga, nadlega, nadlčžnost, nevdlja, ne-vdljnost, stiska.
SBebrofjcn, v. a. groziti, protiti, pretiti; žugati.
S3ebrof)enb, a. groziven, proti-ven, pretiven; žugdven.
S5ebrot)Ucfj, a. grozljiv, preti ji v, protljiv.	[odčrati.
SJcbcitcEen, v. a. zatirati, tlačiti,
S$ebrud?enb, a. zatlraven,tlačiven-
SBebritcfet, m. zatirdvec, tlačitelj, odertnik.
fficbcucfecci, f. odertnija. Ijiti.
Sebitngen, v. a. pognojiti, ogno-
Sebunfen, v. n. zdeti se, zaz-dčvati se, dozdčvati se; domnčvati se.
SBcbtinfcn, n. zdetje, mnenje, dozdčv, zazdev, dozdčvek.
SBebitrfen, v. n. trebovdti, potrebovati ; icfj fcebarf, meni je treba.
S8cburfniS,n.potreba,potrebnost, potrebšina, potrebdča.
SBebutftig, a. vbog, vbožen, boren, siromdški; potreben.
SBebutftigfeit, f. vbožtvo, sir-maštvo, sila; potrebnost.
SSee&ren, v. a. počastiti, ob-častiti.
Beetben, S5eetbigen, v. a. zapri-sčči, s prisčgo potčrditi.
Beeibet, a. zaprisčžen, pri-sčžen.
SJeeibcte, m. prisčžnik, pordtnik.
ffieeibigung, f. prisega, zaprisega, zaprisežba.
ffieeifern, ftdj, v. r. prizadeti si, prizadjati si, nastdjati, po-prezvati.
35eeiferung, prizadetje, pri-zadjanje, prizadevanje, skerb, ' nastdjanje.
©eeiten, ftdj, v.r. nagliti, nagliti se, pondgliti se, pohitriti se, poždriti se, pospešiti se.
SJeeinttddjtigen, o. a. Semanben — , škodvati Ob. vskratiti komu, prikrdjšaliJuigar.
35eeintrdd)tigenb, a.škoden,škod-vstven.	Lkrivica.
SSeeintrddjtigung, f. škoda, kvdr;
Seenben, SBeenbigen, v. a. končati, dokončati, skončati, sveršiti, dovčršiti; dognati.
58eenbigung, f. končanje, dokončanje, sveršdtek. Ivati.
ffieengen, v. a. stisniti, stiska-
5Beetben, v. a einen — , podel-šati po komu.
35eerbigen, v. a. pokopati, zakopati, pokopavati; zahraniti.
Seerbigung, f. pokop, pogreb.
33eerbigungšmai)I, n. pogrčbšina.
ffieere, f. jagoda ; zerno; —lein, n. jagddica, jagodičica, ja-godička.
"SBferraein, m. samotdk.
SSeet f n. gred, greda, leha; (auf TteSevn) ogon, ogonek.
3?eettt>eife, ad. po gredah.
SBefaljren, v. a. obvdziti; povd-ziti; einen 2Beg —, voziti se ob. p'eljati se po cesti; einen <3djad)t —, spustiti se v rudnik.
ffiefaUen, v. a. (oon jltantfjeiten)
napasti, popasti, obiti; bon ©cfltecf™ —, prestrašen, preplašen, poplašen.
SSefaffen , fid), v. r. pečati se, pučati se; zabavljati se.
Sefangen, v. a.napasti,popasti; — tmben, osdpniti; eriftmit barin —, to se tudi njega vtiče, tudi on je v tim zapleten.
3SefeJ)ben, f. SSeCtiegen.
SBefef)l, m. povelje, zapdved; vkaz, zavkaz; (Dbergeroalt) oblast, vlast, zapovedništvo; (Soinmanbo) vodstvo, voj-vddstvo, voditva.
SBefefjlen, v. a. zapovedati, zapovedovati, veleti, velevati, vkdzati; (aufttagen) nardčiti, reči; gospodovati; ®ott be= foI)Ien, z bogom, bog z vami, bog s tabdj. |fflebieterifd).
93efef)terif<&, S3efeljl«)aberiW, f.
S3efef)ttgen, v. a. zapovedati, za-poveddvati.
S5efeIjBf)aber, m. zapovednik, velitelj , vodja , vojvoda; vojskovod, vojskovoditelj.
S3efef)ts>roort, n. zapdved, povelje, vkdz. Ifig. popraviti.
SSefeiten, v. a. opiliti, popiliti;
S3efe(ltgen, v. a. vterditi, včver-stiti, vkoreniti.
Skfeftigung, f. vterdenje, vter-ditva; (geftung) terdnjava.
®efru(&ten, v. a. ovldžiti, pov-lažifi, namdeiti, pomdkriti.
SBefntcfitung, f. ovlažitva, na-močitva , namoka.
Befiebem, v. a. operjiti, na-peresiti.
SSefinben, r-«. najti; fur gut —,
za dobro spoznati ob. priznati; ftdj —, v. r. počutiti se, imeti se, znajti se. ffieftnben, n- počlitje; zdravje; stanje, okdlnost; nadf)—-ber ©atben, poleg okdlnostih. ffiefinblidf;, a. znajdljiv; prito'-men.	I pletati
S5eflecf)ten, v. a. oplčsti, po-SBefleifen, v. a. oskruniti, og-nUsiti, oneččditi, omade-žviti, pogerditi; mit S5Iut —, okervSviti, okervdvljati. SBeflecEitng, f. oskrUnba, ognu-šenje, omadežvinje; oker-vavitva.
ffiefleipen, ftdj, v. r. prižadjdti si, prizadeti si, prizadevati si, skerbeti, SSefliffen, a. skerbljiv, priza-
detljiv, marljiv. 58efliffcn()cit, f. prizadčtje, prizadevanje, skerbljivost, marljivost.
. SBefliffenttid), f. Beftiffen. _ ffieflttgeln, v. a. operiititi; fig.
pospešiti, ponigliti. SSefliigett, a. periltast, krilat; fig. uren, nagel, pospešen, berzen.
SJefolgen, v. a. storiti, poslušati, izpdlniti, nasledoviti, posnemati. SSeforbetticfc, a. pospešljiv, pospešen, hasoviten, pripo-mogljiv. SSefotbetn, v. a. pospešiti, pod-poma'gati, podpirati; einen ju etnem ICmte —, pripomoči Ob. pripomaigati komur do česar, povišati kogar; SBaaren — r naprej spraviti, dalj spra-
vljati obet naprej pošiljati robo.
ffieforberung, f. pospčšenje,pod-pomaganje, podpiranje; pri-pomdč; pošiljanje, razpošiljanje. [magilo, pospešilo.
SBeforberungšmittrf, n. podpo-
SSefracfjten, v. a. obtovdriti, obložiti.
ffieftagen, v. d* popraisati, po— prašovdti, razprašovdti, raz-pit;(vati; ftd& bet etnem —, se s kom posvetovati.
SBefreien, v. a. osvoboditi, oslo-boditi, odrešiti, Vešiti, oprd-stiti, oteti, spasiti.
SBefreier, m. odrešenik, rešitelj, osvobodnik, spasitelj.
SBefreite, m. rešene, svobodnjak, prost,tk.
SBefreiung, f. odrešitva, osvo-bddenje, otetje, spasenje,
SBefremben, v.n. začuditi se, čuditi se, zavzeti se , čudno se-zdeti.
Sefrembenb, a. čudovlten, čuden, neobičen.
ffiefreffen , v. a. ogristi, ogloda'— ti, objčsti.
SBefrettnben, v. a. sprijitliti združiti, pobratiti.
SSefreunbetet, m. rojak, prijatelj; drUg; pobratim.
SBefreunbung, f. prijatelstvo; po-bratimstvo.
SSefriebtgen, v. a. zadovoljiti, zadostiti; vmiriti, vspokdjiti, potolažiti; (erfutten) izpdlniti-
ffieftiebigenb , a. zadovoljiv, za-dostljiv, potolaživen, tola-živen.
SBefrucfiten, v. a. opldditi, oro--
doviliti, zarodi (i, zapldditi vbrčjati, obremenili.
®efrurf>tet, u. vbrejan.
25efrud)tmig, f. oplddba, zardd-ba; vbrejanje, orodovilje.
Sefrutfitungefame, m. rodovitno seme, rodoviten prah.
S3^fugeit,u. a. povlistiti, pooblastiti; dopustili.
33efugmfj, f. pooblist, poobli-stenje, pravica, dopušenje, dopdstek.
Sefugt. a.povl.istcn,poobl.-isten.
SBefugter, m. povlistnik, poob . listenec.
SBefii^iten, v. a. potipati, poti-pivati, pohldtati, pošla tati.
SBefurcfiten, v. a. bati se, plašiti se, v strahu biti, strašiti se
SBefjcn, v. a. krecati.
©ega6en, a. obdariti, obdarovati. Ijen, oskerbljen.
SSegabt, a. obdorovan, previd-
SSegaffen, v. a. pozijdti, obzi-jati, poldkati.
ffiegaffer, m. zijilo.
SSegangnifi, f. geid)enbegangnt(i.
Sfgatten, ftd), v. r. spojati se; omdžiti se, možiti se; oženiti se , ženiti se.
SSegattung, f. spoj; možitva; že-nitva.
ffiegattungčtrieb, m. spojatlji-vost.
SBegeben, firfi, v- r. poditi se, podajali se, spravili se, spravljati se , oditi, odhijati; (er= eigttfn) dogoditi se, prigoditi se, primeriti se, pripdsti, pripetiti se; einer ©adie — , se odreči česar, opustiti kar.
25egebenf)eit, f. zgoda, zgodba,
dogddba, prigddba , doga-<lj4j-	Llej, slučij.
SJegebnili, n. dogddek, pnmer-SSegegnen, v. n. rinem —, koga srečati ob. srečivati, nameriti se s kom; (ftd) ereignen) primeriti se, liakljiičiti se. SegegniJ, n. primerlej, nakliič-
ba , nakldčenje, slučij. SBegefjen, v. u. obiti, obhoditi; (ge|t) praznoviti, obhajati, posvečoviti, svetkovdti, slaviti ; (aužiiben) dopernčsti, do-pernišati, storiti, včiniti; Sefjler —, grešiti, zagrešiti se , zajti, zabldditi. 3?egef)t, m. želja, zahtdv. SBfgebten, r. o. želeti, požcleti, hoteti, zahtevati; terjati; ein SDMbdjen jttt @[)e —, prositi ob. snubiti deklico. Siegefjren, n. želja, poželenje, zahtevanje ; terjanje; snub-lenje, snubitva.	[ven.
33egef)renb, u. pohdten, zahtč-Segefjrltdj, a. poželjiv, pohot-
ljiv, zahtevljiv, želečen. SSegefjrlidjfeit, f. poželjivost, po-hotljivost, zahtevljivost, že-lečnost.
SBegeifern, v. a. osliniti, zasli-niti; fig. začerniti, poččrniti. ffiegeillern, v. a. nadiišiti, nadu-šoviti; podbuditi, oserčiti. ffiegetflernb, a. nadušiven, pod-budiven.	j iskren.
Segeiftert, a. naddšen, plamteč, Segeiflerung, f. naddšenje , na-dtišnost, iskrenost, plam-tččnost.
SSegier, SSegierbe, f. 23egef)r, ®es gefjren.
Segierig, a. željen, poželjen, pohdten. pohlepen.
SSegierlid&fctt, f. poželjivost, po hot, pohlepa, pohdtnost, pohldpnost.
_ . t v. a. politi, polivati; poškropiti, škropiti. SBeginn, m. početek, začetek,
početje, začetjc. SBegintien, v. a. početi, začeti,
počenjati, začenjati SJegipfen, r. a. posadriti, potres ti s škajdlo. Bcglaubigert, v. a. poterditi, potverditi, posvedočiti, spri-čati. [.svedočba, spričha. SBeglaubtgung, f. poterdba, po-SSeglaubigungSftfiein, m. spriček. fficglcitm, v.a.spremiti, spremljati, sprevdditi. SSegleiter, m. spremlj.-ivec; drug, družban, sodrdg, pajdaš; — in t f. spremljivka , druga-rica.
SJegleitung, f. družtvo, sprevdd. SBegtucEen , v. a. vsrečiti, osrečiti, osrečovili, posrečiti; blagosldviti.	Lčiven
SBeglitcEenb, a. osrečiven, posre-aSegludft, ti. srečen, osrččen,
posrečen, blagoslovljen. Scgliitčung, f. osrččba, sreča;
blagosldvlenje. SSegnabigcn, v. a. pomilosliti, prizančsti, milost skazati; (baž 8ebcn ftfjcnfen) živlčnjc ohraniti. SSegnabigenb, a. prizanesljiv, pri-
zanesiven, pomilostiven. SJpgnabigung, f. pomilostenje, prizanesba, prizanašha, milost.
ffiegniigen, ftdfj, v. r. zadovoljiti
se , zadovdljcn biti. SBegmtgfam, f. ©cnugram. SSegniigfamŽeit, f. ©emigfamEeit. 33egtabm, v. a. pokopati, zakd-
prfti, pogrebsti. ffiegtabnig, f. pokop, pogreb, ffiegtdbnijjfeier, f. pogrebšina. 83pgrdbni#gebuE)r, f pogrebnina. SBcgr&bnijjgruft, f. grobnica, raka.	Lgrobiše.
SBegrdbnifjpIal, m. pokopališe, SBegrdnjen,« a. omejiti, razmejiti, postaviti mejnike, omedjašiti, ograničiti. Segrdnjung, f. meja, omeja, razmeja , ograničenje, omč-jenje. |r. obrasti zarasti. SBcgrafcn, v. a. popasti; — v-SSegtaut, a. ser, sed. ffiegtcifcn, v. a. prijeti, poprijeti, poprijemati, ošlatati, otipati; (in fidj faflen) zapo-pasti, zapopadati, zaderžati, zaderžavati, obseči, obsegati, imeti; (einfeljen) razdmiti, za-stopiti, zapopdsti-SBegrafltdj, a. razumljiv, zasto-
pljiv; zapopadljiv. SBegriff, vi. (Umfang) obseg, ob-sežek okoliše , okrdg ; (Sns begriff) zapopadek , zaderžaj; (Sbee) misel, mišlcnka , zipi-sel; irn — fcin, boteti, pripravljati se; »on etwaš cincit — baben, razdmiti kar, znanje ob. vednost od česar imčti.
SSegtunben, v a. vtemeljiti, uvč-: sti, ustandviti; (ertefifen) dokazati, spričati. [četnik. SBegritnbtr, m. vtemeljitelj, po-
ffiefjalten , v. a. obderžati, ob-deržavati; ohriniti; bieObers f)anb — , nadvladat!, obvladati, predobiti; fig. etwaš bei fttf) —, molčati, pri sebi obderžati; irn ®ebadjtmffe —, zapdmniti, pomniti, ne pozabiti.
S5ef)(ilter, m. — nifi, n. shranba, shrana, omar, skrinja, shra-niše , hraniše. Sefjattfam, a. zapomnjiven, po-
mnjlven, pomen. SSefjdmmern, v. a. poklepati, oklepati, oklepoviti, klepati. SBefjanbrfn, v. u. obdelati, obdelovati; jemanben —, obhajati , postdpati , ravnati, ob. delati s kom, obnašati se ob. zaderžavati se proti komu; dne SDlatetie — , pisati, pisariti ob. govoriti, pogovarjati se o čem; dtjtlicb —, lečiti, zdraviti, zdravildriti; (dne SBaare) za ceno se pogoditi, kiip skleniti ob. storiti. SBefjdnbigen, f. @inf)dnbigen. Befjnnblung, f. obdelivanje; obhajanje, ravnanje, postopanje ; pisarenje, pogovarjanje; lečenje, zdravlenje, zdravilarenje. 58ef)ange, n. obvesilo , zagerni-
lo, zagrinjalo. S3ef)angen, a. obvčšen, /.ager-
njen; okinčan. 33ef)dngen, v. a. obvesti, navč-siti, obvčšati, zagerniti, za-grinjati; (aužfdtmucfen) okin-čati.
SSeljdngt, f. SBefjangen. SBeftarnifchen, v. a. okldpfti.
Segritjen , T. a. pozdraviti, po
zdravljati, pozdravljovati. SSegrugung, f. pozdrav , po-zdrivljenje.	(ledovati.
Segitlfen, v. a,spregledati, og-ffiegunftigen, v. a. pomagati,pri_-pomagov.ati; braniti, štititi, . prijazen ob. prikldnjen biti. ffiegtinfliger, in. pomagivec, bra-nitelj.
S3egun(iigen, 83egun|tigungf. pomaganje , pomdč, pripo mdč, obrana , zaštita. SBegiirten, v. a. opisati, pre-pasati.	[dobrovati
SSegiitetn, v. a. obdariti, ob-SJegiitert, o. premdžen, zmožen , bogat. SSegutigen, f. SSefonftigen. SSefjaaren, fitf), v. r. zaristi
okosmititi se. Sefiaart, a. kosmat, lastit, obra-
šen, zarašen. SSefjaefen, v. a. obsekati, obse-koviti; Otesati; (bie Srbe) okopa ti. SBeftaftft, a. mit etroaš —, poln, podveržen; mit bem gieber — fein, merzlico imeti. S3el)ageln, d a. pobiti, potolči, ffiefjagen, t>. n. ljubiti, dop.isti, po .volji biti, prikupiti se, dobro djati, prjetno ob. ljubo biti.	(radost.
33ef)agen, n. prijetnost, ljubost, 23ef)aglicf>, a. prijeten, prijetljiv, vgoden, povdljen, sladek. S3etyagli<f>feit, f. prijetnost, vgod-nost, povdljnost, sladkost. SSefjaltbar, a. zapomnjlv, pom-Ijiv.	[pomnjivost.
SSefjaltbarfeit, f. zapomnjivost,

S3el)arren, r. n. obstati, ne popustiti; (tet einem »etMeiben) ostati; (auiSfjarren) prestati, prenesti, preterpčti. S8e[)arrlicf), a. stanoviten, stalen, posto'jen. ffiejartli^teit, f. stanovitnost,
stalnost, postopnost. S5ef)arjen, v a. osmdliti, na-
smdliti, osmolovati. SSefjauen, v. a. otesiti, obtesiti, obtesivati, tešiti, obdelati, obsekati. SJefiaitpten, v a. terditi, zagovarjati , dokazovati, braniti; dokazati ; (eine ©adje, ben -'jpiafc) obderžati, dobiti, pridobiti; ben ©ieg — , nadvli-dati, obvladati.	[da.
ffieljaiiptung, f. poterdba, poter-33e$aufen, f. SSeljetbetgen. ffie^aufung, f. stanovanje, pre-bivališe, domdvje, domačija.
S3ef)eben , v. a. odstraniti, ffiefjelf, t«, pomdček, podpo-mdček , pripomoček ; (3Ctrt>? flittfjt), izgdvor. ffiefjetfen, ficfj, v. r. poma'gati si, opomigati si, podpomi-gati si; ftcft fummetli<t) —, živimi, životariti. Sefielfli«, f. 33ef)ulfli(fj. ffieljenbe, a. uren, berzen, gibčen, gibičen, ročen. 55ef)_enbigteit, f. urnost, berzost, gibčnost, gibičnost, ročnost. SBefjetbetgen, v. a. prenočiti,
pod streho vzeti. S3et)eirf($en, v. a. gospodovih', zapovedati, vladati, caroviti, kraljeviti.
SBeljettftfiet, m vladir, vladi-vee, gospodir; —in, f. vladarica, gospodinja. Befjerjigen, v. a. si k sercu vzeti, dobro zapdmnili. SSeljerjt, a. serčen, pogumen,
hraber, brabrčn, smel. ffiefjet jtfjeit, f. serčnost, pogd-
mnost, hrabrost, smelost. 33ef)efsen, v. a. spodbidati, goniti, poginjati.	lurčči. S3ef)eren, v. u. začirati, očirati, SBefjecung, f. urak, očirauje,
začiranje. SJefjinbetn, f. 83er§inbern. SBebnet, m. koš.	[skdbliti.
85eE)obeln, v. a. oskobliti, po-85ef)otynIrič()etn, v. a. jemanben —, zasmehoviti ob. zasramoviti koga, posmehoviti se komu. 55cf)orctjen, v. a. poslušati, po-slušivati, slušati, posliihati, posluhoviti. SSeijorbe , f. poglavirstvo , glavarstvo , sodnija, gosposka, urid.
SSef)0fen, v. a. obleči hlače. 33ef)Ofet, a. v hlačah. S3ef)uf, m. potreba, potrebšina, korist, pomdč; ju biefem — , zato', zategavdljo, zategadčlj. ffiefjuft, a. podkovin. SBe^ttlflidj, n koristen, pripo-mdčen, pripomogljiv, pomi-gljiv.	Igljivost.
35e[)utfIi(Jjfeit, f. pomdč, poma-SBeI)uten, v. a. varvati, olivir-vati, braniti, obriniti , čuvati , začiivati; betjiite @ott! ne daj Bože! Bog prenesi ; befjiit' bidj @ott! z Bogom, ffiefjutfam , a. opizen, opazljiv,
čuječen; —tett, f. opaznost, opazljivost, čujččnost.
S3ei, VrP- pri, per, kod, okdl, ob , po , zraven , blizo ; — an , ad. blizo , zraven.
Seibeljattm, v. % prideržati, obderžati, zaderžati.
ŠBeibinben, v. a. privčzati, pristaviti. [dodatek, pridajk.
ffieibtntt, n. prildga, doklada,
33eibrtngen, v. a. (einem etwaž) razldžiti, razjasnili, naučiti; fine SGunbe — , raniti; gurd)t —, popldšiti, prestrašiti; t)CC —, prinesti prinašati.
ffieidjte, f. spoved, izpdved; — Ijoren, spovedati.
58eicf;ten, v. n. spovedati se, spovedovdti se , spoveti se.
SBcicJtgrtb, n. spovednina.
SBcid&tJinb, n. spovednik.
ffieidfjffhtfjl, m. spovednica, spo-vedalnica.	[povednik.
SSerrf)tt>ater, m. spoveditelj, iz-
SSeibe, a. oba, obadvd, oba-dvojiea.
SSeibertei, a. obdj, obdjen.
Beiberfeitig, a. z ene in druge strane, saksčben , vzajčmen.
SSeiberfeitS„ ad. z občh stran, z
i*edne in druge strane, na oba raja.
SScibtucfen, v. a. pritiskati, pri-šldmpati.
SSeibtuicn, v. a. pritisniti.
SSei einanbet, ad skup, skupej, vkup, vkupej.
SSeifaU, m. pohvala, pohvalenje, dopadenje ; — geben , pohvaliti, poddbriti.
SBeifatten, v. n. na misel priti, spomniti se.
SSeifaUgierig, a. pohvaložčljen, pohvale željen, hvalečen.
33eifaUSEtatfd)en, n. pleskanje, plesk.
SBetfrau, f. pomočnica.
SBeifugen, v. a. pridjati, dodati, pridati, prikldpiti, prildžiti, pribčsiti.
©eifitgung, f. dodatva , priddt-va, prikldplenje, priložitva.
SBetfufi , m. černdb , divji pelin, mellika.
SSeigemctclj, n. prijizba, prisdba.
SBeigenannt, a. nazvdn, z imč-nam.
Seigefdjmadf, f. Seifcfimacf.
SSeigefeU, m. pajdaš, pomočnik, drug, drugar.
SSetgefeUen, v. a. pridrdžiti.
Seifjilfe, f. pomdč, pripomdč.
SBeitommen, v. n. približati se, približavati se ; (gteidjen) podoben ob. enak biti; feinbticf) einem —, zalčsti koga; fttfj etmag — (affen, na misel ko-mur kar priti; podstdpiti se, prederzniti se. [ča, teslja.
35eil, n. sekira, bradlja, bezjd-
SSeiloge, f. dodatek, doklada, priklada, prildga, prildžba, pribčsck.
Seitagec, n. svatva, ženitva, že-nitnina , ženitvanje, vdaja.
SBeilauftg, ad. okoli, blizo, sko-ro, pri.
Seitegen, v. a. prildžiti, pri-kladati, dodati, pribčsiti; Cbei Seite tegen) odldžiti, na stran djati, odstaviti; einen ©treit —, povmiriti, prepir končati ob. vdušiti; 9tamen—, ime dati, imenovati; (beimefs
fen) pripisati, koga česar dolžin ob. kriviti; (beipflicfjten) prav dati, s komur ene misli biti. ffieilfib, n. pomilovanje. ffieileibSs z a. pomilovdvm. SSeiliegen, v. n. prildžen, dodin,
blizo biti. SSeiliegenb, a. prildžen, dod:in, pridjin, prikldplen, pribešen. SSeimeffen , v. a. pripisati, pripisovati , primeriti ob. primerjati komur kar. ffieimifdften, v. a. primešati, pod-
mešati , medmešati. 23eiratfcf>ung, f. primešanje; pri-
mešanica. 58ein, n.(Jtnocbcn) kost, (eingro* Čer j?noc6en) kostnjiča;i®cfjien5 bein) nožna cev, golen, go-lčno, golajno , pišSla ; (gug) noga.	lmalo da ne.
Setnafje, ad. skoraj, skorej, skor; Sieiname , m. priime, perimek, primck.	[stilom.
SSeinbrudf), ni. prelom kosti, ko-ffieindjen, n. košica , koščiea. SSeinbiirre, a. suh kot kost. SBeinfrafi, m. bramdrka. SSeineben, SSeinebenfl, 83einebft, ad. zraven, zravno, poleg, kre, niz.
SSeinern, a. kosten, od kosti. Sieinfrafi, m. gnjila kost, gnji-
lina v kosti. SSeingerippe, n. kostj.-fk, okd-
stnica , rebrovje, brodje. 53finf)art, a. terd kot kost. SSetnf)auč, n. kostnjdk, kostnica , kostdrnica. ffieinidjt, Seinig, a. kostnat, kostenast, kostovit, kostdben.
SBeinMeiber, pl. hlače.
Seintož, a. bez kosti.
Setntnarf, n. mozeg.
SBeiotbnen, v. a. pridati, dodati.
SBeipflic^ten, v. a. privdliti, odd-britii in etreati —, v čem jedne misli biti.
SBeiratt), ni. sovet, svet.
ŠBeiratfjig, a. einem — fein, komu svetovati, svet dajdti.
SBetfamtnen, ad. vkup , vkupej, skup, skupej, zajedno. ?ifa<5, m. dodatek, pristivek, primetek, dostdvek.
Seifdjctffen, f. MnfAaffen.
S5eifd)ieSen, v. a. privreči, priložiti , pridati.
SSeifcfjlaf, m. spoj. prispevanje, prileg, jeb.
S3eifdf»tdfer, m. priležnik, jebd-vec; —in, f. spavalica, spa-vančica, spanjačica, jebanica.
ffleifdjiag, ni. ponarejen denir.
SSeifcfcliefien, v. a. pridati, dodati, prildžiti, prikldpitij (juftfjliejen) zapreti, zakleniti.
SBeifdjluf), f. SSeilage.
SSeiftfcreiben, v.a. pripisati; zraven napisati.
SBeifcfjrift, f. pripis; opazka.
SSeifein, n. nazdčnost, pritd-mnost, pričijdčnost; im — , vpričo, nazdči.
SBeifeit, SBeifeitž, ad. posebej, na samim, posimesno, od strani; — fe§en, v. a. odstaviti, odstraniti,
SSeifeitfe|ung, f. odstdvba, od-s ti vi e oje, odstrdnenje.
S3eifel;en, v. a. pristaviti, prildžiti ; eine 2eic$e — , poko-
(bie ©egel) razpeti, napeti. SBeife^ung, f. pristdvlenje, pri-
ldženje; pokop, pogreb. Seifttfitig, f. ^urjftd^tig. 3$eift§, »t- prisedba. Betflljen, v. n. prisedovati, se-, dčti poleg cesar, ©eiftfcer, m. prisednik. Seififcetamt, n. prisedništvo,
prisednija. 85eif|piet, n. primer, primera, primerlej, izgled, razgled, priklrid.
IBeifpieUož , a. bezprimern, ne-
prikladen, nečdven. SSeifpiettofigEeit, f. bezprimer-nost.
Setfpietoeife, ad. na primer. SSeifptmgen, v. n. priskdčiti, doskdčiti, priteči, pripomi-gati, pripomoči, ffieiflanb, m. pomdč, podpo-mdč; (bie bei|lef)enbe 95erfon) pomočnik, pomagač; (bei bet ISratiung) kdm, starašina; bet rec^tlic^e —, zagovornik, za-govarjrfvec, pravdosrednik. ffietftanbšgelber, pl. pomoč v
dnarjih. SBeifteljen, v. n. pomagati, po-mdči, podpomrigati, v pomdč biti; fo roaljt mit @ott beiftefje! pri moji duši. ffieiflefjet, m. pomočnik, poma-gdč; —in, f. pomočnica, po-magivka. SBeifleuet, f. pomdč, pripomdč;
milošna, milodiir; prispevek. SBeijieitetn, v. a. v dnarjih pomagati ob. pomdgovati; prispeti , napomdgati.
pati ob. pogrebsti merliča; SBeifttmmen, v.n. privdliti, po-ddbriti; s kom ene misli biti. 5Bei|iridf>, m. protec, vejica, rez,
prenčhlej. Seigen, a. gristi, vgristi, ugrjsti, vgrizniti; vjesti, vje-dati, zajedati; Con gliegen, ©cfltangen) pičiti, pikniti, pikati; (juien) skleti, serbeti, ščemčti, čmeti; (Mm ©e= tmffen) jesti, peči, mučiti, gristi; bie3af)ne jufammen—, stisniti zobe ; ftefj — , v. r. gristi se, klati se, pekati se, pikati se, svajati se. SBetpenb, a. bodljiv, zbodljiv,
zbadljiv; sklijdč, skeleč. SBeipig, a. grizljiv, vgrizljiv;
(janEifdj) svajljiv. SeigEorb, f. SKaufEorb. 25et9saf)n, m. prednji zdb. ffietgsange, f. kleše , klešče. 58eitif<J&, m. miza posebna. SSeitrag, m. prinesek, donesek , dohodek, pripomdček, prispevek, naddvek. Seittagen, v. a. prinesti, prinašati, donesti , pripomdči, prispeti, priložiti, privrčči, nadeti.
SBeifteiben, v. a. (©teuem) pobirati, pobrati; priznati, priganjati.
Seitteten, v. n. pristdpiti, do-stdpiti.
ffieitritt, m. pristdp, dostdp. 53ein>adje, »/\ straža posebna. SBeitragen, m. vdr. posebni. SBetoetE, f. SMemoecE. SBeitootjnen, v. n. stanovdti ob. prebivati pri komu; einet <Sač)e —, biti pri čem; einem
SBeibe —, pri ženi spati ob. ležati.	[log, pril.ist.
ffieitoort, n. ime pridavno, pri-S8eijaf)len, v a. prišteti, prištevati.
ffietje, f. (bie gattenjagb) lov na sokdle; (im SBaffer) močenje , namakanje; — bet ®at= bet, stroj; (bie S3ei5matetie) peza, omika; — bet £upfet* (lerfier, vjedka. ffieijeiten, ad. z.godej, rano, zoranega, začisa, časno. [ti. ffieijen, n. a. loviti sokdle, peza-SSetjimmet, f. 9tebenjimmer. 58ejat)en, v. a. priterditi, po-terditi, terditi. [terdiven. S3eja()enb, a. priterdljiven, po-SSejafjrt, a. prileten, ostarljiv,
pri letih, ostarel, letit. SBejaftttfjeit, f. priletnost, osta-
relost, letitost. SBejammern, v. a. obtožoviti, obžalovati, oplakoviti, ja-dikovrfti. SSeiammernžtrertf), a. jaden, žalovanja vreden. Sefainpfen, v. a. premagati, nadvlidati; (im .Rampfe bes griffen fetn) biti se, boriti se , vojskovati se, tolči se, ob. harvati se s kom. ffiefannt, a. poznan, znan, poznat; ftcfj mit etnem — mas djen, spoznati se ob. upo-znati se s kom; eiitem ettoaž — macberi, komu k«r na znanje dati, koga očem soznd-niti.	[znanka.
SSefannte, Ml. znanec; — f. Sefanntfiett, f. poznilost, po-zndnje.
SeEannttidj, a. kakor je znano.
SeEanntmacfien, v. a. razglasiti, oglasiti, na znanje dati, naznaniti , objaviti, razzniniti.
S5efanntmad)ung, f. razglas, o-glis, naznanilo.
Setanntfdjaft, f. znanje, znan-stvo; (bie ^etfoiten, bie man Eennt) znanci.
Setannt fein, v. n. sloveti.
SieSannt roetben, v. n. razglasiti se , med Ijdd priti.
©efekten, v. a. spreoberniti, spreobračati, preobračali.
S3eEef)ritng, f. spreobernitva; spreobričanje.
SBeEennen, v. a.izpovedati, obstati; iim biblifdien ©tnne) oznanoviti, spoznavati, spoznati ; ficf) — v. r. spoznati se.	Iznovivec.
Sefennet, m. spoznivec , spo-
SBetenntnip, n. spoznanje, izpoved , izpovest.
SBettagen , v. a. obžalovati, žaliti, žalovati se; fief)—, v. r. pritožiti se, potožiti, potd-žiti se , tožiti se.
■Bečlagenčnuirbtg, a. jaden, ne-voljen, obžalovanja vreden.
SBeftagung, f. tožba , pritdžba, potdžba; žaljen je, obžalovanje.
SJeEtatfdjen, v. a. (Bertaumben) ogovarjati, osirati, oščav-Ijati, čcrniti, počerniti; (Bon etmaš Blatfdjen) blebetati, klepetati , kvasati; (jut SBeifaUfo bejeugung) pleskati komur.
■BeElattben, v. a. obrati, obirati.
SBeEleben , v. a. oblepiti.
SSeEteiben, v. a. obleči, oblačiti ; SBSdnbe —, pokriti, povleči ziddve; ein 2tmt — , opravljati uradne opravila, uradovdti; einen mit einem Xmte —, komur službo dati.
SBefleibung, f. oblačilo, obleka; oblačenje; uradovdnje.
SSeftemmen, f. SJeangfttgen.
ffieElommen, a. vznemirjen, v stiskah.
SSeEommen, v. a. dobiti, zado-blti, dobivali, sprejeti, doseči ; et befommt 3af)ne, zobje mu rasejo; SRifTe '— > P°-pdkati, papdkniti; eine J?ranB= t)eit —, prebolčti, zboleti, oholčti; ein .Ktnb — , roditi; (gut ober f(jf)iecfit) vdati se, djati, prileči se, biti v dobro alj hudo.
SSetofligen, v. a. živiti, prežl-vili, komur živež dati, rediti . hraniti.
SBeErdftigen, v. a. potverditi, poterditi; okrepiti, pokre-piti, okrepčali, pokrepčati.
SSeErčiftigenb, a. poterdlven , potverdiven.
SJefranjen, v. u. venčati, ovenčati.
83eEra§en, v. a. popraskati, oprdskati, oprdsniti.
SBeEteifen, v a. okrdžiti
SBeEreujen, v. «. prekrižati, po-križati . okrižati; f'.."!) .— / v. r. prekrižati se.
33eEriecf)en, v. n. lesti, laziti, plaziti (po čem"), obldziti.
SSeEriegen , v. a. einen — , voj-. skovdti se, Ob. bojovdti se s kdin.
33eErittetn, v. a. pretresti, pre-tresovdti, pretresati.
®eEtonen, v. a. okrdnati, kronati.
SBeEtimrnern, v. a. žaliti, žalo-stlti, mučiti; fidj —, v. r. skerbeti se , skerb imeti, mar biti; iibet etroctž —, ža-lovdti, tugovdti, žalostiti se.
SeEummernijj, f. briga , skerb ; tuga, žalost, nevdlja.
SBeffimmert, a. brižen , sker-ben, poskerben, skerbljtv, marljiv; tužen, žalosten.
SSeEiiffen, v. a poljdbiti, izlju-biti, izeelovdli.
ffieldcbeln, v. a. et»aS —, po-smehdvati se čemu.
SBetndtbar, a. smešen,
SBetacfien, v. a. zasmehovati, smejati se čemu, rugati se komur.	[ha vreden.
SSetacf)enš»ertlj, a. smešen, sme-
S3etacf)img, f. zasmehovanje, poruga.
SBelaben , v. a. obložiti, oblagati, otovdriti, nahasati.
SBelabung, f. tovor , naklid.
Sklagerer, m. obsednik , obse-dovdvee.
SJelagern, v. a. obsčsti, obse-dovdti, obsedati, obleči; einen —, kogar natvezati, komur mira ne dati.
S3elagerte, m. obsedene, ob-sedjenik.
SBelagentng, f. obseda, obsed-ba , obsedovanje, obseja, obsed.
S5elagerungžs, a. obsedni.
S8eIageningšgefd)U|, n. veliki ob. obsedni topdvi.
33e(agertmgSfim|t, f. obsedništvo. ffielagetungčroerfe, pl. obsedne zabrdne.	Ltost.
SJelang, m. važnost, znameni-Selangen, n. (bctreffen) tikati se, tikati, vtikati, obtikati se , dotikati se , zadeti , zadevati; (gericftttidj) tožiti, ob-tdziti, zatožiti. SSelangenb, o. glede, v obziru, ffielangung, f. tožba, obtožba,
obtdženje. SBetaflcn, f. Setabcn. Selafligen, v. a. nagajati, nadlegovati, nadlegati, pona-dležiti, nadležovati, nadlego delati, obtvezati, obtvezo-vdti, dražiti, ffielafligcnb , a. nadležen, dra-
živen, nagajdven. Sclaftigung, f. nadlega, nadlegovanje, draženje, nagajanje.
Selauben, v. a. pokriti z listjem , ficj) —, v. r. zalista-vati se, zalistiti se, listati, oblepeniti se, operjiti se, perjiti se. SJclaubt, a. listnat, listovit, le-penat.
Selauem, v. a. zalezovati, oble-zovdti, prežati Cna kogar) poslušdvati. 33elauf, m. znesek, vkupnina. ffiektufen, fidj, v. r. (auf cine get»iffe ©umme fidj erfirecfen) znesti, iznesti, doteči se, šiniti; (»on SEf)ieien) izpeljati se , izgdniti se , izjdhati se. SBetaufdjen, f. SBelauern. ®eleben, v. a. poživiti, oživiti, oživljati, razživiti, podbu-
diti; (einen Sobten) oživiti, oživljati.
SBelebenb, a. životvdren.
ffielebt, a. živ, živečen , živahen, vesel; — Ijeit, f■ živost, živččnost, živdhnost, vese-lost.
ffietecfen, v. a. oblizati, obli- f zniti, oblizovdti; ein betetfter SDienfc^ , lizdn , sladkdn.
SBetfg, m. dokdzek, spriček, sveddček; (SBeilage) dokldda, prildga, doddtek.
SBelegcn, v. a. obložiti; pokriti; (ein spfctb) pripustiti; mit ©djriften —, dokdzati, spri-čati, posveddčifi; cincn mit ©trafe —, kazniti, kaznovati, pokarati.
SBetefjnen, v. a. v posod ob. v vžitek dati.
S5elel)ren, v. a. podučiti, podu-čdvati.
S5etef)renb, a. podučiven, po-ddčen , nadčen, podnadčen.
S3etef)rung, f. poddk, poduče-nje, navk, poddčba.
ffieleibt, a. tolst, debel, živd-ten, telnat; —&cit, f. debelost , živdtnost.
SMeibigen, v. a. žaliti, razžrf-liti, razžalovdti, razgnjeviti, zazljdtiti, razjeziti.
SSeleibigcnb , a. žaliven , žaljiv, razžaljiv.
ffieleibiget, m. žalnik, razžalnik; —in, f. žalnica , razždlnica.
SSeleibigtc, m. razžaljene.
ffieleibigung, f. žala , razžala, žalenje, razžalitva.
ffieleiljen, f. 58etef>nen.
SSetefen, a. bukvah zveden.
aSele	9 7
SSemo
©rfefen, v. a. obriti, obirati,
otrebiti.
SSelcucfjtert, v. a. razsvetliti, razsvetlovati, osvetiti, raz-svetiti; razjasniti SBeteutfttung, f- svečava; raz-
svetlenje; razjasnenje sgelfern, v. n. bevkati, lajati,
hripati; pikati se. SBelieben, v. n. poljubiti se, zljubiti se, dopisti, hotčtise. ŠBelieben, n. volja, dopa'denje,
želja, vgodnost. 33elietog, a. vgoden, poljdben; .— »iel, po volji, kakor se ljubi.
SScIicM, o. ljubljen, ljub , prijeten; —fjeit, f. ljubljenost, prijetnost.	Ijagoda.
©ritabonna, f. vovčja ob. pasja SSetlett, v. n. lajati; ju — an:
fangen, zalajati. SSeUetrift, m. leposldvec. SBeUettiflifcf), u. leposloven aSeUetrifliS, f. leposldvje, le-
poslovstvo.. SJelobett, v. a pohvaliti, hvaliti. SSrtobuttg,, f. polivala, hvala. ©eto6ungi>5, a. pohvalni. IBelobungčfdfjretben, n. pohval-
nica , pohvalno pismo. 35eIof)nen, v. a. obdariti, obdarovati, nadariti, platiti, naplatiti, pomezditi. SBetofjnung, f. dar, darilo, obdarilo, nadarllo, plača, plačilo.	Igati se (komur). SSetiigen, v. a. nalagati, zla-SMufligett, v. a. razveseliti, raz-veselovati, obveseliti, veseliti, kratkočasoviti, zaba-viti.
SBetufligenb, a. veseln, kratko-časen , zabaven.
ISemdcfitigen, fiet), v. r. osvdjiti si, prisvojiti si, prilastiti si, prioblasliti si.
SSemciifeln, f. ffiefubetit.
fficmalen, v. a: popengati, po-obraziti, pomalati.
33em<mnen, v. a. ordžiti, or<5-žati, obordžati.
ŠBemanteln, v. a. zakriti, zakrivati , pokriti, prikriti.
SBemaftim, v. a. ojambdriti, jamboro postaviti. [zidati.
SBemauctit, v. a. obzidati, za-
SBemaufcn , v. a. pograbiti, zagrabiti , pobasati , pozmlkati.
šBemeifiern, v. «. vžugati, pre-doblti, vsiliti, nadvladati, premagati; ftcfi, v. r. osvd-jiti si, prilastiti si; nadvladati se, vzderžati se.
Semengen, fttft, v. r. mit eU ttjač —, mešati se v kar, vtikati se v kar.
25emer{(>ar, a. znamenit, poznat , slaven.
SBemetfcn , v. a. zapaziti, opd-ziti, zagledati, ovančati, ob-čiititi; (mit Jurjcn SEBorten et= Itjafjnen) opomeniti, opominjati , omeniti.
SBemetfung, f. opomba, opomin, opomenek; opazka, pa-zka , dostivek.
SSemitleiben, v. a. pomilovati, obožovati, obžalovati, vsmi-lenje imeti, omilovati.
SBemittett, a. premdžen, zmožen, bogat.
SBemoofl, a. mahovlt, zardšen ob. obrašen z mehovjem.
33emiif)en, v. a. truditi, potrd-diti; ftd) — v. r. truditi se, potrdditi se, pehati se, mučiti se, prizadeti si, prizadeti si, prizadjčvati si; ftd) um ein 3tmt - , iskiti službo.
S5emiii)en, n. prizadetek, priza-detje, opor, vpeh.
5Bemul)img, f. trud, potrud, trudba, prizadetev, prizadeva, prizadevnost.
SSemiifiigen, v. a. primdrati, prisiliti, pripeti, priždgati.
SSenadjbart, a. soseden, v soseščini, obližen.
ffienadiriditigen, v. a. poročiti, ozndniti, naznaniti, na znanje dati, objdviti, izvestiti.
SJenadiridjtigung, f. pordčba, llazn.-inba, na znanje danje, vest, naznanilo.
SSenadirictjtigungSs, a. poročivni, naznanivni.
33enad)tf)eitigen , v. a. škodvati, v škodo biti, škoditi.
SSenagen, v. a. oglodati, ogristi.
58endf)en, v. u. obšiti, obšivati.
ffiencmten, v. a. imenovati, nai-menovati. ime dati, nazvdti.
SSenarbt, a. pegast.
ffienebeln, v. a. oinrrfeiti; fidj — v. r. opiti se, vpijaniti se.
ffienebeien, v a. blagoslavljati, blagosloviti, slaviti, povcli-čovati, dičiti, hvaliti.
SBenebictiner, m. benediktinar.
SSenebictinets, a. benediktinarski.
SSeneftmen, j;, a. vzeti, odvzčti, odjemati; fit§ — , v. za-deržati se, zaderžavati se, obnesli se, obnašati se, ponašati se, ponositi se, ravmiti.
SSenefjmcn , n. zaderžanje, obnaša, ponaiša, obndšanje, ob-noša, obnos. S3eneiben, v. a. zaviditi, zavidati, zaviden bili SSeneibenčroettf), a. zavidljiv. SBeneiber, m. zaviduik, zavid-
než; — in, f. zavidnica. SSeneibung, f. zavist, zavid; zavidanje, zavistje. Senennen, v. u. imenovati, poimenovati, ime dati, nazvati. SBenennung, f ime, nazor, naziv; Imenovanje SBeneljen, v. a. omočiti, namočiti, omokriti, poškropiti, navldžiti, orositi, obrosljati, orosovati. ffienget, m. CRnittel) cepec, po-rezdvnik; Cein ©tobian) capin, tarban, cepec, štorklež. 93engelf)ftft, u. neotesan, za-rdbljen.	Korehe).
ffiengetn , v. a. klatiti , cajsrati Senilen, v. a. okusiti. Senotbigen , v. n. potrebovati, treba biti.	Itrebdča.
35enotf)igen, n. potrebšina , po-SBenummetn, v. a. obrojili, številke napisati. SBenu^en, Šenii^en, v. a. vživati, vživljati, pohasnuvati, Ifori-stiti se; ju ettticiž —, pora-, biti za kar, pohrfsniti ob. povžitkovati. SSeobndSten, v.n. paziti, pazo-vati, opazovali , pozdrovati, smatrati; (atf SRegcln) izpolniti, izpolnovali , deržati se česar, ravnati po čem. S8cobad)ter, m. pazovavec, pa-zitelj, paznik.
23eo6
99
33ete
g5eobadjtung, f. pazba,pazenje;
izpolnovanje.
SBeobadjtungžort, m.pazovavnica.
©eorbern, v. a. odrediti, vka-zati, po veleti; einen rt)of)tn —, posliti kogar kam; idj bin beorbert, imdm zapdved.
33epa<£en, v. u. naložiti, obld-žiti, otovdriti, otovarjati.
tBeponjern, v. a. okldpiti, obkld-piti, obklepati. [mdliti.
JBepectjen, i>. a. nasmoliti, os-
■ffiepflanjen, v. a. nasaditi, naša jati.
ffiepflaftern, v. a. podlažiti.
Siepfliigen, v. a. poordti.
33equem, a. vgoden, prikladen, ročen , prirdčen, priličen; (faul) len, lenjiv.
18equemen, u. a. prisposdbiti; ftd& — v. r. povdliti se, vdati se (čemu); ravnati se (počem).
35equemlicfi, f. S3equem.
S5equemlttij(eif, f. vgodnost, pri-kladnost, ročnost, priličnost; lenost, lenoba.
SBeranben, u.u.zardbiti, obrdbiti.
5BeratE)en, v■ a. svetvati, svet-vovati; ftd) — v. a. pomenkovati se, pogovarjati se (čez kar) večati, posvetvati se. .
ffieratfjfdjtagen, f. SSeratfjen.
58eratf)ung, f. pomenk, pomenkovanje , posvet, posvetovanje, večanje, pogovor.
SSernuben , v. a. obrdpati, po-rdpati, pokrasti, opleniti, po-rdbiti.
SBerciucbetn, v. o. pokaditi, na-kaditi-
Seraumen, v. a. odrediti.
SBeraufdjen, v. a. opiti, prepiri, vpijaniti; omamiti. lljen.
SBeraufcfjt, a. pijan, opit; oradra-
SSeredjenbar, a. obračunljiv, iz-. računljiv.
SBeredjnen, v. a. obračiiniti, iz-računiti, preračdniti, pre-rdjtari, zrajtati; fig. razsd-diti, presdditi.
SSeredjnung, f. obračiin, preračun, prerajt; fig. razsdj, raz-sddba.
33etet()tigen, v. a. povlastiti, pooblastiti, pravico dati ob. podeliti, opravičiti.
SBeredjtigt, «. povldstjen, poo-blastjen, opravičen.
ffiereditigung, f. pooblast, pravo, oblast, opravičenost.
SBereben, v. a. nagovoriti, nagovarjati, prigovarjati; ettt>aS einem —, obrekovati kogar ob. ogovarjati; ftcf) — v. r. pogovoriti se, pogovarjati se, dogovoriti se, pomenkvari se, pomeniti se.
SBetebfam, ffiecebt, a. zgovdren, razgovdrcn, zgovorljiv, beseden, rečit.
SSerebfamfeit, f. zgovdrnost, zgovorljivost, besednost, re-čitost.
Secebung, f. nagovdr, nagovarjanje; pogovor, dogovdr.
Seregnen, v. a. odežiti, zmočiti, omdkriti.
S5etetcf)ern, v. a. obogatiti, bogatiti, oblagovititi; fidj — v. obogateti, obogatiti se, oblagovititi se.
ffiereifen, v. a naobrdčiti, obroče nabiti ob. nabijati.
SSereifen, v. a. preiti, obiti, ob hoditi.
S eteit,a. pripraven,pripravljen, gotdv, narčd; (tuillig) voljen, hoten.
SSroiten, v. a. pripraviti, pripravljati, prigotdviti, zgo-tdviti.
S5eteiten,». a.(ein ^pfetb) objrihati. ffiereit«, ad. vže, uže, že, j ur, več.
SSereitfdjaft, f. priprdvnost, go-tdvost, nared; in — fein, gotov ob. pripravljen biti: in — t)aien, gotdvo. imeli. _ SSeteitung, f. priprdva, pripravljanje, priprdvek. »ereitmitlig, a. pripraven, posld-žen, povdljen; — te it, f. posldžnost, povdljnost, pripravnost. Scteuen, v. a. skesdti se, kesrfti
se, obžalovati, žalovriti se. SBereutmg, f. skesdnje, kes. 58erg, m. gora; O£nt)0f)e)berdo;
(ttlpe) planina. 35erg-> a. gorni, gorski. SJetgab, ad. nizgdre, nazdol,
gore, pod sč. SSergaber, f. rudna žila. [lišče. SSergafabemie, f. rudarsko uči-SSergnttefte, m. ruddrski starešina ob. stardsta.	[niča,
SBfrgamottenbirn, f. bergamot-SSergamt, n. ruddrsko glavarstvo. SSergan, SSergauf, ad. v breg,
nazgor, v reber, med se. Scrgacbeiter, f. S3erg?napj>e. SBergart, f. ruda; fmmbtidje —,
ruda bogrfta. SSergbacte, f. rudarska sekirica. SSergbau, m, rudari ja, rudarstvo,
rudstvo, rudokdpje; gornija?
—	treiben , rudoviti, ru-d.-iriti.
SSergbaufunft, f. rudarosldvje,
rudarstvo; gorosldvje. S3ergbeamte,m. rudarski vradnik. ffiergbefcijreibung, f. goropisje. S5ergbett>0fjner, m. goran, gor-jinc, gorčnc, gorrfk, slemirj
—	in, f. gorrinka, gorenka. Se t g en, v. a. ohrdniti, spasiti;.
(Becbergen) zakrivati, zakriti. SSergeule, f. ušaita sova. SSergfefiung, f. tverdjniva na
£ori, gradič. • S3ergftnf,m. gorska zeba, osatica. S8erggang,in.rudnažila. |vada. Serggebraueft, m. gorjdnska na-ffietggegenb, f. ogdrje, gornata.
okolica, pogdrje. SJerggericfit, n. rudarska sod-nija; gornarija. [rastljina. S3erggewacfjč , n. planinska ŽBerggipfet, m. goličdva, verli,
kopica. Berggrube, f. predeh. ffietgfjatj, n. gorska smola. SJergfjauptmann, m. rudarski nadstdjnik; — fcfjaft, f. rudarsko nadstojništvo. 33«gf)o[)le, f. gorska pečina,
luknja, prfst. ffiergidjt, Bergig, a. gornat, gorat, goroviten, bregovit, ber-dovit, berdrfst. [rudnir. SBergSnappe, M. ruddr, rudokdp, ffiergtampe, f. jamnišarca, le-šerba.
Setgmann, f. SBergfnappe. Bergmanncfjen, n. škrat, škratelj, ® etgmannifd),a. rudarski; gorski.
83ergmawi(>wefen, f. 85etgwefen.
SSerg	tOl
Sergcatf), m. ruddrski sveto
vdvec.
SSergrecfit, n. rudarsko pravo.
SSergrucfen, m. sleme; ein langer —, gorovje.
S5ergfcf)'u|i>'/ f. klanec, špilja.
Sergij, f- verhol.
SBerflfturj, m. plaz, plazdvje.
SSergtfjat, n. medgorje.
gjergunter, f. SSergab.
©ergoetfldnbige, m. rudoznanec.
ffiergoolf, n. gordni, gorjanci.
Serg»et£; n. ruda, rudarija, rudarnija; rudnik.
35ergt»efen, n. rudarstvo , rudarija, rudokdpje.
SJergttiifferifdfiaft, f. rudosldvjc rudosldvstvo.
SSergjimr, m. čisti kositar.
SBeridjt, m. poročilo, glas, naznanilo , izvestdvanje, vest; — erflatten, f. SBericfiten.
IBertdjten, v. a. pordčiti, pord-čati, naznaniti, na znanje dati, izvestiti, objaviti, iz-vestdvati. 33eritfiterftatfung, f. ffieriifit.
SSeticfitigert, v. a. poprfviti, popravljati ; urediti, dokončati; (bie ©cfjulb) plačati, poplačati, plati ti.
SSericfjtigung , f. poprava , popravek ; plačilo, poplačilo.
Seriedjen, v. a. obvdhati, pon-jdšiti.
33eritten, a. objahan.
SBemfjatbiner, m. bernardin.
ffiernjiein, m. jantar, burčen.
SBetfrfie (.giftf)), peršelj.
®er(l, m. poka, poč, pokotina, pokjina, špranja; reža, spo-kevina.
SSetflen, v. n. počiti, pokniti, razpdčiti se, popdkati; re-gniti.
SBeriicfjtigt, a. razglašen} razkri-čan, razvikan; er tfl ein — er fRaubet, on je čelovddja tolovajev.	[znoriti. SetiicEen, v. a. pamet zmešati, aSeriicEftdjtigen, v. a. obzirati se, obzir imčti,gledati (nakogar). SBerucEffdjtigung, f. obzir, ozir, pogled.
SBeruf, m. 7.vanje, poklic; (in= neclidje 9leigung) veselje; (f flidjt) dolžndst; (2Cmt) stališ, stan, stanje, ffierufen, v. a. poklicati, pozvati; ftcf) —, v. r. auf ttmS, vpirati se na kar, braniti se s čim. [glavni posel, ffietufšarbeif, f. — gefcfjdft, n. ffierufSmafiig, a. pristojen, primeren zvanju ob. stališu. SBerufjen, v. n. zaviseti, viseti, zaležati, počivati; auf etwaž - , oslanjati se na kar. 3Setuf)igen, v. a. vmiriti, pomiriti, vspokdjiti, potolažiti, utažiti, utešiti. ffierufjigung, f. pokoj; uteha, tolažba, potolažba, potold-ženje.
SSeriitjmt, a. slaven, glasovit, imeniten; — f)eit, f. slava, glasovitost, imenitnost. 5Becuf)tbar, a. dotičen. 35erul)ren, v. a. dotakniti se, dotekniti se, dotikati se, movsati se, žuliti se ; (n; i t bem ©tabelen) kecniti, šleniti, dregniti.	[tiklej.
33erui)tung, f. dotika, dotik, do-
S5ecuf)rungšj, a. dotični. ffiefaen, v. a. posejati, obsejati,
vsejati; postiti, posipati. S3efage, tid. poleg, po. Sefagen, v. u. dokazati, reči; befagtcc SJlafcn, kakor _j_e rečeno.	lostluniti.
ffiefaiten, t, a. napeli strune, SBefalben, v. a. pomizati, po-
mazilariti. SSefanftigen, v. a. v tolaži ti, potolažiti, pomiriti, vkrotiti, utešiti.	| ti\ eti, tešiven.
ffiefanftigenb, a. tolaživen, kro-m. rob, zarob, obšev, obševek, podševek. 58efa§ung, f. posadka, posada. SSefaufcn, v. a. opiti, prepiti, vpij.initi. Lbiti, obšivati. Sefaumen, v. a. obrobiti, zard-SJefdjaben, v. a. ostergati, po-
strdgati. 33efcf)abtgen, v. a. poškddvati, oškddvati, poškdditi, pokvariti, pohabiti, porčtiti. ffieftfjabigung, f. poškdda, pok-
var, kvar, pohaba. SBefdjaffen, a. (»te Oefdjaffen) kak, kakšen, kakošen, ka-ko ršen, kakov; (fo feefdiaffen) tak , takšen , takošen , tako v.
S3efd>affen$eit, f. kakšnost, tak-. šnost; vlastitost, svojstvo;
— bee> Ceibeč, narav, postava. SSefdjaftigen, v. a. delo dati; ft'dj_—z ongaviti, delati, ra-diti; er befdjaftiget ftcft mit $Ricfit(itf)lm, on nič ne dela. SSefdjaftigung, f. posel, delo, rada.
SSefcfcatai, v. a. obljdpiti, ogU-
liti; (etne ©tutte) vbrejatl, vbrejiti, pripustiti k celaku.
ffiefdjaler, m. pastilh, pastilk, celak, rajnišar.
SSefdjahmg, f. skok, pastdha, pripdščenje.
5Befd)amen, v. a. osramdtiti, zasramiti, posramiti, osramoti.
SBefdjamenb, a. sramdten.
S5efd)cimung, f. sramota,zasram, osramdtenje.
SSefdjatten, v. a. obsenčiti, zasenčiti, obseniti, senčiti, ob-senčati.
©efdjattung, f. obsenčje, obsena.
S8efd)auen, v. a. ogledovati, ogledati, pregledati, opazovati, pazovati.
55efd)auer, m. ogledavee.
ffiefdjaulid), a vidljiv; raz-mišljiv;, — Eeit, f. vidljivost, razmišljivost.
SSefdjaumen, v. a. popeniti, openiti, osliniti.	/
SBefdjeib, m. razsddek, odkrfz, otvet, odloček; odgovor; odpis; — ioiffen, vedeti Ob. znati kej, raziimiti se na kej; — 11; u n, komur napiti Ob. napivati.
SSefdjeiben, v. a. (rinem ettoaž) podeliti, dati', podariti, pri-sdditi; (einen reofjin) vkazati, poklicati.
SSefdteiben, a. zmeren, krotek, tih; razdmen; — fjeit, f. zmernost, krotkdst; razumnost.
SSefdjeinen, v. a. obsjati, obsevati, obsevljati, osvetiti.
Siefdieinen, SBefdjeimgen, v. a.
SBefcf)
dokazati, skazati
e, posve-
ddčiti, spnčati. Ispričba. $efd>emigung , f. svedočba, Sefdjeifien, v. a. osrdti, posrdti;
fig- ogoljfdti, oeigdniti, odreti. 55efd)enfen, v. a. obdariti, obda-, rovdti, oblagod:irili._ SSefcfieren, i. u. podeliti, darovati, pokldniti,odldčiti, odrč-diti.
35ercf>icfen, v„ a. poslati; baš 33ief) — / skerbeti za živino; ba£ gelb — , obdelovati polje, obradjivati. SBefcflienen, v. a. okovdti. S5efd)ti"Sen, v. a. strel jati (na kar). S5ef<3&iff6ar, f. ©<&iffbar. sgeftfiiffen, v. a. barkati, ladjati
(po čem); obkdjati. Sefcf>itfen, v. n. s terstjem
obrdsti ob. zarasti. SBefcbimmetn, v. n. plesnčti, plesnovati, splesneti, splesno-v.iti.
Sefdjtmmelt,a.plesnjev,splesnjiv. S5efd)impfen, v. a. psovati, opso-vati, . ger<liti, zmerjati (komur) ; (@(f)tmpf jufitgen) osramotiti.
ffiefditmpfung , f. psdst, psuja,
psovdnje; osramotenje. ®efd)tnbe(n, v. a. oškridljati. SBefcfitnben, v. a. ogdliti, odrčti. 85efcf>irmen, v;a. varvati, obvdr-vati, ohrdniti, braniti, štititi. SSefcbirmer, m. vdrh. 3Sefd)irmung, f. vdr, varstvo,
ohrana, branba. SBefd&Eafeii, v. u. (eine <Sad)e) razmislili, premisliti; (ein le« btgeS grattenjimmer) skurvati. 35efd)lcig, m.(t>onS8rettetn)ograda,
pregrdja; (einež 5pferbe6) podkev; (einerglinte) okov; (33er5 bott)) zaustdva, prepdved; mit— belegen, zaustdviti, prepovedati. 33efd)l<Sge, n. okov, podkov, ko-
vdnje ; ogrdja, pregrdja. 33efd)lagen, v. a. okovdti; pod-kovdti; obiti, ograditi; (S5au= fiolj) otesdti; — c.n.splesnjčti, plesnovati.	Lprepdved.
35eftf)tngnet)immg, f. zaustdva, S8efd)(etd)en, v. a. oblesti, za-
lesti, prikrdsti se. S3efd)leifen, v. a. pobrdsiti,
obrusiti. Sefdjlettnigen, v. a. podvizati, pospešiti, pohitriti, požuriti. 58efd)Uefen, v. a. dokončdti, koii-čdti, doveršiti, izveršiti, dodelati; (jumacfjen) zapreti, za-perati; (einen Sefdjluf faffen) skleniti, sklepati, odločiti, ffiefdiliejier, m. vratdr, ključdr;
— in, f. vratarica, ključarica. ffiefdrtufl, m. konec, dokončdnje, sverha; sklep, odloček, zaključek.	[ogerditi. 33efdima§en, v. a oneččditi, Sefdimeijien, f S3ewetfen. Sefdjmteten, v. a. obmdzati, po-mdzati; (ein .Sleib) vmazati, zamdzati. 5Befd;mu|en, v. a. vmazati, zamdzati; oskruniti, ogerditi, onesnažiti, ffiefdineiben, v. a. obrezati, obre-zovdli; (£aare) obstriči, pri-striči.
žBefdjneibfel, n. obrezek. SSefdjneien, r. o. osnežiti, za-znežiti.
SBcfdjnittener, m. obrezane; sko
plene, skoplenik. SBcftfjonigen, v. h. izgovarjati, izgovoriti, zakrivati, zatdšiti ©eftfctdnEen, f. ©nfcfttdnfen. ffiefcfjrdnJt, a. tesen, tesndten;
— Wt, f. tesnoča, tesnota. SBcfcfjrciben, v. a. popisati, opl sati, opisovati, obrisati; (cincn SBogen »o(I) napisati, fficfdjreibitng, f. popis, opis, popisovanje, obris. 58cfd;rcicn, v. a. razglasiti, raz-kričati, raztrobiti; (Scmanbcn) vurčiti. SSefrfjtciung, f. vu rak, ur ak. 25cfd)uf)cn, v. a. obuti, obuvati. SScfdtju^ung, f. obiiv, obuvalo,
obuja, obiltva, obutalo. SScfcfjutbigen, v. a. obkriviti, obkrivljati, kriviti, dolžiti, obdolžiti, obdolžovati. SSefdntppcn, v. a. sprevidlti z
ljuskami. 35cfcf)ttj>j)t, a. ljuskav, ljuskinat. S5e|'cljutteln, v. a. mit bera .Sfopfe " r pobripati, kimati ob. po-
tresti z glavo', ffieftfmtten, v. a. politi, polljati, obli ti, (mit cftpač ŠcocEcncm) postiti, posipati, obsuti. S5efclj%n/®. a. varvati, obvar-
vati, braniti, čuvati, štititi. SScfdfmfsct, m. varh, branitelj, čuv*r; — in, f. varbiuja, čuvariea. 58cfd)»angern, v. a. vbrejiti, napolniti, obremeniti. fficfd(n»a$cn, v. u. pregovoriti.
pregovarjati, nagovoriti, fficfcfitpeift, u. repast, repat. fficfd;wcipcn, v. a. ozndjiti.
SSefd&VDetbe, f. težava, težko'ča, težko'ta, poteža, potežava, nadldga; (.Rlage) tožba, pritožba, poto'žba.
5Befcijn>eten, v. u. obtčžiti, težiti ■ ft'<f> — v. r. iibcc ctroaž tožiti se Ob. potdžiti se verh česar.
sScfdjtucrlidj, a. težaven, težko-čen, težkdten, trudoviten; — Ecit, f. težavnost, težkoča.
23efcfjweritng, f. breme, tovor, butara.
SBefdjtpicfjtigen, v. a: potolažiti,
vtolažiti, utešiti, vmiriti. 35efcf)wotcn, v. a. (mit cincrn ©ibe bctfjcuern) priseči, zapri-sčči, rotiti se; (®ci)icr) rotiti, zarotiti.
58efd»POtung, f. prisčga, pri-sežba; rdt, rotenje, zarotba.
SBcfcclcn, v. u. oserčiti, oživiti, nadušiti, oduševljati, odu-ševljavati; lig. podbudlti, po-krepčati, vjunačiti.
S8cfef)cn, v. a. pregledati, razjedati, razviditi. Lmaknlti.
SSerritigen, v. a. odstraniti, od-
SScfcligen , v. a. zveličati, ozve-ličati, osrečiti.	[člven.
SBcfcligcnb, a. zveličaven, osre-
SBcfcn, m. metlja.
SBcfcnbinbcr, m. metljar.
S3cfen£raut, n. metlovina.
fficjeffen, u. obsčden, besen.
35efe(se, n. obšev, obševek, zarob.
5Bcfc$en, v. a. nastaviti, nastavljati, zastaviti; (cinc ©tabt) obsesti, obleči; (cinen ij)la(5) posčsti, zasčsti, zasedati; (rait SBctumcn) obsaditi, zasaditi; (cin Stidjcl) obšiti, obrdbiti.
zardbiti; ein 2£mt -» postavili v službo. _	. SJefeufjen, v. a. vzdihati ob. vzdi-
havati (nad čem), fficftcfitigcn, f. SBefttioucn. _ 35eft'egeln, v. a. zapečatiti, ©eftcgen, v. a. premdgati, zma_-• gati, obladati, preobladati, pobediti, predobiti, vžugati, vsiliti. Igavec, pobednik. SBcftegcr, m. premagavec, zrna-ffieftrgler, m. pečatnik, ffieftngen, v. a. opevati, popevati,
prepevljati, spevljati. SSfftnnen, ftd>, v. r. spomniti se, domisliti se; (fic(i bebenfen) po-mišljovati, prem i.šl jo vati;. (ftdf) cntftfilicfen) skleniti; (ftcfj fam= meln) zvedeti se, k sebi priti, spametovati se. Seftnnung, f. zvest, zavest, za-vestje, zved, pamet; jut — tommen, zvedeti se, spametovati se, zavedeti se. 35eftnnungčlot>, a. nezvesten. S3e(t$, m. posest, posestvo, po-sedba; in — neumen, osvdjiti si, polastiti se. 33eft(sen, d a. posesti, posedati, posedovati, imeti; eine .Sunit —znati, razumiti se. S3eft(ser, m. posestnik, vlastnik;
— in, f. posestnica, vlastnica. ffiefifcnafjme, 33eft§ne$mttng, f. vzetje, osvdjenje, lioiotje, dobit.
58fft(srecf)t, n. posedništvo. 5Bcfi?tf)um, 85efi§ung, f. imanje, imetek.
SBefoffcn, a. pijan, opit; — t>eit,
f. pijanost, pijanstvo. S8efof)Icn, v. a. podplatiti.
Skiolben, v. a. plačati, platiti,
službo plačati, mezdati. Sefolbtmg, f. plača, plačilo. SSefonber, a. poseben, posame-sen; (auSgcjeit{inct) poseben, izversten.	[sobstvo.
SBefonberfjeit, f. posebnost, SBefonbetč, ad. posebno, so-sebno, osobito, zlasti; (ein= jfln) posebej, posebe, na samim, sarnši. (čati, obsdnčiti. 33e|"onnen, v. a. sončati, obson-SBefonnen, a. premišljen, opazen, pameten; — f)ei t, f. pre-mišljenost, opaznost, zavednost. SSeforgen, v. a. skerbeti, osker-beti, poskerbeti, oskerblja-vati; (6efutd&tenJ bati se, v strahu biti. SBcfotglidj, a. skerben, skerbljiv, poskerben; bojazljiv; —Jeit, SBeforgnifi, f. skerb; strah, bojazen. Sejorgt fein, v. n. skerbeti; fur einen —, bati se ob. v strahu biti zarad kogar, ffiefpamten, v. a. zapi-eči, za-pregniti, napreči; (eineSEtom: mel) napeti. SSefpeifn, r.u.opljuvati, opljdniti. ^Befptfgeln, ftcft, v. r. ogledati se, ogledavati se. Lprčsti. SBefipinnen, v. a. prepresti, za-S8efpretf)cn, ftcfc, v. r. pogovarjati se, pogovoriti se, razgo-varjati se, meniti se, po-menkvati se, pomeniti se; dogovoriti se. S3efprecf>ung, f. pogovor, razgd-
vor. pomenk; dogdvor. SBefptengen, f. f~
Sefpringen, v. a. (alg ein^engji) skočiti, skakati.
SBefpr^en, v. a. pokropiti, kropiti, poškropiti, škropiti, obrizgati.
ffiefpucfen, f. ffiefpeien. [lizati.
35efpu[en , v. a. opirati, prati,
Seffer , a. bolši, bolji; - ad. bolje, bolši.
Beffetn, v. u. bolšati, pobol-šati, popravljati, popraviti; (Bon .Rranfen) bolšati se, bolje biti, okrevati.
Sefferung, f. poprava, popravek; okrevanje.
SeftaUen , v. a. službo dati ob. podeliti.
Seftanb , m. obstoj, obstojčč-nost, obstanek, stalnost, terpež; (baSllebrige) ostanek, ostatek ; (>pacftt) najem, na-jemstvo, najemščina.
58eftcinbint)aber, SSeflanbmann, najčmnik.
Š8efl<tnbgelb, n. najemnina.
SSeftanbfietr, m. najmdvnik.
SSefidnbig, a. stalen, standven, stanoviten, stanoteiv, obstojen; neprestan, veden, večen; — ad. vedno, ne-peestano, neprenehama.
35e|tdnbig8eit, f. stalnost, stanovitnost; neprestanost, ne-prestanje, standvnost.
Siefianbtfjeit, m. obstdjnost, obstojni del, čast, delina.
Sefiarten, v. a. potverditi, po-terditi, vterditi, pokrepiti, pokrepčati,
SSeftcitigen, v. a., potverditi, po-sveddčiti, pričati.
ffieflatiger , m. sveddk, priča.
SBeflčitigung, f. svedočba, spri-
čba, spriček. S3e|tatten, v. u. pokopati, zakopati, zagrebsti, pogrebsti. SJeftattung , f. pokop, pogreb, ©efiauben, v. n. zapi-ašiti se, opi-ašiti se.	[šiti.
ffieftauben, v. u. zaprašiti, oprd-ffieftaubt, a. prašen, zaprašen. SBefte, (ber, bie, baS) a. naj bolši, narbolji; aufč —, am — n, —nč, naj brilje, nar-bolj; baž —, naj bolje; ba§ gemeine — , občno dobro. S3eftecben, v. a. podkupiti, pod—
mazati, podmitati. SSeflecftlid), a. podkupljiv, pod-mazljiv.	[kiiplenje.
Seftecfiung, f. podkdp, pod-SBeflecE, n. tdk; (jumSffen) nož in vilce. [tikati , natakniti. SJeftecfen, v. a. obtekniti, ob-ffieflef)en, v. n. prestati, prebiti; (bauern) terpčti, stati, obstati; (auž etluaž) biti, obstati; auf etmač —, vpreti se ob. vpirati se na kaftrob-stati na čem. S3efie[)enb, a. zložen, sestavljen , 7.astojčč. SBefieljten, v. a. pokrasti, oltra-sti.
85e|teigen, v. a. (ein spferb) zasesti, zasedati; einen SBetg—, iti ob. hoditi na goro. SBefieUen, v. a. (tcotjin) reči, veleti, zavkazati (komur ne-kamor priti); (anorbnen) napraviti, odrčditi, vkazatij (etwaž bei Semanben) najeti, naročiti; (einen tfuftrag) opraviti ; einen uber etwač — , iz-
rdčiti komur kaj; cirteit KcJer — , obdelovati polje , sejali. SSefleller, m. nardčnik. ' ffiefleUung, f. povelje, zavkaz; naprava , odredba; nordč-ba , naročilo ; opravilo, izročilo ; obdelovanje. 33efleuern, v. a. dače naložili,
obdariti. 23e|}i<tltfcf), a. živinski. SSeftie, f. zver , zverina. SBeflimmeit, v. a. odločiti, odrediti, ustanriviti, oprede-ljiti; naznačiti, odmeniti, odkazati; ftcf) - , odločiti se. SSefiimmenb, a. odločiven, od-
rediven, razločiven. SBefiimmt, a. razldčen, odld-. cen, doldčen, naznačen, točen; odldčcn, odrčdjen; ad. razločno, točno, zares, za celo*
35eftimmtf)eit, f. razldčnost,
doldčnost, točnost. SSejlimmung, f. odldčba, usta-ndvlenje; poklic, cilj, konec; osdda, udes. |davno. S?e(limmungž»ort, n. ime pri-SSefim6glicf)fl, ud. ko je naj bolj mogdče. [biti, odčbliti se. sgefiofct, ftcf), v. r, deblo do-S5fftoffen , v. a zadevati se Cv kar); (mit bet geile) opiliti, spiliti.
SBefttofen, v. a. kazniti, kaznovati, pokarati, kajtigati; mit SBorten - , pokregati, posvariti. SSeftrctfung , f. kazen, pokara-nje , kaštiga; pokreg, posvarilo. [vati, obžariti. SBeflrafjten, v. a. obsjati, obse-
SBffttebeti, ftdfj, f. 23emuf)en, ftdj. SBefJrebett, ŠBeftabung, f. SBemfe . &ui»9.
Beflreicljen, v. a. namazati, po-mizati, obroazati; mit Uns fcfjtitf —, oldjiti. SSeftaift, a. prižan , vprižan, prtigav, pisan, močiradast, pester.
SSfflreiten, v. a. prepirati se, pravdati se, biti se; (2Cužs gabra) zmoči, zmagati, do-tčgniti s troški. SBeftreuen, v. a. potrdsiti, po-tresti, poštupati, postiti, posipati; mit ©afj —, osd-liti, posdliti. S5eflričen, v. a. oplesti, opletati , zaplesti, omrežili. SBcftutmen, v. a. napdsti, napadati, navaliti, vdariti, zagnati se (na kar); (mit SBitten, —, natvčzati, nadlegovati , nagajati. SeHurmung , f- napad, navala,
vdar, naskok, zagdn. ffieflitrjen, v. a. pokriti, povezniti; fig. splašiti, preplašiti , prestrašiti SBeflitrjt, a. plah, plašen, spla-
šen, prestrašen. SBeditejung , f. strah, trepet, splašba, smeča, zadrega, soderga. SJefttcf), m. obisk, obiskanjc. ffiefucfjett, v. a. obiskati, obiskovati , obiskavati. ffiefubeln, f. SSef4mu|en. SBetagt, a. prileten, postaran,
ostarljiv, staro vlčen. SSetaflen, v. a. pošlatati, poti-pati.
SBetduben, v a. omdmiti, ogld-Siti, zagldšiti.	[šiv.
SSetaubenb, u. omamljiv, oglu-
ffietcmbt, a. omamljen.
ffietčiubung, f. omamica, ornima, ogldšenje.
SJetbanf, f. klečivnica, klečrflo.
S3etbruber, m. svetobljinec.
SJetbucf), n. molitvenik, molit-ne bukve, molitovska obet molitvena knjiga.
SSeten, v. a. moliti, pomoliti.
SSetglocSe, f. vecernica, zdrava Marija. [siti, orosljiti.
S5etf)auen, v. a. obrositi, oro-
SBetijauč, n. cerkva, božja hiša, božji hram, molivnica.
SBctfjaut, a. rosen, orosen.
SJetfjeuern, v. a. zapriseči, zaprisega ti. SBetfjeuerimg, f. prišla.
58etI)oren, v. a. zaslepiti, oslepiti, znoriti, zbedačiti, zamahniti , prekiniti. [žiti.
$3ett>ranen, v. a. zasolziti, osol-
SBetitetn, v. a. imenovati, naz-viti, nasldviti, nadpisati.
SSetonen, v. a. potčzati.
SSetommg, f. potez, potfaa , potega.
Settatfjt, m. pogled, ogled, ozir; in —, glede , v oziru, v pogledu, zavdljo.
ffietradjten, »..a. gledati, pregledovati , pozorovati; (in @eban£en) premišljova'ti, raz-mršljoviti, premisliti; (t o r ' feften) previditi, motriti.
Setrdd&tlic^, a. znaten, znamenit! —teit, f. znatnOst, znamenitost.
Setradjtung, f. gledanje, pozo-
rovinje; premišlovinje, raz-mišljovirrje; ozir, obzir, ogled.
ffietrag, m. znesek, skupnina.
33etragen, v. a. znesti, znašati, činiti; ftdj — , v. r. obnašati se, ponišati se, zader-žati se, r avnati se , pond-siti se.
ffietrogen, n. obnaša, obnašanje, zaderžanje, ravnanje, pondša, ponos.
SSetrauern, v. a. obžalovati, obžalostviti, žalovati ob. ža-lostiti se (zavolj kogar).
SSetrauernSrourbig, a. obžalo-viven, žaldben, obžalovanja vreden.
SSetraufen, 33etraufe(n, v. tf. oka'pljati, naka'pljati.
SSetreff, m. in —, glede, gle-deč, v obziru, obstrin, za-strin.
Betreffen, v. a. zasičiti, vlo-vrti, dobiti, vjeti; — v. n. tikati se, dotikati se, zadevati , zadeti.
SBetreffenb, a. doticen, zadeven.
SBetreiben, v. a. (fef)t treiben) priganjati, poga'njati; (tefors gen) skerbeti se, oskerblji-vati, oskerbeti, opravljati; .£au!!wirtf)fcf>aft —, gospodariti, gospodiniti; getbbau —, kmetoviti; S3iel)jucfjt — , se pečiti z živinorejo.
Setreten, v. a. stopiti (na kar); (ertappcn) zasdčiti; ben 5Beg —, poditi se na pot.
ffietrieb, m. pogajnk, pogdn/ skerb, podbida; gospodar-
stvo, gospodinstvo; kmetovanje; živinoreja.
Setriebfam, a. deloven, sker-ben, skerbljiv; — Ecit, f. delavnost, skerbnost, sker-bljivost.
ffietriegen, v. a. goljf.lt!, ogo-ljfdti , prekiniti. vkaniti, preveriti, preveriti; (pteilen) ocigdniti, oprrfviti , o/eti, podlesti , ocjaziti.
ffietrieger, m. goljdf, goljdfec; — in, f. goljufa, goljufica.
SBetriegerei, f. goljfija, ogolj-fija, goljdfnost, prevera.
SSetricgmfd&, a, goljiifen, laž-njiv.
SBetrinEen, v. a. opiti, vpijiniti.
5Bftroffcn , a. zmeden, prestrašen.
SBetruben, v. a. žaliti, žalostiti, žalostviti, greniti, mučiti; ftdj — , v. r. žaloviti, tugo-vaiti, jadikoviti.
SBetriibnijŠ, f. žalost, žil, ža-loba, tuga , j.id.
33etcuf>t, a. žalosten, žaloben, tužen, jaden.
SSetrug, f. goljfija, prevera, prevara, varka, podvdd.
ffiettigen, SBettuget, ffietriigticf), f. 35ettiegen jc.
SSettunEen, a. pijan, opit.
.S3etfdjwe|!er, f. svetohljinka. 33etfluf)l, f. SBetbanE.
SSett, n. postelj, postlja, postelja; (eineč SBilbeS) leža, ldž, leždj, (einež glufiež) struga.
SSettboben, m. dno od postelje.
ffiettd^en, n. postljica, postč-Ijka, posteljca.
SettbecSe, f. odeja, odčvka ffiettet, m. trohica, mervica,
cempčr , ničkica, Seftetarm, a. reven, vbožen, gol in nig, gol in bds, siromašen, »ettelbirne, f. ffietttetin. JBettetei, f. beračenje, beračija. SBettetotib, f. Settlerin. SSettrfgeftnbet, n. berdči, beračija , siromaštvo. SBettelfjaft, a. berdčen, berrf-ški, siromašen, siromdški. SBettelfjetberge, f. prenočiše be-rtfško.
SSetteUeute, pl. bcrrfči, prosjdki. ffiettellumpen, pl. cunje berdške. ffiettetmann, f. SBettter. SBettelmiinje, f vbogaimč, mi-
lodir, milošna. SBettetn, v. a. prositi, berdčiti,
milodire prositi. SBettetfadl, m. heriški rdne,
beriška torba ob. mavha. SBetteljlab, m. beriška palica. Settelftanb, m. berfštvo-ffiettelflolj, m. prazna prevzetnost, neumni ponos. SSettetttotf, f. Settelgefinbel. ffietten, v. a. stljati, stiljati, posteljo napraviti Ob. post-ljdti.
Settgenoffe, m. posteljni to-
virš Ob. drdg. ffiettgeratfje, f ffiettjeug. [pet. SSettgefleU, n. posteljndk, špam-SSettEammer, f. ©djlafjimmet. SBettEifTen, n. vzglavje, pod-
zglivje, spodglivje. SBetttdgertg , a. betežen , bole-
hiven, bolčhen. Settler, m. h trii, prosjdk,
kodežj — in, f. beračica beračinja. SSettterleben, n. beračenje. Settfacf, m. sura; blazina, ffiettfhtt, f. ŠBettgefieU. [ta. SSctttuc^, n. pert, vilaben, plah-SBettubetjug, m. obvlečilo, ob-
vl.ik, povldka. SSettjmg, n. posteljnina, po-
stelna roba. SBettjied&e, f. Seftuberjug. [liti. Setiincfien, v. a. pobeliti, obe-
• f. psica, pesica. ®eud)e, f. žebta. ffieudjen, v. a. žehtati. ffieudfifaf, n. žehtnjak. ®cugf/ f. pregib, zagib, pri-
gib, zavoj. SSeugen, v. a. všibniti, šibniti, vkloniti, vklanjati, kloniti, prikleniti, pripdgniti, pri-geniti; (bemiitf)igen) ponižati, znižati; (in bet ©pradilfljre) sklanjati. [Ijiv , gibčen, ffietigfam, u. vklanj.iven, vklon-ffieugung, f. priklon, vklan-
janje; sklanjanje. S5eute, f. tvdr, tdr, gumba, gumpa, otok. [gumpast. SJeutig, a. tvorast, gumbast, SSeunrttfrgen, v. a. uznemiriti, vznemiriti, vznemirovati, motiti, ne dati pokdja, ne-pokdj delati. »eunruOigung, f. nemir, nepo-
Koj.
SieurEunben, v. a. dokazati,
potverditi, posveddčili. SSnttlaubpn, v. a. odpustiti, posloviti, slovo dati; ftd) —, v. r. slovo jemati ob. vzeti, posloviti se.
SSeurtfjeilen, v a. soditi, raz-sdditi, razsdjvati. [sddnik. S3euttfieiler, m. sodnik, raz-Seurtfirilung, f. sodba, sode-
nje, razsodba, razsodek Seurt^eitungžfrnft, /*. raisdd-nost.	| (1 o bič.
SJeute, f. plen, rdp, pordp, ffieutel, m. mošnja, kesa; — djen, mošnjiea; (in ber 9Jtuf)tc) sitnica. ffieutelformig, a. mošnjast. SSeutelBaften, m. mučniea. SBeuteln, v. a. tresti, trositi; (mit bem jl'o:pfe) potrčsati, kimati.	[zmikavt.
SBeutetfcfmeiber, m. mošnjorčz, fficuten, v. a. pleniti, robiti, harati.	Imošnjrfrica.
Seutler, m. moinjrfrj —in, f. SieBolfern, v. a. obljuditi, ob-ljudovititi, zasčliti, naseliti. ffieBolEetung, f. oblji(denje, ob-Ijtid, stanovništvo, ljudstvo SScBoUmddjtigen, v. a. pov lastiti, pooblastiti, vso oblast podeliti.	[pooblastitelj. SieBoUmddjtiger, m. povlastnik, SSeBoUmčiditigte, m. pooblastenc. ffieooUmdditigitng, f. poobla-
stenje, polnovlastje. SSeBor , ad. pred, prčj, pre-
denj , popred, poprej. ffieBotmunben, v. u. oskerbnika dati.
Ssootrecfiten, SBeBorredjtigen, v.
a. dati ob. dajati prednost. SSe00rfie£)en, v. n. čakati. S8cB0t(lef)cnb, a. lioddč, dojddč. S8eoortf)«lm, v. a. preveriti, previriti, opraviti Ob. opravljati (za kar).
S5e»ortf)ei(ung, f. prevera, prevara ; kvar.
$8en>acf)en, v. a. čuvati, začU-vati, čuti, stražiti, bdeti (nad kdm). [sti, obrisati.
SSeroadjfen, v. n. zar;isti, obra-
35rt»acbung, f. straža; čuvanje.
, S8e»affnen, v. a. ordžiti, obo-rdžiti.
ffiereafjre, i. ©ott - , Bog pre-nesi, Bog obvdri ob. ne daj.
S3en>at)ren, v. a. varvati, obvarovati, obraniti , čuvati, začilvati, braniti.
S3en)cif)ren, v. a. dokazati, do-skusiti; ftd& — , v. r. vzisti-niti se , potverditi se.
35et»al)rer , m. čuvar , stražar
SSetBČifjtt, a. izkušen, istinit.
SŠetuanbett, a. izkušen, vešt, okreten.
ffierccmbt, <f. takov , takšen.
. SBetMnbtmg, f. okolnost, ofcdl-šina.
S5etBdffern, v. a. navodniti; močiti, zamakati.
33en>eg'en, v. a. geniti, ganiti, mičeti, v serce seči; (bie SE^eite cineg ©anjen) objUgati, majati, omajati, gibati; (ju etroaS) pregovoriti, pripraviti; ft<f> — , v. r. sukati se, teči, tekati; (Bon SKenfdien) ■ razhodih se, sprehoditi se, razhajati se; ftcf) jurn Sffiitleib — laffen, vsmiliti se.
ŠBerceggrunb, f. ŠBenjegungžgrunb.
SBeroeglicf), a. gibljiv, omajljiv, gibčen; (riifjrenb) ganljiv; — Čeit, f- gibljivost gibčnost; ganljivost.
SBewegung, f. gibanje; CKntrieb)
nagib, nagon; (ICuftuljr) vstaja, punt, buna.
85eWegung$granb, m. vzrdk, nagon , pričina.
Seroeiben , v. a. oženiti, ženiti.
58e»einen , v. a. objdkati, ob-jokavati, obžalostovati, jokati . se ob. tarnjavati (za kdm).
35et»einem>t»urbig,a.tužen, jaden.
SJeireiš, m. dokaz, spričba, spriček , dovdd; — fiiftrung, f. dokazenga.
SBenfeifcn, d. a. dokazati, dokazovati, spričati, posve-dočiti.	[svedočiven.
SSettteifenb, a. dokazlven, po-
S3e»eižgtunb, m. dokaz, dovdd.
SJeroeižlicfj , u. dokazljiv, spri-čljiv.	[smo.
SeJBeiSfdtrift, f. dokazivno pi-
58e»eipen, v. a. pobeliti, obeliti.
SBercenben, v. a. eS babei — lafr= fen, tako ob. pri tem pustiti, zadovoljiti se s tim.
S5eroetb, m. posel.
SSettetben , ftdj, v. r. prizadeti si, prizadevati si, iskati, že-lčtii (ura ein gcauenjimmer) snubiti.
SSeroerbet, m. snubač, snubdk.
Seroerbun.i, f. piizadetje, želja; snubitva, snubljenje.
SBeroerfen, v. a. obmetati, za-metati.
S3ett>erEfieUigen, v. a. včiniti, narediti, napraviti, izpdlniti.
85ev»ert|leIIigung, f. včin, na-redba, naprava.	t
S8ewetteifern, ft'd), f. ffietteifern.
SBeroidtfen, f. SBicftfen.
33et»i(Eeln, v. a obviti, obvi-
jati, zaviti, «amo'tati. 35ett>illigen, v. a. dopustiti, do-vdliti, dozvdliti, privdliti. 55eit)iltf ommen, v a. pozdriviti, sprejeti.	(sprejetje
SBettntlfommung, f. pozdriv, S3ewirEbar, a. včinljiv, sposob-ljiv.
SSettjirfen, v. a. včiniti, storiti, opraviti, sposdbiti; zadobiti. S5e»irtljen, v. a. pogostiti, gostiti.
58e»trt[)ung, f. pogostitva, postrežba, gostba, gostitba, gostnija, pogostnija. S5ewoIjn&ar, a. prebiviven, za prebivanje,- —Eeit, f. prebi-vivnost. Lbivati Cv čem), ffietbofjnen, v. stanovati, pre-S3ewof)ner, m. prebivivec, sta-
ndvnifc, selnik. Seroolfen, ftdft, v. r. obličiti se, obvleči se, tamniti se, potamniti se, tartme ti. ffiettJolft, u. oblačen; tamen,
mračen, ffiettmnbem, v. n. občilditi, občudovati; čuditi se, čudo-vati se, diviti se (čemu). SSettJunbernšttmtbig f a. čudo-
viten, čudopdln, čuden. 95ettmftt, a. svest, zaveden; Cf» ifl mir —, to mi je znano; fetner — »erben, zavedeti se. S3ewujjt(oS, a. nesvesten; —ig=
teit, f. nesvestnost. I8et»ufitfein, n. zavest, zavestje, svest; zavedenje, zvedimost, zavednost. SSejafilen, v. a. plačati, izplačati, platiti, poplačati.
35ejaf)titng, f plača, plačilo, poplačilo, platež, popita. 23ej5f)m6ar, a. vkrotljiv; — teit,
f. vkrotljivost SSejčiljmen , v. a. vkrotiti, krotiti , pokrotiti, (bie feibens fdjaften) berzdati, stražiti. SSejaubern, v. a. očirati, začarati, pocdprati; (fur ftcf> genrinnen) zabijati, obijati. ffiejaubernb, a. zabajiven , za-bajatljiv, očariven, čaroben.
Sejauberung, f. očira, oči-
ranje, začira. SBejaunen, f. Umjaunen. S5ejec(jen, v. a. opiti, vpijiniti. Sejeicljnen, v. a. za/.namnjati, zaznimiti, značiti, zazni-čiti, zabiljčžiti; mtt <3tri= ifien —, načerkati, nakre-sliti, opisati, obrisati. SJejetcfjnung, f. zaznamovinje, poznamovanje, zaznim, znik; opis, obris. SSejeicfien, v. a. skazati, skazo-viti, dokizati, včiniti; ftd> —, v. r. skazati se, vesti se, obnišati se. 33ejeif)en, f. SBefdjulbtgen. ffiejeugeit, v. a. posvedočiti, dokizati, spričati, potverditi. SSejeugttng, f. posvedočenje, - svedočba , svedočinstvo ,
spričba, dokiz. SBejidjtigen, f. Seftfjutbigen. 33e}icf)en, v. a. (erijalten) vleči, dobiti; (eine 33ioline) napeti, ovleči; (©tuljte) pokriti, pre-vlčči,- ein £attfi — , preseliti Ob. vseliti se v hišo; (SSaas ren) kupovati,dobivati; ftcf)—,
v. r. nandšati se, zana'-šati se, zanesti se, vtikati se. S8ejief)enb, ti. nanašiven, tika-ven.
SBejiffjutig, f. dobitje, nanašanje ; obzir, ozlr, pogled. S3fjideit, v. a. nameriti , na-■ misliti, nakldpati (na kar), botčti.
SSejirJ, m. krog, okrdg, okrožje, okraj, okrajna, kotar. SBejtrfSs, a. krožni, okrožni.
n. okrdžno sodišče.
ffiejMtigen, f. ffiefifjitrbigen. SJejtičern, v. a. posladkdriti,
pociikrati. ffiejtig, m. ogled, obzir, asejtiglid), a. dptičen, zadeven ; ad. glede, obstran. fficjtrecJen, f. 58f}ieten. ®cjt»eifeln, v.
a. dvomiti, sumiti, sumnjati (nad ččm). 58fjWingen, a. vžugati, vsiliti, posiliti, prcdoblti, pobediti, oblrfdati; vkrotiti. SBfjttiittgft:, m. dobitnik, posil-nik. [bedljiv; vkrotljiv. ©ejrcmglitf), a. predobljiv, po-Sejtmngtmg, f. posilje. pre-dobitje, pobeda, oblildanje. ©ibel, f. sveto pismo. 5Bibets , a. svetopisemski, ©ibtlaužgabc, f. izddnje svetega pisma.	[tega pisma. SSibelcuiSIegting, f. razlrfga sve-SBibdfefl, a. znin ob. zveden v
svetim pismu. Sibelmafiig, ad. primerno svetemu pismi^, po svetim pismu, poleg svetega pisma. SBtber, m. breber, daber, bober.
SBiter* , a. brebrov, dabrov, ■bobrov.	Ibrovina.
SJibergeil, n. brebrovna. da-5Bi!>erf)ut, m. kastdrast klobuk. S3:bliot[)ef, f. knjižnica, knjigo--sllr.uia, bukvališe, knjižile. 85tMiotl)efar, m. knjižnik, knjižničar.	[topismčnski. ffiiblifdj, a. svetopisemski, sve-ffiicfe, f. zobiča, pik. 35icfelf)aitbe, f. čelida, šišik. SBicEen, v. a. kljuvdti, kliuti;
(mit ber ffiiče) kerčiti, pikati. •Bieber, a. pošten, ravnodušen , ravnoserčen, dober, pravodiišen , pravčden, — fjeit, leit, f. poštčnje, rav-nodiišnost, pravodušnost dobrdta, pravčdnost. SBiebermctmt, m. poštenjak, pra-včdnik.	[voddšje.
SBit-berfttm, m. poštčnje, pra-SSiebftrcdb, n. žena poštena ob.
pravedna. [nagib , zgiba. SSiege, f. giba , prigib, pregib, SSicgefatl, m. padež, skldn (v
slovnici). SBiegeltt, f. ffitlgeln. SBiegemuSM, f. kolence. SBicgeit, v. a. prigeniti, poge-nlti , všibiti, kriviti, všip-niti.
23iegfam, a. šibek, vitek, vi-ven , gibek , gibčen; — teit, f. šibkost, gibčnost. Sienc , f. čbela, bčela, bučč-
la, čebela, pčela. SBienctn, a. čbelni, bčelni. SSienenbait, m. ffitenett judjt, f.
čbelarlja, čbeltfrstvo. ffiienenbiuier, SBicttenjitcijter, m. čbelar.
SStenenfreffer, m. žuna. [jak. SJienentjauš, n. bčellnjak, uln-SSienenfontgtn, f. matica šBienenfotb, 33ienen|iocE, m. bčel-
nik , lil, panj, sorl. SMenenfluglocf), n. žrelo, ffiienenmcinncfjen, n. trot, ležak, trobec.
SBimenfdjiuarm, m. roj. llec. S3ienenfiadf>e£, m. želo, žela, ža-SSienenraotf, »t. brigdvnica. SMenenjette, f. piskrica. SSienlein, SSiencben, n. cbelica,
čbellčica, čbellčka. SSier, n. pivo , dl. _ [niča. SSietbctnE, f. pivarnica, oldr-SStcrfeotticft , m. pučel za pivo. SMerbrauer, m. pivar, pivo-v;(r, olovlir _ [virnioa. ffiierbrauerei, f. pivarija, pivo-SSietfafi, n. sod za pivo. S3iergafcijt, m. pčna od piva. SJiergaft, m. olopivec. Lpivek. Stetgelb, n. dnarji za pivo, na-ffitetglaž, n. pivni kozirc. ffiierfjefe, f. drožje, medčnce. SSietfeffel, m. pivovdrski kotel, ffiierteilet, m. pivnica, pivo-klet.
SBiertcug, m. pivna ročka. šBierraufcfj, m. pijinost od piva. SSierfaufer, m. olopivec , pivo-pivec.
SBierfdjanf, m. pivarija, točenje piva, prodaja ola. SBietfcfienEe, f. pivnica. SSterfcfntb, n. oldrski venec ob. koželj.
ffiierfcblaucf), m. pivni meh. ffiierfieuet, f. olarina, pivarlna. SStertrinfer, m. olopivec, pivo pivec.
SBiecseitfien, n pivirskn kazalo.
SietiTOang, m. samoprodjija olarska.
SSieten, v. a. pondditi, pond-jati, nuditi; (bte #anb) podati, dati; (etnen guten 3Jlot= gen) vošiti, želeti; (im .Rauf) ceniti; einem bte @pi|e —, vpreti se komur, kos biti komur.
SSiej, m. čizej, cizek , sisek,
ffitgamie, f. dvoženstvo.
SBigott, a. hinavsen, sveto-bljinski.
SSitcf), m. SBilcbmctuš, f. polh.
35iIcf)loiij, n. polšina.
35itb, n. poddba, poddbšina, slika, kip, obr;iz, izddlba, prilika; obris; —djen, n. poddbica , obrazček.
ffiilben, r. a. izobraziti, obrazi ti , obrazoviti , slikati, sb-kovati; (cultitnren) izobražo-vati, otesivati, omikovati, vzdelavati; (»eranjtalten) napraviti, vrediti, osnovati, vstanoviti.
SBitbenb, a. izobražovaven, izo-brazlven, omikiven, nad-čen, ponadčen.
ŠBilberbittf), n. knjiga s podobami ob. s slikami.
ffiilbercabinett, n. kiposhrina, zbirka poddb.
ffiilbecbeutec, nt. kiposldvec.
SBilberbetttung, f. kiposldvje.
SBilberblenft, m. malikvavstvo.
SBilberfjanbet, m. prodaja poddb.
SitbecEunbe, f. kipoznanstvo-
SBilberfdjrift, f. kipopis.
SBilbetfpratbe, f. jezik nad.-ihn-jen, govor v pripoddbah.
ffiilbemrefjrung, f. SBilbetbienfi. SSilbertuert, n. kipovje. SStlbgielSeret, kipolčvje. SBilbljauer, m. kipotvdrec, ki-
porez, dolbnik. ffiitbfjciuerei, f. kipotvdrstvo,
kiporeztvo , dolbništvo. SBilblti), a. pripoddben, pri-
ličcnvznesen. SBilbnig, n. obraz, poobr.-(z,
slika, kip, poddbšina. ffiilbfaule, f. stdp, kip. 35itbfcf)on, u. krasen, sprelep. SSUbfeite, f. glava (pri pene-zih).
SStlbung, f. izobrtfženje, izo-bražovanjc, izobraženost, razsveta, otes, omika; naprava , osnova.	[mdč. 33ilbung3Jraft, f. izobrazivna SSillarb,_ n. biljar; — fpieten,
bi Ij dri ti. sBillarbfpiel, n. biljdrenje. ffiiUarbfpieter, m. bilja'rnik. SBtEcirbsimmer, n. biljarnica.
' SJiUet, /i. pismice, listič; (jurn tfngebenten) spomnica; (jurn M>fd)iebe) oprostnica. SJtUig, u. praveden, primeren, spravedljiv, pravičen, prav; pristojen, priličen. SSillig, SiUigermapen, ad. po pravici, po pravej pravici. SBiUtgen, v. a. poddbriti, odd-briti, za dobro spoznati, prizndti. SSiUigfeft, f. pravčdnost, pravičnost; pristdjnost, prilič-nost. SSilion, f. biljdn. SSilfenfraut, n. zobnik, trava sv. Apoldnije, volčja jagoda.
SJimčftein, m. votlič, morska
pčna, lahek kamen, ffiinbdit, f. bradlja. 33tnbe, f. zavoj, obveza , ob-včzek, prevdza, preveza, včz; (bie .Sopfbinbe) šapel; ijum gatfd&en) povoj; (um bie SDIitte) pds, pojds. SBtnben, v. a. vezati, zvezati, zavčzati; (aUež binben) povč-zati; ein gaf —, obročati, nabiti obrdče na sod. SMnber, m. vezdč, vezavec; soddr; —in, f. vezdvkinja; sodarica. SBinberfdjlagel, m. naboj, ffiinbetoort, n. vez, veznik, veznica.
SBinbe^etdjen, 71. veznica. SBinbfaben, m. vezna nit, vezek, motdz.	[zdnke.
Sinbfdiutje, pl. opdnki, podve-ffiinnen, prp. v, za; — fieute
unb morgen, do jutra. ©innenjoUe, pl. medmesne eol--nije.
SSinfe, f. bic, ldč, sit, sita; bie —niiberljaupt, bičje, ločje, bičovje. SSinfenfraut, n. bika, zcbnik. ffiinfig, a. bičnat, ločnat, si-tovit.	Lživotopisec.
SBiograjj^ , m. življenjopisec, SSiograpijie, f. življenjopis, ži-votopis, životopisje.
83iograpfyif<f), življenj opisen,
životopisen. Strte ,f. breza; bie—n, brezje. SBirten, a. brezov. |zov les. Sirtenfjolj, n. brezovina, bre-SSirfenfaft, m. brezovica, brezov sdk.
ffiirf
116
asfaf
SSitEenflab, 85irEen|iotf, n. brezo-vec, brezoviča, brezovka.
S5irEenwatb, m. brezje.
■ffitrn, f. hruška, gruška.
SMrnbaum, m. hruška, gruškovo dre v (5,
SMrnbaumen, a.hruškov,gruškov.
58irabaumf)Ot5, n- gruškovina.
ffiirnfotmig, a. hruškast.
-SBitnmoJJ, m. gruškdvnica, hru-škovica.
§3itntt>alb, m. gruškovje.
5Biš,prp. do; —c. dokler, dokle, dok. [— tljier, n. šakal.
SMfara, m. moščjik, mošdk;
Siifams, a. moškriten.
SBiecben, n. trohica, mervica, cempčr, vgrizlej, nekaj, nekoliko, kolčikaj.
35ifdiof, m. vladika, škof,biskup.
SSifdboflidj, a. vladiški, škofdvski, biskupski.	Lfijstvo.
ffiifcfjofžamt, n. vladištvo, ško-5Bifcfiofžt)ut, m. ffiifdjofSmufce, f. mitra.
SSifdjofgflab, m. škofova palica.
33ift$of«»utbe, f. 33ifct)ofšamt.
33ičf)er, ad. dozdaj, doslej, do-sihdob, dosihmal, datihmal, dosad.
§3i£f)erig, a. dozdijšen, dozdtijn, dosad.lnj, dosadinjšen, do-sihddben. 53ifon, f. 2ftteroc$«.
58, m. vgriz, vgrizek; (Bon Sdjlangen, SMden jc.) vpik, pič, pik-
ffitffen, in. vgrizlej , vgrižlej, troha, trohipa, maličkost, košček.
SSiffig, a. griziven, vjedljiv, vjeden, svadljiv j —eSBorte,
zbadljive, bodeče Ob. ojsire-besede.
Sišttjum, n. škofija.
S8ištt>eiten, ad. včasi, včasih, gdekad, gdek:ida, nekokrat.
ffittte, f prošnja, prosba, molba.
SSttten, v. a. prositi, poprositi, moliti; }it ©afie —, povabiti.
Sitter, a. grenek, britek, bridek, gorele, gorjup; zagolten.
SBittcrtofe, a. zloben.
SBitterEeit, f. grenkdst, grenkoba, grenkota, britkdst, britkoba, gorkoba, zagdltnost.
58itter(id), a. grenkdben, gren-kljat, britkdstcnj — »einen, milo se jokati.
ŠBitterfals, n. grenka sdl.
SBittecrcaffer, n. grenka voda.
SBittgefud!), n. prositba, prosba.
SSittfieller, m. prositelj,
S8[ad)felb, n. ravnina, ravnica,, ravnja, poljana, ledina.
83taef)froj}, m. suha zima.
S5ldf)en, v. a. napihovati, napihovati, naduvati; napenjati.
S3tal)ungen, pl. vetri.
SStanE, a. (»on SKetalten) bel, čist, svitel; (btop) gol, nig> (gelbloS) sdh, čist.
33lanfern, v. n. puškiriti se.
SSlčirren, v- n. dreti se, kričati, napčnjati se.	*
SStdScften, n. mehdrček, mehdrec; mehek; mozdlček, mozoljec; žulek.
SSlafe, f. mehdr, meh ; (SBaffeti blafe) božurek, mehdr, pu-hdr, berbunk; (Ulinblafe) meh; (-£i$blafe) mozdlj, mo-zdlj; (Bon ju f$weret TCrteit) ždlj, oždlk.
SSlaf
m. meh,
117
p i h.i! o
SBIet
•sglafebatg ,
t- pihivnik.
ffilafen, v. a. pihati, pihniti, puhati, veti, duvati; (auf bet glote) piskati, svirati; (auf bern -Sporne) diblati, trobiti; (auf bet giofauite) trobentati;
, (@(aS) delati; eiit Snflrument —, svirati, igriti; .piskati.
SBIaferOtjr, n. dibla.
SBlafidjt, a. mehdrast; mozolast.
SSlaftg, a. mehdrnat; mozolnat.
StaSinjlrument, n. pisk.ilo, svi-rila.
SSlafi, a. bled; ettoaš —, ble-doven; — roerben , obledeti, bledeti, blediti se.
SSlafiblau, a. modroblčd.
SJtaffe, f. bledost, bledoba, bleddča; (eineg spfetbeS) liša, lisa; ein ^pferb mit einet —, lisast konj.
SBlafif)uI)n, n. sulika.
ffitatt, n. list, lepen; bie SSlat* ter, listje, lepčnje; (ffildtter »on ^apies) listi, listdvi; »om — roegfpieten, na pervi pogled piskati; lig. bač — l)al ficf) ge; »enbet, spreverglo se je.
18lattdf)nlid), u. listast.
SSlatten, v. a. muziti ob. omd-ziti listje, osmdkati lepčnjfe, muljiti.
SStatter, f. mozolj, ždlj; (bie spocfen) osepnice, koze.
35ldttetig, a. listnat, listnast, listovit.
®lčitterlo<>, «. bez listja.
Stattermagen, m. preberivnik.
ffilattern, v. a. prebirati, pre-bričati v bukvah.
SSlatternarbe, f. pega, pika.
ffilatternatbig, a. pegast, pikast, osčpničast, kozast.
SSlattereinimpfung, f. postavlenje osepnic.
S3ldttert»eife, ad. list po listu, od lista do lista.
ffilattfdfer, m. božja kravica.
SBlattlauS, f. listna vdš, tekut.
Slatttei«, f. SJlatletig.
58(attfeite, f. strana.
Slau, a. sinj , moder, pliv, plavkast, višnel, višnjev.
33lauaugig,u. modrodk, plavodk.
Slaue, f. mddrina, modrilo, sinjina.
58tduet,Jrt.periča, perdlja,trepka.
SBtauen, v. a. modriti, pomd-driti.
SStauen, v. a. biti, nabijati, tolči, mahati, hrepati.
SBlaufarbe, f. modra boja.
ffilauijolj, n. brasilijinski les.
SSldulicf), a. sinjklat, modrast, višnelkast, modrčl, zamodrel, sliv, slivkast.
SJlaumeife, f. senica, seničica.
Slaufdute, f. pruska kislina.
83laufped)t, m. plezir.
ffilauftein, m. kamuder.
SBlaureaffer, n. nebeški voda.
SJIecb, 71. pleh, plehovina, ploča, pločevina.	[pločasta.
ffileAbac^, 71. streha plehnata,
SSletbetn, a. plehnat, plehnast, pločast.
SBletfcfabtil, f.plehirna, pločarna.
SBletfen, v. n. režati se, 'zobe kazati.
35lei, 71. svinc, olovo, svinčenina.
Sleii, a. svinčen.
SBleiattig, a. svinčnast, oldvriast.
SSUiben, v. n. ostiti, ostijati;

astei
118
SSItrt
im .Rriege —, poginiti v vojski; bet ettuaž —, deržati se česar. 33lei6en laffen, v. a. pustiti, opustiti, nehati, zanemirati. ffiteibenb, a. stalen, obstoječ,
terpčžen. SSteic^, a. bled; etmas! —, ble-ddven, bledljat; — »erben, bledčti, blediti se, oblediti se. asteicf)e, f. bledost, bledoba,
bleddča, bledez. SSlcidftert, v, a. beliti, obeliti, vbeliti; — v. n. bledeti, blediti.	[belivka.
ffileidjer, m. belivec; — in, f. ffileitfjicfjt, a. bleddven, bledkast. S3Ietcbp(a§, m. belilo, beliše. 5B(eic$fucf)t, f. bledica. SSIeiern, a. svinčen, oloven. šBIeterj, n. svinčena ruda. šBteifabrif, f. svinčdrna, olo-vrfrna.
ffileifarbtg, a. svinččnklat. šBteiglatte, f. svinčenagladkina. SSteigtau, a. siv kot svinec, ffiletgrube, f. svinčeni rudnik. S5IeiI)<lttig, a. svinčenat, oldvnat. Sleiidjt, a. svičenast, oldvnast. SSleifuget, f. svinčena krogla,
svinčnica. SSteitotf), n. svinček. SBteiredjt, ad. navpik. SSteifatj, n. svinčena sol. SSleiflift, m. čerček, svinčnik, olovka.	[svinčnikar.
SSteifliftmadjer, m. čerčk.-ir, Sleiflifttofjr, n. cevkica od svinčnika.	I ob. beloba,
S5[etn>et|!, n. svinčena belina »leinjurf, f. 33leitot&. SBteijucfer, m. svinčnat sladkor. SBIenbe, f. senčilo; slepilo.
SBIenben, v. a. slepiti, oslepiti, zaslepiti, oči izkopati; (Bon ber ©onne)-blišeti, bliščati; fig. mamiti, omamiti, slepi-riti', oslepiriti. SBtenbenb, a. blišiv; slepljiv. 35tenber, m. slepar, ffilenfclaterne, f. slepiča , tatica, ffitenbung, f. oslepčnje; bliš, blišenje; matnlenje, mamilo. SBIenbtoetB, n. sleparija, sle-
parstvo, slepotija. SBltcf, m. pogled, gled; OUtgen* 61t(f) rneg, blisk, mali, tre-ndtek, zamežek; (©cfjimmer) blesk, blisk, bliš, blišoba, blišina.
SSlicfen, v. a. pogledati, gledati, ftdj — tflffen, pokazati se, dati se viditi; ftci) nid&t — lafs fen, ne perkazati se; --v.n. sjati, blešeti, blisketiti, svetiti.
ffilicffetter, n. dernice. SSlinb, a.slep, slepoten; —ma= cfjen, oslepiti; — toerben, os-lepniti, oslepeti; (Bom ®lafe) temen, mračen; —laben, sam smodnik nabasati, na slepo nabiti; ein — 8drm, prazen šunder ob. šment; ein —• ©djuff, strel v zrak. ffilinbe, m. slepec; — f. slepiča. SSlinbgeboren, a. slep rojen ob.
rojstva slep.	[pdtnost.
ffilinbljeit, f. slepdta, slepdst, sle-SBtinMingč, u. slepo, bez razuma, slepotno. Lslepič. S3!tnbfdjieicf)e, f slepir, slepovos, SlinBen, v. n. bliskati se, blis-ketati se, bliščati se, svetiti se, lesketati se.
93 lin	119	SBlum
SSIirtjcn , SBtinjeln, v. n. mižge-tati, zamižgetati, vternjevati, mežiirkati.	v [munia.
Stifc, »(■ blisk, strela, tresk, Sli^ableiter , m. gromosvda,
strelosvdd.
SBti^en, v. n. bliskati, bliskati • se: (gaf) aufleutljten) zablizniti, , zabliskati.
SBlt^fcSneU, a. bčrz ko strela. . Sli^fioff, m. gromovina. SSIi^ftrat)t, m. strela, gromska strela.
SBlocE, t». klada, kreda; panj, terkel, poriingel; štdr, štro-mclj.	[zaseda,
sgtocfabe, f. obstop, obkdlenje, ®[0<ft)au6, n. tverdnja dervčna;
(@efdngni|i) ječa, voza, tamnica. SStodriren, r. a. obsto'piti, obkoliti, zasčsti.	ikovid. Slobatige, m. slabovid, krat-33tobe, u. glo'p, tdp, slab; (im Umgangc) sramežljiv, plah, plašen; ft I)at — tfugtn, ima slabe, kalne ob. berlave oči. Slobigteit, f. glopdst, topdst, slabdst; plahota, plašnost; kalnost, berlavost. SBIobfidittg, «. slaboviden, kratkoviden, berlav ; — rVit, slabovidnost, berlavost. SBtobficfttige, f. SBIobauge. Sfobfinn, m. SBtdbftnmgEfit, f.
glopdst, topdst, slabost, ffitobftnnig, a. gldp, tdp. Stoičen, v. n. (»on ©ctjafen) be-kati . bekniti, beketati; (»on iSipgcn) meketati; (»on Slin? bern) mukati. ®ldnb, u. beloben, plav, žiit. Slonbinp, f. plavka, plavolaska.
23lonbf)aartg, a. plavokds, žu-tovlas.
SBtof, a. nag, gol; (an giiffen) bds, bosonog; (»om Sjaupte) gologlav, brezoglav; (arm) siromašen, vbožen; (rein) čist, sam, gol; tnit blojien Jjdnben, s praznimi rokami; — ad. zgolj, samo, le; ftdf) bet faf)r — fieUen, podati se v neva'rnost.
SBtoge, f. golota, goljdva, go-lina, golost, nagota; eine — geben, pokazati svojo slabost, odkriti svoje slabdsti.
SMiifjen , v. n. cvesti, cvetčti, cvetati; (Ijeran —) pricveteti, prievčtati; fig. v navadi biti.
58luf)enb, a. cvetčč, cvelel, razcveteli.	Lčica, cvetek.
SBltimdjen, n. cvetličica, cveti-
SBlume, f. cvetlica, cvetica, cvetka, cvčt.	[cvetni.*
S5tumen=, a. cvetlični, cvetični,
Slumenbeet, n. cvetna greda.
SBIumpnbufd), m. cvetna kitica, kitica od cvetja.
SBlumengarten, m. cvetinjak.
Stumengdrtner, m. cvetinjar.
33lumengefidnge,n. cvetno pletivo.
SBtumengottin, f. Cveta, boginja Ob. cvetja.
S8lumenEe(<fi, m. cvetna čašica.
SBlumenBnofpe, f. popek, popica, cvetlična.
ffilumentof)!, m. karfijdl.
Sjlumenforb, m. cvetni jerbasček.
SBIuntenEranj, m. venec iz cvetja.
SBlumenEtone, f. kitica na cvetju, cvetna krončica.
35lumenlefe, f. cvetobernja.
SBIumenliebtjaber, m. cvetoljub.
asrum
120
a?iut
SBlumenliebfjabctet, /\cvetoljtfbje ŠBlumenmater, m. malar cvetlic. Stumenmonat, m. mdj, velki-triven.
ffilumenreictj , a. cvetondsen, cvetordden , cvetopldden, cvetnat, cvetoviten. ffilumenfpracfie, f. govor v pri
podobah. SBlumenflaub, m. rodovitni prah. ffilumenflraufi, m. povojik. S5lumentf)ee, m. čaj carski. SBtumentopf, m. lonec za cvetje. S5lumen»etf, n. cvetje, cvetdvje. ®(umenjeit, f. cvetnja. ffilumenjudfif, f. cvetovodstvo,
cvetnija. S5lumett$tt)iebel,/'. cvetna čibdlica. SSIumic^t, u. cveten, cvetnast,
cvetast, cvetličast. 33timtig,a. cvetast, cvetnat, cve-tovit.
SStiimtein, f. SBlumdien. Stut, n. kri, kerv; mit »- be; flecfen , okerviviti , oker-vivljati. 33lut=, u. kervni. 33lutaber,f.kervnica, kervna žila. SBlutarm, a.prevbdžen, prevbdg,
gol in ndg. S3lutartig, a. kerva'vast,kervnast. S31utau«wurf, m. pljuvanje kervi. ffitutbab, n. kerviprelitje. SSlutbeflečt, a. kerviv. oker-
vivljen. SStutbefcfjreibung, f. kervopisje. SSlutbredjen, v. a. kri pljuvati, ffilutburfiig, a. kervožejen, ker-voločen, kervolrik.grozoviten. SSlutegel, m. pijavica, pijavka,
pivola, pivolica. SSluten, v. n. kri teče ob. cerli
(komur); ju Sobe — , kerv iztčče (.komur).
SBltttfarbe, f. rudčča boja.
SSIutfarbig, a. kervavast.
SBlutflujj, m. kervotdk; (rotf)e Stuljr) kerva, griža.
SBtutfKijjig, a. kervotočen.
SBlutfremb, a. čisto neznan, ves neznan.
SMutgcfajSe, pl. žilovje.
SBlutgelii, n. kery:iv dn.tr.
SBIutgericfjt, n. glavni sod, smertna sodba.
stutgpcull, Ji. mertvaški oder.
ffitutgefdfnour, n. bula
SBlutgter, f. kervoldčnost, okriit-nost, grozovitost.
Slutgierig, a. kerviželjen.
S3ltitfye, f. cvčt; bie - n, cvetje.
Slutfjejeit, f. cvetnja, cvetanje.
SStuti)Odf)}eit, f. kervivi pir; noč sv. Jerneja.
S3tutf)unb, m. kervopija.
Slutig, a. kervdv, okerv.ivljen.
SBIutiung, a. mlid kot kaplja, premlad.
ffiluttaffen, n. kervopušanje.
SBIutletjre, f. kervosldvje.
SSIuttož, a. bez kervi.
SBlutradje, f. kervna osveta.
SSlutregierung, f. krutovlida, samosilje, kervoločtvo.
SBtutreicfi, a, kervnat, poln kervi.
Shttreinigenb, a. kervočistiven.
SBtutreinigung, f. čišenje kervi.
SSlutrotl), a. rudeč kot kri.
SStutrunflig, a. kervav, kervo-mdčen.
33tutfauer, a. prebritek.
SSIutfauger, m. strigon, štrigdn.
SBlutfdjanbe, f. prešestvdnje v žlahti, kervosrdmnost.
ffitut
121
S3o§n
Stutfdjdnber, m. kervosr.imnik. ŽBlutfdmnbetifclj, a. kervosrimen. SBtutfd&ei«, a. kervobdjen. Slutftfiulb, f. kervirstvo. srutffiroem. kervavi pot. ©lutžfteunb, nt. žlahtnik po kervi, rojak; — in, f. žlabtnica , po kervi, rojakinja, [kervi. ffilutčfteimbrtfiaft, f. „ žlahta po ffitutčtropfen, nt. kaplja kervl. SBIutumlctuf, m. okrogli tčk
kervi, krogotok kervi. 35Iuturtf)etl, n. smertna obsdda
Ob. razsddba. 33lut»ergiefien, n. kervipreli-
vanje, mandranje. ffilutoetluft, m. zgubitek kervi. SStuttoenig, ad. neizrečeno malo. SBlutroutfi, f. kervavica, ker-
viva klobasa. a3(ut}euge,m.mučenik,marternik. SlutjTOflng, m. kervobdlja. SBotf, m. kozel, jarec; (ara SBes berjlubt) volk; (bet jSimmetJ leute) kozača; (jc{|let) bldd, pogrčšek, pregrčšek; einen — fcftiejien, z motiko streliti. 35ocEd)en, n. kozle, kozlič, jarček. SSocEen, v. n. perskati se; (bo= cfidfjt tiedten) smerdeti po kozlu. SJocffeU, n. kozličina, kozličovna. SSocEfleifd), n. kozlovina, kozle-
tina, kozje mesd. SocEgejlanE, m. smrad. Bocfetart, m. kozja brada. SBocEčljotn, nt. kozji rog; einen inž — jagen, prestrašiti kogar. tBocfSpfeife, f. dude, gajde, žvegle,
dible, rožnica. Soben, m. zemlja, zemljištvo, zemljiše; (gufboben) tla, tlan, pod; (einer Siefe) dno; (bes
£aufež) podstreha; (Sbetbo* ben) strop, dile; (bet ipteffe) kernica; (©etreibeboben) ži-tnica; ju — btutfen, potlačiti.
Sobenfenfter, n.. lina.
ffiobenlof), a. brez dna.
SBobenfatj, m. igoša, gošava, goščava, goščavina; (©djmetbo* benfa(s) podmast.
Bofift, nt. kervnica, bovistnica.
m. kolobar; (einež ©eroolbeS) obdk, oblok; (jutn ©d;iefien) lok, samostrel, sa-mdjstra; (23iotinbogen) ločeč, goslčn lok; (bež ^pctpietfS) pola, listan, Iipenj.
SBogenfeile, f. pila z oblokam.
SSogenfotmig, a. lokast, obokast, oblokast.
SJogengang, m. obočnica, obokan . shod ob. shodnica.
SBogengtoJe, f. velikdst od pole, polovnina.
SBogentaube, f. brajda.
Sogenmadjet, in. Iokar.
SBogenfdjlofi, n. klučavnica.
SBogenfcbuf, nt. lokov strelij.
83ogenfd)U§e, in. lokostrelec.
SBogenroeife, ad. list za listam, po poli.
SBof)Ie, /". podnica, mostnica.
S3of)len, v. a. podati, popddati.
S3ol)ne, f. bob.
83oI)nen5, a. bobov; SBofindien, n. bobek, bobej.
25of)nen, v. a. povdšiti, vošiti, voščiti, z voskam mazati ob. gladiti.
S8o!)nenatEer, m. bobišče, bobiše.
Bofjnenfotmig, a. bobast, bo-bovnast; — e <3d>matjEud)en, bobki.
SBofin
122
®8fe
n. bobovina. Sofjren, v. a. vertati, vertiti,
izvertati. 33oIjrer, m. svčder, nabdzec, vertivnik; (9tageIbol)ter) žre-bčlnik.	|svedrec.
SoE)retd!)en,n.svederc, svederček. S3o$tfdjmieb, nt. svedrdr. S3of)rfpane, pl. izvertki. Sotfalj, n. morska so'l. SBolIe, f. eibiilica, ldk. Soller, m. možar, movžar, možnar.	[lukovlt.
SSoUid^t, SoUig, a. čibdlnat, SSotfirerf, n. zasip, osip, brana,
liraiiiše, branilo, ogridje. SSoljen, m. strela, psica; žrebel,
klin; zagdjzda. ffiotrtbarbe, f. boinhirda. Sombarbement, n. bombardiranje.
Sombarbter, m. bombardir. SSombarbieten, v. a. bombardirati, bombe metiti. SSombe, f. bomba, ffiombenfeuet, n. metdnje bdmb. 33oot, n. šajka, ladjica, bar-
kica, čdln. S5ootčfnecf>t, ffiootSmann, ni. mornar, mornjiir ; (auf gliiffm) ladjar, veslar. SBorb, m. kraj, krajnik, rob, bok; (beS gtufeS) brčg; ttbet
—	toetfen, iz ladje vreči; an
—	geljen, v ladjo stopiti. Sotbiren, v. a. obrdbiti, robiti,
zarobiti, oprdmati. SSocbirung, f. obrob, obroblenje, prann.	[reza'nec, kočič.
33org, m. (ein Berfdmittener @ber) ffiorg, m. posod, posdda, po-sodba, posodilo, zadpanje; auf
— nefjmen, v posod ob. na dolg vzeti; auf — geben, 11.1 posod dati. Sorgen, v. a. (eftraž Bon einern) izposoditi si, posoditi si, na posod vzeti; (einem etroač) posdditi, posojeviti, na posojilo dati; (SBaaren) na vero ob. upanje dati. Sorger, m. izposoditelj. Sorgmeife, ad. na zadpanje. Sotže, f. (bet SSaume) skorja
(einež ©efctoureS) krasta. . Sorn, m. vrelo, vrelec, vir, izvir, zdčnec. * SBotfe. f. (ofFenflitijeS ©ebčiube) sliodise kupčevdvcev; (SSeutel) mošnja, kesa. SBorfi, nt. reža, rega, poka, poč, poklina, špranja. [šetinka.. ffiorflbefen, m. omčlo, smet.-ilo, SBotfle, f. šetina, ščetina ; (beg SgetS) pšica; bte— n, šetinje. ffiortlen, ftcf), r. r. šetiniti se,
jeziti se, seršiti se. S3or(lenf)činbJer, nt. šetinar. SBorftig, a. šetinast, šetinat. ffiotftnjifd), f. £efy®ifcf>. Sorte, f. priim, okrajek, rdb;
prevdza. Sočartig, a. huddben, hudobljiv, zločest, zloben; — Čet t, f. buddbnost, zloba, zlobnost. Softfmng, f. nagib; sklonitost. ffiofe, m. hudič, zlodej, vrdg, nctek.
Sofe, a. hud, huddben, zloben, jezen, togoten, serdlt, ra/.ja-ren ; (fdjmetjenb) nevdren, poglbeln; (ufitecfjt) slab, zločest, op.lk; — macfjen, raz-, serditi, razjčziti, razljdtiti,
25i>fe
123
SSran
razjariti, razkaciti; — ttetben razserditise, razjeziti se, ser-diti se, jeziti se, ljutiti se. S36feit>i(f)t, m. zločin, zločinec, zlotvdr, hudobnež, huddbnik SBo^aft, a. pakosten, naposfen, — igteit, SBosEicit, f. pakost, frapika, napost. 85offeln, D. a. kegljali,kugličati. S8offety<a$, ">• kegliše. SBoffiten, v. a. iz voska podobi
delati ob. naprdvljati. SBogroiUiS, a. zlovdljen, oštrčkel hudožčljen; —. Eeit, f. zlo-vdljnost, oštrčklost, hudo-žčljnost. sgoftetn, f. £egeln. Sotanif, f. rastlinosldvje ; rastlinstvo, zelišarstvo. Izelišar. 35otani£er, vi. rastlinosldvec, SBotanifcfi, a. travirski, rastlinski, zelišarski. SSotaniftcm, v. a. rastljin.iriti,
rastljine zbirati, zeliširiti. ©Otf), K- pondda; obččanje. ffioiS), f. Soot.
otr, vi. sel, poslane, posel; glasnik; — in , poslanca, poslanka; einen — n um cincn fdjicfen, po kogar poslati. SBotenamt, n. poselska služba, selstvo.
SSotenlofjn, ni.potnina. Iništvo-ffiotentttefen, n. selstvo, posla-. Botmdfitgfeit, f. oblast, vlast, gospodstvo; unter feine — btingen, podjarmiti. SSotfdiaft, f. poročilo, glris, vest-SBotfdjafter, vi. poročnik, poslanik, glasnik. Sottdjer, m. bečvrfr. ffiottdiers, a. bečv.lrski.
SSottidj. m. bečva, bečev, k.ld, čeber.
»outrfUe, f. gtafcfc.
S3racf>,«.pdsti — liegen, ptfst biti.
SBradjacEer , S5tacf>felb, n. zare, praha.
Sramen, v. a. zare ora'ti, na žarah oriti, zarati.
SSrncljmonat, m. juni, roženevčt.
33ra<f, m. otrčbek, obirek.
ffitacfen, v. a. trebiti, otrebiti, obirati.
ffitacfenbiflel, f. kotarljan (trava).
ffiracfet, tu. trebnik, obira'č.
SStanb, m. požfir, pogor, požig; ogenj; (bie- «£i§e) vročina, Žgalina; (isn ©etreibe) snčt, snetje, snetjtiva , černc; (ein angebranntež ©tiicf -?>olj) ogorek, vigdrek, opSlek; (@eng) smdd, osmod, posmod; (bet Salte SStanb) prisad, vžganica, mesotrdvnica, legar, zgore-čica; in — (tečen, zažgriti, zasmoditi, zapaljti; in—auf= geijen, pogoreti, zgorčti.
SSranbbettier, m. pogorčlec.
SBranbbtafe, f. mehir, mešir, mehdr..
SBranbbtuf, m.pogorelskopismo.
©ranben, v. n. iniriti sg^pluslrali.
SBtanbet, m. požgajevica, pož-gajivec.
SStanbflecčfn , »i. ožgtilek , os-mddek.
SSranbfledfig, a. snetovnat.
SBranbgeruifi, m. zasmodlina, zaž-gavina, smodnina, prismod-nina.
SBranbgefdjmact, vi. smdd, smo-jevina, prismojen diih.
®tanbgIocff, f. ©turmgtocfe.
ffiran
124
SSrau
SJranbicbt, a. 7. a g (Jr en, prismojen, pripaljen.
Sranbig, a. snetiv, snetljiv, snetjdv; — Eeit, snetivost, snetljivost.
SBranbforn , n. snetjdvo žito.
SStanbJugel, f. zažigdvna krogla, ognjčna krogla.
Brcmbmal, n. vžig, vžgalina, vžgano znamnje.
Sranbmaleit, SBranbmatEett, v. a. vižigati, vižgdti, znamnje vižgati.
SSranbmauet, f. zid proti ognju, ognjopdz.
ffitanbmcifc, f. jfoljlmeife.
Sranbnett, m. pogorelčeč; čer-njevka.	Lven dir.
Skanbopfer, n. žgavšina , žga-
Sranbfalbe, f. maža za žgalino.
SStanbfdjaben, m. škoda, od ognja, pogornina.
33tanbfdja§en , v. a. žgavšni davk odldčiti.
S3canbfof)[e, f. drugi podplat, znotrdjni podplat.
33ranbfpri§e, f. geuerfpri§č.
SBranbflatte, f. pogorčlše, pogorišč. .
Sranbfteuer, f. požgdvšnica.
Sranbfliffer, m. zažiga'vec.
SSranbung, f. odboj morja; hukanje morja, plusk , plu-skot.
S3ranb»erfitfjprung, f. zav.ir-vanje proti ognju.
SBranboerftcfjmmgčanflalt, f. po-bištna zavarvdvnica.
SBrannttocin, m. žganje, žga-njica, vodka.
Sranntroetnbremier, m. žganji-čar, žganjdr.
SranntttKinbremtem, f. žganja-
rija, žganjrirstvo. SJranntioeingeifi, m. žganjovec. 33ranntweinglaS, n. čašica za žganjico.	|vec.
33ranntweintrin{et, m. žganjopi-SBrafttienfioIj, n. brasiljrinskiles. SSratbocE, m. rošt, koza. ŠBraten, v. ct. peči, speči; —
v. n. peči se , speči se. SStaten , m. peččnka, peečnja;
gebratene ©adjen, pečenina. Srateitmenber, m. ražnik, pe-ččvnik , sukavec. civo. SSratmafdJine, f. orodje za pe-ffiratofen, m. pčč za pecivo. SBtatpfanne, f. pekla, ponjva
za pecivo , pekovnica. SSratfpiefr, m. raženj, ražel. 33tatwur|i, f. klobdsa, kloba-
sica, mesčna k ki!) asa. \ Braudi, f. ©ebraudj. ffiraudjibar, a. porabljiv, ha-snoviten, koristen; —itit, f. porabljivost, hasnovitnost, koristnost. Scautljell, v. a. potrebovati, treba biti, trebovdti; rabiti , špogati, pordbiti, po-hdsniti, pohasnovriti; mag braucbt tg bet SBorte, čmu tih besed. SJrauen , v. a. variti, kuhati; (Sranntroein) žgati; (efft'9) delati.	»
33ratter, ni. pivovrfr, olova'r. SBrauetei, f. olovarija, pivova-rija.	[vovdrnja.
35cauf)au3, n. pivovdrnica, pi-aScautcffcI, m. kotel za varcnje. SScaufnecfjt, m. pomagdč pri varen ju.
SBrau	12
83raun, a. rujav; cernomifn-
jast, rus. S5raune , f. rujavina, rujavica, rujavost; (.StanStieit) davica, kušar.
33taunen, v. a. pcržitt, peči; —, v. n. rujavčti, černiti se; (reifen) zreliti, dozrčvati, rumeniti se, rumenčti, ber-nčti.
SJtaunltcft, a. rujavklat, rujav-
kast, černkast., zarujčl. SBraunroti), a. višnjev, višnje]. SBrauž, m. šiim, hrup, hrtim, hruš , vrlš; in ©auš unb— leben, razdjzdano živčti. SJraufe, f. kipenje, gomizla'n-
je, vrenje, kisanje. ©raufen, v. n. šumeti, verščti, hrumčti, bučeti, hrušati; (Bon fijarfen (Setranfen) go-mizljdti, vreti, peniti se; (Bom SBaffer) peniti se, vreti, kipčti, šumčti, besniti SSraufen, f. S3rauš. ŽBraufenb, a. šumen, besniv, šumčč , verščč. [trenjača. SBtaufeteinb, m. vetrenjak, ve-ffijaut, f. nevčsta, zardčnica. ffitautbett, n. ženitvanska postelj , zakonska postelja.
' 35rauffitf)ter, m. drug, družban. ffirautigam, m. ženin, ženih, zardčnik.	[ga, rjušnica.
SBrautjungfer, f. družica, dru-SSrautHeib, n. svatbena obleka, pirno oblačilo, ffirautftans, m. pirni venec. SSrautteute, pl. zardčnici, ženin in nevčsta.	[pir. ©Mutmat, n. gostba, svatba, SBrautmeffe, f. maša za svate.
5	»recfj
ffitautring , m. vestnik , zakonski perstan.
53rautfdja|, m. dota , juterna.
ffirautttjerber, m. snubač, snu-bdk.
ffitauroefen, n. pivovsfrstvo.
SSraB, a. priden, verli, jak, dober j (tapfer) hraber, junaški.
S3recf)bar, a . kerhek; zlomljiv, prelomljiv; —Čeit, f. kerh-kdst., kerbkoba, kerhkota; zlomljivost.
SBrecfje, f• terlica.
SSred&elftube, f. terilnica.. "ce(t)en, v. a. lomiti, lamati, zlomiti, preljomiti, razlo-miti, streti, raztrilpiti, razbiti, pobiti; (g(ad)6) treti, otreti; (iibertreten) prestopiti, prelomiti; ba<> SBort —, ob-ljdbe ne deržati ob izpdl-niti, zlagati se; baž _@tiU= fdjtBeigen —, pregovoriti, pre_-giičati; (ffitumen) vtergati, tergati, zbirati ; (ben £alž) zlomiti; ben <Stab iibet einen —, obsdditi kogar; S5af)n—, pot narčjati, narediti; ge= brodjene ©timme, slab glas; bie @I;e — , prešestovati; — d. n. prebiti se, pobiti se, strupiti se, zlomiti se , raz_-tdlči se; (jetfatingen) počiti, pokniti; (Bon bentfugen) vga-šati se; gebrocfieneMugen, kalne, motne ob. mračne oči; ber Sag brid)t an, svita se , svitje, deni se: ftd) —t r. bljuvati, bljuti, tergati se, kozlati.	Lvanjem.
ffitecfifteber, n. merzlica 7, blju-
SBred)	126
SStedjbrin, f. terica, terilja.
SSrctfjmittcl, n. Mjuvilo.
S5tecf)ntf)t, f. griža.
SBrecfnsetnftetn, m. kamen za bljuvanje, bljuvni venšterg.
SBredjjeug, n. orodje zalamanje, lomilo.
SSret, m. kaša.
ffireit, a. Sir, širok, širen; prostdrn , prostran ; ftdf) — macfjen, širiti se, košatiti se, košiti se; ttieit unb — , na daleko in široko.
SSreitart, f. SSreitbeil, n. bradlja, širo'ška, bezjača.
SBteite, f. šir, širokdst, širja, širina, širjava; prostor, pro-strinost.
SSreiten, v. a. širiti, razširiti, razširjati, razširjivati, razprostirati , razprostrrimti.
SBreitfdjulterig, a. plečat, ra-menat, širokih pleč.
SSretumfdjlag, m. kašni obkli-dek Ob. obvezek.
ffiremfe, f. olirtd , žal j, bren-eelj; (ein JflemmtBctEjeug) kij upa.
SStcmfcn, v. a. (ein $>ferb) sker-čiti, v kljupo djati.
SJrennbar, a. zgorljiv, gorljiv; —Jeit; f. zgorljivost, gorljivost.	Lciio.
ffirenneifen, n. kodrilo, koder-
SJtennen, v. a. žgati, ožigati, paliti; #aare — , vlase ko-drati; (giegel) peči; (©ilber) čistiti; ftdf) — , ožgati se; mit J&eifem SBaffer ft'd> —, opariti se; bie ©onne brennt, sonce peče; bet ^feffet btennt, poper ščiplje; (etne btennenbe
SSrte
©mpfinbung »erurfacften) skle-ti, čmeti, ščemeti, žgati, peči; serbčti; — v. n. gorčti, plamenčti, kuriti se; (beifien) peči, žgati, ščemčti, skleti. ffirennenb, a. črnil, sklijdč, skelčč; gorčč, plamtčč, iskren, vatrčn.	Ijen) snet.
ffirenner, m. žganja'r; (an f>flan= Srenngtač, n. zažigivnik, vžigalnik , vžigalo. 33tennl)Otj, «. derva. ffirennneffel, f. kropiva, kopriva. SStennofen , m. peč , pcčnica. S3rennoI)t, n. žgavni olej, svetilno olje. ffirennpuntt, m. ognjišče. SBrennfloff, m. kurjava, kurivo, netivo, palivo.	Ivini,
ffirenjetn, v. n. smerdeti po žga-Brefdje , f. prelom, luknja, prodor.
SSrett, n. deska, blanja, dilja, dila; — cfjen, n. deskica, bla-njica , diljica , dilčica. SBrettern, a. \7. desk, iz dll, de-
skast, blanjast. 33rettern<erE,n. deskovje, dilovje. Brettnagel, m. dilnik , desken-jak.
SBrettfage, f. pila, žaga. 58rettfd;neiber, m. pilar, žagar. 23re»e, f. papeški list. 58re»ier, n. breviar. ffirejet, f. preca. SSrtcfe, f. piškdr. SBtief, m. list, pismo. 33rief=, a. listovni.	[no's.
SSriefbotlje, m. pismono's, listo-SJriefdjen, n. listič , pismice. ffiriffgetb, n. listovina, listnina. Scieflicf), a. pismen, pisemski.
ffirie	127	33ron
SStieffdjaften, pl. listi, pisma. SrieffMet, m. pisar, pisatelj;
(ctrl 53uct)) pismar , listdr. ffirieftafdje , f• listnica. SBrieftaube, f. listondsni golob. SSrieftrčiger, ni. pismonos , list— nlnar.	Llista.
. SJriefumfdjtag, m. zavitek od Sriefroechfel, m- dopisivanje, dopisovanje. [dopisovati, ffiriefroecftfetn, v. a. dopisdvati, SSrigabe, f. brigada. SBrigabter, m. brigadir. SStiUimt, Stittiant, m. bril-
jant, dragi kamen, alern. ffiritlen, pl očale, očalnice,
očnice, hile. Sriltenfutterat, n. tok od očal. S5rilleng(a<!, n. steklo od očal. SSrillenmacfiet, m. očalar. SBrtllirra, v. n. sjati, sevati. SBringen, v. a. prinesti, priiui-. Sati , dončsti ; (fufjten) pri -peljati, privoditi, dovčsti; (tierBorbringen) izdelati, za-ploditi; (Betutfacfien) uzrd-čiti, šiniti; (BoUenben) ilo-končati, sveršiti , dodelati, dogotdviti; cincn um ctroaš
—	, pripraviti kogar ob kar, komur kar sleči; in Drbnung —, vrediti; untct bie Scute —, raztrdbiti, raztrositi; ju spapier — , napisati, zapisati ; ein JJinb jut 2Bett —, roditi, poroditi; auf guten 2Beg
—	t k dobremu zaverniti; etroač iibet baž %ictj —, pod-stdpiti se; lotiti se; in @t5 fafjrung - , zvedeti, zaznati, slišati; SSaaren an SKann—, blago razprodati; cine £otf)s
ter an JDtann —, vdati ober . omožiti bčer; cž ttteit—, daleč priti, ftdfj um<> Sebcn —, končati se, vbiti se; }u©tan= bc —, včiniti, napraviti, osnovati, zavesti, ffiritfdje, f. ^ritftfe, SSrodEcfien, n. košček, droblej. drobtinca , mervica , vgriž-lej, kerhlič. Stoidn, v a. drobljati, raz-drobljdti, razmerviti, mer-viti.
SBtotfen , m. kos , merva, dro-
beti, kerbel, drtim. Srotčcn , v. a. drobiti, razdrobiti , podroblti, razmerviti. SBrocfenrceife, ad. po kosih ob.
drobtih. SStbcflig, a. drobljlv, mervljiv. S3r0b, n. kruh , hleb. SBtobbatfet, ni. krušar; — in, f.
krušarlca. SBtobbanJ, f. pekarnica. [niča. SSrobČorb , wi. krušnjak, slam-ffitobftumme, f. sredica, sreda. SBtoblaib, m. hleb, kolač. SSroblož, a. brez kruha, bez živeža. Lkruha, stradež. Sitobmangel, m. pomanjkauje Skobfadf, nt. rdne. 58tobf<fjaufet, f. lopar. 5Brobfdjni|c, f. krajček kruha. 3Jtobfd)tanf, ni. hlebnica, hleb-njak.
Srobfuppe, kruh v juhi. ffirombeere, f. kopinšica, ostrož-nica.	[ostrdženčovje.
SStombeetflaube, f. kopinjc, Stonj, f. med, medovina,
medenina. SSronjen, a. medovit, meden.
SSron	128	23run
ffirotijiren, v. a. pomčditi. SBrofame, f. drobtina, merva, komid. [vica, komadič. SSrožcfjen, 71. drobtinca, irter-SSntcf), m. zlom, odlomek, prelom, razlom; (©palte, 81® poka, poklina, poč, razpd-ka ; (im Gštfen; plena, splena; (galte im Stidje) giba , zagi-ba, zgiba, guba; (8e itešz fdjaben) kila; er f)at einen —, je kilav ob. kilast; (im @es fa$e) škerbina; jerbrocfjene ©tiicfe, črepine, odldmki; griebenž — , začetek vojskovanja; (im Stedjnen) zlomek. ffintdj , 77. mlaka, muza, hira. Srucfjbanb, n. prevoza na kilo. SStitdjig , a. nezvest; popdkan. SStiidMraut, 77. kilavica. SSrudjftetn, nt. neotesan kamen. Btucfiflucf, n. odlomek; kds,
komid, čertica. SBtiufe, f. mdst; bie — n, mo-
stdvje, mostovina. Stucfcjen, n. mostič. ffitticfenj, a. mostni, pomdstni. ®rii(fenbal£en, nt. mostnica, po-
mostnica. 33rii(fen&ogen, m. mostni obdk. 5BtiicEtnjo<f), v. poli. ffiritcfenjoll, m. S5rit<fengelb , n.
mostnina , pomostnina. 35ritd?en5oUeinnef)mer, nt. mosto-
vinar , mostninar. ffirubet, m. pa'r, piib , sopuh;
(Q.uelle) vrelo, burk, vrelec. IBtubeln , r. n. vreti, verirati,
burkljiti. ffiraber, m. brat, bratr; leiblts cfter — , pravi brat, brat po kervi.
SBrubet«, a. bratinski, bratov-ski.	Iček.
ffiritbercfcen, n. bratec, bratri-SSruberfinb , n. sindvec. _ SBriiberltd) , a. bratovski, bratinski.	[bratomdrstvo. ffirubetmorb, m. bralovbojstvo, ffintbermorber, m. bratomor, ffiruberfdjaft, f. bratinstvo, po-hratinstvo; — trinEen, pobratiti se. 93ruberšfoI)n, m. sindvec, bra-.
tinec, bratinec. 83rubert>tod)ter, f. sindvka , sestrina. 33ruberSt»eib, n. svakinja. SBruberjtrijl, m. bratodražba,
bratosvija. 9Bruf)e, f. juha, polivka, sdk. ffirtitien , v. a. pariti, popiriti, opiriti.
33ruf)f)eifi, a. vrči, žgcč kol krop. ffirii^trog, nt. parnica. SSriillen, r. a. (»om Soroeti) rjo-včti, rjuti, rikati; (bom StinbBief)! mukati, bukati, tuliti; (Bom Sonnet) gromčti, hruščati, ruščati, treskati, germeti. SSrummtar, ffirummbart, m. mermrivcc, mermrilo, go-dernjilo. S5nrnimeifen , n. brunda, brum-da; baS — fdblagen, brum-dati, brundati. SSntmmen, v. n. mermr.iti, gosti . godernjati, renčati, ffitttmmčteifel, nt. žverk, bern-
čilo, bemkica. SBrunnet, u. čermlen , zagorčl,
zagorčlkast, zarujčl. SBrunft, f. bilk, gdnj, pojit-
Srun
129
23ud>
nost, poj, pohot, bukanje, pojanje, tuj" , serbež. SBrunften, v. n. hukati se, goniti se, pojati se, turjati se, merkati se. S5rtmftseit, f. čas bukanja, po-janja, turjanja, merkanja. SBrunn, Sctmnen, »t. studenc, zdenc, vodnjak, kladez; ein offener — štepih; (Huelte) vrelo, vrelec. SBtunnen;, a. studenčni SBrunnenbecEen, m. korito. sScunnenJceffe, f. kreša bobdvec. Srunnenmeifter, m. studčnčar. S8runnenquelle, f. vrelčina, vrele. S5tunnen|iu6e, f. vodarna , vo-dišče.
Srunnenroaffer, a. studenčnica. SBrunfl, f. ogenj, vatra , požar, pogor ; gorkost, vroč-- nost; (SBegattungčttieb), f. SSrunft.
SSrunflig , a. vroč , žarek , goreč; —Čeit, f. vročina, žar-kdst, žir; pohotljivost. Sninfijeit, f. Stunftjeit. ffitunjen, v. n. scati; (Bet ,Kin=
betn) culati. ffituli, f. persi, grudi; (bet
gtauen) sisek, cizej. S5ru|ls, a. persni. SSrujibitb , n. popersje. IBrtiflen, ftcfj, v. r. hvaliti se, šopiriti se, košatlti se, diči-ti se, slaviti se, ponašati se, kazati se, ustiti se. SruflfeU, f. 3wergfeU._ SSrufiflecl, ni. napersnik. [sih. Sirufjgefcfirout:, n. gumpav per-SStuflfjarnifcfj, m. okldp, per-slek.
aSruft&oftle, f. persno dupljo.
SSruftEranSljeit, f. bolezen v persih.
58rufl(a$, m. persnica, varnoš.
S8tu|i(ef)ne, f. persobrin.
Sculimittet, zdravilo-za persi.
S5ru|iriemen, »t. podpersnik.
SBtudfctlilb , n. persni oklo'p ob. šklt , napersje.
SBtujlfKif, n. grod , popersje.
S8rufltf)ee , m. čaj za persi.
SBtu|iwatje, f. cicek, cizej, per-sna bradavičica. Ldenika.
Brufttoaffetfucfjt, f. persna vo-
Bruflroef), n. bodlaji v persih.
33rttfltt>efyr, f. persobran.
33cut , f. valenje, plodenje, sedčnje na jajcih; (bie Suns gen) plod, zapldd.
SStutat, a. divji, živinski; si-ro'v , divji, grop.
SBrutalitdt, f. sirdvost, div-jdst, gropost.
SJciiten, v. a. ploditi, valiti, na jajcah sedeti; fig. kovati, snovati.
SBtutfjenne, kvoklja, kokla.
SBube, m. fant, fantln, fanta-lln, otročaj, dečak, dečik, (ein ftf)lecf>ter SJtenfdj) potepin, potepdh, tepež, klatež, vlačdgar.
SBuben, v. a. (juten unb —, za-plečovati, skitati se, po te-pati se, vlačdgati se, veso-vati.
33uben|lucE, n. Sitbetei, f. de-čarija , tepež, goljfija.
SBitbin, f. potepiila, vlačiiga, raožkdla.
23itbif<J>, a. zloččst, zvit.
SBucfj, n. knjiga, bukve; (£f)ei!)
SButf)
130
SButf
zvezek, del j ju — e tragen, zapisati.	[govčz.
33ucljbmber, m, bukvovčz, knji-Ž8ud;f)int>erei, f. hukvovezrfrna, knjigovezoma, bukvovezi-vnica.	Lpar, natiskar.
SBudfj&rucfer, m. tiskdr, štam-Sucfjbrutfera , f. tiskarna, ti-skdrnica, štampa'rnica, buk-votistvo.	Ištamparstvo.
SSuctbrucferSitnjl, f. tiskirtsvo, SJudljbrucčertoefen, n. tiskanja,
štamparlja. 33ucf?e, f. bukva, bukev. Suc^bciumen, a. bukov; — eS ■5?oIj, bukovina, bukovnina. 58ut()ei(iel, f. bukevca. 33utf)e[c{jen, n. knjižica, bukvice.
35u$en, f. SBtttfjfcaumen. 33ucfjenm<tfi, f. žir bukova. SSudjenttmlb, m. bukovje, bukovina.	[kiijižnik. SSiidjeriutffeljM, m. knjižničar, n. polica za bukve. Sudjetfmmb, m. knjigoljtib. SSucfjetnarr, nt. knjižurin. ffiucfierfaal, m. ffiudjerfammtung f• knjižnica , knjižiše, buk-više, knjigosbrdna. SSucfjerfd&rane, m. omiir za
knjige, knjižnjsik. žButfjerfpracfje, f. književni jezik.
SBud^ertrobler, m. starinar. SSucfjettoerjeid&nig, n. popis knjig. 58itc(jerwurm, m. molj; (»on
aHenfdjen) knjižurin. ffiud^futteral, n. obddek, tdk. ffiud^alten, v. a. racdnske
knjige voditi, ffiud^ftalter, m. knjigovddja, računovodja.
§8ud^6a(tem, f. knjigovddstvo, računovddstvo.
ffiudjfccmbrt , nt. knjigoteržtvo, knjigirenje, bukvdrenje.
SSudjiifinbter, m. knjigotčržec, knjigdr.
ffittcfjlanblung, f. knjigarna, knjigirnica , bukvarnica, bukvama.
SBuifjlaben, f. SJu&fjanblung.
5Bu(bma(l_, f. žir; žirovina.
S3ut§6baum, nt. zelenika, zelenica, zelenec.
SucMbaumen, a. zelenikov.
SBttdjčbaumlflolj, n. zeleniko-vina.
33it<f>fe, f. (<3<$acf)tel) Škatla; (@e»eljt) puška, puša, pukša.
SBitc()fentttad)et, m. škatlar; pu-škar.	Isovina.
ffiudjfenfcfjaft, m.puščena oble-
SSucfifenfdjttf, m. strel iz puše.
SBucfjfenfpanner, nt. puškdvnik.
S3u<$fiab, m. pisme, pismenka, čerka.
šBucftflabtren, v. a. slogati, slo-goviti, slabikovati, slabi-kati, skladali.
SSudfiftablit^, ad. poleg besede, točno.
5Bud>t, f. zaliv, zatok.
S5utf)Wetjen, m. ajda, hajda, bajdina ; ajdovina.
Sttcfel, m. gerba, gerbavica; berbet, pleči.
ffittcfelig, a. gerbast, gerbavi-čast, gerbavičat.
ffiutfen , _ftdj, v. r. prikloniti se, priklanjali se, vklanjati se, naklonili se; skčrciti se.
Sittfling, m. priklon, pokldn.
SSu&e
131 '
ffiutg
?Bube, f. prodavnica, krama, prodajivnica.
ffiufftl, m. bivol; —?at6, bi-vdlce; —tui), f. bivolica.
a3uffeff)«ft, a. biv diski; fig. neotesan , grdp.
35tiffetn, v. n. mučiti se, napenjati se, razbijati ob. belili si glavo.	[zagib.
SSug , m. zgiba, zgib, prigib,
IBuget, m. stremčn; (itbet bet SSiege) obroč, ldk, obldk.
S3ugeleifen, n. tiblo.
ffiiigeln, v. a. tiblati.
S5ul)et, m. gorica, kom, hrib,
3Suf)le, m. ljubljenik, Ijubov-nik,. vesovdvec , zapleeova-vec , _ hotivec ; — f. Iju-bdvnica, ljubljenka, veso-vavka , hotivka.
SBuBIcn, v. a. (um ein gtauen= jimmer) snubiti, hoditi za kterd; mit einet — , vlačd-gali se , prešestovdti, veso-vdti.
33u&[er, m. ljubljenik, vlaču-gar ; —in, f vlacdga.
33uE)terirdj,_a. vlačdgarski, ve-sovrivski.
®»W«aft, f. vesnija.
SSufine, f. goder, oder; (im Sfjeatet) igr.-fvnica; (®<$aus plafs) pozorišče.
33uUe , f. papeško pismo.
SJulle , m. bik, vol.
SSultenbeiger, m. samosov.
SSuUenEalb, n. tele, biček.
SSulIetin, n. razglds ; Zimee —, armridni razglds.
S3umg, i. tof! paf! cof!
SBunb, m. zavez, zaveza,
zvez, saveza; družtvo, zbor; bcr atte —, stari zakon.
SSunb , n. zvez, zvezek, zvezek ; — ©frofj, otep slame.
SJunbbrudj, m. verolomstvo, veroldmje.
ffiunbbtiidrig , a. veroldmen.
SJiinbet, n. peča; — Spev, ot6-pek sena. [včznik, drdg.
SBunbežgcnofi, np. savčznik, za-
SBunbeštabe, f. skrinja mird in sprave, skrinja zveze.
SBiinbig , a. valjdn, veljaven, zaveziv, obveziv; (mit roenig SBorten) kratek, dosleden, temeljit; - Eeit, f. vaijanost, obvezivost; kratkdča, doslednost, temeljitost.
SBiinbniS, n. savčz.
25unt, a. pisan, šaren, šaro-vit, prižan, vprižan; mo-čiradast, pasast.
•Buntfarbig, šaro vi ten, gra-hast , šekast.
23untfped)t, m. veči detalj.
Sutbe, f. breme , butara, butaro , tovor.
SureauEratie, f. pisdrstvo, vradničarstvo.
SBurg , f. grid , grajšina, (fes fiet	tverdnjiva, tverd-
nja, gradič, iirge, vi. porok.
58&gen, v. n. pordčiti se, porok biti, dober stati, jamčiti.
SStirger, m. mestjdn , meščan, gradjan; (©taatšbraget) der-žavljin.
Surgcta, a. meščanski, grad-janski, deržavljinski.
ffiiirgergarbe, f. mestna straža.
23 ur g
132
asufp
SJiirgetm, f. mestja'nka, meščanka , gradjdnka. Surgetftieg, m. dom;iča vojska. SSitrgerfidj, a. mesten, meščanski; — eS@efe$budj, bukve deržavljctnkih pravic, ffiurgetmeiflet, ni. mestni glavdr. SSutgertedjt, n. meščanko pravo , deržavljtfnsko pravo. S3urgetfdjaft, f. mestj;instvo,
gradjinstvo, meščdni. SSittgerfdjule, f. meščanska šola. ffiurgetšfrau, f. mestjinka, meščanka. Bittgetfmn, m. domoljdbje. Sittgerjlanb, m. versta grad-jtfnov.
33tttggraf, m. grajšinski grdf, grajski grdf; —in, f. grajska grofinja; —fdjaft, grajska grofnija. [od tverdnjive Sutgfjauptmann, m. povelnik ffiiirgfcfjaft, f. pordštvo, poro-
činstvo , zagotdvščina. S5urg»ogt, m. grajski oskerb-
nik, gradičnik. SSittglBadje, f. gradska straža. 55ttrgwadjfet, m. gradski stražar , gradičir. SButfdje, m. fant, fantln, de-čik , momdk; 8eBt— , učenec.	[liti. ffiutfcfjen, v. a. streljati, vstre-SSurfie, f. šččt, kartiča, ker-tača, šet. Ikertačica. SStirfldjen, n. ščetka, šetica, Stirfleit, r,. a. ščetati, kcrt.1-
čiti, kartičiti, ščetiti. SBitrfienbinSer, m. ščctar, šče-tovailk.
SSittjel, m. ritica, zadnica; rčp. »utjelbctum, m. preide, živi
hrist, kozelc; — metdjen, prekdeovati se, prekucivati se, kozelce delati, žive hraste staviti; einen — madjen, prekdeniti se, živi iw,i>t postaviti, kozelc narediti.
Sutjeln, v. n. zvaliti se, prekdeniti se, stermogkiviti se, pasti.
ffittfdj, n. germ , ters; (Boit ffilumen) kitka, povojrik, pu-šel; (songebetn) zvezek; (BOtt ©trof)) snop.
83ufdjd;en, SBufdjet, n. germič;: kitica, pušelc, zvezček; snopčič.
S8ufcfi|ots, n. germovje, ger-mje, hrist, hrastje, hostje.
33ufcŽ)idjt, a. germovnat, ho-stnat, hrastoven, košat, go-šat.	[sedavec.
S3ufd)f(epper, m. razbdjnik, za-
SuftfitBerE, n. hrastnina, ho-stnina.
ffiufen , m. nedra, nedro, ne-drije, nadrije, lono; persi; fig. serce, grudi. [jitelj.
SBufenfteunb, m. naj ljubši pri-
ffiufis , a. spokdrni.
ffiufje, f. pokdra, spokoritva.
SBujien, v. a. pokoriti, spoko-riti, spokoriti se; (an ©etb) plačati, platiti; fiit etwa§—, terpčti zavolj česar.
SSttfer, m. spokdrnik; —in, f. spokdrnica.
SJuffertig , a. spokdren, skru-šen; — feit, f. spokornost, sk-rušendst.
SBufigebet, n. spokdrna molitva.
33ufpfalnt, m. pesmi od pokd-re, pokdrnice.
SBuft	133	gape
SalmuS, m. kolmež. Bamafcfie, f. komaša, nogačica. Gšamerab, m. tovdrš, drtig,
drugar, pajdaš. Samerabfcljaft, f. tovaršija, to-varštvo,pajdaštvo, družčstvo. Gšampf)«, m. kafra. Gšampt)Ms©piritu§, m. kafrovec. (Sampiren, v. n. šotdriti, všo-
tdriti se. Ganal, m. prekdp , vodotdk, vodorov, žleb; (SReerenge) preliv.	[počivalo.
Sannpee, n. sedalo, ležalo; (Sanaiiensogel, m. kanarček, ka-narka.	|vec.
Ganbibat, m. pomidnik, čako-Ganbiren , v. a. sladkdriti, za-
slddkdriti. Gannefai>, m. kanafas. Ganon, m. kanon; pravilo. Ganonicat, n. kanonikat. Ganonicuš, m. kandnik. Ganonifcfi, a. kanonski, kano-iliški.
Ganonifiren, v. a. posvetiti, med
svetnike postaviti. Sanonifttung, f. posvčta, pos-
vččenje. Ganoniffin, f. kanoniea. Santate, f. popevka. Gantikne, f. pesmica, pesnička,
popevkica. Ganton, m. okrdj, okrajna. Gantoniten, v. n. po vaseh ležati Ob. polegati. Gantot, m. cerkovnik; predstdj-
nik pevcev, Sap, m. predgdrje, berdo. GapeUan, m. kaplan; — ci, f.
kaplanija.	[pil.
GapeUr, f. cerkvica, kapelica.
■SSuftag, m. dan pokdre. t5uttef f. deža, vedro; brenta. SSuttet, m. brič, birič. ŠButtcr, f. srovo maslo, zmetane, puter. Sutterbrob, n. kruh in zmetane. ffiutterfaS, n. medilnica, pinja. 35utterfrapfe(, m. daščica. SButtecmitct), f. zmedki, zmetki, matuda, battlda. [mesti: Suttecn, v. a, "maslo nafčjati, IButterteig, m. testo iz srovega masla.
ffiug, 35u§en, m. recelj, pucek. »uttner, f. Sottcfier. SBujbaum, f. ffiucpbaum.
C.
i(SKan fudje audj untet j? unb g.)
<5abate, f. zvijača, zvijačina, kovarstvo, spletka, zaplčtka. Gabalenmatfier, m. kovdrnik, spletkar.	[zbirka.
Gabinet, rt. kabinčt, prisdba; Gacao, m. kakao; — baum, m.
kakao drevd. Gabet, m. kadčt, mlajšec. ' Gabetenfdfmle, f. vojniška šola. Gaftan, m. kaftan. [vapniti. Gafciniten, v. a. vapno sožgati, 6alcutiren,0. a.račiiniti.prevdar-jati.
Gatecuttfcfjec Jjafjn, m. puran purman, kavran; Galecutiftfie » S?enne, pura, kavra. Gatibat, n. bvezzakonstvo; (»on SDlannern) bezžčnstvo; (»on gtauenjimmccn) neudaja. •Galftnift, m. kalfinar.
Sape
134
©en t
Gaper, m. gusar, ropar, razbojnik morski. ,
Gaperei, f. gusarstvo, morsko razbojništvo.	[Cladje).
Gapern, v. a. vloviti, loviti
Eapiren, v. a. razdmeti, razu-miti, zastdpiti.
(Sapitulation, f. predaja. _
(Sapituliren, v. a. predati; po-gdditi se. [suknja, halja.
Ošaputt, GSaputtrocE, m. dolga
(Sapuje, f. kapuca, kuklica.
Gšarabiitet, m. konjiška puška, konjaniški samokres, kratka ročnica.
(Satabinter, m. konjik, konjanik.
Gatafftne, f. štuca, čutara, ka-rafina.
Eatasanp, f. karavana.
Cšarboitabe, f. beždle, persice, sekano mesd, karbonida.
Garbinal, m. kardinal.
6atbinalžfwt, m. kardinalski klobuk.
GšatbmalšttJtirbe, f. kardinalstvo.
Gatftol, a. karfijdl.
Garicatur, f. karikatdra.
Sacmelitor, m. karmelitar.
Gšarmeliterorbeit , m. karmeli-tarski red. [l^armezinast.
Garmeftn, a. ka rmezin; —rotf),
Gamesal, m pdst, mesopust; — feiern, pustovati.
Eartete, f. kolčsel.
(Samote f. dvokolnica, kolesci.
Gattel, n. izglčdno pismo; pozov na boj; listič.
Gartfjaufe, f. kortuzijanski samostan.
Gartf)aufecs9)t6»^,m. kar tuzijan.
eartfjatifersSRontie, f. kortuzi-janka.
Eaferne, f. vojniško posldpje, kasarna, vojarna.
SafMl, n. tabor, tverdnja, ograd je, pevnost, gradič, sotišče.	[gradičnik.
GafieUan, m. pogi-adnik, kastelan,
Gšaflrat, m. skopec, skoplenc, koplenik.	[izmožiti.
Eafltiren, v. a. skopiti, kopiti,
Gafuž, m. padež, skldn; slučaj, pripetek, dogodek.
Gaoiar, m. ikra.
Gaution, f. zastava, pordkšina.
(Sebet, /'. cedra, cedrovo drevd.
Seberfjolj, n. cedro vina.
Senftteit, v. a. pregledovati ob. razsojovdti spise.
(Jenfor, m. razsojovavec spisov, razsddnik knjižni.
©enfur, f. razsddba knjižna p dovdlenje k tisku.
(Jenfaur, m. polkonj.
Gšentifolie, f. stolistnica, sto-listinka.
Sentral, a. osreden, sredoto-čen, vsreden; —regierttng, središna oblast. [vsrediti.
Eentralifiren, v. a. poosrediti,
Eentratifi, m. jednokopitnež, ■ čentralist.	[točnost.
Gšentratitar, f.osrednost, sredo-
CjentralpunEt, m. središče , sredina, sredotdčje. Ldiven.
Gšentrifugal,a.sredobežen,odsre-
GentrifugalEraft, f. sredobež-nost, odsredivnost.
Sentripetal, a. sredotčžen> sre-dotvčzen, dosrediven.
SenttipetalEraft, f. sredotežnost, sredotvčznost, dosredivnost.
Sentrum, f SJlittelpunEt.
Gšentutia, f. stotina.
Sere
135

geremonie, f. obred, običaj,
pokloni.
geremonieU, n. obrednost. Gšeremonienmeifler, m. obrčdnik. Gšerniren, v. a. obkoliti, opisati, obdati.	[žilo.
(SettifiEat, n.poterdmlist, doka-Seffion, f. odstdpni list. Gbaife, f. najltil kriti vdz. 6f)al0ltppe, f. priUdnji čolnič, šalupa.
EfjalEogtapf), m. medoplscc. SfialSograpljie, f. medoplsje. StjatEograptiifcIj., a. medopisen. (5f)amaIeoJt, n. nestalen čldvek.
starobabnež. ©jampagnerroein, m. žampin-
jovec, žampinjsko vino. Sf)ao|>, n. zmes, zmešanina, zmešnjava, sirova gruda, mešanica. Efjarabe, f. zložna zastavica. SfjaraEter, m. (.Sennjeicfien) znam. znamnje, znak; (@igeitfcf>aft) značaj, znam. gfjataEteriftren, v. a. označova'ti, označiti, opisati, značovtfti, značiti.
(Sbarattetifitt, u.oznacen, opisan. gfjaraEterifliE, f. značajnost. @fiara£teriflifd!>, a. značajen. SfiaraEtetlož, a. bezznačajen,
brezznačajen, nestalen. Gbarbonnerflag.m. velki čctertek. (Sfiarfreitag, m. velki petek. Gšfjarge, f. dostdjnost, stališ. Eljarfamflag, m. velika sabdta Gt)arlaian, m. plaz.ar, mazač,
mazar, oderuh, ©jartpocfce, f. velki teden, velika nedelja. 6t)arpie, f. nasteržek.
SfiatuUe, f skrinja, skrinjica.
Sfjemie? f. ločba, kemija.
SfjemiEer, ni. locbenik, loččbnik.
Gšftemiftf),«. ločben.
©jetub, m. kerubhn. [spletka. GfjiBane, f. zvijača, zvijačina,
@fyirutgie, f. ranarstvo, rano-celstvo, ranocelništvo.
Sljiturgtfd), a. ranirstven, ra-nocelniški.	[celriik.
(5l)iturguf>, m. ranarnik, rano-
6f)(ot, nt. zelčnc.
SfjoEolate, f. šokolada, čokolada.
Sfyotolat(nf)anbter, m. šokoladar.
Efjolera, f. kolera, morija.
©)or, m. zbor; (bie GšmporEirdje) porčehne , porke, kdr, pe-vališče.
GfjoralmuftE, f. ccrkvčna godba.
@)0tali|}, m. cerkveni pevec.
Sljoraltar.Jii. velki oltar, prednji oltar Ob. žertvenik.
Sfjoramt, n peta meša.
Sf)0rf)err, m. kandnik, korar.
Efjrtfam, n. sveto olje, križmo.
Šerifi, m. Kristus, Kristuš; (SBetemiet ber djrifUidjeit Šteti: gion) kristjan , keršenik, verni.
6^rifla6enb, m. sveti večer, veliki post, božična noč.
(S&riftbaum, ni. božičnica.
Gšljriflenljeit, f. keršanstvo, kerst-janstvo, kristjani.
Sf)riflentt)um, ti. keršanstvo, keršanska vera, kristjanski zakon.
©)riflfefl, n. božič, sveti dan.
S^riffgefdjenE, n. koleda,koledni dar.	[veren.
Sfjtiftglaubig, a. keršanskoveren,
CSfiriftirt, f. kristjana, keršenica.
6$ti
136
Sočo
©^riftfinbdjen, ©jriflftnbtein, n.
dete Jezus, božje dete. ©Uiftltd) , a. keršinski, kerst-j .luski.
Sftriftmeffe, f. polndčnica. ©fjrifimonat, m. gruden, december. (5f)riflnacf)t, f. sveta ndč. ©jrifltag, m. božič, božičen
dan, sveti din. ©jriftuš, m. Kristus, Kristus. Gšjronit, f. letopis, letopisi, časopis.	[časopisec. ©jtonifenfdjjreiber, m. letopisec, ©ronifcfj, a. letopisen, časopisen.
©jronotog, m. časoslovec. ©tonologie, f. časosldvje. Pjjronotogifcf), a. časosloven. GIjttfolitf), m. zlati kamen. ®)ltt, f. izbor; izborništvo. ©jurfutfl, m. izbdrni knez, iz-bdrnikj — in, f. izbdr-nica.
©)urfiitflent{)itm , n. izbdrna
knežija, izbornikovina ■ ©jurfurfllicft, a. izbdrn, izbor-nlški.
©urttJiirbe, f. izborništvo. G^mif, f. ©jemie. ©cerone, f. prevažovivec,vodja, ©bet, m. tolkla; jabčlčnica,
gruškovica, breskdvnica. ©gatre, f. smodka, cigirka,
dimka. ©fabe, f. skeržatica. ©preffe, f. cipressa, — nfjotj, n.
cipresovina. Gircularfcfireiben, n. obhodni list. ©rculation, f. okrogli tek, kro-gotčk.
©rculiren, v. n. v kroge teči ob.
raztikati se, obhijati, obhoditi; obtčkati. ©fierjtenfer, m. cisterčijin. ©flerne, f. vodnjak, rupa, štirna, kapnica.	Iterdnjivica.
©tabetle, f. gradič, ogridje. ©tation, f.pozov, poziv, pozvaj. ©tiren, v. a. pozvati, pozivati: eine ©teUe, — navoditi; ©etftet —, duhdve rotiti, zarotiti. ©trone, f. lemdna, lrfški oreh. ©tronens, a. lemdnin, lemdnov. ©tronenljiinbler, m. lemonar. ©tronengelb, a. lemdna st. ©t)il, a. civiln; deržavljinski;
meščinski; svetdven. ©»ilbeamte, m. uradnik, vradnik
svetovni, ©»iliftten, v. a. izobrazoviti, izobraževati, izobraziti, v/do-] a vat i , otesivati , omikati, prosvetiti. ©Biliftrung, ©Bitifation, f. izo-braženje, izobražendst, vzde-landst,otes,otesivanje,omika, prosveta. ©arinett, n. klarinet. Staffe, f. učivnica, rčd; versta. ©affifdj, «. klasičen, izversten. ©aufur, f. zatvor, zapera. ©abier, n. glasovir, klavir, ©erifet, f. duhovništvo, du-
hdvščina, duhdvstvo. ©ient, m. hranjenec. tSIoaf, ni. rov.
©ubb, m. shod, zbor; shodlšče, zbirališče.	Lmočnik.
Goabjutor, m. spomočnik,-napo-SotfjeniEe, f. košenllja Gšocošbaum, m. kokosnlk. SocoSnuf, f. kokos, zamdrsld oreh.
<55le	137	6onb
GStefliner, m. celestinar. <5oltt>r-i, m. kollbrič. Gollationiren, v. a. prispoddbiti,
prispodobljati, pregledati. GoUecte, f. bera, bernja, zbirka, bira.
Gollectiten, v. a zbirati, bernjati. GoUecJiB, a. zberen. 60Uege, m. drug,; součenee. Gollegium, n. *kolčgija, zbor;
(a3oricfung) prednašanje. Golonie, f. naselbina, nasilje, vselstvo, selišče, selilo ; cittf
—	grimbeti, poseliti, naseliti;
—	ti. n. posiliti se, naseliti se. Gotonifi, a. naselnik, selnik,
vselnik. Gotorit, n. barvitost. Golumne, f. stupec, redek. Gomitat, n. stolica. [bdrstvo. Gomitee, n. izbor, odbor, od-Gommanbant, m. povelnik, ve-litelj, zapovednlk. [voda. Gommanbeur, m. načelnik, voj-Gommanbiren, v. a. zapovedati,
velevati, povelevati. Gommanbo, n. povelništvo, za-povedništvo.	[nenje.
Gommentar, m. razlaga, razj.is-Gommerj, m. obhdd, občenje. Gommtč, m. tergovski hlapec
ob. streže. Gommifibrob, n. vojniški kruh. Gommtffdr, m. komisar, pove-renik.	[reništvo.
Gommiffion, f. komisija, pove-Gommtffiondr, m. komisijon.ir. Gommobe, f. ormir. Lčenje. Gommunication, f. obhdd, ob-Gotnmuniciten, v. a. obhajati;
—	r. n. obhajati, obhajati se, vživati.
Gontmunion, f. obhajilo.
©ommunifl, m. občentfh.
Gompagute, f. četa, četnina, kardelo; (SSetein) društvo, tovaršija- . -
Gontpagnort, m. ■ drdg.
Gompafi, m. kompas.
Gomptet, a. popdln.
Somplimrat, n. pokldn, nokldti, pozdrav.
Gomplimf ntenmadjer, m. klanjalo.
Gornptot, n. dogovor; zakletva, zardtva.	[zlagati.
Gornipomreti, v. a. složiti, skladati,
Gomponifl,»t. skladatelj (godbe).
Gompofttion, f.skladba; složba,
Gomptoir , n. pisarna; zalo-žišče.
Goncentriten, v. a. zakupiti, za-kupljati, vsrediti, vsredišiti, vsi ediniti, sosrediti, vsred-njiti.
Goncept, n. pisava.
Goncert, n. koncert, glasbena beseda, veselica.
Goncfjiliett, pl. školjke.
Gonciliunt, n. zbor, zbirališče; cerkvčni zbor.
Goncipitcn, v a. napisati, so-staviti, pismo sostaviti.
Goncipill, m. spisovivec, pero-vddja.
Gonccet, a. predmeten.
Goncubine, f,, spavančica, spanja lica.
GoncurS, m. koukiirs, oglas službe, natečaj, razpis službe.
Gonbolcnj, f. pomilovanje.
Gonbolenjfdjteiben, n. pomilo-vivno pismo.
Gonbucteur, m. spremnik (vozov), sprevoditelj.
Sonf
138
(5reb
GonfcEt, n, pojedmca, zakuski, konfekt.	Lmenkovfinje.
Gonfcrenj, f. posvetovanje, po-Sonfeffion, f. prizndnje; ve-
roizpovčdanje. Gonftžccttion, f. pobranje imetka. Gottfižciren, v. a. ves imetek
pobrdti. CSongrefi, m. shdd, zbirališče. Gonfcription, f. zapisovanje. Gšonfequent, a. dosleden. Gottfe<)uen}, f. doslednost. Gonfereatorium, n. glasbeno
učilišče. Gonft'|lotium, n dubdvni svet. Gonfonant, nt. tihnik, tihnica,
sogldsnik, soglasnica. Gonforieit, pl. tov.lrši, pajdaši. Gonjlctbler, m. topnik, topničdr;
puškar.	[ustavodajen
Gonfiiiuircnb, a. ustavodajavcn Gonflitutioit, f. ustdva, vstdva. Gšonflitutione(,a. ustdven; —itat,
f. ustavnost. Gonflruction, f. stroj. Gonfut, m. konzul, posvetnik. Gonterfei, n. poddbšina, slika,
poobrOzek. Gonto, m. izpisek, konto, račun. Gontract, m. pogddba, pogdda,
pogdd, dogdvor. Gonttaljiten, v. n. pogoditi se, dogovoriti se, dogovarjati se. Gpnttafigniren, v. a, protipod-pisati, podpisati, pripod-pisati.
Gotrtrafl, m. nasprdtje , pro-
tivnost, različnost, razlika. Gonttcbanb, a. prepovedan, za-
brdnjen. Gontre6anbroaare,f.zabranjevina,
Gontribution, f. dača, davek, naračt.	[naglčdnik.
Gontrotle, f. nagled; — ur, m.
Gontumaj, f. zapertija.
Gonaent, m. shdd. shodišče.
Eonsentionžmunje , f. srebern dndr.
Gonsict, n. hranilišče, sobiva-lišče, zavod, rejišče; — ift, m. rejčnc, hranjene.
Gopie, f. prepis, prepisek.
Goipirett, v. a. prepisati.
Gopijt, m. prepisnik, prepisdtelj.
Gopulation, f. pordka, zaroki, zardka.
Gopuliten, v. a. poročiti, zaročiti.
Gotbuan, m. kordov;in.
Gornet, m. zastOvnik, stav-ničdr.	[korporOl.
Gorpotal, m. desetnik, kaprail,
Gorrect, ad. bez pogreškov, spraven.
Gotrector, m. poprOvnik.
Gottectur, f. poprdva; popravljanje.	[pisdtelj.
Gorrefponbmt, m. dopisnik, do-
Gorrefpottbraj, f. dopisdva; dopisovanje.	[dopisovOti.
Gortefponbiren, v. a. dopisovati.
Gor far, m. gusrfr, morski raz-bdjnik.
Goutier, m. berzotek, jadernik.
GourS, m. tečOj i (bež ®elbeš) cena.	[uvitek.
Gouttert, n. zavitek, zavdj,
Grattalt, m. tepež; punt, šment, šunder.
Greatur, f. stvdr, stvorje.
Grebenj, f. napdj, napitek.
Gtebenjiren, v. a. napivati, napiti.
prepovedane reči, branjevina. | GrebenjtifcJ, m. lavra.
Greh
Gtebit, m. zaiip, zaupanje, do-vernost; auf — vet)men., posddo vzeti; auf — geben, na zaupanje dati, posdditi.
Csrebitbrief, m. doverno pismo.
Girebitiren, v. afposoditi, posd-jovati, na zadp dati.
Brepiren, t;, n. cerkniti, pocer-kati, počepati, stegniti se.
Sriminat, a. kaznoviven.
Gšriminale, n. kazno vivstvo; kaznovivne bukve.
SEtminalgeridjt, n. kaznovavnija, kaznovivna sodnija.
(Srucifil, n. razpotje, razpčlo sveta martra.
6ulti»ircn, v. a. obdelovati, obdelovati, obdelati; izobra zoviti. otesivati, vzdelivati.
CSultut, f. izobražovinje, izo-briženje, ptes; reja; obde lovinje.
Sut,/".zdravljenje, lečba,vračbak
Gšutrenbe, f. obhodni list; raz glis.
6urrentfd)tift, f. tekdči pis.
(Sufiof>, m. čuvir, nadglednik.
Sljmbel, f. cimbale, polddrica. Spptelfe, f. Giureffe.
139	®afii
©abei, ad. zraven, poleg
D.
Za, ad. td, tukaj, tukej, ovde, ovdje; f)ier unb ba —, tu in tam , semtertje; tam v tej reči, po takim; »on — , od-tdd ; —, c. kader, kedar, ko, ki, kak; (točil, jenadibcm)ker, potem ki, potem ko, jer; ba bodfr , čeravno , desirivno; (alSbann) tedaj, po tem.
. . -- na~ zdči, vpričo, vpričejoč; pri
tem , pri njem, pri nji ;c.;
et WiU u6ejaU fein, povsdd
hoče biti; id) foin —, jaz pri-
stdpim; cž Meibt —, tako
ostane, pri tem naj ostane.
®adfj, n. streha, krdv.
®acf)boben, hi. podstrešje.
2)acf)becEer, m. pokrivič, krovec.
Sacfjfafjne, f. SCSetterfafjne.
Eacfefotfl, m. sleme.
Bacfjlein, n. strehica, strešica.
25ac()moož, n. strešni mih.
2)acfjrinne, f. žleb.
Sad&rofjte, f■ cev od žleba.
2)acf)(>, ni. jazbec, jazvec.
®ad)žbau, m. jazbina, jazvina.
25ad)fcf)inbet, m. škodlja.
23ac$SfelI, n. jazvečina, jazve-
čovna.
®adjSIjunb,Mt.jazbičir, jazvičnik. BadjfpiSc, f. sleme, verh od
strehe. ®ad)ftein, f. ®adjjiege(. ®ac^firo£), n. strešnica, skopa. Badiftufil, m. podstrešina, pod-
strehje, rušt. Sacfitraufe, f. kip, kapilo; (bas! IjerafefaUenbe Stcgcntoaffct) kap-nica.
®adjung,. f. pokrivanje ; (baš ®atf> felbft) strešje, postrešje, krovje.
®adjjiegel, ni. strešna opeka,
strešnik, kdrc. Sabuttf), ad. s tim, po tim, s tem, po tem, s to, z uniin, po onim. ®afccn, ad. ako, ko, če. iDafur, ad. za td; itjfann nidjtš jest nisim kriv; —
Sage
140
3)amm
f)atten, misliti, meniti, soditi.
Sagegen, ad. proti tomu, proti njemu , zoper td; nasprot, nasproti, usuprot; - fein, protiviti se, zoperstdvljatise; — c. (t)ingegen) temdč, te-miič, ampak. Satjeim, ud. domd, kod kuče. £>af)er, ad. (»on einem Črte fjer) od tam, odtamkaj, odtam-ddd, odtdmsem ; odtod, od-tiilesem; (be|jf)atb) zatd , za-tdrej, torej, tdj, tedaj, za-volj tega, daklem, zategavolj, zatčgadel, zastrin tega, zarad t^ reči; (big bafjer) dozddj, dosdrej, dotle, dotdd. ®at)ier, ad. tu, tukaj, tukajle,
tule, ovde. £af)in, ad. tje, tam tje, ta.tdt; (fo t»eit) dotdd, dosem, dotle, tako daleč, dosdd; (fjimueg) proč, preč. 2)af)mau6, ad. tuvun. ®al)ingeben, v. a. oddati, poditi. ®af)ingegen, ad. temu nasprdti
pa, proti temu pa. ®aljinfein, v. n. poginiti, propasti; zavmreti; er i(l baf)in, po njem je. 2)a()inten, ad. zadi, tu zadi, tam zadi, odzadja, odzid; — bleiben, opčšati, obnemigati. ®af)inter, ad. za tem, v tem, tu znotraj, za Id, za nji; — Eommen, zvediti, zaznati, zaslediti. 2)a&ten, f. Sanbetn. Samalig, a. tačdsen, tadišenj,
ondašenj, takraten, tedanj. ®ama[g, ad. tadaj, tedaj, tada,
tačas, onda, takrat, tistikrat, tistkrat.	[cčnsko delo.
Samagceneratbeit, f. damas-SamagcenerEtinge/.damascčnka,
damasečnska sablja, ©amagetren, v. a. damaskovati, nasčkatifs srebram alj zlatarn). ©amafl, m. kamdka, tomdsk. ®a(paflen, a. kamdkast, to-
n^iškast Same , f. gospa, gospoja ; (in ber .karte) kraljica; (im ©as menfpiel) dama. ©amenbret, n damnica. ©amenftsiel, n. damovanje; bag
— fptelen, damovati. ©amenftein, m. damnik. ©amfjirfdj, m. poljčlen. ©dmifd), a. norčav , norljav, bedast , ludast , pahnjen, cebnjen. Samit, ad. s tim, 7. letim, s to-tim, po tem; — c. da,de,ki. ©dmlicfi, a. norčavast, beda-
last, ludalast. Saram, vi. je/., nasip, osip, okop. ©dmmen, v. a. zasipati, nasi-pati, okopavati, nasipe na-pravljati; (SBaffer) jeziti, zajeziti, zagrajati. ©ammerbe, f. pčrst , černa
zemlja, bernja. ©dmmerig, a. mračen, sumrd-
čen, tmavast. ©dmmern, v. it (beg Kbenbg) mračitise; eg bdmmert. mrači se, mrak nahaja; (beg SBlors geng) svitati se, daniti se, zo-riti se, priz.arjali. Bdmmerung, f. mrak, sumrak, zaton; (beg SSJtorgeng) zor, zarja, svit.
Sarnp	141	®ata
®ampf, m. pir, soptir, para; Z&A, dim; slab; hlap, hldp, pdh, sopdh. Sampfbab, n. parna kopelj. ®ampfel, n. krovSjc. ®ampfen, v. n. pariti se; čadlti se; kaditi se; hlapčtijilupčti, puhteti tarnati se. ®ampfen, v. a. (geuer) vgasiti, vgašati, pogasiti, vdušiti, zadušiti, potantiti; (3orn) potolažiti, vtoltižiti, tolažiti, vta-žiti, pota/iti, vmiriti, pomiriti, utešiti; (gleifcft) pariti, hlapiti; (ben Son ettteij Snfttus menteti) vmičiti, pomičiti. ®ampfenb, a. pogasiven, tola-živen.	[rilo; parobrdd.
®ampfer, m. gasilo ; tažilo, mi-®ampfi'9, a. hlapen, čaden, dimen, dimnat, sopiren;— Eeit, f. hlapnost, čadno.st, soptir-nost.	[dušnik.
®ampftocf>, 71. hlapnica, odiiška, ®ampfmafdjtne, f. parostroj. ®ampfmeffer, m. pardmer. ®ampffdjiff, n. parobrdd. " ®amt>fwagen, m. parovdz, hla-pdn.
®aneben, ad. zraven, zravno, poleg, p o kraj; mimo tega, zraven ob. razuntega, ktemu, verh tiga, pri tem. ®anieben, ad. tu dol, tam doli. ®anieber, ad. v niz, ob tla, na tla; — toetfen, ob tla trešiti. ®anE, m. hvala, zahvdla, zah-viljenje; —fagen, zahvaliti se; etnem — mtffen, zahvalen komu biti; ®ott fei—, hvala Bogd, Bog bodi zahvalljen, slava Bogd!
SanEbar, a. hvaležen, zahvalen, blagocbiren, haren; —feit, f. ♦ hvaležnost , blagodtirnost,
harnost, zahv.1lnost. ®<mEbarti$, f. SanEbar. ®an£en, ©anEfagen , v. a. zahvaliti, zahviliti se; blagodariti. ®anEe£>roertf), a. hvalevreden. SanEerfuUt, a. poln hvaležnosti. SanEfefl, n. zahvdlen svetek. ®anEgebet, n. zahvtflna molitva. ®anElieb, n. zahvilniea, zahvalna pesem. ®anE[o<>, a. nehvaležen, nezah-
vilen, neharen. ©anfopfer , n. zahvsflna sveča-ndst, zahvalna daritva, bvalno darilo.	[valit! se.
®anEfagen, v. a. zahvaliti, zah-®anEfagung, f. zahvila, bvala, zahvilnost, zahviljenje, bla-godirenje. ®anEfagungšfc$tetben, n. zahvalno pismo, zahvilnica. ®ann, ad. tedaj, tadaj, tada, tačas, takrat, onda; — unb wann, včasi, včasih, kadkad, po časih, nekokda, redkoda. ®annen, Bon bannen, ad. oddn-dod, oddnod, odtamtod, odtu sem, od tam sem, od-tosej.
®annenf)ero, f. ®af>et. Satan, ad. v tem, na tem, na tim, pri tem; liegt mir —, kaj mi je za to; er ift fdjletljt —, slabo mu gre, je v revnim stanju; eč ift nicbtš —< nične velja; fte ftnb tms rerfjt —, vi se motite. ®arauf, ad. na td, na tem; po tem, potle; — gefjen, smert
®ar a
142
Saru
storiti, zamreti, vmreti, poginiti; — attčgefjen, nameriti Ob. nameniti se na kar, na-, menjen Liti; ben Sag —, drugi dan; — geben, nadati, popred dati. Saraufgetb, n. nadel, nadivek. Sataufi, ad. iz tega, iz teh. Sarben, v. n. stradati, postri-dati, glid terpčti, gladovati. Satbieten, v. a. ponuditi, ponujati, nuditi; dati, poditi ®arbrmgen, t-, a. prinesti, pri-nositi, prinišali, dončsti, do-pernesti; pokIo'niti, posvetiti, daroviti. ®aretn, ad. v to', v leto. _ Satgebett, v. a. darovati, pokloniti, podeliti, dati, podati. ®arba(teit, v. a. podati, pomi-
diti, pomijati, pružiti. ®atitt, ad. v tem, v ti reči; (innettjatb) znotraj, znotri,. notre, notri. Sarlegen, v. a. predložiti, predstaviti, položiti Cpred ko gar); (betoetfen) razkazati, dokazati, razldžiti. Sarleljett, n. posojilo, posdda,
posodilo. Sarle&ncn, 2>arlci)f)en, v. a. po-sdditi, posdjvati, v posod dati.
®artefcnet, Satteifjer, m. po-sodnik, posojavec, posodi-telj.
35arm, m. črevo, čreva, drdb,
drobje. ®arm? , a črevni. črevčsni.
33atmbtttc6, m. kila; ben — t>ai
benb , kilav; kilast. Sarmgicfit, f. črevesu i protin,
črevobdl, skernina v čre-. vih , trdd.	llajno.
2)armfotft , m. govno, govnja, Saratfaite, f. struna, strunja
iz črev. Santatb, ad. po tem, potčm, na td^, za tem, za tim, po-tl_č, potlam; er fragt rticfjtš —, nič ne mara za to, nič mu ni za td. Sarneben, f- Saneben. Sarre, f. sušenje, sušilo;
CRtančfjeit) sušica. Sartetcften, v. a. podati, podajati, dati, pondditi, po-ntijati, pružiti. Satrett, v. a. sušiti, posušiti. 23arrofen, m. sušivnica, sušilnica, sušnica , fernača. E>armfuc[jt, f. sušica. ®arfcfiiegen, f. SSorfdnefieit. SarfteUen, v. a. predstaviti, predstavljati, pred oči postaviti, pokazati; opisati, popisati, obrisati, zobraziti, prikazati. SarfleUung, f. predstava, pred-stavljenje, navist.iva ; opis, popis , obris , prikaz. SarfttecEen, v .a. natčgniti; fig, ponuditi, podati, podeliti; (@elb) posdditi. SartEmn, v. a. dokazati, do-vdditi, razka'zati, dopovedati, popisati , izobrlsati. Sarttber, ad. od tega, o tem, verh tega, zastran tega, črez td; (ttabtenb bet geit) med tem, tačas, tičas; (itber bies fem) črez to, nad t ein , po-
ččz; nidfitS bariiber obet bas runtet, ne manj ne več; tef)
®aru	143
®a»o
ttnll mitf) — matfien, se hočem tega lotiti; eg gefit alte« — imb barunter, vse grč navskrlž.
®arum, C. zatd, zattfrej, to-rej,tdj, zatčgadel, zatega-vdljo, zavolj tega, obstran ob. zbog tega ; —_ baf), zatd ker, zakdj . kajti r — ad. okdli, okdlj , okrdg, krdg; (um biefe ©ctcfte) za td, po td.
®arunter, ad. pod tem, pod to, pod unim tc. vmes, med; — etroaš legen, kaj podvrčči ob. podldžiti. Saš, prp. f. Ser.
Safetbfi, ad. ondi, onda, tam, tamo, tamkaj, tarnlč; ovde, tukaj.
Safelbflig , a. tamošenj , 011-doten, ondtlšenj, ovdašenj, tukajšen.
Safein, n. bitje, bitnost, bistvo; (Segenrcart) nazočnost, pritomnost, pribltje, vpri-čijdčnost.
Safein , v. n. vpričo , nazoči, vpričijoč , pritomen biti; (efiftiren) bivati, živeti.
Sačjenige, f. Serjenige.
Saftg, f. Safelbflig.
Sašmal, ad. tokrat, letokrat, tobart, za sad a'j, tajkrat.
Safi, C. da, de; dabi, dab', debi, najbi; bamit —, za da; (feit) kar, da.
Sašfelbe, f. Serfelbe.
Satiren, v. a. leto in den napisati ob zapisati; eš bas tirt ftcfj »on lange t)er, temu je žč davno.
Satib, m. (v slovnici) daja-
ven, dajrfteln, treči padež, prisvojivnik.	Idaktil.
Sattel, f. pavčik, dotala,
Sattelb aum, m. datlovnik, dak-tllovo drevd.'
Saturn, n. leto in dan; datum; bič bato, dozdij.
Saube, f. doga; bie — n jum gufammenftellen fectig ntadjen, doge spehnlti.
Sattdjten, v. i. zdeti se, dozdevati se, videti se, činiti se.
Sauer, f. terpež, obstilnost, trajanje.
Sauerftaft, a. obstoječ, ob-stdjen , terpčžen , odstaven.
SauerljaftigJeit, f. obstojčč-nost, obstdjnost, terpčž-nost, obstivnost.
Sauetn, v. n. terpčti, trajati; (ttetbarMtt) ostiti; obstati, zderžati se.
Sauetn, v. n. (leib fein) žil biti, militi se; (Tcf) fein @elb — laffen, ne marati za dnar.
Sauftten, m. palec. Uečnjdk.
Saumling, m. palečnik, pa-
Saue , f. svinja , prašiča.
Sa»on, ad. od tega, od tote-ga, od Ietega, od te reči; (Weg) proč , preč, vstran, vkraj; — bringen, odnčsti; feitt fieben — btingen, živ vjiti; — gefjen, vjiti; — flie; gett, odletžri; — fommen, rešiti se, odnčsti jo; — fa£): ren, odpeljati se; — flieljen, pobegniti, odbežati; — jas gen, odgnati , odpoditi; — fdtletefjen, zmuzniti se , potegniti jo; — jieben, oditi , odhajati.
®a»o	144
®a»ot, ad. pred tim, pred tem, pred to' ic.; itfj fcnn ntcfjtš ba»or, nič ne morem za to'; — bewaf)re unš ®ott, tega Bog ne daj, Bog ob-v.tri nas tega.
®awibet, ad. proti temu, temu nasprot, zoper td; — fein , protiviti se;' nasprdti biti.
®aju, ad. k temu, verh tega, za td; tljun —, glej, trudi se; prizadeni si; — bringen, pripraviti; — ge= Itrinnen, pridobiti; — $elfen, pripomdči, pripomigati; — retfjnen, priračuniti, priči -sliti; — fcfjreiben, pripisati; — tfjim, pridjati, dodjati, prildžiti.
Sajumal, ad. tedaj, takrat, tacaš, tistokrat, onda.
®a}Wiftijcn, ad. med tem, vmes, vmesama, vsredej, sred tega; v td, do tega.
25ebfttte, f. pretres.
Secanat, n. dekanija, tehantija.
Secaratž, 35ed^ant, m. dekan, tehant.
december, m. december, gruden; (ilit.) prosinac; (čedj.) prosinec; (poln.) grudzien.
SetfbaUen, m. stropnica, stro-pdvnica.	[hrfta.
Secfbrtt, n. perina, odeja, pla-
®ecfe, f. odeja, odevka, ode-vilo; (®etfel) pokrivalo, pokrov, pokrdvec; — bež 3im= mw>, strop, stropje, dile; mit ctnem ttnfer etner — ftes (fen, s kdm v en rdg trobiti.
®ege
©ecfel, nt. pokrov, pokrdvec, pokrivalo.
Sctfeit, v■ a. pokrivati, pokriti, kriti, zakriti; (bebecfen) odč-vati, odeti; (befd()tt§en) braniti, štititi; ftdj —, osegiiriti se, zagotdvitise; benSifcl)—, mizo obložiti, na mizo pro-s tirali.
2)ecfer, m. krovec, pokrivič.
SecEmantel, m. plijš za pokriti se; lig. plajš, zakrivalo, za-grinjalo, zastor.
Sccfung, f. kritje, pokrivanje, odev; fig. bramba, branilo, okrilje; (SSfgleitung) društvo, spremljerije.
SDeclamiren, v. a. besedoviti, besediti, prednašati, dekla— mii ati.
25eclamation, f. besedovanje, besedba, deklamacija.
Seclination, f. sklanjanje, sklon-ba, sklanja, sklanjava.
Becotitcn, v. a. okinčati.
Secret, n. razkiz, odkaz; povelje, odldčba.
Secretiten, v. a. odkazati, odld-čiti, vstandviti.
Sebiciren, f. SBt&men.
£)efect, m. nedostatek,pomanjk;. — a. manjkav, pomanjkljiv.
.Scftnition, f. opredeljenje.
®efmiti», a. dokdnčen.
®egen, m. meč, palaš, kord.
£>egengefaft, n. kordež.
2>gengel)dnge, n. pas ob. pojiš za meč.
Segentlinge, f. mečovina.
SegenEnopf, m. mečni gumb ,-(cin reblicfjer ajjann) pravi mdž, korenjak.
®ege
145
®enf
gjegenfdjetbe, /*.mečnica, nožnica. Segrabiren, v. a. v nižjo obet manjšo službo postaviti, degradirati. Seljnbar, a. vlažen , raztegljiv, stegljiv; razpenljiv, raztanj-Ijiv; — hit, f. vlačnost, raz-tegljivost; razpenljivost, raz-tanjljivost. £et)nen, v. tezati, raztego-vati, raztegniti; 'razpon ati, razpeti; raztanjivati, raz-ttfojšati, stanjšati; projiti, razprojiti; (inber Sprad&leljte) zategovati, zatdgniti; ftd^ —, lecati se, vlekniti se, razpenjati se.	[grez. Seicf), »'• nasip, osip, zasip; 25eicf)en, v. a. nasipa ti, osipati, zasipati, zasuti ; jezili, zajeziti, gatiti, zagatiti. Setc6fel, f. oje, ojice, rudo;
(®etfifel) tesla. Seicfjfeletfen, n. ogerlini. Seitfjfetgabel, f. škarje, ojnice. ®ei<f>felpferb, n. ojnlčen ob. ru-doven konj. [pri ojesu. ■ £>etcf)fe(rtng, n. klep ob. oklep ®ein, ®eine, ®ein, pr. tvoj,
tvoja, tvoje. 25einetf)alben, Beinetttegen, ®et= netraillen, ad. zavolj tebe, za tebe delj. Seinig, 'f. ®etn.
Seifl, m.božnik; —ecei, f. bož-
nikovinje. ®etinquent, nt. obsojenik, zločin
Setpfiin, m. dupin, pliskavica. Sennmcl), ad. po tem, po tem takim, takcf, za ! d , zastrin tega; torej, zatdrej.
®emoftat, m. ljudovlidec. Semofeitie, f. ljudovlada, lju-
dovladje, -ljudovladija. Semofratifcfi, a. ljudovladen. Semofjngeacfctet, ad. nič manj, z vsim. tim.	[nost.
Semutf), f. ponižnost; pohlčv-JBemittfjig, a. ponižen, pohleven. Semutl^igen, v. a. ponižati, po-
nižovati, vkrotiti. SDenbrit, m. dervnik (kamen"). Sengetn, v. a. klepati, poklepati. ®engelfiocf, m. babica. ZJengeljeug, n. klepdlo, klepl. Sengler, jŠengelfjammer, m. kle-pič.
SenEact, f. ®enfung$art. Senčbar, a. mišljiv, misliteln. Sentbucf), n. zapisna knjiga,
dnevnik. ®enfen, v. a. u. n. misliti, pre-rriišlovati; (fjoffen) nadjati se; (rnetnen) meniti, misliti, soditi ; (gefonnen fein) nameniti, nameriti, meniti, misliti; (ftcfr etinnern) pomniti, spomniti se, spomeniti se. Senfer, m. mislitelj, mislež. ®en{freif)eit, f. svobodna misel.
svoboda misliti. .Sentfraft, f. mislivnost. EenMefjre, f. slovje. iSenfmal, n. spomnilo, spominek, spominščina, pametnik,
spomnjez. ®e#Ef(
fdute, f. JDenEmat. 25en£fpruc(j, m. prislovica, poslo-
vica, izr ek. 25en£fletn, m. spomenik. SenliungsSatt, f miši j dva, način
mišlenja. 25en?tt>utbig, a. imenit, zname-10
®enf
146
®eta
nit, slaven; — feit, f. irae-nitost, znamenitost.
Senfjettel, n. spomenica, spominka.
Senn, c. zakaj, kajti, jer, jerbo; (a[g) kakor, kot, ko, od; eg fet —, bap samode, ki; to-de, ki.
SennodE), ad. vendar, vonder. le, saj, sajle, venderle, li time.
Separtement, n. okoliš, kotar.
Sepefdje, f. poslanica, pošiljka.
®epf)ie (gifdj), dupin, pliskavka
Seponiten, v. a. zahraniti dati.
Seputation, f. poslaništvo, poslanci, poročniki; odbor, od-bdrstvo.
Seputirter, m. poslanec, poslanik, pordčnik; odbdrnik.
Ser, bie, bag, »trt alg (gefcfiterfitžs »ort im ©tosenifdjeii nidfjt auggebruift, — pr. (biefer, bers jenige ic.) te, ta, ta j ob. ti, ta, to; toti, tota, toto; leti, leta, letd; tele, tale, tole; (»eldjer) kteri, kateri, ki, koji.
Serb, a. terd, tverd, čverst; jedrovit; grdp, osdren, sirdv, neotčsan; — tjeit, f. tver-ddča, čverstdča; gropdst, osdrnost, sirdvost.
Sereinji, ad. nekdaj, negdaj,
nekad, nekogda. Serent^alben, Serentirogen, "Se.-renttriUen, ad. zavolj njih, za teh vdlj;. zato, zatčgadel, zastran tega, torej, zatorej.
Sergeftalt, ud. po takim, potem
takim, tako, na te način. Sergleidjen , Sečgleid)en , ad
takšnih, takih, takovih, ova-kih; takšnega, tacega, takd-vega, ovakega.
Serfjalben, f. Safjer.
Serjenige, biejenige, baSjenige, pr. tisti, a, 0; tajisti, a, o; le tisti, a, o; onilč, onalč, onolč.
SermalemfJ, ad. nekdaj, negdaj, .nekdgda.
Sermaten, ad. sadaj, sada, zdaj.
Sermalig, a. sadanj, sadašenj, sedanj, zdanj.	m
Sermapen, ad. tako, tako silno, tako zlo, na tolko.
Sero, pr. vaš; njihov.
Serfelbe, biefelbe, bašfetbe-, pr. te, ta, td; oni, a, o; uni, a, o; tisti, a, o; isti, a, o.
Serttieiten, ad. medtim, tajčas.
Servmfdj, m. derviš.
Sečcenbent, ni. potčmik, potd-mik, zarodič. Lpobegnež.
Seferfeur , m. vskdk, uskdk,
Sefertiren, v. a. vskočiti, usko-čiti. pobegniti.
SežfadS, f. Sečfjatb.
Sešf)alb, Segljalbeti, a. zatdrej, torej, taj, zategadel, zate-gavdljo.
Sežpot, m. trindg, okrutnik, samosilnik, silnik.
Sešpotifdj, a. trindški, okrdten, samosilen.
Sežpot tžmttš, m. trin d štvo, okrd t-nost, samosilje, krutovlada.
SeftiUiren, v. a. destilirati, peči, žgati, variti. • Ltoljkanj.
Sefio, ad. tim, s tim, toljko,
Sežmegen, f. Sežljalb.
Setafdjement, n. del, oddelk, četa.
Setafcfjiren, v. a. odpraviti,

poslati , o<1 poslati, odrčditi (oddelk vojske). g)etail, n. podrobnost.
2)etaitiren, v. a. na drobno popisati.
®eudjtcit, f. Sdttdjten. _ Tieuten, v, a. razlagati, razkld7 dati, razložiti, tolmačiti, raz-tolmdciti; (cin jkidjen geben) znamnje dati; (mit bet £anb) mahniti; (mit _ ben JCugen) migniti, pomignili; — v. n. (jeigen) kazati, pokazali; (»or-bebeuten) pomeniti, znameno-vOti, pred/.n.unenov.iti. ®eutet, nt. razlagdvec, razkla-
davec, tolmač. jDeuttidf), a. jasen, bister, raz-ldčen, razložen, razumljiv, razgovčten; — feit, f. jits-nost, razldčnost, razgovčt-nost, razdmnost, l-azldžnost, ®eutfd), a. nemški, liemački:
—	n, nemščina , nemšina;
—	ma<f>en, potiemčiti; — trerben, ponemčiti se; — ge* rootbener, m. ponemčenec.
. ®eutfcf>e, ni. nemec; — f. nemka. Seutrcfjmeifter, m. veliki mešter
reda nemškega. ®eutfd)tf)umler, nt. nemškdtar, nemedn; — ei, f. nemšku-tarija, nemškutarstvo. ®eittung, /'.razldga; razlaganje,
razkladanje, tolmačenje. Se»ife, f. geslo. . Sejembet, f. 25ecember. Siacon, m. dijakon. Siabem, n. krona. jDialect, f. SKunbart. ®iatog, m. razgovor, dvogovor, pogovor.
Biamcmt, ni. dragi kamen, de-mant.
Siamanten, a. demanten. Siameter, f. Surdimeffet. ®iat, f. zmernost' ob. red v
jedi in pijači, življava. Siaten, pl. plača vsakdanja, po-
trdški. Sidj, pr. tebe, te. ®icf)t, a. gdst, gošat; jederčen,
jederčast (»on 3BetaUen). .©iiftte, ©idjtfjeit, f. goša, go-šdva, gošiea, gošča; jeder-čnost, gostdba. 25icf)ten, v. a. peti, pevati, po-pevati, pesmizlagati; (ftnnen) misliti; (etfinnen) izmisliti, izmišljovati, iznajti; aU fein
—	unb Starten, vse njegdve misli in dela.
Sidjter, ni. pesnik, pesmenik;
—	in, f. pesmenica. 25i(fjterifcf), a. pesniški, pesme-
niški, pesmčn. ®icfjtetting, m. pesmičir. ®i<$tfunjl, f. pesništvo, pesme-'ništvo.
©icfjtung, f. pesem, pesma, poezija ; laž, izmišljotina, zmišlenje, sanjarija. ®icf, a. debel, tolst, rejen;
(»on gliiffigfeiten) go'st. ®icfbau<f>, m. terbdšnik, vamp. Sicfbdudjig, a. terbUšnat, vam-
past, lelnat. ©irfbein, n. stegno, latki. Sicfe, f. debelina, debeldst, rejendst; goša, gošča, gošica. ®tc!fletf(jf)ig, a. mesnat, me-sovnat.
®icft)dutig, a. debele kože; — e £anbe, naždljene roke.
®ic!
148
®ir
®i<fic(jt, Ji. gošiva, goša, hosta, bostje, hoščje.	[vič
®icBopf, m. glavuh, bikac, gla-jSicftopftg, a. glavat. Sičleibig, f. Sicfbaudjig. 2>idr merben, v. n. debellti se,
odebeliti se, rediti se. Sictanbo, n. narekba. Sictiten, v. a. narlkati, narekovati, narekvati. 35ieb, m. tat, kradljivec. 23ie6etet, f. tatvlja. ®tebin, f. tatica, kradljlvka. Ziebifč), a. tatinski, tatdven, kradežen.
SiebSbanbe, f razbojniška tropa,
četa razbdjnikov. Siebfla^I, m. tatvina, tatba, kradež.
Štele, f. deska, blanja, dila,
platnica. ®ielen, v. a. podati, popodati. Sienen, v. a. služiti; streči, postreči, dvoriti; bet finem —, biti v službi pri komu. iSiener, m. sluga, služnik, služabnik, služabnik; — in, f. služčbnica, služabnica, slu-žica, služkinja. [žebnici. Siejierfdjaft, f. družina, slu-25ienlid&, a. služiven, služen, prospešen. koristen, hasnovlt. 35ienft, nt. služba, služenje. SMenfiag, m. torek, vtorek ; atTt —, v torek; am — ftttf), v toro jutro. jDienflbar, o. služčben, podložen; — feit, f. služčbnost, podldžnost.
m. posel, družinče. Sienfleifet, m. marljivost v službi, posldžnost.
£>ienftentlaffttng, f. odpdst iz
službe, posldvljenje. ©ienfifettig, jDienftbefliffen, a. posldžen, poslužljlv, postrč-žen, postrcžljlv; — feit, — t)eit, f. poslužnost, postrčž-nost.
Sienftftet, o. prdst od službe. Sienfileijltmg, f.poslužba, služba. 35ien|lleute, p/. služčbniki, družina.
25ienfllof)n, m. mezda. Sienftloč, a. bez službe, ©ienflmogb, f. Stenetin. Sienflpflid&tig, a. služeben; ra-boten.
Sienfitmllig, a. voljen, poslužljlv. Sienfljtuang, m. rabotnlštvo. ©iefelbe, f. Serfelbe. Siefer, btefe, biefež, pr. tč, ti,, ti ob. tij, ta', td; to ti, a, o; tele, tale, tole; leti, a, o. StesSfalte, ad. v obziru tega. ®iečj<i!jrig, a. letašenj, letošenj. Dieamal, ad. takrat, tokrat, le-
tokrat, tobart. Siešfeitš, ad. na tej strani. 35icterid&, m. kljdč tatinski. 23tU, »i. koper (trava). ®ing, n. reč; roba; bistvo, bitva, stvir; gutet — e fein, vesčl, dobre volje biti. ®ingen, v. a. najeti, najemati. 25ingli$, a. rečen, stvaren,
bistven, bitvčn. Sinflag, f ®ienftag. ®inte, f. Uinte. 35iojeS, f. škofija. Siplorn, n. diplom, listina pooblastlvna, častji list, do-stdjnski list. pr. tebi, ti.
®tre
149
©opp
®itcct, fl- neposreden, na ravnost. '	bavnitelj. Sirector, m. vodja, reditelj, airection, f■ vodstvoredi-
tčlstvo, ravnitelstvo. ' ®irigiren, f. Seiten. Sitne, f■ dekla, dečla ; ^ (50l(tb= t(jen) deklic, dekle, devdjkaj (eine fdjledfite Birne) šlambdra, vlačdga, potepdla. ,
JJižcant, ni. diškdnt, škint;
_ ifl, m. diškantist. jjjigpu-tation, f. prekarjanje, pe-
kanje, prikor, prepir. 2)iSputiten,_ v. prek.lrjati se, prikirjati se, pekati se, prič-kati se, prepirati se. ®i(le(; f• osat, osčt, bodeč,
stric; bie - n, dračje. Stflelfinf/ m. osatica, stričevka. JJiftrict, m. okr.ij, okrijna,
krog, okrog. Stoifton, f. razšteva, delitva. ®obet, ni. klin, kolec. ®obe!n, v. a. s klini pribijati
ob. pribiti. Sod), c. vendar, vonder, vun-der, ipak , ali; tirne (Wttb rtac^efefct). So(t)t, lit- stenj, nitnik. 2)oČe, f- (fuppe) ljila, punca, čeča, igrica , donda; (eine turje, bicfe ©aute) kipčič. Soctor, m. doktar; učitelj, nau-, čitelj; — tn, f. doktarica. Soctorfjut, m. doktarski klobuk. Soctottturbe, f. doktdrstvo. Socumente, pl. pisma svedo-
čsinska. 25oge, ni. dožd. ®ogge, nt. engleski pes. ®of)le, f. kavka.
®0f)ne, f. zajnka, progla, locanj. ®o(cft, m. banžar, jatagan, bo-
ddlce, meč, nož. ®6lbe, /\vcrh, veršič, verbdlika. ®olmetfcfjen, v. a. tolmačiti, tolkoviti, razlagati, razkladati.
®o!metfcljer, m. tolmač, tolmič-
nik, razklada'vec. Sont, m. ®omtirdje, f stolna cerkev Ob. cerkva.
®omane, f _ 2>omanengut, _ n.
deržavno iminje. [niča. ®omc<Mpitel, n korarstvo, stol-®ombei$ant, m. stolni dekin. Somljerr, »t- korar, kandnik, stolnik	[dominikinar.
®omini£anet, m. dominikin, ®omtno, m. domino (versta
maškire). ®ompfaff, f. ®impet. ®omprob|t, m. stolni prošt. ®onner, nt. grom, germljavl-
na, tresk. ®onnerer, m. gromovnik. ®onnerfeit, ni. strela, tresk. ®onnerČracijenb, a. gromopdčen. Bonnern, v. n. gromčti, ger-meti, treskati.	[vertek.
®onnerčtng, ni. četertek, čet-®onnerflimme> f. gromoviti gUs. ®onnet(lta[)(, ni. blesk, blisk, munja.	[germljevina.
®onner»ettet, n. gromčnje, ®oppelaMet, ni. orel dvoglivni. Soppelbier, n. bolši pivo. Soppetflinte, f. dvojka, dvo-cčvka.
®oppelfluge(, pl. vratnice. ©oppeUaut, m. dvoglisnik, dvo-
glisnica. ®oppe(n, v. a. dvojiti, pod-
®opp
150
Stati
vdjrti, dvojačiti, podvoja-čiti, dvostručtti, podvostrii-čiti; bie ©tiefet —, škornje podplati ti ob. podšiti; (mit SBurfeln fpieten) kockati, vad-Ijati.	Lsto'pIej.
®oppelpunft, m. dvopičje, na-®oppelpfeife, f. vidalice. ®oppetftnn, m. dvojnost, dvoj-benost.	Iben.
®oppelft'nnig, a. dvojen, dvoj-®0ppe(t, a. dvoj, dvojnat,
dvojnasdben. ®oppe(5ttngig, a. jezičen, dvojezičen; — er , m. jezičnik; dvojezičnik. ®0tf, n. vas, ves, sclo. ®otfbe»o[)net, m. vasčan, sel-jan, seljak; — in, f. vasčan-ka, seljanka. [vesnička. ®orftfien, n. vesica , vesnica, Sorfgemeinbe, f. selška občina
ob. srenja. ®0tfleben, n. kmetiško živlenje. ®orfIeute, pl. vasčani, seljani. ®orfrid>tet, m. vesniški sodeč
ob. sodnik. ®orffdjaft, f. selo, kmetija,
občina, vasnica. Sotfftfienfe, f. kmetiska pivnica ob. kerčma. ®otffd&ulmeifler, m. kmetiški
šolnikar ob. učenik. ®orn, m. tern; bie —n, ternje; (in ber ©djnalte) jeziček ; — im TCttge, tern v peti. [terš. Sornbufdf), m. ternjovec, drač, ®0tnen, a. ternjev, ternov. ®ornge_bufc§e, n ternje, glogje,
dračje, teršje ®OtnftecEe, f. plrft od ternja. ®otnief>t, a. ternast, ternat.
®ontig, a. ternovit, ternoviten. Sorten, v. n. sušiti se, posušiti se, vsabnjivati, vsabniti, sahni,ti, [prestišati, ozditi. Sorten, v. a. sušiti, .posušiti, ®ort^attg, n. sušivnica. ®ort, ®orten, ad. tam,, tamo, onde, ondi; — f)et, odtam, tam sem, od oridod. itodi. ®ortf)in, ad. tam tje, tistod, ®ortig, a. onddten, onda-
šenj, tamošen. ®ofe , f. škatla, škatlica; ffiar baft>—, tobačnica, tobakerka. ®0ftS, f. davka. ®otter, m. rumenjak, žolčak. £>rac§e, m. zmaj, pozdj, dra-kdn.
Srodjenblut, n. pozdjna kri. Sradftme, f. drahma, ©ragoner , m. dragdnar. Sragonermafiig, ad. po dra-
gdnarsko. £>rat(j, m. čvežen, svilo, plet-
ka; (^)edfjbrat&) dreta. Srntfjern, a. svilnat, čvežnat, svilen.
®ratf)gitter, n. mreža, omrčžje. ®ratfyleudjtet, m. svilnat svečnik.	»	~ Sratfjfaite, f. čvežnata struna. Sratbfteb, n. svileno sito, re-
šeto iz svila. ®rat[)jief)er, m svilar; —ei,
svilarija, svilarnica. ®rama, n. drama, tugokazje ;
igrokaz. ®ramatifd^, a. dramatiški, tu-
gokazen; igrokazen. ®tang, m. stiska, gnječa, te-sndta, rivanje, tlačenje; (f)ef» tige Segtetbe) pohot, poze-
®r.i'n
151
®ret
jen je, nagib; (S8etciibnie) britkost, muka; #arn , tis; »ot bem — bet ©efc&afte, pred silo opravil. ®rdngett, v. a. tlačiti , ti/čati, stiskati, rivati, porivati, riniti, gnjetiti; ftdf) —, v. r. siliti se, napenjati se; fig. mučiti, skerbčti. ®tangfal, n. nadloga, nevdlja,
stiska, britkdst,' muka. ®rattcn, f. ®rofym. ®rauf, f. ®arauf. ®rau§en, ad. tovne, vune, vu-naj, zvuni. [gdvni stol. ®redjfelbanČ, f. vertivka, stru-®tecifeln, v. a. vertivkati,
strugati, stružlti. ®tedjšUt, m. vertdvkar, stru-
gii, tok.ir. ®redjčta=, a. tokarski, stru-girski.	[strugdrstvo
SretfižlerfjcmbtretS, n. tokirstvo, Stecf, nt. govno, lajno, blato , kaluža, nesnttga, bloja, plodra.
®"tecfig, a. govnal, lajnast, ognjiisen, osran. blaten, ka-ldžen, nesnažen, plodrast. SrccfČafer, m. govnjič. •Drcftbaum, m. ®'tef)£tcttj, n.
križ, vreteno. ®tef)Cn, v. a. sukati, vertčti; firtv —, v. r. sukati se , teči, vertčti se. ®tel)ling, nt. ročica. Stel)fcl)n>mge, f. sukalica. ®rei, n um. trije, tri; — , f.
trojica , trojka. ®reibemig, a. trikdsten, tri-
nožen, trinogat. ®reiecf, n. trivdgel, trivogllna.
®reiecfig, a. trivoglat, trivo-
glast, na tri vogle. ®reieintg , a. trojedin. [stvo. SreteinigJett, f. trojica, troj-®teierlei, a. trdj. ®ceifacfj, a. trojni, trojnat, ®crifattig£eit, f. ®reieimgEeit. ®retfu^, nt. trinogdvnica, kožica.
®reifufitg, f. ®tetbeiitig. Sretgefpanrt, n. trojlna. ®retf)Snbig, a. trirdk. ®tei()unbett, nt/m. tri std, tri
stotine. ®rett)unbertjte, a. tristdten. ®cetjaf)i:ig, a. trileten, tri leta star.	[treh kraljev.
®teiE6nigSfc(l, n. praznik sv. Srcifopftg , a. trojgliv, trigldv, trigltiven.	ltriput.
®mmat, ad. trikrat, tribttrti, Sretmalig, a. trikraten, tri-
btirten, tripiiten. ®reimortatlicf>, a. trimesečen. ®teifeitig„ a. tristrdn, troj-stra'n.
Srctftlbig , a. trizldžen. ®Ktftfctg, o. s tremi mesti, na
tri mesta. ®mfijdnnig, a. s tremi konji. ®teifi, a. dčrz, derzen, derzo-vit, prederzen, smel, smion, serčen , pogiimen, smeven. ®ccifiigfcit, f. derznost, der-zovitost, prederznost, smelost, serčndst, smevnost. ®retWbig, f. ®reifitbig. ®rei8ig, nuni. trideset, tristi. ®rei|jtget, m. trideset let star človek.
Sreifiigidfjng, a. tridesetleten. ®retjigfle, a. trideseti, tristi.
©ret
152
©rutž
®reitagig, a. tridneven, tri-dinski.
®rettaufenb, num. tri tisriči, jezčra ob. hiljide, tri tav-žent.
®reitE)ettig, a raztrdjen. ®teijač, m. trozdbje, trizdbje. ®rei}aifig, a. trozdben, trizo-ben.
®reijeljn, nam., trinajst, trinest. ®teijeljnjjunbert / num. trinajst
std, trinajst stotin. ®teije[)nfaufenb, num. trinajst
bdja'd. tisuč Ob. tavžent. ®rei}e$nte, trinajsti. ®rei}eijntenS, ad. trinajsto. ®tefrf)en, d. a. mlatiti, zmlatiti, pomlititi, domldtiti; (fdjlagenj tepsti, biti, suviti, pobijati. ®tefdjen, n. mlit, mlacenje. ®refc()et, m. mlatič, mlateč. ®tefdjflege(, m. cepec, ečp, ca-pec.	Iniše, skedenj.
®teftfjtenne, f. gumno, gum-®tefcf)»oIlenbimgčma6l, n. do-mlatki.	[mlačva.
®tef(fj}eit, f. mlrft. mlatitva, ®tefft'ren, v. a. učiti, priučiti,
priučivati, naučiti. ®tt©oljrer, m. sveder, svider,
durgelj. ®rillen, f. Bo^ren. ®riEi(f), m. trojnik. ®rtlling, m. trojčik, trojčič, trojček; (Kriebrab in ben ®tiif)= len) vreteno , vertilo. ®tingen o. (in einen) siliti, prisiliti; (burcfjbringen) pre-dreti, vdreti; auf etVoaS —, po sili kar hoteti Imeti, obstati v čem, gnati se na kar; (einen ju etmai) perslliti, per-
ginjati, naga'njati, bie Stotlj bringt, sila je. ®ringenb, a. — e 9totlj, skrajna sila; — e ŠBitte, velika prošnja; eS ifl ntcljt —, ni sile, ni potrebe, — fcitten, priserčno ob. vroče prositi. ®rittel, ®tittt()eit, n. tretji del, tretjina, tretjinka, tretjiik. ®ritter, — e, — es, a. tretji, treči.
®ritt§alb , ad. dvi in pdl. ®rittenž, ad. tretjič., tretje, tretkič.	[zverh/
®roben, ad. gori, tori; —auf, ®rof)en, v. a. protiti, pretiti, žugati, pestiti, groziti se, protiti se; bat> £au<> brofit ein= juflitrjen, hiša se hoče podreti.	Lbec, leža'k. ®rof)ne, f. trdt, trotnica, tro-®tof)ung, f. pretba, pretnja, grožnja, grožčnje, žuganje. ®tof)t»or t, pretnja, pretivna
ob. grozivna beseda. ®rollig, a. smešen, šaljiv, žalen zabaven. Sromebat, n. dromedar, vel-
bljud arabski. Sronen , v. n. doneti, oriti se,
tresti se, gromčti. ®toffeI, f. drozeg; CKbamgapfel)
gertinec , adamica. ®rtlben, ad. unkraj, unstran, na unim kraju, na uni strani. ®rut>er, f. ®atitbet. ®rutf, m. tlačenje, dušenje, davljenje, gnječenje; stiskanje; stis, stisk; tis, tlšč; (»on ©cfjriften) tis, natis, na-tlsk, tiskanje, štampa, štam-panje.
2)rucč
153
®umm
®rucfen, v. a. tiskati, natiskati, natiskovdti, natisniti, štam-pati, naštampati. ®ritlfen, v. a. tlačiti, dušiti, daviti, gnjetiti, stiskati; (gualen) zatirati, tlačiti, stiskati ; (»on tobten (Segenflan; ben) tišati, tiščati; (Bon @c6u= t)en) zuliti, ožUliti; (burdj ®tticfen befefligen) pritiskati, pritisniti; (fdjmiegen, ftdj) stisniti se. ®tiicEenb, a. težek, nezndsen, —e t>it}e , sparčina, spara. ®rucfer / m. tiskar, štampar. ®riicfer, m. (JjanbJjabe an ©djjtof;
fern) klupiea. ®ru<feret, f. tiskarnica, tiskarna; tiskanja, štamparija. Srucferlojjn, Tli. tiskarnina, štamparina. [natiskdvnica. ®ru<ferpre|Tt,f. tiskarska preša, SnuferfcfjtBarje, f. štamparsko černilo.
®ru4fef)Ier, m. tiskarski po-gresek Ob. omil, natisni po-grešek.
®rucfiaf)r, n. leto tiskanja. ®rucKo|h'n, pl. tiskarski stroški, potrdški za štampanje. ®ru<fort, m. mesto tiskanja. ®tucfpapiet, a. tiskarski papir,
papir za tiskanje. ®tub-, m. vrag, škratec, co-
pernik, pošast. ®tube, f. mora. ®ruibe, m. druid. Lrunter. ®rttm, ®runter, f. ®anmt, ®as ®rufe, f. ($)fetbe8rančf)eit) voz-ger; gromada Codkristalov). ®rufe, f. žleza; (@ef($»ut) tvo'r, ikra.
SrufengeftfitBulUi, f. otččene žleze,
®tuftg, a. žlezast, žlezav, žle-
zat; tvorast, ikrast. ®u, pr. ti.
®uat, m. dvobroj, dvobrojnik. ■Sufaten, m. zlat, cekin, rumen zlat. ®uc£en, ficfj, v. r. potuhniti
se, poččniti, skerčiti se. ®u<Smaufer, m. potuhnjene,
potUhnjenik , poniglavec. ®ubetn, v. a. dudati, dudo-vati, v dude Ob. gajde igrati. ®ubetfacf, m. dude, gajde, mesnice.
®ubelfačrof)re, f. dudec. _ ®uetl, n. dvoboj, dvaboj. ®uellant, »n. dvobojnik. ®ueUiren , ftdjj, v. r. biti se ob.
tolči se s kom. ®ueft, n. dvopev. ®uft, m. par, sopar, hlap, pUh, sopUh; (bie jatte tfučs biinftung) duh , dih, izdih, diht, puht, miriš, vdnj, dišilo.
®uften, v. n. dišati, dihati, mi-risati, vonjati; kaditi se, pu-šiti se, hlapeti. ®uftig, a. dišeč; dišdven, mi-
risen; zakajen, zapUšen. ®u[ben, v. a. terpčti, preter-pčti, prenašati, prenčsti; (ju laffen) dovdljiti, pripustiti, dopustiti, dopUšati. ®u(ber, m. terpin, terpinec. ®utbfam, a. vsterpljiv, poter-pežljiv , krotek; — teit, f. vsterpljivost, poterpežljivost, lnotkdst. ®umm, a. bedast, aboten, neU-
25umm
154
©urcf)
men, avšast, norčav, terčen, buddlast.	[bezobrdzen.
Summbteifl, a. prederzoviten, 35ummf)eit, f. bedačija, bedd-štvo, nedmnost, abota, norčavost, budaldščina. SummEopf, m. beddk, abotnik,
avša, trap. ®umpf, a. molkel, votel; gluh. Sumpfet, m. tomun, komdn,
kotel (v reci). ®um)pftg, a. molkel, votel; (»on bet 9laf[e »etbetbt) mokrdten, zatdhel, vlažen, stuhnjen, plesnjev;— t»etben, stuhniti, plesnčti. ®i<ne, f. prod, prodovina, peščena hropdta, prodovje. Siingen, v. a. gnojiti, pognojiti,
nagnojiti. ®ung, Siinger, m. gndj, klat. Sungfjaufen, m. gnojile, gnojišče , gnojnišče. Siingung, f. gnojitva, gnojenje. ®tmgit>ajTer, n. gnojnica, gnojš-nica.	[zčtnost, oholost.
®iin8et, m. zdetje, mnenje; prev-®unfet, a. temen, temav, tem-ndten, temnočen, temoten, tmast, mračen, obldčen; (triib) kalen, moten; fig. nerazd-men , nerazumljiv. ■ [iiii-ak. 35unfel, n. tma, tmina, tmica, ®unEetbtau, a. sinj,temnomdder. SunJetbraun, a. temnorujav. Simfelgetb, a. temnoždlt. ®un?elgtau, a. temnosiv SunEetgriin, a. temnozelen. Sunfettjeit, f. tma, tmina, tem-nota , temndst, mračnost; fig. nerazumljivost, zatem-nčlost.
SunEeln, v. n. temniti se, tem -
neti. mračiti se, nočiti se. jDunEelrotlj, a. temnorudeč.. ®iin£en, v n. zdeti se, viditi se, dozdevati se, zazdevati se; miclj bitnEt efi, zdi se mi, dozdeva se mi; et bunSt ftdfj i»eife, modriga se i m a ob. misli. ®iinn, «. tanek, tenek; (fcfjiitter) redek: — macfjen, raztenšati, * raztdnjšati, stanjšati, raztan-jivati; — VBetben, tanjšati se, raztdnjšati se. raztanjivati se. ®itnne, Siinnjjeit, f. tankdst; tenkdst, tenja, tankota, ten-kdča; redkost, redkota;(am menftfilttfjen jfotpet) lakdtnica, tišina, slapina. 25un|i, m. para, hldp, sl.ili; (»on gettet unb gewarmten ©acfjett) sopdh, pdh. čari, pdr, dim. Sunften, v. n. hlapčti, čaditi se, pariti se, dimili se, pušiti se. Sunften, v. a. pariti, variti, pražiti.
©unftig, a. čaden, zakdjen, so-pdren, dimnast, zapert, za-piihel, nezrdčen. SunftEreič, m. dihokrdg, ohlip, ®uobej, n. dvanajstčrka, dva-
najstina. ®utcf), prp. skdz, skozi; (»et« mittelft) po, s; — unb — naf, do kože moker. ®utcf)acfern, v. a. preordti, raz-
ordti , pod rdi spraviti. jDurdjatbeiten, v. a. obdelati, ob-delovdti, predelati, obrd-diti; ben ffieig —, vmesiti ob. zamesiti testo; ftcf) — v. r. spraviti se, prelomiti, pre-tisniti (skdz kdr).
®urdj
155
®urdj
®urdjaitž,a<J.po vsakim,povsem, po vsakim načinu, na vsako vižo; (Bollig) sceloma, vun in vun; — nicfct, nikakor ne, pod nikakor, na nobeno vižo, pod nobčn način. . ®urdf>be&en, v.n. pretrčsti, potrč-sti, zgruditi, prešiniti, [gristi. ®urcf)&et§en, v. a. pregristi, raz-®utcf)bcijcn, v. a. premočiti, premikati, prejesti, prejedati, pregristi. ®urd)beten, f. JCugbeten. ®urcf>betteln, v. a. preberičiti, preprošnjičiti; ftcf) — , v. r. preberičiti se, z beričenjem se živiti, ®urdjbeuteltt, v. a. pretrčsti, pretrčsati, presjiti, pretrdsiti. ®urd)b(afen, v. a. prepihati, pre-pihniti, prepihoviti j (»m SEBinbe) pihati ob. duvati po.. skdz. .
®urd)btattern, v. a. prebrdti, prebirati, prečitati; (fliidttig) preteči, prebčgati, pregledati. ®urd)blauen, v. a. nabiti, nabijati, otčpsti, nažgiti. ®utd)bIicEm, v. a. pregledati prczrčti, previditi; — v. n. kazati se, viditi se. ®ltrd)bof)ren, v a. prevertati; _ (©djmer}en Derutfadjenb) pre-bdsti , prebidati, predreti, prepehniti, prešiniti. ®urd)braten, v. a. prepčči, speči, popčči; — v. n. prepčči se. speči se, popčči se. ®urdjbrauffn, v. n. prešumčti,
preverščti, prehrumčti. ®urd)bredjtn, v. a. prelomiti, predrčti, prebiti, pretdlči;
—	v. n. podreti se, pogrčz-niti se , prelomiti se.
Sunfjbtennen, v. a. prežgiti, pre-
žigati; — v. n. pregoreti. ®ut<f)bringen, v. a. spraviti sko'z ..; (»etfcfjroenben) zaprd-viti, zatrdtiti, raztčpsti; (ers ndfjren) preživiti, prerediti; (td) —, v. r. preživiti se, živiti se.	[previl. ®utd)brttdj, m. preldm, predor, ®urd)benfen, v. a. premisliti, razmisliti, razsdditi, prežin-jati, razmdtriti. ®urdtbrdttgen, fid), v. r. pre-tiščati se, prerivati se, preriniti se, skdz preriti, pre-gnjetlti se. ®urd)bringen, v. a. u. n. pre-drčti, pretisniti, predirati, pretiščati; prebdsti, prc-bidati, predrčti, prešiniti, presčči; (aiS ein SBort) obveljati. ®urd)btingenb, a. ojster. ®urcšbringti(f), a. prebodljiv,
prešinljiv. ®utd)brucEen, v. a. pretiščati, pretiskati, prežmčti, prežemati ; preriniti. Surdjeilen, v. a. prehitčti, pre-
letčti, prebegati, pretčči. ®urd)eiitan&er, ad. vsevmes, vsevskriž, vsevprčk, skozen-druga, eden skdz druzega;
—	mifdjen, premešati, zamešati , razmešati j —•
fcn, prevreči, razvrčči, raz-metati.
®urtf>faf)ten, v. n. peljiti se, voziti se (skdz ..); (»cm BliJO švigniti, švigati.
®urdj
156
®r.rd)
m. hitrica, drista, švigla, driskavica. ®utc^faUcn, v. n. prepisti, skoz
pasti; fig. neizbrin biti. ®urcf)f<utten, v. n. pregnjiti, zgnjiti, strohnčti, sperhneti. ®ut<Jjfei(en, v. a. prepiliti, pre-
piloviti. Sutdjfeucbten, v. a premočiti,
premikati, prevhfziti. ®urdjfeuern, v. a. streliti Obet streljati (skoz kej); (ben Ofen) razgreti, razbčliti, razžariti, razkdriti, raznčtiti. ®utcf)flammen, f.- Gšntflammen. ® utcfcflecljten, v. a. preplesti, preplčtati, uplčsti, spreplčsti. 2>urdjfljegen, v. n. proleteti, pro-
Ičtati, preletčti. Sittdjfliefen, v. n. preteči, pre-
tekati, teči skdz . . po .. SurdjfluS, m. pretok, pretakanje, pretek. Surdjforfcfjen,
v. a. preiskati, premotriti, razmdtriti, pretehtati. Lprcgristi, prejesti. ®urcfjfreffen, v. a. preglodrfti, ■Sut^ftteten, v. n. ozebsti, pre-merzniti, zainerzniti.
m. prevdz , provdz. 3)urcf>f%en, v. a. peljati, vesti, voziti^ (skdz kako mesto); fig. včiniti, izpeljati, izvesti, izveršiti, opraviti. ®utcbfuE)tung, f. izpeljiva; iz-peljanje, izvedenje, vve-denje, vravniva. ®urcfjgang, m. hdd, prehdd,
prohdd. ®ut$gSngig, a. občen, občenit; — ad. vsi vkup, v obče.
jiti; (butdjprttgeln, f. bttrdjs btaSen).
®ur(hgetien, v. n. u. r. prejiti, prehoditi; (bttrcfj einen Srt) skdziti; (flutfjtig roerben) vjiti, pobegniti, vbežati; (bet einet SEBaftt) izbrin biti; — v. a. (eine <3cf)rift) pregledati, prebrati, prečitati; ftdj bie gitfje — t nažuliti si noge; (bie @d)ii[)e) pohoditi, potergati. Sutcfjgefjenbi, ad. povsdd, pov-
sot, vselej; sploh, obče; ®urcf)gtefien, v. a. preliti, prelivati; precediti, preečjati. ®ttrclj,itu$en, v. a. razbelitt, raz-žiriti.
Surdjjgraben, v. a. prekopiti, prekopivati, prekopoviti, prejimati, prerdvati. ®utcf)gtetfen, r. n. razpldditi se , zapldditi se; — v. a. seči, segati skdz kir. Surcbgucfcn, v. n. lukati, polii-
kati skoz . .. ®urcf)[)auen, v. a. presekati, preseči; ftcf) —, v. r. izbdriti se, s sabljo si pdt narediti; TflleS —, vse zaprdviti, za-trdtiti.
®urd()I)auS, n. hiša z dvema
vratama. ® urdjfjetfjeln, v. a. perderziti, oderzati, orihljati; fig. pre-tresti, pretrčšati, presjdti, obriti, obirati.	[netiti.
®itrdjjjeijen, v. a. razkiiriti, raz-®urtf)f)elfen, v. a. skdz kar pomagati; einem —, komu pod-pomigati, na roko iti. ®utt(if)eUen, f. GčtljeUen.
®uttfjgcttben,».a. ostrdjiti,stro-1®uccf)bifen, f. ®urcl)feuern.
®urc£)	157	' ®urdj
pustiti; ©etreibe — , vijati, veti žito.	(svitlost.
Surcfilaudjt, f. jasnost, svetlost, ®utcfilaud)tig , a. jasen, svitel;
—ft, a. prejasen, presvitel. ®utrf)Iaufen, v. n. preteči; vteči, vskočiti; — v. a. obiti, obhoditi; (auf einera $>ferbe) ob-jahati. ,	{.čistiti,
®urcf>Iautern, v. a. očistiti, pre-®urd>(«t>ert, v. a. preživeti. ŽDurcfclefen, v. a. prebrati, prebirati, prečitati, prešteti. 25urd)Ieudjta, v. a. razsvetiti, razsvetliti; — v. n. skozi svetiti se. Surdjliegett, ftdv». r.preležatise. Surditodimt, v. a. prevertati, luknjo narediti ;(.Rlciber) ster-gati, natergati.	[sdpitl-
23urcf)luften, v. a prevetriti, pre-25urdjmatfcft,m.prehdd, prohdd. 25urd)marfd)irai, i>. n. skoz iti,
prehoditi, skoz marširati. Surdjmengen, Surdmiifdien, v. a. premešati, zmešati, pomešati.	[.izmeriti. •Dutdjmeffen, v. a. premeriti, ®utd)ttieffer, m. posredak, pre-
meriiik, premerje. Suttfimuflern, v. a. pregledati, spregledati, pretresti, spre-oberniti, spretakniti. Burdjnagen, v. a. preglodati, razglodati.	[šivati.
®urdjnal)m, v. a. prešiti, pre-Surdjnaffen, v a. premočiti, razmočiti, omočiti, razma-kati, omokriti, premdkriti. Sutdjpflugen > v. a. preorati,
razorati. Sutdjpraufett, v. n. preveršeti.
35urdjfjof)teit, v. a. prevdtliti, zvotliti, preddlbsti; prevertati.
®ltrcf)irrett, v. a. prebldditi, pre-tivati, obhoditi.
Sutcfjjagen, v. a. pognati, spoditi ikoga skdz kar); (fcin SJctntogm) zapraviti, potra-titi, zatepsti; flUež burtf) bie &et)U — , vse pojesti in popiti.
©OT(f)8aItra, v. a. razmraziti, zmraziti, premraziti, razhla-diti.	[razčesati.
SuEtfjfammcn, v. a. počesati,
Sutdifduen , v. a. prežvekati, prežčvati, prežvečiti, pre-žvakati.
®urdjflopfen, v. a. prebiti, pre-trUpiti, razbiti, raztrdpiti, pretdlči, raztdlči; fig. namla-titi, nažgati.
Sutdjfnften, a. vmesiti, za-mesiti, mesiti.
Sutcf)Eocf)en, v. a. prevari ti, zvariti, prekuhati; — v.n. prekuhati se, zvariti se.
®utc6fommen, v.n. skoz priti; (entfommcn) vjiti, izbaviti se, rešili se.	[ob. moči.
SutdjEonnctt, v. n. skdz magati
®utd){ra§en, v. a. ražpraskati, razčdhati.
Sitrdičttusen, v. a _(bte©ee) ob-vdziti, prekrižati, preladjati, prebarkati; ftcf) — v. r. križati se.
®urd6?riedjen, v. n. oblesti, obli-ziti, prelesti, preplaziti.
©urefitafi, ni. prepUst, prepu-šččnje.
®utd>taffett, v. a. prepustiti, skdz
®ur<§
158 :
Surdj
Sitrdjpreffen, v. a. prežmeti,
prežemati, preprešati. ©utcbpritgeln, v. «. namldtiti, nakdriti, nažgdti, pretčpsti. £>urcfjcciucf)etn, v. a. prekaditi, prekdjati; (»omg(eifdj) posušiti, sušiti, na dim obesiti, ©urtfjrecfjnen, v. a. preračdniti,
izračuniti, prečisliti. ©tttcfiKgnen, v. n. predežiti, preperščti; eš regnet burcf), dež skoz grč ob. pada, skozi deži ob. perši. 23urc6reiben; v. a. pretrčti, pre-ribati, (vtmnb reiben) do ker-vdvega ožuliti ob. otreti. £>utd6mfe, f. prehod, prepdt;
(luf bet — , mimogrede. jDittdjreifen, v. n. prehoditi, mimo iti, prepopotovdti, skozi popotovdti; — v. a. obhoditi.
Surtfjreifenbe, m. potnik, po-pdtnik; — f. potnica, popotnica. SurčIjretSen, v. a. predrčti, razdreti; pretergati, razterga-ti; prelomiti , razcepiti; ~ v. n. razdreti se, razter-gati se; prelomiti se, razcepiti se.
®urcf)reiten, v. n. prejčzditi,
objahati, prejdhati. ®ur4)tennen v. a. preriniti, skoz poriniti, prebdsti, pre-pehniti; — v., n. predirjati. ®urd&ritt, m. prejčzd. Surcfirufjren, v. a. zmešati, premešati.
Surtfjriitteln, v. a. pretresti, premapti, prejdgati, pre-meketati.
Sutltjfaen, v. a. presejdti. ®urtf;fagett, v. a. prepiliti, pre-ždgati.	Isdliti.
Sutcfcfaljen, v. a. oso'liti, pre-Sutcfifauetn, v. a. nakisliti, po-kisati; — v. n. skisati se, kisati se , prekisati se. £)urtf)fcfMUen, v. n. razlegati se, odmevati se ; oritisepo... 25urd)fc{)auen, v. a. pregledati, razgledati; jemanben — , kogar spo/.nati; v. n. skoz gledati, viditi se skoz; (butci) eine Dffnung fdjauen) gledati, zreti, 1 ukati skoz. ®urd)fef)rinen, v. a. obsijdti, obsevati , razsvetiti; — v. n. viditi se skdz, sijati, svetiti se ob. gledati skdz. ®urdjfcf)einenb, a. skozen. Surdjfdjerjen, v. a. prešaliti. 25urcf)fc^e«ern, v. a. prečistiti,
prerešetdti, pretresti. Surdjfcfcieben, v. a. premakniti;
potisniti, poriniti (skdz kar). 2>urdjfdjiefien, v. a. prestreliti, streljati skozi; (bie_ geilen, SSucfeflaben) razmakniti; ein SBud) mit spapiet —, knjigo s papirjam prešiti. 35utd)fdjiffen, v. a. prelddjati,
prebdrkati. ®urdf>fd)immem, v. n. preblišeti prebliskavati, presevali, prebijati ob. vdarjati skozi. Surdjfdilafen, v. n. prespdti,
prespdvati. ®urd)fc()t<)g, m. prebitje, prelom , (in bet Mdje) cedilo, cedilnik, scedilo; (ein ®iei= fel) dleto; (pfriemen) šilo. Surdjfdjlctgfn, v. a. prebiti,
Surdj
159
®urd£)
prebijati, prelomiti, pretru-piti, pretrčti, pretdlči ; (gtuf= ftgfeiten) precediti, precejati; (atš Sinte burcfi ^apiec) premočiti, premikati; ftcf) — v. r. prebiti se, izblti se, pre-dreti skdz. Sut.cfifcljleicfjen, v. n. u. r. pre-lčsti , prelizitij. zmuzniti se, premuzniti se,_premuzati se. Surdjfiijtrifen, v. a. prebrdsiti ; (auf ter ©cfjteife) peljati se ob. voziti se Cpo saneh). Surdjfdjlmgen, v. a. preplesti, zaplesti, prevleči, prepisati. ®utcf)f<fjlupfen, v. n. zmuzniti se sko'z, premilzniti se, smukniti skoz. ®urc(jfcf)net_ben , v. a. prerezati, razrezati, odrezati, razre-zoviti; razcepiti, presekati.
®urdjfdjnitt, m. rez, prerez, prereza, prerezba, prerezek; (bet Sinien) križanje; primer, primera , primernik; tm —, v primeri, obče, sploh, po-prek , vprek.	Isiiti.
®urdtf4)iitten, v. a. preliti; pre-®tircf)fcf>tPimmett,i\ u. preplavati. fflutdjjfdfjlDtfcen, v. ti. prepotlti, preznojiti, oznojiti, omokriti. Burcftfpgeln, v. n. prejadrati,
prejadriti, prebroditi. 2)«tcf)fef)eii, v. n. viditi, gledati, zreti skoz; v. a. pregledati, •razgledati, previditi, spre-viditi.	| eejati. cediti.
jDurcfjfeiEiett, v. a. precediti, pre ®ut<f)fdf)er, mi. cedilo, cedilnik , cedllnica. ®ut(f)fe6en, r. a. izvoditi, iz-
peljati , oprivlti; — v. n. prejčzditi, prejihati. ®ur<bfeitl, v. n. biti skdz. ®uttf)feufjetT, v. n. prevzdihati,
prezdihoviti, prejččati. jDurdjfidjt, f. pregled , razgled,
prezir; vid. ®utd)ftd)tig, a. skozen, prezrd-čen, proglčden, previdljlv; — tcit, f. skoznost, prezrd-čnost, prezerljlvost. 35urd)ftebett, v. a. presejati, pre-
sevati, presititi. ®utdjf»fetn, it.n.prekipati, pre-k.ipljati.	Ipevati.
jDurdtftngeit, V. a. prepeti, pre-IDutčftftnEen, it. n. pogrčznitise,
vgrčzniti se, pretdniti se. ®utrbft'§etv v. a. u. n. presčsti;
presedčti, presčdati. ®určl)fpdl)ert, v. a. pregledati, zaslediti, oslediti, zazvedeti. 25utd)fpalten, v. a. precepiti, razcepiti, razdvdjiti, presekati.
©utdjfpicfen , v. a. poslaniniti;
(eine ŠRebe) nakltiti, okinčati. Surdtfpielen, v. a. preigriti, čas z igro zatrititi; zaigrati.
Surrfdpiefmt, v. a. prebosti,
prebidati, prepehniti. ®utcf)fptengen, v. u. poškropiti; naškropiti, pokropiti; — v.n. skakoma prijihati ob. prijezditi.
®utcf)fpttngen , v. n. skočiti ob.
skakati skozi. ®utd)flčin6etn, v. a. nasmradlti, osmraditi, zasmrdditi; (burtibs fudjen) preme ta ti, prevrčči, prestčkniti, preiskati.
®urcf)
160
®urcfj
©atiftfMu&en, v. a. izprašiti, pre-
prdšiti; naprdšiti. ®urc!j|led()en, v. a. prebdsti, pre-badati, prepehniti, preriniti; (burcfjgraben) prekopati, pre-kdpali, prerovati; (®eireibe) prerašiti, pregerniti, okopdti. ®utcf>flecčen, v. a. pretakniti,
vtakniti skdz. 25utcf>f}ef)[en, ftdj, v. r. pokra'sti se tihoma, zmuzniti se, po-mtfzniti se.	[skozi,
©urcfclteigen, v. n. splaziti ®ittcf)flobetn, v. a. preiskati,
preberniti, prestaknfti. ®ut<f)floffen, v. a. preriniti, pre-dreti, prepahniti, predrigniti. ®utd(jfltctf)ten, v. n. presijati,
presivati, sijati sko'z. ®ut(f)|ltekijen, v. a. izbrisati, prebrisati, prekrižati; — v.n. obiti, obhoditi, oblaziti, obletati, prebegati; (Bom SBtnbe) prepihati, prešumčti, puhati skdz. ■Surcfjfireifen, v. a. obl.-tziti, obletati, preklatiti; skitati se po. ®utd)(lcomen, v. u. u. «. preteči, obteči, obtekati; razlivati se, teči skoz. ©ttrcfjfucfjen, v. a. preiskati, preiskdvati, preiskovdti, raziskati, spregledati. Sutcftftigen, v. a. osladiti, os-lajšati.	[rajati.
®utcfitanjen,;\ a. preplesati, pre-Sutdjtoben, v. a. previhrdti,
previhrdvati, prehrdti. ©uttfittagen, v. a prenesti, prenašati, Mesti skoz. Surdjtreiben, v. a. gnati ob.goniti skdz, pregnati.
®un$trieben, a. prekanjen, zavit, zvit, zvijačen, prebrisan; — Jjeit, f. prekdnjenost, prebrisanost, zavitost, zvijačnost ©utdjttKtcfjen, v. n. prebdeti, prebuditi, prečtiti, ne spati. SuEcfjiDacfjfen, v. n. prerdsti,
prerašati, zardsti, obrasti. ®uti$tt>alfen, v. a. uvdljati,
o valjati. SutdjtBanbeln, ®ut(5i»rtnbettt, v. n. obhoditi, prehoditi, sprehajati se, prebristi. ®un$»armen, v. a. pregreti,
razgreti. Surdjroaffem, v. a. premdčiti,
razmočiti, premokriti. ®urtfirocttenv. a. pregdziti, prebrčsti.	[zatkdti.
®uttf)Weben, v. a. pretkdti, Surcfjwef)en, v. a. previti, pre-
vejati, prepihljdti. ®urcfrtoeiclten, v. a. premočiti, razmdčiti, razmdkati, zme-čati, pomičati, pomekšati. 25urdjweinert, v. n. prejdkati,
prepldkati, prevekati. Surdjmerfen, v. «. vreči, metiti,
lučati skdz. £urdjt»inben, v. a. previti, previjati; ftcfj —, j:.r. izmekniti se, izviti se. Surdjnrintern, v. a. prezimiti, prezimovati; čez zimo ob-deržati. 23ur$nnf<ljen, f. @nttt>ifs$en. SurdjvBuflten, v. u. preriti, pre-
rovati, razriti, razrovati. ®urd)j(if)Ien, v. a. prešteti, preštevati, prebrd-jiti, izbrdjiti. 25urcfjjief)en, v. a prevleči, potegniti skdz; einen —, zas-
®urdj
161
@č>en
mehoviti kogar, česitikogar; ein Sanb —, obiti, obhoditi;
—	». n. (»om SBinbe) prepiha«, prepih.-ivati.
Surcfrjug, prehod; prepih.
2)utc&swangen, v. a. potisniti ob. potlačiti skoz.
Siitfen./ v. n. smeti, oblast imeti, moči, magati; fte — nttt fagen, samo, recite; ef> bittffe Sernanb fagen, mogel bi kdo reči,
23urftt9/ potreben , _ vbrfg, vbožen, siromiški, siromašen ; — teit, f. vbožtvo, vbožnost, siromaštvo, siro-inašnost.
Sittt, a. suh, sušen, osušel, osdŠen; starikav, starikast;
—	roerben, sušiti se, osušiti se.
Siirre, f. suša, suhdta, sušina,
n. suholad, suhlad. sušmad, perhlad.
Sitrrfucfjt, f. sušica.
Sttrfi, m. žeja, žedja; (Segtetbe) želja, poželenje, pohlčp, pohlepa, hrepeučnje.
25tttflen, v. n. žejati, žejo imčti, žejen biti; želeti, hlepčti, hrepenčti.
Surftig, a. žejen, žedjen; željen, pohlčpen, hrepenčč.
3it(iet, a. temo'ten, tmav , temen, mračen; fig. turdben, tužen, kalen; — nEjeit, f. temo ta, tmavost, mrak; fig. turobnost, tužnost, kalnost.
Stite, f. zvitek, rožček.
Stiten, v. a. trobiti, dutati, pihati (v rog).
25u§btuber, m. pobratim, brat, drdg.
®u|en, v. a. tikati, ti rikati ob .
govoriti.	[najstčro.
2)u$enb, Ji. dvanajsterina, dva-®u|senbweife, ad. po dvanajst vkup. [sestra, drugarica. 2Ju$fct)tt>e|ler , f. posestrima,
M. gospodar, vladar. Spnaftte, f. vladajoča rodbina ob. hiša, dinastija.
C.
@bbe, f. odtdk, odtčk, odstdp ob. padanje morja • — unb g(utf), odtdk in pritdk. @ben, a. raven, plan; gladek;
—	matfjen, zravniti; — ad. ravno, ravno kar*, ravno zdaj; (fnapp) pičlo.
gbenbaum, m. ebčnovo drevo,
čemi hrast. Gjbenbilb, n. poddba, pripoddba, podobšina, slika , prilika ; boš wafire — beč SSaterš, slika in prilika očetova. Gšbenbiirtig, a. ravnorddenj
—	Eeit i f. ravnorddnost. Gčbene, f. ravnina, ravnica, ra-
včna, ravnja, raviijava, ra-vnota, plan, planjava. Gčbenen, v. a. ravnati, zravnati,
poravnati, planiti. SbenfaUž, ad. ravno tako, tudi. Sbengetoidjt, f. @(eidjgewicijt. Gšbenfjotj, n. ebenovina, ebe-
nov les. @benma|j, n. primera, razmera, ravnomerje , skladnomerje, somerje Gšbenmafiig, a. primeren, razme-ren, skladnomeren, someren. 11
@6en
162

gbemMg,/\ravnanje,poravnitva,
poravnanje, zravndnje. gber, m. merjasec. Sfettattte, f. gbetreiš, n. aba-
rai, ošlak. Gtcfco, n. jčk, jeka, odjčk, odmev, odmih,' damlj. Gcfjt, a. pristen, pravi, istinit, zakonit; dober; — ©olb, suho zlato; — f)Pit, f. pristnost, pravost, istinitost; zakonitost; dobrdta. Gcft,f. Ogel, vogel; (TOinfel)kot. Gcf[)aufS, n hiša na oglu. gcfig, a. voglat, oglast, voglo-
viten. Gtffcfjtanf, m omaric, gcfftein, m. ogelnik, vogelnik,
ogelni kamen. Gbcl, a. žlahten , bla'g , verli; (— geboten) blagoroden, plemenit, žlahten, gbetbame, gbelfrau,/'. žlahtnica, plemenitnica.	[menit,
gbelgebotm, a. blagoroden, ple-Gbelgeftnnt, a. blagodiišen, bla-
goserčen. gbelgeftein, n. drago kamenje. SbeIf)of, m. grdd, grajšina, dvor
žlahtniški. gbflčnabe. m. žlahtnič, plemič. CSbelmann, m. žlahtnik, pleme-
nitnik, plemič, gbelmanniftlv a. žlahtniški, ple-
menitniški. Sbrimutt), m blagodušnost, bla-goddšje, blagočiitje, žlahtno-serčnost, plemenitost, žlaht-nost.
gbelmutl)ig, a.blagoddšen, bla-gočiiten, žlahtnoserčen, plemenit, žlahten.
gbelftein, m, dragi kamen, gben, n. raj, perivoj. Ipoved. gbict, n. proglds, razkdz, za-gbictalfrijl, f. proglašen rdk. gffect, m. vspeh, uspeh, gffecten, f. ©iiter, JjiabfeligJeiten. @ge, ggge, f. brana, ggen, v. a. vlačiti, povlačiti. ggoižmuč, m. sebičnost, samo-
pašnost, samoljdbje. ggoiff, m. sebičnik, samopašnik, samoljdb; — ifdj, a. sebičen, samopašen, samoljdben. gt)e, gljer, a. prej, pred, pro-
prčj, popred. gl)e, f. zakon, ženitba, ženit-nina; (»on gtauenjimmetn) vdaja; .Kmber erfter —, otroci pervega moža ob.pervežene. gljebanb, @l)ebunbnij!, n. zakonsko vezilo.
@f)fbett, n. zakonska postelj, gfjebteien, v. n. prešestovati, preščstiti.	prešestnica.
gfjebtedjer, m. preščstnik; — in, @f)ebrecjctif<Jfj, a. prešesten, pne-
šestova'veu, prešestljiv. gf)Cbtu<f),m.prešestvo, prešeštvo,
prešestovanje. gljeburbe, f. zakonski križ. gfjeconttact, m. juterno pismo,
ženitbena pogodba, gfjebem, ad. nekdaj , negdaj,
nekadaj, pred tčm. gfjcftau, gftegattimt, gfjegemafts lin, gfjegenoffin, f. žena, za-rdčnica, suprilga, drugarica. @f)egatte, Gfjfgemalji', gfjemann, gljfgenop, m. mož, zaročni^:, suprdg, drdg. gfjegfflem, ad. predvččraj, predvččrajšnim.


gjegefirtg a. predvččranj, pred-
vččrajšen. ®f)e[eiblicfj, a. zakonski, v zakonu rojen; vlasten. <£$r(eute, pl mdž in žena, zakonski, zakonci, zardčniki. gljetictj, a. zakonski, (jijelidjen, v. a. u. «._(»on ®lam nem) ženiti, ženiti se, oženiti se, za ženo vzeti;. (»ongrauen; jimmern) možiti, možiti se, omožiti se, vdati se, za moža dati; (oljne Untetf(f)teb beS @es fc()lecf)teg) zaročiti se. <5;()elož, a. neoženjen, sebiten; nevdina, sebitna, vsebitnim stanu.
<3j§eIoft'gffit, f. bezzakdnstvo, sebiten slan. ©Ijematig, a. prejšen, poprčj-šen, nekdijn, nekdišen, negdinj, minul, pretekel, (gfjemalž, ad. nekdaj, negdaj,
prej, popred. ®f)epaar, f. @l)eleute. ®f) epacten, f. ®ljecontract. @f)ern, a. medčn, medeničen,
bronast, gjjefdjeibung, f. razvčza zakona, gljefegen, m. zakonski blagosldv, pordka.
gfjeffitnb, m. zakon, zakonstvo,
zakonski stan. brik. e^ejlenž, auf« @f)e(le, ad. berž ko berž, naj prčd ko bo mogdče. gjjtfttor, f. juterna, dota. ®fje»erIobm{), n. zardki, zardčki,
zavodle. 6f)rabfcfineiben, v. a. obrekoviti,
poštenje jemiti ob. kratiti. ®f)tabfdjneiber, m. obrekovivec.
©Ijrbar, a. pošten, časten, do-stdjen, vreden, — 8eit, po~ štčnost, dostdjnost, vrednost, gljcbcgtetbf, f. slavoljdbje, ča-
stiljdbje, eestižčlčnost. ®f)tbegterig, a. slavoljdben, ča-
stiljuben, čestižčlčnost. gfjre, f. čist, cest, poštenje; hvala, slavi; dika; in—rt Ijatten, spoštoviti, častiti; bet metnet —, pri moji duši, tako mi poštčnja ; — bfW — gebitfitt, vsakemu čist in poštčnje; ba« ifl atlet — n ttjectl), to je vredno in pošteno.
(Šljren, v. a. častiti, čestiti, spoštoviti , poštoviti; slaviti, hvaliti; dičiti. (Jljrenamt, n. čist, dostojinstvo. Sljrenbeseugttng, f. spoštovanje, častitovinje, počastitje; bie le§te — ermeifen, posle Jno čist skazati. Sljrenfeli, a. spoštovin. gljtenbogen,»t, častni 1 dk ob .ob dk. gfjrcngebdcfttnifi, @&tenbenfmal, n.
spomenik, ©fjrengelng, n. gostba, obed. gljrenmami, m. pošten človek, poštenjik.	[Ob. dd.
gfjrenmitglieb, n. častni člen OŠIjrenname, m. slov, slavno ob.
pošteno ime. Lslavodobitni. @f)tenpforte, f. vrata ob. obdk gfjrenpojlen, f. ©fjrenamt. GčfjrenpreiiS, m. veronika (trava),
lehtica, jeličnik. gljrenreicf), f. ®t)tenfejl. Sljrenreftung, f. obrina poštčnja. S^tenriibtig, a. obrekoviven, nepošten, sramdten.
6f)re
164
©ter
Cšfjtenfatfje, f. čestitna stvar, ©^tenfdjanber, f. @f)ra6fcijtteiber ©ftrenftetle, f. @§tenamt. GJjcenttunf, nt. zdravica, zdrav-ljica.
©f)ten»olI, a. časten, čestit. ©fjrentt>ad)e, f. častna straža, ©ijremtertf), a. častljiv, častitljiv,
čestivreden. ©fjtentoott, 71. mož beseda. (št) teitjeidjett, n. čestitno znamnje. S^rerbictig, a. spoštljiv, spošto-vdven; — teit, f. spoštljivost. e^rfuti)t, f. spoštovanje, po-
štovanje. ©f)rgefuf)t, n. poštenje, poštenost, blagi čdt. ©^rgrij, nt. slavoblčpje, častihlepje, častimarnost. ©^tgcijig, a. slavohlepen, častihlepen, častimaren.
e^rgier, ©ijrgierig, f. ®&rfu
@Wud)tig. ©fjtlidjj, a. pošten, pravčden, častiven; — teit, f. poštenost, pravčdnost, častivnost. ©fjtliefce, f. častiljubje. ©fcliebettb, a. častiljiiben. ©tyrtO(> , a. nepošten , bez poštenja; — igfcit, f■ nepoštenje, nepoštenost. Qšf)tfam, a. pošten, časten, čestit, čestitljiv; — Jeit, f. poštenje, čestitost. ©f)rf"d>t, f.čestiglad,slavoblepje. Gštyrfudf)tig, a. čestigladen, slavohlepen.	[jčmščina. ffi^ruitgStare, f. primščina, pri-@f)Wetgeffen, a. nepošten, ne-
praveden. ®§tn>ittbett, ®tt>. vašačastivred-nost, cesti tljivi, spoštovani.
©fjtttmtbig, a častljiv, častitljiv,
čestit, častivreden. ®i, f. aj! glej glej! lčj lej! _ @i, n. jajce; — c|en, n. jajčice, jajček.
gibe, f. ©ibenbaum, ni. tis, tisovo
drevo, tišje, laptlh. gibenflolj, n. tisovina. Gštbiftfj, m. slčz, skles.. Sidfjapfel, f. ©atiapfel. [do'b. <šid)e, f. ©idjenbaum, m. hrast, gicfje'/ f- želod.
©irfjelmafi, f. žir, žirnica, žiro-vina, žirov. Ižirdvnica. @i<f)etma|lgebuf)r, f. žirovnina, @id)en=, a. hrastov, dobov. Silfteiiljot}, n. hrastovina, dobo vina.
Gšicfienroalb , ni. hrastje, dobje,
hrastovje, dobovje. Sidrom, ©icfjfjorttcfjen, n. iverca, veverca, veverica, vigo'rica. ®ib , m. prisega, zaprisega;.
— ablegen, priseči, zapriseči. ©ibam, m. zet. ©tbbtu$, m. veroldmstvo. ®ib6tticf)ig, a. veroldmen, kri-
vordten. ©tbecfjfe, f. kuščar, martinec. ©ibetbutten, pl. perje severnih gosi.
©iberganš, f. ©ibetsoget, nt. severna ob. morska gds. ©ibcčfotroet, f. prisega, ©ibgettoji, m. soprisežnik. ©ibgenoffenf^aft, f. savez, zveza, ©iblicij, a. prisežen ; — ad. pod.
prisego, ©ibfcfjrour, f. ©ib. ©ietbottet, m. rumenjak, žol-
čak, čermlak. ©ictJtfltr, n. belak.
Ste«;
165
<Sile
gictStebS, m. rakovica. eiecfuc6en, m. ©ierfcfjrnatj, n.
cvertje, jajčnik, ocvirk. ©etfctjale, f■ luskina, luščina. @ier(loct, nt. jajčnjak. <§ifer, m. gorljivost, marljivost, iskrčnost, vnetost, vatrenost; (S3«muf)ung) prizadetje, pri-zadetek, prizadev, prizad-jtinje, skerb. <3jiferig, a. gorljiv, marljiv, iskrčn,. vnel , vatren ; sker-ben, prizadetljiv. •gifern, v. n. plamteti, goreti; skerbeti se, prizadevati se, prizadeti si; (»ctteifern) tek-mati;_ (eifetfiictjtig fein) ljubo-siimniti. <Jiferfucf)t, f. ljubosdmnost, rev-
nivost, ]jubomo'rnost. ©fetfudjtig, a. ljubosilmen, rev-
niven, Ijubomoren. <giformtg, a. poddlglat, jajčast,
navčznjen. (Jigen, a. lasten, vlasten, vla-stit, sobstvčn; (befonber) po-sčben , soseben , osobit; (rounbetbar) čuden, čudovit; ftdj etroač — matfien, prisvo-jiti ob. prilastiti si kar; naučiti se česar. <3rtgenm, _ ftcfi, v. r. vdati se, pristati
©genbimfrf, m. prevzetnost,
oholost. Sigenfjdnbig, a. vlastordčen, z
vlastno rokd pisan, ©genfjeit, f. posebnost, osobi-
tost; vlastitost, svojstvo. (Sigenliebe, f. samoljdbje, sebičnost.	[bičen. <5igenliebenb, a. samoljiiben, se-
Gštgettlob, n. samohvdlje, samo-
ldstna hvala, ©genmacfjtig, a. samovdlen,
svojovdljen, samovkfsten. ©genmt(S, nt. samoprižnost, sa-
moprid, samogdltnost. Sigennufsig, «. samop:!šen, sa-
mopriden, samogdlten. ©genf>, ad. nalaš, navlašč, za-
tegavdljo. @igenfct)aft, f. lastndst, vlastitost, svojstvo ; kakdst, kak-šndst. [moglivost, terma. Stgenftrm, m. svojoglivnost, ter-Sigenftttnig, a. svojogliven, ter-mogldven, term, termast; — e, m. svojogldvnik, svo-jogldvnež. Gšigentf)um, n. vldst, list, vlast-nina, lastnina, lastina, vla-stovina.
SigentS>umei, m. vlastnik, lastnik ; — iti, f. vlastnica, lastnica .
(Stgentfjitmticfj, a. lastovit, posč-ben, vlastit; — Eeit, f. lasto-vitost, posčbnost, vlastitost. ©gentf)umšrecf)t, n. vlastovitost, pravo vlastitosti, vlastništvo. (ŠiQentU<t), a. pravi, pravičen, istinit; — ad. prav, po pravim, po pravici, zlasti. StgentBiUe, nt. svojovdlja, lastna volja.	[novdljen.
CšigenroiUig, a. svojovdljen, last-Gšignen, ftd), f. ©igeneit, ftdj. Silanb, n. otok, ostrov. (šilbottje, m. tekavnik, tekdn,
jadernik. Site, f. hitrina, hitrost, speh, berzndst,spešnost,pospesnost, urnost, naglost, spetje.
©ile
166
@inb
©len, v. n. biteti, speti, spešiti se, pospešiti se, berziti, uriti se, žuriti se. ©itenb, a. hiter, spešen, pospešen, berz, berzen , jadern, uren, nagel. GŠtfenbž, ad. berž, hitro, ja-derno, urno, na mah, na speh. ©itf, num. jednajst, enajst, ed-najst; — et, m. ednajšica; — ertei, a. ednajsteri: — facfj, a. ednajsterni; — faltig, a. jednast^rnat. Silfertig, o. uren, berzen, spešen; — teif, f. urnost, ber-zdst, spešnost. (Sitfjafjrig, a. enajstleten, jednajst let star. Gšilfmat, ad. jednajstkrat, ed-
najstbart, jednajstputih. ©tftet, n. jednajstina, jednaj-sterka.	[enajsti.
Gžiffe, a. jednajsti, ednajsti, ©ilfteljalb, ad. deset in pdl. SitftenS, ad. ednajsto, jednajsto. 6ilig, a. spešen, pospešen, berz, hiter; — fl, a. kakor je hitro mogo'če. ®itmarfcfi,m.berzi hdd.hitrostop. ©toagen, m. berzovoz. Gimec, m. vedro, okov; (SSruns
netts) eevta. Sin, eine, ein (ttirb aH ®ef(f)Ie(i>tž= toott nidjt aužgebručt; — num. jeden, eden, cn, a, o;—Vr-jeden, neki, nekdo, nekteri. Sinacfetn, v. a. zaorati. ©inanber, ad. endrdgega, jeden druziga, med sebdj,vzajemno, medjusdbno; etnerbemanbetn, eden druzemu; auS — get)en, raziti se, saksebe iti.
ginarnten, f. ®inetnten. Sindfcfietn, v. a. požgiti, populiti, posmoditi. gincttfjmen, v. a. dihati, sopsti. gindugig, a. jednodk, čorav. ginbctffen, @inbaUiten, v. a. zaviti, zavijati, ©inbaffctmiren, v. a. pomazili-riti, pomdzatiz dišečim oljem. @inbanb, m. vez, vezilo, zveza, zvezba.
©inbegtiffen, ad. mit —, skupej,
v družtvu, zajedno s tim. Gšinbetfien, v. a. nagristi, pokd-
siti, vardjdti. Sinbeijen, v a. vstrojiti, vpezati. ©inbericfjten, v. a. poročiti, dati
na znanje, oglasiti, ginbettetn, ftcf), v. r. vberfčiti
se, vlizniti se. ginbiegen, v. a. prigeniti, za-geniti, podgeniti; vpogniti, v kloniti, Stnbilben, ficfj, v. r misliti, vmisliti Ob. vmišljdvati, do-mišljdvati si; fttfj etiuaš —, štimati se, ponositi se s ččm. ginbilbung, f. domislik, misel, zdetje, dozdevek; štiminje, stimdnost; domišlendst. Sinbilbungčfraft, f. domišljava, vmišljstva, obrazivost, do-mišljivost, namišljivost. ®inbinben, v. a. zvezati, sve-
zati, zavčzati. ©tnblafen, v. a. vpihniti, vpi-hoviti; inž 5f)t —, šeptati, pošeptdti. ginbfattetig, a. jednolisten. • ginblauen, v. a. zabiti, zabijati. @inbtecf)en, v. a. razlomiti, prelomiti, razterti,- razbiti; (ein
@inb ■	167	@inf
ginborten, v. n. vsušiti se, posušiti se, vsahniti. ginbtangen,_ ftcf), v. r. vtlačiti se, vsiliti se, vgujcčiti s p, vriniti se. ©inbrefjen, v. a. zasukati, zaviti; bie J^aate —, skodrati ob. nakodrati la$je. Gštnbtingen, v. n. predrčti, prelomiti, prelomastiti; prebiti; auf einen —, na kogar vris-niti, napasti kogar; ficf) — v. r. f. ginbtangen, ftdj. ginbrut!, m. vtisek, vtis; fig.
čut, čutjčnstvo. [vtiskati. ginbrucfen, v. a. vtiskati, na-ginbtiicfen , v. a. vtisniti, vtiskati, noter potisniti; zabiti, • vdariti.
ginegen, v. a. zavlačiti. ginet, num. jeden, eden, en. ginettei, a. jednak, enak, jeden; jednordden; e$ ift —, to je vse jedno; baš ettrige —, nesramna čečkorija. ginetnten, v. a. poieti, žeti, spraviti, spravljati; fig. zn-dobiti, dokopati se (česar), ginfacfj, n. endjn, enojnat, jed-ndten, nesostdvljen, jednčr, jednostiven, enoversten ; fig. prdst, priprdst; — t)eit, f. endjnost, enovei'stnost; fig. prostost, priprostost. ginfabeln, v a. vdeniti, vdeti; fine Sadje - , osnovati, vre-diti, razrediti. ginfaljren, v. n vvoziti se, vpeljati se ; (tm Betgroetč) spustiti se v rudnik.
#auž) podreti , podirati, razdreti, porUšiti, posUti; — v. n- zlomiti se, prelomiti se, razbiti se , z.rUšiti se ; (mit ©malt) vdreti, predreti, prelomiti , polomastiti se; (Bom getnbe) zagnati se, vpasti, napasti, napad storiti; (Bon bet 3eit) nahajati, nastajati, nastdpati, prihajati, ginbrennen, v. a. vžgati, vžigati, vsmoditi; (etnbtufjen)zapariti; (fdtmaljen) zabeliti, obeliti, beliti, začiniti, ginbrennfuppe, f. požgana juha,
požganica. ginbringen, v. a. vnesti, vnositi, vnašati; (©etteibe) vspraviti, vpravljati; baS SBetfaumte —, pomUdo popraviti; (©etoinn bringen) donesti, donašati, prinesti; einen ©efangenen —, vloviti zločina, (etfe|en) po-verniti, povračati. ginbrocfen, v. a.nadrobiti, vdro-biti, podrobiti; fig. prisdliti komu.
ginbrud), m. preldm, predrfr, vlom, polomast; (beg geinbež) vpad,napad; (bet 9tad)t)mrak. gtnbtufjen, v. a. zapražiti; po-pdriti
ginbitrgern, v. a. vdomiti, vdo-
mičiti, vmestiti, naseliti, ginbufie, f. zguba , zgubitek,
kvar, vjima, škoda, ginbiiffen, v a. zgubiti, zgubo terpeti, na zgubi bili, škodo imeti; bie Mugen—, oslepiti, gincaffiten, v. a. pobrati, po-
birati.	[graditi. J ginfafjrt, f. vvožnja.
ginbdmmen, t>. a. zajeziti, za- ginfaU, m. vpad,navil, navila;
Stnf
168
Sinf
(ginflurj) razdor , predor, vdor, razptid, (©ebanfe) misel, ženj, domislik.
. GEinfaUen, v. n. vpasti, vpadati, vpadniti; (Bom gdnbe) vdreti, prcdreti, vpasti, navaliti, osdti; (dnfturjen) razdreti se, vdreti se, razpisti, sosutise, zrušiti se, podreti se, razdirati se, razpadati, rušiti se, sosipati se; (fti) etinnern)spom-niti se, spomenlti; dnem —, v glavo ob, na inisel priti, domisliti se.
©nfalt, f. prostdta, pripro-stdst, norčivost.
Gšinfaltlg , a. prdst, priprost, norčav, bedilast.
©nfaltžpinfel, m. bedak, budilo,, cepec, kalin.	!
Einfatjen, v.a. vzložiti, vskladati.
Einfangen, v. a. zasačiti, vlo-viti; (mit einer SJJauer) ograditi, obzidati.
Einfafifen, v. a. (etroaš mit etwač) ograditi, obiti, obdjiti; (mit einet SRaucc) obzidati; (mit einem ©aume) obrdbiti, za-rdbiti, obšiti; in ©otb —, okoviti v zlato, obložiti z zlatarn; (etwač in ettttaS) na-pdlniti, pobrisati, pogribiti; dne gtafrfje —, oplčsti steklenico.
EinfafTung, f. ograda; obrob, obšev; okdv, obldga.
Einfeilen, v. a. zapiliti.
Einfeudjten, v. a. namdčiti, namakati.
Einfinben, ftcf), v. r. znajti se, sntli se, soiti se; priti, dojti.
Einfledjten, v. a. zaplčsti, vplesti, vpletati.
Einfličen, v. a. všiti, všivati, vstaviti, vkerpati; ftcf) itberaU —, mešati se, vtikati se v vse.
Einfliegen, v. n. vletčti.
Sinfltejjen, v. n. vsteči, vstekati, teči (v kar) ; — taffen, omeniti, v misel vzeti.
Einflofien, v. a. vliti, vlijati, vlivati; fig. SRutft —, ojuničiti (kogar); vdahniti (kar).
©nflup, m. vtdk , vstdk; fig. upliv, mdč, vteža ; er fjat »ies len —, mnogo zamore ob. velja.
ginflugteic^, a. upliven.
Sinflitfiem, v. a. prišeptdti,po-šeptiti.	Izganjati.'
@mforbern,e.a.terjati; (©cjutben)
Einfotmig, a. jednoličen, jed-nosličen, jednik; — rett, f, jednollčnost, jednosličnost, jednakost.
Einfreffen, v. a. vjedati, zajč-dati, v jesti; (©djimpf) pre-terpčti, preboleti.
Einfrieten, v. n. zamerzniti, vmerzniti.	Lvčerstviti.
Einfdfdten, v. a. včverstiti,
Einfttgen, v. a. vložiti, podldžiti, podteknlti.
Einfu^r, f. vvožnja , uvdžnja, dovožnja; — joll, m* do-voznlna.
Einfuijren, v. a. privčzti, dovesti, vvesti, dovoditi; einen 23ieb -, vreči tata v tamnico; (SJioben) vvesti, vpeljiti.
Einfiitjrung, f. dovedenje, vvdd; vpeljdnje.
®inf	169
<ginfiillen, v. a.napolnili ; naliti. (Jinfurdjen, r. a. zabrdzditi;
vcepili. @tnfuf"3, a. jednondg. gingafce, f. prošnja; vloga, vložba.
{Jingang, m. vhdd; (Ginleitung) v v o'd , uvdd, vpeljdnje; er fanb menig — , malo so ga obrajtali, malo so na njega pazili.	Ičitku, od kraja,
gtngangg, a. s počitka, v za-gingangfijoll, m. vhodnina. gingeben, v. a. dati, dajati; einem ®ift_ —, zadati komu; fig. vdahniti, nadati. @ingebilbet,a.zmišl jen, vmišljen;
dozdeven, prevziten, <Stngebogen, a. zvinjen, navinjen, veznjen; vlecnjen, sključen. Gšingeboren, a. jedin, edin, edi-nordjen; (im Sanbe geboren) domač, domanj; ein @tnge= borner, m. rojak, deželak, domorddec. (Jingebenf, a. poinljiv, pomnjiv, spomljiv; — fein, pomniti, spomniti se, spominjati se. -CšingefaUen, a. vpaden, vpadel;
kumern, meršav, vlecnjen. ©ingefleifdjt, u. vrojen, vrašen. gingefjen, v. n. vjili, noter iti, vhoditi, vhajati; (etnwilligen) pripustiti, privdliti, dovdliti; geitungen (inb eingegangen, novine so prišle ob. došle; eine SBette —, staviti se; (be= greifen) v glavo iti; (ju @cunbe gef)en) poginiti; (einfturjen) razvaliti se, razpasti; eine @ett>of)nf)eit — lafTen, zapustiti ob. opustiti navado.
@ingemacf)teg, n. zacinba, jušad. ©ingenomrnen, a. zavzit, pri-kldnj
en, prijateln, vnet; fitr ftd; — , samoljdbenj — t)eit, f. zavzitje, priklo-njendst.	[naraven.
Gčingepflanjt, a. prirdjen, vrojen, SingefcfjtranJt, a. stisnjen, ob-mijen, ograničen; — teben, varčno ob. pičlo živiti. ©ngefianbni|j, f. ©eflcinbnip. . ©ngefteljen, v. a. priznati, obstati, izpovedati, fflngetpeibe, n. drdb, drobje, drobovina, čreva, črevje, oserčje, utrdba; — rourm, m. glista.
gingerourjelt, a.vkorinjen, vko-
reninjen; zastaran, zarašen. Gšingejogen, «. krotek, tih, zmi-l-en; samdten; — f)ett, f. krotkdst, zmirnost; samdta, samdtnost.	[liti.
Singiefien, v. a. vliti, vlivati, za-©ngraben, v. a. zakopati, za-gribsti, pokopati; (in 3Re= talle) vsekati, vrezati, vdolbsti, vdelati.
©ngreifen, v. n. u. a. seči, segati, vseči, dirniti; in Sses manbež JRecf>te —, segati, zaletavati se ob. mešati se v druziga pravice; (alg Slabet) loviti se, zadevati se, vje-mati se. [zalit; lovljenje. (Singciff, m. seganje; zalitanje, Singuji, m. vlitje, vlitek, vliv,
vlita reč. @inf)agen,t?. a.zagraditi, ograditi. Sinfjacfeln, v. a. zapiti, vpneti, vkopčati; fic^ —, zaplesti se.
(Sinlj
170
Sini
ginfialtig, a. jednoglasen; — Eeit,
f■ jednoglasje. gin&att, m. ovčra, zavčra, zapreka, zaderžek, vstavba;
— tf)itn, f. gtnfjalten.
ginflalten, v. a. ovreti, overati, zavreti, zaprečiti, žaderžati, vstaviti; — v. n. prestati, žaderžati se; tm SRebett —, premdlkniti. @inf)anbeln, v. a. vteržiti, pri-
teržiti, vbarantdti. Sinljcmbig, a. jednordk. Einfjanbigen, v. a. izrdčiti, iz-
pordčiti, v roke dati. ®inf)anbigung, f. izrdčba, izroči tva.
Einfjangen, v. a. obesiti \ kar;
(5Ef)Uten K.) nastaviti, izbčsiti. Sinfiaudjeit, v. a. vdihniti, vdi-
hovdti, vdahniti, nadahniti. @inf)aueti, v. a. vsekati, zasč-kati, zasaditi; (im £tiege) mahati, klati, sekati; (Sljurcn, genffer) razbiti, raztrdpiti, polomiti. Ginfjebett, v. a. nastaviti, izobesiti, nasaditi (vrata). ®tn[)eftra, v. a. pripehniti, vpe-
hniti, vpneti. gittfjeimifdf), a. doma'č, domanj;
ftčfj — matura, vdomačiti se. Gmfieiratfjen, ftdj, v. r. priženiti se.
©infteit, f. jedinka, edinka, jed-niea, jednota; celdtnost; — lidf), a. celoten, ginfjfijen, v. a. zanetiti, zakd-
riti, zapaiiti. 6inf)clfi'n, v. a. pripomdgati,
dopomdči. ginfjeUtg, f. ginfiallig.
gtnficmmen, v. a. zavrčti, za-
včrati; zaprčti. ginfier, ad. sem, semle. gin^ergefjen, v. n. hoditi, iti;
dojti.	Ijezditi.
gintjetreiten, v. n. jezditi; pri-gin^ettteten, v. n. koračiti, korakati.
®inf)e§en, v. a. priučiti k lovu. @ini)0[jtat, v. a. dohitčti, dojti, doseči; (fammeln) zbirati, brati, skupljati, kupiti; bal 23etfaumte — , zamudo popraviti; SJadjridfjt —, popra-šati, raz pita ti, popitati. ginfjoltmg, f. dohit, dosega, ginljorn, n. jednordg, inordg. ginfjuftg, a. jednokopiten. gin^utlen, v. a. zaviti, zavijati, zamdtati, zagerniti, zagri-njati, odeti; zakriti, ginjagen, v. a. priučiti ob. naučiti na lov ; vgndti, vganjati, vpoditi, vterati; etnem eineit ©cfjrectm —, prestrašiti, preplašiti kogar, v strah pripraviti.	Lleto star. gittjdfjtig, a. jednoleten, edno ginig, a. edin, edinj, složen, soglasen, enomiseln, zjedin-jen; (ein^ig) jedin, sam; — ftetben, složiti se, zjediniti se, pogoditi se. giniget, einige, cinigcS, pr. nek-teri, nekateri, neki, nekdji; nekoliko, nekaj, ginigmitagcn, ad. nekako, nekakšno, ne kdljko. ginigbit, f. j edinost, sloga, slo-žnost, soglasje, zastopnost, jedinstvo- Ipostdviti. ginimpfen, v. a. vcepiti,osepence
@inE
171
@int
©nfauf; rn. nakdp, pokdp,
kuplenje.	. . ,
gmJoufcn, v. a. kupiti, kupovati, nakupiti; ftd^—, kupiti si pohištvo, nasčliti se. ginfaufer, m. kupec; — in, f.
kupčinja. ginfefite, f. žldd, žlota. ginJefjr, f. odseda; gostivnica;
prenočišče, prenočivališče. gittfe^ten, v. n. odsčsti, vgosti-niti se.
ginčeiten, v. a. zabiti, zatrdpiti,
zagldzditi, zagdjzdati. ginterben, v. a. narezljiti, narezka ti.
gintertern , v. a. vreči v ječo,
zapreti, vtamničiti. ginfitten, v.a. zalepiti, zakčljiti,
prilčpiti, prikeljiti.
ginftftgen, v. a. obtdžiti kogar
zavolj česar, ginltammetn, v. a. prišleniti; okrdžiti; ein SBott —, okleniti besedo. [medmestje. ginftammenmgS8eicfjen,n.oklepje, gtnKang, soglasje, jedinstvo, skladnost, složnost. Llepiti. ginBeifietn, v. a. prilepiti; za-gmfietben, v. a. obleči, oblačiti; fig. pristrdjiti, nakititi. ginftemmen, v. a stisniti, pri-škreniti, vškerniti, vklupati. ginjntipfen, v. a. zavezati, za-v n /, 1 i a t i.	Lhati, zavariti.
ginfodjm, v. a. zakdhati, vku-ginfommen, v. n. vjiti; (Sluten bringen) donositi, dondšati, dohajati, dojti, dohoditi; f3>rtftlic(j —, poditi ob. pre-diti prošnjo ; bftTOiber — , oprčti se čemu.
gtnfommen, n. dohddek; prejemek.	[lesiti. gintorpern, v. a. vtrupliti, vte-ginErtecften, v. n. vlesti, vlažiti, ginftinfte, pl. dohddki, prejemki.
gintaben, v. a. naložiti, nalagati, nakladati, natovdriti; einen — , povabiti, pozvati kogar.	Lčin, zavčin.
.gintaber, m. vabež, vabič, zov-gintabungčbrief, m. ginlabungS« fdjteiben, n. povabilno pismo, pozivni list. gintage, f. vloga, vložba; (in ein©ptel) stava, stavba, stavka ; (eineš SBciefeS) dodatek, priloga, ginla^, m. vpustek, vpuščenje. gintaffen, v. a. vpustiti, vpu-šati, noter pustiti; ftcf>— v. r. in etttaš —, pustiti se ob. mešati se v kar; bctšSudj—, navlažiti sukno; mit einem —, družiti se, združiti se ob. sprijatliti se s kom. gintaufen, v. n. vbežati, vteči noter; in ben £afen — ^priplavati, prijadrati, pripeljati se; (antangen) dojti, dohajati, priti, ginteiuten, v. a. ein geft !c. —, zvoniti na svetek, oglasiti praznik, gintegen, v. a. vložiti, vlagati, vkladati; einegurbitte —, prositi; ©d&anbe mit et»ač osramdtiti se; gljre mit —, opošteniti se, oprati se; SRes ben —, saditi tersje; Sleifcf) —, osdliti mesd; SBaaren—, zložiti, zdevati blagd.
Sini
172
Sinn
©nteger, ©nlegemeffer,n.britva. ©nteimen, v. a. zalepiti, prilepiti; vkeljiti. ©nteiten, v. a. vvoditi, u vodili, vpeljati; početi; razporediti , razrediti. ©nteitung, f. vvod, uvod; (in ©efcfjdften) početek, početje, ©ntenfen, v. a. napraviti, zgo-toviti; ein »retenEteš ©tteb —, zvrnjen ud poravnati; aufben rediten ffieg —, zaveruiti, zavračati.	[pobirati,
©ntefen, v. a. zbirati, zbrati ©nleucfjten, v. n. fig. jasno. očevidno, bistro ot>. belo-dano biti. ©nleudjjtenb, a. jasen, očevi-
den , bister, belodan. ©nliefern, v. a. izročiti, izdati, predati. [čilo, predaja, ©ntieferung, f. izrdčba, izro-©nlogirm, v. a. vdomiti, vhi-šati, nastaniti; — v. n. vdomiti se.
©nlofen, v. a. odktipiti, i/.ku-
piti, rešiti, ©nlotfjen, t>. a. privariti, za-variti.
©nmatfien, v. a. vdelati, zadelati; (in gjapier) zaviti, za-gerniti; gleifcf) —, vsoliti, osdliti; Seig —, vmesiti, za-mesiti.
©nmat, ad. jedenkrat, enkrat, edenbart, jedenput; (etnft) nekdaj, negdaj, negda; nicfjt — r še enkrat ne; auf—, na enkrat, v enbart, vnaglo, nagloma; einfut—, za vselej, ©nmaleinš, n. poštevna tablica, poštevnica, poštevanka.
©nmalig, a. enkraten, eno-barten.	[(človeka.)
©nntdnnifcfj t ad- za ednega ©nmarfdj, »t. vshod, prihod. @inmarfcf)iten, v. n. vshajati,
noter iti. ©nmaflig, ad. na jedno jadro, ©nmauem, v. a.,zazidati; obzidati, zagraditi. ©nmengen, ©nmtfcfien, v. a. primešati, vmešati, zamešati, vpletati; ftdj —, v. r. me.šati se, vtikati se. ©nmietfjen, v. a. vdomiti, nastaniti ; ftd6 —, v. r. vdomiti se, nastaniti se. ©nmummen, v. a. zamotati, zakopati, zaviti, ©nmitnjen, v. a. skovati v dnar. ©nmiitljig, a. jednoglasen, jed-noddšen , složen, skladen; —teit, f. jednoglasnost, jed-noddšnost, složnost,, skladnost, sklad.	[všiti. ©nnaljen, v a. zašiti, zašivati, ©nnal)me, f. vzetje, osvdjenje, predobitje; (bel ©etbeč) do-hddek, prejemek, ©nneijmen, v. a. vzeti, vzema-ti, prijeti; (fefle splave) osvd-jiti si, obladati, vzeti, pre-dobiti; Smatjtjcit —, obed-vati; 50littagžmaljl —, juži-nati; Jtbcnbmaf)! — , večerjati; spia(J —, izpolniti, posesti, povzeti; baS £erj — , predobiti, prikupiti si, obijati serce. [den, prijeten, ©nnefjmenb, a. zanimiv, vgo-©nnef)tnet, m. prijemnik ; po -birač. Lterditi. ©nnieten, v. a. prikleniti, pri-
®inn	173	@inr
©nntflen, ftcf), v. r. vgnjezditi se, vgnezditi se. zapldditi se, zarediti se, zarajati se, vko-reničiti se. ©nnotfjtgen, v. a. vsiliti, ©nobe, f. pusčiva, puščoba, pušča , pustina, pustinja, pu-stdta.
©nofirtg, a. jednoiih. ©npatfen, v. a, vtbvdriti, vložiti, vkladati; (itt Strof), *p£ts pier) zaviti, zamdtati; (fcfjtpeis gen) molčati, ©npfdftten, v. a. obkdljiti. ©npfarren, v. a. pripisati k fari. ©npflanjen, v. a. zasaditi, vsa-diti; fig'zasaditi, vkoreniniti; eingepfian}tet .£afi, vkorčn-jena ob. zastirana jeza. ©npflitgen, v. a. zaoriti, poori-
ti, zariliti. ©npfropfen, v. a. vcepiti, ©npfitnbtg, a. enfdnten, en
funt težak, ©npidjen, v. a. zasmdliti. ©npocfeln, v. a. vsoliti, pre-sdliti.
©nprctgen, v. a. fig. vtisniti v serdce; zabiti v glavo, za-pdmniti si. [sniti, vpneti. ©nptefTen, v. a. stisniti, vti-©nptitgeln, v. a.vtolči, vmla-titi.	[vdomiti.
©nguartieren, v. a. nastiniti, ©nquetfcf)en, v. a. vgnječiti,
vkljupati. ©nrammen, ©nrctmmeln, v. a.
zabiti, zatdlči. ©nraumen, v. a. pospraviti, spraviti; (orbnenb) razpoldžiti; (iBeidjen) odstdpiti ob. dati mesto; (jttgeflefjen) dopustiti,
I dovdliti; bie SJtobetn —, raz-rediti Ob. razstaviti pohišje. ©nredjnen, v. a. zaračdniti, žari j tati.
©nrebe, /*. vgovor, protinba, prigovor, protigdvor, zgovor. ©nreben, v. a. nagovirjati, prigovirjati, nagovoriti; (in bie Sebe fallen) v besedo skakati ob. segati; ftcf) nicfjtč — laffen, nič ne poslušati "©nreiben, v. a. vtrčti, natrčti, namizati; (SBtOb) nadrobiti, podrobiti.	Lpoditt.
©nrei($en, v. a. vložiti, diti, ©nret()en, v. a. vverstiti, uver-
stiti, vrediti, vredovati. ©nrei|jtn, v. a. vtergati, na-tergati, raztergati; (etn Jf>au^) podrčti, podčrati, ra/.nlsiti, razdjiti, razdriti; — v. n. raztergati se; razcepiti se, pokniti; fig. (Bon g)ti6btaU5 (fcen) zapldditi se, razširiti se, razpldditi se.	[niti.
©nrenten, v. a. uviniti, speh-©ntennen, v. a. razbiti, pre-
drčti, razlomlti. ©nricfjten, v. a. (etn®(teb) vra-vniti, vvezati; (otbnen) vra-vniti, razrčditi, napriviti; ftdj tBornitdj —, ravniti se po čem i ftcf) im £aufe —, kupiti si hišno spravo, ©nridfitung, f. vravninje, vrav-niva, napriva, naredba, určdba, naprivek; (fiit baš Bimmet) pohišje, kložnja, šara.
Stntiegeln, v. a. zapihniti. ©ntitt, m. vjezd.	[veti.
©nroflen, v. n. zarjavčti, vrja-
@inr 174
©nritefen, v. a. (eine 3eile) nav-noter premakniti; - v. n, priti, prihajati; (in eineS lin-bctn ©teUe) nasledbati, na-stdpiti, prevzeti (službo druziga). ©nritfjren, v. a. vmešati, zamešati; primešati, ©nš, num. jedno, edno, eno; nocft —, še enkrat, še nekaj; in einern fort, neprenehama, venomer, neprestano; — fein, — toerben, pogoditi se, zjediniti se. ©nfaat, f. vsetva, vsetev, vsev. ©nfaen, v. a. vsejiti, vsjati. ©nfctlben, v. a. pomizati, na mižati.
©nfaljen, v. a. osdliti, vsoliti. ©nfarn, a. samdten, samšen sim; — ad. na samim Ob samdtnim. ©nfamfeit, f. samota, samd-
ca, samdtnost, samlja. Offnfommeln, v. a. brati, po bfrati, zbirati, skupljati, zganjati, ©nfag, m. stava, stavba, stavka,
vstava; vloga, zaldga, zastiva.
©nfčittecn, v. a. zakisati, oki-
sati, pokisati. ©nfaugen, v. a. poserkati, po-serkniti, popiti, serkati, piti; (®lutfermild5) poceziti, ceziti.	[obrdbiti.
©nfaumen, v. a. zarobiti, ©nfcfjalfen, v. a. medmestiti,
medstiviti. ©nfcfjčirfen, v. a. naročiti oj-stro, zabiti v glavo; zapi-e-titi, zagroziti.
(Sinf
Smfcfjarren, v■ a. zagrčbsti, po,
grebsti, zakopati. ©nfcfcenSen, v. a. natdčiti, natikati, naliti, nalijati. I priviti, ©infdbitfen, v. a. posliti; od-©nfcf)ieben, v. a. vpotisniti, vriniti; (etnfdfmlten) medvrč-či, medstiviti; 85tob in ben Sfen —, hlebe vsajati ob. vsaditi.	Istivek.
@infcf)iebfef, n. medmčtek, med-©nfcf)ie|jen, v. a. SSrob in ben Ofen —, hlčbe vsajati ob, vsaditi; (ent}tt>eifcfjiefien) pre-streliti, razstreliti ; ftcf) —, vaditi se v streljanju ob. naviditi se. ©nfdtiffen , v. a. na ladjo spraviti; ftcf) —, v. r. na ladjo se poditi, ©nfc&facfjfen, v. a. zakliti. ©nfcfjfafen, v n. zaspiti; zadremati; (Bon ©liebetn) oterp-niti, odreveneti, premrčti, obleseneti. Sinfcfildfetn, i\ a. vspati, vspa-
vati, vspančkati. ©nfcjfctg, m. (etnež 25rtefež) do-ditek, prildga; (Umfcfjtag) zavitek, zavoj; (im Slaven) zagib, pogib; (bei ben Mts betn) votek; (im SBein) dušek; (Utatt)) svet, sovet. ©nfcf)lagen, v. a. zabiti, zabijati, zatdlči, zatrupiti; (6et SBe6ern) vtkati, votek prit-kiti; (entjtBeififjlagen} razbiti, prebiti, raztrupiti; (in pas pier) zaviti, zamdtati; (ben SBeg) Iti, oditi, nagniti se (po čem-); (ein J?leit; zagi-biti;— v.n. (oomSliy vdariti,
@infc&
175
©tnf
trešiti, tresniti; (al8 3ei$m i>er @intt>iUigung) v roko seči, roko dati; in Semanbš gatfc — , tikati se česar, segati do česar, spadati v kar ; (getins gen) po volji iti. ginfdjteicfjen, fto6, v. r. vkrasti
se , .podkristi se, vlesti se. @infd)liefen, v. a. zaprčtl, zat-V o rili, zakleniti"; (umtingen) obkdljiti, obditi, oblčči, opasati, einen SBrief —, pri-ldžiti, pridjati, dodati; (mit in etroaS) privzeti. <ginfc*)lie|iUd6, ad. prildženo,
stim vrčd. (JinfAMen, v. a. pogdltniti,
požrčti, požirati, ginfcfllummetn, v.n. zadremati, einfdjliitfen, v. a. poserkati,
nahldpiti se. @infd)luf, m. priloga, dodatek medstivje, medmčstje; (pred-klep; zaklep) mit—, s... vred.
ginfcfimeicljetn, ftc§, v. r. vli-zati se, vlizniti se, prikiipiti se.
©nfdjmeljen, v. a. raztopiti,
razpustiti , r^zplaviti.
ginfdtmieben, v. a. okovati. gtnftfjmierert, v. a. namazati,
zamazati. ginfdmtugen, v. a. omizati, ogerditi; onečediti. [peti. giitfefinaUen, v. a. zakdpčatl, za-gtnfčlineiben, v. a. zarezati, na-
rezati; zakrdjiti, nakilžati. ginfdjneibig, a. z enim režam, ginfcftnitt, vi. zarez,zareza, rez; zakroj; (an ©aitlen) žleb, brazda, žldd.
@infdjnitren_, v. a. zasredkati,
zašndrati. gtnfcfioppen, v. u. vgatiti. ginfcliopfen, v. a. zajeti, zajemati, črepati, načrepati. ginfčfjtanfen, v. a. zagradlti, obdzdati, z ali j zda ti, prikri-titi , omejiti, ogranlčiti; ftcfj — , v. r. stisniti se, priter-gati si (kej). ginfcfjtanSung, f. zagraja, obiiz-danje, prikratenje, omejitva, ogranlčenje. [zaškerniti. ginftfjtaufcen, v. a. vvinlati, ginfdjreibegebufjr, f. vpisnina, ginfcfirei&en, v. a. zapisati, vpisati; zabilježiti, zaznamiti. ginfcfjreibung, f. zapisanje,
vpisba; zaznamba. Gšinftfjreiten, mešati se(v kar), ginfdjtumpfen, v.n. skerčiti se, sključiti se; zgerbačiti se; stisniti se.	[metek,
gtnftfcub, m. medstavek, med-gtnfcfiug, m. votek. ginftf)ittten, v. a. vsuti, vsipati;
(eine gliiffigSeit) vliti, vlivati, ginfcfjit)arjen, v. a. začerniti, očerniti; zamazati; SBaaren —,blago podkrasti,vpotdbati. ginfdfiJBalen, v. a. nagovarjati, prigovarjati.	[posvetiti,
ginfegnen, v. a. blagosldviti; ginfegming, f. blagosldv, bla-
goslovlenje; posvččenje. ginfe&en, v. a. spreviditi, pregledati; spoznati, razumiti, razpoznati, uviditi. ginfeifen, v. a. zamjlliti, namjiliti. ginfeitig, a. jednostran, pri-stran; gerbat; —Eett, f. jed-nostranost, pristrinost.
(Stnf
ginfenben, v. a. poslati. GšinfenEen, v. a. vtrfniti, potoniti , potopiti; povaliti, po-ldžiti, polagati (tersje"). ©infer, m. jednica , enklja. ©nfe§en, v. a. vsaditi, zasaditi, saditi, vsajati; (Derfefcen) zastaviti, založiti; (beftimmen) postdviti, napraviti odrediti; (in bie Sotterie) staviti, zastaviti; fttfj — , sesti Ob. vsesti se na vdz. ®ittftd6t, f. razglid, pregled, razvid, sprevid, previdnost; fig. znanje, poznanje; barin fjat ec tuenig —, o tora se malo razumi; nacf> meinet —, po mojih mislih. ©nftdjtSsoU, a. raziimen, bi-stroiimen, pameten, sprevi-den.	Lnisče, pušavnija.
Gšinftebetei, f. pustinja, pušav-Sinftebter, m. pusivnik, pustin-jak, samotnik; — in, f. pu-ščavniea, samdtnica. ©infteb(erf)utte, f. pustinjska
bajta, puščavnija. Sinftebterifcf), a. pustinjski, pu-
ščaven, samdten. (Sinftegeln, v. a. zapečatiti. Gčinftngen, v. a. s pevanjem zazibati.
©infinEen, v. n. pogrezniti se, vdreti se ; potoniti se, potopiti se.
©nft'§en, v. n. sesti Cv kar). ®tnft§ig, a. z ednim sedalom,
za jedno osdbo. ©nfpannen, v. a. nategniti, napiti; raztegniti, razpčti; ^pferbe —, vpreči, napreči ob. vpregati konje.
176	@infl
gtnfpanner, m. voz z enim konjem
©nfpčinmg, a. za ednega konja;
7, ednim konjem, ©infperan, v. a. zapreti, zapirati, zatvdriti; baž Stab —, zavriti, zavirati, ©infipinnen, v. a. zapristi, pre-pristi; ftd) —, zaviti se, zapristi se. Gšinftjretfjen, v. a. 5DIutf) — , pod-buditi, oserčiti, vjunačiti, serce delati, podbiijati; (»t= betfpred&en) proti govoriti, v besido seči; bei Semanben —, obiskati kogar, v gostiti se pri komur. Stnfprengen, v. a. poškropiti, pokropiti, škropiti, poškro-pljati; bie 5£&ure —, prelomiti, polomastiti ob.-razbiti dveri.
©infiptingen, v. n. noter skočiti. Gčtnfprifcen, v.n. pošterkati,v.der-skati.
©tnfprudj, m. protiuba, vpor, odpor; — tf)un,vpreti se, vpi-rati se , protiviti se. ©inft, ad. nekdaj, negdaj, neg-
da, nekad, nekada. (ginftalten, v. a. vhleviti. @in(lammig, a. jednosteblin, z
enim steblam ob. deblam. (Sinflampfen, v. a. vphati, za-phati, zateptati; zabiti, za-trupiti.	[rdk.
©nflanb, m.nastop službe; po-@injlecf)en, v. a. vpehniti, vbo-sti, zabdsti, zabadati; (in bet .Satte) vbiti; (Siguren in etroaS) vdolbsti, vdelati, vdletiti, zarezati.
ginft
177
©int
glnfletSen, v. a. vtakniti, vtek-nlti, zabdsti; (inž ©efnngntg) zaprčti, posaditi; ben ©djimijf — f prenesti sramoto, ginflefjen, v. a stopiti v službo, nastopiti službo; dober stati, porok biti. Ipodkristi se. @irtflef)len( ftdj, v. r. vkrastise, @tnjleigen, v. n. sesti ob. stopiti
noter; vlesti, vlažiti. @tnftellen, v. a. vstaviti; (untet; laffen) ostdviti, prepustiti, prejčnjati, odldžiti, odlagati ; fi<f) —, priti, prikazati se; pokazati se. ginfiig, a. nekdinj, nčkdašen,
negdanj, negdašen. gtnftimmen, v. n. soglasiti se, soglašati se, skladati se, slo-žlti se; Cbeipflidjten) privdliti, prav dati, poddbriti.
(t. soglasen, jed-noglasen, jednodiišen , složen ; — feit, f. soglasje, jed-nodiišnost, složnost. ginltopfen, v. a. zamašiti, zagati ti , zagačati. @in(loffen,
f. a. vpebniti, zabdsti, poriniti, vdregniti; (cinett gjfa()I_ in bie @tbe) zabiti, zatrupiti; (Sfmren, gen; (let) razbiti, pobiti, potru-piti; ft'<f) cinen ©ptitter —, na-pebniti se , zarlniti si tern. gintlteidjen, v. a. namazati, po-mazati; (@clbj pograbiti, zagrabiti, ginftreuen, v. a. nasiiti, nasi-pati, posipati; Streu —, stlati, nastla'ti,nastiljati. ginfhibiren, v. n. naučiti se, priučiti se.
©influrs, m. razsip, posip, razpad, razvil, razdor, sip, zdor. Sinfltirjen, v. n. razsuti se, razsipati se , razpasti, razvaliti se, razriišiti se, sostiti se zderati se.1 Gtinfimetlen, ad. tečas, tačas,
medtem, za vreme. CšinllroeUig, a. začasen, načasen,
privremen, tačasen. ginfttbeln, v. a. ovaljati, povaljati, zamizati. [zldžen. Gtinftjlbig , a. jednosložen, eno-gintdgig, a. jednodnčven. ©infautben, v. a. pomočiti, na-
mdčiti, pomikati. (SintciufdSen, v. a. zameniti,
vmeniti, zamenjati. ®int6eilen, v. a. razdeliti, raz-
redlti, oddellti. @int()un, v. n. noter djati; (eirts
fpetten) zapreti, zapirati. GšinttSnig, a. jednoglasen. (Sintracijt, f. sloga, složnost, jedlnstvo, porazumnost, skladnost, zastdpnost, svor-nost, sprava, gintrde^tig, a. složen, jedlnj, skladen, zastdpen, svoren, spraven. Strtfrag, m. (Scfjaben) škoda, vjima, kvar, šteta; (bet ben SBebern) votek, vutek; einer ©ttdje — tfjun, škodvati ob. škoditi komu. (Sintragen, v. a. vnesti, vno-siti, vnašati; (9tu(sen btingen) donositi, donišati; in6 SSucb — , zapsiati; zaračdniti; (bet ben SBebern) vtkati, zatkatl. (jšintraglidj, a. koristen, has-novit, hasljlv.
eint
178
Siti«
Gmtreffen, v. n. an einem Orte —< dojti, dospeli; (jufam; menfiimmen) soglasiti se , soglašati se; (in Grfiillung ges Jen) z»oditi se, dogoditi se, izpolniti se, iziti se, nastdpiti.
Gintreiten, v• a. vzgnati, vzgan-jati, vgnati, vspoditi, vspo-jati; ®elb—, zganjati, pobirati , terjati; einen $)faljl —, zabiti, zasaditi kol.
Gintreten, v. n. vstopiti, noter stopiti; (at$ eingeitpunft)nastdpiti, nastati; prigoditi se; — v. a. tlačiti, teptati, zatlačiti ; (entjroet treten) razbiti, razteptati, raztlačiti. _[jatl.
Gintricfctetn, v. a. fig. vliti, vli-
Gintritt, m. vstdp, vshod; na-stdp; poččtek, začetek, pr>" ččtek.
Gintrocfnen, v. n. vasabniti, vsušiti se, posušiti se.
Ginlropfetn, v. a. nakapati, nakapljati.
Gintunten, v. a. pomdčiti.
Giniben, r. a. uvaditi, navaditi , uvčžbati, zuriti
Gintterleiben, v. a. pridrdžiti, vdružiti, prispdjiti, zjedi-111 ti.
Ginoerftanbnifi, n porazdmljenje, soglasje; in gutem —, t;miru ob. zastdpnosti.
Ginoerfleljen, fid), v. r. porazd-miti se; dogovoriti se.
Gtnroadjfen, v. n. vrasti, prirasti , vrašati.
Ginmagen, v. a. odmeriti, odmerjati , odtčhtati.
Giniranb, f. Ginrcenbung
Ginroanbern , v. n. vseliti se,
nastaniti se, obljudovititi (kar).
Ginicdrtg, od. navndter, vno-ter , vznoter; —get)en, šan-tati, vkleknjeno hoditi. Ginmaffetn, v. a. premdčiti, namočiti, zamdčiti, zamakati.
®intt)d(Tetttng , f. namoka , za-mdka, zamaka. [plesti. ©nroeben, v. a. vtkati; fig. za-ginwed)feln, v. a. zameniti, zamenjati , vmenjati. meniti. Gšimrecjfetung, f. zamena, me-nitba.	[vlažiti.
Gintoeidjen, v. a. namdčiti, na-Gintt>ftf)en, v. a. posvetiti; bla-gosldvili. [gosldvljen je. Ginreeifjung, f. posvččenje; bla-Gintreifen, v. a. uvdditi; vme-stiti.
Ginroenben, v. a. vgovdrjati, prigovarjati, vgovoriti, vpe-rati se, proti gov.oriti. Ginroenbung, f. vgovor, pri-
gdvor, vpor. Gintretfen, v.«. metati, lučati, vreči (v kar); (jerfdblagen) razbiti, razmetati; (Gintmirfe macben) vgovarjati, prigovarjati, prikarjati. Gtnmicfetn, v. o. zaviti, oviti, ovijati; (ein .Rtnb) poviti, povijati.	[bati.
Ginroiegen, v. a. zazibati, vzi-Gintrilligen, v. n. dovolili, pri-vdlili.	j jati.
Ginttfinbetn, v. a. poviti, povi-GinreirBen, v. n. segati, seči, dotikati se, včiniti, stegati se; — v. a. vtkati. @inwo^net, m. osebnik, gostač,
(gin«)	179
osibenik, prebivivec; — in, f. osčbnica, gostja , psibe-nica.	Lvor, odpor,
ginreurf, m. vgovor, prigd-gimmtrjeln, v. n. vkoreniti se, vkoreniniti se, zakoreniniti se.
ginjablen, v. a. odšteti, od-brdjiti; prištčti, priračuniti, zaračdniti. ginjapfetr, v. a. natdčiti, natikati , začčpiti. ginjaunen, v. a. ograditi, za-
graditi, s plotam obditi. ginjčiumtng, f. ograda, ograja , pldt. ginjeidjnen, v. a. narisati; zaz-nimiti, zabilježiti, zapisati, ginjetn, u. posamčsen, s;<m; samdten, saksdben; — ad. posebej, po samim, samdtež. Ginjetoetfe, ad. posamič, samdtež, samši. ginjieljen, v. a. (einen gaben) vdeti, vdeniti; jemanben —, zapreti, zatvoriti; bie SSejufjs lung —, pomanjšati plačo; ©iitet — , iminje vzeti ob. otčti; ^unbfd&aft —, izpitati, zbarati; bet @d)Wamm }ie!)t baš aBafiet ein, goba vodo pije. ginjig, a. jedin, sam; — unb
aUein, samd', lepo samd. ginjug, m. vhdd, prihod, ginjtocingen, v. a. zatisniti. gi£>, n. lčd; —s, a. leden, ledovit. [derkelea, derča. gBbaJn, f. tir, ledčna g.i z, gičberg, nt. gora ledčna, Snežnik.
gišbocf, m. koza'ča. [jati led. gifen, v. a. sekati led, pobi-
gifen, n. želčzo, gvoždje; (geffeln) želez je, pote, spone, okdvi.
Gifens, n. železni, gvozdčni. gifenbabn, f. želčznica, železna cesta, gifenbafjnatbeitet, m. železno-
cčstnik, želčznokar. gifenbergwetB, n. železna ruda
ob. rudnik, gifenbratlj, m. želčzno svilo, gifenetj, n. železna ruda. gifenfeit, n. železni opilki. gtfengrau, a. siv kot železo, gifengrube, f. gifenbetgttetE. gifenfjaltig, a. železovit, gvoz-denit.	[plivž, fužina,
gifenfjctmmet, m. bat železni; gifenfjanbel, ni. teržtvo z že-
lčzjem , železništvo. gifenfjanblet, m. železnikar. Gifenljanblung, f. železnišnica. gifenijut, m. omej, urijnica. gifenfcfjimmel, ni. sirast konj. gifenfd)lacfe, f. žlindra, plena, gifenfcfjmreb, ni. kovic; — in,
f. kovačica. gtfenfrfimtebe, f. kovičnica. gitenfpane, pl. železni odpilki. gifenftange, f. roš. gifenroaate, f. železje, gvoždje. gifentretč, n. železnina, gvoz-
denina; plavž. Gifern, a želčzen, gvozdčn, (^attfjetjig) okruten, nevsmi-leij; tverd	Ihropita.
gišfelb, n ledenina, ledena gižgang, ni. srež. gičgtau, a. ser, sed. gižgtube, f. lednjik, lednica. gižjalt, o. stndčn, leden, leden, ledostUden.
(SiSl
180
®mpf
©Stetter, f. ©Sgtube.
©Člodj , n. lavra.
©Imeet, n. ledčno morje,
zmerzlo morje. ©ČfdjoUe, f. kora, ploša ledena, leddvje.
f. ©djlittfdjul}. ©SftoJ, f. ©SfdjoUe. ©čpogel, m zimorddek. ©Čjadfen, ©Sjapfen, m.ledčn-ka, kruncel, žvengel, krunec. ©tel, a. nečimern, prazen, nišččten; (eingebilbet) dhol, nadUt, — feit, f. nečimer-nost, prazndst; ohdlost, nadutost. llrfd , ognojina. ©tet, m. gndj , gnjila, gnji-©terbeule, f. vred, gnojavfca, tvdr.
(Sitetig, a. gnojen, zagnojen, vredast, tvorast, ognojen Sitem, v. n. gnojiti se, zagnojiti se, pribirati se. ©terneffel, f. sitna kopriva. ©terfiodE, m. steržen. ©ttjeig, n. beldk ; — ftoff, Ml.
beljdkec. Gštel, ril. gniis, gnjUs, stUd, gnusoba, skerndba, ostdda, merz, gib; einen — »or et= toač jaben, gnjusiti se, gabiti se, studiti se; merzeti. flthl, gcfetfjaft, gcfelig, a. gnjusen , gnusljiv, merzek, gabljiv, zopern, skerndben. Sfeln, ftdj, v. r. studiti se, gnjusiti se, gabiti se, mer žiti se, pristUditi se. ©elnante, mi. pogerdno ime,, ©loge, f. pastirska popevka GlafticitSt, f. vlačivost, pruži-vost, elastičnost.
©aftif<S, a. vlačiv, pruziv. ©bogen, m. laket, loket, ko-mdlc.
©ectricitat, f. električnost. ©ecttifdj, o. električen, elek-triški.
©ectriftren, v. a. elek trisirati. ©ectrifirmafdnne, f. električen
stroj, električnica. ©ement, n. živelj, pervina;
(ttnfangSgritnbe) poččtki. Gčlementatifd), a. elementdrski,
početen. ©en, (Slenbtljier, n. lds, alečn. ©enb, n. reva , revščina, re-vndst, nevdlja, sroščina, na-dldga, muka; (ffietraetfung). pregnanstvo, ©epfjant, tli. sldn. llokdst. ©fenbein, n. slonova ktfst, be-©fenbeinem, a. slonkostčn, iz slonove kosti. Lkomdlc. ®tte, f. vatel, prrfč, laket, GŠUipfe, f. oglina, kolobir. ©liffton, f. pogolt. lsramsa. ©fen, ©fenbattm, mi. čremsa, ©fter, f. sraka , svraka. ©tem , pl. stariši. gmanjipiren, v. a. vslobodnja'-
čiti, osvoboditi, gmigrant, mi. izsčlnik, izselo-vdvec, selnik.	[sokost.
(Sminenj, f. prevzvišendst, vi-©nmetting, m. sternid, ster-nadka.
Smpfang, mi. sprejem, sprejetje, sprejčmek; prijčm, prijčtje, dobit, dobitje, pri-jemnina. Gšmpfangen, v. a. sprejeti, sprejemati; (eine (Sadje) prijeti, dobiti; — v. n. spoččti.
gmpf	181
(gmpfanger, m. prejčmnik; —
in , f■ prejemnica. . gmpfanglicf), a. sposdben, pripraven, goden ,. dovzeten; — teit, f. sposdbnost, pri-praiiost, godnost, dovzetnost.	[ččtek. gmpfSngntf!, f. spočetje, spo-©mpfnngfAcin, m. prejčmni list. gmpfejleit, v. n. priporočiti, priporočovili, poročiti; i(f) empfefjle midj; z Bogam, srečno (im SBeggefjen). gmpfefjtung, f. priporočilo,
priporoka, priporočitva. gmpfefjtungSbcief, m. — fdftreis ben, n priporočivno pismo. (Šmpftnbbat:, a. čutljiv, občuten; — feit, f. čutljivost, občutnost istvovdvnost. ©mpftnbelei, f. čutljivstvo, čuv-' ©mpfinbeln, v. n. čutljiviti, čuvstvovati. (Šmpftnben, v. a. čutiti, občii-titi; ubel —, za zlo vzeti ob. imčti.
(šmftnblicf), a. čutljiv , naglo-jčzen ; - Jeit, f. čutljivost, nagla jeza; empfm&tidj firafen, ojstro kazniti. ©mpftnbfam, a. občuten, nje-zen; —te it, f. občutnost, nježnost. gmpftnbung , f. čut, čuvstvo, čutenje, čutjčnstvo, čutnost, občdt, občutek, občUtlej. gmpfinbungčtoS, a. bezciUcn, brezčutljiv; — igfeit, bez-čUtje, bezčUtnost, brezčut-ljivost.
©mpfinbungSbermogen, n. čutljivost , občutljivost.
Gnbt
(jšmpftnbungSroort, n. klicivka,
medmet. ®mpot, ad. gor, gori, navzgor, kviško, nakviško, verh, vviš; — tjeben, povzdigniti, vzdigniti.	[vališče. •
Gšmporfirdje, f. porčehne, pe-©mporfcfjreingen, ftdj, v. r. povzdigniti se. gmporfleigen, v. n. valiti se
kviško, vzdigniti se. (Žmporen, v. a. spuntati, po-bUniti, podšUntati; ftcf) —, v. r. spuntati se, vstaviti se , zopersliviti se, špuntd-riti se, pobUniti se; (etjurs nen) razkačiti, raztogotiti, razserditi. gmporenb, a. puntdrski, strašen , grozen, strahovit Gšmporer, m. puntdr, bun-
tdvnik, vstajmk. gmporerifcfj, f. tfufriifjrerifcfj. gmporung, f. tfufrufjt. Gšmftg, a. marljiv, maren, de-ltlven, priden; — Eeit, f. marljivost, marnost, delavnost, pridnost. @nbe, n. kraj; konec, konči-na; sverha, izid, sverščtekj ju — bringen , končati, dokončali, sveršiti; ju — ges [jen, iztekati se, potekati, gnben, Gčnbtgen, v. a. končati, dokončati, sveršiti, dover-šiti, dogndti; — v. n. kon-čdti se, dokončati se, konec vzeti Ob. jemati; (aufftos ren) henjati, jenjati; (fier= ben) vmreti. @nbti<fj, a. končen, dokdn-čen, časen; posledčnj, skra-
enbl
182
entfc
jen, zadnji; — ad. za d nič, slednjič, naposled , poslč-dnjič, naposlčdnjič, najpd-slije, usled gnblitjjEeit, f. končnost, čs
snost; mindtje, minulost, ©nbloti, a. neskdnčen, bez-
kdnčen, vekovit. GčnbloftgEeit, f. neskončnost,
bezkdnčnost, vekovitost. gnbreim, TO. soglasje, gnbfcftaft, f. konec, dokončanje, sverha. Snbfd&fttji, m. sverha. [covka. Gnbft)!fce, f. končnica, kon-gnbung, f. padež, skldn. gnburfciefte, f. glavni vzrdk. ®nburtf)ei(, n. slednja razsddba. Gčnbjttjetf, m. cilj, sverha, namera.
gngagement, n. najemšina. gngagiren , v. a. najeti, najč-mati; ftdj — v. r. najeti se. gngbtitflig, a. sipljiv, tesno-serčen , zaddšen , ozkoper-sen; —feit, f. sipljivost, te-snoserčnost, zaddšnost, oz-kopersnost. ©nge, a. ozek, tesen, ©nge, f. ožina , ozkdča, te-sndst, tesndba, tcsndta, te-sndča; (gngpafi) klanec, te-snina, sotišje. Gttgel, m. angclj, angel, ©ngefs, a. angelski, gngeltein, «. čist kot angelj,
prečist, bez madeža. ®nglif<$, a. angelski; — et@tuf,
angelsko češčenje gnfel, m. vndk, uniik; — itt, f.
vnuka, vnuška. gntabeln, v. a. plemstvo otčti.
Sntaufjern, (teb, r; znebiti se, rešiti se, anati se; odreči se.
©ntbefjren, v. a. pogrešati, po-grešovati, ne imeti, biti (bez česar).
©ntbefjtliclj, a. nepotreben, po-grešljiv; — Eeit, f. nepotrebnost, pogrešljivost. gntbieten, v. a. poročiti, dari na znanje, naznaniti; etneti ju fttfj — , po koga poslati, komu priti veleti; ftefi,— v.r. pondditi se, poniljati se. gntbinben, v. a. odvezati, odrešiti , razrešiti; fig. rešiti, osvobdditi; (»om jttnbe bes freten) obabiti,_ poviti; (ges bafjren) poroditi, poviti; »ott etnem ©ofjne, etnet Soefiter entbunben roetben, sina, hčer poroditi, gntbinbung, f. odveza, odvč-zanje, razrešenje; (9tieber= Eunft) pordd, poroditva, po-vitva.
gntbldttem, v. a. omdliti, omU-ziti, listje osmdkati t ftdj —, v.r. listjezgubivati ob.pušati. gntbtoben, fiefj, r. r. prederzniti
se, derzniti se. gntbfofien, v. a. razkriti, odkriti, razodeti, razodevati, sleči, slekniti; baS ©cftroett —, potegniti meč; ftcf) »on etroaž i—z znebiti se česar, zatratiti ob. zapraviti kar. gntblofit, a. razkrit, razodčt, nag, gol.	[detje.
gntblofiung, f. razkritje, razo-©ntbrennen, v. n. vneti se, raz-paliu se, vžgati se; in Ciebe
gntb
183
Gčntg
—, zaljubiti se; in Sotn —, razjeziti se, razkičiti se. gntbecten, v. a. (bet 2>?cfe U-. rctuben) razkriti, . razodeti ; (etroač UnbcSanntfš auffinben) iznajti, najti, zaznati; (ent= JjtiUen) odkriti; (brfannt mcu dfjen) razglasiti, ovaditi, razodeti, .razkriti, obznaniti, objaviti, gntbecfer, m. znajdnik, zaznatelj gntbecf ung, f. zna j d b a, zna j d en j e, zazninje; razglašanje, razkritje.	[račica. gnt», f- raca ; fine Jletne —, @ntef)ten, v. a. onečastifi, v nečist pripraviti, osramotiti. @ntef)Knt>, a. sramoten, nepošten.
gntefjrung, f. nepoštčnje, sramota; osramotčnje. gnterbfn, v. a. oddelšati, iz
dedičov izldčiti. gnterief), m. racman, račnik. gntfilf)t«t, t). n. vteči, zmakniti se, vjiti; eg cntfubr mit ein SBcrt, zareklo se mi je. gntfaUen, r. n. vpasti, izpasti;
fig. pozabiti, zazabiti. gntfalten, v. a. razviti, razvijati ; razkladati; ftdj —, v. r. razcveteti, razcvetati, popčati se, razpdpčati se, odpreti se, odperati se. gntfdrben, ficf), v. r. obledeti, pobledeti, zarumeneti; barvo premeni ti. gntfernen, v. a. oddaljiti, od-diljšati. odstriniti, oddale-čiti, odpriviti, odločiti; ftcf) —, v .r. vmakniti se, oddaljiti se, vbežati, vskočiti,
gntfernt, a. oddaljen, odldčen, dalek.
gntfernung, f. oddiljenje, od-dalltva; dalečlna, daljina, delja, dalja, daljava, daljnost, delečava. gntfeffetn, V. a. odkoviti, raz-koviti, želčzje odvzeti; osvo-bo'diti; razdzdati,razberzdati. gntfiebern, r.a.opUljiti, oskdbsti, oguliti,
gntflammen, v. a. vsplamtiti, razvneti, vplameniti, razpi-liti; — v. n vsplamteti, razvneti se, vplameneti,raz-. piliti se.	[friti.
gntfliegen, »■ n odleteti, sfer-gntflief)cn/ v-n- pobegniti, vbežati, vteči, zmakniti se, odnesti jo. (rati, pritekati, gntfliefien , r. n. izteči, Izvl-gntfrcmben, v. a. odptiijiti, poptdjiti, poptiijčiti; (ftefjlen) pogribiti, vzeti, odnesti, vkrasti.
gntfiifjcen, v. a. odpeljiti, vpeljati; otčti, ugribiti. gntgegm, prp. proti, naprdt, naprdti, nasprdt, nasprdti; — gefjen, nasprdti iti; — taufett, nasprdti teči Ob. dirjati. ©ntgfgengefe|t , a. nasprdten, protiven.	I d jati.
gntgegnen, v. a. odpovedati, gntgegen ftin, v. n. protiviti
se, nasprdti biti.\ gntgfljen, v. n. vjiti, vbajati,
vteči, vbežati. gntgplt, n. plača; ot)ne —, za-
stonj, zapstdnj, muhte. gntgitten, v. n. platiti; terplti (.za kar); — laffen, kazniti.
gntg
184
@ntr
.©ntgleiten, t), n. spolzniti se, ziuakniti se.	Lvneti se.
©ntglimmen, v. n. zatleti, vtleti, ©ntgtiiijen, v■ n. vplamenčti,
zažarčti, vneti se. Gntgiirten, v. a. odpisati. Gntfjalten v. n. /aderžati, ob-seči, zapopisti, imčti v sebi; ficf) — , v. r. vzderžati se, zderžati se, ognili se. ©ntfjaltfant, a. zmeren; 'it,
f. zmernost. Gntljaupten, v. a. ob glavo djati,
glavo odsekati, čebati. Gntfjeiligen, v. a. ne posvečo-vati, oskruniti, ogndsiti; ben 9taf)men ©otteg božje ime po nevrednim imenovati. ©ntfjiiUen, v. a. odkriti, odkrivati, razkriti, razgerniti, razgrinjati.
©ntfmftažmug, ©ntfjufiaflifd), f.
ffiegetftentng, Segeijlett. ©ntjungfern, v. a. skurvati devico.
©ntfleiben, v. a. sleči, slačiti,
razprdviti, razpravljati. Gnttommen, v. n. rešiti se, iz-
biviti se; vteči. GntEraften, v. a. oslabiti, ob mdč pripriviti •, bie .Rraft »ers lieten — , oslabeli, opešati, obnemigati. ©ntlaben, v. a. raztovdriti, raz-bisati; izprazniti; osvoboditi, rešiti. Lkraj, kre, niz. Gntlang, prp. zraven, poleg, GntlarBen, v. a razšemati,
krinko raz obriz vzeti. Gnttaffen, v. u. odpustiti, spustiti, iz službe djati Ob. pahniti.
Gntlaufen, v. n. vteči, vbežati,
vjiti, vskočiti. Gšntlebigen, v.a. rešili, osvobd-diti, izbdviti;. ftdj meč 58ets fpted)enš —, izpdlniti obljubo; ftdj - , v. r. znebiti se, rešiti se, zavčsti se. ©ntlegen, a. oddaljen, daljen, dalek, nastrinski, odldčen, odrdčen; — f)eit, f. oddaljenost, daljnost, dalečina, daljiva, daljina, odldčenost, dalekost. Gntlef)nen, v. a v posod ob. na
posod vzeti, izposdditi si. ©ntleiben, v. a. vbiti, vmoriti, vsmertiti; ftdj —, v. r. končati se, si konec storiti, vmoriti se, vsmertui se Gntleibung, f. vboj, vbojstvo, vbitje, vmor, vmorija, vino-ritev.
@ntlotfen, r.a. izvabiti, izmimiti. ©ntmannen, v. u. kopiti, sko-piti, škopiti, izmdžiti, obdbiti. Gntneljmen, v a. vzeti, odvzčti, oteti; fig. rešiti, osvobdditi; (etieljen) viditi, spoznati, pre-viditi.	[biti; raztrdšiti,
©ntnerBen, v. a. oslabiti, razsla-©ntnersung, f. slabost; oslab-
ljenje, razslabljenje. Gntratfjen, f. ©ntbeljren. ®ntratt)feln, v. a. vganiti ob. vganjati zastavico; (erflaren). razldžiti, razjasniti, raztolmi-čiti.	fnjanje.
©ntratljfelung, f. vganjka; vga-©ntteifen, v a. iztergati, vter-gati, izsiliti, oteti, po sili vzeti, izdrčti, izrUti; (befreien) osvobdditi, rešiti, spasiti.
©ntr	185	©ntf
gntcufi/ f- e-""*/ , . ... entriAtf"' ' • »•	plauu,
;,.pl.«;ti, dat«, odrijtati. entrirfitung, f.. odra,tvdo, plačilo; plačanje, odi-ajtanje. @ntrinnen, v. n. izteči, izcuriti;
v,'iti, vskočiti.
entro"Ucn, f TtufroBcn. gnttucfen/- v. a. vmakniti, izmakniti; iztčrgati, vgrabiti; bcr Sob entrucfte if)n, smert ga je vzela, pobrala ob. vgra-bila.
^ntrunjetn, v. a. zgladiti, iz-gerbati; fig. ftcf) —, izjasniti se
<5ntrufien, v. a. razkačiti, raz-serditi, raztogotiti, razjariti, razljdtiti, razčemeriti, raz-gnjevati.	Lgnjčv.
<£»triiflung, f. serd, ja'r, čemer, ©ntfagen, v. n. odreči se, odri-
kati se, slovd dati. <Sntfci$, m. pomdč, napomoč. (Sntfcbdbigeit, v. a. odškdditi, odškodvati, škodo poverniti. <gntfcf>abigung, f. odškddvanje;
odškodba. ®titf<&dbigungšgefe&, n. postava
zastran odškodvanja. <Sntfcbfibctl, v. a. razsdditi, raz-
ldčiti, odločiti; rešiti, gntfdjeibenb, u. razsdden, raz-sodlven, odldčen, odlociven. <£ntfcf)eibung, f.razsdd, razsoda, razsodba, odldčba, razldčba, razloček. <gntfdjlafen, v n. zaspati; (fler* ben) v mre ti, preminiti, za-mrčti.
<5ntfdjlafen, a. zameri, mertev. <2čntfd)lagen, ft<$, v. r. anati se,
znebiti se, rešiti se, odreci se. odpovedati se. (gntfdjjeterit, v. a. razkriti, od- 1
kriti; razjasniti, razldžiti. (gntfcfctiefjen, ftdfj, v. r. skleniti, odločiti se, nak<miti, na-misliti.
Gšntfdjliefhmg, (šntfdfjluf,»i; sklčp, sklenba, odldček, namisel, naklep.
(Šntfcf)lof[en, a. hraber, koren-jrfški, smel; stanovit, odločit, odvržen; — Ijeit, f. hrabrost, smelost; stanovi-tost, odvcižnost, odločltost. @ntfcf)lummern, v.n. zadremati,
zaspriti; fig. zamrdti. (Šntfcfjltipfen, v. n zmuzniti se, spolzniti se; vmakniti se, zbežati.
Gšntfdjulbigen, v. a. zagovoriti, zagovarjati, izgovarjati, od-vetovati. Gčntfd&ulbigung, f. zagovarjanje?
zagdvor, izgdvor, odvet. (šntfcftttrinben, f. S3erfd)ttnnben. @ntfcf)tt>tngen, ftdfj, v. r. vzletati,
odletčti, izpred oči zginiti. (Sntfeelen, v. a. vmoriti, vbiti. (Šntfcelt, a. mertev, zamčrl,
pokdjen. (šntfefcen, v. a. be$ tfmteS —, ob službo d jati > iz službe pahniti, posloviti, slovd dati; eine ©tabt — , osvobdditi, izbdviti Ob. obraniti mesto obloženo, na pomdč priti mu; ftcfc —r. ostermčti,odreve-nčti, osdpniti, prestrašiti se, preplašiti se, zgroziti se. (Sntfefcen, n. ostermčnje, odre-ven^nje, osiip, groza, strah;
(Sntf
186
@nttt>
»ot — einet ben anbern anblf cten, spoglčdati se. gntfeljlicb, strašen, strahovit, grozen, gntfefcung, f. slovddanje, poslo-vitva; osvobodenje, obrana, gntfiegeln, v. a. ra/.pečatiti, odpečdtiti. [odpisti, vjiti. gntftiifen, v. n. vpasti. spasti. gntftnnen, ftcf), r. r. domislili se, spomniti se, spomenlti se. Entfpinnen, ftcf), r. )'. začeti se,
povstati, vneti se Sntfprecben, v. n. vdati se, pristati se, zlagati se, primeriti se; et entfpticftt feinern 3Cmte, on se možko obnaša v svojim poslu; (beftiebigen) zado-vdljiti.
Gntfpriefien, v. n. scimiti se, prirasti, prii-ašati, izrdsti, prikliti; et entfprieSt auč biefem ©ffcbtechte, on je tč rodovine. Gčntfptingen, v. v. vskočiti, vbe-žati, pobegniti; (Bon Sitdlen) izvirati, vervrati, Vreti, iz-takati se; (entfteljen) začeti se, bivati, dohoditi. gntfproffen, a. rojen. gntflef)en,tt. n. začčti se, povstati, roditi se, izrasti, izcimiti se, scimiti se, zaploditi se. gntftefjung, f. začčtek, početek,
priččtek, povstanck. gntfiellen, v. a. razmesariti,
oskruniti, onespoddbiti. EntfleUt, a. zabuhel; razmesarjen, oskriinjen. gnttfjronen, v. a. zvreči ob. pahniti iz prestola, ob prestol pripravita, gntubrigen, v. a. prihraniti,
prištčditi; entiibriget fein, biti bez česar. gntBoltent, v. a. prebivavce pomoriti; ob standvnike pripraviti.
gtttroacbfen , v. n. odrasti,
vzrasti.
gnttpaffnen, r. a. razordžati,
razordžiti, ordžje pobrati, gnttpaffern, v. a. izsušiti, posušiti, izvddniti.	lili, il. Gčntroeber, c. obet, ali, alj, al, gnttpeicfjen, v. n pobegniti,, vmakniti se, vjiti, vteči, vskočiti.
gntreeiefjung, f. pobeg, zbeg,
vskdk, uskdk, vtčk. gntroeifjen, f. gntfjeiligen. gntreenben, v. «. odnesti, vzeti,
vmakniti, vkrasti. gntreenbung, f. tatbina, vkra-
dež, kradež. gntoerfen, v. a.načertati, očer-tati, narisati, obrisali; (einen ffitief) sostaviti; (einSotfjaben) osnovati, snovati, osniiti. gnttDtcfeln, p. a. razviti, razve-zati; ftdj —, v. r. razviti se, razsnovati se, izrdsti, razrasti se, scvesti se, razcvesti se. gntttieEelung, f. razvitek, razvitje, razsndva, razrasba, razsntltje, razsnUtek, razvdj, razcvet.
gnttpinben, v. a. izviti, izmakniti; i/.rdti. izruvati. gnttnifcben, f. gntweicf)en. gntwof)nen, v. a. odvadili, odvajati ; ein £inb —, odstaviti dete..	fodstava. gntroobnung, f. odv.-Jda, odvija; gntoutf, m. osndva, osmitek,
enttf
187
Srba
.,;„ nacert, načertck, S, obris, obrisje. . . „ 'l,,r.c n, v. a. izkoreniniti,
krS'!> M s
korenjem vred, izrdvati, po_-rdti.	• [earovstti-
gntsaubern, v. a. odcirati od-g„tjic"f)cn, v. a. odvzeti, uzkrd-titi, ustižgmti, odtergati, od-vmakniti; ftd) ~ r. Umakniti se, ogniti se, zogniti se, zogibati se, vkloniti se, odstraniti se. gntjiffen>/ v. a. izjasniti, raz-
Idžiti, razkladati, giitjiffetung,/'.izjasnilo,razložba,
razkldda; razkladanje. gntjitcfei1, v. a. razveseliti, ob-veseliti, obradoviti, vsplam-titi, yshititi.	"[veselje,
gtitjucfen, n. radost, iskrenost, gntjucfenb, a. radosten, razve-seliven, obradoviven, ra-dopdln.
gittjiinbbat, a. vnemljiv, za-paljiv; — teit, f. vnemljivost, zapaljivost. gntjiinben, v. a. vneti, vnemati, vžgati, vžigati, zažgiti, zažigati , podžgati; ficf) —, v. r. vplameneti, vneti se, zažgati se. gntjunbung, f. vnetje, vžiganje, vnetica, uvnetica. [pre -. gntjreei, ud. na dvoje, raz -, gntjroeibrecfjen, v. u. prelomiti,
razlomiti. entjirfien, v. a. razdvojiti, raz-drdžiti, razpirtiti, razsviditi, znemiriti. Gntjttjeigcfjen, v. n. regniti, pobiti se, streti se.
®nt}tt>etreijjeit, v. a. pretergati,
raztergati. @nt}tt>eifdjlagen, v. _ a. prebiti, razbiti, pretrdpiti, polomiti. gntjttJeiung, f. svadja, razpar-tija, razdelenost, nezdrdžnost, razkdlnost. gnjian, m., zvišč. Iberšlej. gpf)eu, m. beršljan, baršlan, gpibetme, f. kuga, mor. Gpibenttf(§, a. kužen, moriven. gpigtamm, n. nadpis, pšica, zabavljica. Isv. Balanta. ©pitepfie, f. božjasf, bolezen gpifcf), a. pevateln, davorski. ®pi|lct, f. pismo, list, poslanica.
Gčpitapb/ n. grobni nadpis. Spodfie, f. doba, pretek, gpopef, f. junaška pesma ob.
davorija. Sr, pr. on.
gracbten, v. a. soditi, meniti,
misliti, spoznat i, zdeti se. ®vad)ten, n. sod, mnenje, misel, spoznanje, zdetje. gratbeitm, v. a. pridelati, pri-raditi.
gtbabel, m. plemstvo nasledilo. , grbatmen, ftd), v. r. vsmiliti se, smiliti se, vsmiloviti se, vsmilenje imeti, pomiloviti. grbatmen, n. @tbarmimg, f. vsmiljenje, milost, pomilovanje, miloserčnost. grbdrmtid), a. reven, vbog, vbožen, vekav, beden, jaden, pomilova'nja vreden; (IcMfibt) gerd, slab, strasten ; — teit, f. revnost,vbožtvo, vbožnost, bednost, jadnost; gerddst, slabost.
Srba
188
(grbo
©rbarmuugifeoU:, a. smiljen,
vsmiljen, miloserčen. Gšrbarmungsiroutbig, a. vsmiljen j a
ob. pomilovanja vreden, ©rbauen, r. a. sozidati, izzidati, postdviti; (gei|ilitf>) boljšali, napobdljšati, v izglčd biti; (gcikbte) pridelati, ©tbauliclj, a. boljšljiv, napo-bolšljiv, izglčden, primeren, podučiven. ©rbauung, f. sozidanje; sozidba;
poddk, podučenje. Sebe, m. dedič, naslednik— n. dednina, dedina, dedščina, dedišna, delež, naslednina, nasledbina, naslčdje; bnŽBČis tetli<fye —, očinstvo; bačmiit= terliefte —, materinstvo; ba6 gro|i»dterUc(je —, dedinstvo ; bač grojimutfectidie —, ba-binstvo. ©tbeben, v. n. stresti se, potresti se, obmajati se, zamajati se, vstrepetati, zatrepetati, objU-gati se, stresniti se. Gšrbeigen, u. dedišen, nasleden,
dedičen, podelšen. Gšrben, v. a. naslediti, nasle-dovati, dediti, podedovati, Podelšati, delšati, dobiti (po kom).
(Srbeten, c. a. izmdliti, izprositi. Ctrbetteln, v a. izberačiti, na-bera'čiti,priberačiti, nakdditi, sprositi.	[biti, dobiti,
©rbeuten, v. a. zapleniti, zard-erbfa^ig, a. dediven, nasledi-ven; — feit, f. dedivnost, nasledivnost. Gr6fef)tet, m. nasledna mana. ©Ebfeinb, m. glavni neprijatelj.
Stbfotge, f. nasledjf. ©tbfvttfl, m. nasledili knez. Gšrbgenofi, m. sodedič, sona-slednik; — t«, f sodedična,
sonaslednica. ©rbgtaf, m. grdf nasledili. Srbgut, n. dedično posčstvo. ©rbieten, ftej), v. r. ponuditi se,
poniijati se, nuditi se. Stbieten, n. ©rbietung, f. ponuda, ponUdba, ponUd, ponUdek. grbin, f dediena, naslednica, delkinja.	[naprositi,
grbitten, v. a. izprositi, sprositi, grbittern, v. a. razljUtiti, razser-diti, razdražiti, razkačiti, razgnjeviti, raztogotiti. grbitterung, f. ljutdst, serd, serdba, razdražba , gnjčv, togota.
grbittlidj,a.miloserčen,miloser-den, vsmiljen, sprosljiv, prijazen.
gtbfaifer, m. car nasledni;
—	rettb, n. carevina nasledna. grbtimig, m. kralj nasledni;
—	teicfj,n.kraljevina nasledna. grblanb, n. deržava nasledna. grblaffen, ©tbleicfjen, v. n. po-
bledčti, obledeti; lig. vmreti. grblaffer, m. oporočitelj; — in,
foporočiteljica. grblid), a. deden, dedišen, dedičen, nasleden. podelšen. GrMicfen, v. a. zagledati, vgle-
dati, zazreti, zap .'iziti, gtbtinben, v. n. oslepčti, osle-ptiiti, obrieviditi, ob oči priti. GttbloS, a. bez otrdk, bez naslednikov; brez dednine. @tbnef)met, f. gtbe, m. grborgen, f. SSorgen.
<Sxi o	189	grbi
grba|pfetttannttwm, m koriino-
vcc, krompirjevo žganje, gtbart, f. zemlja, versta od zemlje , berno, sperstenina. grbattig, n. zemljat, zemnat, zemat.
Gštbbafm, f. zemeljni tčk. grbbalt, m. zemlja , zemriljska krogla.	[trčs zemlje,
gtbbeben, n. zemljepotres, po-gtbbeere, f. jagoda, jagddica; (^robfilittg) truskelica, smoka-vica.	Igodna trava,
gtbbeerpflanje, f. jagddniea, ja-gtbbefdjreibenb, a. zemljopisen. gtbbeffeiber, m. zemljoplsec. gtbbefcfcreibutig, f. zemljopls, zemljopisje.	[zemljin.
gtbberoofjner , m. zemljičin, grbbirn, f. gtbapfet. ©tbboben, m. zemlja, zemljiše,
tla, pčrst. @rbfctanb,m.podzemiljski ogenj, gtbe, f zemlja; svet. ©tbtttge, f. vožlna zemeljska, medmdrje. Ijoviti; izndjti. gtbenEett, v. a. izmisliti, izmisl-@rben£li(§, a. mogdč, vsemo-gdč.
gtbepfiett, m. burlra. gtberfcfnittenmg, f. grbbeben. gtrbfarbe, f. zemljčna barva. Scfcgefrfiofi, n. pozčmje. gtbf)a(tig, a. zemnat; perstnat,
perstčnast. gtbtjarj, n. smola rudokdpna. gtbidjten, t!, a. izmisliti, iz-
mišljova'ti; izndjti. gtbidjtung, f. zrnislenka, zmis-linka, izmišljenje; liz, izmišljotina. Stbtg, f. ffrbljaltig.
grbcrgt, ti. izposdjen, posojen; (Srtofen, v. a. razUeiti, r
Ijdtiti, razzldbiti.
<SxU
(grbotig, ©tbictig, a. gotov, pripravljen, voljen. (gvbpa<f)t, vi. najčm nasledili, grbprinj,'?«. kraljevič ob. oes;I-
rovič nasledili, gtbpnnjeffm, f. kraljevna ob.
cesarevna nasledila, gtbredjpn, v. a. razbiti, razlo-miti, sterti; (finen Sriefj raz-pečrititi; fiif) — f. r. blju-
v.Tti,	rigati, kozldti; izbljuvati se, izrigati se.
©rbrecfit, n. nasledno pravo. grbfd)<tfy f. gtbe;n. grbfe, f. grah. grbfen', a. grahov. gtbfenacEer, m. grahiše. grbfenbaum, m. grahdvnik. grbfenflrot), n. grahovina, gra-
hovnica. gtbfiinbe, f. vrojen greh, porodni greh. gtbfljett, n. del, delež. grbu§len, v. a. izmdmiti od.
izlagdti (v ime ljubezni). @rb»ettf)eilung, f. razdelitva
dednine. grb»ertrag, grbserglcidj, m. pogodba od nasledja. grbji n$,
tu. nasledna obrčst. gtbadfjfe, f. podvdz, os, oso-
vina od zemlje, gr&aefjf, a izmišljen, vmišljen. grbapfel, m. podzemljica, ko-run, podzemljlške jabelka Ob. gruške, krompir; — atjer,
vi.	korunovišče.
@rbf
190
@tfo
Srbftog, f. @rbf$olte. @cb!otȣt, m. telo zcmeljno,
truplo zemaljsko, zemljin. ©rbfcciž,. m. grbfuget, f. zemeljski krdg, zemčljna krogla, grbfintbe, f. zemljosldvje. @tbmejifunjl, f. zemljomerstvo, zemljomčrje. [Ijomdrec. ®rbmeffet, m.zemljomer. zem-©tbrridj), n. zemlje, zemljovina. Srbreifien, fid), v. r. prederzniti se, podstdpiti se, osme-liti se , derzniti se. ®rbroffetn, v. u. zadiviti,_zadušiti, zagušiti, zadergniti. SrbmcEen, v. a. vtlačiti, zadušiti, zadiviti. ®rbfd&idf)t, f. versta, lega ob. postat zemlje, zemeljna. ®rbfd)oUe, f. gruda, gerča, mert-
vina , kepa. Gšrbfctjmamm, m. gljiva. lljska. ®rblpt§e, f.količina ob. ertzema-Cšrbdricf), m. podnebje, pojas. ®rbulben, »;. u. preterpčti^ prestati , prenesti , prebiti. Srbjirfet, m. kros; nebeški. ®tb}unge, f. jezik ob. klin ze-
maljski; medmdrje. ®reifem, ftd&, v. f. razvneli se,
razserditi se , razjeziti se. Ereignen, fid), v. r. dogoditi se, zgoditi se, prigoditi se, nakljdčiti se, pripetiti se, primeriti se , slučiti se-©retgmfi, n. dogodek, dogddba, dogadjaj, zgdd, zgoda,zgo-dek, prigodek, nakljdčba, pripčtek, primčrlej, slučaj, greiten, v. a. dohiteti, doteči,
dojti. Sremit, f. ginfiebtec.
®tetben, v. a. dobiti, zded-
vati ob. zdelšati Cpo kom), grfafjren, v. a. skusiti, poskusiti, preskdsiti, zvedeti, dovč-deti. poizvčdeti (au6(lef)ca)pre-strfti,prenesti; (l>erneJjmen)čuti, slišati.
©rfabten, a. zveden, skusen,
izkušen , doveden, grfafjrenljeit, grfaE)rung,/\zved-nost, zvedba, skusba, skds, skušnja, skušnost, izkustvo, dovednost, izkdst. gtfaffen, 'v. a. prijeti; (»erfles t)en) zapopasti, razumiti, poj-miti.
grfedjten, v. a. pribdriti, pri-bojovati, privojskovdti; bett ©ieg — , obderžati zmago, zmagati, obvladati, grfinben, v. a. iznajti, izmisliti , iznalčsti, domisliti, ©tftnbcr, m. iznajduik; — in, f.
iznajdnica. grfinberifd), grftnbfctm, a. iznajdljiv , domišljiv , iznalez-ljiv; - čeit, f. iznajdljivost, domišljivost. [iznalezba. gtfinbung, f. iznajdba, znajdba, grfinbttngSgftfl, m. domiselnost.
domišljivost. [siti, sprositi. <Šxftet)m, v. a. izmoliti, izpro-grfolg, ni. nasledek, posledek, vspeb, uspeh, posledica, na-stdpek, konec, sverha, izid, gtfotgen, v. n. slediti, nasledo-v.-iti , posledovati, nastopiti, proiziti, iziti, izhajati, [trebit, grforberfidj, a. potreben, po-grforbern, u. potrebovati, treba biti, zahtevati. Srfotbermj!, n. potreba, po-
®rfo	19 i
trebdča, potrčbšina, potrčb-grfotfd)««. »vedpvkti, »«-
dlti, preiskivati,premisljO-
viti,' izpito vali, iztražlvatij ©eroifTe« — , izprašovati, izpitoviti včst ' Lvčdeti. gtfragcn,	doprišati, doz-
(jrfreiien, ft<&, v. r. prederz-niti se,. podstdpiti se, vči-niti se.
fteuen, v. a. razveseliti, raz-veselovati, obveseliti, ob-radoviti. gtfratlidj, a. radosten, veseln, vesel, potešljiv, obradovživeli , razveseliven. Cštfrieten, v. n. zmerzniti, pre-
merzniti; ozdbsti, ozčbati. @rfrii"cf)en, u. razhladiti, oživiti , poživiti > okrepčati, včverstiti. grfrifcfiung, f. razhlid, razblri-
da, poživilo, okrepčalo, ©rfroten, a. zmerznjen, zmer-
zel; ozebel. ©rfullen, v. a. izpolniti, doprfl-niti, spolniti, izvčršiti; (an; fullen) napdlniti, navdati. (Scgoinjen, v. a. dostaviti, popraviti.
(Jrganjimg, f. dostivlenje, po-pravlenje, dostavek, popravek , dostava. Girgeten, fttt), v. r. predati se, podati se.podvrčči se ; (fit!) ereigs neti) dogoditi se, pripetiti se; (folgen) slediti, nasledovati; (etner Sleigung) vdati se, stre-či, služiti; Irierauš ergibt ftdj, odtod izvira , izhaja ob. sledi, ©tgeben, a. vdan, podan, po-
@rgi
koren; ponižen, pohlčven; podldzen, podveržen; — et ®iener, pokdrni sluga; — f)eit, f. vdanost, podinost, pokdrnost; ponižnost, poh-liunost.	Iledek.
(Stgebnif, n. posledek, nas-©rge^en, v. n. (Bon SBefe^ten) iziti, priti; — taffen, izdati, razglasiti; SRedjt — laffen, pravico včiniti ob. storiti; t»of)l, iibel —, dobro, slabo se goditi; et»aš uber fttf; — laffen, preterpeti ob. prestati; ftcfj — v. r. prehoditi se, sprehoditi se, sprehajati se. Gčrgeijen, v. a. naskopiriti,
priskopariti. @rge$en, v. a. veseliti, razveseliti, razveselovati, obra-dovati, nasladjivati, nasla-diti.
©rgefcenb, ©rge^Iidj, a. radosten , obradovaven, veščin, veseliven , zabaven, naslad-jiven , liasladen. ©tge§lit()feit, ©rge§ung, f. radost, radnost, veselje , ve-sčlost, zabava, nasladnost. ©rgiebig, a. zdaten, zdačen, plodovit, plodonosen, obiln; — feif, f. zdatnost, plodo-vltost, obilnost. Oštgiefien, v. a. izliti, razliti, razlivati; ftdj — r, r. razliti se, poplaviti, povallti; (ttiun; ben ftcf)) iztekali se, vtekati se, izliti se, pasti, ©tgiefung, f. razlitje, izlitje, izliv; poplava, poplavica, povila; iztek, iztok, izliv, vtdk.
@rgl	192
grglti^en, v. n. razbeliti se; —
v. a. razbeliti, pripaliti. Ergofcen, ®rgčyicf)Eeit, f. @rge;
|en, @rge$lid)Eett. Grgtaben, v. a. dokupiti; s kopanjem dobiti. ®tgrauen , v. n. postarati se, obeliti se; (ju grauen aufan-gen) zazrčti, zazrčvati. ®rgteifen, v. a. prijeti, poprijeti, popasti, zagrabiti, zgrabiti; bie glud[)t— , pobegniti, vbežati, vteči; bie ©elegenfjeit — , poslužiti se prilike.
®rgtimroen, v. n. razserditi se,
razljutiti se, razjčzati se. @rgrubeln, v. a. razmuhovdti,
izbadati, izbdsti, iztdhtati. @rgriinben, v. a. zapopasti, iztdhtati , premeriti. @rf)aben a. (erf)of)t) vzdignjen, privzignjen, povzdigujen, zvišan; (fjotf)) visok, previsok; (an SButbc iibettegen) povišan, vzvišan, veličasten; — lH'it, f vzdignjenost; vi-sokdst; vzvišanost, veličast-vo, veličastnost, višina. @tf)alten, v. a. ohraniti, vzder-žati; (nafjren) živili, rediti, hraniti; (betommen) dobiti, obderžati, prejeti, prejemati.
@rf)alter, m. rednik, varh. ecflflitung, f. ohranba, vzder-žanje; reja, reditva, hranba, hranenje; dobitje, obder-žanje, prejetje, prejem, prejemanje.	Lbarantati @tf)onbeln, v. a. priteržiti, pri-©rfjangen, ficfi, v. r. obesiti se.
@rf)arten, v. n. vterdeti, vter-diti se.	Uliti.
@rf)drten, v. a. potverditi, ter-®rbafd)en, v. a. popasti, zagrabiti, vjeti, vloviti, do-teči.
@rf)eben, v. a. vzdigniti, vzdiči, vzdigati, prizigniti, povzdigniti; ju @f>ren povišati, vzvišati; (®elb) prejeti, dobiti , ein ©cfdfirei — , zavpiti, zaklikniti, zakričati; einen ©treit —, začeti Ob. pričeti, prepir; einen biS an ben ^>im= mel —, koga v zvezde kovati ; eine jtlage vrtber einen
—	, nakopati pravdo komu; ficf) — v r. vstati, vzdigniti se; (entflefjen) vzdiči se, povstdli; (flolj fein) prevzeti se; tmber einen—, vpreti se komu, nad koga iti.
@rl)ebltdj, a. važen, znaten;
—	Eeit, f. važnost, znatnost.. ®rf)ebung, f. vzdignenje, povz-
diga; povišanje; prejetje; vstaja , punt. [biti po ženi. ®rf)euratl)en, v. a. priženiti, do-Gšrftetfcben, f. ®rfotbern. @rf)eitern, v. a. razjasniti, razvedriti, razveselili; ficfi — v. r. razjasniti »e, jasniti se, razvedriti se.	[netiti,
gtfteijen, v. a. razkdriti, raz-®rf)etlen, v. a. razsvetiti, raz- ' jasniti; barauž erfjeUt, iz tega se vidi. SrljenEen, v. a. obesiti. grf)eucfeein, v. a. doseči po hlinbi, ishliniti. Irččiti, ®rf)i§en, v. a. razgreti; prev-@rf)i?t, a. razgret, vrdč, vrčč.
193
®r?t
@rif)Of)en, v. a. povellčati, po-velieovdti, povikšati, .višati, povikšavati, povišati; (t0= ben) hvaliti, slaviti , razstavljati; (»ermeljren) pomnožiti, množiti, povečati, povek-- šati.
@rf>ol)iing, f. (2CnE)6f)e) veršič, hreg . brežliljek, rtih, grič; poveličovdnje, povišanje; hvalenje, slavljenje; pom-ndžba, povčkšanje. grfjoten, ftcfi, v. r. (»on einer .granEfteit) opomdgati si, opo-magovdti si, okrevati, opo-raviti se, opordvljati; (au$s rufjen) počiti se, počiniti se, izldsiti se, oddahniti se, od-mdritise; ftcf) 5Ratf)e$ —, za svet prašati. grtjolung, f. okrevanje, opo-rdvljanje; počitje, počitek, počlnek, oddih, oddihlej, odmor.	[šati.
grjpten, v. a. vslišati, usli-grborung, f. vsluh, vslišanje. griagen, ». u. vloviti, doteči,
zasdčiti. grinnerer, m. opominjdvec. grinnerticfj, u. pomnjlv; ei ifl mir fc^on —, se že spomnim, grinnern, v. a. opomniti, opo-meniti, opominjati, spomniti; ftdj — , r. r. pomniti, spomniti se, spominjati se, pamtiti, brihtati se. grinnerung, f. opomena , opomin, opdmba, opomlnek, spomena , uspomčna. gtinnerungšEraft, f. — »ermo* gen, «. pomnjež, pomnjivost, briht.
grcalten, _ v. n. ohladiti se,
ohladeli. SrEcilten, ficft, f. SSertufjten, f,-<fj. grEaltung, f. SBerButjlung. grSampfen , f. grfecfiten. @rEannt,a. zndn, poznat,poznin. grEargen, f. grgeijen. grEaufen, v. a. prikdpiti, kupiti ; (beftecfjen) podktlpiti, podmazati. grfaufung, f. prikdp, priktip-ljenje; podkup, podutazanje. grEennbar, a. pozn.aten, spoz-nanljlv.
grfennen, v. a. spoznati, razpoznati, zazna'ti; (gmefjtlicf)), razsdditi , p ris o'(liti, priznati; etroač mit©anE —, hvaležen Ob. zahvdlen biti. grEennUtcf), a. hvaležen, zahvalen, haren, blagoddren; — Eeit, f. hvalčžnost, zah-valnost, harnost, blagoddr-' nost.
grEenntnijl, f. spoznanje, poznanje razpozndnje,spozndtva; jur — tommen, zavedeti se, osvestiti se, k pometi priti; jur — bringen, na pravi pot pripeljati; (Urttjeit) ^ odločba, razsdd.	[žldd. grEer, m. lina, podstrčšnik, GšrEiefen, v. a. izbrdti, izvdliti, ErEtarbar, a. razložljiv, raz-kldden.
grEtaren, v. a. razložiti, razlagati , razkladati, razjasniti, raztolmdčiti; ben .Rrieg —, vojsko napovčdati; in bie 2£<f)t - , pregntiti, v pregnanstvo posldti; (geticfttltcfj) izreči, razsoditi; ftd) — ,v.r.
<Sr!l
194
@rto
izreči se, izjasniti, svojo misel povedati. GtMtung, f. razlaganje, razlaga, razkladanje; napdved vojske; pregnanstvo, izreka, razsdd. GrHatungžart, f. razlagava, ©rlleien, v. n. zaddstiti, dovolj ob zadosti biti. Grfletfliijj, a. dovdljen. Gtflettetn, ©rftimmen, v. «. do-
plezati, priplezati, ©rftingen, v. a. zazvoneti, zabobneli, oglasiti se, za-zvončati, zazvečati. ©rllopfen, v. a. stolči Coreb). ©rJoten, a. izvdljen, izbran, ©rčranfen, v. n. preboleti, raz-boleti, oboleti, zboleti, zbe-težati, obetežati, obležati, ©rfriegen, v. a. dobiti, zado-blti.
©tfiifjnpn, ficf), r. r. prederz-niti se, podstdpiti se, osmč-liti se.	[sati, popitali.
Grfimbigen , ftcf), v. r. popra-Gtfun|Mn, v. a. izmddriti, umetno izde lati. [matati Grlnfjmen, v. n. ohrometi, ohro-Gtlangen, v. a. doseči, dobiti, zadobiti, dosegniti, postiči. Gttangung, f. dosčžba, dosega, doseg, dobitje, dosežek. GrlaJS, m. odpust, odpiistek;
razglas, oglas. Grlaffen, v. a. (ein ©ijreiben) izdati; inadjlaffen) odpustiti, odstdpiti, oprdstiti; einern ben Gib — , odrešiti kogar prisege. Grlafiaf)r, n. sveto leto. Grtaglic§, a. odpustljiv.
©rlauben, r. a. dopustiti,* do-vdliti, dozvdliti. [vdlenje. Grtaubniji, f. dopušenje, do-©ctaubt, «. dopdšen; prdst,
sloboden. ©rlaucfit, a, svetli. @c(aucfif, f. svetldst. [žati. ©rlaiietn, v. a. zalčsti, dopre-Grtautem, r. a razjasniti, razložiti , izčistiti. ©rte, f. jelša, jolša, olša. Gtleben , v. a. doživeti, dočakati.
Grlebigen, v. a. rešiti, ©rlebtgung, f. rešilo, ©rtegen, v. a. vbiti, vmoriti;
@elb — , platiti, plačati, ©tlegung, f. vmor, vbojstvo; plačilo.
©tleidjtetn, v. a. olajšati, po-lajšati, zlajšati, polehčati, izlasiti, izlahkdtiti ©rleiben, v. a. preterpeti, ter-
peti, prenčsti. Grfeibticfj, f. 8eiMi<$. ©tlen, a. jelšov , olšji. ©rfenfjotj, n. jelšovina. Grtenmaib, fl. jelšje, jelšovje. ©rternen,^. a. naučiti se, priučiti se, izučiti Se. ©tlernung, f. nadk, nauččnje. Gtlefen, v. a i/.hrati, izvdljiti. Gtleudjten, v. a. razsvetiti, razsvetliti.
Grtiegen, v. n. obnemigati, opešati, obležati, pasli. Grlogen, a. zlagan, izmišljen,
ba§ ift — , td je laž. GrloS , m. izrešek, dobitek. Grlofdjen, v. n (»erlofdjen) vga-sniti, pogasniti, pogasiti se, (ff<5 Dertoifdjen) zabrisati se,
195	<5tnt
izbrisati se; (auSfletbe*) pom-reti, spomrčti, i/.vmreti; fgiiltig &u;fein aufljoten) ne veljiti več. grtofen, v. a. rešiti, odrešiti;
odkupiti, osvobdditi, spasiti. grlofer/ odrešenik, odre-šitelj; odkupitelj, spasitelj. gtlofung, f. rešenje, odrešenje, odrešitva; odkdpljenje, spasenje, spasitva. griufiigen, f. @tge§en. <Stmad)tigra, v. a. povl.istiti,
pooblastiti, oblast dati. <Jrmafynen, v. a. opomčniti,
opominjati, posvariti. Gtmaljnurig, f. opomena, opo-
memba. grmangetn, v, n. zmanjkati, pomdnjkati, manjkati; i'6 er? mangelt mit att ©elb, dnarja nimam ob. mi manjka. Gčtmangelung, f. pomanjkanje, pomanjk, zmanjkanje, ne-dostitek. GŠtmannen, ftd), v. r. obrabiti se, vjunačiti se, osmčliti se. (grmatten, v. n. opčšati; obne-migati, oslabčti, vtruditi se; — v. (t. vtruditi, pre-gnrfti, oslabiti, grmattung, f. opešan je, obne-miganje, oslabljčnje, vtrud.
• Gštmel, m. rokav, grmeffen, v. a. izmeriti, raz-meriti; lig. razsdditi, zapo-pisti, preceniti. (Stmeffen, n mnenje, sdd,misel grmotbm, v. a. vmoriti, pomoriti, vbiti, pobiti. Ermotbung, f. vmor, pomor, poboj, vbitek.
gtmitben, v. n. vtruditi se, stru-diti^ se; — ».«, vtruditi, struditi. [vpehan, oslabčl. Gčrmubet, a. truden , vtruden, gtmuntern, v. a. podbuditi, podbdjati, poserčiti, spod-bosti, spodbidati; (auč bero ©d&tafe) zbuditi, zbujati, zdramiti, izdramiti. (Jrmunterimg, f. podbdd, spodbud, podbddek, spodbudek, podbdda, spodbuda. @tn(if)ten, v. «. živiti , preži-viti, rediti, prerediti, hraniti , gojiti, kojiti. (Stnaljtct, m. rednik, reditelj, hranitelj; — in, f. rednica. gtnennen, v. a. naimenovati, imenovati, postaviti, odld-čiti Cza kar), gmraen, grneitetn, v. a. obnoviti, ponoviti, ponavljati. Gštneuetung, f. ponovljenje,
obnovitva. gtniebtigen, v. a. ponižati, nižati, poniziti; ftd) — v. r. ponižati se. (Sinfi, m. Srnflhaftigtsit, f. res-ndst, resnoba , terdna volja, Stalndba; (ŽStrenge) stro-gdst, ojstrdst; im —e, brez šale, po pravici; eS ift —, je rčsnica. etnjl, @rnftf)aft, @rnflli<^, a. resen, resndben, stalen, oj-ster, strdg. gtnte, f. žetva; fig. dobitek,
dobit, korist, grntefefl, n. žetvina obletnica, grntemonat, n. velkiserpan. grnten, v. a. žeti, požeti; (SBein) nabriti, nabčrati.
@tob
196
Gšrfa
Grobetet, m. premagdvec, ima-
gdvec, dobitnik, ©robettt, v a. osvojiti, posvd-jiti, premagati, vzeti obl a-dati; (getriimen) predobiti, dobiti, priklo'niti si. Gtoberung, f. osvdjenje, vzetje, premaga, oblddanje; predo-bitje, dobit. Gtčffncrt, v. a. odpreti, odpirati, otvdriti; eitten ffiriff —, razpečatiti ob. otvdriti list; (entbecfen) razodeti, razkriti, objaviti; feine 5Jifi' nung — , svojo misel povedati; (anfangen) začeti, pričeti.
Grortern, v. a. pretresti, pre-tresovdti, presdditi, razsd-diti, razsdjvati, razja'smti. ©rortetung, f. pretres, pretre-sba, pretresovdnje , razsod, razsdda, razjasnilo. @rpi<f>t, a. auf et»aS — fcitt, hrepeneti, koperneti Ob. derh-teti po čem, željen, barek ob. pohlepen česar biti. Stpteffett, v. a. iztlačiti, iz-žmeti. izžemati, iztiščati; fig. izsisati, odreti, vgrabiti. Erproben, v. a. poskdsiti, iz-skusiti.	Lpreskiišen.
(Srprobt, n. izklišen, zvčden, ©tgui&n, v. u. okrepčati, po-krepčati , okrepiti , poživiti, oživiti.
Grgutcfenb, a. krepčiven, po-
krepčdven , poživiten. Grguicfung, f. okrepčanje, po-
krepa, poživitva. tStjatljen , v. a. vganiti, vgo-niti, vgada'ti, pogdditi.
Gjrregen, v. a. vzbuditi, vzdiči, v/.ročiti, vzrokovati,pobuditi. GČrreidjen , v. n. doseči, dosč-gniti, dospčti, steči; im Saufe
—	, dohiteti, dojti; ein t)os tješ Jtltet — , doživeti, dočakati starost.
@treitf)ung, f. dosega, dosežba, doseg , dosežek, dospetek , dospetje, grretten, v. a. o te ti, otčvati,
rešiti, izbaviti, spasiti. (frrettcc, nt. rešitelj, otetnik,
spasitelj. (Srrettung, f. rešitva, otčt, otet-je, otetva, izbavenje, spa-senje.
Gšrticfitcn , v. a. postaviti, nastaviti , napraviti, podigniti, povzdiči; vtemeljiti, zavodi t i , vpeljati. Srringen, v. a. dokopati se (do-česar) , zadobiti ob. doseči a velikim trudam , steči. Gšrrotfjm, v. n zarudčti, zaru-meneti, prebarvati se; (ttor ©tfjanbe) zastiditi se, sramovati se; er errotljete, kri ga je polila, rudečica ga je obšla, sram gaje bilo. Gšrrotfjert, n. rudečica; si-am, stid.	[klicati, dozvati.
©rntfett, v. u. doklicati, pri-Gšrrungenfdjaft, f. stečevina. Gčrfattigen, v. a. nasititi, na-
kermiti, nabiilati. grfattlidj , a. nasiten, nasitljiv;
—	Seit, f. nasitnost, nasitlji-
VOSt. '
@tfa§, nt. povračilo , vračilo, vračba, povernilo, vernilo, naknada , dostava.
6rfa
197
<Sr|i
grfaufen, v. n. vtoplti se, v toniti , potdniti.'.	[piti. grfaufen,- v. u. vtopiti, poto-gtfdjaffen, v. a. vstvariti. vstar-
jati, stvariti, stvoriti. grfcljaffer, m. stvaritelj, stvarnik, gtftfiaffung, f. vstaritva, vsta-
renje , stvorenje. grftfjallen, v. n. razlegati se, doneti, hrumeti; zadoneti, zahrumeti; razglasiti se. grfcftetnen, i. n. prikdzati se, prikazovati se, pojaviti se, pomoliti se; »or (SSeridjt —, pred fodbo dojti ob. priti; (»on 33utf)ern) iziti, na svet ob. svitlo priti.	[liti.
grftbielien, v. a. vstreliti, ustre-grfcfclaffen, v. n. obncmdgati, oslabeti, #osl.ibniti, potrošiti se, popustiti, grftfjlagen, v. u. vbiti, vmoriti. grfc()[eitf>en, v. a. prikrdsti se; zad obiti ob. doseči po ovinkih.	[izlizati. grfcfimeidljetn, v. a. izmdmiti, gtfdinappen, v. a. pop.isti, vlo-viti, vhlopniti, dohldpnili, pohdvzniti. grfdjopfen, v. a. izerepati, izprazniti, izjemati, izjeti; ficfl — , v. r. izprazniti se; (an ■Sriiften) oslabeti, vtruditi se. grfdljrecfen, v. a. prestrašiti, preplašiti, poplašiti, vstrašiti, vplašiti. grfdjrecfen, n. strtih. grfd)recčlidj, a. grozen, strašen,
popldšcn, strahovit. <Srfcf)roeEen, a. prestrašen, vpla-šen, popldšen, plah; —t, f'. strtih , vplašnost, trepet.
grfcfiuttem, v. a. stresti, vsko-
lebati, zmajati, potresti. gcfcfiutterung, f. stres, potres.
vskolebanje. ®tfdjweten, v. a. otežiti, stc-žati, steškati; bae J&erj - , stiskati serce. grfdjroingen, v. a. doseči, doleteti, vleteti (do česar), grfeljen, v. a. vgledati, zaglč-dati, dozrčti, zapdziti; (evtuaf)s len) izbrati, izvdliti; feine geit .— , ob svojim času kej storiti; ntui bem Scfjreiben —, iz pisma viditi ob. spozndti. grfefjen, v. a. poverniti, po-vt acati, naknaditi, namestiti, nadomestiti, nadomestovati, dostdviti.	[vzdihniti.
©rfeufjen, v. n. vzdihniti, po-Orftcfjtlicb, baraučift —, iz tega se vidi Ob. iz tega je očitno, grftngen, v. a. zapeti, grjtnnen, v. a. izmisliti, izndjti,
izmišljovdti. grfparen, v. a. prihraniti, grjpatnifi, grCparung, f. pri-
lir.tntt, prihranitva. grfatelen, v. a. priigrdti, dobiti po igri. gtfpinnen, v. a. naprčsti. grfptieften, v. n. hasniti, ba-
snovdti, koristili. grfprie|Stic§ , a. hasnjiv , koristen; — £cit, f. hasnjivost, korist, koristnost, grfi, ad. šele; (am erflen) v pervič, v pervo; stoperv, najprej, na j pred; (eben je§t) kar, ravno kar, ravno zdaj, zdajci.
©rfta
198
©rtt
©tfiatfen, n. ojdčiti se, opo-
mdgati si. ©rflarten, t. n. o dreveneti, oterpniti, premreti. obto-geti, oblescnčti, opanjeti. zapanjeti, sterditi se. Gtftatten, v. a. poverniti; po-vričati, nadomestiti; Seridjt
—	, poročiti, oznaniti, na znanje dati, objaviti.
©tftattung, f. povernitva , po-vrdčba, vračha; pordčba, ozndnba. ©tftaunen, v. n. začdditi se, zavzčti sej ostermeti, osdp-niti.
©tftaunen, n. čudo, začddenje, zavzetje, ostermenje, osdp. ©tftaunlid), ©tfiaunenčrourbig, o. začudljiv, zavzčten, strahovit; — ad. strahovito, neizmerno. [jen, osdpnjen. Gtjlaunt, m. zapdnjen, začdd-©rjle, (bet, bie, taS) num. pervi. ©rftedjen, v. a. prebdsti, pre-pehniti.
Gtftefjen, v. n. vstati, uzker-sniti; — t), a. dostdti, poverniti.	[sndtje. (5rftef)ung, f. vstanje; uzker-©tfteigen, v. a. verh doseči, na verh priti, prekoračiti. Grfienš, a. pervič, v pervo. ©rflerben, v. 71. vmreti, vmi-rati; (»on ©etoddjfen) vsahniti , posušiti se. ©rflgeboren, a. pervordjen; — erf m. pervo rojenec, per-venec.
©tflgeburt, f. pervorddstvo, pervorojenstvo; baS Sed)t bet
—	, pervenstvo.
©rfticfen , v. a. zadušiti, zagu-šiti, zadaviti; — v. n. za-dušeti, zadušiti se u. f. ©rfHtd), ad. pervo , pervič. ©rftling , m. novina, pervina, pervi pldd; pervčnec, pervdk. ©rftrecfen, v. a. nategniti, raztegniti, napeti, napenjati, razpeti, razprostreti,. ftdj — v. r. segati, seči, prostirati se, protčzati se; fidj auf 2Ctte — , vse obsčže. ©rftteiten, v. a. pribdriti, pri-
bojiriti, pribojoviti. ©rfiummen, f. SSerftummen. ©rfhmfen, a. — unb erlogen,
gola ob. očitna laž. ©rftutmen, v. a. osvdjiti, na juriš vzeti.	Iprdsiti.
©rfudjen, v. a. poprdsiti, na-©rtappen, v. a. zasačiti, vjeti,
vloviti, popasti. ©rtfjeilen, v. a. podeliti, deliti, dati.	[riti, ©rtobten, v. a. vsmertiti, vmo-©ttonen, v. n. oglasiti se, za-doneti, zazvoneti, zahru-meti; bie Sobtengtodle ertont, mertvdški zvdn zaklenka. ©ttrag , m. donesek, znesek,
dobddek. ©rtragen, v. a. prenesti, prenašati; fig. preterpeti, prestati.
©rtrdglitf), a. prenosljiv, znosen, preterpljiv; e6 ifl nodj —, je še za obstati; — teit, f. prenosljivost, znosnost, ©rtrag ant, a. donesljiv, ploden, ©rtranten, v. a. potopiti, po-tdniti.
©rtraumen, v. a. dosanjdti.
Sttt	199	®rj6
©ttBeišlidj, a. dokazlj iv, doka-2l'v; - Eeit, f. dokazljivost, dokazlvost. ®tt»eitetn, v. a. razprostriniti, razprostdritij razširiti, širiti, razširjati. @rwerf>, m. dobitek, dobiček, zaslilga, zasliižck, prislUžek, pridčlek. Srlrerben, v. a. prislužiti, zaslužiti, dobiti, steči, pridelati. Erteetbfam, a. deldven, ober-ten, raden; — Eeit, f. delavnost; radnost, občrtnost. ®tt»erbšjtreig, nt. požlvnost, živež
grroiebent, a. verniti, vračati, povernlti, povrdtitij (cmtroorten) odgovoriti, gttoiebetung, f. povračilo, vračilo, povernilo ; odgdvor. @rn>ifcf)en, v. a. zasdčiti, vlo-
viti, vjeti. Srttmdietn, v. a. navdbrati,pri-vohrati, z vohernijo dobiti. @rt»unfcf>t, ad. po volji, po-
hvdli; — a. zažčljen.^ ®tlt>urgen, v. a. zadaviti, za-
dergniti, zadušiti. ®t}s, ad. velik, pre, arci. @tj, n. rUd, ruda, brdn, bro-
nee ; mčd. Stjabet, f. rudna žila Srjdfjlen, v. a. pripovedovati,
pripovedati, praviti. Srjdfjler, m. pripovedovdvec. @rjdi)liing, f. pripovedovanje; pripovčst, povest, pripo-včdba, pripovčdka, povčd. Etjbetruger, ni. goljtifgoljufov. etSbifdjof, m. nadvladlka, nadškof, veliki škof.
(grtrinEen, v. n. vtoplti se, po
topiti se, vtoniti. gttrofcen, .v. a. prikljubovdo,
s kljubvanjem zadobiti. gtiibtigen, v. a. prihrriniti. gr»acfeen, v.n. zbuditi se, prebuditi se, zdramiti se. Lzrasti. &tu>ai)\en,v. n.prira'sti, dordsti, grtoacftfett, a. bdrdšen, dora-šen, zrašen. I miši jo vati. gtrodgen, v. a. premisliti, pre ®ttt>dl)Ien, r. «. izvdliti, izvo'1-
jiti, zvoljiti, izbrdti. @rnwf)ltmg, f. izvolltva, zvo-litva. , ' Lnlti, spomniti. ®rt»d!)nen, v. a. omčniti, spome-grtttdljmuig, f. omena, spomena. gtroarmen, v. a. sogrčti, po-grčti, pregrčti, zgreti; ogrl-jati, ogrčvati. Etroatten, 'v. a. počdkati, čakati; dočdkati, pričdkati; (fjoffen)pričakovdti,nadjati se. grroartung, f. počakanje, po-čakovdnje; pričakovdnje, nada.
@ttt>ecEen, v. a. zbuditi, prebuditi, zdramiti; Bom Sobe —, od smerti zbuditi, uzkrisiti; (erregen) vzročiti, vzroko-vati, zbuditi, pobuditi; @Eet —, gnjusiti se, gabiti se. ertrefjren, ftcf), v. r. vbraniti se, obrdniti se, začUvati se, vhabati se. g«Beicf)en, v. a. omečlti, omčh-čati, omekšati; (rufiren) ganiti. Etmeidjenb, a. mečlven, ome-
čiven; ganjiv, mil. grroeiS, f. KSeroeič. @ttt>eiien, v. a. izkdzati, dokd-zati, posveddčiti.
etjb
200
©gpe
©rj6iSt()um, n. nadškofija. ©tjbofe, a. prehud, prebudd-
ben, prehisan, zloččst. StjbofeTOicfit, m.veliki hudobnež,
prehuddbnež. ©tjbieb, m. zmeka'vec, tat tatov, zmik:!vt. ©rjeigen, v. a. skazati, izkazati, ©rjen, u. ruden, medčn, bronast, brončnat. ©rjenget, m. arhingelj. ©tjeugen, v a. roditi; O&erBors bringeni pridelati, izdčlati, izvesti.
©rjeuger, nt. roditelj, Jzvodltelj. ©rjettgnijj, n. izvo'd, proizvdd,
pridčlek, izdelek, pldd. ©tjettgttng, f. zardd, rojenje;
(f>ei S£!)ieten) zaplo'd ; pldd. ©rjgebtrge, n. rudnata gora;
Krušna gora. ©r^grube, f. rudnik, predeli, ©rjljaltig, «. rudovit. ©rjfjetjog, nt. nadvdjvoda ; — in,
f■ nadvojvodica. ©rjfjerjogltcf), (t. nadvdjvodov, nadvdjvodski.
nadvojvodina, nadvojvodlja.	Istvo.
©tj^erjogroutbe, f. nadvojvdd-©rjiefjen, i\ a. odgdjiti, gojiti, odrediti, rediti, izrediti, iz-kdjiti.
©rjiefjer, m. odgojitelj,reditelj;
— ln/ f. odgojitelca , redniea. ©rjiefmng, f. odgdjenje, odgoj,
reja, rejenje. ©rjiebungSanjialt, f.
gojiše, od-gojališe, hranilile. izrejališe, odgojilnica, odgojilšniea. ©rjie&ungSfimbe, f. detovddstvo. ©rjielen, v. a. (nacfi etmaš jie>
len) meriti, naklepati; (erreis cfien) doseči, ©rjittent, v.n. strepetdti, stresti se, potrčsti se, zaderhtčti, stresniti se. Inadključir. ©rjfammerer, n\ nadkdmornik, ©rstanjler, m. nadpečtitnik. ©rjliigner, m. lažnjivi lažnjivec. ©rjmarfcfiaU, n. nadmarš;(l,
nadvojskovdd. ©rsfcfea^metfter, m. nadblagajnik. ©rjfdjenf, m. nadčašnik. ©rjitrnen, v. u. razjčziti, raz-serditi, razkačiti, razgnjčvati,' raztogotitil ©rjsater, m. očrfk, preded. ©rjroingen, v. a. prisiliti, dosi-11 ti, izsiliti.
pr. to, ovo; ono. ©fcfje, f. ©fcbenbaitm, m. jesen,
jasan; limdvec. ©fcben, a. jesenov, jasanov. ©fd)enf)o(}, n. jesenovina. ©fdjentoctlb, m. jesčnovje. ©fel, m. osel; — &>en, n. oslič, osle.
©felei, f. oslarija, oslarstvo. ©fetein, f. ©fetcben. ©felfiaft, a. oslast, osldvski. ©letin, f. oslica, ©felčarbeit, f. živinsko delo,
pretčžko dčlo. ©fetŽfiiUen, n. oslč. Lkoža. ©fetšfjaut, f. osldvčina, osldva ©fetečopf, ni. osldva glava, ©fetčotjr, n. osldvo uho; (im
Biicbern) zaferlec. ©fetflaU, m. osl;(rnica. ©felfreiber, ©felfiirt, m. osla'r. ©Spe, f. ©fpenbaum, m. osika..
>en, «. osikov. ©čpenfjolj, ». osikovina.
ef,
201
<5ftr
(, n. (in betr .Kattebsvinja. gfbar., a. jedljiV,,' snedljiv;
— Jeit, /■ jedljlvost. gffe, f. ogniše, pečnica, žgal-
nica, ješa. ©ffen, t'- jesti, pojesti, snesti. gffen', n. jed, jedilo, piča, hrana.
@ffer, m. jedec; ein S3ieleffer, snedež, snediih, jeddn, po-jeddh.
gfjgabel, f. v?lce, vilice, gffig, m. kis, okis, ocčt, jcsih. gffigbrauer, m. kisovitr; — ei,
f. kisovarna. , gffigfauer, a. prekisel. gploffet, m. žlica. @0lu|t, f. JCppetit. egiBaare, f. jestvina, živež,
jestivo, jednina. ©ftridi, n. tl.fk, obliž. ©tfjnograpfiie, f. uarodopis, narodopisje, ©tlid)e, pr. nckteri, nekatčri, nekdji; nekoliko; — tnal, ud . nekdljkokrat, nekoli-kokiat.
(gtwci,ud. mordč, morebiti, zna-
biti, lahko. ©tJBač, ud. nekaj, nekoljko,
nekoliko, koljčikaj, kaj. ©udi, pr. vas; — jtoei, vaju, vaji.	l/.avolj vas.
©uer, — e, pr. vaS; — troegen, ©tile, f. sova, vjčr, čiik, čop. ©ulenfjnegel, m. burkež, lmrklež. ©unttd), m. koplenik, skoplenc,
kaženik. ©urige, pr. vaš. ©utet, n. vime. ©Bangetifdj, a. evangelski. ©Bangeliji, m. evangelist.
©Bangeltum, n. evangčlje, va-njelje.
Stoig, a. večen, vekovit, večit, vekovečen; — ad. večno, vekoma, na veke, vekomaj. ©SDigfeit, f. večnost, vekovi-
tost, vekovečnost. ©ramen, f. $>tufung. ©vamitiiren, f. ^riifen. [tlost. ©rcellenj, f. prejdsnost, presvi-©recution, f. potčra. SvecutiB, a. izvediven, izpel-
jiven. ©rempel, f. SSeifjjiel. Gšremplat, n. eksemplir; (Mb=
br—čE) iztis, iztisek, natlsek. ©templarift^, a. izgleden, v izgled.	Ibine, bilje.
@requien, pl. zadiišnice, zaduš-©terciren, v. n. uriti se, vežbati
se ob. vaditi se (v orožju). ©rercirpla§, vi. urjiše, vadiše
(v orožju), ©ril, f. SSerioeifung. ©riliren, f. SBerroeifen. ©riflenj, f. bistvo, bitje, ©rifliren, v. n bivati, biti. ©rpectoriren, (id), c. r. izprazniti serce.	Iprdvljati.
©rpebiren, v. a. odprdviti, od-©rpebit, u. gotov; herz, hiter, ©vpebition, f. odpravljanje. ©rpebitOr, m. odpravnik, od-
pravitelj. ©tpetiment, n. skusba, poskds. ©rplication, grpliciren, f. ©rflas
tttng, ©tEIdcen. ©rterieut, n. zvunijšina, zvu-
naj.šnost. Gsrtra, ad. posebno, sosebno. ©itract, f. Hučjug. ©rtraf)iren, f. JCugjiefjen.
@xtr
202

ertra ^ofl, f. izredna pošta,
posebni vozovlak. Grtrcm, n. skrajnost, skrajlna ©Mlatit, f. SSettotefBier. ©9, f. ®i.
gabel, f. basen, basna, zmislik
zmislenka, bajka, gabelbidjter, m. basnik, bas-nosldvec	[neverjeten
gabelljaft, a izmišljen, basnjast, gabellefjre, f. basnosldvje. gabelit, v. n. basali, basnovSti, zmišljivati, lagati, pripove-dati, blesti.	[Ijati.
gabttciren, v. a. delati, naprav gabtič, f. fabrika, tovarna. SabriEant, m fabrikant, to-varnik.
Sacf),n. predel, predal, predelce; Polica, hranba; (®ef$dft) opravilo, delo. gadjen, v. a. pabati. gadjeln, v. a. paliljati, opahljati, opahoviti, hladiti, inahlati, pihljati, veti, vejati. gadjer, m. pahalo, pahljiča, hladilo, veternik, veternica, mahalriica. gacit, n. znesek, skupnina. gattel, f. baklja, plamenica,
svetilka, lučina. gacfeln, v. n. blisketiti, plam-
tčti, blešeti, plamenčti. gadEeltrager, m. baklondša,
bakljoilds. gacEeljug, m. bakljada.	•
gacftmilie, n. snetek. gactor, Ml. delovoditelj, delo-
vodja; (im SRerfjneii) činivka, vekšivka. gactotei, f. delovodstvo. gactur, f. račun tergovski. gacultat, f. fakultčt, učilišče. gobe, a. neslan, gaben, m. nit, sukanc; (.Rtafs
ter) seženj. gabdien, n. nitka , nitica. gabennacEenb, a. gol in n;(g, gol
in bos. gabenmtbeln, pl. rezanci, gabenredjt, gabemoetfe, ad. po niti.
gabenfdjeinig, a. redek, gabenrourm, m. živa nit. gagott, m. fagot, gagotttji, m. fagotist, gdfjig. a. sposdbcn, zmožen, kader, prikladen , umen, učljiv.
gaf)igEeit, f. sposdbnost, umnost,
zmožnost, priklddnost. gafjl, a xoltiklj.it, bled, žolt-
kast, plavanjklat, vel. gaf)ne, f, zastava, bandčra, ban-dčro. [stavnik, bandčraš. gafincnjunEcr, giiljnbridj, m. za-gaftnent&adje, f. straža pred ta-borani.
gafjnfcfjmieb, mi. kovač vojaški, ga^rbar, a. vožen, (Bon gluffen)
broden, brodiv. galjre, f. brod, brodiše,prevdz. ga^rcn, v. n. peljdti se, voziti se; — v. a. peljati, voziti, vesti; — Inffen, opustiti, pustiti; in bie tfugen —, zaleteti se v oči. gdfjrgelb, n.brodnina,brodarina. galjtldffig, a. nemaren, nemar-ljiv, zamarljiv, leniv.
gafc	203	galt
presekati; einent fdjroer —, britko komu biti; ^offnung - — lafien, upanje zgubiti, obdpati. gallen, v. a. (ffiaume) podreti, podčrati, posekati; (etfdjiegen) vstre liti; ein Uttljeil —, raz-sdditi , sod izrčči, odldčiti. gdllig, a. zap.idel. gaUiment, n. bankrdtstvo._ gaUiten, v. n bankrotirati, gallč, ad. ako, če. gallfiitm, m. venčik.padostroj. gaUflricf, m. zanjka, progla, p;ist; (9tod)|leUun<j) zvijača, zvijičina. gallfud&t, f. božjtfst, padavica. gaUfiidjtig, a. božjasten, pada-vičen.
galltf)ur, f. lesa, klupa. galfcf), a. lažnjiv, kriv, golufen; — ©elb, ponarčjen dnar; falfdjer STZenfcf), zavit, nevoščljiv človek; falfd) fdjroijren, po krivim prisčgati, ob. rotiti se. galfdter, f. SSetfolfdjet. galfcfifjeit, f. laž, hudobija, goljfija, goldfnost. [kriv. galf(f)lic$, ad. lažljiv , lažnjiv, golfett, n. golfettftimme, f. gUs
nenarivni. galte, f. guba, zgiba, gerba, navrtfp, guza.	[gerbica.
galtcben, n. gubica, zgibica, galteln, v- a. v gubice zbrati, v zgibice zložiti ob. zlagati, zgibčati, zgibiti. gnlten, v. a. nabirati, gubati, zgibiti, v gube zbrati, v gube skladati; .jpdnbe —, roke skleniti Ob. sklepati.
gaBttdffigfcit, f. nemirhost, ne-
marljivost, lenivost. galjrgeleife, -f- ©eleife. gdftrmann, n. brodnir, brodnik, gabrnifi, f. imčtek, blagd, premoženje, glešt (gibivo). gafjtt, f- vožnja, pot, potovanje.
gdl)tte, f. sled, osled, trag gabrtoeg, m. vozni pdt, vozna
cesta, kolovoz, kolčje. gafjtjcug, n. lačlja, barka,brod,
šajka, čoln. galb, f. gaf)l. galbe, ni.-žoltko, žoltec, žolti konj; — f. žolta, žolta kobila.
galte, "i. sokol. [sokolam. gatfcnfcctje, galfenjagb, f. lov z galfem, a. sokolovi. galEeniet, m. sokdlnik. galfnetei,f. sokokfrstvo, sokol jna. goli, »'• pad, padec, padi jej, padež; (5lbnaf)me) vptfd, vpa-danje; (SSorfaU, 3ufall) pri-mčrlej, slučtfj, prigddek, zgodek; (in bet ©pracf)lef)te bie Ošnbung) padež. pad. gallbtiiče, f. 3ugbtucfe. galle, f. pist, padalica; (9tacf)s
ftellung) zanjka, zvijača, gollen, v. n. pasti, padati, vpa-sti; (ft<6 »unb) pobiti se, pobijati se; (fidf) ju Sobe) vbiti se; (int sptetfe) vmanjšati se, i vpasti; (»on gliiffen) vtekati, vteči, padati; (ttepiren) cer-kniti,krepniti,poginiti; finem um ben Jpalč —, kogar objeti; rinem ju guffen —, pred kogar se vreči; inž SBott —, komu v besedo seči, besčdo
galt
204
gafe
gatter, m. metulj, veša. galtig, a. nabran, gubat, /gibat, gerbat, gerbast, navra-pan, guzast. galj, m. zguba, brazda; fžftinne, guge) žleb, žldd, reža, vrez, jarek.
galjbein, n. gladilo, gladilka. galjfn, v. (I v gube zložiti tfb. skladati; (galje einfdfmeiben) vžlebiti, žlebe vrezati; (<*b= feftaben bei ben ©atbern) ostrU-gati, strugati, gamiliat, u prijateljski, pri
jdzen, domanj. gamiltf, f. družina, rod, rodbina, rodovina. ganatiter, in. prenapetnež. ganatižmuž, m. soblazen. gattg, m. lov, vlov, lovitva,
lovljenje, gangeifen, n. pa'st, lovka, gangen, v. a. loviti, vloviti. vjeti , vjemati , zgrabiti; (getter —) vneti se, vnemati se, vžgati se; lig. razserditi se, razjezati se.	Iverša.
gangne§,n mreža lovska, zanjka, gantafte, f. vmišljava, domišljava, obraznost, domišlji-vost.
gantaftten, v. n. sanjati, blesti, blancovati , domišljavati, blaznovatij blazniti. gantafi, m. sanjdvec, bedalež, pabnjenec , blaznivec, bla-znik.	Lzmišlen.
gantafiifcfj, a. sanjaški, blazniv, garbe, f. boja,'barva ; (im Siat* tenfpiele) mast; (bie ©efidjtČJ farbe) lice. garbe&olj, n. les za bojarenje.
garbeftmfl, f. bojarstvo, bo-
jarska umetnost, bojarija. giirben, v. a. bojiti, bojariti, barvati; — ficf), v. r. (som teifenben£)b(l) dozrdvati; (ftd) gtiin —) zeleneti, zeleniti se, (ficf) gelb —) rurnenčti, ru-meniti se. gatbenmifdjung, f. mešanje boj. garbenfpiel, n. prelivanje barv. garbenfpielett, v. n. prelivati se. garber, m. bojar, barvar. garberei, f. bojarija, bojarenje, barvanje.	Ljarenje.
garbetEeffel, m. kotel za bo-garberrotlji', f brošč. garbij, a. pobetjen, barvit,
prižan, pisan. gaurenJraut, n. praprat, prapret,
praprot, praprat. garfe, f. junica; teli ca, ja-
ldvnica. garfentalb, n. telička, gacj, m. perdec, perdež, pezd. gatjen, v. n. perdniti, perdčti,
pezdeti. gafan, m: fazan; bažant. gafanerie, f. fazdnerija, fazan-
ja ; bažantnistvo. gafanenwacf)fei:, m. fazdnar. gafcf)ine, f. sno'p, otčpek, snopič, gafcfunenroetč, n. snop je, otipov je. gafdjing, f. gaftnacfjt. ga|el, m. pleme, rod, plod. gafelec, gafetfjanč, m. budalo, vetrenjak. IbudaUšeina. gafetei, f. bedalija, traparija, gafel&aft, gnfelig , a. bUdalast, šaljiv , traparski, lahkomi-slič.
gafeln, v. n. blesti, blancovati,
gafe	205
lieddliti, sanjaj,šalit! se, (junefinten) množiti se, plemeniti se.	llasek. sfafen, m. tanka nit, nitka, gafen, čajžati. gafenttaifenb, a. golondg.gol, nag. gafeoie, f. ferždl. gafet , f- nitka, kitka, žilica,
miška, žilka. gaierig, a. nitkast. žiličen, £11— čnat, miškav, žilovit.
n. sod", pučel, brenka, bečva.
gaSbinber, m. sodar, pučel.-tr, bečvar.
gafid)en, n. sodič, pučelik, bren-
čica, bečvica. gafbaube, f. doga. gaffen, a. (ergreifen) prijeti, popisti, zagrdbiti, zgrabiti, vloviti; (©teine in ©olb) vložiti, vstaviti, obložiti, oko-vati z zlatarn; (in (td) entf)a(.-ten) zaderžati, obseči, zapo-piisti; (begteifen)_ zapopasti, razdmeti, poimiti, zastdpiti; SJtutf) — , ohrdbriti se, sa-goriti se, osereiti se, (ftd) foffen) zavisti se, ksebipriti, ficf) furj —, na kratko reci ob. povldati; einen SBorfafs —, predvzeti si; (ftdj gefaftt madjen auf etreag) pripraviti sena kaj; SButjel—, vkore-niniti se, zakoreniniti se, vrasti se, gafjfiafjn, m. pipa. gafšlid), a. razumljiv, razume-ven, razumen, umeven, za-stdpen, zastopljiv, zapopad-ljiv, razgovlten. gajllidjfett, f. razumljivost, raz-
gaut
umevnost, zastopljivost, raz-govetnost, umevnost. 3a|jretf, m. obroč, obrdnk. Saffung, f. (eineg ©feineg) okov, oprava, (beg ©emutfjeg) zavist, zaved, mir ob. pokdj dušni t aufSer Saffung fein, ne zavesti se; in fetner Saffung bleiben, miren ostati, gaffunggfraft, f. razdm, razu-raevna mdč, razumevnost, razdmnost. gagjapfen, m. čep. 5?a(l, ad. skoro, skor, skorej,
malo da ne, majhno da ni. gaflen, ®. n. postiti se, postavati se.	Istltva. gaften, n. post, poštenje, pogolten, f. post. gaftenfpeife, f. postna jerl._ gaftenjeit, f. post, veliki ob.
dolgi post. gaftnad)t, f. pust, mcsopdst,
(— Ijalten) pustovati. gaftnad)fgluf}barEeiten,pi. zabave,
veselice pustne, gafrtag, j«, post, dan postni, gatat, a. vsdden; (unangenefjm)
nesrlčen, neprijeten, gatalitčit, f. nesreča, beda. Saturn, n. osdda, udes. gaut, a. gnjil, trohljlv, perhnel, trohnel, trohnev; (trag) len, leniv, nemaren, gautbaum, ni. kerhlika, kerlika. gaitle, gaulnifi, f. gnjildba, gnjillna, gnjilost, trohndba, gnjilad; glen, glenoba. gaulen, v. n. gnjiti, gnjiliti,
perhneti, trohneti. gaulenjen, v. n. leniti se, leniv biti, vmanjdhe pasti, pose-
gaut
206
dovati, postdpati, roke križem deržati, jendšiti. gatilettjpt, m. lentfh, lenlvec,
lenjak, zavaljtib, vmanjiih. gautenjerei, f. lendst, lenoba,
lenlvost, vmanjdst. gaulenjccin, f. lenivka, lenjdča. gaulfteber, n. gnjila trešljika,
mačiih, gaulfjeit, f. f. gaulenjetei. gault^ier, n. lenlvec, tihohdd. Samit, f. ©d[>aum. gaufi, f. pest, pestnlca; lig. roka, eine — »oll, prišče, perišče.	[pešlca.
gdttftcfjpn, n. pestlca, pešlčka, gauftfjanbfdjulj, nt. rokavica, gaufirecfit, n. pestna pravica,
pravda silnega, gasorit, nt. f. ®iin|lling. gartn, pl. norčije, bedačlje. gebruar, m. svečan, febru.fr; (ilir.) veljiča; (čedfi.) unor; (poln.) luty. gedjtpn, v. n. (tampfcn) bojvati se, biti se, boriti se ; (Eunfts gemafi fecfjten) mečoviti se, boriti se, pikati se; (betteln) prositi, beračiti; (mit SBorten) prepirati se, pravdati se, pri-kaCrjati se.	1 bojvaveo.
ge<f)ter, nt. bojak, borec, ge<t)tS)anbf([)uf), m. rokavica za
mečovinje. gecf>tEim)t, f. borenja umetnost,
mečovarlja, mečovivstvo. gedjtmeifter, m. boreški mojster, geefctplafc, m. borlše, mečova-llšče.	[vinje.
S«f>tftf)ule, f. šola za meče-gebee, f. (am SSogel unb jum ©djiccibcnjpero, pere, peresce;
(gebetit uberftaupt) perje; (auf bcm -^>ute) kop,peruška; (am ©pinncabf) perotnlca, peret-nlca; (Šorlien t>on milben ©djroeinen) ščetina ; (gtopfcs ber) plaviita, splav, perotnlca. geberbett, n. pernica, pernata postelj.
gebetbuchfe,/*. pernjak,perotnjik. gebetbufcfj, nt. perjanlca, kop, kopa.	[raztegljiv.
geberf)art, a. tverd ko pero; gcbcriiatj, n. smola raztegljiva, geberftut, nt. klobuk, s perjanico. gebetig, n. pernat, poln perja,
perčsnat. geberidjt, a. perjast, perčsnast. gebetEiel, ni. perdt, pisčk, cev
od perčsa. geberEraft, f. raztegljlvost. geberEtieg, m. križčvni ob. pi-
smčni prepir, geberftffctt, podglivnik pernati, geberlaučj f. tekut. geberleidjt, a. lahek ko perje
ob. peresce. geberloč, a. brez perja. [nik. gebprmeffer, n. perorčzec, perčs-gebern, v. n. perje zgubiti, ob. puščati, skubsti se, perjiti se.
gfbetpoff, f. f. gfberEiel. gebetfpiel, n. strašilo za ptice;
lov z sokolam. geberfpute, f. gebetEirf. gebetBiei), n. peretnlna, perutnina, kuretina, perndta ži-vid.
geberroitbpret, n. pernita divjačina, divja perutnina, gce, f. vila, bela žena, rojenica, žalek žena, modrica.
geenmarc$en, n. basen od vil. gege, f rešeto. . . gegefenet . n. vire , ice. gegen, v. u- čistitiočistiti; (aušJefjren) pomesti, pome-tati; Me SSirnen - .obrezati, obrezoviti; ben ffieutef — žep ob. mošnjo komii prazniti. gef)6e, /'• vojna, raspra, boj, razpor.	Ipopelica.
gef)e, f. bela (sibirska) veverica •Sebi, f-	vv
gefjtbar, u. grešen, grešiven, pregrčšen, spotekljiv, omi-len*
gefjlbarfeit, f. grešnost, pre-grešnost, spotekljivost, omil-nost.	[šana.
gefllbitte, f. prošnja neusll-gef)Ien, v. n. u. u. (unmoratifcfj fjanbetn) pregrešiti se; (irren, ftcf) tciufcfjen) zmotiti se, za-bloditi, motiti se; bloditi, blosti; (nicfjt treffen) ne vga-niti, ne vgoditi; (mangetn) manjkati, menjkati, ne imeti, pom.injkati; (entfernt fein) me-mo biti; (maš fet)tt 3f)nen?) kaj Vam je® gef)Ier, m. (moralifcftet) pregreha, pregrešek, mana, napa'ka, na-pčnost, zabldda, zablddek; (3rrtf)um) zmota, bldd, blod-ba, omil, blodnja. (SiRangel) manjkanje , pomanjkanje, nedostatek. gefjferftei, o. brez pregreška,
brez zmote, izversten. gef)lerf)aft, a. pregrešen, pre grešljiv, napčen, blodliv, zablodljiv.	Ljiti se.
gel)ffal>ten, v. n. ne prav pel-
207	geie
gefllgang, m. zabldda, zabldden-
je, zajdenje. gef)lgeben, v. n. ne prav iti,
bloditi, zajti , zabldditi. gef)tgreifen, v. n. memo seči. gef)(gebciren, v. n. spoviti (bei Sf)ieten) zvreči.	Iženje.
gefjfgebutt, f. spovitje; zver-geljlgriff, mimosežlej; omil,
zmota, zmotnjiva. gef)lfcf»efien, v. n. memo streliti. gef)tfcf)lagen, v. n. memo vda-riti; (mifitingen) memo pokazati komu, noriti kogar, gefjlfcbtag, gc^tfc&uf, gef)lfto&, ' gef)l|lteic$, nt. prepih, premih, prestrel, napaka, gefjlftoffen, v. n. .mimo pahniti, gefjftreten, v. n. mimo stopiti, prestdpiti se, spotekniti se. ge|ftritt, nt. prestdpek, pregrešek, spotiklej. gefjltoerfen, v. n. memo vreči,
ne vganiti. gefjm, f. gefjmgerieftt, n. tajna sodba za glavn (v starih ča-sih).
gefjm, f. (CSicfjelmaft) žir, žiro-vina ; stog, kopica. [nina. gefjmgefb, n. žironica, žirov-geiet, f. slavnost, slovčznost, svečanost; praznovinje, pos-veččnje (SRttfje) pokdj, dela-pdst praznovinje, odmor, izlisek.	Ilopust.
geierabenb, m. delapdst, de-geiet£Ieib, geietfaažHeib, n. praž-
na ob. praznična obleka, geierficf) , a. slovezen, veličč-sten, prazničen ; svečan, slaven , svečin. geietli^feit, f. slovčznost, ve-
gete	208
ličest, veličastnost, svečanost, slavnost, getetn, v. u. (fcfiltcJ) tegefien) obhdjati, pr a/.n o vati, častiti, svetiti j (aušntfjen) počiti se, počivati, izldsit i se, praznovati ; (mufig fein) brez posla postopati, lendšiti, praznovati.
geiertag, m. praznik, svetek. Šeiertctglidj, u. prazničen, prazen.	[kovanje, geierung, f. praznovanje, svet-Seige, a. plašen, plašljiv, boječ, plah, maloddšen, prestrašen. Sftge, f. smokva, figa._ geigenbattm, m. smokvino ob.
figino drevd, figa. geigf)ett, f. plašljivost, bojč-čost, plahdta, malodušnost, plašnost.	Ijiv, boječ,
geigljerjtg, a. maloddšen, plašl-5?etgf)erjigfett, f. Setgeett. Seigling, m. plašim, baba, ba-
bež, mehkač , beha. Stil/ a. na prodaj; — fcieten, na prodaj postaviti, prodati, na projlaj imeti; (eine —e ©eele) podkupljiv človek, geite, f. pilo , pila. geiten , v. a. piliti, geilenficutet, m. pildr. geitidjt, a. geilfpane, pl. m. pi-linjad, vpllki, piIotine,pilinje. getlfctjen, v. a. tergovdti, za ceno vprašati, teržiti, kup-čovdti.
Sein, a. tanek, droben, tenek; (artig) dvorljiv, nraven, pošten; (jatt) droben, tanek, prijeten, nježen ; (ein guteč
gclb
aujerež Wef)en _ fjaben) perli-čen , gladek , ličen; (fcfitau) prebrisan, vmeten, zvit; — ež ©olb) čisto zlato, getnb, m. sovražnik , neprijd-telj, čertivec, protivnik, zo-pernik , dušman. getnbtn, f. sovražnica, nepri-
jateljica, protivnica. geinb fein — »etben, v. n. ne-prijatelj biti, sovražiti (kogar) čertiti, zavideti, nena-videti.
geinblidj, a. neprijateljski, sovražen, neprijateljn, zopern, protiven. geinbfdjaft, f. neprijateljstvo, sovražtvo , sovr.-ižba, uena-ni st.
geinbfd&afttiti, f. geinbticS. geinbfelig, a. sovražljiv, nepri-jatljiv, zopern, sovražen, protiven. geinbfeligfeit, f. sovražljivost, zopernost, neprijatljivost, protivnost. geinljeit, getne,-f. tankdta, tan-
kost; lepdta, dvornost. SJfilt, a. tolst, debčl, pitan, obrejčn. Itolšča, debelina, geifle, geiftigfeit, f. debelost, gelb, n. polje; (inž — jietjen)na vojsko iti, (imfteien —)pod vedrim ob. milim nebom, getbapotfjefe, f. lekarnica voj-niška.
gelbarbeit, f. delo poljsko, gelbbau, m. polja'rstvo, oratdr-stvo, poljsko delo, ratdrstvo. gelbbauet, m. poljdnec, orat.ir, rataj, ratar. [ka postelja, getbbett, 11. žolnirska Ob. tabors-
getb
SelbMene, f■ divja bdela.
frib fUl f. bto- P"
,lilek; pdlšcina. zmetati,, n orddje oratirsko. Seb««Uc' f- muren, muren«, mura, marša, surk, cvercek.
%r&e«f>n' »■ ie.reb,' i««1"«*-
m' vajvoda, vojvdda, vojvod, vojskovodja, vojs-tovdd, [vojskovddštvo. gelbfierrnrourbe, f. vojvddstvo, getbMmmet, tft. kum, kumin,
kumič.
getbmacE, f. meja, 7.ara, mejnik. getMager, n. tabortaborišče. gelbmarfcf)aH, m. vikši vojsko-
vddja, feldmaršal. gelbmattč, f. poljska miš. gelbmeffer, m. zemljomčree,
zemlj oiner. gribmcffunfl, f. zomljomčrska
vmetnost, zemljomčrstvo. getbmuftf/ f. turška ob. vojniška godba, [nirski ob. vojniški, gelbprebiger, m. dubdvnik žol-gttbrofe, f. divja roža. getbruf, ni. vojaški klic, geslo, gelbfčfierer, m. vojniški ranovrdč. gelbtaube, f. divji golob. Lbel. gribroebet, m. šikovnik, feldvve-getbroeg / m. stezda, steza, ^etbnuefe, f. ledina, gelbjeidfjen, n. znak vojniški. gelbjeitgmeilter, m. general topništva, poljnizbrojmešter gelbjug, m. vojska, pohdd v vojsko.	Iplašče.
getge, f ■ sternišče ; (ŽRabfrige) gell, n. koža, (bie (ebenbige Spaut) polt; (— bet ©cbafe) kerzno; (im 3£uge) mrena; (baž abges jogette —) Ijev.
209	gcrn
getlcijen , n. kožica. • SeUeifen, n. torba, kernir, ronc. getfen , getS , m. skala , skalo-vina , čerena , peč , pečina, stena ; collect: skaldvje. gelfertgrappe, f. skalina, pe-
čdvje, skalje. Selfenftuft, f. pečina, pokotina. gelfenttmnb, f. stena, skale.na. gelfidjt, a. skalriast, pečdvnast. Sretftg, a.skalnat, skalovit, peči-nat,pečovnat,kamenit,čerenat. gend6, nt. bčr, bar. geittfjri, m. koper. gettfler, n. okno, prozor; (ol^tte
okninjak, okinjak. genfiercfjen, n. dknice. genftergittet, n. rešetka , križ, omrežje v okni. [ldčnica. genflertaben, m. oboknica, ob-genfletfdfjeibe, f. steklo v okni,
šibra. getiett, pl. prazniki, gerfel, n. prase, prasec , prašič , prasček , odojče, kočej. getfeltt, v. n. prasiti se, opra-siti se.
gertt, u. dalnj, dalajn, dalaj-šen, daljen, dalck, dalečen ; — ad. daleko, daleč, daleče ; ba§ fei — »on mit, bog me obvari pred tim. gerae, f. dalečina,dalja, daljava, daljina , daljnost, dalekdta. getnet, a. dalanj, dalajšen, — ad. dalj, dalje, vnaprčj. ra-zun tega verb tega. getttetfjin, ad. za naprej, dalje,
v naprčj , v naprčd. getnglaŠ, n. očnik, dalčkogled. getntoljr, n. zvezddčnik, dalčkogled , teleškdp.
Sem
210
mi
gerttfdjrei&mafcljine, f. daljno-
pis, dalekopis, telegraf, gerfe, f. peta. greben, n. petica, petička. Sctfengclb, n. — geben, pobegniti , vtiči, vskočiti, preminiti , lesici na rep sesti. Serttg, a. (beteit) gotov, pripravljen; (gefdjicft) spešen, ročen , prirdčen, prikla'den, uren, berzen, gibčen ; (fdjleus ntg) hiter, berzen , berz. gertigen, v. a. dogotdviti, zver-
šiti, napraviti, dokončati. gettigEeit, f. speh , spešnost, ročnost, prirdčnost; urnost, gibčnost, hitrost, hitrina. geffet, f. spona, okdvi, žell-zje , verige , pota; einen in — n legen, kogar v žellzje djati ob. kogar vkleniti. geffeln, v. a. okovati, z po-tami zvezati, vkleniti, vkle-pati, zvezati, v žellzje djati; (ein 5pferb) priplti; (anjiefjenb fein) mikati, gefl, n. (gefttag) svetek, praznik, god; (©cfjmauč) pir, go-stba, gostija, obld. gefl, a. (f)art) terd, tverd; (bauetf)aft) terd, terden, ter-pežen; (tapfer, ftatf) peven, čverst, jak, korenjaški, terden, krepek; baž fefte Sanb, kopno.
gefle, f. (bie £immelšfefte) ob-zdrje, obnebje; (ein fejleS ©dfrlofi) gradič, gradeč, tver-dnjava, terdnjava. gefteffen, n. pojedina, gefligen, v. a. včverstiti, vkre-piti, rplvniti.
gefligfeit, f. terdnost, tver-dost, terddst, jakost, tver-dina; terpežnost, krepkost geltlicf) , f. gefHaglicfj. arftlicf-frit, f. praznovanje, ob-hajanje , sloveznost, svečanost, slavnost, prazničnost, svetečnost. geflfe|en, v. a. postaviti, skleniti, vstanoviti. geflfe^ttng, f. postava, skle-
nitba , vstanovljenje. geflftfcen, v. n deržati se; (itn ®efangniffe) zapert biti v tam-nici Ob. ječi. gefltag, m. svetek , praznik, gefttciglidj, a. svečen , prazničen , slovezeu, prazen, geflung , f. tverdnja, tverd-njava , terdnjava, pevnost, gradič.
gett, n. mast, salo, mastnina, mašča, maščovina, maščoba , tuča. gett, a. (n>of)l genaf)tt) pitan, debli, tdlst, podrljcn, pod-klrmljen, tolščen, tučen; (reidj, eintraglid;) bogat, masten , tučen. gettbarm, m. mastnica. [tučen. gettig , a. masten, omaščen, gettftam, m. salarnica. gettframet, m. salar. getitoanfl, m. dehelak, tolstjak, tolstovratnik
, m. cunja , candra, capa, starina, kerpa, banjiiza.
, v. a. cunjati, candrati, česati.
gegenfjanbter, m. cunjar, capir. gefcig, a. cunjast, cunjat, ca-past, capat.
fteudj	211
^jeucfjt, a. vlažen, moker, mo-kroten, moččrn; *— »ctbcn, odvdlgniti, zmočiti se. gtttdjten, v. a. vlažiti, ovlažiti, mo'č!ti, namjčili, namakati, vmakati. g-eudjtigtfit, f. vlaga, mokrina, vlažnost, mokrdta, mokrdt-nost, moča , močava, mdk, močirnost. geucbtigfeitžmeffer, m. vlagomčr. Seubatftdcm, n. lenska sostava. geuer, n. ogčnj, vatra; (geuet; brunft) ogčnj, pogdr, požar; (Sebfjaftigteit) živdst, živčč-nost, gorččnost, iskrčnost, vatrčnost, vnetost. Seucranflatt, f, zavarvavnica
proti ognju. tScucrartig, a. ognju poddben, ognjevit, žarovit.	ika.
geuerbecfen, n. žerjavniea, oglen-geuerbldfe, f. mehilr, mebir,
mpširček. geuetbranb , m. glavnja , ogd-
rek, ugdrek, žark. geuerbradje, m. škrat, škratec,
škratel. geuereimer, m. mčh. geuerfarbe, f. ognjčna, ognjč-va. ob. žarjava boja ob. barva, geuttgefciljrlicfj, a. ognjonevaren. geuergeratf), n. gasilo, geucrgrube, f. žerjavka. [ješa. geuertjerb, m. ognišče, komen, gcuerig, a. ognjčn, žarčc, žarjav ; (lebljaft) živ, živč-čen , gorčč, vnet. geuertnedjt, m. gasivec. geiterfrote, f. modras, močerad , močerav. getterfrucfe, f. grebjla, greblica.
gcue
geuermaal, n. znamnje. geuermafcfjine, f. kresivo,, og-njivo.
geuermauer, f. zidan zatrep,-zid proti ognju, ognjopaz,
opaž.
geuermefiet, m. ognjomčr. gettermorfer, m. možar, movžar. geuern, v. a. (f)eijen) netiti, kuriti, znetiti, zakiiriti; (bren= nen) žgati, paliti; (f<&ttjjen) streliti, strelati, vstreljiti; (£i£e fut>Icn) goreti, geueroffn, m. peč. geuerregen, dež ognjčni. geueuoljr, n. ptiška, pukša,
ročnica. geuerrotfj, a. žarjav Ob. rudec kot ogčnj, žereč , ognjen; (»on Udaren) rudčč; (— tver-ten) rudččiti se ko rak. geuerSbtunfl, f. ogčnj, poždr, pogor.	[ognja,
geutrfdjaben, m. kvar ob. škoda gcuerfcfiaufel, f. lopdr. geuetfc^ctn, m. zarja, geuetfcfje«, a. ognjabojčč, og-
njaplašen, ognjoplab. geuetfpeienber SSerg, m. gora gorčča. [glja , brizgavnica. geuerfpri§e, f. gasivniea, briz-getterflaljl, m. jeklo, ocel. geuerftatte, f. (£etb) ognjišče ; (Sranbjlatte) pogorišče, go-rišče.
getierflein, m. kresdvnik , kre-sivnik, kremčn, kresavni kamen. gcuet(lta[)(, m. žar , žark. geuerroert, n. vmetaven ogenj,
ognjicanje. geuenuerf«, m. ognjovmčtnik i ti*
geue
212
ginb
(bej bet ttrtiUerie) topnik, top-ničOr.	[ognjcnstvo.
$5euertt>etEdEun|l, f. ognoslovje, geueroutf), f. plamozldba. Seuetjange, f. klešče ob. kleše za oglje, kljupa. [netilo, geuetjeitg, n. kresivo, ognjivo, SiSet, f. abecedna knjiga, abe-
cedir , bukvOr. SiSet, f. žilica, žilka, nitka,
kitka, kitica, miška, gidjte, f. gidfitenbaum, m. smreka. Sicfjten, a. smrekov. Sidjtenfjol}, n. smrekovina. gidjtentoalb, m. smrečje, smre-kovje.
Sibtbuč, m. zapOlek, vžigalca. Steber, n. trešlika, trcsliea; (Eatteš —) merzlica; (gi^igeg —) vročnica. Sieber^aft, a. tresličen, merz-
ličen, vročničen. Sieberfdjattet, m. zima, merzlica, groza. [ska skorja SSiebetrtnbe, f. kina, peruan-SSiebel, f. koritnice, gosli; (ein ©trafiDerEjeug) kloda, terlica. Siebetbogen, m. ldk, goslen lok. giebetn, v. n. gosti, škripati,
koritničati, čmigati. Siebter, nt. škripač, čmigtivec. giebem, f. ffieftebern. gigut, f. poddba, obraz, slika;
postava, stas. [poddbah. gigiirtidj, a. pripodbno, v pri-giliale, podrdžnica. giltriren, t), a. cediti, precediti , precčjati. gilttirtitcf), 71. cedilo, cedivnik. Sfilj , m. klobučina, kosmina ; (ein betbet S3et»ei8) svarilo, svaritev, graja; (jlmcčet) sko-
pec, skopin, skerljivec, U-komnež, stiskovec. giljen, v. a. klobučino delati; (SSetmeife geben) kregati, grajati, svarili; — v.n. (geijen) skopariti, skerlja'ti, lakomen biti; — ftcfi , v. r. (ft'c$ »e ittirren) mešati se, homotOti se, zaplesti se, zapletati se. 5?i[}()Ut, m. kosminast klobuk, giljig, a. skdp, preskdp, sker-ljiv, skoparski, lakomen, terd.
giljigleit, f. skopdst, skopija, skoparija, skerljivost, lakomnost, gitjfoug, f. kerščl, klop, klošč,
klčšč, kerščlo. giljmadjer, m. kosminar. gimmel, ni. konoplja, semica. ginanjen, pl. dohodki, denOr-
stvo, penezništva. ginanjminijiet, m. minister de-
nOrstva. ginbelfjauč, n. hiša za razpdt-
nike ob. najdene otrdke. ginbetEinb, n. najdenik, razpdt-nik, najdeno dete, podvčr-ženc.
ginben, v. a. najti, naiti; (ents betfen) iznajti, nalesti, odkriti, (bctfiir bilten) spoznOti, imčti; (®nabe) dosčči, dobiti, zadobiti; — ftcf), v. r. (in etsoaž, in Semanben) zve-dčti se, navidili se česar ob. kogar; (jitfammenEommen) najti se, siliti se; (»orEom= men) najti se, biti. ginbet, m. najdec, najdnik. ginbig, a. brihten, zumljir, muhast.
ging ;	213	gifa
podnlhje, obok neba, ob-zdrje , nebez , terdina. girmcn , v. a. birmati, birmo-vati.	Lbirmovdnje.
girmung, f. birma, birmanje, girmling, m. birmanec; f. bir-mauka.
girnet , m. Snežnik, ledovnik. girfte, f. (eince ®arfjež) sleme, verh; (eineg SStrgeg) verh gori; (im SSetgbau) teme. gigcal, m. derždvni odvetnik, gifdj, ni. riba. gifcfcj, u. ribji.
gifcfiaar, giftfjgeier, m. ribji orel,
ribja kanja, morski orel gifdmngel, f. vodica, voda, tern , ternek, udica. [kita. gifdftbein, n. kost ribja, ribja gifcfiblafe, f. ribji mčh ob.
mehdr.	[jina.
Jflfdjbnit, f. ribice, ribja mla-gififten , v. a. ribiti, ribe loviti, ribariti, poribiti, po-ribdriti.	[ldvec.
gifdjer, m. ribar, ribič, ribo-gifd&eti, a. ribarski. gifcfierei, f. ribarija, ribenje,
ribdrstvo , ribji lov. gtfcljetgcttn, gtftfjetne^, n. mreža
ribarska, verša, draga. Sifdf>erin, f. ribarica, ribičinja. gifd&etfaijn, m. ladja ribarska, čoln. [ribarija, ribolov, gifdjfang, m. ribenje, ribljenje, gifcfjfloffe, f. plavdta, ribje
pero, perotnica, splav, gifdjgabel, f. ostni. [tern. gifdbgrate, f. ribja kdst, ribji gifdjljdtter, nt. ribnik, ribnjak. gifcfij)anbe[, m. ribji terg, ri-bičdrstvo.
ginger, ni. Pčrst;.(tdnge— ben) smolo na porstih imet., ,i..]„c roke imčti, krasti, /einem auf bie — fefjen) paziti na kogar M bie — »erbrem nen) opeči •se, opdriti se; _ ©otteg, roka božja, gingertianbfcfjuf), m. rokavica s persti.
gingetf)ut, ni. napčrstnik, na-pčrstnjak, naplrstek, na-perstec.
gingerling, ni. perstnik, pav-
čnik, mošnica za perst. gingetring, m. perstan, perstaj. gingetieig, ni. znamčnje ; — ge= ben , kimniti, migniti, namigniti, pomigniti. ginf, »»• zeba, Šinkovec, čin-kelca.
ginne, f. (am ©eITdbt) mozdl, mozolč, mozdlček , ogerce ; f. pl. (bet ben ©cfroeinen) ikra, stroge; f. pl.-, (am gifdje) ribje perd, plavdta. ginnig, u. mozolčat, ogerčast;
ikren, ikernat. ginfter, a. temen, temnit, tem-ndten , temndčen, temdčen, mračen; ein —eg ©effcfit rna: <f)en , čelo nagčrbati. ginjletling, m. mračnjak, ginflerniji, f. tema, trna, tmi-na , temndta, temndča , te-mota, mrak; (©onnen* unb SJtonbegftnfiemijj) merknenje, sonca , lune , mesca, ginte, f. izmišljdtina. gitlefanj, ni. traparija, beda-
čija , norčija, gitma, f. ime, nasldv. girmament, n. nebd, obnčbje,

214
glo n
tfifd^()anbltr, m. ribar, ribičar,
ribji teržec. 3ifd)Eobet, m. vabilo, vaba, mama.	[ribji somčnj.
gifdjmarJt, m. rible teržlšče, 3ifdme£, n. sak, sakenca. Sifd&otfer, f. vidra, gifdtreicfj, a. rijjen, ribovit,
poln rib, ribnat. Iftfcgieufc, f. verša, sak, vlak gifdjrogen, m. ikre, ribje jajca. Sifdltag, m. den za ribenje;
postni den. Sifdjteidj, m. ribnik, ribnjak, vblrt.
gifd&tt)ran, m. ribja mast, ribji olej. Stfcbjaig, n. ribirsko orodje. Sifdljug , m. vlak ribji, gtft, m. pezdec, perdec. Siften, v. n. pezdeti, popez-dčvati, spezdčti se, perdeti. giftet, f. (eine SRof)«) cev, žve-gla; (Sforjrgefdjrout) piavka, odperta rana, tvorstvo. 8itti<6, »i. krilo, perot, perot-nica, haba, letanica, krildt. Si§e, f. motvdz, prevdza. gir, a. (fefl) tverd, tverden, stanovlt; (f)uctig) berzen, ročen, uren; ( — et ©c^att) go-tdva mezda; idj bitt — utlb fertig, sim pripravljen, gifiten, v. a. vterditi, vstano-vlti; (fefi inž Kuge faffen) v kogar oči vprčti. Sipfletn, m zvezda stalna, stavnica , nepremična zvezda, nepremlčnica. glad), a. raven, plan, plaščat, plošnat, plošen; (nidjt tief) plitek, plitev; bie —e #anb,
dlan , peščaj; bet — e 33et= ftanb , slaba pamet, gladie, f. ravnina, ravnica, ravnjava, ravnota," ravnja, ravena, plaščid, ploska, ploščad.
glacften, v. a. ravnati, vra-vn.tti, poravnati, zravnati, ploskati. gtad)eninljatt, m. prostdr , vsa ob. cela poverbnja Ob. po-veršnost.	[vnomčrje.
gldcfionmafj, n. ravnomčra,. ra-gtaifič, m. lan, len, predlvo, gladftč; , a. lančn , predlven. %la<f)šbxeč)e, terlica. glacbšbarre, f. lanlšnica. gladjfen, a. lančn, predlven. gtacbšfclb, n. lanišče, prčdi-
višče, predlše. gl(td)šftnE, m. konoplenka, ko-nopllšica , repnik. adjšfjeebel, Jrladjčraufe, f. gre-bčn, dersej, ribel. glacbšfante, m. Iančno ob. pre-
dlvno seme. glacfetn, v. n. švigati, švigniti,
plamtiti, plamtčti, lizati. glaben , m. pogača, krapec,
gibanica, macovt. glngge , f. zastiva; bandera,
bandero (na barkah), glaiben, pl. pleve. JrlaibenfacE , m. plevnica. gtammcbetl, n. plamčnčik , zu-beljc.	[belj.
glamme, f. plim, plamen, zu-gtammen, v. n. plameneti, plamtiti, plamenlti, s plamenam gorčti. glammidit, a. plamenlt. gtanell, m. llančl.
glan
215
»tri
glanEe, f■ b°k< 5tr,na'.boka' S t"p"t"U klatiti, tep^siti se;
ski«ti se.	.
Vaf<f>e' f' steK.lemca> »Uentca,
majolika, čutara. ^ glaftfjcben , n. skleničica , ma-
jollčiea , čutarca. glafdjenfut&ifi, m. buča [pec. glafd^enjug , m. škerpci, šker-^lattergeift, m. vetrčnjak, ve-ternik, vetrež, pahljlvec, pahljač.	[stanoviten,
gtatterfjaft, n. lahkomiseln, ne-glatterfjaftigEeit, f. lahkomisl-
nost, nestavitnost. gldtfcrn , v. n. fcrfoleti, fer-frati, ferkati, ferkljati, fer-kniti, ler čati, fofotiti, sfo-fotati, sferfoleti, sferfriti, sferčati, prepeleti; (flatter^ I)aft fetn) nestanoviten biti; (»on bet ga[)ne) vijati se, vijugati se , jugati se. gluu, a. slab, oslabljen, medel , kumern. glaunt , m. meh , pavola. glaufdj, m. žmokel, žmoklič. glaufe, f. izgovor; zavdšnica;
norčija.	[kita, kitica,
gtecfcfe, f. suha ob. bela žila, glecf)fict)t, n, kitast, žilčast. glejte, f. (£aarflecljte) f. ple-tenica , kosa; (auf ber Jpaut) lišaj; (2BagenfIed)te) spleteni-ea , kripaj, štorija, (Jpurbe) lesa.
gledjten, v a. plesti, splcsti, spletati; (.Stanje) viti, plesti. gledjtroerE, n. spletčnje, pleti-
gtecf, m. (J)la|) mesto, pro-stdr, kraj ; (jum gltcfen) ker-pa, zaplata. gtecEen, m. (SDtarEtflecEen) terg, tcržič; (befcfimu^te ©teUe) madež , mardga, lisa. znamek; (im ©eftcfjte) pega, pika, sisa. glecEett, v. a. kčrpati, zaker-pati; —v. n. (glecfen beEotns men) znati se, vmadežovati se, vmazati se,, vmardgati se. gletEig, a. mardgast, marogat, vmazan; pegast, pikast, si-sast.
gtebermauž, f. topir, netopir, mračnik, pirožlck , škerža-bec, dupir.	[ometalo.
gleberrotfčl), m. perdt, omčlo, glegel, m. cep, cepec, mlatilo; (grober SJlenfcf)) čep, grobjan, cepec [post, neotčsanos. gtegelei, f. grobjanstvo , gro-glegetfjaft, a. grobjanski, grop,
neotčsan. gleljen, v. n moliti, prositi,
milo prositi, preprositi. glef)en, n. prošnja, molitva, preprošnja , mila prošnja, prosba.	[mžen.
glefjenttidj, a. mil, premil, po-gteifcf), n meso; (.Rorpet) teld, truplo,polt; Oriibež—) divje meso. [niča , mesarnja. gteiftfibanE, f. mesnica, mesar-gleifdjbriifje, f. juha mesčna. gleifdjer, m. mesar; — in, f.
mesarica.	[mesarija.
gteifcf)erf)anbt»erE, n. mesarstvo. gleifd)eri)unb, m. mesarski pes. gleifc^erEnedit, m. mesarski hlapec.
vo, spletenina, pletenina. j gteifdjern, a. mesčn.
glet	216
gteifc&ern, v. a. mesdriti. Sleifcfieštufl, f. mesno poželenje, gteifcftfarbe, f. mčsna ob. telesna boja. gletfcfjfaffeE, f. dlačic, gleifdfifreffenb, a. mesojčden,
mesožrčten. Steifcfjgabet, f. vilice , vilce. gleifdfiig, a. mesnat, mesnast. Steifd&licf), a. telesen, mesend-
ški, počutniSki. Sleiftfifpeife, f. mesojed, mesna ob. mesčna jčd.	Iden.
. Sleifdttag, m mesni ob. mesen gteifd)tt>age, f. tehtnica mesarska.
$leifd)ttmnbe, f. rana v mesu. SteifcfnDttrfi, f. mesena klobasa
Ob. klohasica. Sleijt, m. mir, marljivost, mar-nost, pridnost, triid; (mit — ) nalaš, navlašč. Steilšig, a. marljiv, maren, priden.
gletfdjen, v. n. (bie gaftne -) rezati se, tfjammetn) razko-vati, razkaviti, tenltl, raz-tenjiti.
glicfen, v. a. kerpati, kerpd-cati, zakerpati, poprdviti, popravljati, zaplatiti, zapla-lovSti.
Stilen, n. kerpanje, kerpetina, zaplata.
glicfet, m. kerpavec, kerpač;
- in, f. kerpivka. glicfetei, f. kerparija. gliderlofin, m. kerparnina. glieber, m. f. ^ofjlunber. Stiege, f. muha. gliegen, v. n. leteti, letati, fer-kniti, ferčati.

gliegenneg, n. sakovlna. gliegenttappe, gliegenttatfdie, f.
muhetrnik, muhelnica. gliegenfd)wamm, m. lnušnica, muhnica , muhja goba, mu-homdr. gliegenfdjtoarm, m. roj mdh. gtiegentBebel, m.muhovnik, muh-nik , muhnjak , muhotčp , muhalca. g(ief)en, v. ti. bežati, begati, pobegniti vbegniti, pobe-žati, vtčči; (ju einem) per-bežati, perbčgati (do kogar); — a. (ocrmeiben) bežati (pred čem) vgibati, varovati se (česar), gliefi, n. runo.
gtiefjen , v. n. teči, curčti; (fdjmeljen) topiti se, taliti se; (fjerriifjren) izvirati , izhajati, sledčti; (eom s$>apiet) premočiti, premukati. gtiejjenb, a tekdč ; (Bon bet ©dlteibart) lahek, skladen, gtiečpapiet:, n. trapiiznica, kosmati papir, pivni papir, glimraern, v. n. svetiti se, svet-liti se, bliščti, bliščeti; Bon ben ©temen) svetiti se, igrati, blišč ti.
gliitt, u. uren, berzen, hiter, prirdčen, živ, živččeti, živahen.
glinte, f. puška, pukša, sa- .
mokres, ročniea, puša. glintenlauf, f. pušknja cev. glintenflein, m. kremen, ognjik,
kamen kresdvni. gtišpetn, glifletn, v. n. šeptati, pošeptati, gomilliti, cverkii-tati, šušteti, žuboreti.
pe
giti&pern, gltfiem, n. šepet, cver-kut, žubor.	[lošenlna.
gtittergctb , n. pozlatiiiVia , ldš, glittcrn, v. n, ' IpskeMti; bleske t :i ti.	[tičje. glitterftaat, m. zvuna'jno lepo-glitterroocfte, f. pervi zakonski
dnevi, glitfcfirofe, f. purpelica. gli^bogen, m. lok. gli^pfeit, m. pšica. gloče, f gtocten , m. kosma, kosem, kosmič, kunadra, po-trešula; i<3d)neefIotfe) snežinka.
glotJen, v. ti. kosmeti , kund-drati; (nom ©djneej snčžčli, sneg pada.	Inast.
$(očici)t, a. kunadrast, kosmi-glotfig, a. kunadrat, kosmovit. %tot), in. bolha, gloljen , 8. a. iskati ob. loviti
bolhe , bolhov.iti glofjfraut, it- bolšinjak. gtor, m. (SBIiitf)?; cvet, cvetje, razcvčt, cvetenje i (biinnge« trebter 3eug) pajčolan. glorettfeibe, f. zadnja Žida ob.
svila.	[slovčti, sluti,
gtoriren, v. n. cvesti, cvetčti, %lo$, »t. plavica, povddnica,
šajka, vor , plav, plavka. glofien, v. a. is?olj) naplavo-vati, plaviti; (mit beijt gtoS« garn fifcfjen) z sakom ribiti, ribe loviti. [ribje perd. glofifebet, f. splav , plaviita , gloffer, m. plavičar, povdd-111 ea i'.
gloftmeifipr, m. plavovodja. pilote, f. pišril , piščdl, pištilo, žvegla, vidallce, postranica.
217 .	gluc^)
gloten, II. n. piskati, žvegliti ;
(— geften) vtiči , pobegniti, gtotenfpielet, m. piskavec, «ve-glrfr.
glotenftiipfel, m. dene. gtott, "■ plavajdč; (— Werben) vzdiči se j (— mac^en) vzdlči, odtisniti na vodo; (—leben) razvujzdano , veselo ob zapravljivo živeti, glotte , f- ladjdvje , broddvje,
barkdvje. gtoe, «1. skla'd, plrfz ; (glur im
#aufe) dvor, veža. glutfj, in. klčtva , klčtvina , klčtvica , prekletje ,• preklč-stvo , prekletva , prcklina -nje, proklčtje. glucfien, v. n. kleti, prekleti, preklinjati, šentovdti, hudi-čovtiti, preklinjati, glncfter, »n. klevec, preklinja-
vec , šentovdvec. glltcM, f. beg, pobeg, vbeg; (bie — neumen) pobegniti, v beg se podati ob. vzdiči, bežati, begati, vteči; (in bie — fdjlagen) v beg razkropiti, v beg zagnati , zapoditi, gluditen, v. a. osvobdditi, rešiti; — v. n. pobčgniti, po-bežati, vbegniti , vbčžati, vjiti, vskočiti , vteči. gtiithttg, a. begdč, bežljiv, po-bežljlv , vbežljlv , vbežen ; (fcfineU sergeljenb) begdč, be-gljiv, premindč, mindč, nestanoviten; (leicfjt, fdjneU) lahek, berzen, hiter; (leiAtftn: nig) lahkomiseln, poverhnd-sten.
glutfjtigfeit, f. hitrost, berzost;

218
gotgc
nestanovitnost, lahkomiselnost , poveršnost. gliicfctling, m. begdn, begunec, pobčgnež, pobčgnik, vbež-nik, vskdk, vetrenjak. gliicf, a. goden, zrel. Slug, m. let, polit, letrfj, le-
tinjej cin — S3ogel, kita. stiigel, m. perdt, perotuica haba, perdta, letanica, kri-lot, krilo ; (an bet SE!inbmuf)le) veternica; (ein mufitalif(f)ež Snfhument) glasovir; [bie — bangen laffen) žalovati; (<3eite) bdk, boka. gliigelabjutant, m. pribdčnik. gliigetoetB, n. kuretina, letni-
na, peretnina, kuretnina. Sluglod), n. žrelo, žerčlo, letna,
luknja, letivnica. glugš, ad. taki, zdajci, kmalo, jaderno,pohito'č, hitdč, smuk. glugfanb, m. sviž, pesek letčči. glugfcfirift, f. letčče ob. letivo
pismo, letavica. Slur, f. ravno polje, poljana, planjav,!, ravnina; polje, njiva; okolica, okrajj dvor. veža, privčžje. glutflein, m. mejnik, gluf, m. (baž gliefien) tdk, tcča, tečina ; (glufi) reka , potok, voda; (bafi ©temeljen) raz-tdpljenje, raztapljanje, plav, plavnja , plaven, plavij. glufibett, f. gtutpett. [riba. gluffif«, m. rečna ob. potdčna glufftg, u. tekoč, tekdčen, raztopljen, razlaljen. gluffigfeit, f. mdk, tdk, tekoča, tekdčost, tekočina, te-kdčnost; tonja.
glujipapier, f. gliefjpapier. glufmjafiet, n. tekdča votla, glutf), f. pta# bet @bbe) pr;_ tdk, pritčka, naras, rast natok; (SBafferflutf)) val, slap' popliva, potdp; bie —en, valdvi, valovje , slapdvi. glutfjb ett, n. (baS ®etinne) žleb vodotok, struga, korito, vo-dotečina, (an ben SKiifjlen) /a joza,
g obetali«, a. zavezen, zvezen,
svezen. goblen, f. gullen. goblen, »._ a. žrebiti, vžrebiti,
vžrebiti se. gol)te, f. bor, hoja, hojka. gobren, a. borov, hojkov. gol)reMt>alb, m. borovje, golge, f. nasledek, poslčdek, posledica, nasledba, nastd-pek; (bie gufunft) prihdd-nost, boddčnost; tn bet golge bet 3fit, z vremenam, s ča-sam; in bet —, vnaprčd, zanaprčj; (.— leiflen) p osld-šati, vbogati, pokdren biti. golgen, t. a. slediti, sledovih, nasledoviti, posledovati; iti ob. hoditi (za ko nO; (an bie Stei^e fommen) priti, nastopiti , nastopati; nahijati; (gebotdjen) pokdren biti (komu) ; bogati, slušati, poslušati (kogar), golgenb, a. sledčč, nasledenj,
prihdden, slediven. golgenbč, ad. (nad{if)et) po tčm, ifolgliclj) po tem ali, po tem takim , zatd, zatdrej, tedaj, za tega voljv. golgeredjt, a. dosleden.
gctg . 219
golgern, v. a. soditi, izvdditi.
vaditi, dovoditi. • golgerang f f- izvdd, vadjenje;
dovdd.	-
go(gefa$< m. izvdd ek. gOlge*»ibrig, a. nedosleden, golgejeit, f. prihddnost, bu-duči ob. prihddnji čas, za-ndmstvo.	Itega voljo,
gotglid), ad. zatorej, tedaj, za ' gotgfam, a. pokdren, vbogljiv,
slušljiv, posliišcn. . gotgfamfeit, f. pokdrnost, po-t . slušnost,
goliant, in. kniga, polovna
kniga, polatniea. jjotio , in —, ad. \ velikosti celega lista; ein Start in - , veliki norec, golf«, f. muka, peza; (grofje 2tng|t) teživa, tesndta, brit-kost, sila, stiska, nadlega. goltetbanS, f. mučilnica, te-
zavnica, nateza'vnica. golterer, m. mučitelj. goltern, v. a. mučiti, pezati; stiskati.
gonb, m. glavnica, matica,
jistina, zavdd. gontane, f. vodomet, goppen, v. a. šaliti se, dražiti, riasmehovati se nad kom, za norca inačti, v smeh imeti, na smeh postaviti, v smeh obračati, kogar na konju imčti. gtStberiitf), a. napomdčen, pospešen, hasnovit, spešen. gorbern, r. u. terjati, tirjati, iskati; (BOt ©etidjt) pozvati, poklicati, gotbern, v. a. t<5rj ju Sage —,)
gorjt
kopatj rude; (befdjteunigen) spešiti, pospešiti; (begtinfltgen) pomagati, dopomdči, podpirati; (aorroartS btingen) poslati, odpraviti, gorberung, f. terjanje, iskanje;
(@cf>ulb) dolg. gorberung, f pomdganje, podpiranje, pošpčšenje, goreUe, f. posterv, posterva. gotm, f. poddba. poddbstvo, obraz, videz, slika, tvorilo, oblika, oprava, gormalitat, f. obredi, pl. obični rčd, navada.	[knige.
gormat, n. veličina , velikost gormen, v. a. podobiti, podo-bovdti, obraziti, obrazovati, slikovati, vtvdriti, izobraziti, naslikati; lig. narediti, vči-niti.
gormer, m. podobnik, podobar. gormiren, v. a. poddbiti, narediti, storiti, slikovati, vtvo-riti, delati. gorm(icf), a. prav, po vsem pravim, poddben. Išega. gormlidjfeit, f. obredi, navada, gormular, n. obrazek, gotfcfcen, v. a. zvedovati, izpra-šovati, izpitavati, razprašo-vati, razpitavati, razsledovati, raziskavati; (untecfutfjen) pre-jiskavati, raziskovati, presle-dovdti, premišljavati. gorfd^er, m. raziskavec , preji-
skovavec, razprašovavec. gorfl, m. (eineS SacbefS) sleme; (ein SSatb) les, gora, dobrava, log, gojzd, šuma. gorfier, tli. gojzdnar, šumar. gčrflerei, f. gojzdnarija, leso-

220
Sort
vddstvo; (gotftetljauS) hiša gojzdnarska. gorftmeifter, tli. vikši gojzdnir olj. Ičsovdd.	[pravica,
gorftredjt, n. gojzdna ob. lesna gorftfcfjule, f. učilnica gojzdnarska.	[dnirstvo. gotfiroefen, «. lesništvo, gojz-gott, ud (»ornjdttž, ttieiter) dalje, dalj, naprčd, naprej 5 (immerfort) naprenehama; (»on dnem Otte weg) proč, prčč, spoti, vkraj, vstran; (unb fo — ,) in tako dalje ; (er ift —,) odšel je, odrinil je.
gortan, ud. odzdaj vedno, odzdaj sploh, vboddče. gortarbeiten, v. a. delati, delali dalje.
gortbringen, v. u. (»on einem Otte it>eg) odnesti, odpraviti, prenesti, vnesti; (— Urf1; v. r. (letien) živili se, životariti, hraniti se. gottbauer, f. terpež, stavnost. gortbnuern, v. n. tctpčti, vedno terpeti.
gottbauernb, a. veden, prevčn,
neprestan, večit. Sorteilen, v. n. proč hiteti, proč berzati, proč speti, žuriti se, požiiriti se. gottfafjren, v. n. 'odpeljati se, odvesti se (in einem Šufianbe obet etner £anbtimg befjarren ; »ttb bmd) ein imperfectiBeš 3eitwort bejeidjnet.) gortfliegen, v n. odleteli, proč
zletčti, vzleteti. Sortfu[)ren, v. a. odpeljati, odvesti, proč odvčsti ob. zvoziti;
(ein ®ef<fjdft; njitb butdfr ein ,imperfecti»ež *5eit»»ort gegeben). gortgang, m. terpež; (gortfcfjritt) uspčh , naprčdek, napredovanje.
gortgefjen, v. n. oditi, proč
iti; fig. napredovati, gortljelfen, v. a. pomagati, pri-pomdči, dalej poma'gati, pod-pomdči.
gortfjin, ad. zanaprčj, odzdaj vedno, odzaj spldh, hoddče. gortjagen, v. u. spoditi, odpo-diti, odgnati, odganjati, spo-kati, proč spoditi, — v. n. odjahati, odjezditi, gortfommen, v. n. oditi, osvo-hdditi se, proč priti, odpravili se, (»orirartš fommen) napredovati, napred iti ob. priti; (»on ^flanjen) rasti, rastiti, sponašati se, vdati se; (feinen Unterfiatt finben) živiti se, hraniti se, živež najti, krdh si služiti, gortfommen, n. napredek, napredovanje, uspeh, vspeh ; živež.
gortfonnen, v. n. ne deržan hiti, lahko oditi, odpraviti se.	[odlčzti. gort£riec$en, v. n. odplaziti, gorttaffen, v. a. pustiti, odpustiti; odpraviti, gortlaufen, v. n. vjiti, oditi,
vbežali, vteči, pobegniti, gortlefen, v. a. brati ob. čitati dalje.
gortmacfjen, v. a. delati dalje; — ftcJf>, v. r. pobrati se, oditi, vteči, pobrisati jo. gottpflcmjen, ®. a. saditi, zasi-
gort	221	grag
nasaditi i (»ertltebten) — mctcbett, napredovati, uspeti.
gortfegetn, v. n. odjadrlti, odjadrati, odladjati, odbarkati, odpeljati se. gortfe^ert, v. a. podaljšati, po-daljšavati, podaljšovati, na-daljovati, posledovati. gortflofšen, v. a. odtisniti, od-
tiskovdti, odriniti, gorttragen, v. a. odnesti, vnesti, gorttreiben, v. a. odgnati, odganjati.
gortmadjfett, v. a. rasti, portišati. gottrodfjren, v. n. terpeti, ne
henjati, ne preminiti, ^otttfdEjrenb, a. neprestan, vedeti.	Ivaljati. gortroaljen, v. a. odvaljati, Sortnjanbetn, v. n. oditi, potovati, odriniti, odromati. gottmeifen, v. a. odpraviti. gottrooUen, v. n oditi hoteti. gortrourjetn, razrašati se v korenine, vkorenlniti se. gortjieben, v. a. odvleči, dalje potegniti ob. vleči; — v. n. oditi, odriniti, odhajati,. iti na dalje; preseliti se, l/.sč-liti se. V gourage, f. kerma (za konje). grad)t, f. tovdr, tovdrstvo,
teža, naklada, vožnja, gtadttbrief, m. vozni list. gradttgelb, n. voznina, vožnja ;
brodarina. gračbtfcftiff, n. ladja tergdvska. gradvimagett, m. težki voz. grad, m. frak.
gractur, gractutfdmft, f. pismo
gotiško ob. lomljeno. gtage, f. vprašanje, prašanje,
jati, nasaditi; (»ertitefjten) pomndžiti,razmnp'žiti, vrand-žiti, razširiti, razširjati; — — jtdj, f. r. rasti, razrašati se, plemeniti se, množiti se, roditi se, ploditi se, razpld-diti se,
gotfpflanjung, f. vmndženje, razširjenje; množenje; raz-plod, razšlr, nmožitva. gortreben, v. a. govoriti ob. be-
seiliti Ob. marnovati dalje, gortreifen, v. n. oditi, odriniti,
odpotovati, potovati dalje, gortreiten, v. n. odjahati, odjezditi. I ti. r. valjati se. - gortrotlen, v. a. valjati, — ftcb, gottritcEen, v. a. odmeknlti, po-mckniti; — v. n. napredovati,
gortfcbaffett, v. a. odpraviti, proč spraviti Ob. spravljati, odstraniti, gortfduifen, v. a. odpraviti,
proč poslati Ob. pošiljati, gortfdiieben, v. a. odtisniti, od-tlščati, odmekniti, pome-kniti.
gortfdjleidjen, ft"c§, v. r. vkrasti se, odkrasti se, skriti se, zmuzniti se, vjiti. gortfd)tafeii, v. n. spati, spavati, še dalj spati, ne prebuditi se.
gortfdjleppen, v. a. odvleči; -ftcf), v. r.' životariti, hraniti se.
gortfdjceiben, v. a. pisati dalje, gortfdjreiten, v. n. napredovati, dalj iti, napred stopati, da-lej koračiti, uspeti, gortfdjritt, m. uspeh, napredek;

222
gret'
vpr.-išba , vprašek, barar.je, pobaranje, pitanje, otazka. Sragen, v. a. vprašati, prašati, vpraševati, poprišati, ba-rati, pobarati, pitati, popi-tatij (niditS barnadj —,) nič ne marati. gragepuntt,m, gtagefitttf, n. vprašanje, vprašba, pitanje, grager, m. vprašavec, pitdvec. gragejeidjen, n. vprašaj, gragment, Sntetjfiutf, n. vlo-
mek, čertica. gtaifi, f. skernina. Scanfo , ad. prosto , platjeno, plačano, franko , bezplrftno. Statff, f. prem, franža. granjbanb, rti. vez franedški. granjbrannttBein, m. lrancdška žganica.	[kruh.
granjbrot, n. franedški beli graf, m. (baf> greffcn) zrenje, žretje; (Slrigung jurn greffen) požrčšnost, požčrtnost, po-žerdhnost; (gutter) kerma, hrana, piča. Sta(se, f. nagerbano lice ; smčšna stvdr; — n etja^ten, šale zbijati. gra(senf)aft, a. smčšen. gtau, f. (gjefrau) žena, ženica, zaročnica ; (grauenčperfon) ženska, žena; (gau Bom £aufe) gospodinja, gospodarica , gazdarica, (atž Sitcl) gospa.
grauenfeft, n. gospddniea , go-
spdjnica. grauenfafer, m. polonica. grauentteib, n. suknja ženska, grauenttofter, f. 9tonnenHofler. grauenfdfjneiber, m. ženski šivir.
grauenfcfiufler, m. ženski čevljar, grauenčteutr, pl. ženske, ženstvo. grauenjtmmer, n. ženska, graulein, n. gospodična, go-
spodarička.	*
gredfj, a. derzen, smeven, nesramežljiv, brezsramen, pre-derzen, preščrn, razvuzdan, razgojzdan, bezdčen. gtecfiljeit, f. derznost, nesra-mežljivost, prešernost, brez-sramnost, bezdčnost. gtei, a. svoboden, prost, sa-mosvdj; (— Bon ©orgen) brez skerbi; _ (ing greie gefjen) na polje iti; (Bon — en ©tiidEen) sam od sebe, sam od se, sam rad, samovdljno, prosto-' vdljno ; (Eti^n, a.) razujzdan, prederzen, prerazvajen, derzen, smčl. greibeuter, m. morski razbdj-
nik ob. ropar, greibetrtetei, f. razbojništvo. greibrief, m. osvobodivno pismo, greiburget, m. mestjan mesta
svobddnega. gtcibcnfcr, gmgeifl, m. svojo-včrec, prostoverec; svobo-domiselnik. gtfien, v. n. (um ein ffitdbdjen) snubiti, svatiti; (tteiratfjm) ženiti se, oženiti se. gteter, m. (SSerbec) snubač, snobok, svat; (ffirdutigam) ženin.
gretfrau,f.svobodnica,prostnica. gteigebig, n. darljiv, darežljiv,
darovit, daroviten. greigebigfeit, f. darljivost, da-
režljivost, darovitost. grcigelaffen, a. prostopdšen,
grei
223
greq
osvobdden, vsvobdden bla-pčije.	•
greiftafen, m.svobodno brodišče. greiljatten, v. a. plačati (za kogar) .otrdšiti kogar, greiljeit, f. svoboda, sloboda, svobddnost , svobddščina, prostdst, prostdča , svojost, samosvojost ; (®reifligfeit) prederznost; (id) nef)me mir Me —) se prederzncm, se podstdpim, sim prederzen. greifjeitšliebe, f. svobodoljU-bnost; .— tlb, a. svobodo-Ijilben.
greit)etauS,ud očitno, svobodno, brez ovinkov, ravno, naravnost greifjerr, m prostnik, svobddnik,
žlahtnik.
greifjerrtidf), a. svobodniški,
zlahtniški, prostniški. greitafTeit, v. a. odpustiti, osvoboditi, prostopustiti, dati ob. darovati (komur) svobodo Ob. prostdst greilaffung, f. osvobddenje, prostopuščnje, odpušenje na voljo, vsobodnjačenje. greilicf), a. to se vč, ta se vč da, da da, sevčda, to se - razdmi, kako' pa, po vsem;
(jroar) scer. gteim(tdf)en, v. a. osvobdditi,
odrešiti, rešiti, sprostiti, greimamt, m. rabelj. greimiitf)ig, a. na raven, odkri-toserčen, ravnoserčen, svo-bdden, odpert, prostodušen istinit.
greimutljigfeit, f. ravnost, ra-Tnosirčnoit, ravno sercč,
svobdda, odpertost, isti— nitost.
grei))<irtf)ei,_f. greicorpž, n. do-brovdljci, prostovdljci, zbor dobrovdljcev. greifafi, m. svobodnjak, svobddnik.
gretf<f)u(5e, m. svobddni strčlec. greifarecjien, v. a. osvobdditi,
odprostiti, odrčšiti. greiflaat , >». svobddna ob.
prosta derždva. greiflabt, f. svobddno ober
prosto mesto, greiflatte, f. utečišče, zavetje, zavetišče, perbežališče, vbe-•zišče.	lob. dati.
greijlellen, v. a. na voljo pustiti greiliunbe, f. čas, ob. ura za
počitek, prazna ura. greitog, m. pčtek. greitpetber, f. gteier. greiroiUig, a. dobrovoljen, ra-dovdijen, samovdljen, sam rad, sam od sč, iz svoje volje, iz dobre volje, povoljen. grei»illig!eit, f. dobrovdljnost, radovoljnost, samovoljnost, povoljnost. gremb, a. (aušlattbifd)) ptUj.tuj, inostrin, ludski; (unbeEannt) neznan; (fettfam) čuden, ču-dnovit, čeldren. grembe, f. ptuja zemlja, ptu-jina, ptujšina, inostranstvo; (eiite frembe grauenčjjerfon) ptujka.
grembe , grembling , m. ptujec,
tujec, inostranec, ptujinec. grembioorterbutf), n. ptujorččnik. grequentiren, v. a. po gostem t komu priti, obiskovati.
gffq
224
grie
greguenj, f. množ, množina, množica. Lba na apno. gtečco, n. grešcomaleret, f. mal-Steffen,_ v. u. jesti, žreti, požirati ; (.Komet) zobati, pozo-brfti; (beijen, jerfrefTen) jedati, zjedati, prejčdati, prejčsti. gteffen, n. (bie .ipimblungbeSgcelV fenš) žrenje, žrčtje; (bie ©peife) jed, piča, kerma. Sceffer, m. žerec, požeriih, po-žrešnik, jedilu. [gostbe. grefferei, f. velike gosti ob. gceggiecig, f. ©efraffig. gregtrog, m. korito, grettcfjen, n. grette, f. lasica. greube, f veselje, radost, gteubenbejeitgung, f. skazanje radosti. [gdd ob. praznik, greubenfefl, n. veseljica , vesel greubengefcbrei, n. ukanje , kri-
kanje, krik, juckanje. greubenlož, a. nevešči, brezra-
ddsten , brez veselja, gteubenteicfj, a. vesel, raddsten, prevesčl, poln veselja, veščin.
greubentf)ranen, pl. solze od veselja, ob. raddsti. greubig, a. vesel, raddsten. greubigteit, f. vesčlje, radost, greuen, ftcf), v. r. veseliti se,
radovdti se (nad čem), gteunb, m. prijatelj, drdg, per-jatnik; — in f. prijatljica, družica, prijatnica. greitnblidj, u. prijazen, prijaz-
ljiv, mil, sladek, vljuden, greunbtidj&it, f. prijaznost, pri-
jazljivost, vljudnost, gretmbfcljaft, f. prijateljstvo (bie SSermanbten) rodovina, žlabta.
gceunbftfiaftlidj, a. prijazen, pri-" jateljski, prijateljen. gtetiel, m pregrčha, hudobija, hudoba, zloba , zloča, zlost. zlodčjstvo , blazen, preder-znost.
gre»elf)flft, gre»entti<f>, a. pregrešen, prederzen, zlosten zloben, blazniv, prezadpen zloččst.
grettetn, 17. n. pregrešiti se, bla-
zniti, blazno vati. grc»(er, m blaznivec, hudobnež, grtebe, m. mir, pokdj. gciebeliebenb, a. miraljdben, mi-
raželjen. griebenžantrag, m. pondda mira. gtiebenebtltcb , m. preldmljenje
miru, mirolom. gttebenSbriicfjig, a. miroldmen. griebenf>ricfjter, m. sodnik mira. gtiebenčfdjtug, m. mir, sprava
mirti , vterdenje mira. griebenžlliftet, m. srednik, mi-ritelj.	Lrogovilež.
griebenžftorer, ni. razmirovivec, griebenžttactat, m. pogddba za-volj mira. [vor zavolj mira. griebenžuntetfjanblung, f. pogd-gciebfertig , griebličS, grieblies benb, gciebfant, a. miren, mi-rovit, miroviten , mirdven, miroljdben, mirovoljen, tih, krotek, pokdjen. griebfertiflteit, f. mirnost, miro-vitost, krotkost, pokdjnost grtebfjOf, m. pokopališe, groblje,
mertvlšče. gtiebliclj, mirdven. gtieren, v. n. (.Katfe empfinben) zebsti; (gefrieren) zmerzniti. zmerzovati, pomerzniti, po-
grie - 225
mcrzov.it;; (tnifi ftietf ei) zebe me , mrazi mfe gtiefet, m. vsčpence. stifi(£"!)') hladen, mer-zel; (cof)) sirdv; (neu) nov, presen čist; (mltntet) vesel živ, živččen, berzen, zdrav, čverstev , čil, boder. Jfriltf/*■ blad; čverstvdst, či-lost, živost, berzina, bodrost. gtiftfjen, d. a. hladiti razhladiti, krepčati, čverstviti; (bet ben Sčigetn) čistiti pse; (»on SJJes talien) pretopiti, pretipati — v. n. vprasiti se. 55rif"®ting, m. mladi prašič, prase,
spomladdnec, divje prase. grifeljofen, m pčč za preuiplanje nid.
grifeut, m. kodravec, kodrež. griftten, x>. a. krfdriti, gladiti,
oplesti, oplčtati. grifi, f■ (eine beflimmte 3eit)doba, rdk, obro'k; (bet JCuffdjub) od-kladek, odlog; (3eit) čis, vek. 'gtiflen, v. ,a. obrdk dati; (auf: fcfiieben, »etlangerrt) odkUdati. odložiti, odkgati; (taS Seben —) živiti Ob. braniti se. gtiffireife, ad. po dobah, po
obrdkih. grifur, f. koder, kodro. grof), a. vesel, radosten, rad, dobrovdljen (— ioetben) razveseliti se , veseliti se , ra-doviti' se. grofjlid), a. vesel, radosten, dobre volje, radostljiv, ra-den , gmeten. gropcijfeit, f. veselje , radost, radovinje, dobra vpija, gmet-nost.
S*of
grot)tocSen, v. n. radoviti se,
ukdti, krikati, veseliti se. grofjlocfen, n. radovanje, ukdnje,
krik, radost, veselje, gto^n, m. birič, brič. grobne, f. gtofjnbienfi, m. ra-
bota, tlaka, tlačnja. groljnen, v. n. (gto®nbien(le »et= ridflten) rabotiti, rabotovati, raboto ob. tlako oprsfvljati; (itbetfiaupt bienen) služiti, streči.	Ltipodveržen.
gtofjnbar, gto^npflidjtig, a. rabo-groljner, m. rabotnik, rabočan, tlačan.
gtofjnfefie, f. tranča. [teld. gtofjnleidfjnam, m. svete režnje gtofjnteicljnamčfefi, n. telovo, svetega rešnjega telčsa den ob. praznik, grobftnn, m. veseli duh, ve-sčlo sereč, dušni mir, dobrd volja.
gromrn , a. (gottešfiircijtig) po-hdžen, bogoljuben, bogabo-ječ , nabdžen , bogardden; (fanft) krotek, krotik, tih, lepih navtfd, miren, grommelei, f. svetohlimba. grommeln, v. n. pobožnost
bliniti, svetohliniti. grommigJeit, f. pobdžnost, bo-goljubnost, bogabojččnost, nabožnost, bogarddnost; krotkost, tihost, mirnost, gtommlet, m. hindvec, svetoh-
linec , svetec. gronte, f. lice; versta, čelo. grofd;, m. žaba (bet gtiine Seicfjs froftfj) rujht, ruihtdč; (bet Saub—) rega, rakovec. ve-ga, vegavica.
iS
grof	226
Stofdjtfien, n. žabica, grofdjiad&e, groftfipfii^e, f. luža,
kaluža, luža polna žib. ®Mf(JIat$, n. žabnik, žibnjak,
žabje jajca, krak. Stofl, m. mraz, zima, zmerzal,
zmerzlina, zmerzlota, ivje. Stofleln, v. n. mraziti, zebsti. Studit, f.sid, pldd, žito; (®it=
Čung) nasledek, poginjk, posledica; (»on Kljieren) plod, pordd, zalčga. Studitauge, n. popek. Stucjtbat, a. roden, rodovit, rodoviten , ploden , plodo-vit, sadondsen, sadopdlen, plodondsen. StudjtbatEeit, f. rodnost rodo-vitost. rodovitnost, plodnost, plodovitost. Studjtbaum, m. sadno ob. sado-ndsno drevd.	[sipka.
Studitboben, m. žitnica , kasta, £ru<#ten, v. n. hasniti, koristiti, v hasen ob. na korist biti, sadil roditi, roditi, ploditi, sad prinesti, prospčti. $rud)tf)cmbel, m. tergovlna z žitam.
Srudjttjanbter, ni. žitnik, žitar. $rutf)tf)om, n. rog obilnosti. 2tucfytlo6>, a. neprospčsen, nekoristen , nehasnovit, brez-koristen; ad. brez prida, zapstdnj. Srudfjtfperre, f. prepdved žito vvoziti in izvoziti.
m. desetina od žita. Studit jimi, m. žitna kazen. . ajtitj), a. rin, zgoden. — ad. rano, zgodaj , zarina, pri-gddi.
gU($«
gttifiapfel, ril. rano jabelko. gtubbitn, f. rana gruška. gtube, f. jutro, rano; (fritij SDtorgeng) zjutra rano, zjutrej zgoda, jutro za rana, jutro za belega dnč (motgen tn bet —) zajtra, zjutrej, zjutraj; in bet — etrcaS effen, odteš-čiti se.
grtibgebet, n. zjuternja molitva grubiafjt, n. grubling, m. spo-mlid, pomlid , mladletek, zmladletek, protiletje, sprot-letje , vigred , mlado leto. proletje. [mladinj, vigrčden. Stitblingžr, a. spomladen , spo-Stufimeffe, f. rana ob. zgodna ob. juternja mesa ; (in bet 2tb« bentjeit) zornica , zgodnica,, svitnica, svitna meša. griif)ob|i, n. sadje rano. Stiibptebigt, f. prediga rana ob.
zjutrenja. Sriifitegen, m. dež juternji. Stiiflteif, a. rani, rano zrel,
prerin , skorozrel, dosrčl. Stit^tetfe, f. dozdr, ranozre-lost. [rano ob. juternjo. Sttibfonne, f. sonce ob. sunce,. StitfiflucE, n. kosilo , kosilce, zajterk. [čati, zajterkoviti. gtuflllucfen, v. a. kositi, kosil-Stiififlunbe, f. zjuternji čas, zju-ternja ura, jutro. [gdden. grujjjeitig, a. ra'n, zgoden, pri-gurftS, m. lisica , lesica, lis; (ber SSatg) lisičina, lisičja koža; (einipfetb) rižan, rujav konj; (ein fditauet 3Jlenfd)) prebrisa-nec, prebrisan , zvit, pre-včjan ob. prekinjen človek; (ein ®u£aten) cekin, zlat rumen.
gucf)S	..227	gu&r
■ skladenje, zostivlenje; ®ot: tež — , ravnanje , ravnilo vladanje, obračanje, odso-da , odsdd, narčdba, určd-ba , dopiiščanje. guf)!bar, a. občuten, občutljiv,
počutljiv, čuten, giifjten, v. a. čutiti, občutiti, počutiti; (Detajlen) šlatati, oš-litati, pošlaiati, tipati, otipati, p o tip a t i.	[gel. giifllfjorn, n. čuten rožič ob. ro-giiljUoS, f. ®effi$Ilo$. gu^re , f. (bag gitfjren) vožnja, voženje; (ein guber) voz; (gufjrlofjn) voznina, vozarina. gu£)ren, v. a. (Semanbž Seme« gung tenfen) voditi, rokovd-diti, vižati, ravna'ti; (nut' telfl eineč gu^rtoerfeč ob. %af)t-jetigeS) voziti, peljati, vesti; (SBaaren —) teržiti, tergo-vati, kupčovati (s čem); (t>ertt>atten) vodili, ravnati, opravljati; (bei ftdj —), se-bdjnesti ob. nositi, pri sebi imeti; ein Seben — , živčti; Atagen —, tožiti; einen g>ro= jeg —, pričkati e, pravdati se; Arieg —, vojskovati se, bojevati se; baš SBort —, govoriti, gorornik biti; einen Štarnen —, ime imeti, imenovati se; ju ®emiitf)e —, opomčniti (kogar); f)inter baž Sictjt —, prevariti; bie ©trape fiif)tt nadj .. , cesta derži na. . gittjrer, m. vodja, vodnik, vo-ditetj, vižar; — in, f. vodnica, vodnja, voditeljca, vižarica.
gutftžbatg, m. lisičina, lisičjp
koža.	*,
guAŽeifen, ri. lisice. gutf>§bof)te, f. gittljš6att; m. gu<f)6locfj, n. lisičja jama ob. luknja.	'
gucbžjagb, f. lov na lisico. gucb£>manncljen, n. lisjak, lis, lesjak.	Išavba.
gudjžpelj, m. lisičina , lisičja guttiSrotfi, a. rujav ob. žerjav
ko lesica, ridji. gud)šfcf;wanj, m. rčp lisičji, gucfižftljtodnjen, v. n. lisičiti,
prilizovati se , lisati se. gud>žf<f>»anjer, lisica, pri-
lizovivec. gutfišfefjroanaerei, f. prilizovrfnje. gucfltet, f. meč, sablja, gucfiteln, v. a. z mečam udariti, guber, f. vdz, tovor, gug, f. pravica, pravo, razlog; (mit gug unb Stecfjt) po vsi pravici.
guge, f. speh, sora, spojka, sklenja; gugen itberljaupt, speh je.
giigen, v. a.'skleniti, sklepati, zložiti, spojiti; (fjinjufitgen) pridjati, priložili, perlagati, dodati, pridati, perdevati (anorbnen) ravnati, naravnati, vrediti, obračati; — ftc!1 v. r, (in ettt>af>) vdati se čemur, podati se ; (gefctjefjen) primeriti se, prigoditi se, nakljU-čitise, pripetiti se,dogoditi se. gitgel»ort, n. vez. gugltcf), a. prikladen, priložen, priličen , pristojen ; — Eeit, f. pristojnostprikladnost. gttgung, f. spojenje, zložitva

228
gurd,
gufjrlo^n, m. voznina ; bro-dnina.	[vo/.ič.
guftrmann, «1. voznik, vo/.ataj, giitjtung , f. vodstvo , vodba, vodenje, vižanje; (eineS @es fdjdftes) opravljanje, ravnanje; (gottlidjje —) previdnost božja.	Inlštvo. gufjrttiefen, 71. vozništvo , kol-gttUe, f. obilnost, obllstvo, polnost, polndta; (b«8 gullfet) dosip, nasip; gtiUe bet SBurfle nadev.
gitUen, v. a. polniti, napdlniti, dollli, naliti, nalivati; (einen SJtaten—) nadeti, nadevati; mit ©anb — , nasdti, nasi-pati, doslpati. gitUen, v. n. žrebitise, ožrebiti
se, koblliti se. giiUen, n. žrebe. SuUfjorn, n. rog obilnosti. guttoein , n. dollv, polnež. Sunb , m. najdek, nal.izek, fig.
znajdba, najdba, gunbament, n. temelj, stališče, podldga, tverdlna, spodek. gunbgtube, f. rudnik, giinf, num. pet. gitnf, f. gunfet, m. petka, petina. Sunfecj , n. petčrovoglina. gitnfecfig, a. petčrovoglat, na
pet vogldv. gimfertei , a. peteri, giinffaclj, gunffalttg,_ a. peterni,
peternat,' petdjni. $iinff)unbett, num. pet std. gunff)«nbett|le, a. petstdti, pet-
stdtni. gunfjajtig, o., petleten, gitnfmat, a. petkrat; petput, , petbart.
gitnftdgig, a. petdanski, petdneven.	Ipet tisilc. gitnftaufenb , num. pettdvžent giinfte, a. peti., gunfteftatb, a. polpet. gitnftel, 71. petina , peti del. gtinftenč, ud. petič. [nest gunfjefjn, num. petnajst, pet-giinfje§nf)unbett, num. petnajst
std , petnajst stotin, gitnfjeljnte, a. petnajsti, petnesti. giinfjef)ntel, n. petntCjstina, petnajsti del. gitnfjig , num. petdeset, petred. gitnfjiget, m. petdeset let stari mdž
gitnfstgfle, a. petdeseti, gttnfe, m. iskra, giinMjen, n. iskrica.
gunčetn, v. n. svetiti se , mig.
ljiti, blisketal.i, bliščeti. guntelneu, gunfetnagelneu, u. ves ndv , zlo ndv , ndv in ndv, čisto ndv,	ImeMti.
gunEen, v. n. iskriti, iskre gunfetnb, a. blisketljiv, bliskeč,
blišoben. giit, prp. za; (anjiatt) mesto, na mesto, Sag fitt Sag , vsaki din. gur unb fitt, ad. vedno, nepre-
nehama, zmlraj, /.mire. giirbifte, f. priprdšnja, prošnja za kogar.	Igar.) giitbitten, v. n. prositi (za ko-giitbitter, m. priprošnlk, besednik, prošnik, odvetnik (za kogar); — in, f. pri-prošnlca, besednlca , proš-nlca, odvetnica, gutdje, f. brazda, razdr, (SRuns jetj gerba, guba.

gun"K'l, v. u. brazditi, »ordti.-gurcflt, f: strah, strahdta, stra-hdtnost, bojdzen , bojazen, boječnost, trepet, groza (Me—©ottež) strah božji ot). bogabojččnost; (mit —) stra-homa.
gurdjtbar, gurtfitertidj, a. strašen, strahovit, prestrdšen, i grozen; — Eeit, f strašnost, strahovitost, prestrdšnost, groznost. gurefiten, v. a., — |td), v. r. bati se, bojati se, strašiti se . strdh imčti (pred čem). gurd)ttOČ, «. nestrahljiv , brez straha, brezbojizljiv, ser-čeri, pogdmen; — loftgfeit, f. nestrahljivost, nebojčč-nost, serčnost, pogdmnost, brezbojdznost. gurcfitfam, a. bojčč, plah, plašen, plašljiv, strahljiv, boječljiv , bojazljiv; — teit, f. bojččnost, boječljivost. strahljivost, plašnost; pla-liota, plašljivost, bojazljivost, gutie , f. vsteklica , ljutica ;
besndta, jarost, bčs. gttrier, m. pisar vojniški. gurierfdf)tt§, wi, vojniški sluga, gtitlief), "d. — neumen, zado-vdljen biti, za dobro imčti (kar). • gurniet, n. deskica tenka, gutnieren, v. a. pokriti z tenko deskico. gtitfpredjer, f. giirfcitter. gutfi. I«, knčz; —in, f. kne-
ginja , knezinja. gurftenmapig , a. knežki. fžija. gurftentf)um, n. kneževina, kne-
gurjientrucbe, f. knežčstvo, kne-
zovska čast, knežstvo. gurftlitfi, a. knežji, knezovski,
knežev, knežki. gurt, f. brod, gaz, gaziš če,
pregttz , plitvina, guttrafjr, ad. gotovo, zares, res , za resnico, po pravici, zaista.
gutmort, n. (in ber ©rammatit) zaimč, namestime, mestimč. gurj , nt. perdec , pezdec. gurjen, v. n. perdniti, perdčti,
pezdčti. gufelier, m. pešec, pešik. gufiUiten, v. a. s puško vstreliti. gug, m. noga; (SOtag) črevel, solen; (— einegSBetgeč) pod-gorje, podnožje gore; JU — Eommen, peš priti; auf einem freunbfdjaftlidjen guge mit 3e= rnanben fieljen, prijateljsko s kom živčti; itteiner ) no-gica , nožica , nožičica. gufbab, n. kopel za noge. gufjbtatt, n. stopalo, noginca. gufiboben, nt. tla, pod. gufeifen_, n. zareza; (geffetn)
okovi za noge. gufien, v. n. stali, vpčrati se, vpreti se z nogdmi, noge vpreti; auf ettoaš —, vpčrati se, zanesti se, zanašati se na kar. gufifaU, m. padec na kolena; einen — tfjun, pasti pred kom na kolena. gufifaUig, a. kleččč, kleče, klč-
čijdč , ponižen , pokoren, gufiganger , nt. pešec, pešdk, nogič, hodeč.	[stavek.
gufgefteU, n. podndžje; pod-
gufg
230
t, f. skomina v nogah, nožni protln. gltiJttg, m. poljiiblenje ndg. giifiling, m. stopilo Cnogavlc), žok.
gujifctjemmel, m. podndžje, pod-ndžnik, podndžnica, pod-nogilo.
guffoble, f. podplit. [sled. gujifiapfe, m. stopinja, stopa, gtt(ifleig, m. stezda, steza. Sugtritt, mi. stopinja, stopij, korak; (bet guftiapfel sled, stopinja; (bet ©dftemmel) pod-nogalo, podndžje ; (beš SBes betš) podnogivnica. gufitiolS, n. pešeštvo, pešaštvo,
pehota , pešci, nogiči. $it(jwafd)en, n. vmivanje no'g. gujisert, ti. obtitel, obtlv, obu-tilo.
gttftjefie, f. perst na nogi. guttet, n. (Uitterfutter) podlaka, podklida, podstava, (S3ie!)s futtet) kerma, klaja, piča , merva, hrana , paša; (gut; tetal, ©djeibe) nožna , nožnica, nožnice, tdk. [ničar. guttetalmacfier, m. tokar, nož-guttetleiniranb, f. podstava, platno ob. pert za podstavo. guttetmauec, f. obzida, gtittetn , a. (ein .Rieib) pod-vlčči, podstiviti, podkld-dati, (ein jtinb) gojiti; (baž S3ielj) keriniti, nakermiti, pičiti . hraniti, jesti dati, polagati, poklidati. guttetrdtneibet, m. rezač. gtrtferlitof), n. slama za kermo. guftetjeug , n. podstava, podlaka.

€r.
©abe, f. dir, poklon, davek, darovinje J (Mmofen) milo-dir, milostlnja, mili dir; (9laturgctbe) dar, sposdbnost ©abel, f. vile; (@5 -) vilice, (^>eu—) vile. rasohe; —djen, n. vilice, villčice.	Inje..
©abelbeicftfel, f. vojnice, škar-©abelfotmig, ©abelidjt, « vi-
last, viličast, rasohast. ©abelgefjotn, n. rogovlle. ©abelig, a. vilčat, vilnat, raz-sohat.
©abeln, v. a. villcati, navili-, ca I i , na vilice natakniti, z vilicami nabdsti. ©ttietn, v. n. (»on #ufynetn) gogotati, kokodaškati; (»on ©anfen unb 3£nten) gagati. ©uffen, v. n. zijati, režati se. ©affet, Ml. zijalo, zijak, zijač,
režun. ©agatfj, m gagat. ©čt£j, f. 3df). ' _ [zevati. ©Sfitten; v. n. zehati, zehniti, ©aljnen, n. zehatije, zevanje, sčh.
©afinfutfit, f. zehavica, zehdta. ©Sbtaušbtudj, ni. kisov in. ©al)te, f. kvas; (£efen) kvas, kvasenice, drožje, medence. ©if)ten, tt. n. (». Šeige) kvaseti, kvasiti se , kvasovati se , ki-sati se; (»ont SSetne) vreti; (Bom SSiete) ježati. ©.tljrimg, f. kvasenje , kvaso-vauje ; vrenje, vretje , je-žanje.
®af)tungšmittel, n. kvas, kvaseč, v
(Sata
231
@ant
i, f. razkdštvo , sjajnost, krasdt^	tna'obleka,
©cildfleib, n. razkdšna ob.sjaj-©alan, m. ljubček, Ijujiovnik. ©alant, a. dvoren, vljuden; za-ljdbljenj bie -r e SBSelt, lepi svet.	[nost; lepotlja.
galanterie, f. dvornost, vljud-©iilantetiefjdnblet, m. tergovec ■ lepotij,'lepotičkar. ©cilantetietoaare, f. lepotičkarije. ®oIatag, m. sjani din. [slica. Sjaleete, f. galija, g.dera, ve-galeetenfclaue, m. ro'b ob. suženj galejski, galijdt, galerni suženj, (šalerte, f. limee. (galgen, m. vislice, vešila,
obesilo, šibenice. ©algenbieb, m. obešenjik. ©algenfrtfi, f. preveč kratek obrok, [»ogel f. ©algenbieb. (S)atgenfcbelm,®algenftricf,®algen= @alimatias>, m. kvis in otrobi;
kar nema ne glave ne repa. ©allapfel, m. šiška, doblica,
dublica. ©alle, f. ždlč, želč; fig. jeza. ©allen, v. a. strojiti z šiškami. ©dllen, v. n. oriti se, razlegati se. [britek ko pelin, ©allenbitter, (t. grenek ko žolč, (SJallenblafe, f. žolcni meh, žolčnik.
(SSaUenTieber, ti. žolčna trešlika. <55allenfucf)t, f. žolčloa, zlatenica, žoltica. Lrifd^) serdit. ©allenfud&tig, a. žolčičen t (miir; ©allerie, f. sliodlšče, shodi, mostdvž, muzdvec, muždvš. ®allig , a. žolčnat. ©allette, f. limec.
©allmei, nt. cinkova ruda. ©allopp, m. skok, skakaj, ber-caj; im — , v skok, v skakaj, skakdm, skakoma, sko-kama.
•©allopiten, v. n. v skok ob. skokama ob. poskakdm jezditi ob. jahati, dirjati. ©amanber, »it. ožinka. ©araafc^en, pl f. gamtfša. ®ang, m. hod, hodba, boja, hojba; (SBeg) pdt; ;®alletie) sbodi, sbodlšče_i mostovž, muzovc; (im SBetgbau) rudna žila; (»on ©peifen) noša; (ittt ®arten) stezda, hodnik, hod-nica; (MngrifR navila; (in bet 50ltif)le) kolo, žerno; im — e fein, v navadi ob običiju biti. ©angbar, u. (»orn ®elbe) tekdc, dober, veljiven; (ein gang= balet SBeg) hoden pdt. ®ang unb gebe, ad. navidno,
v navadi, v običiju. ®angelbanb, ril. vojka, vajet,
povddec , vodlljka. ©angeln, i. a. voditi, hoditi učiti, na povodci Ob. na va-jlti imčti. ©anS, f. gds, goska; ®anšdjen,
n. gdskica, goščica goslč. ®dnfeblume, f. marglta, mar-
gltica , šmarnica. ®dnfebroten, m. pečina goska. ®dnfefett, ©anfefdjmalj, n. go-
slnja mast Ob. mašča. ©anfeljaut, f. goslnjakoža; fig.
najlžena koža.	Jpastlr.
©dnfeljitt, m. gosir, gosinji ©dnfeticfj, m. gosjik, gosik. ®dnfetlall, m. gosinjak. ®ant, f. dražba.
®attj	232	©agdS)
©ctnj, o. ves, cel; — ad clo, cisto, veskolik, popdlnoma;
—	unb gar nid&t, nikakor, ©anje, n. celo, cčlrist, celovi-
na, celina, celdta, celotiiia. ©dr, a. gotdv, pripravljen, k redi, dogotdvljen, napravljen ; (Bon ©peifen) pripravljen , k redi, skuhan, zgo-tdvljen, pečen; —ti Giifen, ■Rupfer, čisto železo, čista kotlovina; — eSSeber, koža vstrdjena, ©at, ad. clo, jako; — nitf>t£>= iDitrbtg, clo ničvreden; gonj unb gar nicfjtž, clo nič, čisto nič, neč nič , ne trohice ;
—	aUež, vse čisto, clo vse ; (fef)t) zlo, prav, odviše; (alls JUl prevčč.
©arauč, nt. konec; (— madjen) dokončati, sveršiti; etnem ben — macfjen, vkončati, »moriti kogar, ob življenje pripraviti kogar, ©arantiren, f. SBurgen. ©arbe, f. snop ; eine SDtenge »on
©atben, snopje. ©arben, v. a. strojiti, kože vdeloviti; (priigetn) tepsti, tolči, tleči, biti. ©arbenbanb, n. povčslo, po-
vreslo, poreslo. ©arbenjefjenb, m. desetina od
snopja ob. od poljščine. ©Srbet, m. strojdr. ©drberei, f. strojartja. ©atbertofje, f. strdj. ©arbermeffer, n. stergdn. ©drbefioff, m. zagdltnec. <Sarbe, f. straža, ©atbine, f. ffiotfiang.
©atbifl, m. stražnik.
©atn, n. preja, predj vo, niti;
(9te$) mreža.	I t.fvnik'
©arnfjažpel, f. moto vilo, mo-©atnifon, f. posada, posadka, ©arnitur, f. obšiv. ©arnfnauel, m. klančič, klopčič. ©arnfacf, m. sak (mreža). @atnt»inbe, f. motovilo, mo-tavnik.
©arflig, a. gerd, gndsen, sporen, nesnažen, ostdden; — Čeit, f. gerddba, gnusdba. nesnažnost, ostudnost. ©artcben, n. vertič. ©arten, m. vert, ograd, ver-
tograd, zagrada. ©artenbau, m. ©artenfunfl, f. vertnarstvo, vertnarija, vert-ništvo-
©attenbeet, n. greda, leha. ©artenbtume, f. vertna cvetlica , vertnica, ogradnica. ©attenerbe, f vertna ob. černa zemlja ob. parst. [vertina. ©artenfrudjt, f. vertni sad, p0-@artenget»<5djS, n. vertnina, po-vertina, povčrtje, vertna rastlina. [poiflarančnica. ©attenfjauž, n. vertna hišica, ©artenmeffet, n. vrežnik, vinjak, ©cttfnet, m. vertndr , vertnik, ogradnik; —in, f. vertna-rica, ogradnica. ©artnerei, f. vertnarstvo, vertnarija , vertništvo. ©a£, n. gaz, sopuh. ©afdjen, v. n. vreti, kipeti,
peniti se, šuinčti. ©afdjt, m. pene. ©cifpe, f. periše, rokovat, ©aficfjen, n. uličica.
©aflT
233
Scba
©dffe, f- ulica, ulice, .stegne;
(— laufen) beganje-skdz šibe. ©affenbube, m. uliedr, klatež,
potepUh, potepe/ ©affenEott), m. blato, ©affenlieb, n. ©afien&auer, m prosta ob. prostdčka pesen, ©affentreter, f. q>3aftertceter. @afl t m. gost, svat; inostrd-nec, ptujec; (ein fttilauer —) prebrisan človek; (ju — e bitten) pozvdti na goste, ©afibett, n. gostna postelja ©altecet, f. gosti, gostba, go stovdnje, gostnija, gostitba. ©aflfreunb, m. gost; — fdjaft,
f. gostoljubje, gostinstvo, ©aftfrei, ©aflfretmbft&aftti<&, a gostdven , gostoljuben , go-stomil.
©aftfteifjeit, f. ©aftfreunbfd&aft. ©aftgeber, m. gostivnik, oštir, oštarjdš, kerčmdr, gostinčar. ©aftfjerr, m. gostivnik, ker-čmar. Istivnica, oštarija. ©aftfjof, m. @a|W)<U!Č_, n. go-©afliren , v. a. gostiti, gosto-vdti, pogjstovdti; — v. n. gost biti, na gostih biti. ©aflmaf)[, f. ©afterei. ©aftftube, f. ©afljtmmer, izba za
goste; pivnica, ©afhrittf), f. (5ja|tge6er. ©afln>irtfifdjaft, f. gostivništvo. ©aten, v. a. pleti, oplčti. Saten, n. ©atjeit, f. pletva, plev. [plevica, plevUlja. ®atec, m. plevec; — in, f. ©atte, ni. mož, zardčnik, zakonik, drUg, družej, to-varš, soprUg. ©atten,f. v. a. jediniti, zjediniti,
tovdršiti, stovdršiti, družiti, združiti; — , v. n jediniti se , zjediniti se; ftd> bes gatten, spojati se, pariti se. ©atien, pl. spodnice, gače. ©attin, f. žena, zardčnica, zakonica, družica, soprUga. ©attung, f. rod , pleme; ver-sta , sorta, šara, baža, raz-pdl.	' [opldt.
@au , m. kraj, krajina, okraj; ©nitdje, f. voda smerdčča, gndj. ©aucfifjaar, n abrdnka. ©audjfjeil, n. kuroslčp. ©aubieb, m. tat, kradljivec. ©autetei, f. ©autetioerf, ©aus fetfpiel, n. ©auEetpoffen, pl. f. sleparija , slepdrstvo. ©auEetfiaft, ©aufeti^t, a. sle-
pdrski. ©aufetn, v. n. slepdriti. ©auttet, m. slepar, lrajnišar. ©aul, m. kljuse, kljusa, kdnj; ©aumen, m. nebd. ©aimer, m. cigan, kradljivec. ©aunerei, f. ciganstvo, kraja, ©aunern, v. n. krasti, ciganiti. ©ajelte, f. gazela , divja koza. ©edlf)tete, m. pregnanec, ©eabet, n. žile, žilje, žilovje. @ea6 , ©eatg, n. hrana, paša, piča.	Lčenje.
©ebacf, n. peka pekarija, pe-©ebatf, n. tramdvje. ©eballt, a. sklučen; bie — e
gaufi, pestnica. ©ebaten, v. a. roditi, poroditi, poviti, —n.rodjenje, pordd. ©ebdrerin, f. rodica, porodica, porodnica, mati. ebdrljauS, n. porodnišče. ©ebatmutter, f. Sdtmutter.
@eba
234 .
@ebo
©ebaube, ti. posldpje, pohišje, pohištvo, hiša; stanje, gradje. ©ebein, n. kosti, kostovje, kostje, hrodje. [čevkanje. ©ebeE, ©ebelfer, n. foj, lajenje, ©eben, v. u. dati, dajati, da-vati, podati; (int Uebetfe^en) prevčsti, prestaviti; (ein ©e* fcijenE) dati, darovati, pokloniti. deliti, podeliti, podaro-vtfti; Untertidf)t - , učiti, podučiti; bie (Sl)te —, počastiti Ocogar), čast skazati ob. dati (komur); Srtaubnip —, do-voljiti; ftcf) SKiifje —, prizadevati si, prizadeti si, truditi se; JCdjt—, paziti; jufamtmn —, efjelicb »erbtnben, poročiti, zaročiti; — ftcf), v. r. vdati se; (bergeljen) miniti, preiti; — v. n. mag gtbt eg Šletteš? kaj novega, kaj je novega, kaj se novega godi? ež gibt2?iete, veliko jih je, mnogi so, mnogo se jih najde, ©ebet, m. daja'vec, daja'telj, dardvnik, darovavec, dari-telj delivee^ — i n, f da-javka, dardvnica, darovavka, delivka.	Ipondša.
©ebetbe, f. kretanje, zaderžanje; ©eberben, ftcf), v. r. kretati se, obnašati se, zaderžati se, ponašati se. ©ebet, m. molltva, molitev,
molčnje, žebrtmje. ©ebetbucf), n. kniga molitvena, bukve molitvene, molit-venik.
©ebett, n. postelja, posteljina. ©ebettet, n. beračenje, berdštvo; beračlja.
©ebief, n. obldst, vlist, krajina
okrdjna, okrožje, ©ebieten, v. a. zapovedati, zapovedovati , zapovedovati, vkazati , vkazovdti, velčti povelčti, vladati, ©ebietenb, a. vladajoč, zapo-vedajdč, velejo'č; (tre bet ©tammctti?) vellven. ©ebteter, m. zapovednik, zapo-vedovtlvec , vkazovtivec, oblastnik, vlastnik, povelnik, povelitelj, gospodar, vladir; — in, f. zapovednica, obU-stnica.
©ebielertfcf), u. zapovedi jiv
vkazljiv, zapovednlški. ®ebinbe, n. zvezka, pasmo,
prevčzka. ® ebitge,n.gorč, planine, pogdr je., ®ebitget, m. gorjshi, gorjanec, goriik, gorčne, goričdn; — in, f. gorjinka, gorenka, gori-čdnka.
®ebitgig,a. gorat, gornat,gorovi t. ©ebtrgtfi), a. gorski , nago'rski. ©ebitgčfante, f. kernica. ©ebitgžldnb, n. gomatina. ©ebifi, n zobi, vjedilo, griz, zobdlo; (bet ikum) berzda, vujzda.
®ebtoEe, n. blejdnje, bekinje,
mukanje; blejet, beket. ©ebtiimt, a. cveten, rožat, rožnat, cvetličat, pisan, šaren. ©ebliit, n. kri, kerv; (S8(ute»ets roanbtfefiaft) rod, rodbina kri, kerv.	Lsklučen.
©ebogen , a. kriv, zakriv ljen, ©eboten, a. rojen; ein gebornet ©toroene, rojen Slovčnec, slovčnskega rodil.
®ebo . 235
@eba
(Sjeboren roetben, v. n. soditi se rojen biti. [segdrtji, spasen. ®eborgen, u. zakrit; fig- rešen, @ebot, n. zapdved, zapovest,
povčlje,povelčnje; (beirn bel) ponuda.	[okrdjek.
(Sjebtante , obšivka, podmet, gjebratenež, n. pečenka, peče nina.
©ebraud), m. raba, vpotrebo-vanje, potreba, vpotreblenje poraba; (©eroobnbeit) sega^ na vida, običaj. <5jebrctucf)tm, v. a. rabiti, vpo-treboviti, vpotrebiti, vpo-trebljaviti, vživati. ©ebriiucbliclj, a. navaden, po-nivaden, običajen, v šegi, v navidi, v običaju, (ola). ©ebtčiube, n. varja, uvirek, ©ebtaufe, n. šdm, lirdp, šumenje , verščnje, bilk, hu-čenje.
©ebrecbe, n. taritva, tarenje. ©ebtedjen,- n. pogrešek, pomanjkanje. slabdst, liepopdlna-most, nedostatek, nesaver-šenost. Lnjkati, ne imčti. ©ebrecfien, v. i. pogrešati, ma-©ebretfjlicli, a. lomljiv, perbek, kerhek; fig. pobit, potert, slab ; — ieit, _ f. lomljivost, kerhkost; pobitost, slabdst. ©ebrilbet pl. bratje, bratja. ©ebciitle, n. rjutva, rjovenje,
ulenje, tulenje, bučenje. ©ebtumme, n. mermraiije, ren-
čanje, renčva. ©ebiibt, f. dolg, dolžndst; (3abtung) plača, plačilo, mezda.
©ebiiljren, v. n. spodobiti se,
slišati se, iti, pristojno biti, pristrfji ; eS gebiibrt fidj, se spodobi, se sliši, je pristdjno, pristdji, je dostdjno ; bog gebiifjrt if)m, to njemu sliši ob. grč. [jen, spodobljiv. ©ebiifjtlicfj, a. spoddben, pristo-©ebunb, n. zavezek, zavežlej. ©ebttrt, f. porod. poi-oditva, rojstvo, rojčnje; (fflefcbtecljt) rdd, pokolčnje ; (bie grudjjt fe(bfl) pordd, pldd. ©ebiirtig, a. rojen, ©eburtčabel, m. plemstvo prirojeno, žlahtnost prirdjena ob.
nasledna.
©eburtčbelfer, m. porodničar, babič , porodni pomočnik ; — in, f. babica, ©eburtšfjulfe, f. porodničirstvo,
babnistvo, babištvo. ©eburfgjafjr, n. leto rojstno ob. rojstva.
©eburtčorf, ni. mesto rojstno,
domovina, oččstvo, očina. ©ebuttšregilter, n. roflosldvje. ©eburtSfcbmerjen, pl. m. bolečine rojstvene , tunšt. ©eburt&tag, nt. ©eburtčfefi, n.
ojstni gdd, rojstva dčn. ©ebiifdj , n. germ , germič; (35ufcbrc>erČ) germovje, gošiva, goščica.
@e<f, ni. trap, telčbec, bebec,
smerkolin, gizdelin. ©etfenbaft, u. trapirski, gizdav. ©ebacfjt, a. (»orgebacbt) gorirč-čeu, rečen, spomenit, liva-I jen.
©ebacbtni§, n. pamet, pomnež; (Ttnbenfen) spomin, uspomena (®enfmal) spominik, spomnilo.
©eba
236
©cfa
©ebadjtnifitag, m. dan spomina
Ob. uspomene, soprdznik. ©ebampft, a. vgašen, pogašen,
zaddšen. ©ebanfe, m. misel, mena, mi-
šlčnka, mišlenje, ženj. ©ebanfenleer, ®ebanfentož, a. brezmiseln , brezmisljiv — e, — teit, f. brezmislije brezmisljivost	[mislek.
®eban8enfhicfj t m- čerta, po-©ebatm, m. ®ebarmc, pl. čreva, drdb.
©ebecf, n. strešje, krovje, pokrivalo; (Souoert) prostirek. ©ebeifien, v. n. tekniti, tjekniti; (am geibe junefjmen) rastiti. debeliti se; (gtucfticl) gefjen) uspčti, napredovati, od rdk iti, po godu iti, ponašati se ®ebeif)en, n. tek, tjek; uspeh,
napredek, sreča. ®ebeif)(tcfj, a. tečen, uspešen,
napreden, koristen. ©ebenEen, v. n. (gefonnen fein) misliti, meniti, nameniti, kaniti , nameravati; (ftdj etin-nern) spomniti se, opomeniti se, pomniti, uspomeniti se. ©ebid&t, n. pesem, pesen, popevka ; basen, smišlčnka, bajka.
©ebiegen, a. (Bon SDletatlen) čist,
sam, suh ; lig. prav. ©ebinge, n. pogddba, sprava,
dogdvor. ©ebeppelt, a. dvojni, dvogdb. ©ebrange, n. stiska , tesndta, gnječa.	[gniečen.
©ebrangt, a. stisnjen, natlačen, ®ebutft, sguren, skerčen. ©ebutb, f. terpljivost, poter-
plenje , poterpež, poterpež-ljivdst, poterpljivost, poter-pežnost, sterplenje. ®ebulbcn, ft'65, v. r. poterpeti, poterpežati, imeti poterp-lenje Ob. sterplenje, pričakati.
©cbulbig, a. terpljiv, poterp-
ljiv, poterpežljiv. ©cbunfen, a. otečen, naddt. ©eeignet, a. sposdben, pripraven, prikladen, ©eeft, f. ©eeftlanb, n. zemlja
peščena ob. peskovita. ©efafjt, f. nevarnost, pogibel,
opasnost. ©efafjrbe, f. (®efa[)r) nevarnost, opasnost; (tfrglifl) prevara kovarstvo, klama, kl.*im, mama.	[pripraviti.
®ffal)rben, ti. a. v nevarnost ©efnljrticf), a. nevaren, opasen,
pogibeln. ©efafjrte, m. drug, tovarš, pajdaš, spremnik, spremljavec; — tin, f. druga, tovaršica, pajdašica. ©efaUe, n. (eineč gtuffeš) potdčje. ©efaUe, pl. dohodki, ©efatlen, «. n. dopasti, dopasti se, poljilbiti se, zdeti se, vgodno ob. prikupno biti. ®efaUen,m.dopadenje,vgodnost. ©efallig, a. všeč, prijeten, prikupen, vgoden, dopadljiv; (bienfifertig) postrežen, poslo-ziv; — teit, f. všečnost, prijetnost, prikupnost.vgodnost, dopadljivost ; postrežnost, posluživost. ©cfangen,' a. vjet, vldvljen (— neumen) vjeti, vloviti.
©efa _ 237	@cgc
—	tcit, f. ješčnost, pože-l-Uhnost, požrešnost, požert-i! i is t. nesltost.
©efteiter, m. oprostenik. ©efrterett, v. n. zmeiv.niti, zmer-zoviti. pomerzmti, zamer-zovdti, 7.amerzniti. Lzlnc. ©efrierpuntt, m. zmerzlin, zmer-©efcoren, a. zmerznjen, za-
merznjen. ®efcorene6, n. sladoled, ©efiige, n. spojcnje, piz, sklad, ©tfuge, ©cfiigig, a. gibek, vitek, gibčen, ©efiitjl, n. čuvstvo, čutjenstvo, počUtstvo , čutlej, občdtek, Čut, občUtstvo; (Saftfum) tik, poblat. potip, tip, tipanje, počUtek, čUt, občUt, čutek. ©efiifjUoŠ, a. bezčUten, opo'kel, bezserčen, brezdušen, lesčn, derven, brezčUvstven, terd ;
—	Žeit, f. bezčUtnost, brez-čUvstvenost, opoklost, brez-dUšnost. Lljlv, čuvstitelen.
©efiif)lt>oU, a. živočutljlv , čut-©efiillt, a. pdln, napdlnjenj nadevan.	Llesket.
©efunJel, n. blisket, miglinje, ©efiirfiet, a. poknčžen.
prp. proti, zoper, su-proti; nad, do, v; gegett bett geinb ju gelbe jie()en, nad sovražnika iti ; (er ifl — mid)) je zoper rnč; (StcDe — ©ott) ljubezen do Bogi; (gegenuber) nasprdti; — ad. (ungcfatjt) okdl, okoli.
a. proti, naproten, protlven, sprotlven. ©egenab|td)t, f. namemba nas-prdtna.
m. sužen, ■ rob, jetnik.	Ivlenje.
©efattgenneftmung, f. vjetje, vld-©efangenfdtaft, f. robstvo, su-
ženstvo, sužnost, hlapčlja. ©efongenlpartet, m., tamničar. ©efatignifi, n. ječa, tamnlca,
tranča, voza. @efaf>, n. posddba, posdda, osddje; (3>gett —) nožna, mečnica, mečenka. ©efajit,.«. (!>oit ©tetnen) okovan; (beteitet) pripravljen, gotov; (ftcf) — madien) pripraviti se.	Lborba. ©efcdlt, n. bitva , bitka, bdj, ©efteber,- n. perje; ffiebetoief)) perutnina, letenlna, kuretlna. ©efifbert, a. pernat, perjat ©efilbe, n. polje, poljana, ©eflammt, a. plamnat > pla-menlt.
©eflecbt, n. pletvlna, pletlvo,
pletenina; (glejte) lištij. ©eflecft, a. pikast, poplkan, pegast, lisat, pisan, pisast. ©eflicft, a. zakerpan, izkerpan. ©efliffen, f. SSefltjTen. ©eflijtentlicf), ad. u. a. nalaš, navltfšč; namišljen, vmlšljen. ©eflifier, n. šepet, šeptinje. ©eflutfie, n kletva, preklinjanja, kletje. ©efliiget, 71. kuretlna, letenlna,
perutnina, pernata živid. ©efliigelt, a. krilat, babat. ©efotge, n. sprevdd, družba,
družina, spremnlštvo. ©efrdf, n. kerma, piča, klaja, hrana.
©efrafig, a. jčščen, požerUhen, požrešen , požerten , nesit;
©ege
238

®egenbefefit, m. protivkiza, na-
protlvno povčlje. ©egenbetidjf, m. oznanilo obet
izvestje protlvno. ©egetibctcciS, m. dokiz protlvni. ®egenb, f. strana, krij, okolica,
okraj, okrijina. ©egeneinanber, ad. jeden proti drugemu, jeden do druzega, jeden do drujega; (gegeniiber) jeden zoper drujega , jeden nad druzega, nadedenrlr^ga, nasprdti. ®egeimnanberfiatten, v. a. pri-
spodoblti, prispodabljati. ©egenfufter, m. prekzemljrfn. ©egengefcfienč, n. ddr poklon
Ob. podrirk sproten, ©egengift, n. protistrdp, sre-dek strupa. [log protlvni. ©egengrunb, m. vzrok ob. raz-®egengtm|i, f. blagovdljnost vzajemna.	[protitdžba.
®egenHage, f. tožba sprotlvna, ©egenfldget, m. protitdžnik,
sprotlven tožbenlk. ©egenfritif, f. razsddba sprotlvna, pretres sprotlvni. ©egenliebe, f. vzajemna ljubezen ob. ljubdv. [dolžndst. ©egenteiftag, f. nasprdtna ©egenlifl, f. varka ob. zvijača sprotlvna.	[tivna.
©egenmacfit, f. moč ob. sila spro-®egenmauer, f. podstena, pod-stenje, podpor, podpdrni zid. ®egenmittel, n. sredstvo, lek, pomoč.
©egenpart, m. protivnik, nasprotnik, zopernik. ©egenpartei, f. strana ob. stranka proti vna.
. .—f. odgdvor. @egenfa?,JK. protista'vek, opreka;
protisjdvje, nasprdtje. ©egenfcbein, m. (beS Sicfitež) odblčsk, osvit;' (Jg>anbfd&tift gegen ctne anbete) vzajmlčno svedočrfnstvo. |kontrolo'r. ©egenfdjreiber, m. pisdr sproti;^ @egenf$ttlb, f. dolg vzajemni^
protidolg. ©egenfeite, f. strana protivna ; (bie »erfefirte Beite) strana opdka.
©egenfeitig,a.sproten, vzajemen, ©egenflctnb, m. predmet, reč; (SBiberftanb) vpornost, pro-tivnost.	[protlvni.
©egenfiofi, m. odpdr , vdrfrk, ©egenftu^e, f. podpdra. ®egenflf)et(, n. protivnost; (itn —) nasproti temu; — m. protivnik, strana protivna. ©egeniiber, prp. proti, nasprdti. ©egeroetfjjtecljen, n. občt vzajemni, obljdba sprotna, ©egenroart, f. sedanjost, pri-tdmnost, zdajnost, saddš-njost, sadajnost. ©egentoartig, a. zdajšnji, pri-čujdč, nazdčen, pritdmen; — ad. zdaj, dan današnji, ©egenroefir, f. protubrina, odpdr.
©egenminb, m. veter protlvni. ©egner, m. protivnik, zopernik, nasprotnik, overnik, odpdr-nik; — iit, /\ protlvnica, nasprdtnica. ©efiaben, ficfi, r. (ftdj betra« gen) obnašati se, zaderžati se; (ftdj befinben) počdtiti se j (ge^abt ettdj roo?)t) bodite
zdravi, z Bogam, , srečno bpdite.	V-
©eftdgp, n. plot, ogMja, redišče; (einem in ba« —'_ fcmtmen) v kogar pravico siliti ob. se zaletovdti, mešati se v ptuje posle.
©et)att, m. (bač ©ntfjaftene) za-deržij, obseg, ob?ežek; (bic Sefolbttng) mezda, plačilo, služba; (SBertf)) vredndstob, cena znotra'jna. Se^atten, a. dolžen, obvčzan. ©eljcinge, n. kite; (tfbfjang) ster-mina; (®ingeweibe) drdb, čreve.	Lljen.
©efjamifdjt, a. okldpljen, oklep-©eftaffig, a. sovražen, nena-visten, — Jeit, f. sovražnost, nenavist ©efjauft, a. verliovat. ©ef)aufe, n. (Ufjrgefjaufe) tdk za
ure; (bei gritdjten) luščina. ©efječ, n. gnjezdo. ©efjeim, a. skriven, skrivšen, tajni; — ad. skrivaj, skrivoma , skrivši, tajno; (— f)«tten) skrivati, tajiti. ©ef)eimni|>, n. skrivndst, tajnost.
®ef»eimni|j»oU, a. skrivndsten, skrivšndsten, tajni, skriv-ndsti eb. tajnosti pdln. ©efjeimratf), m. tajni ob. skrivni svetvivec.	Ipisir.
©efjeimfcf)retber,m. tajnik, skrivni Oefteig, n. zapdved , vkiz povelje, zapovčst. ©efjen, ». n. iti, hoditi; einem aug bern 2Bege ge^en, ogniti se, ogibati se (kogar); ftcf) nttibe — , opellati, opčšati;
239	@e§o
miiftg —, postopati , lend-šiti, posedovati, praznovati; au$ einem £rte —, oditi; »on einem —, zapustiti kogar; einen ©tfiritt —, stopiti, prekoračiti se; (aufges fjen, »orn Setge) kipniti, na-kipniti j (fidj erffrecčen) seči, segati; (»erforen —) zgubiti se; S« Merjen — , v serce segati ob. seči; an etroaš —, lotiti se česar , začčti, začenjati ; (in ftdj —) k sebi priti, zavčsti se; fd^t»anger —, noseča biti, nositi; t»ie gefjt eg 3f)nen ? kakd se imite, kako' se počdtite, kako' se vam godi? eg gefjt ein ftars ter SBinb , močen veter piše; eš gefjt ein ®eriidjt, govori se, glasi se, sliši se ; bai> ge£)t nitfit, to ne more biti; eg gefjt an baS Seben, grl za glavo; eč gefjt inž jefjnte Sa^r, je desčto leto. @ef)en, n. hdd, hoja. ®ef)enf, n. ptfs za sabljo, [nec. ®efjenfter, m. obešenjdk, obeše-®efjeuer, a. zdriv , brez nevarnosti, ©efjeut, n. tulenje, ulenje; (»on
.fitnbern) vek, vekanje. ®ef)trn, n. mozeg, možgani, ©efjofte, n. dvdr, dvorišče, ©efjofj, n. les, boršt, goščava, ©e^ot, n. sldh, posldh; sli-šanje, vslišanje; — geben, poslušati (kogar); — ftnben, vslišan biti. ©efjortfjen, v. n. posldšati, slu-šati, bogati, vbogati (kogar) pokdren biti (komur).
©eljo
240
©eifl
®ei6ren, v n. kogar biti, spa dati; bač gefjiirt nitftf jn rac;„ to ni moj posel; bet £ut gefjort mir, klobuk je mdj; (gebti^ren, erforbert met' ben) iti, slišati; bte ge^ort bte ©Ijre, tebi grč čist; eS geljort JSeit boju, k temu je časa potreba; — v. r. pristati se , iti, slišati se , baS get)ort ftdj nidjjt, to ne grč, to se ne pristoji, tonidostd-jno ob. pristdjno. ©eijorig, a. spadajdč; pristd-jen , dostojen, prav, dolžen, ©efjorloš, a. gluh; — ftgfeit, f.
gluhost, gluhota, gluh oba. ©efjom, n. rogovile, rogovi, ©ejjornt, a. rogat. ®ef)orfam, u. pokoren, poslušen, ©efjorfam, m. pokdrnost, po-
kdršina, poslušnost, ©efjorfamen, v. n. poslušati.
pokdren biti, bogati, vbogati. ©eljten, m. strela; klin. ©el)tilfe, nt. pomočnik , poma-gač, pomagivec; — in, f. pomočnica, pomagdvka. ©ef)Werf, n. kolesa Cpri urah), ©ejducljje, n. ukanje, juckanje, krik.
©eier, nt. kanja, jastrob, jastreb , zrakdlč. ©eierfalSe, zakolč. ©etfer, nt. slina, pena, sline, pene; ((jeftiget 3orn) togota, čemer.	[oslinjen,
©eifericftt, ©eiferig, a. penast, ©eifern, v. n. peniti se , sliniti se, sline cediti.
f. gosle, gosli. , v. n. goditi, gosti.
©eigenbogen, ni. goslen ldk
godalo, ©eigenmadjer, nt. goslir. ©eigenfleg, ©eigenfattel, m. kobilica, ©eiget, m. godec, ©eil, a. nasladen, pohdten, pohotljiv, pojaten, spojaten, hoten, hotljiv; (Srbe) masten, ©eilen, pl. f. mode, modički,
mošnja , mošnjice. ©eilfjeit, f. nasladnost, pohot-nost, pohotljivost, pojatnost, hotljivost. ©eig, f. koza.
©eifj=, a. kozji. [merkač. ©eigbocf, nt. kozel, jarec, bak, ©eiget, m. porok, zaporočnik,
zastavljenik , zaldg. ©eiget, f. bič, šiba. ©cigeln, v. a. bičovati, bičati,
biti Cz bičam), ©eigelfliet, m. bičnik, bičnjak. ©eigfeU, n. kozlina, kozličina. ©eijjfjirt, m. kožar, pastir kozji. ©eigEIee, nt. detela bela ob. kozja.
©eifi, m. duh ; (@eele) duša; (©efpenfi) strah, pošast, strašilo ; (ffierflctnb) razdm. ©eiflerbann, nt. zaklinjanje, za-rotčnje.
©eillerbanner, ©eijlerbefdjtoorer, m. zaklinjavec duho'v, zarotnik.
©eilterteljre, f. duhosldvje. ©eifterftunbe, f. polndč. ©eifterreelt, f. svet duhdv. ©eitfežgabe, f. dar duha. ©eiftešgegenttart, f. pričujdč-nost duha.	[ob. duha
f. mdč duščvna
®«tft - 241
©eifilU, «• duševen, duhovit,
duhdven; (unEdrmfKt)]'breztelesen, duhdven, netelčsen. ©eifHi<6, rt. (unEorperlicfj) breztelesen, netelčsen, duhdvep; (priefleriitfj) duhdvski, duhd-ven, cerkven , cerkoven. @eiftli#er, m. duhoven, duhdv-
nik , svešččnik . mejnik. ©ciftlidfitcit, f. duhdvstvo, du-hdvščina, duhovčnstvo, duhovniki , duhovni, ©eifllog, a.brez pameti,brez duha,bedast,brez velikegaduha. ©eiffreicfj, o. umen, ojstroiimen, razUmen, duhovit, velike pameti, prebrisane glave, velikega uma Ob. duha, duha polni; (Bom ©ettdnfe) duhovit, jak, silovit, močen, ©eij, m. skopost, lakomnost, lakomost, skopija,1 skopa-rija , skerljivost, stisljivost, terdost.
©eijen, v. n. skopariti, skopo viti, skdp , lakomen, terd, Ob. stisljiv biti, skerljati. ©eijfjalS, m. skopec, skopin, lakomnik.lakomec,skerljivec. ®eijig, «. skdp, lakomen, sko-pdrski, skerljiv, terd, stisljiv, ©elldffe, n. laj, lajanje, čev-kanje. [lopotanje, klepet, ©eflappet, n. klopot, ropot, @ef(atfd)e, n. pldsk, plesk, pleskot; ploskanje, pleskanje. ©eBtimper, n. brenčanje, bern-kanje , dčrnkanje , dernkot ©eJlinget, n. cenget, cenge-
tdnje, cingldnje ; klinkanje. ©eHirre, n. rožlanje, šum od ordžja.
©El6
©efnifter, n. praskot, prasketanje , prašččnje. ©efnitftje, n. škripanje, škripot. ©ečracfje, n. tresk, treskanje,
treskot, pokanje, hrušč. ®efrt$el, n. čerčkanje, čerket, čačkanje, mačkarija. Ipriselc. ©efrofe, n. drdb, drobovina ©efunflelt, a. prisiljen, prinUd-
jcn , iskan, nenaraven, ©elddje, ©eldcfjet, n. smeh, ho-
hot, krohot, hohotdnje. ©etddjter, n. smeh; krohot, smejanje.	[gostba, pir.
®el<tg , n. gosti, gostovanje, ®eldnber, n. deržaj, ograda, shodišče, poprijemač, naslonilo.
®elctngen, v. n. priti, ddjti, dospeti; (ju ettvaš —) priti do česar; jut .Renntnij; —, zve-diti; jut .Senntnili — taffcn, na znanje dati, naznaniti, ©eldrm, n. povom, vika, klopot. ©etap, m. prostor, mesto, ©etaffen, a. miren . tih , krotek, sterpljiv, prostodušen, ravnodušen; — fteit, f. mirnost, tihost, krotkdst, pro-stodilšnost. ©etdufig, a. vajen, uren, ročen, gibčen , hiter , lahčk ; — Beit, f. vajendst, urnost, ročnost, hitrost, gibčnost, lahkdta. ©etdut, n. zvončnje, telčm-banje (bie @Ioc!en felbfl) zvoni, zvondvi, zvona, ©elb, a. žolt, rumen ; —e Stil« ben, korčnje; — n. žoltina žoltlo, žolta boja, žoltica; — im Gši, rumenjak, ©elben, v. a, žoltiti, rumeniti, 16
@el6
242

požoltiti, porumeniti; — v. n. žoltčti, rumenčti. ©etbgiefier, m. mednik. ©elbgtiin, a. žoltozelen. ©elbčopf, m. žolna (ptica"), ©elblidj, a. žoltkast, rumenkast , rumenklat. ©elbling, m. sternad. ©elbrotf), u. žoltorudeč. ©etbfdmabel, m. žoltokljunec; (ein junger ©ecf) golokradec, mlekosčs. ©elbfucfit, f- žoltica, žolčica,
zlatenica, nišarba. ©elbfiidjtig , u. žoltičav , zlate-
ničav , nišarben. ©elb, v. dnarji, penezietmS
ju —e raadjen, prediti. ©etbarm, u. brez dnarjev. ©elbbeutel, ©etbfacf, m. mdšnja
kesa, peneznik. ©elbbuge, f. kazen na dnarjih. ©elbgierig, a. srehrolakomen, srebroljuben, srebrožčrten. ©eibgier, f. srebrolakomnost, srebroljubje, srebro žertno s t. ©elbtaflen, ©clbfdjtnnf, m. ©etb=
Sifle, f. skrinja za dnarje. ©etbfaffe, f. dnarnica, penč-znica.
©elbmacflet, m. mešetar. ©elbjltafe, f. f. ©elbbufe. ©elbwed)ž(er, »i. dnarjomenec,
penezomenec. ©etegen, a. poldžen, postavljen , ležeč; (bequem paffenb) prildžen, prikladen , prili-čen , vgoden; batan i|i mit nid)t£ —, tega mi nič ni mir, ne maram se za td. ©etegenfjeit, f. priložnost, Dri-lika, vgodnost.
©ptegcntlicft, a. po prildžnosti
prilično* ®elrt)rig, a. učljiv , naučljlv, pomnlv, umeven, podučljlv; —Feit, f. učljlvost, naucljl-vost, podučljlvost, pomnl-vost.
©ele^rfamEeit, ®eWf)rt&eit, f.
učenost, nauk , naučendst. ©elef)rt, a. učen, natičen, p0-diičen.
©eleljrte, m. učeni, nadčenik. ©eleife, n. koleja, kolovdz, ko-linjak, kolotečlna , koleso-vina, sepiiia. ©eleit, n. (23egteitung) pdt; (©es folge) družba, druščina, pre-vdd , spremnlštvo. ©eleiten, v. a. sprevdditi, spre-vodati, spremiti, spremljati, ©eleitebrief, m. list sprevodni
Ob. spremni, ©eleitčmann, f. SBegleiter. ©eteitčfd)iff, n. ladja sprevddna. ©etenč, n. gib, člen, sklep, ©elenč, ©elenBfam, a. gibek, gibčen, ročen, uren, okreten ; — ČigČeit / f. gibkdst, gibčnost, ročnost, urnost, okretnost. ©elic!f)ter, n. versta, sorta, baza. ©elteben, v. n. poljubiti se,
hoteti se. ©eliebte, f. ljubica, ljubka, ljubljenka, 1 j ub ovjiica, dra ga. ©eliebter, m. ljubek, ljubeč, ljubljenec, ljubovnik, ljub-ljenlk, dragi, ©elinbe, a. mehek, mičen, rah, rahel, gladek, blag j —■ ig* Bett, f. mehkost, mičnost, gladkdst.
Seli
243
@eme
©ettngen, v. n. vdati se, .uspeti, dobro Ob. po sreči* iziti, po sreči se vesti, ©eličpet, '<• šepet, šeptrfnje,
čeblanje, cverlcut, žubor. ©etoben, v. a. obečati, obetati, obljubiti; —nifj, obet, obe-čanje , obljdba. @elfe, f. komar. [lire, al ni 1 <§ett, i. jeli, kar ne ali , je-@elt, a. jalov, jal; (getteS feiet))
jalovna. ©e!te, f. žehtar, črepilo, ko-rec ; (SOlilcbgette) golida, mol-znjdk.
©elten, t', a. veljati, obveljati; baS gitf betnen .Ropf, to grč tvoji glavi; baS gilt nttfit, to ne velja; mit gilt ba§ glei<$; »tel, to mi je vse jedno. ©eltung, f. oveljanost; jut —
{ommen, oveljati. ©eliibbe, n. obljuba, obet. ©eliifl, n. želja, poželenje, pohot, mik. ©eliijlen, v. n. poželčti, pože-lčvati, želčti, mikati, hoteli se, pohoteti, želje imeti, ©emucf), n. čumnata , jispa ,
gorili ca, soba, Staniča, ©emad), ud. počasi, ščasama, pomalem, tiho , rahlo ,. la-gano.
©emacfjtidj, a. počasen, vgo-den, len ; — teit, f. vgod-nost.	Ldetorodni ud.
©emacfjt, delo , posel; sram, ©emabl, m. mdž, zardčnik, zakonik, drug, družej, su-prdg; —in, f. žena, zaročnica, zakonica , družica , suprdga. ©emaljnen, v.n. opomeniti, opo-
minjati; eg gcmabnt midfj, se mi zdi ob. vidi. ©emalbe, n. kip, prilika, p0-
ddba , obraz , malha, ©emcmfclje, n. zmes. ©emčtf;, n. mera. ©emcip, a. poddben, primer-jen, dostdjn; — tjeit, f. podobnost, primerjenost, do-stdjnost; in —, poleg, po. ©emdfiigt, a. umeren. ©emduet, n. zid, zidina, zi-
ddvje , ozldjc. ©emeiti, a. občen , občinski j (alltdglicf)) vseden, prdst, pri-prdst vsakdanji; (niebtig , feftlecfjf) malopriden, ničvreden; buč — e SSefen, posli občinski, ©erneine, ©emeinbe, f. občina, občinstvo , obččstvo, sosč-ska , sosčdščina , srenja, ©emeinbcangefjotigjeit, f. srenj-
stvčnost. ©emeinbebitrget, m. srenjstvenik. ©emeinbeglieb, n. srčnjčan. ©emeinberedjt, n. srenjska pravica.	Lbojak. ©emeinet, »n. prostak, prosti ©erneine SBefen, občinstvo, občinski posli, ©emetngeifl, m. ddh občinski, ©emeinbeit, f. občina; prostota,
neotesanost, ©emeiniglielj, a. veči del, navadno , obično , v obče. ©emeinnufjig, a. občekoristen;
— feit, f. korist občinska, ©emeinplcifs, ju. mesto občinsko, ©ememfdjaft, f. občinstvo, občno st, občina, obččstvo, družba, družtvo, skupščina;
Seme
244
©ene
— , a. občen, drnžtven, skupen.	[skupščine,
©emeintag , m. deUvnik ; den ®emeinwetbe, ©emeinbetrift, f. paša občinska, občinski pašnik. [n. 7.I1K7,, mešanica, ©emenge, ©emift$, ©emengfet, ©emerf, n. znamnje, znamek. ©emeffe, n. merenje. ©eme(je(, n. klanje, mesarenjc,
kriprelivanje, mandrdnje. ©emifd), n. zmes , mešanica, ©emšbotf, j/i. divji kozel, ©emfe, f. divja koza. [koze. ©emfenjager, m. [ovec na divje ©emiill, n. razvalina; razsip. ©emutmel, n. šum, šumot, šu-motinje , veršenje , merm-1 j a'11 je, ža mor, žuborčnje, žubdr.
©emutre, n. godernjinje, ro-
potanje, hrdp, hrdšč. ©emitfe, n. zelenje, zelenjid, zelenjdva, sočivo, sočivje, stročje.	[djen.
©emufiigt, a. prisiljen, prind-©emut& , n. sereč, diib, duša, n ari v, volja, čutljivost; — It(§, a. blag. prostodušen 111 vešči, od serca.	[vost.
©emutfj&irt, f. narav, čutlji-©emutjšbet»egung, f. ganitva ob.
gibanje serca Ob. duha. ©emutfjšfranffjeit, f. dušna bolezen.	[serca Ob. duše. ©emittE)šrittye, f. mir ob. pokoj @emttf()S»etffl|fitng, f. stanje ob.
razpoldžnost djilia ob. serca. ©en, prp. proti, k, v, na; gen
•&immel, v nebo, kviško. ©enannt, a. imenovdn, nazvin, rečen, spomenit.
©enaf^ig, f, 9tčif$ig. ©enau, a. (enge) tesen; ozek; (»on aBaarenpreifen) poslednji, zadnji; (accucat) natd. njčen; (geijtg) skdp, terd, stisljiv , lakomen. ©enauigčeit, f. tesnost, tesnota, ožina; liatinjčnost; skopost, lakomnost, ©enelpm, a. — Ijalten ob. genefjs mtgen, v. a. dovdljiti, pri-vdljiti za dobro spoznati, poterditi. ©enefjmfjaltung, ©eneljmigung, f.
dovoljenje, privdljenje. ©eneigt, a. nagnjen; sklonjen, prikldnjen; einem geneigt fein, biti prijatelj komur , komur dobro želeti; —f)eit , /'.nagnjenost, prikldnjenost; do-brohdtnost. ©enetat, m. vojskovdd, vojvoda, generdl. ©enetafabjufanf, m. vojvodov
pobdčnik. ©eneralbafi, m. bis temeljni. ©eneralfetbmatfdjaU, m. vojvoda vikši, generalfeldmaršal. ©enetaffelbseugmeijlet, m. vojvoda topništva, [ncralstvo. ©eneralifat, f. vojvodstvo, ge-©eneralmajot, m. generilmajor. ©enetatmatf$, m. marš obče-niti.	[občenito.
©enetalpatbon, m. odpuščenje, ©eneratflab, m. glavni stin. [ska. ©enera[S»urbe, f. čist vojvod-©enerettion, f. rod , zardd. ©enefen, v. n. ozdravčti, shoditi , ozdraviti se, zdravje zadobiti, vstati (od bolezni) ; eineS .Kinbež —, dete roditi,
©eni . 245 diti; — f"3r f-
poro«
©enii"'«. tilnik, /al-ivnik, zatil-njak. zavratnik , sinjek, šija. ©emčfangeir, m. nož lovski, ©ente, n. um, bistrodm, pri-
rdjeni dm. ©eniefibat, d. vžiten, zavžiten. ©enie|ien, v. a. vžiti, vživati, vživljati, zavžiti, zavživati; radovati se, našla d j [vati se; (effen) jesti, povžiti; (tras pfangen) prijeti.	Ipad.
©enitio , »t. rodivnik, drugi @eniue', f. ©djul&eifl. ©enofi, m. dru« tovdrš, deležnik, verstnik; —in, f. druga , tovaršica, deležnica, verstnica. ©cnug, ad. dost, dosti, zadosti. zadosta, dovolj ; — tfjun, zadovoljiti, zadostiti, ©cniige, f. volja, dovdljnost, dovoljstvo; zadosta, dovdlj; jur—f)aben, dosti ob. zadd-sta imlti. ©enugen, v. n. dosta biti. po volji ob. dosta imeti; fid) — laffen, zadovdljen biti. ©emiglicfj, ©enugfam, a. zadd-
sten , dovdljen. ©enugfam, a. zadovdljen, dovoljen; umeren; — Eeit / f. zadovdljnost, dovdljnost; umerenost. ©enugtfmn, v. n. zadovoljiti, zadostiti, zadostovati, zadosta storiti, — tfiuung, f. za-dostitva, zadostenje, za-dostovanje, zadovoljstvo, ©enufj, m. vžitek, zavžitva, vživanje; radost, veselje
nasldda; povžitva, prijetje prejem, ©eograpf), f. gtbbefd&reibet. ©eograp&ifcf), a. zemljopisen. ©eometet, m. zemljomerec, zroi-
1 jomer. ©epacf, n bertlaga, žara. ©eptapper, ©eplaubet, n. žla-branje, berbrdnje, klepetanje , kermlanje, blebetanje , blebet, ©eptarr, n plak, vik, dretje. ©epotter, n. ropot, ropotanje,
čepet, treskanje , povom. ©eprage, n.kov, kovanje, vtis,
znamenje , vdark. ©eprange, n. svečanost, kra-snost, baharija, velikolepje. ©epraffet, n. praskot, prasketanje.
©eguatfe, n. raglanje. ©erabe , a. raven , naravenj (aufridfjtig) iskrčn, istinit, pošten ; — macfjen, zravnati j — en SBegeč, naravndč, na ravnost; — adv. ravno , na ravnost; gerabe recM, ravno prav.
©etabbeit, f. ravnina; fig. ra-vnoserčnost, ravnost, iskrenost , istinitost. ©erablinig, a. ravnočerten. ©eraffel, m. gerčanje, šdm,
hrup , rožlanje. ©eratf), n. ©eratfjfdjaften, P
orddje, roba, posddje. ©eratfjen, v. n. (unter, in, att u. auf etmaS —) zaiti, priti, nameriti se; (ju etwaš_—) doseči kar; (gelingen) iziti se, streči, vsrečiti se; in gottl —, razjeziti se, razkačiti se;
(Sera
246

razserditi se; inglammen —, vžgati se, vnčti se; in ©djitl; ben —, zadolžiti se. ©erctt$ewof)t, n. auf« -, na
srečo, naj bodi kar hoče. ©emtrn, ©erčtumig, a. prosto' ren, prostran; — ejieit, dolgo; — igfeit, f. prostornost, pro-strinost. ©eraufdj, n. hrtim, hrtip, šum,
šumčnje; hrumenje, hrtišč. ©erben, f. ©«beti. ©eredjt, a. pravičen, pravčden, pri v, po pravici; — igfeit, f. pravica, pravednost, pravičnost, pravda, ©etecfitfame, f. pravica, pravo, ©erebe, n. govdr, govorenje,
mirnj, guč; (®erud)t) glis. ©ereieften, v. n. služiti Ckomur h čemur) biti (komur v kar) ; baš gemdjt i^m jut Sf)te, to mu je v čist. , ©ereuen, v. n. ksati se, kajati se, žaliti, žil biti. Lšiti. ©ergel, m. hroš; — n, v. a. hro-©eticfjt, n. skleda; jed, jestvina. @eri(t)t, n. sod, sodba; sod-liija; (©trafe) kazen. Ipraven. ©eriiijtlicb, a. sodni, sodniški; ©etitfitšbarfeit, f. sodba, sodna
vi.is t , oblist soditi, ©ericbtšbote, m. sodni poslinec ob. glasnik. [ni hlapec, ©endjtšbiener, m. berič, sod-©eridjtšfetien, pl. sodni prazniki, ©eridjtžftalter, m. sodnik, ©eridjtšftanbel, m. pravda, fetid^fjertfdtaft, /'. sodna go-spdska.
©eriditčljof, m. sodišče, sodnlja. ©etitfttSfofien, pl. sodni potroški.
©end)tčpflege, f. sodništvo. ©ericbtšftfireiber, m. pisir sodni. ®ericf)tčflcinb_, »t. dolžnost pri
sodbi se znajti; sodišče. ©eridfitSftube, f. sodnica, sodi-
šnica, sodna jispa. ©eridjtštag, m. sodni dan-
(ICmtStag) tožen dčn. ®eridjt!>jtt)ang, m. vlast sodna, ©erittge, a. mil, lahek, lagek majhen, malovižen, malo-vreden , toljčkin , pičel; ttnt einen —n |>reig, dober ktlp ■
-	g 9Jlag, tesna ob. pičla mera; etne— ©adje, malčn-kost, mallčkost.
©eringfitgig, a. mal, malovižen , malovreden, nevižen;
—	feit, f. malovižnost, ina-lovrednost, nevrednost
@etingfc{)a|en, v. n zaničevati,
prezirati, zametoviti. ©enngftfw§ig, a. zaničljlv, malovižen,	[prezlranje. ®etingfd)či|ung, f. zaničovinje. ©erinne, n. žleb, jez, vodotok, ©erinnen, v. n. vsesti se, vsi-
riti se , v<edati se. ©erippe, n. kostjik, hrod, hrd-dje, rebrdvje, okostnlca, kosti, rebernl&a. ©ermaniftren, v. a. nemško-viti, ponemčoviti, ponem-čiti.
©etmaniftten, m. nemškovivec,
riemškiitir, nemšktln. ©etinamžmuč, m. nemškovinje;
nemšnost. ©etn, ad. rad, rada , rado, ra-dnvdljno, dragovdljno , do-brovdljno ; — Jaben, ljubiti, drago biti.
©erS .	247
®erof)rig, ©erofir, n. \očje. . ©etonnen, <>■ vsedin; vsiren. ©erfte, f. jačmen, ječmen; —n, u. jačmenOv. '	. [nov.
©etfiens, a. jačmčnov, ječmč-©crfienacfer, m. jačmenišče. ©erflenbrob, n jačmenovec, jačmenOv kruh. @er)lengrau(jen, pl. jačmčnova
kaša, jačmčnovo phanje. ©erftenforn, n. zerno jačmč-
novo; (am 3Cuge) jačmenec. ©erftenfaft, m. pivo. ©erftenfcfitetm, nt. sdk jačmčnov. ©ette, f. prdt, protica, šiba. osten, vitica, viterca; coll. protje , šibje. ©eruclj, m. (bet ©tnn) dišek, povdh, vdh; (tfušbunflung) duh.	[dišeč.
©erucfjtoS, a. brez duha. ne-©erucfit, n. glas, pravoč, guč, govorica ; (ber Sluf) !mč, poštenje, sldv, slava ; _ eS gefjt ein —, glasi se , sliši se. ©eruben, v.n blagovdljiti, do-vdliti, dostdjati, povrediti. ©erutle, ©eritmpel, n. odvaline,
odvalinjad. ©erufl, n. podmostje , goder, stav., oklčp, pristroj. Iglas. ©efage , n. govor, govorjenje; ©efame, n. semena, semenje. ©efammt, a. ves, vesolen, ves-kolik , obči, cel; ad. skup, skupej, vsekmalo; — ft^aft, f. skupščina, vkdpnost, skupnost.
©e[antte, m. poslanik, poslanec, posel; — in, f. poslanica ; — frfiaft, f. poslanstvo poslaništvo.
©efc&
©efang, m. petje , petva , pe-vanje; (©ebicfit) popevka, pesem ; - buclj, n. pesmarica, pesmdr.	Lgl.ls , viža.
©efangtneife, f. napev , pevo-©efajt, n. zadnjica, rit, sedalo, sedalce; (bet <Si(5) sedilo , sedallšče. ©efdttfel, n. sapljdnje, pihljanje,
žubor, ščpet. ©efdjdft, n. oprdvek, opravilo,
oprava, delo, posel. ©Cfdjaftig, a. delaven, marljiv, opravilen-; — Eeit, f. delavnost , marljivost, opravilno st.
©efdjdftiiloš, a. brez dela, brez posla, — ftgfeit, f. brezpo-slenost.	[opravitelj.
©efcbdftštrdger, nt. opravilnik, ©efdjjdnbet, a. oskrunjen; osra-mdten.
©efdieljen, v. n. goditi se, z.go-diti se,dogoditise,pripetiti se, nakljdčiti se , prikljdčiti se ; eS gefd)iel)t it)m Unrecljt, krivico mu delajo, krivica se mu godi; eš ifi um iljn —, je proč , po njem je ; e§ tli tfjm tecfjt —, pi-av mu je. ©efdjeibt, a. pameten , umen, razumen; — Ijeit, f. pamet, razdmnost, razum. ©efcfjenS, n. dar , darilo , po-
darek, pokldn. ©efefjictjte, f. (SSotfaU) zgod, zgodba , zgodek , prigodba; (®t{dftlung) pripovedka, povest , poved, priča ; — Bon ©taaten, dogodivščina, zgodovina, zgodbina. ©ef<f)i<6tltdj, a. dogodivščen,
@efc£)
248
@efd&
zgodovinski, resničen, zgod-ben.	Idovinska.
©efdjicfltfitmclj, n. kniga zgo ©efd)id(>tšfc[jtetf>er, m. zgodopi
sec, zgodopisnik. ©efdjtcfjtčEunbe, f. dogodivščina,
zgodosldvje. ©efctncE, n. pristojnost, dostojnost ; (@cfji<ffa[) oso'da, oso-dvina , sodba j osodjenost, (gafjigjeit) sposdbnost, vešti-na; — licf), u. vešt, sposdben. <3efcf)WElicf)feit, f. veština, sposdbnost, urnost, ročnost. ©efdjicEt, a. vešt, sposdben, uren, veden, umeten, ročen, ©efdjiebett, a. razdeljen, odld-
čen; razldčen, ©efdjtrr, n. posddba , posdda,
posddje; (gjfcr&e—> oprava, ©efcfjimn, v. a. zapreči, vprčči. ©efcfjle^t, n. rdd, rodovina, pleme, pokolenje; (mdntititfj ob, tDetbttcfj) spol, poglavje, ©efdjtecljtčatter, n. vek' enega
rodd, zardd, ©efdjtedjtžfotge, pokolenje. ©efcMecfitčtunbe, f. rodosldvje. ©efefitafjtšloč, a. brezspolen, srednji.
©erdjtedMšname, m. priimek,
očetovo ime, rodno imč. @efcf)Ie<J)tčtegif}et, ©efdjtedjtStas f. rodosldvje, kniga ro-dosldvna , bukve rojstva. ©efdMedjtžtfietle, pl. spolnice,
spolovila. ©efd&M&tStrieb, nt. pojatnost. ©efcfiletjigtrort, n. člčn, členica. ©cfrfitept), n. derhil, drub.-il. ©efcfjtnacE, m. (bet ©ffrfjmacfftnn) vkiis, okds, sla j; tek, slaj.
©efdjmadfloč, a. netččen, brez teka, neslan, brezvkdsen;
—	iglett, /". brezvkdsnost, breztččnost, netččnost.
©efct>macEt>oll, a. vkdsen, tečen, ©eftfcmetbe, n korivde, sreber-nina . zlatnina, sreberni ob. zlati, lipš ob. kine , dragocenost.
©efdjmeibig, a. gibek, šibek, ličen, tenek, droben; (utts tettoutftg) pokdren, krotek. @ef(f)tneifj, n. merčes , červdd, červ.idina , lezerčina , mer- • golinjid; muhe; (©eftnbel) derhil, druhil, smčt. ©efcfjnatter, n. gaganje, blebet, žlabrdnje.	I stvorje,
©efcfiopf, n. stvrfr, stvarina, ©efeftofi, n. (<Sdf)iepge»e^r) puška;
strela.	[£U$t) gltfs.
©efdjret, n. krič, laik; (@c= ©efdjitfc, n. topdvi, topdvje,
strelivo. ©efdf)u|jun|t, f. topništvo, stre-laštvo, strelarstvo, topni-čdrstvo. [četa; brodovje. ©efdjroaber, n. trop, šaka, mndž, ©efdjttičmjt, o. repat, repast. ©eft^trd^, n. blebet, kvante; blebetanje, govorenje, kvan-tauje žlabranje, berbotdnje. ©efdjn>a§tg, a. govorljiv , jezičen, žlabrav, berbotljiv;
—	feit, f. govorljivost, jezično st.
©efdjroetge, ad. tim manj. ®eft$wetgen, v. n. zamdlčati, ne govoriti, tiho biti, neo-mčniti; feinet Safiet ju —, za-molčim njegdve zlosti. ©cf^minb, a. hiter, berz, ber-
©Cfd£| . 249
zen, jadern, nagel, -uren,
ročen, spešen. •
©efcbroinbigJeit, f. Mtnna, hitrost, berzdst, berzma, ja-dernost, naglica, spešnost. ©eftbrainbfdjteibeJunfl, f. hitro-
pisje, berzopisje. ©efd)»inbfdjreiber, »t. hitropisec,
hitropisnik. ©efd)imflet, pl. bratje in sestre; — finb, n. bratinec, bratlnc, sestrinec , sestrič; bratana, sestrina,sestrinka, bratinka. ©efd>Worner, m. perseženik, per-
sčženj, pordtnik.* ©efd)tt>ornengerid)t, n. sodba, prisežnikov , porotnlja, porota.
©cfc$»ulfl, f- otdk, oteklina. ©efd)W>i,V vred. ©efell, m. drdg, tovarš; (£anb' roerBgefell) pomagivec, drd-žnik, pridrdžnik, hlapec, ©efellen, v. a. združiti, pridružiti, pridružoviti, pertovar-šiti; ftd) i« einern —, se h komur pridrdžiti. ©efeUig, «. prijizen, družijiv, tovaršljiv, družčven; —feit, f. prijiznost, družljivost. ©efeUfd)aft, f. tovaršija, tovir-štvo, družba, družtvo, družina, pomnija; —er, m. to-virš , driig. ©efellfcbafrtid), f. ©efeffig. ®eftn{, n. (eine SRebe) vlače-nica, grebenica; (imSBetgbau) rudnik; (ara 9le£) svinc. ©efe§, ri. zakon , postiva, na-rčdba; — bud), n. zakonik, postivne bukve.
t, m. zakonodaj, za-
@eft
konoditelj, postavodaj, za-povednik, postavodajivec. ©efe^gebung, f. zakonodija, za-
konodatčljstvo. ©efe^tid), o. postiven, zakonit, po zakonih, po postivah; — teit, f. postivnost, zakonitost.
@efe§lož, a. nepostiven, brez-postiven, nezakonit, brez zakonov; — igJeit, f. nepo-stavnost, nezakonitost, brez-postivnost	[ven.
®efe|mafiig, a. zakonit, posti-®efe|t, f. @e|en. [zakonit, ©efe^njibtig, a. nepostiven, ne-©efeufje, n. zdihov-inje, stdk. ©efidjt, n. vid, gled, poglčd, videnje, oči; (baš tfngeftdjt) lice, oblič, obličje, obraz; (Gšrfdjeinung) prikizen; ju —e beJommen, zagledati, vgledati. ©efidjtčbilbtmg, f. obraz, lice. @efid)tžfatbe, f. boja ob. barva v licu. llobnčbje, obzdr. @eftd)ti>8reiš, m. obzdrje, po-©eficbtelinie, f. čerta lica. @ejtd)t£ipimčt, m. gledišče, ogled, ©ejtmž, n. okrajnik, venec
na zidu. ©eftnbe, n. družina, čeljid, posli, -l n. druhil, derhil, smet.
©eftnbeftube, f. ©efinbejimmet, n.
soba ob. jisba družinska, ©eftnnt fein, v. n. misliti, duh imčti; beutfd) —, za nemce zavzčt. ©eftnnung, f. misel, ddh. ©efittet, a. dobronriveu, bla-gonraven , izobrižen; vgla-jen, lepih ščg.
@efp
250
®eto
©cfpaltct, a. preklan.: ©efpann, m. drUg, tovarš, paj daš ; — n. vprega, zaprega ;
—	fdjaft, f družba, družtvo; (in Ungatnjstolica, varmedja, komitat.
©efpenfl, n. pošast, duh, strah,
strašilo', spaka, prikazen. ®efperre,n. zaklčp, zapera,zatvdr ©efpiele, 71. igra, igranje j —"t. verstnik, tovarš, drug; — Im, f. verstnica. tovaršica, druga, ©efatnnfl, preja, predlvo ; (»on
©ptnnen) pajčina, pavdčina. ©efpott, 71. zasmeh, zasmehovanje, posmeh,-pordga. ©efprdclj, n. razgovor, pogovor, govor; — ig, a. l-azgovoren, pogovoren, zgovorn, govor-ljivj — igfeit, f. razgovor-nost, pogovornost, zgovornost, govorljivost. ©efptdijjnjeife, ad. v razgovoru,
v pogovorih, ©efprenfett, a. sernast, sernat, pester, mavrast, šaren, šar, pegast. [obala, pomdrje ©efiabe, 71. breg, bereg, kraj, ©eftatt, f. podoba, obraz, prilika, slika ; postava; — tet, a. napravljen, narejen ; — t en, v. a. podobiti, poddbvati, napraviti, narediti, ©eftampfe, n. čepet, ©eftdnbig, a. einer®a<$e — fein, obstati, priznati. [stanje, ©eflanbnifi, n. priznanje, ob-©eflanf, m. smrad, vdnj. ©eflatten, v. a. pripustiti, dopustiti, privdljiti, priptiščati;
—	tung, f. pripdščenje, do-pdščenje, privdljenje.
©eftaube, n. goščavica, germje,
germdvjc. ©eflef)en, v. a. obstati, priznati — it. 71. (gerinnen) vsesti se vsedati se, vsiriti se. ©eftein, n. kamen, kamenje, ©eflell, (einet ©tatue) podnožje (um etroaš baraufju legen) polica; (an bet iEutfdje) stan. ©ejlern, ad, včera, včeraj; — ICbenbg, snoči; — ftrig , a. vceranj, včerašnji; snočišenj. ©eftiett, a. nasajen, ©eftirn, n. (©tern) zvezda;
(©ternbilb) zvezd je. ©eflirnt, a. zvezdat, zvezdast,
zvezdnat, zvezdo vit. ©eftober, n. pih, spili, burja, ©efttdudj/ n. germdvje, terndvje,
robidje, roždje, protje. ©eftreift, a. pasast, pasat, mavrast, brezast, progast, ©eflreng, a. ojster, s(rog; (tas pfer) hraber, hrabri; žlahten, ©eftritben »oU, a. napolnjen, ©eftricf, n. pletivo. ©efliibe, n. prahalica, prah. ©eftiitt, 71. konjski zavod, ko-bilišče.
©efudft, 71. prošnja, prosba,
prositba, vldga, molba. ©efumme, ©efumfe, n. šiim,
brenčanje, brenk. ©efunb, a. zdrav; — brunnen, ni. toplice; - f)eit, f. zdravje; (bie tfnroitnfdjung beimSrunfe) zdravica. ©etigert, a. pegast, šaren. ©etone, m. glas, žvčnk, zvuk,
razleganje. ©etofe, n. šiim, hrum, hrup, hrdšč, povom, ropot.
®ett
251
®en>a
©etrampri, »■•t.°Prft-'!.> .
©tfrint, n. pitje, .pijača, pit-vina, piv°> napdj, napitek. _ ©ettauen, M, f. r. prederzniti se> upati se, zupati se, pod-stopiti se, usvobdditi se, po-gUma si vzeti ©etretbe, n. žito, zernje; — bos
ben, m. žitnica, kasta, ©etreibebanbel, m. žitarija, ter-
govinje z žitam. ©etreibeljanbter, m. žitar, žitnik, ©etreibemarlit, m. terg žitni, ©etreibefatf, m. vreča, ©etteu, a. zvest, zvesten, veren; — li&rUd. zvesto, verno, ©etriebe, n. kolčsa; (bie @onn= feite etneg ©ebtrgež) prisdnja, prisdnčje. ©etrofl, ad. svestno, s svestjd, nadežno , svobodno, bre7, skerbi, smelo; — fein, miren biti. ©etroflen, ftdj, v. r. svestiti se,
nadjati se, pričakati, ©etiimmel, n. lirdp, praska, ha-
labuka, razbUka, šum. ®eubt, a. vajen, vest; — fjeit,
f. vajenost, vestina. ©ebatter, m. kdm, kerstni oče, boter, koter; —in, f. kuma, botra, koterca; — fdjaft, kumstvo, botrina, kotrinn. ©emert, a. v štiri dele razde-len; (Bierečig) štiriv oglat, v štiri vogle. ©eBierte, n. štirivoglina , stiri-
vogelnik. ©eBogel, n. ptice, letenina, ku-
retnina, perutnina. ©eroac&S, n. (^flanje) zčl, zelišče, zelše, rastlina, rastčnje
bilje; (MuStButfiS) izristek,
izrdstje.
©enjadf)fen,a. izriščen, nariščen; (etnera — fein) ladati (kogar) kos, ob. eriik, vosten komu biti.	Ijak.
©etrdcfjšfiauč, n. toplica, rastlin-@e(8af)t voetben, v. a. zapiziti, vglčdati, zaglčdati, začutiti občutiti, zavirati, ©erodfjr, f. — leiflen, zaporočiti se, porok biti, dobro stati;
_ leiftung, ©etbafjrfdiaft, f.
pdroštvo. ©etoafjren, v. u. obččati, obljubiti ; (betBtUtgen) dovoljiti, privoljiti, spolniti; (miftfjeU len) podeliti , *skazati, dati; SemanbS SBitte —, prošnjo vslišati; bteSgewaf)ttnjff S^s gnitgen, to me razveseli ob. veseli,
©eroafjržmann, m. porok. @e»af)tfam, m. ©etBafjrfame, f.
straža, varno mesto, ©etoafjrung/.obečanje, obljuba,
dovdljenje, spolnitva. ©emalt, f. sila, oblist, vlist, mdč; (in feine — brtngen) prisvojiti, prislastiti si; bern ©efefse — antfjun, zakon nao-pak ob. krivo tolmačiti, zakon krivo razlagati.	[ telj -
@et»altgeber, m. polnovlasti-©etoaltljaber, m. polnovlistnik. ©eroaltfjerrftjfjaft, f. silništvo,
neomčjeno vladirstvo. ©ettattig, a. silen, silovit, po-silen, močen, oblasten; jak; mogočen; (fdjrecKicf)) strašen; — e .Salte, hud od ojster mraz.
<8en>a
252
©erot
©etmttiger, m. silnik ; vladar;
velikaš, obidstnik. ©elraltigen, v. a. presiliti, premagati, prel;(dati, v oblast pripraviti, nadvladati. ©emaltfam, ©etralttJidtig, a. ob sili, po sili, z silo, silovit, nasilen , posilen ; — feit, f. sila, posilnost, nasilje ®ewalttf)at, f sila, nasilje posila. @eipa(ttf)dtigfeit, f. nasilovitost,
silovitost, posilnost. @c»dnb, n. oblek, obleka, obleč,
odeča, oblačilo, dprava. ©ettianbt, a. ročen, gibki, zvd-ren, veštj —f)eit, f. ročnost, gibkdst, veština. ©emarten, geroattig fein, v. n. nadjati se, perčakovati, sve-stiti se, upati, [zen razgovor. ©ewafdj, n. kvante, blebčt, pra-®ett;d|fer, n. vode, voddvje, vodišče.	[osndtek.
®e»ebe, n. tkanje, pletivo; fig. ®e»ef)t, n. ordžje, branilo; (glinte) puška; — fctbrtf, f. puškarnica; — Ijdnbteri, m. ordžar , puškoprodajavec;
—	f)af)n, m. krakar. Lvila. ®e»eil), 7). rogi felčnovi, rogo-©eroetbe, n. dčlo, opravilo, posel, rokodelo, obertništvo.
©etterbfam,a. delaven, marljiv;
—	feit, f. delavnost, marljivost.
®e»erf, n. cčh.
©e»idjt, n. teža, težina, vtčž, vaga; (bet SBagen) knebelj, kembelj, vtežja; (Sffiicfitigfeit) važnost; —ig,a. težek; važen. ®ewimme(, n. mergolenje, mig-ljanje, gomezljdnje.
@ewimmer,- n. stdk, stokanje, zdihovanje, jeelanje, ječenje. ©eiBtnnft, ©ettinn, m. dobiček,
dobitva, obrčst, obred, ©eroinnbttngenb, a. koristen,
hasnovit. ®et»mnen, v. a. dobiti, pridobiti, obrčditi.dosčči; (©etteibe) pridelati, dobiti, načeti; (burcfj Uebettebung) pridobiti, prepričati; (Obecfianb —) premagati, zmagati, prevladati, nadvladati. Lvlar, dobičnik. ©eminner, m. dobivdvec, dobi-®ett>innfud)t, a. koristoljdbje, dobiekarija; — fticbtig, a. koristoljuben, dobičkarijski. ©etoinfei, n. cvilenje, včk,
cmčvk, cmevkanje. @ewirf, n. tkanje; (»on SSienen) sat, sčt, pogače, [smešnjdva. ©eroiue, homatija, kodercija, ©etrifi, u. gotdv, istinski, isti— nit, segiiren, veren; ein ®es roiffer, neki, nekteri. ©ettnfifjeit, f. gotovost, istini-
tost, segdrnost. ©ettnffen, n. vest; ftdj ein — barauš madien, za greh kaj imeti; bei meinem —, pri moji duši; — Ijaft, a. vesten; — IjaftigEeit, f. vestnost. @ett>iffentož, a. brezvesten, brez vesti; — ftgČeit, f. brez-vestnost. ©erciffenžangfl,/*. vestna bridkost, ©emtffenšbip f m. grizenje vesti. ®ettriffen$freif)eit, f. svoboda vere.
©eroiffenčprufung, f. spraševanje vesti.
©ett>iffen£ratlj, m. spovednik.
@e«n
253
f- yžstT
dušni poko,. . Lv ver.
®en)ifr^J"'an9'm-,neterpl)iy°
©eroift«, ». burja, nevihta,
vibta, grdm ih blisk.
®croittcW9cn,m. ploha; -Wotte, gromski oblak.	Itovan.
®ett)i?igt/ o. zvučen, spame-©e»ogeit, a. vgdden, nagnjen, dobrohdten, dobrovdljen, blagorad; — l&eit, f. vgod-nost, nagnjenje, dobrohdt-nost, dobrovdljnost. ©eroofjtten, v. n. navaditi se
(česar) privaditi si (kar). ©e»of)nen, v. a. vaditi, vajati,
navaditi, privaditi, priučiti, ©ttoofjnljeit, f■ navada, šega,
običaj, vada, navajenost, ©eroofjnlicij, a. navaden, običen,
v navadi, v šegi. ©etttolbe, n. obdk, lok, obldk;
(£aufmannč;)štacuna, štaciln. ©etpolbt, a. obdkan, v obdk zidan.
@e»olS, n. oblak, oblaki, ©etoiifjl,«. rovanjč, ritva,navala, ©ettrnrm, n. červad, červadina,
červlna, laznina, lezerčina. ©etoitrj, n. začimba, dišava, kramenija, sladinstvo, —t)aft, a. dišdven.	Ldajavee.
©etDutjfjcinbler, m. dišavopro-©enjutsnagelcin, n. ®et»utjtielte,
f. klinci. ®ejiifjnt, a. zobat. ' ®e$dttČ, ra.'prepir, svada, prav danje, razpor , kreg. ©ejelt, f. Sclt.
©ejiemett, ftdfj, u. r. spodobiti se, pristati, dostati se, vdati se, dostojno ob, pristdjno
biti, iti; —b, a. pristdjen, dostdjen, spoddben. Lkanje. ©ejifcfce, n. piskanje, psik, psi-©ejucfjt, n. rdd, pldd, pleme,
leglo, pordd. ©ejttritfdfjer, n. cverk, cverčanje,
žvižlanje, žvergolenje. ©ejroungen, a. prisiljen, vsiljen. @id)t, f• skernina, protin, hudiča, derhavica, ldm v ko-stih; — btiicf)ig, a. mertiiden, kostničav.	[derhavičen.
©icfjtifct), rt. skerničen, protinast,
©ic&trofe, f. 9>Sonie.
©iebet, m. verh, sleme, ©ter, f. SSegietbe. ©iefibaif), m. bistrica, hudodrnik. ©iejbetfert, n. medenica, vmi-
valnica, vmivnik. ©iefert, v. a. liti, lijati, vliti, politi; zliti; (fflietaUe) raztopiti , raztapljati, (Bora ®e= tečinie) točiti, natočiti, na-takati.
©iefSČanne, f. škropilnica, ©iejifc^aff, Ji. lij, lijak, lilo, do-livka.
©ift, n. strup, otrov, jad; (3ottt) jad, togdta, zloba; —tg, strupen, strupnat, ja-den, jaddven, jadovit, otrd-ven; togoten , jaden, jadovit, zlobiv, zloben, serdit, ljut.
©iftmifdfier, m- otrdvnik; —trt, f. otrovnica; —eni, f. otrov-ništvo. [stnik, rudččica. ©impet, m. popkar, lepar, ber-©ipfet, m. verh, veršič, ver-šina, teme, verhdnec, verhdl; ©ipS, m. mavec, sadra, bčh kamen, škajdla.
©irr
254
@Iau
©itrett, v. n. gergotiti, gergot-ljiti; (feufjen) vzdihovati, po-vzdihivaji. ©itter, n. rešetka, omrežje. ®'Mft.n/ v. a. preplesti, zam-režiti , omrežiti. Lrčžje. ©itterroetE, n. reščtkovje, om ©taci«, n. sprehodlšče. ©lan}, nt. svetldst, svetldba, blisk, bliščdba, blišriba, bli-skdt, lesket, bllš; (^olitur) loš, lesk, lik, gladko lice; (Siuljm) slava; dika. ©Idnjen, v. n. svetiti se, bli sceti, si jati, sevati se, bli skati se; (»on ©tiefeln) le-skati se; (tfuffe&en erregen) sloveti, zasloveli; — lošiti, gladiti, ©lansenb, a. sjajen, jasen, sve-čiven, blišoben, leskeč; slaven , jasen, ©laš, n. steklo, sklen; (SSrinEr Stag) kozirec, krožica; (©tens gelglaš) caša, čaška, kupa, kupica; — s, a. stekleni, skle-i učni.
©lažarbett, f. delo steklarsko. ©lašartig,a. steklovlt,sklenlčast. ©Ia6brennerei, f. steklarlja. ©lafer, nt. steklir; —in, f. stc-klarlca.
©laferf)anbt»erf, n. steklarstvo, ©lafern, «. steklčn, steklovat, skleničen.	|nizvon.
©lačglotče, f- steklen zvdn, skle-©lačfjanbler, nt. skleničir, ste-
klirnik. ©laefjattž, f. Sreibliaiia. ©lažfjiitte, f steklima, skle-nirna, gjažiita, steklirnica. ©laftc^t, f. ©lažformig.
©lačmadjer, f. ©lafet, ©tašmaler, nt, malar na steklo,-— ei, f. steklo malha , malarija na steklo.	Ibisera. ©lašperle, f. gmiza, steklena ©lašfcfieibe, f. šibra, šipa. ©lačfcftleifer, nt. sklenobrilsec ©lašfd&meljet, nt. sklenotdpec. ©lažftfmeibet, m. sklenorezec. ©lašfcljranS, nt. omir za steklo ©lažftein, nt. sklenovec. ©Iafur, f. lds, lošenlna, miz. "■ ©lafuten, ©laftren, v. a. lošiti, oldšitl; — n. lošenje, lošba. ©lažroaare, f. steklo, stekleni-
na, sklenovlna, ©latt, «. gladek, raven; (fcf)lu= pfetig) polzek, sklizek; (ge= glattet) vglajen. ©Idtte, f. gladkdst, gladkdta;
ravnina; gladenje, gladba. ©lattei«, n. poltklje, gololčd, skrttpa. [diti, lastiti, likati. ©Idtten, v. a. gladiti, pogli-©Icitter, wi. gladivec; laštlvec. ©Idttftolj, n. gladilo, gladiljka;
lastilo, ©lattmafdjine, f. gladilo, ©lattflein, nt. gladivnik , gla-
divni kamen. ©Idttjalm, nt. zob za gladiti.
f. pleša, plešina, pleš, liša ; čela. Iplešlv; čelav. ©luljig, a. pleš, plešav, plešast, ©la^fopf, nt. plešlvec, plešik, liško.
©lattbe, nt. včra; — n beimeffen, verjčti; (Srebit) zatip, za tipanje.
©lauben, v. a. veroviti; (einern etroaš) verjčti; (»ermttflfien) meniti, misliti, mneti.
©laubenSartiM, n
@l«U '„ 255
JU. člafiek vere. rt. vera, ve
roizpovedanj
©taubenSgenoS, m. jedenoverec,
soverovdvec.
©laubenSlef)« , f. veroucčnje,
navk cerkovni. ©taubentSjroang, m. verosilje. ©taubfjaft, a. verjetenvero-ven; kar se verovati more. ©(aubig, a. veren; —e, m. vernik, pravovernik.
©laublidi, a. veri poddben, ve-rov.1t,en; — Čeit, f. verovdt-
nošt.
©laubtourbig, a. verjeten, vero-ven, istinltj — Eeit, f. verjetnost, verovnost, istinitost. ©leid), jednak, ednik, enak; (gerabe) raven; (dfjitfid)) podoben, sličen; mit t(l aUeč —, meni je vse jedno. ©teidj, ad. zdajci, taki, koj, od-mah, včasi, precej; (eben (o) jedniko, na isti način; (ges rabe) ravno; einem — feben, komur podoben biti; ItJenn —, čeravno, desirdvno.prem-da, akoprčm; alž menn —, ob —, kakor , ravno kot. ©leidjartig, a, jcdnordden, spodoben , pripoddben ; — Eeit, f. jednorodnost, pripodob-nost.
©leid)bebeutenb, a. jednoznačen. @[eid)beredjtigt, a. enakopraven, ©leidje, f. ©leid>f)eit. @Ieitf)en, v. n. poddben biti, naličiti, sličiti; —v. a. zjed-načiti, poravnati, zjediniti. ©leidjergeftalt, —maffen, ad. tako, jednako, na taj način.
®tei
©teidjfaUS, ad. take; na tij
način, ednački. ©lei^formig, u. jednak, jed-ndten, poddben, sličen, pri-ličen; primeren; — Eeit, f. jednakost; poddbnost, slič-nost; primernost, ©leidigefinnt, a. jednakomislčč,
enacih misli, jednomiseln. ©leicfigeroidjt, n. ravnotčžje, rav-
noteža;, ravnolvčznost. ©leidjgultig, a. ravnoplaten, jednc vrednosti; gegen etwač — feitt, hladen ob. nemaren proti čemur biti; (einerlei) jednak ; — Čeit, f. ravnoplat-nost; hladndča, hladnost, nemirnost; jednakost. ©leidjfjeit, f. jednakost, enakost, enakota; ravnost; primernost ©leidjlciufenb, a. ravnobčžen. ©leidjlaut, m. soglas, soglasje;
poddbnost v glasu, ©teidjlautenb, n. jednoglasen. Sleidimadjen, v. a. zjednačiti,
izravnati, zravnati, ©letdjmajj, f. razmer, razmera;
sklad, skladnost; jednakost ®[eicf)mdgig, a. razmeren; skladen, soglasen; jednak, takov. ©leidjmutf), m. jednakoddšje, jednakoddšnost, enakoduš-nost.	Iga imčna.
©leidmamig, a. soimen, jednč-©leidjnifi, n. pripoddba, prilika , priklad, pričica. ©leidinifirebe, f. govor v prilikah, ©leicbmfjroeife, ad. v pripodd-
bab ; na priklad. ©teidjfam, ad. kakor, kot, kao, kakor da, kakor bi.
©tei
256
®t3cf
o. jednakostra'n,jed-nakostrinslu. ©leicfcfteUen, v.
a. vsporčditi. ®(ei$|limmig, a. soglisen, skladen ; jedln ; — (eit, f. soglasje; soglasnost, skladnost; jedinstvo. ©leicfiung, f. ravnanje, izrav-novdnje; (in bet 2£lgebra) primera, ©leid&eifl, ad. toliko, toljko; vse jedno; mit ifl eS — ,ne maram. ® leidjtttie, ad. kakor, tako kakor. @!eicijtt>infetig, a. ravnokdten. ®(etcf>tooJ)[, ad. z vsim _ tim,
vendar, ipak, ništamanj. ©leic^jeitig, a. socsisen, jedna kočrisen, sovremen , jcdno-ddben; — ad. zajčdno, vred, skup. ©letž, f. ©eleife. ©leifien, v. n. svetiti se, sjati;
hljiniti se, limiti se. ©teifner, m. hinavec, licumer;
—	ei, f. hinavstvo, hinavši-na, hljimba , licumerstvo; —in, f. hindvka, licumerka;
—	ifcft, a. hinavski, himben, hljindvčji, licumeren. Lgdz.
©leitbafen, f. derča, derkeljea, ©leiten, v. n. spoderkniti, spolz-niti se; auf bcmgife—, der-čati se.	[gora, pl't/..
©letfdjer, m. snežnik, ledena ©lieb , n. Ud, udo; člen, članek , kotnig; (5Reif)e &ct bfn ©olbafen) versta; (fettenglieb) klep, sklep; (©rab bet SJers toanbfcfjaft) koleno, pokolenje, (an spflanjen) kolence. ©[iebergicfjt, — Sranfjjeit, f. kostnica, pokdstnica.
©lieberlafjm, a. mertvdden. ©tieberlafjmung, f. mertvddnost,
mertvUdba. ©lieberroetfe, ©liebtoeife, ad. ud za udom; versta za versto. ®Iicbmaf, n. udo, kotrig. [klil| ©limmen, v. n. tleti, tinjati, ©limmct, ni. iskra, [lčti; sjati. ©Itmmetn, v. n. trepetati, ber-©timpf, m. blagost, človečnost;
—	litfj, a. blrfg, človečen. ®litf(f)en, f. ©leiten. Lzvoniček. ©totfcfjen, n. zvonček, zvonek, ©lotfe, f. zvdn; fig. ura. ©tocfenbtume, f. zvonček, ©tocfenformig, a. zvonovlt, zvonu fioddben. Lf- zvonarica.
©lotfengtefier, m. zvonar; —in, ®Ioc?enfcf)!wngel, nt. čamelj, kembelj, klepec. [novlna. ©todfenfpeife, f. —gut, n. zvo-®lotfenf!pie(, n. trijinčanje. ©točentaufe, f. hlagosldvljenje
zvona, ©lotfcntfjutm, nt. zvonik, ©(odfenlauter, ©točner, nt. zvo-
ndr, cerkovnik, ©lorie, f. veličanstvo, veličd-stje, veličdstvo, slava; (Jpeis (igenfdjein) zarja, ©lorteid), —»itrbig, a. veličan-stven, veličasten, slaven, ve-leslriven. ©loffe, f. izjdsnenje, opdmba. ®(o§en, v. n. zijiti. Studim, f. ®lutfen. ®Iiitf, n. sreča; baš — tt)ill if)ttt »olji, srečen je; — tttunfdjen, rešitovdti, vošiti, čestitati;
—	auf ben 33eg, z Bogom, srečno ! srečno hodite, srečen pdt.
©£flcf
257
@ott>
©(Men, t'- n. tlati se, aati se,
srččno iziti, za rokom, ©(ucfrn , v. 71. kvokati, kvok-ljati, kokvati; - n.kokva.ije. ©Iiitf^nnc, f. kvoklja, koklja,
kokva, gerimilja. ®mii(t), a. srečen; jut —n
©timbe, v dober čas. (SSlucfčs, a. srečni, ©[ittffelig, a. blažen, blagoččst, bligi — teit, f. blaženost, blažčnstvo; zveličanje, z.veličanstvo. ^	_ tmerlej. ©tlicKfaU, »i. sreaa, srečen priti) IticEčfinb, 71. srečnik, srečen čldvek.
©tiHšrab, n. kolo od sreče. ©ludSitmnfcfj, m. čestitanje; re-š it o v.'in je ; pozdrav, pokldn. ©(itcfttmnfdjen, v. a. čestitati;
rešitovati; (srečo) voliti, ©liiije, f■ žar, žarčnje, ža-
ritva, žig. ©litfjen, v. n. žareti, žarjavčti, plamtčti; — v. a. razbeliti, razžariti, zariti; bie (Sortne gtuf)t, sonce peče ob. pripč-ka ; — b , a. žarčč , žarjav, razbeljen, gorčč. ®[ttf)feuet, n. Žerjavica, žerjavka. @lut|), f. žar, žerjavica, žar-
javica, žarjavka. @Iutf)pfanne,f.grevnica,ogIenka,
žarjavnica. ©nabe, f. milost, miloserdje, blagomilost; ;S3egnabigung) pomilovanje, ©nabenbtlb , n. svetiše, čudo-
pdlna poddba. ©nabenbtob, n. milostinja, mi-lošna; baš — effen, od milosti živeti.
©nabengefialt, f. spenfion. ®nabenja{)r, n. milostivo leto ©nabcnceid), u. milosti v, milo-stljiv, milostipdln; — n. ne-bčško kraljčstvo. ©nabenfiojj, m. smertni vdar. ©nabtg, a. milosten, milostiv,
vsmiljen , miloserden. ©olb, 74. zlato; — = , a. zlati,
zlatni. ©olbammer, m. sternad. ©olbarbeit, n,- zlatarija, zlatarsko delo.	I f. zlatarica. ©olbarbeitet, m. zlatar; —in, ©olbbergroerB, n. zlata ruda,
zlati rudnik. ©olbMatt, 71. list zlata, ©olbbroffet, f. vuga. ©olben, a. zlat, zlaten, zlatov,
zlaten, iz zlata, ©olbftnger, m. perstanec. ©Olbfiftfj, m. zlatdvka. ©olbgrube, f. zlata ruda . fig.
studenec bogastva, ©otbgetb, v. romen, rumen, ©olb&aarig, a. rumenolas. ©olbftaltig, a. zlatovit „ zlato-lidsen,	[strežič.
©otbfjSndjen, n. zlatoglavek, ©olbmacfjet, m zlatotvdrec; — fun|i, f. zlato tv drstvo, zla-totvorje.	[zltfčen papir,
©otbpapier, n. pozlatjen ob. po-©olbfcfieibet, m. čistivec zlata. ©olbfdf)tager, m. zlatotčpec. ©olbfcfimieb, m. zlatar, ©otbfpinner, m. zlatopredec; — in, f. zlatoprčlja [nina. ©olbfioff, m. zlatovina, zlat-©Olbfiucf, 71. kos zlata; zlat, rumen zlat, rumenjak, cekin. ©Otbtinctur, f. zlata mast, 17
@olb
253
©rab
@otb»age, f. zlatarska tehtnica. ©Olbtt>aftf)e, f. spiranje zlata, rižovinje, rižovnica; —K, nt. rižovnik. ®otf, m. zaliv, zatdk. ©olgftofS, m. kreda. [m. čolnir. ©onbel, f. črfln, šajka; — tet, ©onnen, v. a. želeti, vošiti, pri-vdšiti.
©onnet, m. dohrdtnik, odvetnik; — in, f. dobrdtnica, odvetnica. ©Ofcfce, f. gobec, lape; rivec. ©offe, f. žleb; struga; jarek, ©otfjifii, a. gotiški. ©0«, m. Bdg; - teb, - fej
®an£, hvala Bogd, Bdg bodi zabvrtljen; — beljute, Bog prenesi, Bog ne daj. Bog nas vari; f)etf —, na zdravje;
—	befofjlen, zBogom, srečno;
—	gritg bič), Bdg te sprimi; um — ffiSitlen, za Boga, za božjo voljo.
©ottaf)nti<f>, a. bogupoddben. ©ottetlebre, f. basiiosldvje. ©ottetfpeife, f. nebčška brana ©otterfprucf), m. božja beseda, ©otterttanf, nt. nebčško pitje, ©ottež-, a. božji, [pokopališče. ©otteSacfer, nt. grobje, grobišče, @ottežbien|l, m božja služba;
—	Itd), a. cerkdven, svčt. ©otteSfurdjt, f. strah božji, bo-
gabdjnost, bogabojččnost. ©ottegfurditig, a. bogabdjen,
bogabojčč, pobožen, ©ottežgebabtetin, f. bogorodica,
božja mati. ©ottežgetei)ttf)eit, — getefjtfam;
Eeit, f. bogoslovje, ©ottečgeteljrtet, nt. bogosldvec.
©OtteS&auš, n. cerkev, božja
hiša božji hram. ©ottečldflerer, m. liogoklčvec, preklinjtivec Bdga; — in, f, bogoklčtnica. [bogopsdven. ©otteSldfierfic!), a. bogoklčvski, ©ottečtajlerung, f. bogoklčtje,
bogoklčtva, bogoklčtstvo. ©ottečtciugnet, m. bezbdžnik;
—	in, f. bezbdžnica. ©etteotaugnung, f. bezbožtvo,
bezbožinstvo
©otteStiftb , m. jurn — getjen , h
sv. obhajilu iti. ©ottešDergeffen, a. bezbdžen;
—	beit, f. bezbdžnost. ©ottljeit, f.božinstvo. božestvo. ©ottin, f. božiča, boginja, ©otttidj, «. božji, božanski,
hožanstven; — Eeit, f.ho-žanstvendst. ©otttoS, «• bezbdžen. ©otttofigjeit, f ■ bezbdžnost. ©oftraenfd), nt. bdg-čldvek, bo-
gočldvek. ©ottfelig, tt. pobdžen, svet, bo-gomil; mein — et ffiater , rajni oče; —en JCnbenEenš, srečnega spomina, — Eeit, f. pobdžnost, bogomilost. ®6§e, m. @o§enbilb , n. krivi
ob. lažnjivi bdg, malik. ©ofcenattat, m. oltar maliko-vtivski.
©0§enbienet, m. malikovdvec;
—	in, f. malikovivka. ©ofsenbienfl, nt. malikovdvstvo,
malikovifnje. ®ou»ernantin, f. nastojnica. ©tab, n. grob, raka, jama. Štaben, ni. rov, jama, prekdp, grapa.
@raf>
259
@rat
ffiraben, v. a. kopiti, roviti, grebsti) (i«
ejrflt^1' «°r'la' "aka-
©rabtieb, n. pogrebna pesem @tspomenik, nad-
&fam»i, «• motika. _ ©rab'. ^ 8r°bni nadpls, nadgrdbnica.	[grobišče,
©rabflatte, f. grob; grob je, ®ra&flitfjct / m. dleto, ©rab, m- stopnja, stopnjica,
stepenj, stop. _ _ _ ©rabtren, v. a. _ čistiti so'l; prisiliti k obilnišim pridelkom, ©rabuat, n. štopijnik. ©rabuiren, v. a. na stopnje
razdeliti; povišati, ©rabroetfe, a. po stopnjieab. ©raf, »t. grdf. ©rafin, f. 'grofica, grofinja. ©raflitfi, a. grofovski. . ©rnffdmft, f. grofovina; gro-, ■ fovstvo.
©ram, m. tuga; gnjčv, zloba; potčža, skerb ; — a. — fein, merziti, bud biti. ©ramen, ft'c$, v. r. gnjeviti se, zlobili se, tugovdti, sker-bčti se, žalostiti se, moriti se; ftc^t ju Sobe —, od žalosti vmreti. ©ramlitfi, ti. tuzen; žalosten; hudovdljen; — teit, f. tu-žnost, budovdljnost, skerb. ©ramtoč, a. pokdjen, miren, ©rnmmatif, f. slovnica, pis-mendst, — er, mi. slovničir. ©rammatifdj, a. slovničen, slo-
vniški; pravilen, ©ran, n. grin, libra.
©ranabier, mi. granitnik; —s,
a. granatniški. ©ranat, m. granit; —e, f. gra.
nita, ploskiča. ©ranb, mi. prdd, znds; —tg,
a. prodovit, prodnat, ©ranit, mi. jederčnik, granit, žula; —s, a. graniten, žulov. ©ranne, f. resa, os Cna klasju), ©ranje, f. ©renje. ©tapp, f. garberrot^e. ©raš, n. trava; - dfjen, n. tra-
vica, travičica, travička, ©rafen, v. n. pasti se; — v. a.
kositi, žeti (travo), ©rdferei, f. košnja ob. kositba trave; paša. Lvnik, senožčt. ©ražgarten, m. travišče, tra-©ražgriin, o. prdn, zelen kot trava.
©račljatm, mi. bil, bilka, ©ražfjitpfer, m. kobilica, konjiček.	[vnat. ©raffcbt, ©rafig, a. traven, tra-©račlaudf), m. porej. [vica. ©rašmtttfe, f. penica, muha-©rasreidj, i. traven,travoviten. ©raffiren, v. n. besniti, besno-
viti, vladali, ©raf, ©rafitidj), a. strašen, gerd, grozovit, ružen; okrdten; — £eit, f. strašndst, grozo-vitost; okrdtnost. [pašnik, ©raffung, f. travokdšnja; paša, ©rat, mi, tern.	[ščica.
©rcite, f. ribja kdst, ost, ko-©ratig, a. poln kosti, koščičav. ©ratulant, m. vošitelj, čestita-
vec, rešitovivec. [tovinje. . ©ratitlation, f. čestitanje, reši-©ratuliren, v. a. čestitati, vo-šiti, rešitovdti.
@rau	260	@riu
©tau, a. sir, ser, sed; baš — e,j©rajte, f. mildta, milina,
n. sivost, serost, sednost. | pota; milostčnka,mildstnica. ©raubatt, m.sivobridec, serec, ©reif, m. orlolev. _
©reifett, v. a. popisu, zagi-abitij
sivec.
©raubartig, a. sivobrid. ©rauel, m. gnjusost, gnjusdbaj
strahota, strahovitost. ©rčiueltfjat, f. zločinstvo , gro-
zovinstvo, strahoviti čin. ©tauett, v. n. sediti, seriti se, siv postajati(tfbfefieu $aben) gnjusiti, gaditi ob. gabiti se; merzlti se, studiti se, e$ grauet mit, strah ob. groza me je ob. ima, bojim se; bet Saggtaut,svita se,svita,dani se. ©rctufopf, m. sivoglavec. ©nuttici), a. sivkljat, serast; (furcfitfam) plašljiv; (fiir$tet= lidl) strašen, ©raulicfi, a. strašen, strahovit,
grozopdln, studen. ©taupe, f. pira, pšeno, phanje; - tli, v. n. eS gtaupett, pira pada.
©tattč, m. groza, strah, strahota; razvaline; — a. grozen, strahovit.
©raufcmt, «■ ljdt, grozovit,	r-—
grozoviten, okruten; — feit, ©tiefig, a. peskovit
vhititi (anfaffen) prijčti, vzeti, — _ v. n. um fti) — , razširi jati se, širiti se, razprostirati
se, dalej ploditi se. dalej segati; (betaften) šlatati, pošla, tati, tipali, potipati. ©rettten, v. a■ kregati, grajati. ©reif>, m starec, starček, serec, sivdr; — a. star, siv, ser, sed. ©reifett, v. n. seriti se, sereti. ©retl, a. o jster , rezek; presvetel.
©reitje, f-, meja, granica, me-
dja; (@nbe) konec, kraj. ©ren jen, v. n. graničiti, tikati
se, vezati se , mejiti, ©reitjenlož, a. neizmeren, brez-
kdnčen. ©renjer, m. graničar, mejač. ©renjtette, f. korddn. ©tenjflettt, m. mejnik, mejiš, ©reuet, m. gnjusoba. ©riediift!), a. gerčki. ©riež, m. (©<mb) pesek; (jut ©»eife) pšeno.
f. ljutost, grozovitost, okrd-tnost.
©rauftfitmmel, m. sivko, ©raufertb, f. ©raulidj. ©raufeit, n. gnjds. stdd; groza, strah; — v. n. eS graufet mir, hudo me groza imi, groza me grabi, koža se mi ježi, lasje se š.etinijo. ©ramtčit, f. dostojnost, pri-stdjnost, — tfdj, a. dosto'-jen, pristdjen.
©riff, m. prijetje, prijemek; (JJanbDoU) perišče, šaka, peščica; (Sipanne) ped, pedanjj (.Ktauen) krempelj, nohet; (©ttel) deržij, deržilo , ročica, deržaljka, locanj; (.ftunffcs gttff) zvijača, ©rijfet, m. klinec; dleto, dletce. ©tille, f. čerček, striček, cver-ček; (©nbitbung) muha, mu-šica; (©orge) skerb; —en faitgen, muhe loviti.
©rit
261
©riUenfanger, »u. muha'vec ; —
jn f. mnhavica. ©tilTenljaft, a. muhav , muho-
yit, mušičav , m£ihoven. ©rtmaffe, f. merda ; —n ma=
rfien, merdati se. ©timm, m gnjčv, togdta, /Id s t, serd, serdba.	Ltrdd.
grimmen, n. griža, zavijanje, grimmen, v. n. grizti ob. zavijati v terbUhu. ©rimmig, a. gnjeven, togot.cn, besen, serdit; (fjeftig) strašen, grozovit, Ijdt. gjjjnb , TO. kraste, skrutnbe ;
—	ia, a. krastav, skrumbast, skrumbav, grintav; — Eopf, m. krastavec.
■©rtrtfert, v. n. režati se. @rob,«. grdp,neotč-an, nevljti-den, goren, zardbljen; (nidfjt fein) debel, tdlst; - t)eit, f. gropost, nevljudnost, fia-rdbljenost.	Isanee.
©robian, »t. zardbljenec, neote-©toblid), a. grdp, fict; — irren,
močno se motiti, ©robfdjmib, f. o?ufid>mib. ©roll, m. zloba, pika, nenavist, zldst, meržnja; einen — tjes gen, rnerziti, sovražtvo kuhati, zaviditi. ©rofdten, m. groš. ©roji, a. velik; visok ; libetauž —, srep , ramen; TOie —t kakšni; fo — , takšni; eine
—	e Siinbe, smertui greh; — tuetben, zrasti; odrasti; — en JDant, lepo se zahvalim; ftdt
—	madben, hvaliti se s čem;
—	a. veliki; pre. ©ro|j, n. dvanajst tucetov.
©rofiiittetn, pf.predstarši, dedej
in babica, ©rofiaugig, a. okat, velicih oči. ©tofibartig, a. bradat, ©rofbciiftig, a. persnat. ©rope, f. velikost, veličina, ve-ličava, veličinost, velikdča ; erfter —, pervega reda. ©topentel, tu. prevnUk; — in, f.
prevnUkinja. @ro|ifurft, m. veliki knčz j — in, f. velika knezinja. iževina. ®rofšfitrftentf)um, n. velika kne-©rofifutfUtd), a. velikoknčžki. ©rofSgtieberig, a. členat. ©toffjetr, m. veliki gospodar,
turški car, sultan, ©rofifoipf, m. glavUb, glavdn,
glavač; f. glavača. ©topEopftg, a. glavat. ©rošmad^tig, — ft, a. veliko-
zmdžen, velikovlasten. ©tofimaiit, n. velike usta; — m. velikoUstnež, širokoUstnež, hvalisavec. ©tofimutl), f. velikodUšje , velikodušnost, blagodUšnost, veledušje. ©to£mutf)ig , a. velikodušen,
blagodUšen, veledUšen. ©topmutter, f. babica. ®ro|jocta», n. velika osmina, ©rofifptedjen, v. n. hvaliti se,
veličati se. ©toftfprecfjet, m. hvalisavec, ba-
hač, bahun, bahavs. ©roffpredjeret, f. hvalisanje, baharija.	Lbahaven.
®rofifpred)erifcfi, a. hvalisav, @rbftentt)eilč, ad. večidel, naj več, zvekšinom. Ifpredjen IC. ©roftfjun, ©roftfjuet K. f. ®rop=
@tof
262
©run
©rofBater, m. ded, dedej. ©roSsaterjtuljl, m. stol 7. ročicami ob. habami. ©rotežE, a. čudapdln.čudnovit. ©rotte, f. pečina, špilja, votlina, ©tubdjen, n. jamica, jamka, jamkica. [tBerE) ruda, rudnik, ©rute, f. jama, rupa; ©rubetei, f. modrovanji
drina, modrovina. ©rtibetn, v. n. modrovati, tuhtati, umstvoviti, si glavo treti ob. beliti; (inber Stafe) kopiti, riti, dregati. ©rubler,m.modrovivec,modrin, ©ruft, f. grobnica, grob, raka. ©rummet, n. otava. ©run, a. 7,eleu; prun; (unreif) nezrel, nevgdden; ber — e Sonnerflag, veliki četvertek;
—	e SžBaare, zelje, zelenjiva, (bei ©Diet) zelja.
©rim, n. zelenjid, zelenjiva,
zelčna boja. ©tunb, m. dno; (eineS©ebaubež) temelj, podliga; (SBoben) tla, zemlja, zemljišče; (Urfadje) vzrok; početek; korenina; (niebtige ©egenb) dol, dolina, draga; (SBetreis) doka'z; Bom
—	beč -^erjenč, ber <3ee(e, iz vsega serca, iz vse duše; ju
—	e ge^en, poginiti, konec vzeti; ju — e macfien, na nič spraviti.
©runbbau, m. temelj, podliga. ®tunbbeft'§er,»t.posčstiiik zemlje,
taljni gospodir. ©runbbirn, f. @rbapfe[. ©tunbbofe, a. prehuddben. ©runben, v. a. snoviti, osno-viti, vtemčljiti, vravnati, za-
včsti,_ vpeljiti, vstanoviti, osndti, snuti; fttfj auf ettBag —, opirati se na kar. ©riinber, m. osnovivec, vte-meljitelj , vstanovitelj, za-ččtnik; — in, f. začčtnica. ©runbfalfdj, a. ves kriv. ©runbfefte, f. temelj, temeljna
podliga, spodek, tverdina. ©runbgetebrt, a. visdko učen. ®runbgefe|, n. temeljna postiva, ©runbfterr, f. ©runbbeft^er. ©runbtage, f. ©runbfefte. ©runbtegung, f. vstanovljenje;
vtemčljenje. ©runblicf), a. temeljit, dokdn-čen , dosleden , korenit;
—	Eeit, f. temeljitost, do-kdnčnost, doslednost.
@runbling,m.piškdr,pesekCriba). ©runblož, a. bez dna; (enbloS) bezkdnčen ; ( ungegritnbet) ■ nedovdden , bez temelja;
—	er .fotf), globdko blato. ©runbtoftgEeit, f. brezen, bezdno;
bezkdnčnost; nedovodnost. ©runbmauer, f. temeljna zidina. ©runbomterftag, m. zeleni četer-tek.	[pravilo,
©tunbregel/. temeljno ob. glavno ©runbrif, m. očertje, načertje,
naččrt, osndva. ©runbfafc, m. načelo; glavno
pravilo, vodilo.	,
©runbfpradlje, f. pervdtni ob.
povddni jezik, ©runbftein, m. temelj, ©runbfleuer, f. taljni davek,
kmetnina, zemljarina. ©runbfloff, m. živelj, pervina. ©runbllucf, n. zemljišče; polje; dedina.
©run
263
®ut,
©runbtert, m. izvirno pismo, ©nmtmtfacfie, f. povdd, glavni
ob. pervi vzrok, ©runbroort, n. korenita beseda,
korenina. ®runbjaf)t,/: temeljna številnica. ©runbjeljenb, mt.taljna desetina. gSnmbjittČ, m. taljni davek, ©rune, f. ©riin, n. ©riinen, v. n. zeleneti, zeleniti
se; — b, a. zelen, ©tunlicf), a. zelenkast, zelenklat. ©tunfpan, m. zelčni volk. ©runfpecfit, m. zeleni detaL ©tunjen, v. n. hroliati, hroho-titi, kruliti; — n. hrohot, hrohotinje; krulenje. ©ruppe, f. kup, gromida, rajda. ©tuppiten, v. a. kupiti, skup-
Ijati, gromaditi. ©rufj, m. pozdrav,pozdrivlenje. ©rufen, v. a. pozdraviti, pozdravljati. ®rii$e, f. pšeno, phanje. ©uatbian, nt. gvardian. ©uien, v. n. lukati, polukati,
gledati, viriti. ®utffenfler, n. lina. ®ufut, nt. kukovica. ®ulben,m. goldinar,rajniš, forint. ®tiltig, a. veljaven, dober; vreden; —feit, f. veljavnost; vrednost @ummi, n. kecmec. ®un[l, f. milost, vgodnost, do-brohdtnost; bei einem in — fieljen, biti v kogar milosti, ©tinflig, a. prikldnjen,nagnjen, dobrohoten, milosten; (»ot-tfjeiltjaft) koristen, vgoden, prijdten pogoden; cin — er 2Binb, pogdden veter.
©itnfUing, ni. mllostnik, ljubimec, ljubljenček, ©urget, f. gerlo, gertinec, po-žirik, golt, gortan ; OTeš burdj bie — iagen, vse pojesti in popiti.	[izpirati,
©utgeln, ftd!j, v. r. gergriti, gerlo ©urgetroaffer, n. voda za ger-
grinje. ©urfe, f. kumara, murka, ©urfenbeet, n. leha za kumare, ©urt, Ml. podprdg, podprdga,
podpis, podpersnik; pis. ©tirtel, mi. pas, pojiš, opisek. ©tictcn, v. a. pasati, opisati, prepisati.	[pojisarica.
©itrtler, mi. pojasar ; — in, f; ©up, ml. liv, livo, litje, pliv; Stegen —, lijik, ploha, lijavl-ca; {SE^>rdiiengitfje> potdkisolz. ©ufjeifen, n. lito železo, ©ufregen, nt. ploha, lijik, lijivec. ©ufiroert, n. levirna. ©ut, u. dober; pošten; — eS SKutljeŽ fein, židane Ob. dobre volje biti; einem ettpaš ju — e fjalten, komur kar prizančsti; einem — feitt, ljubiti kogar;
—	J«	dober pešik; eine — e ttntroott geben, dobro odgovoriti; fitt etwaš — fein, za kar dober stati Ob. jamčiti; ftdj etntač barauf ju — e tljun, ponosi ti se s čem; bet
—	et Seit, v dobro vreme ob. čas; idj Ijabe bei if)nt—, dolžen mi je; tur, unb — , z jedno besedo; ®ie t)dien — reben, vi lahko govoriti; fte tbun nidjt — beifammen, ne-sldžni so; roiebet gut fein, pomiriti se.
®ut
264
£aar
®ut, n. dobro; zemlja; imčtje,
imrinje; roba, blagd. ©utad)ten, n. mnenje, misel, ©utartig, a. dober, dobročd-den; — feit, f. dobrdta, dobraedd. [brenje; zdravje, ©utbeftnben, prizntfnje, po dd-©utbiinfen, n. mnenje, misel;
nctdj il)tem —,kakor se vam zdi. ©lite, f. dobrdta; in —, z dobrim; Ijaben Sie bie —, bodite tako dobri, ©utljeijien, v. a. poddbriti, odd-
briti; pohviliti. ©utbetjig, a. blsig, dobroserceirr — feit, f. dobroserčnost, blago serce. ®«tig, a. dober, blrfg, blago-
dareč, milostiv, dobrotljiv. ©utlicfi, a. prijazen, prijitelski;
ftd) — tbun, vesčlo živčti. ©utmiitfjig, a. blag, blagoddšen, dobrosercen; — feit, f. bla-goddšnost.	Igrajšjfk.
©utSbett, m. taljni posestnik; ©utfteljen, v. n. jamčiti, dober stati.	Lbrdta.
©uttljat, f. dobročinstvo, do-®uttljdter,ni. dobrotnik, dobro-delnik; — in, f. dobrdtnica. ©uttbatig, a. blagod.iren, dobrotljiv, dobrodelen; — feit, f. blagodtfrnost, dobrotiji-vost.	tbiti.
©utif)un,i;. n. dober biti,pokdren ©utmiflig, a. dobrovdljen, ra-dovoljen, samovdljen, dra-govdljen; — feit, f. dobro-voljnost, dragovdljnost. ©Ijmnaftum, n. gimnizij.
m. sadra, mavec, ška-jdla; —j, a. sadrov.
©Ijpčattig, a. sadrovit. ©ijpčbtudj, m. ruda od sadre, ©ljubeče, f. sadrov strop, ©Ijpfen, v. a. sadrati, osadrati,
s sadro pošldpati. , ®Wfer, _ ©l)j)šatbeiter, m. sa-
drovnik, sadrar. ©etJŽetbe, f. sadrovina. ©tjpčffttt, vi. kreč, sadrovipno.
H«
! i. ha ! hop! aj ! ^?aac, n. lis, vi as; (bie Eutjen Sfjietbaate) dlaka, dlačje; (ein lungeS >pfetbef)aat) žima, žinja; (bei einern spelje) kosmina; bei einern — , malo da ne; falfd>eč —, pristivljeni lasjč; eincmber in ben — en liegen, ruvati se; bie — e ftefjen i[)m ju 58erge, koža se mu ježi; et i(l um Bein — beffet, za troho ni boljši; mit ^)aut unb —, z dušo in telčsam; ftaufeS —, koder, kodra. Jpctatbanb, n. vpletek, oplčcek. #aatbeute[, m. vlasnjik; et t)at
einen —, pijan je. ^aatburfle, f. ščetka za vlasjč. Jpaatbufrfi, m. kabanica. J&aateifen, n. kodercilo. £aaren, v. n. misati se, misiti
se, militi se. •Sjaatfein, ad. tanko' kot vlis. 4>aarfled)te, f. vpletenica, ple-tenica, kita.	Ldlakast.
Jjjaorfotmig, #aaridjt, -a. lasast; J(jaarig, a. las.it, vlasat, kosmat. J&aatflein, a<l. na tanjko, na-tinjčno, na drobno. Ivec. #aatftaužlet, m. kodrež, kodri-
•£>aar . . 265
4>aartocSe, f. Icoder; kodra, kosa. %aavioš, a. bez lis ;-pleš, plešast.
jjaantabel^.vlasenlca, vlasnička. j^aarpuber, nt. lasoprih, priih
za lasje: Spaa.rfolbe, f. maža za vlasč. ,£aarfc<)arf> a. ojster ko strdp. 4>aarfteb, n. sito. •£aarfd)opf, f. Jpaarbuftf). 4>aarjlricf), m. lika pismena. 4>aatwt(fel, n. kodelja. ^aatjopf,_m. kita. jpo.N', f. imet-je, imrinje, ime-tek, glešt; (Jpanbijabe) deržij, deržilo; — unb @ut, pre-mdženje, posestvo. .&aben, v. a. imeti; (ate
jeitroort) biti; (beftfcen) posedeti, posesti; iieb —, ljubiti, miloviti, njegoviti; £unger —, lačen biti; 1(6 f)<tbe Sile, se mi mudi; 3®tt —, vtc-gniti; ba Ejaft bu, tu miš, na; ba f)abt it)r (i) tu mata, imite, nata, nate; ba —fte, tu mate, nate; eS f)0* feine	»i
sile; - tttoUen, hoteti, iskiti. ■i^akr, f. £afer. £aberecbt, m.pravdaš, pričkovec. ■£abf)aftroerben , v. n. zasičiti, vlovlti, vjeti; dobiti, zado-blti, steči. J£>abicbt, nt. jastreb, jastrob, jastran ; — t>nafe,kljukands. Jjabftfmft, £abfeltgteit, f. £abe. .£abfucf)t, f. lakomnost, samo-pašnost, dobičkarlja, blago-željnost. Lšen, blagoželjeit. •£abftcf)tig, a. lakomen,. samopi-Jpačbeil, n. bradlja, sekira; pretdsek.
■£«ft
^atfblotf, ^acEftocE, m. panj, ter-
kelj, ploh. £acfbrett, n. sekivnica; (ein Snflrument) cimbal, cimbala. #acče, f. sekira, bezjiča, der-vnica.
&a(?en, v. a. sekati, vsekati; (mit b(m ©djnabet) kljuviti, kljdti, kljunjiti, kavsati, kavsniti.	[seklrišče.
£acfenlliet, m. topor, toporlše, Jpacfer, nt. sekič. [reženj e. Jpdtferling, ni. rezanica, rezanca, JgiacEerlinggbanf, JpadffelbanE, f.
rezili ob.rezivni stol,rezivnik. JjpacEertingšftfmeiber, m. rezrfč. .^acfmeffer, n. sekalo, sekič. £Mfel, J&ačfelbanf, f. £a(ferling,
JpacEerfingSbanJ. Jgtaber, m. capa, candra,starina.
cota ; rezanica, Skopa. JJaber , m. (JSant) svaja, svada, kreg,prikor, sovraštvo,kavga, pravda.
J£>aberer, nt. pravdaš, svadljlvec. 4>abctn, v. n. svajatise, svajo-v.tti se, prikar jati se, pravdati se, sporčči se. Jpafen, ni. pristan, pristaja, pri-staniše, Iadjostaj, ladjostija, luka; (Sopf) lonec, pisker. Jjafenbectet, nt. pokrdvec, rena. -Sjafer, nt. oves; — acfer m. ovslše; — brob, n. ovsenik, — gtutje, ovseno pšeno; (gcs tc(f)t) ovsena kaša; — flrof), n. ovsenlca.	[čarlca,
Hafner, nt. lončar; — in, f. lon-Jpaft, 711. sužinjstvo , sužnost;
ječa, tamnica, Jpaft, ni. knupa, petlja, baba; (geftigteit) terpež, obstanek.
£aft
266
£at&
J&iftel, tt. knupica, petljica,
babica, zapdna. ■&tt8/ m- germ, gldg; ograda — apfel, m. lesnika, — apfet-baurn, m. lesnikovec. •S?agebudf)e, f. gaber, gabrovec,
gabrika. •£ogebucf)en, a. gabrov. .£>aget>ucf)enf)0l5, gabrovina. •fpagebudjenrealt), nt. gabrovje. •£>agebutte, f. šipek. •£agebutten|}raucij, m. šipkovcc,
šipkov germ. •£agebotn, m. gldg. £aget, nt. toča ; — n, v. n. eš
tjagelt, toča grč 06. pada. •£agelwetter, n. toča. #dgen, v. a. graditi, 7.agraditi, zagrdjati, ograditi; (SBilb) rediti, imeti; 3wetfel —, dvomiti; gteunbfcfiaft gegen einen —, prijatelj komu biti; fiiebe —/ ljubezni streči; <3orrt —, sovrdžtvo kuhati, jezo pitati. •Spdgeceiter, .Spagebereitet, m. goj-7.<1 ar.
■ijager, a. stih, slok. ščinžen, meršav; — Beit, f. suhdst, slokost, meršdvost. •^ageftolj , nt. bezžendh , stari
mladčneč. •£dljer, nt. šoja, šojka, šoga. S}af)n, nt. kokdt, petelin, kur-nik, petel; (arn gafe) pipa; (au bet glinte) petelin; rotfjer —, požar, ogenj; spippen,— zapipnik. Ibudfie, Jpagebutte £afmbud|je, Jjbafmbutte, f. Spages •£>al)nenfufi, nt. samojed, pizdo-griz.	Ikirčk
£itf)nengefcfirei, n. kokotrik, ki-#al)nenEamm, m. greben.
Jjpafjnrei, nt. rogonds, rogina. £at, ^>aififc(), 1«. morski pes. £ain, m. ldg , gdj, loka , do-b»-ava; —butfje, f. ^agebud&e. JjaEcfien, n. roglič, kavlič; (an
bet ©tfjnur) ternek. JJdEelig , a. rogličast; ein — er SJtenfcft f zbirčljiv ob razmd-žen človek; eine —e SBage, nedotikljlva tehtnica. .paft'[n, v. a. klinčkati, klinč-kovtfti; (mit ben Stdgetn) grebsti.
■£>aEen, nt. rogel, kavel; — pflug, nt. ralo, osipdvnik; —fcf)at, f'. plužno želčzo. •£alb, a. pdl; polovica, polo-vina; polovičen; — ad. pol, na pdl; — unb —, srednje; if pol-, polo-. #albbauer, nt. polkmet. 4>albbier, n slabo pivo, patoki. 4>albbrubet,nt. polbrat, brat po poli.	[stran, zbog.
•ijalben, £albet, pr. zavolj, za-Jpalbljeit, f. polovičnost. Jpatbinfei, f. polotok, polostrov. #albiren, v. a. razdvdjiti, raz-politi, razpoldviti, razpolo-vlniti; dvojiti, poloviniti. JjbnlbjdEjrig, a, pol leten, pol leta star. [krožje, polobod. •l&albEreiS , m. polokrdg, polo-Jg>al68uget, f. polkrdgla , pol-obllna.
•Sbalbmeffer, wi« polomer, pol-
poprečnik, dosredrik. Jpalbmonb, m. polomesec. #alboffen, a. pripert,. privezuj en, p risi dn j en. #albfiartin, m. polovnjrik. [nja. £albftiefel, m. optfnka, polskor-
. . 267
\£>a(f>wegev ml. kolčkaj.. ^albjitfel, m. polokrdg. #albf, f. razor. '	[pdl.
S}&Ifte, f. polovica, polovina, ^afftet, f. oglav, ogldvnik, ogldvka, ujztla.	Izdati.
%lalftem, v. a. ogliviti, obdj-Jgiall, m. jek, jeka, ddn, zvuk, zvek, žvenk, glas. [dvordna. ,£>atle, f. lopa, veža, pridvor; jjjalten, v. n. razlegati se, doneti, zvučiti, žvenkati, glasiti se. •gallor, m. šolar. #atm, m. steblo, betvo , bil, biljka, stern; —(ben, n. ste-bliček, betvice, biljkica; — fnoten, m. kolence. Spali, m. vrat, šijak, šija; (bie &et)le-, bei glafdjen) gerlo; ttber — unb .Ropf, na vrat na nos, skokama; auč »oUem — e tadjen , grohotati, režati se. •gatšbanb, n. ogerlin, ogerldj, ovrdtnica; (bež #unbei>) gre-benica, moriža, gradanica. #atžbinbe, f. vratnik, ovrdtnik. #atšbrecfjenb., a. vratoldmen, nevaren, pogibeln. [žlezica. •£al<?brufe, f. podgerlika, vratna ■^alžeifen, n. ogerljdča. #a(žgeticf>t, n, glavna sodba. JjialSgefcfirautft, f. otekel vrat. 4>alčgefcfi»ur, n. tvdr v vratu. spalštette, f. koldjna , ogerlje. jjjatčfcfimucf, m. JpatSgefčf)ttteibe, n.
ogerlina, .ovratnina, ogerlje. ,£aWl<trrtg, a. terdovrdten, vpo-ren, okdren, terdogldv; — feit, f. terdovrdtnost, vpor-nost , okdmost. Spatftut), n. vratnjdk, ovratnjdk.
£alt
£alSt»ef), n. bol v gerlu. [nek.
■^atSjapfefien , n. jeziček, gerča-■ M. terpež, krepkdst, stav-nost, stanovitost; —, i. stdj, postoj , počdkaj; — macfien, postdti.
#altbar, a. terpčžen, krepek, tverd; —feit, f. terpežnost, krepkdst, krepkota, tver-dost, tverdina.
•£>alten, v. u. deržati; (ernafiren) imeti, rediti, deržati; (aufs Ijatten) zaderžati, vderžati, vstaviti, vstandviti; (ein tt>e? ttig fialten) poderžati; (eiit »es nigaufljatten) prideržati; (ents f)atten) deržati, zaderžati; (meitten) meniti, misliti, ceniti; ben@ottežbienft—, oprdv-ljati, obhajati, božjo službo; SŽafel —, obedvati, gostiti se; •podjjeit —, pirovdti, svat-bovdti; fein 23erfprecfien —, besedo deržati; .£>auž — .gospodariti; gospodiniti; liišo-vati; lieb unb roertf) —, ljubiti, milovati; in gtjren —, poštovati, spoštovati, šti-mati; genetjm — , privdliti, dopustiti, poddbriti; (fiir et= waž (jatten) imčti, deržati; ?Rebe—,besediti, besedovdti; baS fiatt nicfjt ©tictj, to nima stanja; — v. n. vstaviti se, postati; inne —, prestati, premdlkniti; ficfi —, v. r. ostati, terpeti, zderžati se ; (»on einec geftung) dčržati se, braniti se, vbraniti se; ficfi, gut, fdjtectjt, fjatten, imeti se dobro, slabo; eg fiiilt fcfjtoet, težko (me) stane.
£att
268
#anb
#altet, m. deržaj, deržalo ; podpor, podpdra. £atunEe, m. potepiih, klatež,
pijaček, rogovilež. £amen, m. s .i k, mreža. •£amifct>, «. zloben, zločest. ^ammcl, ni. kaštrun , škopdn;
—	fleifd), n. kaštrunovina. ■£ammet, m. bat, kladvo, kla
divo ; —c^en, n. batič, klad-vice.	[batom.
■£><tmmetn, v. a. kovati, tolči z •5?ammetfdj!ag, nt. vdar s klad-vom i (©cfrtačm) želczinje. okujine.	[tišče.
■£>ammer|tiel, ni. kladvišče, ba-■S>ammenoert, n. železnica, gvo-
zdjarnica. •^ctmfter, m. skriček. S?anb, f. roka ; flatfje —, dlin; gebaUte —, pest, pestnica;
—	Boli, periše, prišče, peši-ca, šaka ; bie rec&te — , desnica, desna; bie linEe —, levica, leva; t)0t bet —, za zdaj; 6et bet —, pri rokah ; unter bet —, pri priliki, pod roko'.
•panbs, a. ročni. Jpanbcubeit, f. rokodelo; rokodelstvo ; — er, ni. rokodel, rokodelec ; težak. ■£>anbt>aUen, m. dlan. Idenica. •5?anbbecEen, n. vmivalnica, me-^ctnbbillet, n. lastnordčoi listič. •Spanbdien, n. ročica, rokica. £čmbebrucf, m. rokostisk. J&anbeifen, £anbfeffeln, pl. spone, pote, okdvi, lisice, ^anbetlntfdjen, n. pljesk, pljusk,
pljeskanje z rokami. •£>anbel, ni. tergovina, teržtvo,
kupčija, barant; posel, delo; (3t»ifl) svada , pravda, prepir , prikor. jjanbeln , v. a. teržiti, tergo-viti, kupčevali, barantiti ; (Berfa^ren) obhajati, obnašati se , ravnati, obhoditi se; Bon etloaš—, govoriti ob. pisati od česar; umeine SBSaate - , teržiti, pogovarjati se za-volj cene.	[ski.
#anbelgs, a. tergovaški, tergov-4?anbelfdjaft, f. tergovina, teržtvo, kupčijstvo. £anbelčgefellfd)aft, f. družtvo tergo vaško.	ivaška'
JjanbelSgetBidit, n. mera tergo-4>anbetgf)ett, £cinbelf>mann , m. tergdvec, kupčovavec , šta-cunar.
4>anbelgj>la§, nt. teržiše, tergišče. ■ftanbetsflabt, f. teržno mesto. #anbfafi, n. golida. Jpanbfeffeln, f. ^anbeifen. £anbfejl, a. korenjaški, čverst. £anbgelb, n. nadev, nadavek,
zakupnina. #anbgemeimBetben, r. n zbiti
se , stepsti se, sprijeti se. Jpanbgemenge, n. tepež, boj, te-pežija. [nardkvica, zapčstnja. £anbgefd)meibe, n. naročnica, ■£cinbgett>el)r, n. ročnica. £anbgteifli(j, a. ošlatljiv; fig.
očeviden , jasen, •fccmbgriff, m. ijctnbljabe, f. der-Žaj, deržalo , ročnik, lo-canj, vitlo; (beim Juuge) uho. ^»anbfjaben, v. u. roko voditi, voditi, vladati; jemonbeg Sledite —, braniti pravo kte-rega.
£anb . _ 269
£<mbfaiif, m. prodaja-ddroke;
prodaja na drobno.. Jjjanbfotb, m. košič , jerbasček, cenja. '	. Lči.
#anbtangen, v. n. podajati, stre-#anblanger, ni. strežaj, streže,
poda jač. .ganbleiter, m. vodja, rokovddja. Jfjanbleitung, f. vodstvo , roko-
vddstvo. #anbteucf)ter, nt. ramenik. #anblic[>, a. ročen, priročen, srednji.
#anblung, f. tergovina, kup-, či ja; (Saben) prodajavnica prodavnica, štacUna. •fcanblungčbiener, ni. tergovaški
streže ob. služčbnik. •£anbmiif)le, f. žernek, žerna. #anb(jferb, n. prirdčni konj. .fcanbreidjen, v. a. rokovati se,
roko podati. ,£>anbteic(jung, f. rokovanje. #anbfage, f. ročna pila. 4>anbWeUcn, f. .^anbeifen. J^an&fcfilag, ni. rokovanje, roka, mož beseda. Jpanbfcbteiben, n. ročno pismo,
Iastnordčno pismo. £anbf<()rift, f. rokopis, ^anbfd&uj, m. rokavica; einfleis n,'t —, rokavičica, rokavička. #anbfdjuf)mad)er, ni. rokavičar;
— in, f. rokavičarca. Jrpanb tudi, n. brisalo, brisavka,
obrisalo, obrisač, terača. JjjanbBoti, f. troha, periše, pe-risče, šaka.	[kodelo.
•Sjanbtperf, n. rokodelstvo, ro-£anbn>er{er, JpanblDetfčmann, m.
rokodel, rokodelec. £anbwetfabutf<fje, £anbwerfčges
•fcang
fftt, m. rokodelski učenec; popdtni rokodel. Idelsko. •fcanbmereSjeug, n. orddje roko-•£>anb»orterbu(f), n. ročni slovar, slovnik ob. besednjak. £anbn>urjet, /".kolčne, zapestje. -Sjanbjeicfjnung, f. risanje O.
rokd).	Ičerta.
Jpanbjttg, m. potčglej , potčz; •£>anf, m. konoplja, konopla. Spanfs, a. konopljčn, konopen. £anfa<fer, m. 4>anffelb, n. ko-
noplišče, konopliše. £anfbredje, f. terliea. 4>anfbatre, f. suSivnica. 4>anfen, «. konopljčn, od konoplje, konopen, konopliški. ^)anf[cinwanb, f. konoplina,
konopno platno, ^anfling, ni. konoplčnka, ko-nop.isek, konoplišica.
Jjanfllaube, f. .£anf|}enget, m.
konopljika. Jpang, m. nadol, berdo, reber, vla/.; (9teigung) nagiljenost, nagnjenje, nagntitje, čdd. Jgiangeleucf)tcr, m. svečnik visčči. ■ijangematte, f. postelj viseča. #angen, Jjčingen, v. n. viseti, tvezčti; (fret fdjireben) ben-glati, kinkati; — bteiben, ob-viseti, 7.apčti se; ftcf) an einen —, vdan biti komur, naslanjati se na kogar. Jjangen, v. a. občsiti, obvčsiti, vesiti; ben .Sopf—, potuhniti se; an ben Štaget —, na kljuko ob.-koželj obesiti; fein •Spetj an etmaž - , na kar nat-včzti, koperniti Ob. giniti po ččm; ftcf), v. r. občsiti se, 7.addviti se.
£anf
270
#art
£anfa, fianfe, f. £anfabunb, m. bama.
£anfeatifcfj, a. hanzedtski. ■hanfeflabt, f. mesto hanzedtsko. #anfetn, v. a. einen —, za norca kogar imčti, šale s kdm zbijati.	LpavlUha.
•£an6n>ur)t, £arlefin, m. burklež, •?>ant!)ieren, v. n. teržiti, delati, radi ti
■hapern, v. n. braniti se. ■£>aren, a. vlasen; (»on 3tofj<
6<taren) žinjen. ■harfe, f. arfa, harfa, •harfenet, n. arfica, liarfica. •harfenift, m. arfenist, barfenist. •haring, m. slanik, serdiin, slanica , seč. •hdrtngž;,«. slanikov, serdunov, •hdringžfang , m. slanikoldv. ■hatingžfanger, m. slanikoldvec. ■harfe, f. grablje; — n, grabiti, grabljati; — r, m. grabljdč, grabljdr. ■harlefin, f. Jjjantoutfl. •harrn, m. tuga, žalost, otož-
nost, jid. ■hdrmen, ftdj, v. r. tugovdti, jadikovdti, žaldstiti se , ob-jedati se. ■harmloš, a brezskerben. ^atmonie, f. soglds, sogldsje, skladnost; (gintradjt) svor-nost.
-harmoničen, v. n. soglasiti se, skladati se; v zastdpnosli živeti.
■harmonifcfj, a. soglasen, vbrdn-vstrežen, skladen; složen, svoren.	Imoča.
■harn, m. scavnica, poscdvnica, •harnblafe, f. mehir.
harnen, v. n. scati, poscdti se,
vodo spušati Ob. spustiti, •hamifdj, m. okldp, oklčp, oper-slej, opersnik; einen in ben — jugen, razljutiti kogar; in ben — gerat^en, razljutiti se •harnrofjre, f. posedlo, scalo. ■harnftoff, m. scavnik. •harnflrenge, f. -hamjtpang , m.
zaperta voda. •harpfe, f. kozelc, slog. •harpune, f. ostve; — nier, m.
ostvenik. •harren, v. n. čakati, pričako-vdti; nadjati se, nadčgovati se. harfi), a. tverd, okdren; sre-nast, skrapast; — betft, f, sren, skrapa. S?art,a. terd, tverd; —t»erben, sterditi se, terditi se; (»on ber tfrbeit) težek, teždven, žmeten; (fefl) krepek, čverst, peven; fig. ojster, okrdten, nevsmilen; —eS S3rob, suh kruh; barter <Scf)laf, globdko ob. dubdko spanje; — e 3ei= ten, slabi časi; —er ©inn, okornost, vpornost;—e@pra= (Je, rod jezik; — ad. težko'; (befcfwerli($) hudo'; (nafje bei) tik, zraven, •hdrte, f. tverdina, terdina, tverddba , terddta; težkota, teždvnost; krepkost, pev-nost; fig, ojstrdst, okrdtnost, okdrnost. •Sjarten, v. a. tverditi, vtver-diti; (gifen) kaliti, zakdliti. hartfjdutig, a.tverdokdžen, debele kože. •hattfjerjig, a. terdosčrčen, ne-milosčrden, nevsmilen, ne-
$art
271
£audj
milostljiv; — {cit, f.terdo-serčnost,nemiloserdnosl:, ne-mil'ostljlvost. #artf>otig, a. nagltih. #actfopfig, a. tverdogliven,
opdren, vporcn. £artle&rig, a. topogliv. ^>artteit>ig, a. zapert. 4>cirtlidv a. tverdikast, terdl.it. £artnacfig, a. vporen, tverdo-gliven, tverdokdren, terdo-vraten; —Bei t, f. vpornost, tverdokdrnost,terdovrtitnost. rj, n. smola, kecmec. 5}arjbaum, m. drevo' smolnato. J^arjen, v. a. smoltiriti, smolo pobirati; — v. n. smoliti se, smolo pušati. [nat, smolast. Jjatjig, J&atjidjt, a. smolat, smol-jg>afarbfpiel,». prepovedana igra. #afd)en, v. a. loviti, grabiti, hlastati, hvatati, Javkati; nacf? SBeifaU—, kopernčti z pohvalo-Jg>dfctjer, nt. birič, pandtir. jjtafe, nt. zdjc, zčc; fig. pla-
šdn, begiin. Sjiiščben, n. zajčič. [vje, lešje, ■^afrfbufdj, nt. leskovec, lesko-4>a(elf)0lj, n. leskovlna. ,g>afelf)Uf)tt, n- leštarka. £ctfelmaitž, f. polh. 4>afelit, a. leskov, lešov. 4>afetnufi, f. lešnik, lešnjik. J^afelrutije, f. leskdvica, leskd-
vnica, leskova šiba. jpafelflab, m. leskovec. 4>afel(laube, f. leska, .^afeltmtrj, f. kopltnik. Jpafetis, a. zajčji, zečji. 4>afenbatg, m. ^afenfell, n. zaj-čjevlna, zečovina.
■Spafenfitji, m. zajčja noga; plašita, strašljlvec.	[zajce, •fcafenjagb, f. zečji lov, lov na ^afettBlee, n. kiselna. ■£af«tpamet, n. baš —_ergreifen, svoje kopita pobrat i, pobegniti.
Jipafrafcljrott, n. zečjak, zajejak. #dfm, f. zajcica, zečica.
f. stežrij, stružaj. «£afpel, m. motovilo, motivnik,
motovllnik. 4?afpeln, v. a. motdti.
m. serd, čert, sovraštvo. Jpaffen, v. a. čertiti, sovražiti. ^>affer, m. sovražnik, čertitelj. JpafjticJ), a. gerd, oddren, sporen, skurno'ben, gaden; —leit, f. gcrddba, gerddst, odiir-nost, spornost, skurnobnost.
f. naglost, naglica, ber-zdst; ttof)in biefe —, kam se tako mudi. #aflig, a. berz, berzen, berzek, hiter, pospešen, nagel, ja-dern; — BeiX, f. berzdst, ber-zina, naglost, naglica. £afcf)eln, v. a. mazati, na rokah nositi. Lmah na pah. #au, m. mah, vdarj —auf—, ^>aubrf)en/ n. kapica, čepica. £aube, f. kapa, čepa; (gebers bufdt) kopa, kdp; unterbie — btittgett, vdati, omdžiti. Jjaubentadje, f. kopasta ševa. Jjaubenmadjeriii, f. kaparlca. 4>aubenfiocf, nt. kapnjak, lesčna
glava. £aubi§e, f. tolkavnica. ^aud), m. dih, duh, dab, sapa. 4>auct>cn, v. a. dihati, duhati, dihniti, pihati.
$aub
272
$auf
•^aubegen, m. sablja; bojnik. Jfr&ue, f. ni olika, rovnica, ko-
pivnica, kopica. •£atten, v. a. (mit bem ®egen) mahati, klati, biti; (£ol}) podirati, sekati; (®taS) kositi, seči; (Setteibe) žeti; (be* tjauen) tešiti, otesiti; (mit SRutfjen) biti, tepsti, mahati; (mit ben 3af)nen) vdariti; (mit bem ©cfjnabel) kavsniti, kav-sati;' (in ben ©tein) vsekati, vrezati, vdolbsti. #auet, tn. sekič; (im SBetgbau
unb SBeinberg) kopic, •£>Sufcf)en, n. kupčičkopičiea. •£<Sufeln, v. a. kupčati, kopičiti,
kopice delati. •S?«ufen, m. kiip, kopa, kopjea. ■£aufen, v. a. kopičiti, kopičati, kupiti, na kupe spravljati, na kup naklidati; jtej —, v. r. kupiti se, nakupiti se, nabriti se, naristi, narisati. ■$aufenroeife, a. kupoma, po kupih.
#&ufig, a. pogdsten, obiln, če-sten ; — ad. pogostno, pogd-stama, često #aul)ed(jel, f. gladež. •£aupt, n. glava; fig. glava, glavir, poglavar, starašina; aufž — fdjlagen, potdlči, pobiti, premigati, razbiti (ne-prijatelje); baS — abftfjlagen, čehati, glavo odsčkati. ^>ftupt= , a. glavni , poglivni,
glavitni, poglavitni. •Spauptabftd&t, f. glavni cilj, glavna namera. •£auptattar, m. veliki oltir. ^auptanfec, m. veliko sidro.
Jpauptarmee , f. glavna vojska. .giauptartiEel, m. glavni članek. #auptbattetie, f. glavni otdpjek. •Spauptbtnbe, f. šapel, peča. £auptetn, ftd), c. r. glavičati se,
dobivati glave. £auptfjaar, n. vlis, lis, kosa. #aupttird)e, f. stolna cerkva. ^auptSiffen m. podglivnik, pod-glivje, vzglavje, podzglivje. ■Sbauptting, m. glavir, poglavica. £auptmann, m. stotnik, satnik. ^auptpfatter, m. nadfijmošter,
nadžiipnik. £ctuptfa<f>e, f. perva stvir. 4>auptfad)lid), a. glaven, pogli-ven, poglavit, osobit; — ad. osobito , verh vsega, J&auptfcbmerjen, f. .Stopffdjmerjen. ^auptfptacbe, f. koreniti ob.
pervdtni jezik. •SjmuptfitafSe, f. velika cesta. 4>auptflu(f, n poglivje. 4>auptfiinbe, f. glavni greh;
smertni greh. ,£auptW0rt , n. perva beseda; (in bet ©ptadjiefjte) ime, ime samostivno. [glavni cilj. Jpauptjaedf, tn. zadnji konec, , n. hiša, kuča, dom; (gamilie) družina; (©tamm) rdd, rodbina, rodovina, pleme; ju —e, doma'; nadi —e, domd; — unb J&of, poslopje, pohištvo. Sp&ufc, a. hišni; domič. 4>nužbeft$er,_ni. vlastnik ob. po-sčstnik hiše. [f.. hišnica. £au«5bett>oi)ner, m. hišnik; —in, •£>aučd)en, n. hišica, kučica. Jjjttufen, ti. a. prebivati, stano-viti, domoviti, živeti; (TOtrti)=


ftfiaften) hišovati,- gospodariti gospodiniti; V'(ldrmeh). kregati se, ropotati. _ Jjjaufen, Ml. vi z, viza, vizavina. jfiaufenblatter, f. vizji mehiir,
vizov mčh. £aufenfleifcf), n. vizovina. ^aužflur, f. predvčžje, pred-vi-atje. [spodinja, gazdarica. £aužfrftit, f. gospodarica, go-Jfjaučgenoffe, mi. domačin; —n«
fctiaft, f. domačinstvo. S?auš$etiitt), n. pohišje, pohištvo. ,£>auSgeftnbe, n. družina, posli,
čeljad. #aušf)alten, f. ^>aufen. 4baučf)aUen, n. hišovanje; go-spodarenje; gospodinjenje. £auž()dlter, m. hišnik, ključar, hišovavec; — in, f. hišnica, ključarica. [gospodarstvo. ^auStjattung > f. hišovavstvo, SpauiSben, m. gospodar, gazdar,
vlastnik hiše. .JjKiufiren, v. a. kramariti, teržiti od hiše do hiše. ■£auft'rer, m. kramar. J^aužjungfer, f. hči domača;
ključarica. J&auSHeib, n. JpaušEleibung, f.
obleka vsakdanja ob. vsednja. ■Spauštatfjt, m. domači hlapec; konjar.
ogrnuSlet, m. domačin. [ljudi. 4>au(ileute, pl. domačini, domači 4>i>uSlicfj, a. d o manj, domač; (tjauSfjalferifdj) gospodarljiv, gospodinljiv, gospodariten, domovit; fin — er SDlenfdj, dober gospodar; — Uit, f. domanjost; gospodarljivost, domovitost.
£atiSmagb, f. dekla.
m. domačin. [danja# #auSmann6Eofl, f. hrana vsak-Jjaužmeifiet,
»i. hišovavnik, ključar ; — in, /'. hišovavnica, ključarica. #aužmietf)e, f. ^augjinS. .^aušmutter, f. gospodinja, gazdarica, mati. £auf>fcfjIu|Tet, m. kljiič od hiše. .£aue>forgen, pl. skerb domača. 4>auSfu$ung, f. hišno preiskanje. 4>au§»atec, m. gospodar, gazdar,oče. [šovanje.kučanstvo. ■Sjaušroefen, n. gospodarstvo, hi-£auSwittE), ^iaužroittf)in, f.^iauSs
»ater, ^aitSmuttet. ■S?aužroirtfjfd)aft, f. hišovanje ;
gospodarstvo ; gospodinstvo. Jjpaugjinč, mi. hišarina. #aut, f. koža, polt; eine e^ts
licfie —, poštčna duša. #autcfjen, n. kožica, kožčica. •£Suten, ftdfi, v. r. guliti se, lje-viti se, Ijiviti se; — v. a. dreti, iz kože djati. Jjautig, a. kožnat, kožat, kožast. 4>au5af)n, m. čekan. •S&al), f. Jgiai.	[na noge.
kit, Spe i! i. ej! ald! I)c, fjolta! J&cbamme, f. babica, baba. £ebammenEunft, f. babištvo. jjiebebaum, Spebet, mi. #ebeetfen, n. manjga, drdg, vzdigavka, vdd; ben—bitigiten.manjgati. •S&eben, v. a. vzdigniti, vzdigati. vzdigovati, vzdiči; ein .Štnb auS bet ISaufe —, boter biti; einen 3»eifel —, dvoma rešiti; ju @f)ten —, povzdiči. ^eber, m. vzdigač, vzdigavec; težak; manjgar.
IS
£ebe
274
4?et'b
J^ebejeug, n. manjgalo, vzdigalo. 4>ebtaer, m. hebrejec, zid, zidov. 4>ebrdifcf), u. hebrejski, židovski. Jg>c<3^et, f. grebenica, rihlača, grebln, derzaj; einen burcb bie — }ief)en, česati kogar. •£>ecljetn, v. a. deržati, česiti. JpecftcttoerS, n. derzovina. Jjecfiler, m. derz;£č. S}eč)t, m. suka, ščuka, štuka;
—(Jen, n. ščukica. J&ecfe, f. germ, ternjovec, dra-čje; (SBein—) brajda; (Brut) leglo, zapldd; (tebenbigerjjaun) živica, živ pldt. J&etfen, v. a. leči, ploditi, ^eientanb, n. golina, pustina. •£ed?enrofe, f. divja roža, kopinja 4>ecfgtof<ben, JpecEtEjaTer, m. doar
za seme puščen. Jpecfmutt«t, f. plemenica. 4>edf}eit, f. leglo.	[truma,
^eerbe, f. čreda, čeda, trop, 4>eer, »t. vojska, vojna; množ, množina, množtvo, sila, kar-delo, šereg, četa. ■ J?eetbaE)n, m. pozov na vojsko, ^eetbtene, f. trot, ropar, po-
rdpnik. •£>eereemad)t, f. vojna. •Sbeerflucfitig, a. pobegel. J^eetfufjter, m. vojskovdd, vojvoda.
•Sjeergeratfj, n. vojaška bert-
ljiga, vojaške potrebe. J&eetpauie, f. talambas. 4>eetfcfiaar, f. četa. ■£>eerfcbau, f. ogledanje vojske, ^eerftrafe, f. velika cesta.
•£eern>efen, n. vojaštvo, vojništvo. •fcefen, pl. droži, drožje, kva-snice, troskje, mednice.
£eftg, a. drožčn, drožat, dro-
žast, drožnat. #eft, n. deržaj, deržalo, rdč, ročnik, ročnica; (»on ^papiet) svezek, sošitek; (#eftel) kopča, kopčica, zapdna, zapenja, spona, sponka. J&eftrf, f. J&eft. •£>eftelma<f)er, m. sponka'r. J^eftetn, v. a. kopčati, zapeti, pripeti.
#eften, v. a. pripeti, vpeti, vpen-jati, zapeti; (ein.Rteib) prišiti, zašiti; (ein Bud)) sošiti, sve-zati; bie ttugen auf etmaS —, vpreti ob. vpirati oči. v kar; ben 2Bein —, vezati tersje. #eftig, a. silen, silovit, močen, jak; nagel, — feit, f. sila, silnost, mflč, jakost; naglica, naglost. JŠJeftlabe, f. šivalo, jjeffnabel, f. velika igla. £egen, f. Jpagen. •Sbegereiter, f. -Spagereiter. £ef)ler, m. skrivavec, tajitelj;
— in, f. skrivdvka. J&e()lfu(fit, f. tajivost; — ig, a.
tajiven.	[beški, rajski.
S?et)Tt a. slaven, visok; ne-•£eibe, f. vres, vresje ; pustina,
ledina, golina, goljava. .Sjeibe, m. pagan, ajd, neznabdg. J^eibefladje, f. vresiše , vreso-višče, v^esovina. |ob. pšeno. #eibegtu§e, f. hajdlnsko phanje S&eibefotn, n. hajdina , ajdina, ajda.	[resje, resica.
£eibefraut, n. res resa, vres, J^eibelbeere, f černica, černika, bordvnica,bordvka,malinica. Jpeibelblumdjen, n. resica.
£eib .	275

#eibeJerc!je, f. gornaševa.' .^eibenbejetjter, m. misijonar. #eibentf)um, n. pagttnstvo, nez-nabdštvo.	Ineznabdžen.
Jgictbrtifd^, a. paginski.hajdovski, #eibuE, m. hajduk, pandUr. Jg»ei(, n. blagor, blagost, blaznost, blažčnstvo, blagovi-tost, blagostanje; sreča; — bit! blagor tebi. Jgtett, a. zdrav, cel; bic SBunbe i|i —/ rana je zacelela Ob. zarasla — roerben, ozdriviti se, ozdraviti, izlečiti sej celiti, zaceliti.	[spasitelj. Jgieilrtnb, m. odrešitelj, odrešenik, 4>eilan(la[t, f. zdraviše, celiše. Jfieilatt, f. lečba, zdravba. #eilbab, n. toplice. [zaceljiv.
a. ozdravljiv, oceljiv, jjeilen, v. a. zdraviti, lečiti, vraciti , ozdrivljati; (eine SBunbe) celiti; — v. n. celčti, zaceleti. [liv, celiven, lečen. J£>eilenb, a. zdraviln, lečiv, ce-4>eiltg, a. svčt.
J^eitige, m. svetnik, blažen;
— f. svetnica, blažena. Jg>ci£igeti, v. a. posvetiti, posve-
čuvati, svetiti. £eiltgSeit, f. svetdst ,$ei(igmacfjenb, a. posvetiven,
posvečovrfven. •£et!igmcidjer,m. posvetitelj, pos-
večovdvec. JJeiltgmadjung, f posvečanje. ■£etligtf)um, n. svetiše, svetališe;
(3teliquie) svetinja, ^eilftaft, f. zdravilna mdč, le-
čivost, celivost. S}titfraut, n. zdravilno bilje. -£eit£unbe, JpeitEunfi, f. zdravil-
stvo, lekirstvo, zdravništvo, vračitčlstvo. JgieiUoS, fl. brezbožen, neveren;
napčen, zloččst, zli. JbeiUoftgtett, f■ brezbrižnost, nevernost ; napčnost, zloččst, zloba.	[vračilo,
^»eitinittet, n. zdravilo, lek, 4>eitfam, a. zdrav, zdraven, zdravččen, ozdraviven, koristen; — feit, f. zdravost, zdravččnost, koristnost. •£>eilfloff, m. lečivo, celivo. Jjeilung, f. ozdravljenje, lečenje,
vračitva, zdravitva. 4?eim, ad. domU, na ddm,
proti domu. 5?eimati)rf. domovina, domdvje, ddm, vlast, očetnjdva, očina. ■Sjeimatfjtoš, a. bez domovja. 4>eime, f. #eimtf>en, n. cverček,
čer ček. #eimfaf)tt, f. domuhdd. #eimfaU, n. pripadek, napidek. ^eimfallen, v. n. pripisti, napasti, pripddati. Ikrotek. ■ijeimifcf), a. domič, domanj; JŠetmEeijt, f. ^>eimfaf)tt. Jj)eimlicfj, a. tajen, potdjen, skrivšen, skriven) — ad. lia-tihoma, nevidice, podnitoma, skrivši, skrivaj, skrivoma; — hit, f. tajnost, potijnost, skrivšnost Jpeimretfe, f. £eimfaljrt. •SbeimfleUen, v. a na voljo dati. •i&etmfucfjen, „, a obiskati, obiskovati) fig. dosčči, napasti. Jjeimfitcfjung, f. obiskanje; fig.
kazen, božja roka, bič božji . #etmtucfe, f. potUha, harničija, kovarstvo, zavitost.
18 *
#eim	276	£eU
— »etben, jasniti se, vedriti se, razjasniti se; — rnac^en, razjdzniti, razvčdriti; — teitr f. jasnost, vedrost; dobra volja.
#et}en, v. a. kurili, netiti, paliti •
(»on bet ©onne) pripčkati. •£>eijer, m. kurjač, palež, netež, ' #et}f)otj, n. kurjava, netilo, pa-
livo, netivo. S?ettit, f. sušica; neduha. ■%>elttfclj, a. sušičen. 4>elb, m. junak, vitez.
d. ju miški, vitežki.
n. junaška pesma ob. popevka. Inaški, vitežki. £elbenmafiig, Jpetbenftaft, a. ju-#elbenmutf),
tli. junakost, juna— koserčnost, pogdmnost, so-gdrnost, oriplam, hrabrčnost. •£etbenmutf)ig, kosčrčen, pogdmen, sogd-ren, hrabrčn.	[čin.
£etbentfjat, f. junaštvo, junaški £etbin, f. junačica, junakinja. #elfen, v. a. pomagati, pomdčJ, podpomagati, podpomoči, v pomdč priti, priskdčiti, pris-pčti, pripomagati; JetfŠottl na zdravje; Bdg pomaj; ež ift nicfjt ju —, ni pomdči, •£elfet, m. pomočnik,pomagič, pomagavcc; — in, f. pomočnica, pomagavka. •SbelfetSljelfer, m. napomočntk,
pripomagač. •Speti, a. jasen, veder, bister,, svitel; jarenj utern, čist; (»orn 25er|lanbe) prebrisan, jasen, bister; ein — et JBatb, redek gojzd; (but<tjft(Ijtig)sko~ zen, zračen.
•$?eimtučif<$, a. potdhnjen, ha-mičen, zavit. Idomovino. •&eimt»aitč, a. proti domu, v ^eimt»eg, f. Jpeimfafjrt. •£>eimt»ety, kopernčnje po
domovini. Jfreitatl), f. svatba, pir; vdaja;
ienitva, ženitnina. £eitatlf>en, v. a. (»on Sftannetn) ženiti se, oženiti se; (»on §tauen}immetn)možiti se,omd-žiti se, vdati se, vdajati se. •£eicattyšgut, n. juterna, dota. •&eiratf)štu(iig,a.ženiven,vdaven. •Sjeifcften, f. SBege&Kn. •&eifcr, a. zmolkel, hripav, hri-past, hrebav, kriglast, osi-pljiv; — feit, f. zmolklost, zmolklina, hripavost, hreba vost, osipljivost, krigla. •&eif, a. vroč, vrčč, vrel, gorčč;
(glitfjenb) gorek, paren. •6>eijien, v. a. imenovati, zvati, klicati; (befeftlen) rikati, za-povčdati, velčti, vkazati; ttrilKommen —, pozdraviti; — v. n. zvati se, imenovati se, klicati se, praviti se; (bebeuten) znamenovati, hotčti reči, pomeniti; t»te ^eijif et, kako se zove, kako je mu imč; eS fjei f t, govori se, pravi se, pripovčdajo; etttaS gut —, poddbriti, oddbriti. •£eifijjunget:, m. pasji ob. volčji glad, gladdvnost, gladovitost. 4?eiftf)ungerig, a. gladdven, gla-dovit.
4?eiter, a. jasen, veder, bister, čist, Svetel; (»on ber Stimme) jasen, jaren, čist; (»orn @es miitt)e) vesčl, dobrovdljen;

4>ettblciu, a. jasnomdder. ftetle,- f. jasnost, vedrost, vedrina . svitldst , svitldba; jarnost, čistost, čistdča. JpelMatSe, f. parta. jpetler, m. vinar, belič. Jgietioftop, m. soncoglčd. jjieim, m. čelida, šišik, kaeiga; (art bet Mvt) deržalo, topor, toporišče. #el»etifdj, a. kalvinski. J^emb, n. srajca, košdlja, robifča;
—	dfjen, n-. srajčica, košuljica Jfeemmen, v. a. vstaviti, vstavljati, obustiviti, vstaiioviti, zaprččiti, ovrčti, ovčrati, zaderžoviti; ben SBagen —, vdz zavrlti ob. zavirati.
J^emmifpfjate, f. polkrdžje, po-loblina. [vernica, zaverik. ^emmfette, f. zavor, zavora, za-J^emmfdjulj, »'• kolčsni črevel. J^emmung, f. overa, zapreka;
vstavljenje, vstandvljenje. Jijengft, m. celdk, žrebec, raj-nišar.
4>engfifuUen, n. cizek, žrebe. #enBet, m. locanj, ločen, rdč,
uho; — ctjen, n. uščtce. ^enteln, v. a. ločnati. Jgienfettopf, m. lonec z ročico ob. uščtam. [— v. n. viseti. £enlen, v. a. obešati, občsiti; 4>eneet, m. rabelj; fig. kervolok, mučitelj, derešnik; t»,at> jurn —, kaj zlodja ob. hudiča;
—	gtned)t,m. rabeljski hlapec. •5?enne, f. kokdš, kokoška, kura. Spe t, ad. sera, semkaj, semle,
tu sem; f)in unb —, semtertje, sem pa tje; Bon unten —, od spodej; Bon oben —, od zgo-
rej; loeit —, iz dalekih krajev ; Bon bott —, odtdd, od-tamto'd; tBO —, »on t»o —, odkdd; Bon aufen —, od zvunaj; »on Ittterž —, od nekdaj; — (in IBetbinbung mit 3eitwottern) pri. Soetab, ad. dol, niz, vniz. •gerabfatten, v. n. na tla pasti,
spopadati. ■£etabt)angen, v. n. dol viseti;
—	be Jpaare, prosti lasjč JperablafTcn, v. a. spustiti; fidj
—	t v. r. ponižati se. £etabtaffenb, a. ponižen, priljuden. [žnost, priljudnost.
£erablafTung, f. spuščenje ; poni-■£etabne§men, v. a. sneti, dol vzeti.
£erabfe6en, v. a. ben spteiS —, znižati ceno; einen sramotiti, zasramoviti. £etabftimmen, v. a. odpeti, od-
pčnjati (strune). ,£erabtlofien, v. a. poriniti, potisniti (dol), ■iperabtraufen, v. n. kapati dol._ #erabwurbigen, v. a. ponižati,
osramotiti, opsoviti. £erttlbič, f. znakosldvje; zna-kozninstvo; — et, m. zna-kosldvec; znakoznanee. jper an, ad. sem, semle, tušem, semkaj; (in bet 3ufammenfes §ung) pri, per. £eranfal)ren, v. n. pripeljati se. 4>erantommen, v. n. priti, dojti,
prihdjati. ^etanEtietben, v. n. prilčsti, pri-
gomiziti; prikrožiti. J?>eranfunft, f. prihod, ^etctntaufen, v. n. priletčti.
#era
278

.&erannafjen, ftcf), v. r. približati
se, približovdti se. ■Sberantitcfen, ti. n. približati se,
dohajati, dolaziti. .£eranfiurmen, v. n. prihrifti prilornistiti.	[risti
•herantpacfjfen, v. n. prirasli, do-4?etauf,d((.gor, sem gor, gor sem. 4>etauffimft, f. vzhod. .£>erauf}ief)en, v. a. gor potegniti. •$?eratu>, ad. vun, soven; iz. •herauSbefiommen, v. a. nazaj dobiti.	[.prinesti.
•Jf>erau6bringen,».a. nazdj ob. vun •hetaušfaUen, v. n. izpdsti. ■&eraučfinben,n. a. iznajti. [boj). •£>eraučforbern, ti. a. pozvati (na J&eraužforberung, f. pozov ob.
poziv (na boj). 4beraušgeben, ti. a. na zri j dati;
(ein Šucf)) izdati,na svetlo dati. •hetaužgebec, m. izddtelj. •£etaučf)elfen, v. a. etnem —,
pomagati komur. ■£>eraužiagen,n. a. izgnati, spoditi, •heraučfommen, v. n. vun priti; (befannt wetben) zvedeti se, zazvedeti se; eč Eommt ttttf einž fjerauS, je vse jedno ; t»až žommt babet ^erauS, kaj bo iz tega.	[plaziti,
•heraušftriecfjert, ».71. izlesti, iz-herauštaffen, v. a. izpustiti, ■heraučfodfen, v a. izmdmiti. •heraitžmuffen, v. n. vun morati; biefe @adj)e muf fjerauč, to mora na svitlo. ^erauSnefjmen, v. a. vun vzeti;
ftcf) — t?, r. prederzniti se. #eraučptafcen, v. n. (mit etwaS) spodreklo se mi je. I tekniti. 4>ewttžteipen, v. a. izdreti, izpo-
JjberauStinnen, v. n. izteči, iztekati. J£>etaučrucfen, v. a. fmitbem @elbe)
priti na ddn. #eraužfeljuttetn, v. a. iztresti. 4>etaučfdjneiben, v. a. izrezati. ■£>er<tui!fcf)6pfen, v. a. izčrepati. 4>eraušfein, v. n. zvunaj biti. 4>eraušfpringen, v. n. izskočiti,
vun skočiti, ■herattčfiogen, v. a. izbiti; SJeben
—t blesti, spakedrdti se. ^etauždceicjen, v. a. izbrisati; (toben) hvaliti, slaviti, hva-lisati.	[terati, izgnati.
Jperaustreiben, v. a. izpoditi, iz. hetauSmetfen, v. a. izpcihniti. J&ctauStmcfetn, 11. a. izmdtati, od-mdtati; ftcfj — v. r. izplesti se, izmdzniti se. •heraučjiefjen, v. a. izpotegniti;
ftcfj — , ti. r. izplesti se. ■Sjetbe, a. terpek, britek, žarek,
gorjdp, grenek, ogdven. Spetbe, f. terpkdst, žarko'st,
grenkdba, ogdvnost. J&erbei, ad. sem , semkaj; (in 3ufammenfe§ungen) pri, per, do.
£erf>eibringen, 11. a. prinesti. 4>erbeifliegen, •>. n. prileteti, doleteti.	[naklrfniti. ^etbeifii^ten, v. a. pripeljati; #erbei§olen, ti. a. iti po kogar;
pripeljati. Jjerbeirufen, v. a. prizvritl. herteifdiaffen, v. a. priskerbeti, dobdviti.	[pridercati.
£erbeifprtngen, ti. n. priskočiti, hetbeifdjfeppen, v. a. privleči,
pricjdziti. herberge, f. prenočiše, preno-čivališe, ostaj; — geben, pre-
£erfc
279
-£crr
noč/ti, čez rfdč ijnčti, pod streho vzeti, .gerbergen, f. .^erberge geben. £etbefteUen, v. a. sem vkazati priti.	[nčsti.
£erbringen, v. a. prinčsti, do-#erbft, mt. jesen, predzlma. £erbffc, a. jesčnski, predzlmni. Sperbften, v. n. jeseniti se. jjšerbftlid),«. jesčnski, predzimski, predzimen.	Ltčmber.
Jjerfcflmonat, m. kimovec, sep-£erbftaeitlofe, f. podlčsk. 4>ctb, »t. ognjišče, pozad; (83o* gelfjerb) ptičnica; (SBatctlanb) ddm, domdvje. .jberbe, f. čreda, čeda, truma,
kardčlo, stado. •£>erber, mi. črednik, čednik. #erburdj, a. sem skdz. Jgierein, ad. sera noter, tu noter , noter sem, santer; (in 3ufammenfe§ungen) v; — i. le sem, vstopte. jjerembtingen, ti. a. vnesti, noter
pernčsti. Jpereintaffen, v. a. vpustiti, noter pustiti.	tkati,
•fcerfliefien, r. n. pritekati, dotč-£ergang, m. fig. tečaj; stanje, stališ.
#ergeben, v. a. izdati, sem dati 4>etgef)en, v, n_ približovati se; ttber einen —, lotiti se kogar ; (fid) jutmgen) goditi se; luftig —, veselo hiti. Jperljalten, v. a. deržati, poder-
žati; — mtiffen, terpčti. •Sjering, f. Jjsaring. 4>erfommett, v. n. dojti, priti; (flammen) proizhajati, roditi se, rodii biti.
#erfommen, n. rdd, pleme; (®e= tBOljnfjeit) navada, šega, običaj.
Jjertommlid), a. navaden, običaju, oblčen. jjerfunft, f. prihod; OCb|}am=
mung) pleme, rod, rodbina. Jjjetlaflen, r. o. sem pustiti,pripustiti.
£erleiten,». a. dovoditi,odvoditi. .^erleitung, f. dovdd. (tati. jjertefen, v. a. prebrati, preči-Jjpermadten, fti), v. r. iibet ettvaS —, podstopiti se Ob. lotiti se česar, poččti kar. Jjermapfjto&it/ f. 3witter. 4>ecmelin, n. popelica, gornostaj. 4>ernad(j, ad. potem, potlej, poslej, zatira.	Ičitati. Jjjernennen, v. a. imenovati, spo-•giernieber, ad. v niz, tu sem dol. #eroiftf>, f. -S?elbenmutf)ig. Jrperolb, mi. glasnik, klicir. Jjietr, hi. gospod, gospdn, go-spodin; (J&au^tierr) gospodar, gazdar; ben gttofšen — frieten, živčti po gospdsko. Jjetrdjen, n. gospodičič. _ Ijiti. Jž>erred)nen, u. a. na br d ji ti, izbrd-#etre(fen, v. a. moliti; od sebe moliti.
#erreife, f. povratek.	•
4>etceifen, v. n. vernlti se, po-. vratiti se, vračati se.	{
jjetren;, a. gospdski, gospddski. Jgiertenbienfl, mi. rabota, tlaka}
služba pri gospddi. ^errengunjl, f. milost velike, gospode.	[vski brat
J^ertenfjuter, ni. češki ob. mora-^ertenlož, a. bez gospdda; brez službe.
£err
280
4?etu
gospcfski, gospdd-skl, (gebiet$etif<$) napovedljiv. #errti($, a krasen, prelep, veličasten , veličanstven, slaven ; — feit, f. krasnost, kra-sdta, veličdstvo, veličanstvo, slava, dika; gospddstvo. £etrfcf)aft, f. (SRegiertmg) vla-dtirstvo, vlada; (bie ®e»att ju befefjlen) oblist, v last, gospddstvo, gospodovinje; (ein ©ut) grajšina, gosposka, gospdščina; ibie £erren iiber= fjauipt) gospoda, gospdščina. •Sperrfcjaftlicf), a. gosposki. •£>errfdjen, v. a. gospodovati, gospoflstvoviti, vladati, kraljevati , caroviti. J^errftfcer, m. vladar, vladavec;
— in, f. vladarica. j?errftf>fucf)t, f. vladožčljnost,
vladohtevnost. Je>errfrf)fudE>tig, a. vladoželjen,
vladohteven. •Sjetriitfcn, v. a primakniti, do-mekniti: — v.n. primekniti se, domekniti se. Ipoklicati. £errufen, v. a. dozvali, sem ^etttibten, v. n. proiziti, iziti,
proizhajati. ■Sperfagen, v. n. povedati. •£>erfdjaffen, v. u. pripraviti, do-skei bčti, dobaviti, prisker-bčti.	[poslati.
4?erfd>tcfen, Jjberfenben, v. a sem •£erf(f>ieben, v. a. sem potisniti ob.
pomekniti. ^>etfc(iiegen, v. a. sem strelitiob. streljati; (@elb) posdditi, po-prčd dati; (I)ecan(atifen) pri-letčti.
•5?ptf<fj[eic!ien, v. rt. prikristi se.
■£erfdjlew>en, .fcerfcjjteifen, v. a. privlčči, privaliti, privaljali, priderčiti. ^erfcbteiben, v. u. sem pisati, napisati; »on bafjer fdjreibt fttfj biefež, tdd to izvira ob izide. #erfef)en, v. n. viditi biti. J&erfefcen, ftcfj, v. r. se semvse-sti , sem sesti, se sem posaditi.
J&etfetn, v. n. biti odkdd. ^etftammen, f. ttbflammen. 4>erflammung, f. Itbjlammung. Jjerftellen, v. a. sem postaviti; (in ben »origen gujianb) popraviti; fig. ozdraviti, zvračiti, izlečiti. •£ertreten, v. n. pristdpiti. •£>eruber, ad. tu sem, na td stran , na tč kraj	[krdg.
.Serum, ad. okdlj, okdli, okrdg, 4>erumbtattetn, v. a. v bukvah prebirati.	Lkati.
•£>erumbreljen, v. a. vertčti, su-J&etutttfabten, v. n. voziti se okdli. 4>etumgeben, v.n. hoditi okdlj, pohajati, sprehajati se; baŠ getjt mir im £opfe fjerum, to mi po glavi blodi ob. severti. •£erum()upfen, v. n. obskakovati. 4>erumirten, v. n. bloditi, klatiti se, postdpati, potepati se. Jjberumtaufen, v. n. begati. £erumreifen, v. n. popotoviti, obhoditi, [zd.lriti; objaliati. J&erumteiten, v. n. jahati, je-J&erumfpajieren, v. n. sprehajali
se, sprehoditi se, šetati se. Jjenimflreidjen, J^erumftreifen, v. n. potčpatise, tepsti se, klatiti , skitati se, šetiti se, ^erumflreitfter, £erumflreifer, m.
£eru	281
potepdh . ponepdn . tepež, klatež, skitavec; — in; f. po-. tepdla , vlačuga. Jjjerutntreiben, v. a. terati, goniti semtertje; (brefjen) ver-tčti, sukati.	[razndšati.
.gerumfragm, v. a. raznositi, £erumtretten, v. a. kobacati, ^ctumjieficn, f. .£erumflKtcfjen. J^etuntcr, ad. dol, vniz. .^enmtetbringen, v. a. dol prinesti; sneti, dol vzeti; (in 83erfatl bringenjpogubiti, upro-pistiti.
£eruntnfommen, v. n. dol priti; (in SGerfaU tommen) na nič priti, obožati. £eruntfrlaffen, v. a. dol spustiti, jjeruntetmarfien, v. a. einen—, opsovati ob. ozmerjati kogar. ,£erunternef)men, v. a. sneti, dol vzeti.
■£erunterfct)(agen, v. a. odbiti, odtrilpiti Otepfet) klatiti, oklatiti, cajsrati, ocijsrati. Jrjeruntofteiger!, v. n. dol zlesti, laziti.	[navddl, pod se.
£enmterwdrtž, ud. na vniz. J^erunterroerfen, v. a. na tla vreči
ob. zmetati. Spetoot, ud. vun, van , iz. J^erooibticfen, v. n. viditi se,
kazati se. ^eroorbringen, v. a. roditi, za-roditi, zaploditi; (»eri)nftals ten) napraviti, načiniti, 'proi-zvčsti.
■£er»orgef)en, v. n. iziti, slediti,
naslčdvati; viditi se.« ^EtootEeimen, v. n. kaliti, kliti,
cimiti se, berstčti, rasti. •£er»otfommm, v. n. iziti, izbd-
£er}
jati, proiziti, proizliziti, izli-ziti; rasti; pomoliti se, po-ldkati, prikdzati se, zazrčti. £er»orleucf)ten, v. n. sjati, svetiti se; viditi se, videti se; Cftcfj aušjeicfjnen) odlikovati se. .ijerttortocfen, o. a. izvabiti, iz-m.iiniti.
Jjemrragen, v. n. izmolčti, vun
molčti, videti se. j£er»orfpto|Ten, f. JjeEttorteimen. .fpecBor|tef)«t, v. n. viditi se. £er»orfuc§en, v. a. izbrati, izbirati. Lvati se, oslaviti se. £emrff)im, ficf), v. r. odliko-JŠ>et»otiief)en, v. a. izpotčgniti. •£em>dljen, v. a. privajiti, pri-valjati; — v. n. privalitise, dovaliti se.	iknam.
Jbermdrtž, ud. tu sem, sem, 4>erj, n. seree, serdce; (SJutf))
serčnost, pogdm. Spetjji, a. serčni, poserčni. Jgiecjaber, f. serčnica, serčna žila. Jg)erja£)len, v. a. nabrdjiti, našteti, naspočitati, Jperjallertiebfi, a. priserčen. ^letjbeutet, m. oserček. ^erjbtatt, n. serdččje; priser-
čje; (.giebling) ljubček. •£erjbrecfienb, a. tužen, prežalo-sten. |mein , dušica moja. ^etjcften, n. serčice, serček. •£>etjeleib, n. tuga, žalost. Jjerjen, v. a. milovati, drago-vati, božati, dobrikati, ob-jemovati (težkoča, briga. •SjerjenSangtt, f. serčna brilkost, 4>ecjenžfteunb, m. priserčni prijatelj.	fčica. £er}enlgrubefjen, n. serčna žli-4>et5fn6lufl, f. radost, veselje
vi
282
£euf
serčno; nadfj — fjanbeln, po svoji volji delati.
a. serčen, hraber, hrabren , pogdmen.
•fcetsfjaftigEeit, f.
serčnost, hrabrost, hrabrenost, pogdm, pogutnnost. [vleči, dovličiti. •^erjieljcn, v. a. privlčči, do-■fcerjig, a. milčn, mil, ljubezen, malen.
4?etjtnnig, a. priserčen, serčen. ■^erjliclj, a. prisčrčen , serčen, serdččen; — gent, iz vsega serca; — feit, f. priserčnost, serčnost, serdččnost. •SjerjloS, n. bez serca, bezserčen. •$?«}og, a. vojvoda; — in, f. vojvodica, vojvddinja, voj-vddkinja. ^erjoglid), a. vojvddski. •£etjogžt»urbe, f. vojvddstvo. •5?erjogtt)itm, n. vojvodina, voj-
vodovina, vojvodija. J&erjfd&lad^tig, a. dihavičen, si-pljiv; — Eeit, f. dihavičnost, sipljivost.	[sčrčen.
•£>et}fi<irfenb, a. poserčiven, po-4>etjfiarfung, f. posčrčje, po
serčnost. ■£etj|}ofi, m. smertni vda'r. •©trju, ad. sem, tu sem; (in 3ufammenfe§ungen)pri,per do. .£>er5itet[en, v. n. prihitčti, prileteli, doskočili. -Čerjug, m. prihdd, dohdd. •£erjuna!jen, v. n. približati se. ■^etjutreten, v. n. pristdpiti. .^erjttief), n. tužuo serce, serčna tuga.
f. dražba, šunt, šuta-rija, ščtfv, hdsk, huskarija; gonba.
Spet}en, v. a. dražiti, šuntati, ščuvati, huskati; (ein SEBilb) goniti, terati.	[vivec.
JBe^cr, m. šunta'r, šuntač, šču-4>e$f)unb, m. gonjiv pes, lovski pes	llovski.
,£e£peitfcfje, f. bič ob. korbdč
n. seno. 4>euatnfe, f, košnja, kositva,
senokdšnja, senosčča,. £eubctum, m. žerd, žerv. •freuboben, m. senjak, senišče,
senica. •£eubttnb, m. otep send. •Sjettcfjelet, f. hinjdvšina, hinjdv-stvo, hljimba, himba, hitri-benost, llinjava. £eucfte(n,_». a. hljiniti se, hli- • niti, hindvčiti, spodrivati se, spakovati. £eucf)ter, m. hindvec, hljinji-vec, sladivec; —in, f. hin-jrivka , hljinjdvka , sladivka. Jpeitdjterifdj, a. hinavSen, hinavski, himben , hljinjiv, sla-diven.	Lčega leta.
£euet, ad. letos, letaš, teko'-^»eucrig, a. letošeuj, letašenj. •£eugabet, f. vile, rasohe, po-ddvka.	[celj, pldst.
j?ettf)<uifen, m. kopica, koptin-Jpeuljutte, f, kajon. 4>eulen , v. n. tuliti, urlikati, zavijati; (»on SKenfdjen) javkati , vekati, tarnjdvati, pojemati, cviliti. J&citmafjb, f. senokdšnja, košnja, kositva, seča. jbeumdfjber, m. senosek, seno-
sčč , senokdsec , kosec. £eumonat, m. maliserpdn, juli. m. stog, pliist.
£euf
283
4i>imm
.gieufdjretfe, f. koBilica,, kobilica , konjič, skakavec. j^eufcfiupfe, f. košnica. %eute, ad. dans, dnes, danas;
f)eut ju £age, dandanašnji. ,£eutig( a. današenj, dnešen;
sedanj, sedajšen. [za sen d. #euroagen, m. senovlak, kola Spev?/ f• čara, čardvnica, bo-bdrnica, copernica , štriga, vraža, vražarica , vrača. £eren, v. a. čarati, coprati,
vražiti, vraž;(riu. .fcerengefdjidMe, f. pripovčst ob.
basna od čarovnic, ^crcnmeiflcr, m. čarovnik, co-
pernik , vražar, vračdr. .fSerenfloff, m. coper. gnerei, f. vraža, vražarija,
čara, copernija. Spil, f. £ier.
£ieb, m, vdir, vdarek, mah, mahlej, vsek, sunek; er l)at einen—, je pijan ob. prepit;
—	toeife, pah na mah , ma-hama, sekoma.	[roga.
#tef, m. trdb , glas i/, lovskega £ieff)orn, n. lovskirdg, trobilka. Jjtenieben, ad. tu dol; na tim svetu.
Spiti, ad. tu, tukaj, ovde; ovdje;
—	an, ad. na tem, na ti reči; tu, ovde ; — auf, ad. potem, potlej, posle, na td ; — auč, ad. iz tega; odtod.
#ierbei, ad. pritem, pri tej reči;
tu, tukaj.	Itakd.
£ierburd(>, ad. stem, po takšnim, 4>ierein, ad. v td; tu noter, ^tetgegen, ad. proti temu, za td. Spint)n, ad. tu sem; dotd«, do-to'd, dosle.
#ierf)in, ad. do tje, tdt. 4>ferin, ad. v tem, v tej reči. 4>termit, ad. s tim; (beSfjalb) torej, zatdrej.	[kšnim. J&iernacfi, ad. po tem, po ta-£iernacf)|t, ad. tik. (Mizo. £ierneben, ad. tu zraven , tu #iernieben, f. J&ienieben. 4>ierogti$>Ije, f. kipopismo. £ierfetbtf, f. Spin. Jpietfein, n. pribitje, pribitnost,
nazdčnost. Spieriiber, ud. o tem, verh tega,
od tega; nad tim, črez, td. Jpierunten, ad. tu doli, na tem svetu.	Itega; med tim.
•ijierunter, ad. pod tim, spod J&ieroon, ad. od tega, verh tega , zastrrfn tega, črez td. #ietn>iber, ad. proti temu. ■SjietiU, ad. k temu, na td. #ietjtt>if(f>en, ad. med to, vmes
to , tukaj vmes £teftg, a. tukajšen, ovdašenj. 4>iftfiorn, f. .^ieffjotn. J&imbeere, f. malina. 4>intbeet(itauc^,m. malinovgerm. •£>tmbeent>ein, m. malinovec. J&immet, m. nebo; (2Cufentf)alt ber ©eligen) nebčsa , raj; (©ternenjelt) z.vezdišče, zve-zdje, ozvezdje; bie SBogel beS — S, ptice spod neba; bern — fei ®an{ , hvala Bogd ! um'S —ž roiUen, za božjo voljo, za božjo ime. JpimmeU, a. nebčški. 4>immelan, ud kviško, nakvi-
ško , proti nebesam. £immelblau, a. nebesen, sinj. 4>immetbranb, nt. lučnek (seliše). £immelfaf)rt, f. vnebohdd; fflta«
£imm
284
£inf
tid —Sfeft, gospddnica velika, veliki šmaren. #immelf)o<$, a. nebotičen, tik
neben; velikanski, srep. #immeltei(f), n. nebeški raj, nebčško kraljestvo , nebesa. •£>immetfd)reienb, a. vnebovpijdč. £immel<>gegenb, f. pokrajina, ^immetšfatte, f. nebovid. J&immeteluft, f. podnebni zrik. •£>immetžffrtcfj, m. podnebje. •£immelčjeicf)en, n. nebeško zna-mnje.
•&immet»eit, a. daleč in daleč. 4>immlifcfi, a. nebeški, nebesen, •fctn, ad. tje, ta; proč, preči
—	unb fjer , semtertje; — unb ttrieber, kjer bodi; — fein, poginiti; (nacf; einem Orteljin) proti.	Ipod si.
£inab, ud. dol, tje dol, vniz; 4>inabtaffen, v. a. spustiti. •£inabftut}en, v. a. pahniti, poriniti, stermogitfviti, vreči;
—	v. n. zakaditi se, zvaliti se , stermogliviti se.
J&inab»drt<>, ad. navzdol, vniz, navniz.
#inan, Jpinauf, ad. gor, gori, vzgor, navzgor, v breg, med sč, na viš, v reber. Jpinauffliegen, v. n. vzleteti. •?>inauffleigen, v. n. vzlesti. •J&inaufradrtš, f. #inan. Idvor. #inauč, a. ven. vun, toven, na J&inaužgef)en, v, n. vun iti, iziti. •£>inau<i[affen, v. a. izpustiti, vun spustiti.	lodložiti.
#tnaučfd)teben, v. a. odlagati, •£inauc>tterfen, v. a. na dvor
vreči ob. pahniti. ■&tnau<>rooUen, v. n. vun iti ho-
tčti; auf etmaš —, ciljati, nameriti na kar. [na polje. ■£inauSt»drtf>, ad. vun, na dvor" jjimbegeben, ft'6, v. r. iti,
(lati se , oberniti se. ^inbringen, v. a. dončsti, pri, nesti; (bie 3eit) preživeti,
prebiti.
J&inbetlid), a. napdten, overen, zaderžljiv, muden, zaprečen, kesen.
J&tnbetn, r. a. ovrčti, overati, opoverati, muditi, zamudili , kesniti, zaderžali, na poli biti. #tnbernif, n. ^inbetung, f. na-pdtje, napdtek, overa, ovč-rek, opovera, zapreka, mg. dek.
Jpinbin, f. košdta, košdtka. ^inbutcb, ad. skdz, skozi, črez. 4>ineinbli(fen, v. a. vpoldkati. -Spinetnbnngen, v. a. uvesti. £ineinfreffen, v. a. alleS —, vse poldkati, lokati ob. pogdl-tniti.	[iti.
#inetngef)en, v. n. ujiti, noter ■fcineinfcfclei^en, ftd>, v. r. pri-krdstise, dovkristi se, vmu-zniti se, vlesti se. ^tneinfinfen, v. n. pogi-ezniti se, vgrezniti se, vjezniti se, vdreti se. [riniti, zagnaiti. £ineinftoffen, v. a. zabdsti, po-Jptneintcdrtš, ad. navndter," na-
vznotraj. ^tneinjiefien, v. a. noter potegniti; — v. n. vdomiti se, vstauovati se, vseliti se. Jpinfallen, v. n. pasti , telčbiti. telebniti; fig. poginiti, cer-kniti.
£inf	. 285	£inf
doseči, dosčgnitij (fjinleings (ictj fein) zadostiti, dosti biti. J&intdnglicfi, a. zaddsten, dome-ren, dovdljen, dostdjen;
—	ob. zadosti, dosti, dovolj, dovelj; — teit, f■ zadostnost, dovdljnost, domernost, do-stdjuost.
SpinUien, v. n. živiriti, bivati. •Šbinlegen, v. a. poldžiti; ftdj ~~t v. r. zbolčti, prebolčti, raz-boleti se, oboleti. [sldniti. jjpinlefjnert , v. a. prisldniti, na-.^inmacfjen, M i	podati
se , spraviti se. Jjinnefjmen, v. a. odvzeti, vzeti. Jetrnim, ad. »on —, od trfd. £inraffen, v. a. pograbiti, vgra-biti. _ [liti. jjinrecfen, v. a. moliti, p orno-4>inretcf)en, v. a. poditi, pružiti;
—	v. n. zaddstiti, dosti biti. •Sjinreicfienb, f. Jjinlangticfj. 4>inreife, f. potovanje, hod tje;
—n, v. n. tje potoviti. J&inreipen, v. a. potegniti, po-pcisti , zgrabiti; fig. prevzet biti (od radosti). Jjiinricfjten, v. a. pogubiti, koncili; (einen SJliffettjater) _ob-sdditi, ob živlertje djati; (in Grbnung btingen) pripri-viti, prirediti.	[ljenje.
jpinticfjtuttg, f. obsddba, pogub-/pintuien, v. a. primakniti, približati.	Ldovesti. #infcf)afFen, v. a. tje spriviti, ,£infcf)i<fen, ^>infenben, v. a. po-sliti, odposliti, odpriviti; baš £ins unb J§etfd()i4en, razpošiljanje. [riniti. ■S?in|c6ie6en, t;, a. primakniti, po-
^linfaUig, a. slab, minljiv; be-gljiv, minijtič; — teit, f. slabost, minljivost, begljivost. #infliegen, v a. odletčti. jjinfott, Jpinfur, ad. zanaprej,
prihddnjič, u naprej. #infuf)jen, v. a. pripeljiti, dovesti.
jpingang, m. odbdd; fig. smert. £ingeben, t ■ a. dati, odditi; jtrf) — v. r. prediti se, vdati se; posvetiti se.	Inost.
jjjingebung, f. vdanost, podi-#ingegen, ad. naprdti, nasprdti.
#ingef)en, v. n. tje iti; oditi, pojti; ge£)e f)in, pojdi; — taljen, zanemirati, ne marali (za kar); roie bie *5eit f)ingef)t, kako čas mine. #ingelangen, v. n. dospeti, prispeti . stiči. [meriti se kam. .giingeratljen, v. n. naleteti ob. na-Jjjinljatten, v. a. deržati, pružiti, moliti; einen mit leeren 4?off; nungen —, kogar za nos voditi ob. 'z prazno žlico pitati. #inf)etfen, v. a. pomigati, pri pomigati, dopomdči; ftcf) Jummerticij —, životiriti, ži-viriti.
J^tnEen , v. n. šantati, hromi tati, hromiti, krevljati, hra-mati, plantati. £tnEetib, a. šantav, hrom, kru-lov,krevljast, šepast, plantav .JMnfnieen, v. a. poklekniti, ^infommen, f. ^ingelangen. ^linfriecfjen, v. n. dolesti, doli-
ziti; odlčsti, odliziti ^intangen, v. a. podijati, poditi; — v. n. seči, segati
£tnf
286

.fcinfcljiefien, v. n. dostreliti, kam vstreliti; skočiti ob. letčtikam. ^infdjleppen, J?inf<f>(eifen, v. a.
7.avlčči, odvlčči, zaderčati. •fcinfeljen, v.n. gledati, poglč-
dati Ob. videti kam. •hinfeljeit, n. poglčd, ozir. J&infe^nen, fidj, v. r. hrepenčti, kopernčti, želeti, težiti kam. #in|e§en, v. a. postaviti, nastaviti.	[obzir. £mficf)t, f. pogled, ogled, ozir, 4>infinfen , v. n. pasti ob. sru-
šiti se h tlam. •hinfpringen, v. n. skočiti. 4>in|leUen, v. a. post,'»viti, pold-žiti.
Jpinflrecfen, v. a. pomoliti, moliti, poderžati, pružiti; JU Soben —, h tlam telčbiti Ob. vreči.
J&inlturjen , f. J&inftnten. ■hintan, ad. od zadaj, odz.idja, odzaledja; —fe(sen, zanemd-rati, v nemar pustiti, zanemariti, odstaviti. Jpirttert, ad. zadej, zadi, zada; Bon —, odzddja, odzalčdja, zezddej. •hintenbreiit, ad. za tim; zadej. Jpinter, prp. za, po. 4>inter, ber, bie, baS #tnterjle, a. zadnji, skrajni; naj zadnji, naj skrajni. •£>interad()fe, f. zadnja podvdz. ^irtterbatfe, f. zadnica, krajčič,
zadnjak. Jjinterbein, n. zadnja kdst. ■hinterbteiben, v. n. zaostriti,
zaostdjati. •Spinterbtieben, a. zapilščen. ■hmtetbringen, v. a. dončsti, do-
nositi, na znanje dati, poroditi. [znanje, dondšanje. £infetbringung, f. pordčba, na-4>interbug, m. podkolčno. 4>interbrein, ad. nazadnje, po-
tčm, poslej. #intere, m. rit, zadnjica. Jjintetemanber, ad. zaporčd, zaporedoma, eden za drugim. #interfuji, m. zadnja noga.;(gerfe) peta. [štvo ob. posldpje. £intergebdube, n. zadnje pohi-4>intergeljen, v. a. ogoljfati, g0-ljfati, preveriti, prekaniti, o mesti.
•hintetglieb, n. člen zadnji; (bet beit ©olbaten) zadnja versta. #intergtunb, m. dno, ozadje,
pozadje; dubljina.' £intet()alt, m. zaseda, podsčda;
(#ilfe) pomdč. J?interf)anb, f. zapčstje; in bet — fein, za rokd biti.
n. zatilnik, zatiljrik, zatovec , zateme. £interlage, f. ostriva, zaldg. £intt?rlafTen, v. a. zapustiti, sporočiti, ost^viti. [ostava. Jpintertaffenfdjaft, f.
zapuščina,
#interfeber, n. opčtek. [hraniti. 4?interfegen, v. a. zaldžiti, za-#interlifl, f. kovarstvo, zasčda, lukdvščina; — ig, a. kovalen, lukav , zasedljiv, gol-idfen, liški; — igteit, f. lu-kavost, prekanljivost. Jjjinterrutfš, ^intecnjartž, ad. od-zadja, odzadej, za herb-tam, za pleči. ,£intertf)ei[, m. zadnji del; (beš
<Scf)iffeg) kerma. Jjjintertreffen, n. zadnja straža.
•£>int
287
4>fcf
j^intertreiben, ti. a. spodoesti, opovreti, pregnati, popačiti. S}\ntt)\m, v. a. podjati, kam djati.
j^intreten, v. n. pristopiti, [nec. £intritt, nt. smert, odhod, ko-,§inuber, a. na drugo stran, na uno strano, tje prek, na uni kraji (in Šufammenfefcttngen) pre.	[prinčsti.
j^initberbringen, v. a. dončsti, £inuberflief)en, v. n. vskočiti,
prebegniti. £iniibergel)en, ti. n. prejiti. £inubet:fj>ringen,ti. n. preskdčiti. 4>inubctjief)en, v. a. pretčgniti. 4>in tmbfjer, ad. semtertje, sem
ter tje, sem pa tam. Jgtinuntet, J&inunterradctž, ad. dol,
vniz, navniz, navzddl. £inunterlaffen, ti. a. spustiti. J^inuntetfpringen, ti.n. dol skočiti jjinrodrtč, ad. tje. J&inttteg, ad. proč, preč, vstrdn, na s t rti n, v kraj, spoti, iz poti; (in 3ufammenfe§tmgen) od. I gef)en,t>.n.oditi,odhajati, •gtimuegbegeben, ftdj, v. r. £inn>eg; #imt)egfabren, v. n. odpeljati se. £intt>egfltegen, v. n. odleteti. 4>inwcgftif)ten, ti. a. odpeljati, odvčsti.	[odjemati.
#inn>egnel)men, v. a. odvzeti, #intt>egfe£en, ftrf), v. r. odsčsti, presčsti; tiber eitoai! —, na stran djati , odstaviti, vnemar pustiti ob. odldžiti kar, ne marati, ne mar biti česar, •Sjimreifen, ti. u. napdtiti, pdt pokazati, ovdditi. [zavrčči. •Spinroeifen, v. a. od sebe vreči, 4>imt>iebet:, —um, f. 2Bieber.
•£>injdljlen, ti.a. naštčti, nabrdjiti. #irtjieben, ti. a. k sebi potčgniti;
— v. n. presčliti se. jjinju, ad. k temu, verh tega;
(in 3ufammenfefcungen) do, pri. JrMn}ufiigen, ti. a. pridjati, pristaviti, dodjati, dostaviti, dodati.
j^injugabe, f. dodatek, pridatek. .^injugeben, ti. a. prildžiti, pridati, dodati. Ldojti k čemu. Jpinjutommen, ti. n. priti ob. J^injulaffcn, ti. a. pripustiti, dopustiti, dovoliti. #injufešen, ^injutbun, v. a. pristaviti, dodjati, pridjati. •£injutreten, v. n. pristdpiti,
približati se. J&iobšpoll, f. prežaldsten glas. £ippe, f. kosa ; (©icfjel) serp; (ein ftummeS SattenmefTet) vinjak, orežnik. ■Sjim, n. mozeg, možgani. .Sjirngefpinnfi, n. zmišlčnka, be-dačija.
■Špirit fjaut, f. opnica. [ganov. 4tttnIoš, a. gldp, ndr, bez mož-4>irnfd)dbel, m. .$imfd)a[e, f. če-piilja , hubanja, glubtinja, lubanja. ^tirnroutb, f. bes, besnost. ^»itnraiitbig, o. besen. ipitfč), »t. jelen. 4>itfcb5/ a. jelčnov. ^irftftboc!, vi. jelen samec, ro-govilež; (in bet Stunfl) kosti tnik.
£it:fd)brimfl, f. gonj, biik, po-jatnost, spoj, serbež jelenov. Jpirfdjfdnger, vi. jatagan, hanžar. 4>itfcbge»eif), n. rogovile, rogo-vilje, jelčnova krona.
m
288
4i>oč£)
•fcirfdfifjorn, n. jelčnov rdg; —
geift, m. jelenovec. £itfcfjf)aut, f. jelenovina. ■®irfcf)E(5fer, m. kleštir, kleščar rogtfč.	[jelčnka.
#irf(bEa[b, n. jelčnče , jelenik; ■£itfd)?uf), f. košdta, jelenica. •£irfdjteber, n. jelenova koža. 4>irfcbwitbpret, n. jelenina. J&icftfijtemer, m. jelenji podev. J&trfc, f. proso; — aužfifjlagen, plevšati; — treten, proso meti. .^irfenatfet, m. prosile, prosišče J&irfettbrei, n. proso', prosčno pšeno ob. phanje; (geEodflt) jagliči, prosena kaša. .^irfenflrob, prosenica , pro-
senišnica. •£irt, m. pastir, črednik, čednik; — fein, pasti, pastirčiti, pa-stirčovOti. Jpirtem, «. pastirski. £irtenbrief, m. pastirski list. J&irtenflote , f. piš.-il, piščila
pastirska, žvegle, brunde. Jjirtengebicfit, n. pastirska popevka ob. pesen. •£irtenEnabe, »i. pastirček, .^irtenteben, n. pastirčovinje, pastirčija , paša , pastirsko živlenje, ein — fitfjren, pastirčiti, pastirčoviti. ^littenftab, m. pastirska palica;
kravola.	[ska).
^>ittentaf^e, f. torba (pastir-#irtin, f. pastarica , pasterica. •Spiffen, v. a. vzdigati, vzdigniti. •£>iftorcijen, n. pravdč, basen. £iflotie, Jg>ifiortfd5, f. ®efd)icfcte,
®efdjidjUic&. <&i$blatter, «i|b(afe, f. mozdlj, mozdljč, mozdljček.
Jg>t§c, f. vročina, gorkdst, toplina, gorkdta; ((Šifer) vne-tost, vatra , gorljivost, gorečnost; (3orn) ježa , gnjev togota, serd; (-S?eftig£eit) sila', naglica.
#i(sen, v. a. vročiti; (»on bet ©onne) žgdti, peči, pripčkati, pariti, greti.
a. vrdč, vree, gorek, topel; fig. iskrčn, vnčt, goreč, vatrčn; (Ijeftig) nagel; — eš gteber, vročnica, legar. Jjobel, m. skobel, skoblo, strugalo, striig.	Inik. #obelbanE, f. stružnica, skobel-#obeln, v. a. skobliti,. strugati, skoblati. Ižki. struški. £obeIfpane, pl. ostrdžki, oster-4>oboe, f. huba. J&oboifj, m. hubist. S?od), «. visok; fig. velik, vzne-šen, imenit; (in 3ufammens fe£ungen) pre; auf ber fjoijen -©ee, Sfčd kipččih valov, vsred kipečega morja; e£ ifl fd)on — am Sage, sonce je že visdko; eS ifl ljof)e 3eit, je naj skrajni čas, silno se mudi; fjofieč Mlter, velika ob. visdka starost; — ■ ju flef)en Eomraen, preveč veljati, predrago biti; t)Ot)eš gefl, veliki svetek.
S?otfjadjtbar, a. prepoštovtfn, precenjen, prečastit. [stiti. ■£od)ad)ten, v. a. poslovati, ča-#odjad)tung, f. poštov&tje, ča-stenje.	lolta'r.
#odjaltar, m. veliki ob. prednji £ocf)amt, n. velika ob. peta maša. .^odjbeimg, a. dolgondg.


^ocfcbctuljmt^ a. presUven, ve-
leslaven, preslovit. jgiocfcbetagt, u. prestar. ^>ocflt)tu(lt3 , a. persnat, persat. £od)beutfd>, a. čistončmški, gor-
njonemški. .jbtodjebene, f. gorska ravnina. 4>ocf>e&rt; £od)ebetgeborat, a. bla-gordjen , visokordjen , bla-goroden. Iprcpoštovdnstvo. ,£od)et)mnxtben, @ucr —, vaše £od>ef)rmurbig, a. prečastitljiv,
prečrfsten, prepoštovan. J£>od)f<tf)tt'nb, a. visokomlscln Jg)OtftfurflIid^ , a. prejasen, pre-svitel.	[sokordjen.
•£od>geboreit, a. blagordden, vi-#od)ge«fttt, a. prečasten. Lččn. J£odjgeiet)tt, a. visokoučen,preu-#od)gettcf)t, 71. moriščc, vešdla,
šibenice. 4>od)b«5tg, a. blagoddšen, hla-
goserden, blagoserčen. J^odjlanb, n. visočina, višina,
visozčmlje. Jjjod)Iid), ad. zlo, jako, vele. #od>l6Mid), a. preslaven, vele-
slaven, visokosUven. £od)mcif}er, m. veliki mešter. •jjodimogenb, a. visokomdčcn. #odjmutf), m. prevzetnost, oho'-lost, ošabnost, napdh, pono-sitost.
•fpod)mutf)ig, a. prcvzčicn, ohdl, ošaben, napdlmjen, ponosit; — e, m prevzetnež, ošabnež, napiibnež. .^odirotf), a. prerudčč. •£odjfd)ei§ung, f. Jpodjadjtimg. 4>od)fdm><inger, a. blizo poroda,
na času. ^>od)(iamwig, a. tankovit, visok.
-£odj|i, a. zlo, prezlo, rameno,
neskončno, odviše, jako. •S?od)fte, m. najvišji, največi; posledenj.
ad. k večemu,najviše. 4>od)flift, n. stolna cerkva. 4>od)trttbenb, a. naddt, napihnjen, ponosit, hvastav. •£>od)»etratf), m. pregreha zoper
vladarja ob. domovino. £od)»eri:atf)er, m. pregrešnik zoper vladarja alj domovino. £odjtt>eife, a. premdder. 4>odin)ilb, 71. divjačina, divjina,
divjad, zverjad. #odiTOof)(ebel, #od)»of)tgebomt, a.
visokoblagoroden, plemenit. #odm>urben, Griter —, visoko-
vredni gospdd. ^>Ot()Wiitbtg, a. visokovreden. jjjodjvoiirbige, n. sv. rešnje telo. £od)jeit, f. svatba, svatbina, . svatovščina, ženitva, zeni-
tiuiVt. pir, pirovina. ^>od)jcitgafl, m. svat, svatovnik. £odjjeitgebiifjr, f. svatbarina. 4>od)jeitgebidjt, n. pirna ob. svatbena pesen. JpodftjettKeib, n. pirno oblačijo, ženitvanjska obleka. Lvčln. •fpodjjeittaber, m. zovčin, zva-•^OcfijeitUdj, u. piren, ženit-vanjski, svatben , svateben, svatovski. Jpod&jeitttcb, 71. svatovska pesen. £odjjeitmai)l, f £od)jrit. J&odijeitmutter, f. starašica, rju-šnica.
i>od)jcitoatet, m. starašina. Jpodjjuoeretjrenb, f. ^oc^gce^rt. jjjocfe, f. ffiiinbet. S}0$tn, r. u. snopje razstavljati.
£8(fe	290
snopje v razstave zlagati; — v. n. čepati; ju Jjaufe —, za pečjd sedčti. •£>ocfer, m. gerb, gerba, gerbdva. 4>ocEcrig, a. gerbat, gerbovat, gerbav.
•Spobe, f. mode, jajce, modiček. •&obenfac?, m. mošnja, modjad. J&of, m. dvor; (£ofraum) dvorišče; — um bie ©onne, SKonb, sončni krog, obsdncje, ob-stretje mesečno; (58leierf)of) pristava; (#ofleute) dvorjan-stvo, dvorstvo, dvorniki. J&ofs, a. dvorski, dvorni. •£>ofamt, n. dvorska služba. 4>ofbame, f. dvordnka. 4>ofbiener, m. dvornik. J&oflfart, f. gizda, gizddst, ošd-bnost, ohdlost, napuh, prevzetnost.
Jpoffdrtig, a. gizdav, gizdaven, ošaben', ohdl, napiihnjcn, prevzčten.	[nadjati se.
•fcoffen, v. a. upati, zadpati; J^offentlid&, ad. po prilici, na-dežno, čej, prčj ko ne, mendč. ■Spoffnung, f. up, upanje; nadčga, nada.	Lupanja.
Jpoffnungštož, a. beztipen, bez #offnungč»oll, a. upen, zaupen,
upapdln, poln upanja, Jj?ofgeric()t, n. dvorska sodnija,
dvorno sodnlšče. #ofgeftnbe,ra. dvorjanstvo, dvorstvo, dvorništvo, dvornici. •l&ofljaltung, f. dvor. 4>ofteren, a. dvoriti. •Spoffanjellei, f. dvorna uradnica. 4>ofjunfer, f. Jpofling. ^oflagct, n. dvor, dvorno sta-novališče.

JFpofteCen, n. živlčnje dvorsko ob. pri dvoru, pridvdrstvo. #ofleute, pl. dvorani; dvoraniči. S?6flid), a. dvoren, vljuden, dvorljiv, priljdcfen; — feit, f. dvornost, dvorljivost, vljudnost.
#ofIing, ^ofmantt, nt. dvordn, dvoranič, pridvormk, dvor-anik, dvornik. •Sjofmannifcfj, a. dvoren, dvorski,
pridvorniški, pridvdren. •£ofmeif}er, m. podučitelj, učitelj, detovdd; — in, f. uče-nica, učitčljka. £ofmeiflent, v. a. podučivati, učiti, gojiti; fig. vkazovati, zapovedati, umiti (s kdm), jpofratb, m. dvorni svetovavec;
dvorski svet.	Lveža.
^tofraum, m. dvorišče, dvor; 4>offdjranj, m. pridvorčan. J£>offtaat, nt. dvordnstvo, dvorstvo.
■£>6f)e, f. viša, višava, višina, visočina, višina, visdst; vi-šjad; ftdj in bie — riditen, . zravnati se, stegniti se. •£ol)eit, f. visokdst; veličina. J£>oIjetteb, n. Salomonova pesen. •£of)ei)tiefler, m. višji duhdven. #oIjeprtefterticf), a. vižji duhovniški.
£of)eprieftertf)um, n. višje du-
hdvstvo ob. duhovništvo. S?ot)ex, a. viši, višji, visokčjši. £of)l, a. votel, šupel; tsom ©c^aDe) molkel, top; — e ttugen, globoke ob. vpadle oči; — et	izjeden ob.
škerbov zdb.	, j
JjJOljtabet, f. telesna privddnica.


J^ofitbem, n. S}ot)lieii)(ri, n. trtla, teslica.
j£of)Ibof)rer, m. sveder, durgelj. SpoHi, f' špilja, votlina, luknja, berlog, šupljina; duplja, dup-ljina; pečina; nora, sklanina. %čt)ten, v. a. votliti, dolbsti,ja-mati.	I kovit, izddlben.
£of)lgefctjliffen, £olj(tunb, a. žleb-£ofilmeifiet, m. dleto. £of)If))ieget,7n.zerkdlo izdolbeno. #0f)lung, f• votlenje, jamanje;
votlina, votljava, šupljina. £of)toeg, nt. klanec, ■goljn, m. posmeh, zasrneh, po-rdga ; einem — fptedben, zasmehovati kogar,posmeh oviti se komur, jjčljnen, v. a. zasmehovati, posmehovati se, rugati se, zasra-movrfti, osramdtiti. j£>of)ngelddf)ter, n. zasmehovanje,
posmehovanje, krohot. $ot)nifcf), a. posmehljiv, zasmeh-
ljiv, posmehovaven. j}oi)t\Ud)dn, v. n. zasmehavati,
smejati se (komur). #of)mtecEen, v. a. posmivati se. J&oljnfpredfjer, m. posmehovavec,
zasmehovavec. #ofer, m. krosnar, kramar; — n, v. a. kramariti; — ei, f. kramarija, krosna'rstvo. J&olb, a. vdan, prikldnjen, vgod; (angenefim) ljubezniv, blag, mil, milen, prijazen, ljdb, gmeten. J^otber, f. J&oUunbet. 4>oIbfelig, a. milosten, milost-ljiv, blagomil; —feit, f. mi-lost,milostljivost,blagomilost. Spolen, v. a. iti po kogar, pri-
nesti; Mtljem -, dihati; ben Jtrjt — laffen, poslati p o vrača; aUeS f>at bet Seufel gefjolt, vse je vrdg pobral. Spolftev, spiftotenfjotft«, m. tok. .£>olla, i. alo! na noge! po koncu!
čdj ! čujte! Spolle, f. pekel. 4>oUenang|i, f. smerten strah. £oUenbtanb, m. prekleta duša,
zaverženec, pogublčnec. JjiSUengeift, m. peklenec, zlodej,
vrag, hudič. #oUent)imb, nt. peklenski pes. jpoUenpeirt, f. neizrečena bolečina.	[ijestvo. #olIenreicfj, n. peklensko kra-4>otIifcfi, a. peklčn, peklenski. J&oUunber, m. bez, bezeg, bez-govec.
•SpoUunberfjolj, n. bezgovina. J&othmbertljee, m. bezov čaj. 4>otm, nt. hdlm, hdm, kdm,
breg; (Snfet) otok, ostrov. ■£o(pet, u. gruda, ^olpetitfit, ^)o(pectg, a. neriven,
grudovnat, derndrat. -ipotj, n. les; (ein ©tucf -Spoti) dervo; (SBtennfiot}) derva; JU — metben, obleseneti; (SGScilb)
les, gora, šuma. jjoljabgabe, f. dervarina. ,£ol}apfel, ni. loško jabelko, lesnika.
£ol}artig, a. dervnat, dervčnast. .pol^ai'1, f. drevnica, drevača, drevnjača	Llesnika.
Jpot}&irne , f. loška hruška, •SjOljbocE, m. kožica, bik, čij. £oIjboben, ni. J&otjfjutte, ^>0(53
tammer, f. dervirnica. •Spoljcljen, n. dervce.
19*

292
4>ort
Jfrotien, v. a. dervrfrili, derva
spravljati. ■£o[jetn, a. dervčn, leščn; (un=
gelenj) štorast, butast. J&Oljfaf«, f. laknjic. -&0l}fl6fte, f. plavlenje dcrv. Jpotjfrudfrt, f. loški sdd, lesnika. 4>ol}f)afe, Jg>ot5ftauer, m der-vcfr, sekdčj (etti S3ogel) de-talj, berglez, plezdr. •£otjl)df)er, m. šoja, šojka. j&oli^anbd, mi. dervdrstvo, der-
varija, dervdrenje. Jg>oljI)dribter, m. dervirnik. J&oljfiaufen, mi. naton, dervdton, gromdda.	[sdven.
J&olji^t, a. lesast. dervenast,le-■£oIjEtrfcfje, f. loška crešnja. .£o[}lege, f. derva'rniea, dervd
ton, skladovnica. J&otjmeffer, mi. dervomer. .ipotjplafs, mi. dervišce, derviše. -?>otjfd}ett, n. polčno. ikij. •£ol5ftf)ldgel, m. kic, bit, bat, čij, ^oljfdfineiber, Jijoliflecfier, mi. der
vorezec. J&ol jfdjnitt, Jjjoljfiicfvni. dervorez. •^oljfdjuf), Ml. coklja. •Spoljfpcm, mi. treska. -S?0l5fplitto, Mi. ivir, ivčr. 4>ol}taube, f. divji goldb. ■£oljWer{, n. dervje, dervenina. •§oljt»itrm, mi. kukec. •£onig, mi. med, medica, sterd, sterdina. [medenikovec. •£>onigapfef, mi. sladko jabelko, .fcontgbau, mi. meda'rstvo, me-darija, bčelarstvo, bedarija, ^onigbauer, mi. meden-, bčeldr. 4>onigbirn, f. medenica, •^onigflaben, mi. sat, satina, sa-tdvnica, satovje.
•£omggefcf>nM(f, mi. medovina,
sterdovina. £onigtucf)en, m. sterderiica, potica; (ein mit #onig gefitUteS
Dfterbrob) koldč.
.£>onigretef),a.medovit,medovnat. J£>ontgicf)ribe, f. ^onigflaben. 4>ontgfetm, mi. čista sterd. ^onigftif, a. sladek kot sterd. 4>onigtf)att, ml. medčna rosa. honorar, n. plačilo za dela
književne, književnina. J&op ! t. mi! le! _ Ihmelje. •£>opfen, mi. hmelj, hmelj/na, •£opfen5, a. hmeljen , hmeljov. Jpopfen, v. a. hmeljiti. Ujarija. Jjbopfenbau, mi. bmelja'rstvo,hme~ £opfenbter, n. hineljnjtik. •£opfenfetb, n. J?opfengartm, mi.
hmeljišče, hmeljnik. ^»opfenfjanbel, mi. hmeljdrenje;
— treiben, hmelj;iriti. J^opfenEetincfjen, n hmeljiček. 4>opfenftange, f. ranta za bmčlj.. 4>0)pfenftaubf, f. bmeljevina. ■£>orbar, a. slišateln, kar se čuti more.	Išati.
■£ordjen, v. n. slušati, poslU-S?oti)et, Ml. poslušdvec, slušič. Jjorbe, f. trop, truma, kardelo, četa, mndž; (#urbe) lesa, tamar.	Itropih.
•£>otbent»rife, ud. v trumah, v goreti, v. n. slišati, čuti; eg ift gar nicljtš »on ifjm ju —, ni duha ne sluha od njega; bat) laft ftcf) — , to je pa nekaj, to pa veljet; fogen —, dosli-šati, zaslisati; (er[)0Kn)_ vsli-šati; (cmfjoren) poslušati. J?orer, ni. slušitelj, poslušdtelj. ^borijont, ml. obzdr, obzdrje,
£oti . , 293
obnčbje, vidokrdg,; /am TCnfs gang bet Sobne) zreriik. ^orijontat, it. obzdren; ravno-vdžen. 1 rožmna, trobilo.
j£orn,Ji.rdg; (S3lašinfttument)rog, jgiornartig, a. rožnast, rogoviten. ^jotncfien, n. rožič. JjiitnHloiS, a. muljast. potnem,«, rožčn, kosten, rogdv. j^ornettritger, m. rogič, rogičnik. Jgiorneule, f. čdk. jgioniljaut, f. rožnica. jjioniicflt, it. rožnast, rogoviten. #ornig, a. rogdt, rogovit. #omifi, f• seršen. 4>ornftoff, m. rožic, jjornung, nt. svečan, februa'r. ,£ornmef), n. govčdje, govčja živina.
J£6rfaal,m.poslušališče, učilnica. j^otft, mi. gnjezdo, gnezdo; (®ts cfidbt) goša, gošica, gošdva, hosta, hostina. J^orften, v. n. gnjezditi. _£ott, m. pečina, klisdra, stena; igufludjtšort) zavetje, zavet, pribežališče; (@cfju£) obrana, zaštita. ,£6rtt>er6jeiig, n. slišalo. 4>ofe, f. blače, spodke, spodnice;
(Unter —) gače,gatje, zvitice. j>ofengiirte[, m. pds, pojtis. 4>ofenf)cilfte, f. hlačnica. 4>ofentrdger, m. hlačnik. ■hofpital, n. bolnišnica. 4>o|tie, f. hostija. Jfiott, i. hi hot!	[gnenje.
m. vzdig, vzdiglej , vzi-S}Kbt, f. kmetija; (ein unbewo[;n=
tež SSauerngut) puša. Jpiibel, m. Jgiiibelc^en, n. berdice, brežuljek, homec.
■hiibfcfc, a. zi\, lep, vgoden, mi-
čen«, fleten. ,£itd(jen, m. rdt (riba). J^ubetn, v. a. šušmdriti, čačkati; einen —, hudo imčti, pikati kogar. [sterskdza, šušmdr. J&ubtec, m. čačkar, mazdč, moj-j?uf, m. kopito. [podkvada. 4mfeifen, n. podkov, podkdva. Jg)iifet, f. ostčrv; — n, v. a.
ostervati. ■Sjmfig, kopitast. £uflattiefj, m. podbel. £ufnage£, m. podkovnik, konjrfč. £>uffcf)tag, m. podkov;inje; konjska stopa, ■huffc&mtb, m. podkovač. 4>iiftbein, n. kuk, kukovica. Štifte, f. kuk, bok; bedro,
stegno, kovek. hufttuelj/ n. bolečina v bedru. •httgel, m. hrib, grič, breg, hdm,
holmec, reber, berdo. #ugelben)of)ner , m. hribljdn, berdčrin.	Ljarčkast.
$itgettcf)t, a. hribčast, berdast, ■Sjiigelig, a. hribovit, hribovnat, berdovit, berdoviten, reber-nat.
Spiigelreitie, f. riža. £ugenott, mi. hugendt. Jpufjn, n. kokdš, kura, kokdška. S?ut)nčben, n. pišče, piš, piska, htibnere, a. kurji, kokdšji'. J-?iibneraitge, n. kurje okd, žiilj. 4>u()ner&atm, m. črevec. S?ut)nmt", n. kurje jajce. £ubnergeier, m. zakdlč, kanja,
kanjdh, jastreb, jastrob. Jpiit)nergef^ret, n. kokodak, kokodakanje.	[košdrstvo. hufinerljanbet, m. piščetarija, ko-
294	.£unb
Jputfžfottv, f. dostivka. £u[fčn>ort, n pomdčni glagolj
£ttfjnerf)«nblet, m. piščetar, ko košir; - in, f. piščetarlca, kokošarica. £uJ)ner6<iuč, «. £utmer|tall, m.
kurnjak, kokošnjik. •£uf)nerfyunb, m. jereblčar, je-
reblčnik. #ufjnerSotfj, m kurjek, kurjak. £%>erlaug, f. tekut. •^u^nerfiange, f. greda, gredica. #uj)net|leige, f. kobiča, kurnjak. #ui, i. smuk; in einem — , na mah.
•fculb, f. milost, blagovdljnost, dobrovoljnost, prigndtje, mi-lostivost. •Shutbgottinen, pl. mildstnicc. £ulbigen, v. n. priklanjati se, dobrlkati se; prisččij zapri-sčči, zaprisčgati (vernost). •£>u(bigung, f. prikldnstvo; prisega. zaprisega. _ [prisega. #utbigungčeib , m. prisega , za-•Sjulbreicfv tt. milosten, milostiv,
blagovdljen. #iitfe, f. pomdč; — teiflen, pomigati, pomoči, doskdčiti. JputfloS, a. zapdšen, bezpomoči;
beden, reven. |revščina. #utfIoft'gEeit, f. bednost, revnost, Jpulfreid), a. pripomdčen, po-magljiv, milostiv; — e £anb leiften,pomigati, kpomdči biti. •&titfžbebutftig, a. potreben; beden.
•&u[fčmittet, n.pomdček, pomd-glej, pomiglej, sredstvo, pri-pomdček, pripomdglej, pomdč, pripomdč. •!?ulfčqueUe, f. pomdč. 4>ulf8ttuppen, ^>ulfž»dlfec,p(. po-mdčna vojska.
£uUe, f. ogrinjilo, zagrmjil0) pokrivilo, odeja, odelo, ode-
vilo, zastor, zastrčlje; bie__
unb gtiUe t)aien, vsega dosti imeti:
#titlen, v. a. ogrinjati, ogerniti, zagrinjati, odeti, pokrivati, pokriti, zastreti; fitfj in einett SDtantet —, zaviti se ob. za-mdtati se v plajšč. #itlfe, f. strok; lusk, luskina,
luščina; kožica; pleva. £utfen, v. a. lupiti, lušiti, lu. skati, oldpiti, oluščiti; fief) — i". r. lupiti se, lušiti se. •^utfenfrucfjt, f. sočivo, sočivje. stročje.
•Shulftg, a.strokovit. [človečen. £uman, a. vljuden, priljuden, •£umanitat, f. vljudnost, priljudnost, človečnost. [lik. Jpummet, f. Čmel, črnerčl, ičme-4>umen, v. n. bučati, berneti, čmerčti
■Summer, m. morski rak. [čdd. •£umor, m. volja, dobra volja, ipumpen, m. čaša, kozirec. £unb , m. pas , pes, kuzel, ščene,- fte »ertragen ftdf) wie — e unb ,Sa|en, gledajo se kot pas in mačka, [žek, kužlej. #unbcf)en, n. psiček, pesek, ku-#unbegef>eU, n. lij , lajanje. 4>unbef)aug, n. — (tati, »t.psinjak. 4?unbeEot6, m. pesjak, pešjek. #unbetod&, n. pasja luknji; (®et
fangniS) ječa, tamnica. •fcunbert, num. std; — n. stotina , stotinka. •fcunbettertei, a. stoteri.
£unb
295
£utf
£unbretf ad), .Sjunbcrtfgltig, u stotčrni, stotčrnat, stovč r-sten.	I star.
#unbertio[)rtg, a. stoleten, std let j^unbcctmat, ad. stokrat, sto-
bart; — ig , a. stokraten. #iinbett|te, a. stotni. £unbin, f. psica, kuzla. £tinbif<fj, #unb<>=, a. pasji, pe-sji, psičji.
£unbšbrecf, f. Jjjunbefotf). j^unbšfott, m. peslajnar. £unbšbunger, m. pasji glad. £unbčtage, pl. pasji dni. ■ijiunger, m lakota, glad, la-čnost; — leiben, f. Jjmngern. Jjjttngerig, a. lačen;gla den, gla-ddven , stradan. Ižnlk tti. stradež, strade-^ttngctn, v. n. lačen biti; gla-dovati; stradati; (faffen) postiti se.	Iglad, lakota £ungerčnotb, f. strad. stradež, jjjungertob, m. ben — ftetben, od glada vmreti. [zajedati. Strnjen, v. a. psovati, terplnčiti, •£uj>fm, v. n skakati, skakljati, poskakovati ; skočiti ; »ot greube — , poskakovati, plesati (od vesčlja). [Vec. #u»>fer, m. skakač, poskakova-#iirbe, f lesa, tamar; pletenlca. •fctirben, v. u. lesati; zalesati;
— fcfjlag, m. delanje tamarjev. •£ute; f. kurva; žlabtira, vlačtlga. ^uten, v. n. kurvati, kurvati
se, kurvariti, kurvariti se. ^ttrenbalg, f. JjutenSinb. #urenbauč , n. kurvarnica. 4>ttrenfinb, n. pankert, mulček, kurvič.	1 f. svodnica.
£utemt>irtf), m. svodnik; — in,
.fcttrer, m. kurbir, kurvln, kur-var , vlačiigar.	[stvo.
£uretei, f. kurvarlja . kurvar-Jgmrerifdj, a. kurvarski, kur-
vinski, vlačugarski. •Jjiurftnb, f. J&urenfinb. #uttig, a. berz, berzen, hiter, jadern , uren ; — teit, f. berzlna, berzdst, hitrost, jadernost, urnost. Jpufar, nt. husar. J^uflen, m. kašelj	[vdti.
•£>ttfien, v. n. kašljati, pokašljo-f?ut, nt. klobuk. J&iitdjen, n. klobučič. Jputf), f. pazba, straža, oprčza, pozor; (SBeibe) paša, pastva; pašnik; auf bet —, paziti, pozor imčti. &iitt)en, v. a. varvati, braniti, čuvati; (»eiben) pasti; ftd) — v. r. varvati se , čuvati se. S?utt)ex, m. varh, čuvar; pastir. Jputfeber, f. pero za klobtlkom. Jgiutfftj, nt. klobiičina, klobil-
čovna, klobučnina, ^putfuttec, n.podstavaza klobuk. #utfopft m. oglavniea. 4>uttrampe, f. zavihaj, zaferlec,
zaferlln, okrajec. ■Sjufmatfiet, m. klobtlčar , klo-bdčnik; —in, f. klobtičarica. ■iputmacfiergefell, nt. klobilčarski hlapec, Istvo , klobučarija. j£>ulmad)erf)anbtt)erS,n. klobilčar-J^utfd&ac^tel, f. klobilčnica. •gmtfdje, f. guganica, gugovna,
guge, sukaljca, zibanka. Jputfd>en,_ v. a. gugati. gugljdti, ljuljati; — v. n. gugati se. ljuljati se. iibutfdrtrife, f. trak na klobuk.
#utft	296
•£utflulpe, f. streha (pri klobuku), okrajec. •®utt<f)en, n. bajtica, lopica, kopica, kolibica. #iitte, f. bajta, lopa , koča, koliba; (irn 85ergwefen) rudo-lčvnica,toplvnica, levirnica. .^uttenarbriter, m. rud.-ir. JpiittenmeiUct, m. vodja levir-nic ob. plavžev. |želčznice. J&uttemuerf, n.pltivž, gvozdjaina, •£«Srf, f. suhe hruške alj ja-belka.
•£S)arintS?, f■ cardvnlca. •S>l?ber, f. hidra. &t)ene, f risa, grobovnica. ■£*>btauttS, f. vodosldvje. •S?i)broflatiČ, f. vodomerstvo.
, f. hvalnica , hvalna pesen.	[dumčtvec.
■i?t)poc()onbfr, m. zlavdljnež, za-•£i?pocf)onbrie, f. zlavdljnost, za-
dnmčlvostmadrdn. ■^pocbonbrrcfi, a. zlavoijen, za-dumčlv.	[klad, jistlna.
•S?t)poft)f{, f. zastdva, zaldg, za-Jp^potbrtar, m. zasMvnik, zakladnik,	| klada. J&!)potf)efe, f. domnenka, pod-■i}i)Votl)eti{č), a. podkldden. -£>pflerif, f. maternica -©^ifiertfdfi, a. materničav. •$t;fl?roitproterort, n. mešanica, mešatčlka.
3mnte
I.
Sbifdj, f. gtirifdj,
pr. jaz, jez, jest, ja. Sbeal, n. uzor, vidlna. Sbealifdf), a. uzdren, vidinj. Sbee, f. misel, pojem.
SbentifcT), a. jednozničen.
Sbiotifdj/ «■ jednosthin.
SbpUf, f. pastirska pesen.
Sgel, vi. jež, ježek..
3E)m, pr. njemu , mu,
3£)n, pr• njega , ga.
3f)nen, pr. njim, jim, vam-— jiDeien, njima , jima.
36r, pr. njej, nji, jej . ji; v;_
3f)t, 3t>re, pr. njčn. nje-zm j njihov; vaš, svoj.
SfJtetJialbcn, if)ret»egen, iljrptn)t(= len, ad. zovolj vas,- zavolj nje.
S&rigp, f. 3f)t, 3J)te, 3f)teS.
Sbto, pr. vaš.
Sbrjen, v. a. vikati, v! rikati.
SUumination, f. razsvžtlenje.
SUumimten, v. a. razsvetliti.
Sttifi, m. thdr, dihdr; — s, a. thorov, dihurov.
3m, prp. v, u; na.
3magmatton, f. obriznost.
3mbi§, vi. mavžina, obed ; pri-kiisek	[matico).
3mmatriculation, f. vpis (v
Sntmotriculiten, v. a vpisati (v matico).
3ttmte, f. SSiene.
Smmcr, ad. vselej, vsolej, vse-laj , zmiraj, vsigdar, vesčas, skdz in skdz. preveno, vazda.
Smmerbar, ad. vedno, zmiraj, zmiram , vselej.
Smmrefott, ad. neprenčhama, neprestano , bez prestanka, bez konca in kraja.
Smmetgtun, n. zelenec.
Stnmetbm, ad. vedno , vsigrlar, vsikdaj; — i. naj , naj le.
3mmermebr, ad čedaljebolj, sel;.j holj , čedaljeveč, vse bolj in bolj.
Xsmme
297
Snnc
^tnmermčifjrenb, a. vsclejšen, teden, neprestan, venomeren; — ad. vselej, vedno, neprestano, venomer, neprehama.
Smmittel(l, ad. med tim.
Sjtntttofctlien / pl. nepomičnine.
Smperftif > »»• vetivni način,
velivoik.
Smperiat, cesa'rski, carski.
J3mpertinent, a. prederzen, nesramen , okoren.
3mpfntjt, m. vcepnik.
■ Smpf™, v. a. cepiti, vcepiti.
.Smpofi, »». namet, popldtek.
Sttipulž, m. nagib, nagon,povdd.
S"/ P>'P- v, vu, u; na , po.
.Snbegrtfr, m. obsčg , obsčžek, zaderžaj, zapopadek; mit—, vrčd, zajčdno.
Snbrunft, Snbriitiftigfeit, f. vro-čnost, gorljivost, vnetost, plamtččost, živdst, vatrčnost.
Snbtimfttg, a. vrdč , gorljiv, vnet, plamteč, vatrčn, živ.
SttcluftBe , ud. najnč.
:Snbem, c. ko, ki; ker; dokler, kdr; — ad. medtem, tičeis, tečas.	[tičas.
Snbeffen, inbeji, c. med tim,
SnbicatiB, m. každči način, očitni način.
3nbig, Snbtgo, m. čivit, modril. Snbirect, a posrčden.
Snbiuibuatitat, f. osdbnost, osč-bnost, jedndtnost, pojedi-nost. Ijedndten, pojedin.
SinbiBibuet, a. osoben, oseben,
SnbiPibuum, n. osdba, osčba, jerdndtnik, pojedinec.
Snbuction , f. uvod , vvdd.
Snbucttongfcfituf, m. navddni razsddek.
Sinbuftrie, f obertnost, obertni-ja. obertništvo.
Snbufirtei, u. obertniški
<l obertniški, ober-ten ; —(t Statfdj, občrtnik.
Snfam,o.onečasten, onečastiven.
Snfanterie, f. pesništvo, pe-šaštvo, nogaštvo, pešci, pe-hdta.	[peški,
Snfanteries, a. pesniški, pešaški.
Snfartterijl, m. pešec, pešak, nogač.	Lkapa.
Snfvl, Stlftll, f. mitra, škofova
SnftnitiB, m. neodločivni način, neodločivnik [Ijomerec.
3ngenteur, m zemljomer, zem-
SngmteurBtmfl, f. zemljomerstvo.
3>ngteidf)en, c. tako, na ta način.
Sngrintm, m. gnjev, serd.
SrtgtBer, Sngber, m. gjnmber.
Sttfjabcr, m. vlastnik.
Snftatt, m. obsčg, obsčžek, za-deržaj, zapopadek.
SnJrufliren, v. n. oskdrjati se, oskdrjiti.	[vloženina.
3nlage, f. vložba, vloženjč;
Snlanber , m. rojak, deželik, domačin, našinec, domorodec.	Lrdden.
3ntcrabifcfj, a. domač, naš, domo-
Sntiegenb, a. prildžen, pridjan, prikldpljen.
3nne, ad. sred, v; znotraj.
3mtel)aben, v. a. imeti, posesti; na pamet znati, iz glave znati.
Snnetjalten, v. a. henjati, prestati; vstaviti, vstandviti.
3nnen, ud. notri, znotraj; BOtt —,odznotraj; netdj —,navzno-traj.
Snnete (bcr, bie, bač) noti-ajn, znotrajn, znotrdjšen, notrčnj,
Snnc
298
Snte
notrčjšen , notranjski, vno trtinj, vnotern; — n. znotra-jnost, znotrtfnjšina. Lvsred.
Snnerfjatb, prp. notri v; v;
Snnerltdj, f. Snnere (ber, bie, bač).
Snnetuerben, v. n. zapaziti, za-gledati.
Snnig, a. iskren, istinit, pri-sčrčen, iz cele duše . iz celega serca; — teit, f. iskrenost, priserčnost.
Snnttng, f. ceh, porčdek.
Snocutiicn, f. Smpfen.
3nquiriren, v. a. preiskovati.
3nquift't, mi. preiskovane.
Snfaji, mi. seljan.
SnSbefonbere, f. SŽefonberg.
Snfd&litt, mi. loj; — e«je, f. lojena sveča.
Snfcfjtift, f. nadpis, nasldv.
Snfečt, n. mčrčes; kukec, žužek.
Snfel, f. otok, ostrov.
Snfelbettioljner, mi. otočan, ostro-vljin; — in, f. otočanka, ostrovljanka.
Snfeldjen, n. otočič.
Snfrit, f. Unfcfjlitt.
Snferat, n. vtis.
Snggefjcim, f. (Sefjeim.
Snžgemetn, ad. v obče, sploh.
Snžgefammt, ad. vse, vsevkup; vsi, vsi vkup , vsi zajedno, vzajčmno.
Snftegct, n. pečat.
Snftgnicn, pl. gerbi, okinči.
SnfotBcnt, a. nemožen plačati.
3nfot»cnj, f. nemožnost plač-vanja. |sčbno , posebno.
Snfonberljeit, ad. osobito, so-
Snjpection, f. razgled.
Snfpeftor, m. nadvodja, nadzornik, nadglednik.
Snfiaffation, f. vstandvljenje,
ustanovljenje.
SnftaltationŠSommiffgr, mi. vsta-novitelj,ustanovitelj, [ndviti.
SnfiaUiren, v. a. vstandviti, usta-Snflanbig, a. živ, neprestan, vrdč.	[nja.
Snftanj, f. sod, sodnica, stop-
3n(icf)enb, a. prihdden, boddč, nastdpen.
Snflet, it. drob, drobje, drobovina, vutroba, oserčje.
SnflinČt, Ml. pogon, nagon, nagib (naravni). [naprava.
Snflitut, n. zavod; branišče;
Snftitution, f. uredba, vravnciva.
SnfltuEtion, f. predpis, pord-štvo, naldg; idf) f)abe.t>iele —en, imam mnogo poduččncov.
Snflructor, m. podučitelj. Snflruiren, v. a. (3n|tructionge= ben) komu predpisati, pord-čiti, lialdžiti; (einen ©cfjiitet) podučivati, podučiti.
Snflrument, n. orddje, orod, nastroj, stroj; (©cbrift) zapis.
Snjitumental, m. druživnik, tvori teljni.
Snfitumentenmadjer, mi. orodir.
Snfutt, Ml. zmerja.
Snfultiren, v. a. zmerjati, [punt.
Snfutection, f. povstanje, vstaja,
Snfurgent, mi. vstajnik, pov-stajnik, puntar.
Snfutgiten, v. a. spuntati, po-bdniti.
Sntabuliren, v. v javnice po-stavlati, zapisati.
Sntegtal, a. celoten, celoskd-pen, celovit.
Sntegritat, f. celdtnost, celot-nina,celoskiipnost,celovitost.
Snte . -299	3rre
SnieflectueU, a. umen, .razdmcn, miseln. *	[nenost.
3nteIIigenj, f. razumnost, um-
SnteEigenjbtatt, n. oglasitelj, oglasnik, oznanitelj.
SntenftB, a. močnosten; — itet, f. močnost; (ba$ ifl bie ©tarfe bet jftaft, bie .firaftigfeit).
Snterbict, n. prepdved.
Sntereffant, a. zanimiv, zajimdv, važen,vabiven. [sek; zadeva.
Sntereffe, « korist, dobiček, ha-
Sntereffen, pl. obrčsti.
Snterefftten, v. n. zanimati; za-jimati, mikati; (Semanbeg 9Jtt? §en betreffen) zadevati, tikati se, dotikati se.	Lpen.
Snterefftrt, a. lakomen, poblč-
Sntetiet, n. znotrdjnost, zno-trrijnščina.	[za zdaj.
Sntetim, ad. za čas, za vreme,
Snterimijltfdj, a. začdsen, na-čdsen , privremen.
SnterjeStion, f. medmet.
SntermejjO, n. medigra.
Snternationat, a. mednaroden.
Snterpelliren, v. a. v besedo seči.
Snterpret, m. razlagdvee, tolmač ; —1 ation, f. razldga.
Snterptetiren, v. a. razligati, razkladati, razldžiti,raztolm0či ti.
Sntersenient, f. SSecmittler.
Snterseniten, f. aSetmitteln.
Sntellatetbe, m. postavni dedič.
Sntim, a. doveren. [zvijača.
Sntrigue, f. spletka, kovarstvo,
Snoalibe, m. nemdčnik; doslu-žen vojšrfk.
3n»altbenii)au6,n.posldpje za do-služene vojšOke, nemočnica.
Snbentar, n. popis ob. zaznamovanje (reči).
SnBentiren, v. a. popisati ob. zaznamovati (reči). [z.ndtraj.
ianrodrtc , ad. navzndter, nav-
2>nwenbig, a. notrijn, znotrOnj, vnotrOjšen, vnitern; — ad. notri, znotrOj , znotre.
SntBOfinet, m. osebčnik, ose-benk, gostOč; — fein, ose-benkovOti , gostovati; (etnež Sanbeš) deželak; —in, f. ose-bčniea, gostja.
SnjtBtfcfjen, ad. med tem, taj čas , tečas , to vreme.
Stben, a. parstčn, zemljčn, gli-njen, ilčn.
Jstbifdj, a. pozčmaljski, zema-ljski, zemski, posveten, po-zčmaljn.
Srgenb, ad. gde, kde, nekde, negjč; — etner, pr nekdo, nekok; — ettt>aS, količkaj, koljčkaj , nekaj, kej; — tt)0, gde, gdegod; — toofjer, od nekod; — t»of)in , nekam ; auf — eine 5Crt, po nekdko, po nekokšnim; auf — einetrt ffiBege, nekod. [podsmčh.
Sronie, f. zasmeh, zabavljica,
Stonifd), a. zasmehciven, zaba-vljiški.
3rte, a. bloden, zmoten, blazen.
Stre, f. blod, blodnja, zmota, zmotnjdva, soblOzen.
Sittegefjen, v. n. zajti, zabldditi.
Sttegttlat, n. nepravilen; nereden , bezrčden.
Srreteiten, — fiifjten, v. a. zape-ljdti, zmotiti.
Stteligiož, a. bezbožen, neveren ; — itdt, f. bezbdžnost.
Siren, v. n. bloditi, potikati se, tavati, skitati se; (ben cecfjten
Stre
300
3 Siji
3Beg »erfefjten) zajti, zabld-diti, zabresti, zagdziti; — •^a. zmotiti, zmesti, spa-citi; ficfi —, v. r. zmotiti se.
Srrenfiauš, n. hiša za blazne.
Smrebfn, v n. blesti, blazno-vriti, blancovdti, blazniti.
3rrett>erben, v n. zmotiti se, ob-norčti, ob pamet priti, zblaz-niti se.	Izmota.
Srrgang, m. blodnja , pomdta,
Srrgarten, m. zahodnjak, blo-dišijjak.	[krivoverec.
3trgeift, m nevernik, nevernež,
Srtglaube, m. krivoverstvo, ne-verstvo, kriva vera.
Srrgtaubig, a. krivoveren; — Eeit, f. krivovernost.
Strglaubiger, m krivoverec, kri-vovernik.	Lljiv.
3trig, a. kriv; lažnjiv; zmol-
Srrlefire, f. kriv ob. lažnjiv navk.
Strlefirer, m. kriv ob. lažnjiv učitelj. [lučica, blodička.
Srrlicfit, n. 3rrwifcfi, m. veša,
3rrtfium,m. blod, blodnja, omil, zmota, zinotnjiva, pomdta.
Strung, f. blodenje; blodba, blodnja, zmota.
Srrroafin, m. krivozdčtje, kla-ma . mama, bldd , blodnja, blodba. [cčstje, stranpotica.
Srrmeg, m. zapeljiva pdt, od-
Sfegrimm, m. volk; fig. merm-Ijalo.
3fopp. in. isop , sipanat. 3<st, f. 3e«t.
J (3ot).
3a, ad. da, pač; — tt>of)t, pač, tako; — fogar, še; fagen ©ie
eš — nicfit, nikar tega ne po. včjte; tcfi fiabe — . , saj imam; ttrirb er Eontmen ? ja; bode prišel * bode.' [ladja. Sadit, f. 3ad)tfcfiiff, n. strelska SacEe, f. jopič, rokavač, hala, 3acobiner, m. jakobin. 3agb, f. lov, gonba, gonja, lo-vitva; — auf etwaS ntacfien, gnati se za kar. Sagbs, a. lovski. 3agbbat, a. za lov.	[lov.
Sagbflinte, f. lovica, pukša za Sagbgerecfitigfeit, f. lovsko pravo, lovska pravica. Sagbrocfcn, n. lovstvo, ]ovnja, Sagcn, v. n. (fdjnell laufen, reiten) letčti, bežati, dirjati; gnati se; (eileit) hitčti, tirati se, gnati se; — v. a. goniti, poditi, terati; loviti, lov loviti , iti na lov ob. lov lovit. 3agct, m. lovec, lovič, gonič;
—in, f. lovkinja. Ivitva. Sageret, f. lovstvo, lovnja, lo-Sagergarn, n. lovačka preja. SagetfiauS, n. lovačka kuča Sagetfiocn , n. lovski rdg, lovačka troblja. 3agetfun(l, f. 3agerei. Sagermeifter, m. lovski ob. lo-
vački glavar. Safif, a sterm, stermovit, ster-menit; (fcfineU) nagel, hiter, berz, berzen; (f)i§ig) nagel, ojster.
3afie, f. stermdst, stermovitost; naglost, hitrost, berzost; naglica, ojstrdst; (fin jaftet Xbs fianj) stermina, stermec. 3af)Iing, ad. nagloma , liana-gloma, naglo,iznenada,naglic.

301
3ebe
3<tf)r, n. leto,* godina,- godišče. n- letopis, letnik. a. letni, godišnji.
gafjtečbefcliafFenljeit, f. letina.
Sa&reSertrag, m. letnina.
SaE>re8feter, f. — fefl, n. obletnica , godišnica. lobletje.
3a$rešfrift, f. leto', _ godina,
gaftreštoecijfet, m. menja letnih časov, novo leto, nova godina.
SctflKSsatjt, f. letnica.
Sal^Sang, «>. godišče; tečij.
3a()rgebct(f)tm15,n. god, obletnica.
Saljrgefjalt, m. godišnja mezda ob. plača.
Sufjrgelb, n. letno plačilo.
SaŠrflunbett, n- stoletje, vek.
3a6riS/ leten, leto star.
Sa^rtid^, a. vsakoleten, godi-lenj; — ad. vsakega leta, vsake godine.	[disnjak.
Safjriing, m. letnik, letnjak, go-
SafitmarEt, m. sejem, somenj (veliki).	[letnica.
Sct^r^tag , m. god, letnica, ob-
3af)rš}eit, f. letni čas.
Saftrtnufenb, n. tisučletje, tisuč-nica, hiljida Ob. jezero let.
3<tljrweife, ad. od leta de leta, od godine do godine.
Satirjafit, f. 3af)reS}af)l.
3afyr}el)enb, n. desltka.
Sd^jorit, m. nagla jeza, naglost.
Safjjomig, a. naglojčzen, nagel.
Saloufen, pl. zijfila, obldčnice.
Sammer, m. (bet fjocfjfie ©rob bež Iauten SBeinenš) stdk, vek, tarnja, javk, javkanje , sto-, kanje; (ein f)o()er ©rab beč ©tenbž) reva, nadldga , sila, nevolja, tuga, beda; (fdUenbe
©ucfjt) bo žjist, padavica, bolezen sv. Balanta.
3ammergefcf)rei, n. stdk, včk, javk, tarnjanje.
Sdinmerltd), a. reven, beden, tužen, kukiven ; — fc&teten, vrišeati, kričati.
Sammern, v. n. tugoviiti, stokati, vekati, javkati, tar-njati, kukati; eg jamrnett mictj, ž;il mi je.	[dolina sdlz.
3ammertf)al, n. solzna dolina,
3<tmmer»oU, a. tužen, žalosten, beden , tugopoln.
Sanitfcljar, m. janičir. [godba.
Samtfdjatenmufif, f. janičdrska
3anuar, 3annet, m. prosinec, januar ; (ilir.) sečanj; (cecf).) ledin; (poln.) styčen.
Sašpiš, m. jaspid. [pleveliti.
3čiten, v. a. pleti, pleviti, ruti,
Sdter, m. plevač; —in, f. ple-vačica.
Satfjaue, f. plevača, _ serpica.
3auc6e, f. juha; gnojnica.
Saudjert, 711. ral, oral, jutro, (zemlje).
Saudjjen, v. n. vriskati, ukati, krikati, uckati; radovdti se.
Sdttdjjer, 111, ukavec, ukič, vri-skič; uk, vrisk, krik. [žina.
3aufen, 111. obrdk, občd, mav-
Satoort, privoljenje, volja, beseda.
3e, a. če, čim, bolj. ko, kolko; je — je, je — beflo, čim — tim; jejtttei, brei.. po dva, po tri; t)0n — Ijer, od nekdaj ; — juroeiten, včasi, včasih; — n<t(f)bem, po tem kakor , kakor. [vsaki način.
SebenfaHI, ad. po vsakim, na
3ebe	302	3uge
Sournat, n. dnevnik,. dnevopiS)
Seber, pr. vsaki, vsaktčri, sledenj i vsi, sleherni. Sebermann, f. Sebe t.
Seberjeit, 3ebešmal, ud. vsigdar, vsikdar, vselej, vsakokrat.
SebeSroalig, a. vsaki; — ad. vselej.	[vunder.
3ebocfy, C. vendar, vender, tirne,
Sebtreber, Segtitfjer, f. Seber.
3etyer, »oit —, ad. od nekdaj.
Sematč, ad. kada, ikad, nekdaj kdaj.	[tko.
Semanb, pr. nekdo, kdo, koj,
Senet, jene, jeneš, pr. oni, uni, onaj, tisti, ta j isti, o vi.
Senner, f. 3anuar.
Senfeit, SettfeitS, ad. unkraj, unstran, prek, na uni strani, na unim kraju, unod.
Settfeifig, a. unkrrfjen, unstrrfn-ski, undden.
Sefuit, to. jezuit
Sefttč, m. Jezus, Jeziš.
3e§ig, a. seddnj, sedanj, zdajšen, sedijnšen, sadišenj. [sada.
3e§t, ad. zdaj, sadaj, sedaj,
3ocf), n. jarem, jigo ; ril, oral, jutro (zemlje); (SSrucfeniocf}) poli, bruno.
3oc()otf;g, m. jarmovec. Istniea.
Sodjpfaljr, TO. mostnica, pomo'-
Socbtiemen, m. dega, jarmovka.
SobanniSbeere, f. ribiz, kresno grozdje, kosmiča.
SobanniSbeerffraucIj, m. ribiz, ri-bizovee, kosmač.	[din.
3of)anm6fefl, n kres, Janžov 3of)annič»urmcf)eii , n. kresnica, kresničica, svetlica, ivinšica.
3of)annifer, m. svetivanoredec; — otben, to. svetivanored.
Sope/ f. jopica.
novme.
Soumalifbm.dnevničir, novinar
3ournalifli£, f. dnetfničirstvo novinarstvo. [radovinje'
3ube(, m. radost, uk, krik, ples
3ubelfefi, n. Subelfeier, f. dovna svetkovina ob.slavnost
Subetgefcfjrei, n. uk, krik, klik, vrisk.
3ubelf)ocf)jeit, f. druga svatba.
Subeljafjr, Subilaum, n. sveto Ob. milostljivo leto.
3ube(n, Subiliren, v. n. vikati kričati, ukati; radoviti se veseliti se; — v. a. postaviti v mir.
Sudjart, Sucfert, f. Sauefjeri.
Sucjten, Suften, 3«cf;tenlebec, n. jubtovina.
3ucfen, v. n. serbčti, čmeti.
Sucfeil, n. serb, serbež. [šala.
3ucfč, to. mardga; zabavljica,
3ube, m. zid, židov ; — »etbeit, požiditi se.
Subetts, a. židovski.
Suben, v. n. židiriti, ciginili.
Subenjatj, 3tibenpedj, n. asfalt.
Subenfjauž, n. židovnica.
Subenfcbaft, f. židovstvo.
Subenfd&ule, f. židovnica, sinagoga.
3ubentf)imt, n. židovstvo.
Stibin, f. židdvka.
3ubtf(f>, a. židovski.
Sugetib, f. mladdst; (bie jtmgen Seute) mladina, mlajina,mlaj-ščina, mladež; toon — cuf, z mladega, od mladih udg.
Sugenbalter, n. mladdst; spomlad živobitja.
3ugenbblutt)e, f. cvet mladosti.
Suge • 303	.Raff
Siingft, ad. neddvno, undin,
vkratkim. Sitngjle, a naj mlajši; bet — Sag, sodni din; bag — ©e-rtd&t, poslednja sodlia. SuniuS, m. juni, maliserpan; (Uit.) lipanj; (čedj.) ččrven; (poln.) červiec. Stmfet, nt. gospodle, gospodlčič, žlabtnič, plemič, dvorjanič. Sttribifdj? a. pravosldven. Surižbiction, f. pravomdčnost. 3ttri(>pruben5,f.pravništvo,prav-doznanost. _	[vec.
Sutift, nt. pravnik, pravdoslo-3u6, n. pravo, pravda; prav-
dosldvje, pravništvo. 3«fl, a. ravno, kar, ravnokar, aufiij, f. pravda, pravo; sdd, sodništvo.	[kamenje.
SttTOet, n. dragi kamen, drago 3u»etenfyanbel, m. teržtvo z dragim kamenjem. Suroelen&Sfldjen, n. skrinjica za drago kamenje. [sernlk. Stttoelier, Suroelenljanbler, nt. bi-SuroelierfunU, f. bisernlštvo. Sut, f. SucK.
H.
.Kabel, f. ^abelt^au, n. voze,
sidrenjiik. ^abeljatt, nt. morski oslik. .Sabtiolet, n. kolesci. .Sadjel, f. kabla, pečnja'k, peč-nica; — cfeit, nt. pčč z ha-hlami.
.ffabaper, nt. mertvlna, zdeblina. .Rafet, nt. keber, žužek, rovec;
— d>en, n. kebrič, žužček. £aff, n. pleva.
gttgettbfeljler, *nt. mladežen po-grešek, otročarija.
Sugenbjafjte, pl. mlade leta.
Sugenbtitfv a. mladosten, mla-dovit, mladčnški. [čarlja.
3tigenbfiteitb> "i dečarija, otro-
2uliuš , nt. juli, rožen cvet; (ilit.) serpanj; (čedj.) červe-nec; (poln.) lipiec.
gung, a. mlid, — »erben, roditi se; »ieber — »erben, pomladiti se, omladeti.
gttnge, m. mladič, mlajec; deček, dete; (8el)rjunge) učenec.
Sttnge, n. mladič._
Sungen, v, rt. roditi, mlade imčti.
Siinget, n». učenlk; uččnec.
Sungfer, f. deklica, deva, de-vojka.
Stmgfetlidj, f. Sungftautidi.
3ttngfernf)onig,»i. čist mčd,sterd.
Sungfetntinb, n. pankert.
Sttngfetnftanj, nt. deviški venec; fig. devištvo.
Sungfetnraub, m. otmica.
Sungfernfianb, m. deklčški stan.
Sungfetnwadjž, m. čist vosek.
Sungfetfdjaft, f. devištvo, čistost, devstvo; bie — neumen,
izdevičiti.
Stmgfratt, f. devica, deva, di-vica ; bie fjeilige —, blažena devica, [ski, divlški, devičji.
Sjttngftaulid), a. deviški, devičrln-
SungfraufdStaft, f. Sungferfdjaft.
SunggefetTe, nt. mladič, momak.
Sunggefellenfdjaft, f. mladištvo, momištvo.
Siingling, m. mladčneč, mladič.
Sitnglingšblume, f. »milj, smilje.
Stinglingšjal)re, pl. StingtingšaU tet, n. mladost, mlade leta.
-Raff	304
■fiaffee, m. kava, kafe, kole. .Raffeeboljne, f. kafčtovo zorno. •Saffffbntbtr, m. kofčtar. .Raffeefiauž, n. kavarna, kavdr-
liica, kavana •RafTeeloffel, m. žličica za kavo. •ftaffeemiil)lf, f. mlinekob žernck za kavo.	Lnik, kavar.
•StafFeefcfjenE, — fiebec, m. kavar-•Raffeff<tj»e|lei:, f. kofčtarica. Jtaffectaffe, f. čaša za kavo. ■Saffeetifcfj, m. miza za kavo. •Sdfidf), m. kletka,ptičnica; (Salle) past.
•Kaijt, o. plčš, plešav, plešast, plešiv, gol, čela v, gologlav, lisast, lišast; (arm) beden, siromašen, gol in nag; fine — e gntf(§ulbigiing, prazen izgdvor. ■Rafrt^tit, f. pleša, plešavost, plešivost, Čelavost; (eint Eafjle ©egenb) golina, goljava, go-lica, goličava, pleša. -Sarjm, nt. plesenj, bersa. •ftatimen, v. n. plesnjčti, plesnji-
viti, bersati. .Rctljmtg, a. pjesnjčv, bersnat. ^afjn, ni. čoln, šajka, ladja. .Rafinrfjfn, n. čolnič, čolniček, ladjica.	•
•Rai, ni. breg, žal, obal. ■Kaifer, nt. car, cesar. ■Rdiffrs, a. carski, cesarski, ■fotifftin, f. carica, cesarica. •RaiftrlidJ, a. carski, cesarski. •Kaifertficf), n. carevina, cesare-vina.
.Ratffttf)itm,n. carstvo, cesarstvo. ■Rajutf, f. ladna sobica, kajuta. •Ratb, n. tele; (fin ungcfcfiiiftct: SKcnfrf)) telcbec.
.Ral!
.Katbf, f. telica, junica, jal0-vica.	Ibraviti, storiti.
.Knlben, v. n. teliti se, otdhti se .Satbfrftaft, a. telehavast, norčav! j?cilbetn, v. n. teliti se, otčliu se , braviti; (^>offm ttfiben) norčovati se, šale zbijati. Mbern, a. telččji. llččja gnat .Salberltog, nt. .RctlbžBeule, f. teI jtalblfbftn, 'a. iz teletovne, iz
telečje kože. .Katbčs, a. telččji. ■Katbšbratm, n». peččna teletina. JfalbSfeU, n. telečja koža, telč..
tovna.	llčtina.
■Sfalbčfltifdj, n. telččje meso, te-,R<ttbžfdf)[age[, »11. telččja kita. ..Ralbaunen, pl drobje, drobnina. •Raltnber, ni. koledar, pratika. ■Ralenbetmacfcet:, m. koledarnik, pratikar.	Ikolčselj.
SiaUtAe, f. kolčs , kolesnica, kaliber, ni. težina. italtgraf, m. krasopisec. ^(iligtapfiif, f. krasopis. .SalE, m. vapno, apno, krčč. .SatEartig, a. vapnovit, apno v i t,
apnast, krečast. ■Ralfbrennen, v. a. apno žgati,
kreč delati ob. paliti. ■Ralfbrmnet, m. vapnar, apni-
čar, krečar. .SalEen, v. a. vapniti, apnovati. .RalEftbf, f. apnčna zemlja, apno-
vina, apnenina. .KalEgrube, f. apnčnea, vapnenca. .SatEfjanfce:, m.apnarija; — trei?
ben, apndriti.	[ničar-
•RalEIjdnblf r, ni. apnarnik, apnar-.RalEidjt, a. apnast, vapnast, krečast.	[četi. .SatEig, a. apnen, apnovit, kre-
.Kal!
305
.Rani
jtfltfofp"/ m. '•Ralffjutte, f. ap»i-
šče, apnčnca, krečana. ^aiEfiein, m. apnjenik. jfaltroaffer, n. apnena voda. £atmanf, m. kalaminka. .Jfatmaufer, m. potdhnjenec;
(©eisftatS) skopin, skoprfr. jfalmauferit, r. n. potuhovdti
se, gnjevati se; skop:!riti. £atmuš, ni. kolmež.
a. merzel, studen, mra-zoten, zimen, mrazen (ttnems pfinblidft) mertev; mit ifl —, zebe me; ba£ — e gicbcr, merzlica. j?alftltttig, a. hladen, hladoker-ven; —teit,f. hladokervnost. .gdlte, f. mraz, zima, stud, stu-
dčnost, mrazota, hlad. jjalten, v. a. hladiti, prihajati.
ftattlid), a. hladen, merzloten, studen, zimav. Lmlačnost. .Kaltfttm, m. merzloba, hladnost, jEaltftimtg, a. merzldben, hladen, mlačen. .Ramafdfje, f. (šamafc&e. jiamet, .Rameel, n.velbljdd, vel-bljdd, kamela. [predivo. .Rameel&aar, —gara, n. velbljddj e .Rameeltmber, m. velbljddar. .KamiUe, f. koper, gamilica. Mamili, m. dimnik; leva. .Raminfegetr, m. dimnikar. .Samifol, n. telovnik, bezro-
kavnik, lajbič. Altlllt, m. glavnik, češdlj, če-fcavnik; (fcei ffie&ern) berdo, grebčn; (^ial)nenfamm) gre-bčn; (2Bol[{amm) grebenica, omika vhica, rihliča, kertiča; (feim ©djlufiel) brada; (beim
^ferbe) griva, konjska sija; — beč (Šebirgeš, herbet. .Rammen, v. a. česdti, počesiti. .Ramrnet, »t. česač. .Rammer, f. kamra. kambra, čumnata; shranba; -?>of —, zbornica. .Samerab, f. Samcrab. .Rammeratoefen, n. deržavno do-bodniško opravništvo. [bica. .Rčimmerdjen, n. kambrica, jiz-•Samrnerbtener, m. posteljnik .Stammerer, m. ključar. [niča. .Rammerfrau, f. dvorkinja, dvor-.Sammerfrditleirt, n. dvorna gospodična. •Rammerfierr, m. dvornik. jtammerjungfer, f■ hišna. .SammerjunKr,m.dvorni zlalitnič. jlammertafei, m. dvorni sluga, jfammctmabt^en , f. .Sammets
jungfer. jfammmadjet, nt. glavničir. ifammrab, n. grebeniča. .RammttJoUe, /■ česana volna, ^ampf, m. birič. ■fampf, m. bor, borilo, boj,
borba, bitka. .Sampfen, v. n. boriti se, boji-riti se, bojoviti se, biti se, tolči se, vojskovati se. .Kdmpfer, ni. bojovnik, vojnik, borec, bojovivec. Lkafrovec. J?ampfer, m kafra; — geift, m. £ampfpla|, ni. borišče, bojišče, bojovališče, poborišče,ratišče, mejdan. .Kanal, f. Saital. ^anbibat, f. (Sanbibat. [kor. ■SanbetjucEer, ni. kandiran slad-•Ranincljen, n. morski zčc, kra-liček, hišen zijc, kunec.
•Stani
306
.ftafe
.Sanindjengefjiigf, n. ograda za hišne zajce.	| ročkica
.Santicben, n sklenička, čutarka, .Kanile, f. sklenica, čutara, ročka, verč.
■Kannengtefier, m. kositlar. ■Rannenfraut, n. konjski rčp. •Ranonabe, f. ognjicanje, streljava, pucnjiva, streljanje s topi.
.Sfanone, f. trfp. [ob. oblica .Ranonenfiuget, f. topova krogla •Ranonenfcfiuj!, m strel iz topa. ■Snnonter, m. topnik, topničir, topčija. Itopov, ognjicati. •Sanonieren, v. a. streljati iz .Kante, f. rob, kraj, vogel, strana; (©ebirgžfante) kernica. .Rantig, a. robat, voglat. •Ranjel, f. prižnica, leča, pre-
dižnica, prodikivnica. ^anjeUei, f. pisirnica, uradnica, pisSma	[pisir.
■RanjeUerdjteibet, -Ranjellift, m. .RanjeUeijltjt, m. uradna pismtiva ob. pistiva. Idigar, govornik. ■Ranjelrebner, m. predižnik, prc-•Kanjlet, m. pečatnik. .Kapaun, nt. kopun. [rezati. .Rapaimen, v. a. kopiti, skopiti, kapital, n. glavnica, jistina,
istniga, istenga. ■Saipitalill, m. upnik. •Kaipipbaum, nt. oglavnik. .Sapjje, f. čepica, kapa. •Rappen, v. a. (»om ,|>af)ne) ra-stiti, nar.1stiti ; (bie £af)ne)sko-piti, kopiti,rezati; (bieffiaume) otrebiti, iztrebiti, obsekati; baS JCnfertfjait —, presekati sidrenjrik. ■Kappfenflet, n. lina.
•SaptJjaum, ni. oglivnik, oglav, uzda.	tshrambica,
.Sapfet, f. mošnjica, skrinjica jtatauftfie, f. karaz Griba). ' .SEarattane, f. karavana. ■Karbatfcfje, f. bič, korbič, •Karbatftften, v. a. bičati, biti pretepati, mahati, korbičiti. •Ratbdtft&e, f. kertiča. .Rarbdtfciien, v. a. kcrtačiti. .SarfitnSet, nt. ogluik. .Katg, a. skop, skoporit, sko-
parski, skoptiren, skerljiv. .Rargeit, v. n. skopdriti, skopo-viti, skerljiti. [skerljivost. .Ratgljeit, f. skopdst, skoparija, ■Rdrglidj, a. pičel; redek. .Saripfen, m. karp, šaran. .Katre, f. .Karten, ni. samokdl-nica,grdd, toliga, tačka; (mit
Strei 8tdbetn)gare,dvokdlnica. .Kartengaul, m. taligiš. .Kdrrner, ni. voznik, vozatij,
tačktir, taligar. Jtarft, ni, kramp, cepin. [pom. .Rarfien, V. a. kopiti s kram-.Kartdtftfie, f. kartača. [ljovid. ■Karte, f. karta; (8anbEcirte)zem-.Karten, v. a. snovati, kovati, ploditi; - v. n. kartati, s kartami igrdti, v karte igrdti. .Kartenblatt, n. karta. ■Rartengetb, n. kartovnina. •Kartenmactjer, nt. kartar. ■Kartenfpiel, n. igra na karte ob.
v karte. [ttfč, kartovnik. .Kartcnfpieler, nt. kartavec, kar-.Kartbaune, f. veliki top, veliko streUštvo.	[krompir.
•Kartoffel, f. kordn, podzemljlca, •KattoffelČraut, n. kordnovica. M\e, ni. sir.
jtSfcfcereitimg, f. sirarija, sirenje. jjafebanbi«, m. sirar. [niča.
n. Mfefammet, f. sir-£df«fotb, m. sirnik, sirnjak. jjafeEudien, m. pogača z sirarn, sirovnik.	[rilo.
^afriab, n. sirišče, siršče, si-.gdfemabe, ^dfemitbe, f. širni červ.	[sirotka, skuta,
jtafemitd), .Kaiemolfe, f. sirdtka, _£dfen, v. a. širiti, posiriti; —
r. n. vsirčti, vsesti se. ^afctnc, f. vojarna, vojniško
poslopje, vojašnica. _£aftcf)t, a- sirast, sirovit. jfdftg, a. sirat, sirov, .gafino, n. besednišče, besednica. ^affe, f. blagajna, blagajnica,
penčznica, denarnica. Aaffier, m, blagajnik, peneznik.
denarničar. [Ob. pahniti. £affiten, v. a. iz službe djati jtdSfuppe, f• kašprad. jtaftanie, f. kostanj, .gaftcmienbaum, m. kostanj, kostanjevo drevo. [temnorrfs. Jafianienbtnun, a. kostanjast, .Sallanienljotj, n. kostanjev les,
kostanjevlna. .gaflanifnroalb, ni. kostanjovje. Adftcben , n. omaric, ormarič;
Skrinjica. .Rafle, f■ versta ljudi. Aafleien, v. a. pokoriti, biče-
vati, kaštigati. jtafleiung, f. pokdra. [skrinja. Naften, ni. omar, vomir, ormar; .Raftner, ni. škrinjar. .Saflor, f. Siber.	[vine.
.Sallorfjut, m. klobuk iz bobre-■Raftraun, m. tolčenc, kaštrdn. ■Sfaftsar, m. kazuar.
■Ratafalf, m. mertvaški oder.
katalog, m. perjoha ; popis, zaznamek.
•RataraEt, m. potdčje, slapovje.
■Rafarrl), m. nahod, natiha, kašelj, neduha.
.KatarrfjaUfdf), o. nedušen.
•£ata|iropf)e, f razsddni prevrat; imenitna premena.
,^atetf)efe, f. praštfvno učenje, tedjef, m. učenik keršanskega navka.
•Satedjifation, f. keršanski navk.
.Katedjiftrfn, v. a. učiti ob. razlagati keršanski navk.
■Katecbismuš, nt. katehlzem, keršanski navk.
.Kater, nt. maček.
■Ratfjeber, nt. stolica, govorišče.
£at!)ebrate, j?a%bral£ir<f)e, f. stolna cerkev.
•RatJjegorie, f. baža.
•RatfjoliS, m. katolik, katoličan, katolški kristjan; — in, f. katdlška kristjana, katoličanka.
•SatfjoUfcf), a. katcilski, katdlški.
.Rattun, m. katdn, pavolno platno, pavolšnica.
■Saljbalgen, fid), v. r. pipati se, tergati se,pekati se, metati se.
,&S§c6en, n. mače, mačkica, mu-nica; mučica, resa, muca, kavernka.
Jvapt', f. mačka, muna; (©elbs giirtel) pas, opasek.
Aaljenart, f. mačja šega;nadfi —, po mačjim, po mačje.
Aa^enauge, n. mačje oko.
•Ka§enge!tf)tei,n.mavk,mavkanje, kernjavkanje, mijavkanje
^agengotb, n. ponarčjeno zlato.
20 *

Jlaftenmufif, f. mačja godba, mijttvkanje; eine — mntfjen, po mačje zagdsti.	[bro
.Kafcenftlber, n. ponarčjeno sre Sa^enfprung, m. mit ein — ifl biš baf)tn, le dva alj tri korake imt£ tje. £aubecwalf<[j, n. cigtfnskiob.nerazumljiv jezik, kvasinje;
—	reben, kvasiti, plesti.. •Katten, .Kaiten, v. a. žvekati,
žvečiti, ževati, preževati. •Rauer, m. žvekae, ževrfč. ■Kattern, v n. čepati, poččniti čučniti.	[kupovanje.
•Sauf, m. kup, kupnja, kuplenjb, •fiaufbar, a. kupen, zakdpen, kupoven.	[list.
•Saufbrief, m. kupni ob. kupovni ■Raufen, v. a. kupiti, kupovali. ■Saufer, m. kupec, kupovnik;
—	in, f. kupčica, kupčinja, kupdvnica.
■Rauffafjrec, m. povelnik ter gdvške ladje ;tergdvška ladja. ,£auffaf)rteiflotte, f. tergdvško
ladjišče Ob. brodišče. SauffaEjtteifcIjiff, n. tergdvška
ladja, tergdvski brdd. .Sanffjanbet, m. tergovina, ter-
žtvo, kupčija. ■Saufljnuš, n. — laben, m. pro-
dajnica, prodajavnica. .Raitfs unb JpanbeJSIjerr, m. tergo'-vec, tergovOvec, kupčevdvec. ■Raufleute, pl. lergdvci. •Saitfliclj , a. kupoven, kupen, na prodaj; — an ftcf) btingen, kupiti; — uberfaffen, prodati. •Staufluflig, a. kupčiv -Raufmann, m. tergovec, tergo-vtivec; (JCaufet) kupec.
.Raufmannftfjaft, f tergovci,, kupčijstvo; tergovina,kupčijah ,SEaufmann<>biener, m. tergdvski hlapec.
jfaufmannšfrau, f. tergdvčinja. .Raufmannšgut, n. Jtaufmannč.1
roaare, f. roba. .RauffcfttUing, m. kupščina. ^aum, ad. komaj, komej, jedva. .Raute, f. kodčlja; jama. •Kautfcfiuf, m. vlečec. •Sfauj, »i. ^aujdbert, n. čtlk. ču_ kec; etn reicfiec — , bogatin, bogatinec, bogatdš; ein nats tif^et —, bedak , bodalo. .Raujion, f. pordkšina, zago-tovšina, zastriva, zavtirvanje. •SaBaUerie , f. konjaništvo, je-zdištvo.	Ijek, jezdec.
•KabaUetili, m. konjanik, kon-■Rabalier, m. žlahmik, plemič. .Sebčelje, f. priložništvo, prile-
žništvo, hotništvo. ■Rebšmamt, m. prilčžnik, prild-žnik, hotnik, [žnica, hotnica. .Rebčroeib, n. prilčžnica, prilo-■Red, a. derzen, derzovit, pre-derzen, smel, smeven, be-zobrtfzen; — f)eit, f. der-zuost, prederznost; smelost, bezobrdznost	[kolek.
Segel, m. kegel, čagel, čifnj, ilegelbafjn, f. — pla(s, m. ke-
glišče. .Regeln, v. a. keglati. •Segelformig, a. čunjevit. .8et)!bucf)fiab, .Rebitaut, m. ger-
lčno pisme, gerlčni glds. &et)le, f. gerlo; (an ©anten) žleb brazda.	[izžlebiti.
.Ke&ten, v. a. žlebiti; nažlebiti, ^e^lfopf, m. kerhel.

309
.Renn
^^triemen, m. ogerljik. * £ef)Ijieget, m. žlebnjik. _ $ebtauč, m•	ometilo.
jfefjrbefen, nt metla, jjefjtburfle, f. ščit, kertiča. £et)tei<i v. a. pomčtati, pomesti , zmesti, zmetati, mesti. £et)Un, v. a. (luenben) ohričati, obelili ti, obriti ti; bie Kugen gen #immet — , pogledati k liebu; ffdj —, v. r. oberniti, se, ohričati se; ft'd> nidfet an etwaž —, ne marati za kar ne mir biti česar. ,£ef)ticljt, n. smet, smetje, smeti;
— Ijaufen, m. smetišče, ^eljtfette, f. druga strana, rdb;
auf bet — , naro'be. j?el)t1trifclj, m. omelo, ometilo, 1 pomelo.
.Seidjen, v. n. hripati, sopehati, sopsti, hroplati, težko dihati , hrepdtati. .fteidjenb, a. sipljlv, hripav, za-sdplen.
£eidjer, nt- sipljlvec, hripavec. .Seicbfjuften, m. hud kašelj, hri-
pavlca, dušljlv kašelj. .Seifen, v. n. lajati; renčati,
zarenčlvati; gosti. .Reifet, nt. lajič, renčun. .Keii, m. klin, zagdjzda, za-gvozda
.fteilen, v. a. klinjati, klinjiti, cepiti; Ijinein —, zatolči, zabiti, zatrupiti. .Reilfotmig, u. klinovlt. .Reilfjaue, f. pik , kljuniča. .Reirn, m. kil, klica, cima; fig.
poččtek, priččtje. ^eimcf)en, n. kličica, kalič •fteimen, v. n. kliti, cimati se,
cimiti se, kal poginjati, ber-stčti.
■Sem, pr. nobčn, nobčden, ni-jčden, nikdo, nihče; icftljabe
—	@elb, nimam dnarja-.Reinetlei, a. nikik , nikikšen;
auf — 2£tt, po nikakim, po nikikšnim, nikikor, niki-kor ne.	Lnikdder.
.Seinerfeitš, ad. od nikod, od ^etnešmegš, ad. nikikor, nikir ne, kratko nikir, po nobčni ceni. Inikdli. nobčnkrat. .Reinmal, ad. nikdar, nigdar, .Keld), nt. čaša, kupa, kelih. .Relcfigtaš, n. kupica. .ReldtteUer, m. plitica. .Kelte, f. ometička, zidirska
lopatica. •Keller, nt. klet, hram, kelder. J?ellerj, a. kletni.	[klčtje.
■Relletljalš, m. šije, priklet, pri-.ReUerrourm, m. stanoga. Jtellnet, .Relletmeifiet, m. točir,
natikar. .Kellnerei, f. pivnica, točlvnica. ■KeUnerin, f. točarica, natikarca. .Keltec, m. tlačlvnica , stiski-vnica , preša; (bet $>tegboben) podčžec, kernlca, dno. .ffettetn, v. a. tlačiti, stiskati, preša ti.
j?«(tettteter, .Seltetet, n». tlačl-
telj, stiskivnik, prešar. .Sennbat, .Rennt(icf), a. znaten,
zazniten, znanljlv. .Rennen, v a. pozniti; znati. Rennet, nt. znalec, poznivec;
—	in, f. znalica, poznivka. •Kenntnip, f. znanje, znanstvo,
znanost, znamba, znatnost, vednost; pozninje.
^enn
.Reimung, f. bob, černo (pri konjskih zobih).
.Sennjeidjen, n. znak, znam, znamnje, znamenje, znamka.
.Sferbe, f. zarčz, zareza.
.Serbel, m. krehUlica.
•Serben, v. a. zarezati; rovašiti, narovašiti.
■Kerbfjolj, n. rovdš, protje.
■Setfer, m. tamnica, ječa, voza, tranča.
■Rerfermetfier, m. tamniča'r.
JEetl, m. čldvek, korenjak, mo-mak; ein fdfttcd^ter — , potepuh , potepej, rogovilež; cin bummer —, trap, bedak; (ffiinternferl) kmetavs; (ffiebiem ter) sluga«
^ermeč, m. čerljenec.
.Sem, m. jedro, zerno; (bei SSeeren, liepfel, SSirnen) peška, peškiea, pečka , pička; (bei ^pftrftdfjen, .Ritfdjen) koščica; (beim ©etreibe) zerno; (baš Sffiart beg^oljee) steržen, sok; fig. izbor, jezgra.
•Retnbeifiei:, m. dlesk.
•Semen, v. a. zernje obirati; — v. n. zerniti se.
•Semgeljaufe, n. peček. luščina, mehina, serce (od jabelka, hruške).
■Sera^aft, .Rernig, a. zernat, pe-škovit, poln koščic; lig. (berb) jeder, jederčast, čverst.
■Semobft, n. zernato sadje.
.Sernfprttd), m. izbran izraz.
Setje, f. sveča.
■Serjengerabe, a. raven, vitek, tankovit Ltlič, kotliček.
■Reffet, m. kotel; —d)en, n.ko-
•SeffetflicEer, m. kotličkar.
310	-Rief
jfefTetgrube, f. kotlina. .Seffelfcfiraieb, m. kotlar. jfefteltfia!, n. kernica, .Sette, f. veriga. la'nec; (eine 3teif)e fortlaufenberSinge) raj-da, rida; (bei ben SBebetn) snova , osnova, snutek, na-suUtek; (©clatterei) robstvo sužnost. .Rettet, n. verižica. .Setten, v. a. ■ zverižiti, z lanci zvezati, prikovati, otvlsti. .ftettenglieb, n. — *ing, m. klep žila, članek.	Lotvezan.
.Settenfjimb, m. pes prikovan ob. .RettenJugel, f. lančenica. ■Se(ier , m. krivovernik, krivo-verec , poiovernik ; — in, f. krivovernica, krivoverka. £e£etei, f. krivoverstvo, polo-verstvo.	[voverce.
.Se§ergerici)t, n. sodnija za kri-.Se|etifd), a. krivoveren , kri-
voverski, poloverski. .Seudjen, f. .Siedjen. .Seule, f. kij, bat, bit, batica, gorjača; (Mm 93tef)e) stegno, jfeufcf), a. čist; — t)eit, f čistost , čistota. Lbajtarica. .SSeitftfiler, m. bajtar ; — in, f. .Ribi$, m. ribič (ptica). jJicfiererbfe, f. ^itfier, m. gra-hdrka, grahorca, cizara, čičik , čičerka. j?id)era, v. n. cmeriti se , bro-hotati; — n. cmer , hrohot. •Siefet, f. bor, hojka, hoja;
(beg gifdjeS) škarga. Jtiefer, m. čeljust, skranja. ittefetn, ti. borov., hoikin. jCiefcrnrtialb, m. borovje, bo-jovje.
Miti
311
•RircE)
«firf, m. cev . cevčica , pero : (©djiffSfielJpodsek, podUdje;. (an ©eroacjfen) kocčn. dieten, v. a. operjiti; — v. n.
perjiti se, perje dobivati. £iemen, pl. ribje uho', škarga. jjien, m. JSicnfjoIj, n. sovoj,
smolenica , smobiica. ^ienbaum,, m. borovec, bor. jjienrufj, m. saje, žužek, žužev, žužovina. [kamen, pesek. Rieš, m. pro'd, prodec, prodni, .Sfiefet, .Kiefelfiein, m. kremen,
kremenovec. .giefelerbe, f. kremenina , kre-
menica, kremenovina. .Siefen, v. n. u. a. izbtdti, izbirati.
.Stieft<f)t, a. kremčnast, kremenit. .ftieftg, a. kremenat, kremeno-
vit, kremeniten, pešnat. .Sieje, f mačka, jtimme, f. jferbe. .Kinb, n. dete, otrok, otročaj; čedo; ein — roetben, pootrd-čiti se.
jtinbbett, n. porod, polog, ba-bine; —in, f. porodica, po-rodilja, poldžnica, otrdčnica. itinbcf)en, n. detice, deček, otro-
čič , otroče. ■Rinbert, n. otrdški, detinski. jjinberblattern, pJ.osčpnice, kozč. Jfiitberet, ^inbetpoffe, f. deča-
rija , otročnija, otročarija. ■Sinberfreunb, m. detomil. JEinberf)aft, a. otroški, detinski. .Sinbetf)aufe, m. otročija. Jlinbetlefjre, f. ndvkza deca. .Sinberlož, u. bez otrdk, bez-deten.	Lbezdetje.
■Rinberloftgfeit, f. bezdetnost,
.Rinbermorb, ni. detovmor, de-
tomdrstvo. ^inbetmotbet, ni. detovmdrec *
— in, f, detovmorivka. .Stinbetmutter, f. babica. .Kinbern, v. 11. roditi, poviti;
(tanbeln) šaliti se. jtinberfpiet, n igrica, jfinbertanb, f. .Rinberei. ■Sinbettoatterin, f. pestema, pe-
stovna, vardška. ■SUnber udjt, f. reja otrdk. .Rinbežbeine, pl »on — n an, zmlailega, od mladih ndg, od mladih let.	[undka.
.Sinbegtinb, n. vndk, undk; .Kinbešnotfjen, pl. jjolečina ob. muka pri porddu ; in — tie= gen, roditi, jtinbeeifiatt, f einen an — annet)<= men, posiniti Aosindvjti, vsi-ndviti, med #oje vzeti kogar. •Rinbfjeit, f. detmstvo, deteštvo, otrdštvo , detstvo, otrdčina. jtinbifd), a. otroški; - fein, otročoviti se. |otrdkovim. ^inbtid), a. detinski; — ad. po ■Sinbčtaufe, f. kerst. .Rinn, n. brada, podbradek,
sklanja, skranjiščc. .Rinnbacfen, m. čeljdst, skranjiše. .Sinnbart, m. brada, moštace. Jtinnfette, f. berzda. .Stinnlabe, f. jCinnbadfen. .fiippe, f. razsip, razor. .Sippen, v. a. nagniti; — unb roippen, obrezovati peneze. £irdj= , a. cerkovni, cerkvčni, cerkevni. ikov, božja veža. •fiirdje, f. cerkva, cerkev, cer-.Rirdjen, f. .Rirt&s. Aicdienamt, n. cerkovna služba.
•fittc&
312
■ftlag
.ftitcljenbann, m. proklčtstvo, proklčtje. [cerkovna matica. ■Kirtfjenbutjj, n. zaddšna knjiga ■Kircfjmlnige, f. pokora očitna •Rirtfienbienec, m. cerkovnik
cerkovnjdk.
^ird&enfcft, n. obhajilo, sejem •ffircfjengemeinbe, f. fara, župa •fiircfjengerattje, n. cerkovna sprava.	Lcerkvčni svet •Stircljenraflf), m. duhdvni ob. ■Ritdjenraiib, m. svetokrddež. ■fttrdjenrauber, m. svetokradec,
cerkovni tat. ^trcbenftaaf, m. papežova der-
žava, papežove dežele. ■ffirdjenBdter, pl. sveti očaki. ■RirdjenBetfammlung, f. cerkveni zbor ob. shdd. [starešina -RittfjenBorftelfier, m. cerkovni ®ri|faf)rt, f. božja pdt, romanje.
.fiircfifjof, m. sejmišče; (gtiei)=
f)0f) grobje, pokopališče, ■ftirdfjljofmauer, f. parkdn. •ftirdjtict), a. cerkoven, cerke-
ven , cerkven. •RircfimelTe, f. obhajilo, obhaja-nje; (j?iK6t»etf)e) obnovlenija. ■Sfirdjner, m. zvona'r, cerkovnik. -Sfitcijfpiet, n. fara, župa. ■RirdKptengel, m. škofija. •Sirc&ttjitrm, m. zvonik. •RirdjBater, m. sveti očak. JfirdfiBečjjer, f. veččrnice. •fiird>mei()e, f. Micd>meffe. [tom. ■Kirre, a. krotek, privajen, pi-•Rirren, v. a. krotiti, vkrotiti; mit ben 3at)nen — , škripati z zobmi; (točen) vabiti, ma-f"1'1-	Lnjovo drevo-
Jtltfcfibaum, m. črešnja , čreš-
^itf$bcannt»ein, m. črešnjovica.
•ffirfdfte, f. črešnja, češnja. •Stirfd&on a. črešnjev, češnjov, črešnjov.	»	'
•5?irfd)fatbig,a. višnjčl. [njovina. •Sirfcbfjot}, n. črešnjov les, čreš-.StrfdjEern, m. črešnjov peček ■RitfcfjtBaffer, n. črešnjovec.
m. zglavnik, zglavje spodglavnik, spodglavje. ^ifTenjie^e, £iffenjiedje, f. navlaka , oblaka. •Rijldfien, n. skrinjica. .Sifie, f. Skrinja, skrinja, zaboj, jtitt, m. klej, kelje, kelih, vot. jfittet, m. janka, kikla, haljina-
suknja. .Ritten, v. a. keljiti, votiti. itifie, /".kozle, kozlič. -Sti^el, ni. serb, serbež, šeget
šegetec; lig. želja, volja. •Kt§elig, a. serbljiv, serben, šegeten, šegetljiv ; (fcfjtBiettg) težaven, •fii^eln, v. a. šegetati; e<> Ei^ett
mict), serbi me. ■Ri(ifeE, n. kozličina. ■Ri|ter, m. šegetavec. •Rlabbe, f. zaznamnica. •Klaffen, v. n. zijati, režati; (mit einem (Sdjatle auffptingen) počiti , pokniti, razpdčiti se, regniti; (frf)i»a(sen) blebetati, basati, luskati. •fttaffen, v. n. lajati, revsati,
čevkati, škevtati Jtlaffet, l/i. ščene. [kreda, rešta. jCtaftet, f.
seženj; eine — .ftlaftern, v a. reštati, v rešte
skladati Ob. zložiti. .Ktagbat, a. žaldben, tužen, ža- . liven, žalovdven; tožiteln.
■Rlag
313
■Stat
Jlage, f■ tožBa; (Srauet) žalost, žaloba, javk, tugovinje. .Slageftau, f. plačnica, žalnica-^tagflicb, n. žalostinka , žalo-stnica ; cin — andimmcn, ter-njavati, vtrinjati. jflagen , v. a. tožiti, tožovdti, obtdžiti, zatdžiti; — v.n. tožiti se, pravdati se , prič-kati se; (ttauern) žalovati, plakati, javkati, tugoviti; cincm ct»QČ —, komur kar potdžiti; (ftdj beflagen) pri-tdžiti se , obtdžiti se. _£Wget, m. tožnik, tožitelj, tož-
l>enik ; žalovivec. ^Ičigctin, f. tožnica, tožbenica;
žalovavka.	[lospev.
,£laggebid)t, n. žalostinka , ža-.Slaglid), a. tožen, žalosten, reven; (tt>cf)mutf)ig) mil, žalen , tožen. .KIagfd)rift, f. pritožba, [redek. ®aram, a. tesen, ozek ; (fcttcn) jSIammer, /". kljupa, kluka, za-pčnja, zapenjača, spoja, skoba.
Jilammcrn, v. a. zapčti, vklju-piti, spojiti; stisniti; ftd)—, v. r. okleniti se, prijčti se oklepati se . prijemati se. .Slang , m. glas, zvdk, žvenk,
zveket, zvek , zvdn. ^tappe, f. kljupka, zahldpnica; (an bct^annc) pokrovec,po-kldpec.	[zahldpiti se.
.Rlappen, v. n. zahldpniti se, •Rlappet, m. klopotec , klopo-talo, ropotec, ropotalo, ro-potdlja , klepetalo , škrepe-tdlja.
■R(appeimii()lc, f. mlin; Opiappers
maut) ropotdlja, škrepetdlja, blebetiiša, ■R(appetn,r. n.klopotiti, klepetati , ropotati, škrebetati, blebetati, berbrati; mit ben •iafjnen -, cvokotati, luskati, cmokati. filappernuj, f. klokač. ■Slappettofe, f. purpelica, pur-pelič, divji mak. Ipotača. •Slappetfdjlange,/\ ropotača, klo-•RlappemetB, n. klopoldlje, ro-potdlje, ropotalo, [perstov. •Rtappfjanbfdmi), m. rokavica bez ■Rlappti, m. plesk, pljuska, it (ar, a. jasen, bister , veder, čist, utern; (bon bet ©timme) j aren , bister; (lidjt) svetel; (bcm 83etflanbe beuttidft) očit, očiten , tanek , jasen. .Slarc, f. tančina , tankota. .Rlaren, v. a. čistiti, očistiti; precediti,- ftd) — , v. r. ve-driti se, jasniti se, razpravljati se.
^latbcit, f. bistrina , bistrost, bistrdba, jasnost, čistost, čistota, vedrost, vedrina; jarost; očitost, razumljivost. JUafTe, f. red; versta; (<3d)ule)
učivnica , šola. siafftftcation, f. razrčdba, vrcd-ba , zverstitva; zaznama napredovanja. .Rlafftftciten, v. a. razrediti, vre-diti, zverstiti; zaznamiti napredovanje. .ft(atfd), »»• plesk, klopot, klepet. •Rlatrdjbiidjfe, f. pleskivnica. ■Rlatfdje, f. muhotep, muhalo; lig. ropotdlja, blebetdša, klepetulja.
«Jat
314
.Stet
•Rtatftljen, v. a. lusltali, klopo-tdti, blebetati; (mit ber q)etts W0 pokati, pokniti; in bie •Spanbe — , pljeskati, ploskati; fig- blebetati, raznašati,berb-
ljati.
^tatfcfier, m. blebetalo, ropo-tec; —in, f. ropotulja, ble-betdlja.
•Slatfdjerei, f. blebetanje, berb-ljdnje, raznašanje, ogovarjanje.	Lljav.
•Statfditiaft, a. blebetav, berb-
•SElatftf)f)aftigtett, f. blebetavost, berbljavost.
•Statfcfimaut, f. .Rtatffler, -in. _
■Rtauben, v. a. kupiti, brati, zbirati; obirati, trebiti, čistiti ; an etreaž — , kar glodati Ob. obirati.
■Rtaue, f. parkelj, nohet, krem-pelj; ungefpattene -, kopito.
.Sttattenfeucfie, f parkliti, par-klinovec. L(@n9Pa6) sotčska.
■Rtaufe , f. spila, piskrica;
Mlaušner, m. puščdvnik, pusti-njak , samotnik.
•StaBier, n. glasovir. klavir.
•Rteben, v. n. lipčti, ljepčti, deržati se, prijčmati se; — v. a lepiti, prilepiti, keljiti.
•Steber, m. vlečič, ljčp, lip.
.Steberig , a. vlečljiv, lepljiv; — teit, f. vlečljivost, leplji-vost.
iRtecf, .Rteifž, nt. mačka, svinja (v pismu).
■Stetfen, v. a. poka pat i. mazati, zamdzati; bieSinte ftecft, čer-nilo kaplje; (fjinreictjen) dosti ob. dovolj biti. •Rtetfer, nt. mazač, svinjač.
.Rlee , m. deteta , detelina;
aifer, m. detelišče. .Rteebtatt, n. detelica; (Sreijat)!)
trojka, trojad. •RlPt, ni. glina , klčj. .Rleiben , f. .Rteben. •Rteib, n. obleka, oblačilo, ob-leč, opriva, haljina; (—[el>-tofer Šinge) odevdlo, odelo, pokrivalo. •Rteiben, v. d. obleči, oblačiti-odeti; odevati; baž tteibet it)n gut, dobro mu stoji. ■Rteibertammer, f. oblaeivnica. •RteiberJramer, ni. starinar. ■Rleiberlatti!, f. dš. •Rleibermotte, f. molj. ■Rleiberptadjt, f. sjajnostv obleki. ■Rteiberjdjranf, m. ormdr (za
oblačila). •Rleibertracfjt, f. noša, nošnja. •Rteibung, f. obleka, oblačilo, oprava.
.SleibungšftM, n. obleka, obleč. .Rlete, f. .Rteien, pl. otrobi, me*
km je, presevek. •£lettd)t,a. otrdbnast, mekinjast. .ftlein, a. mrfl, malen, majhen j droben , tenek, siten j feljt —, majčken, micin. jUeinblatterig, a. drobnolisten. •ftteinem, v. a. manjšati, zmanjšati , poma'njšati. .ftleinfugig , a. malovažen. •ftteingldubig, a. maloverenj —
feit, f. malovernost. .£letnf)eit, f. malost, majhendst. .ftleinfjerjig, a. tesnopersen, ma-
lodušen. £ldnigftil, f. malenkost, ma-llčkost, majčkinost, mallčina. •ftleinlaut, a. plašen, plašljiv.
filet	315	^igp
da ; meč; 8ot bie — forbern, pozvati na bor. ■SEtingel, f■ zvonček, zvončica. .fitingeln, a. pozvoniti, poz-vončdti , cengetati, pocen-getati, pozvenkljati. Atingen, v. n. /.venčati, zvoniti, zveneti; glasiti se , zvončti; (»on ^ofaunen) bučati, za-bdčati, peti.	Lka.
.Kttnfe, f. kljupa, kljupica, kav-.Kltppe , f. pečina , skala, ska-lail, stena; lig. zapreka, overa. •fflippern , v. n. brenkati; ropotati, klopotati. ■Rlippfifdj, ni. treska, (noviteti. vSlippig, a. skalnat, pečovit, ste-.Klirren , v. n. rozljati, zvečati, zveketati, žiti, zvenčati, škripati. Atitfcf), m. plesk , tlesk. .Rtitfcfien, v. n. pleskati, tleskati,
praskati. ■Kloijen, m. precep; (an bet SBa; ge) škarje; (ein ©ebtnbe) zvezek, rokovati. •Klopfel, ni. klepec, kempelj; (6ei berSSrommel) palička; (ju ©pt§en) vreteno Atopfen, v. n. u. a tolči, tru-piti; klepati; (ben gtacfiS) treti; (an bie Sfjut) terkati, poterkati, poklukati, po-klovati, kucati; bati Spe tj flopft, serce bije, tolče ob. udara. lvec;terkalo,klukalo. .Rlcpfer , m. terkavec , kluka-Alopffecfjter, m. potikač. Jf(opffieng)i, m. koplenik. .Rlopffjolj, n. protje. ■Stoppel, f. ktopfel. ■Rloppeln, v. a. plesti.
J?[ein(idj, a. nt a len, malčnkasl,
majčken, malovažen. jCleinmutf), in. .RteinmutfiigBeit, f. maloddšnost, maloddšje, tesnopersnost, maloserčnost. ^leinmutljig, a. maloddšen, te-
snopersen , maloserčen. .Sletnob, n. dragdtina, blagdti-
na, biser; dragocenost. jt(einf$mieb, f. ©tfjloffet. ^leinflcibtet, m. mestičan; —in, f. mestičanka ; —ifctj, a. me-stičen, malomesten. £tein»ief), n. drobnica, [kelje. jfleifler., ni. Ijčp , lepilo, klčj, jjleifterh, v. a. ljepiti, keljiti. £lemm, f. Atamm. .Rlemme, f. kljupa, vškernilo, škripalica; (ein enget spaji) soteska; (ein bebrdngter 3u: (lanb) stiska , nadloga , tes-nota.
£[emmen, v. a. stisniti, všker-niti, priškerniti, vkljupati. ^(empetn, v. a. brenkati. .ftlempner, m. klepar. £[epper, nt. kljuse. jttouž , ni. Setifei, f. dubdv-ščina , duhdvstvo , duhov-ništvo.	l^JflanjC) torica.
Mette, f. klošč, klešč; (eine .SUetfern, v. n. plezati, plaziti. Ale^ennuf, f. kerhlič, kerhlovec. Alieben, v. a. cepiti, razcepiti, kalati.
.SEliebfjatfe, f. ceplenica. .Stima , n. podnebje , pojas. .Rliniatifdj, n. podneben, jttimmen, f. Slettem. .JUimpern, v. a. brenkati, dern-
kati, derndati. .Rlinge, f. ojstrica, ploča, dar-
.Slog
316
JtnSu
■Klof, m. gruda, gruča, kepa
(SJtefjlfpeife) cmok. .Rlofier , n. samost.-tn, klošter
.Rlofterbruber, m. milih, kalu-djer, samotnik, klošternik. redovnik.
^Iofierfrctu, f. nona, samotnica, kalddrica , klošternica , redovnica.
.Rlofterteben, n. živlčnje v samostanih, kloštersko živobitje.
■Rlofierficft, a. samostanski, klo_-štern, klošterski, kalud jčrski.
■S(o§, m. štor, štromelj, pinj, terkel; (GčrbHttmpen) gruda, gruča.
Stubb, m. shdd, zbiraišc.
£luft, f. poklina, pokotina; luknja špranja, prepcid, glo-bočina, globina. Lpočel.
•Sliiftig, a. razpdkel, razpdkan,
•Slug, a. razumen, moder, pameten, umen; (pftfftgi zvit, šegav, lukav; — raerben, zmodriti se, spametovati se; in etmaš nidfit — roerben, ne razumiti se na kar, ne zvedeti se v kar.
•Sliigeln, v. n. modrovati, tuhtati , umoviti, razmišljovdti.
.Slugelet, f. modrija, modro-vina , modrovanje.
.Rlugljett, f. razumnost, umnost, painetnost; zvitost, lukdvost.
■Slugter, m. modrin, modrovi-vec.	[modro ; šegavo.
Stiiglid!), Slug , ad. pametno,
.Klumpen, m. gruča, gruda, ger-ča, kepa, gomdija; kds, komad.
•Slumpcften, n gručica, grudica, kepica; košček , komadič.
•SEtiimperig, a. gručast, grudnast, gerčast.
.Slumpern, ftcf), v. n. grudati se, grueati se , gomoljati se , v kepe se drobiti. jHumpfttjiig, a. šantav. j?[ttppe, f. kljupa , škripalica. .Klljfiier, n. dristla. jEItjilieren, v. a. vderskniti ob. vderskati komur dristlo, dri. stlati.	[glo
■Rlt)flterfpri$e, f. dristlica, briz-■Snabe, m. dečak, fant, fantin, fantalin, deček. I črk fante. •Rndbletn, n. fantič , dete, de-■Rnacf, SnrttK, m. dlesket, re-sket; — i. dlesk! resk! hrup i .Snacfen, v. n. škripati, dleskati praskati; — v. a. Slttffe gristi orehe. .Rnall, m. pdk, tresk. [rica. ■StnaUbudjfe, f. puškara, puška-.Rnailen, v. n. treskati, tresniti.
pokati, germčti.	| nik,
■SnaUpulbet, n. treskajdč smod-.ffnapp r a. tesen, ozek, pičel; — ad. tik, tikama; (faurn) komaj , jedva. ■Knappe, m. oprod, oprodnik, oproda; (SBetgSnappe) rudir, rudokdp. Snappfdjaft, f. rudarji. .Snarpetn, v. n. hlastati, škripati; glodati, gruditi. .Knarren, v. n. škripati; zaškripati.	_	L pa je. .Rndmnb, a. škripav; — a. škri-Snaftet, m. knaster (duhan). .Rndufl, m. klopka, klopko, klonč.
.Rndueln, v. a. motati na klopko, viti na klonč.
.Rnau .' - 317	.RnBp
■Rniebeugung, f prlkldn, pri-
kldnba, priklonltva. Jtnien, v. n. klečati, klekniti, — b, ud. klečč, na kolenah. .Sniegitttel, f. .Rniebanb. .Rnieljol}, n. šibjc, prptje, teršje. ^nirtef)le, f. .ftniebeuge. .Rntetiemen, 711. podveza; nako-
Ienik, kneflra. ■Kniefdjcibe, f. golčno, golijno, pišala, kdst od kolena do pčt, piščal. •Rniff, m. všlp, ščlp; (8i|l)
varka, zvijača. •Smrten, f. ^natten._ ■ftnirfcfien^ v. n. škripati, škri-
petati, poškrlpljati. .Rnirfdjen, n. škripanje, škripot. ■Rniffetn, v. n. praskati, švigati; derskati, dersketati, der-skljati.
•Snoblattdfi, m. česnik, česen. •Snodjel, m. gleženj, gležno ; (an gingetn) kolčne, kolčn-ce, gib. ■Snodjen, m. kost. [stdvnica. itnocben^auš, n. kostnica, ko-£nodtenlef)te, f. kostisldvje. Anocfjentljet t, m. čunta, čunto-vlna.	[koščn.
^nodjern, a. kostčn, košččn, .Rnodiig, a. kostnat. [vina. •RnodjmetJ, n. kostovje, kosto-•Snobel, «1. cmdk. .RnoUen, m. kepa, gruda, gumba ; (an .Stautetn) čibtilica, podzemljlca.	[gumbast.
.RnoUig, a. kepast, grudast, ■Knopf, m. gumb, glavica; (am
gaben) ozel, ozlič. ,Rnoj>f$en, n. gumbič, gumbi-ček; ozlič.
£naupeln , v. <n. glodati, obirati (kosil). ^nattfer, nt. skopar, skopln,
skerljlvec, tverdiih. jfnaufetei, f. skoparija, skoplja,
skoparstvo. JCnaufetig, a. skdp , skopljlv,
skoparski, tverd, skerljiv'. .Rnaufetn, v. n. skopariti, sko-plnili, skopovaii, skerljlviti. .Snebel, m. ččp, klin; (gingets gelenČ) členek, [ke, muštace. £nebelbart, m. vose, rese, ber-£nebetn , v. a. zveza ti, zatč gniti, zategovati; (9Xent"cf)ert) usta zamašiti ob. začčpiti. RneH)t, m. hlapec, sluga, slu-žebnik; (®Cla»e) rob, sužen, sužnik.	[lllapčji.
&neč)tifi), a. robski, sužen, .Snfdjtfcfcaft, f. robstvo , suž-nost, hlapčlja , hlapčljstvo. £nedjtšbien|l, m. rabota, tlaka. .Rneifen, v. a. ščipati, vščip-
niti, vščeniti. .Rneipe, f. kerčma , pivnica; (gange) klešče; (Saudjgrim* men) griža , grizenje, ^neipen , f. JEneifen. [»netiti. .Rneten , v. a. mesiti, gnesti, .Snetfdjen, v. a. gnječiti. ^nctfi^eit, n. gnjetalo. .Snettrog, f. ®acfttog .Snicfen, tt. n. skopariti; (biegen) zviniti; — v. a. pomandr.lti, steptati. |.Snicfmt,f..Snaufmc. £nider, .Rnidferei, AntcEctig, •Rnie, n. koleno; bie — beugen,
poklekniti, poklekovati. .Rniebanb, n. podveza, podvez. ■Sntebetige, f. podkolenec, pod-kolence.
.Snop
318

■Snopfen, r. a. gumbiti, zagdm-biti, zapiti, zapenjati, kop-čati , zakdpčati, knofljati. .finopflod), n. gumbnica, luknja
za gumb. ■Snopfmacfjer, m. gumbar. [pek. ■Knopper, m. šišek, skipek, ški-■Knorpet, m. hrustanec , bru-stavec , hrustec, hermetd-nec , hrustavica.	Lerfst.
■Rnorpelig, u. hrustav, hrustdn-.Snorren, Ml. gerča, gerb, gumb, rogel ; vozel, llast, gci bast. .Rnorriebt, a. gerjdčnst, rog-•ftnorrig, a. roglat, rogat, vo-
zlovlt, gerbat, gcrdast. Snofipe, f. popika, popica, popek, berst, mladika, oko; bte — ti, popovje, popkovje, berstje , mladje. Jftiofpcfjen , n. popičica, popi-
ček, berstic, mladičipa. ^nofpen, v. n popčdti se, po-pikati, berstčti, mladike poganjati.	Imladikast. £nofpig, 11. popičast, popikast, £notd)en, n. vozlič, bunčica. .Rnofeln , v. a. vozUti, ozldti, zavozldti. Ikofence. Enoten, mi. vozel, ozel, butica; ■ftnotenlloif, m. gerjiča , gorja-
ča , robatlca, robača. •Rnotig, a. vozlat, vozldven; gerčov , gerčast, robat; kolenčast.
•Rniipfen , v. a. vezati, zveza ti, zavezati; vozldti, zavozldti. Anuiteti, v. n. renčdti, njer-
gdti , zarenčlvati. .SCnute, f. knuta, korbač , bič. .Snuten, v. u. s korbačam tepsti ob. biti.
■Sniittel, m cepec, cep , pore-
zdvnik, gerjdča, palica, ^nuttelfjotj, n. tersje, gerčovie. .ftniittelBetfe, pl. neslani stihi. .Koaren, v. n. rujhtati, regUti. kobalt, »n. kobalt, muhnica. .Kober, m. koš, košek. .Robotb, m. škrat, škratec, skra-telj ; (SBurjetbaum) kozelc, živi hrdst. [bukve kuharske. .Kodj, m. kubdr; — bud), n. .Rodjen, v. a. kuhati; variti; — v. n. kuhati se, variti sc , vreti, kipčti. ■Kotfjer, m. tiil, strelotdk. ,£o<bin, f- kuharica, kuharca. ■Socbtunjl, f. kuharstvo, kuhanja.	llja, kubdča. ■Rodjtoffel, mi. kuhdvnica , kuh-•Kocbfatj, n. kuhinjska sdl. ^odjtopf, ni. pisker, lanec,lonec. .Sobet, m. nasitiva , nastdvek,
vaba , vabilo , mamilo. .Sobern, v. a. nasUviti, nastavljati; vabiti. .Kofent, ti. patoki. Jtoflfer, mi. kernlr, škrinja. ^ogel, mi, h din , kom, veršič,
verhdnec , kopica. ■Roflt, m. zelje, kapus. .Robldjen, n. oglič. •RobSe, f. vogel, oglčn; col.
voglje, oglje, vogljovje. .Soblen, v. n. kopo vdglja ob.
vogelnico žgati. •Rofjlenbrenner, .So^ter, m. vog-
Idr ; —in, f. voglarlca. •Rofjlenbampf, ni. vogljen čdd. .Roblenfeiter, n. žerjavica , žer-
jdvka, živo oglje. .RofjlenEorb, m. kos za voglje. ■Roljtenmeiler, ni. kopa.
flo^l	. '319
_gof)lenfaute, f• vogtljnokislina. £of)lenffaub, prahod voglja.
£0()tentopf, m. grevnica. fiiljUt, f. j?of)lenbrcnner. £of)lerei, f- voglarija. ^ofitgartei, m. kuhinjski vertič. kopa.
j?0f)te0pf, vi. kapusna glava. £of)ttraf)e/ f- želna. .Sofjlmeife, f. senica, seničica. j?o&Ipfanne, f. žerjdvnica. £ofytrube, f• kapdsa._ jjofjtfflaufel / f• veslica. j5ofjtfcf)®ari> ti- čei-n kot vogel,
/i r/i111, žužoven. j?of)lftatte, f. voglišče; kopišče. .Sotarbe, f. značnica, kokarda. .Solbe, f. .Solben, m. robatica, cep, bat, batina, bulica ; (attt ©eroeljt) oglavje, kopito; glava; (Kofjrtolben) storž, storžen.	Lstorženat.
jEolbig , a. glavat, glavičast; ^oliČ , f. trod, bodlaji, griža
(v črevesu). .SoUet, vi vertoglavlca , bes, besndča , koževnik (konj -ški) ; — ig / ti. vertoglaven, besen. .Solon, n. dvopičje. £olopf)onium, n. pegla. [rostas. .Sotofj, vi. velikan, orjak, go-^oloffal, a. velikanski, orjaški, gorostasen. j?olter, m. oddja. .Romet, vi. repača, repasta zvezda, repatlca. [smešnik. .SomtEer, m. šaljlvec, komikar, ^omifcf), o. smešen, komičen. .Somma, f. SSeiflcicfe. .Rommen, v. n. priti, prihajati,
.RiSnt
dojti; dospeti; ba»on —, vteči; spasiti se; Ijintec et= t»ač — , zaznati, doznati Ob. zvedeti kar; um etTOaš — , kar zgubiti, ob kar priti; po kar priti; umS Ses ben -, poginiti; gefafjren —, pripeljati se; auši ben Mugen —, zibniti, zginiti; on ben Sag , na svetlo priti; wie fommt e<>, kako je td 1 t»ie fyoef) Jommt eS, koljko velja; in@(i)»ei5 —, ozndjiti se; ju etroaš —, dobiti, steči ob. dosčči kar; ju ftcf) —, zavedeti se; auf etwa_fS_—, domisliti se ob. spomniti se česar; »on .Sraffen — , oslabiti, slabeti; eS Jommt auf jeben fo »iel, vsakomu toljko gre ob- sliši; eS fann —, znd biti, more biti; auS_ ben ©cfjulben —, osvobdditi se dolgov; in ben ©inn —, na misel priti, na um pasti; eS Eommt ein ©eroitter, nevihta se spravlja; in ben SBurf—, srečati, v pest priti; jugalfe —, pasti; }U .Sraften —, opomagati si; bocf) ju flefjen —, drago priti; JU Eutj škodo imeti.	Ihddenj.
.Rommenb, ti. bodoč,dojdoč, pri-.Somebiant, m. igravec; — in, f. igravka.	(medija.
.Romebie, f. vesčla igra, ko-.Sompajj, m. kompas. .Sompetent, m. prosivec. ^ompofi, vi. mešanica, gnojni zložek.
.Ronig, m. kralj; — in, f. kraljica; (bei ben SSienen) matica.
.Rotit
320
.Rom
•Soniglicb, a. kraljevski, kraljo-Ven, kraljev.	[Ijestvo.
•Rontgmcf), n. kraljevina, kra-•Ronigž;, a. kraljevski. ■Sonigšfoljn, m. kraljevič. ■Konigčtodfjter, f. kralovna. .ftonigtfjutn, n. kraljestvo. ■Riranen, v. n. moči, premdči. zamdči, magati, vtegmti, znati, v stanu biti; icf) Žtfttt nidjtg bafitr, jaz nisim kriv. •Stopat, m. kopal, •ftopete, f. kopčjka. [razilm. ■Kopf, m. glava; (ffietfianb) um, •Ropfs, a. glavni.	[posel.
■Kopfarbeit, f. umni ob. miselni ■Ropfbinbe, f. šapel, porta. •Ropfbtedjen, n. tarenje ob. be-lenje glave.	[težaven.
•Kopfbtedfienb, a. mučen, truden, ■Sopfen, v. a. ob glavo djati,
Čeh a ti. •Kopffleiftfj, n. glavina. •Sopfljanger , m. potdhnjene;
— ei, f. potdba. .SopfJiffen, m. vzglavnik, pod-
glivnik, vzglavje. ■Sopfmafdiine, f. gilotina. •Sopfntdfen, n. kimanje z glavo, ■ftopffalat, »n. glavita šalita ob. ločika.
•fiopffdjmerjen, m. glavobdl; teb
babe —, glava me boli. •Ropffteuet, f. — gelb, n. gla-
varina, poglavnina. Jfopffiuif, n. glavina. ■Kopftudj, n. peča. ■Sfopfitber, ad. prekopički. •Ropfttnmbe, f. rana na glavi, •ftoppe, f. verh, veršič, verhd-nec; goličiva, goliea, kdm. Soppet, f, vez i ograda.
.Roppetn, v. a. vezati,_ zvezati;
(umjaumen) ograditi. ■Roppen , v. n. rigati, kole.-,'11.
(uon ^Iferbett) jasle-gristi. •Soralte, f. ostra, grola, korila. .SotaUenmufcfiel, f. ostrčnka. jfotb, m. koš, spletenica, kripa. (»on SRtit^tein geflocfjten) jerI bas, canja, canjica, košira -einen — geben, odreči, ^orbdjen , n. košič; jerbisček canjica.	ikošarica.
.Rorbmacfiet, nt. košir ; — in, /* .Korb»agen, m. kripa. ^orintbe, f. grozdjiče, grozdice. •Kotintf)ifd), a. korintiški. ■Kot?, in. .KotEljoij, n. skorja pluta.
■Rortftopfet, n. skorjen čep. ■Sotfjiefjer, m. čepovlik. Som, n. zerno; (©etreibe) žito, zernje; (Stoggen) rež; (an ©cf)iefgewef)ten) muha; ©c&tott unb —, strelilo; auf baž _ neumen, na oko vzeti. Jtornatfer, nt, žitno polje, žitišče. •Sotnaljre, f. klas, vlit, lit. jtornblume, f. modriš, plavica. •Kornboben, in. žitnica, hambar. .Sornbranb, n. snet, snetlij, rija. .SCornbranntttJein, m. žganje iz žita.
•Korndjen, n. zcrnce, zernice. Aotnelfjolj, n. drenjovina. ■Rorneltitfc&e, .RotneUe, f. dren, drenjina.	[jovec.
£ornel£irfd)baum, nt. dren, di-en-•Sornen, v. n. zerniti se, kla-siti se; — v. a. drobiti, razdrobiti, merviti. •Kornfelb, f. iJornacEet. ■Rotnfjanbet, m. tergovina z žitam.
.Sorn
321
Sttif
£ornf)dnbter, ih. žitar. . .Sornicbt, a. zernast. .ftornig, 11 • zernat. [vitno leto. Sornjafjr, n. plodno ob. rodo-Sotnjube, m. prekdpec. jfotnfammec, f. .Sotnboben. .Rornrabe, f. kokalj. .Rornreicb, o. žiten, žitordden. .jEornfcfnff, n. žitarica (ladja). .Rornfteb, n. reščto, redos, sito. .Rornrourm, nt. žižek. Sorper, nt. telo; truplo, trdp ; (ber tobte 8eib) život, truplo; eiit tobter —, mertvina, mert-vdla.	Lživdten.
.Sorperlidj, a. telčsen; truplen, SorperfoŠ, a. beztelčsen; hcz trupla.
.Rorpermeffung, f. telomerje. Sorperoett, f. svet telesni. .Rorpulent, a. telnat, širok. .Sorpulenj, f. telnatost. .Sofen, v. n. miloviti, dragoviti,
dobrikati. Sorfet, n. arnoš. .Kofmopolit, m. svetčan. Sofl, f. hrana, jed, jedilo, koj. Sojlbar , a. dragocen , drig ;
—	Eeit, f. dragocenost, dra-gocenstvo, dragost, dragota, dražčst.
Soften, pl. stroški, troškdvi, po-trdški, vtroški; vtrata, škoda. .Rofttn, v. a. pokdsiti, vardjiti;
—	v. n. veljiti, stati, drago biti.
Soflenfret, a. bez stroškov. Soflfrau, f. hranovalica. Soflfrei, a. s hrano ob. jedjo. .Koftganger, nt. hranjenik; — in,
f. hranjenica. jjoftgeber, m. hranovivee.
.Softgelb, n. plača za hrano.
.RofUtdf), a. žlahten, prežlihten; krasen, prekra'sen.
■Koftfptetig,a. dr;(g, prcdrig,dragocen, dragoskiipen ; — Eeit, f. dragost, dragocenstvo, dragoskdpnost.
•Roftitm, n. opriva; noša.
.SEotf), m. blato, grez; (bet®tens ftjen unb Ufliere) lajno, govno, klat, gndj, kal.
.Rotfje, f. bajta, koliba, koča, krovnjiča; (©djjranE) omar;
—	nfag, bajtar.
Sotfeig, a. blaten,kalen, lužnat.
■Rot^lad&e, f. kaljdža, muža, muža'va.
So^e, f. čoka.
.So^en, v, n. bljoviti, bljuti, kozli ti, tergati se, rigati.
Stabfce, f. morski rak.
■Rtabbein, v. a. grebsti, kopiti;
—	v. n. plaziti, laziti, plezati.
■Rracfj, m. pdk, poč, tresk, prask.
Stacfien, v. n. pokati, počiti,
treskati, gerročti.
•Ktadjen, n. pokanje, treskot.
Srdcfijen, v. n. krokati, kroko-titi, graktati, kavkati; (jams mern) ječati. sten jati, poje-moviti, vzdihovati.
■Rrddjjen, n. krokot, graktanje, kavkanje; ječanje, stenjanje.
•KracE, i. škerc!
Sraft, f. mdč, močnost, sila, krepost, snaga, jakost; (Sds tjigEeitJpremdžnost, zmožnost; Eraft feiner—,posvojioblisti.
•Rraftig, a. močen, silen, krepek, krepoten, jik, snažen; zmožen; (naljrenb) rediven, pokrepen, krepčiven.
«rfif
322

.Staftigen, r. a. krepiti, krepčati,
pokrepčati. ■Krafttoš, a. slab, oslabljen, bez moči, nezmdžen, nemdčen ; — igteit, f. slabost, nemdč. ■Rraftmefjt, n. perva moka. •Rraftfuppe, f. krepčdvna juha. •SraftBoll, a. krepek, jak, čverst. •Stagen, m. vratni k, nadplajšek;
(•£alš) vrat, gerlo, golt. •Kr&Če, f. vrana. [kati, peti. ^frajeu,v.n. kokotakati.kokoie-■Rta^ettauge, n. vranje oko;
kurje oko. •RtaUe, f. krempelj, nohet. •Rralten, v. a. praskati, opraskati, oprdsniti. j?tant, m. roba, krama, lavka,
blagd; fig. (©acfce) stvar. •Srambube, f. štacdna,kramarija. .fframen, i\ n. robo prodati,
kramariti. •SrammetšBogel, m. brindvka,
borovnjak, smglpnica. .Krampe , f. motika , kramp ;
skoba, spoja. •StSmpe, f okraj, zavihaj, krajec, streha; — n , v. a. vihati, zavihati, ^rdmpet, f. grebeuica, omi-kavnik; — it, v. a. omika-vati, grebeničiti. ■Srampf, m. kerč. [cena žila. ■Krampfaber, f. kerčna žila, ote-■Srampfartig, a. kerčovit. ^campf^aft, jCcantpfig, a. ker-
čen, skercen, •Srantcft, m. žerjav. •Scant, a. bolen, bolan, bolesten; — tterben, obolčti, zbo-Ičti, preboleti; — feitt, bolo-vati, bolehati.
.Kratite, m. bolnik, bolestnik;
—	f. bolnica, bolestnica. .KranEeltt, v. n. bolehati, bete-
žovati.	*
.Sratifen, v. n. bolovdti, bole-znovati, bolestovati, bolen biti.
,KrdttEen,_a. žaliti, žalovati, uvrčditi, žalosti ti; ftdj v. r. žalovati, žalostiti se, tarnati se. .Kranfenbett, — lager,.M. postelja bolniga; atn — liegett, bolen biti.
•Rrattfentjauš, n. bolnišnica. •Sratltenftube, f. soba za bolne. •Strantenrodrter, m. bolničar;
—	in, /'. bolnicarica. JEranB&aft, f. .Krantlitf). .Kranffjeit, f. bolezen, beteg,
bolest, nemoč. •Sranfticf), a. bolehen, betčžen, bolezljiv, bolehav, betežljiv;
—	te it, f. bolehnost, bete-žnost, bolezljivost.
•Krdntung, f. žala, uvreda; žalost, tuga. .Kranj, m. venec; svitek. .Kranjiijen, n. venček, venčik, venčič.
•Kranjetjtmgfer, f. družica, rju-
šnica, svatevca, svatbica. hranjen, v. a. venčati; ovenčati, ^ranjfotmig, a. venčit. jfrapf, m. krap. •Krapp, f. garbertotfje. •Krafsbeere, f. SSrombeere. •Krafšbitrlle, f. kartača. •Kra$e, f. jtrafceifen, n.stergiča, grebčn.
•Kralje, f. (.KranEfjett) garje, krasta, srab, grinti, hrasta;
Jfrfl$	323
(geitidjt) opilki, osteržki, ostrdžki, praskotine. Stalen, v. a. stergati, strugati, praskati, opraskati, prasniti, škerbati, drapati; bie 2Bol(e —, volno čfesati ob. grebeni-čiti; (jucčetffVserbeti, jesti, čmeti; (fdjledjt fdjteiben) ma-zati, čerčkati; (auf einem 3n= (Irumente) škripati, čmigati. £rd$enmatetie, f. garjo'ba, grin-tovina. | mazač , škripovec, £ra§er, m. stergic, strugač. Aratfuf, m. nakldn. ,5Jvd$ig, a. garjav, krastav, hra-stav, srabljiv, grintov, grin-tast.	Lderjav.
AtauS, a. kodrav, kodrast, ko-Araufe, f. kodravost, kodrina, kodrovina.	[galjca.
ArauSetfen, n kodercilo, ru-Ardufeln, v. a kodrati, rugati,
zavijati, ruditi. .Sraufemunje, f meta. [kds. . £rauštyaatig, a. kodrav, rudo-Arauštopf, m. kodravec, rud;iš. Ataut, n. 7.61, zeliše , trava; (.Roljl) zelje, kapds ; eol. zelje, zelišovje, bilje. .Rrautacfer, m. zelnik, zelnjak,
zeljišče, kapusje. Atauten, v. a. pleti, pleviti. .gtduterbudj, n. travirnik. Atautetftau, f. travarica, zeli-šarica.	Izelišoznanec.
jttautetfenner, m. travoznanec, .SrduterEunbe, f. travoznanstvo, zelišoznanstvo; travosldvje travarstvo.	[vosldvec.
.Stdutetčunbige, m. travar, tra-.Ktdutetfammlung, f. zbirka trav ob. želiš.
.Krem
.Stdutetflengel, m. kocen.
•Rrduterfupipe, f. zelišna juha.
Arautgarten, m. kuhinjski vert.
Atautpflanje, f. glavatica.
■Kreatur, f. stvar, stvdr, (»et« ad&tt.) stvora. [mramorka.
.Krebš, m. rak; (®efd)t»ur) rak,
■Rrebčartig, a. rakovit. ?bšauge, a. račje oko.
■Sjreblgang, m. ben — gefcen, rakovo pot iti, na staro kopito priti, navzritob. nazaj iti.
■Rrebfen, v. a. rake loviti.
•Rtebšfdjaben, m. rak, mramorka.
•KrebSftfieere, f. račje klešče ob. škripalice.
■Krebšmeibtfien, n. rakovica.
•Sceibe, f. melj, kreda; auf bie — jefjren, v ddlg živčti; in bie — fommen, v dolg za-ga'ziti.
.Rreiben, v. a. kredati, okrčdati, pokrčdati, nakrčdati.
•Rreibenartig, .Sreibidjt, a. kre-dovit, kredast.
itreiš , m. krog, okrdg, obdd, kolobar, okroglej; (einež 8ans beei)krog,okrožje, krožje,kotar.
.Rreieamt, n. krožni sdd, žu-panija , okrožno glavarstvo.
Areifel, m. volk.	[kati se.
Ateifetn, v. n. vertčti se, su-
.Rreifen, v.n. sukati se, okrog iti.
j?reičfijrmig , a. okrdgel, obel.
iSreišlauf, m. krogotčk, kolotčk.
.Rreieljauptmann, m. krožni poglavar ob. glava'r.
AteiSen, v. n. krečati, roditi, v porddnih bolečinah ležati.
.Rreižfiabt, f. krožno mesto. Arempe, .Srempeln, f. .Krampe, ■Strdmpeln.
.Rrep
324
■fine
■Rtepiten , v. n. cerkniti, počepati, poginiti, stegniti se.
.Strepp, m. krčp.	[v.-ič.
■Sreffe, f. kresa, reriha; glif-
■Kteuj, n. križ, kerst; (9totW nadldga, teživa, muka.
■Steujbilb , n. križanik, božja martra, razpotje, razpelo.
■Rreitjbrau, a. zlo priden.
■Srettjborn, mi. černi gldg.
■Stettjen, v. n. križati, po morju ladjati; ftcf) —, v. T. križati se, prekrižati se.
■Rreujenjian, m. križatica.
•Sreujer, nt. krajcar; morski rop;<r.	[križa.
■Rteujerfmbung, f. najdenje s
■Kteujerfjofjung , f. povzdiga s. križa.
J£reujfaf)ter, nt. križar, križanec, križnik.
■Rreujgang , mi. razkrižje , raz-pdtje, razcestje, (in .Rlojietn) prekrižana hodnica.
•Rtettsigen, v. a. križati, na križ pribiti, razpeti; ftd) — v. r. križati se, kerstiti se.
■Kmtjigung, f. križanje, raz petje.
.8*eujta()m, a. hrom. [vitez.
■Rteujritter, mi. križan, križinski
■Sčteitjfcfcnabel, £reuj»ogeI, m. dlesk.
■Kmtjfptnne, f. križara.
■S?rettjweg, f. Steujgang.
■Rreujttieife, ad. križom, križoma, nakrižem. navskriž, naskriž.
■Kteu;tt)ocf)f', f. križni teden.
■RmiJJltg, mi. križinska voj ska.
■KricElict), a. mučen, truden,težek.
■Kriebeln , v. n. gomzčti, gomi-zljiti; (jucfen) serbeti, šegc-tdti; —v. a. praskati, česati.
jtriedje, f. ternoslivka, ternjdv. ljica.
.Kriecfjen, v. n. laziti, plaziti se, plezati, gom.l/.iti, kopicati-(fcfjmeictjeln) sliniti se, dobri.! kati se, hljiniti se; auS bent @te —, vleči se, vlegniti se. ■Rtiedjet, mi. prilizevtfvec. Stieg, mi. boj, bitka rit, vojna;
fig. prepir, kreg. ■Rriegen, v. n. bo j o viti se, vo-jovdti se, vojskovati, ra-tovati.	[steči, zadobiti.
Srtegen, v. a. dobiti, doseči, .fttieger, mi. vojnik. vojšak, bo-jovnik, vojak, borivec; — in , f. vojšakinja, bojovnica, borivka. [vojaški,, raten. .Sriegetifdt, a. vojen , vojniški, .Kriegš*, a. vojniški, vojaški. .Rriegčbaučunft, f. vojaško stav-ništvo.	[vitelj.
■ftrtegšbaumeifler, mi. vojaški sta-■ftttegšcctmerab, mi. sovojnik, so-vojš.ik.	[ska služba,
•Rnegšbienfl, mi. vojna, žolnir-.Ktiegtoflarung, f. obzndna oi.
napdved vojske, jtriegžgefangene, mi. vjetnik (v
vojski). SticgSgefang, nt. bojopetje. •ftriegžgott, nt. torek, svantevit. £rieg<jfjeet, vojska, vojna,
vojna truma. •Striegfjfjrfb, mi. junak. £rieggtnecf>t, f. ©otbat. j?riegf>čo|len, pl. vojni troškdvi. Stiegžtunjl, f. ratozninstvo, •ojskovddstvo. 1 armada. ■RtiegfSmadit, f. vojaška sila; Jttipgžmann, nt. vojnik, vojšak, vojnirar.
.Sne
325
■Rrum
£rtegšratf), m.' vojniški svet;
vojniški svetovivec. ,£ricg'Srf djt, « vojniško pravo;
vojniški sdd; vojni zakoni, ^ckgšrufiung, f. priprdva k vojski.
icriegSfieuer, f. bojni namet. ^riegšBertuft, m. vojskozgilba. •SriegšPOtf, n. vojska; vojšiki. $rifgS«>efen, n. vojištvo, vo-
jništvo, žolnirstvo, ^ricgšj«(f)t i f- vojniški nivk; vojniški rčd.
tfrieažsua, f. getbiug._ . .Rtimpen, v. n stisniti se; — v.
a. močiti sukno. Vrinite, f. poklina, pokotina
žlčb , brazda , jarek. .Srippe, f. jasli, jasle; korito.
žleb, ogrida, pregrida. .Rtippen, v. n. jasle grizti; —
v. a. pregradlti. £ritif, f. razsodba, razsdja, razsoda, kritika. ikritikar. .Srititer, m. razsddnik , očitar, jStitiftren, v. a. soditi, razsoditi, očitati, kritisirati. jfritifdj, a. nevaren, pogibeln,
opisen; kritičen. .£ritteln,_ t', a. u. n. očitati, pretresati, rešetiti; kuditi. itrittter, m. očitivec, pretresi vec. •Kritin, v. a. čerčkati, čerkati,
pisičiti; — v. n. škripati. jfrotobiU, n. krokodil, ostrovld. jtronbiener, m. kronoslužibnik. ■firortf, f. krona, kordna; venec. .Kronen, v. a. kronati; okrd-
nati; venčati, ovenčati. .Kronentfjaler, m. križeviča. Jtronerbe, m.naslednikvladirski. ■Rrottgefjotn, n. jelenova krona.
•Rrongut, n. deržavno imanje, kronsko blago
.Srontanb, n. kronovina.
.Ktonleudjfer, m. svetnjik, kovka.
.Stonptinj, vi. kronovnik; deden kraljevič ob. carevlč.
j?ronprin}effin, f. kronovnica, dedni kraljovna ob carovna.
Jtronung, f. kronanje; venčanje.
.Rtopf, m. brahor; golžtln.
•Scopfcfjett, n. brahorec ;«olždnec.
•Sropfen, v. a. kermitt.
.Sropfganč, f. nenasit.
•Sropffg, a. brabdrast.
•Rropftaube, f. brabdrast goldb.
•Stote , f. krastavica. krastiča, skruniča , krota ; — ttfiein, m. žabji kamen.
■Rnicfc, f. bergla, opčrnica; (Dfengabel) grebla, vile.
.Krug, vi.veri, ročka; (©djenfe) kerčma.
.Rruger, m. kerčmir.
.Rrume, f. Srumdjen, n. sredica, meča; drobtlna , drobtlnca.
•Rriitnelit, v. a. drobiti, merviti.
•Rrumm, a. kriv; sklučen; (laf)m) šantav, hrom; krulov.
•Rrummbeinig, a. švedrast, kri-vondg.
•Krumme, ^rummung, f. krivina; gerba, giba; (©efjtdngelit) vi-jtiganje.
■Kritmmeit, v. a. krtvin, okriviti, zakriviti, nakrivlti, zaviti; ficf) — v. r. nagniti se, kriviti se , sklučiti se , sker-čitise, (fdtldttgttln) viti se, vl-jati se, vijiigati se.
^rummfug, m. šveder.
■ftrummfjoljbaum, m. bor gorski.
.Rrummftab, m. pastirska palica.
-Rrum
326
.Slumm
Acummfirof), n. stelja. .Stiippel, nt, krulovec, božec;
— fjaft, a. krulov. •firufle, f. skorja, srčž. ■Sruflig, a. skornat. [kristdl. Jtr^flall, m. vlcdčnc, golot, .SrljliaUen, a. od vledčnca. •RtlpflaUifiren, v. n. vledenoviti
se, vledenčti. ■RrlJltaUiftcung, f. vledenovrfnje,
vledenje. StijftaUlinfe, f. vledenička. ■Rubel, f. deža, tunja. [kubiški. Subifcl), a. kostččn , kostkov, •fiubug, n. kostka, kubus. .Kudje, f. kuhinja; falte —, merzla jed.	[opresnik.
■Kucfien, m. gibanica, pogiča, ■Kucfjenfefcen, m, pečdhnjica. .Rucfjengarten, m. kuhinjski vcrt, zelnik.
■Sudjengefd&irr, —getatt), n. po-
scfdje , kuhinjska posoda. .Kucf)engeK>d<$(), n. povertlina, sočivje, zelenjiva, povertje. .Sucfjenberb, m. ognjišče, ješa. ■Riicfienmagb, f. kuhinjska dekla, fiudjmmcidcc, ni. nadkuhar. .Sutbenfdjranf,ni.kuhinjski orair. ■Rucfjenjettet, n. zapis jedil. .SudMein, n. piše, pišče, piška,
piškica; čiba, čibica. .SucEuE, m, kukovica. ■Kufe, f. kid , čeber. ■Kiifer, f. 58ottd&er. ■Rugel, f. krogla, obla; .Kancu nen—, zerno , kroglica, oblica (za puško). •Sugelbafjn, f. JCegelba()n. jtugelbud>fe, f. risanca. .Sugelform, f. okroglost, okro-glina, oblina.
.Rugelformig, a. okrdgel, obel.
krogel. [—ei, f. kroglolevje jtugelgiefer, m. kroglolevecj .Sugeht, v. a. u. n, kroglati' talokati, potdčiti, potikati -v krogle teči, valjati se. j?ugetrunb , a. okrogel, obel •
fig. opotdčen. •Kuf), f. krava; —a, kravji. j?ufjbirne, f. kravarica, kra-virka.	Lkravjak.
£uf)flabm, — mift, J/i. kravjek, juifJbaare, pl. kravja dlaka, aro-vica.	[vina.
■Ruflfiaut, f, kravja koža, kra-ilubbirt, nt. kravir; — in, f.
kravarica. ,Ruf)f)ere, f. kravnjiča. [zldten. £&t)l, 11. hladen, hladan; mer-■Kujlbeifen, n. liladivnica. .SEu^te, f. hl.id , hlaja, hladilo,
hladovina ; merzlota. ■Kiibtel, V. a. hladiti; razhla-diti, prehladiti, ohladiti, ohlijati. £uf)tenb, a. hladiven. £uf)Iung, f. Jtufjle. £uf)n , a. derzen, prederzen, smel, smion ; —f)eit, f. der-znost, prederznost, smelost, •Rufjpocfen, pl. osepnice, koze. •Ruljtfutfl, m. izbdrni knčz. -KuE)fcf)eUe, f. kravji zvonec, kravja hlcpiča.	[hlčv.
.KttbfiaU , m. kravnjik , kravji £ummel, nt. čimin, kum, ku-min.
■Rummer, m. tuga, briga, skerb, žalost; Jjjunger unb — Iciben, nevdljno živeti. ,Rummerf)aft, a. tužen, žaljiv. .Kummeclicf), a. beden, reven.
.Kunim
327
.Runfi
nevoljen, Mikaven; brižen, skerben , tužen. Iskerbi.' .Rurttmertoč, a. bezskerben, brez £itmmern , fidf), v. r. skerbeti, meniti se, roditi, briniti se ;
—	v. n. tugovati, tužiti, tarnati, žalosliti se.
jEtimmernig, f. .Rummer. JtummerDolI, a. nevdljen, žalosten , beden, kukdven. .gummet, n. homdt. S unb, .Runbfjctr, a. znan, po-7.11 a t, očit; — macf)en, na znanje dati, oznaniti; — TOerben , razglasiti se. .StMbe, m. kupec, kupovnik. .ffuiiie , f. znanje , poznanje;
vtst, glas, sprava, ^unbtg, a. vedeu, vest; zveden (v čem). .Sunbtlacfiung, f. oznanilo , naznanilo, oglas, proglas. .Sunbfclaft, f. znanje, poznanje, znanost, glas; lim Jpanbet) kupec; (gcugntf) svedočba, svedocanstvo; »on etroaž — etnjieijen, soznaniti se s čem, kar dozvedeti; auf — aužs geften , ogledovati, ogledati;
—	»on cttoaS geben, kaj naznaniti ob. poročiti.
itunbfcfiaftm, v a. ogledovati, razgledovati.	Iduh.
■Sunbfdjafttr, m. oglčdnik, ogle-jfiinftig, a. pribddenj, boddč, dojdoč.
■Siinftig, — I)in, a. prihddnjič, v boddče, od zdaj, vnapred. ■ffunfel, f. .ffresliea, kudčlja, koželj.
■Sunft, a. Umetnost, umetal-nost, umetnija; navka ; bie
fdjroarje —, žara; ba« iji mit grofiet — gemacM, to je ja-ko Umetno izdelano. ■Sunfli, a. Umetni, umetalni'. .Runflarbeiter, lit. Umetnik, ume-talnik.	[naUčni izraz.
£un(iau6brudE, m. umetni ob. ^unflelei, f. umetnija, Umetno
delo; fig. modrovanje. .RunIMn, v. umetovati, Umetno delati, modrovati (na čem). •Runlifrjeugnifi, n. umotvor, .ftunftfeuet, n. Umetno napravljen ogenj, umetalski ogenj, ^unftfleif;, m. obertnost, marljivost , pomnja. .Runftgriff, m. hitrost, zvijjfča. •Runflftanbet, m. tergovina z
obertnlškimi izdelki. .Kunftt)dnblft, m. tergovec z
obertniškimi izdelki. Jlunftfammer, m. sklad obert-
nlških izdelkov, jiunftter, Umetnik, umetal-nik ; —in, f. umetnica, ume-talniea.
J£unfllid& , a. Umeten, umeti-ven, umetalen ; Umetno zdelan ob. napravljen. •RunfttoS , o. naraven , jedno-staven; ueUmeten, bez umetnosti.
•Sunfimdfiig, a. umetalski, ume-
taven , poleg umetnosti, ^unflteid), f. ^unfttidf). _ •Runltricfttei:, m. razsodnik, raz-
sodovavec. Jtunliftiicf, n. umotvor, Umeten
ob. obertnlški izdelk. .RunlhrerS , n. umotvor, ume-
talsko delo. &un(ircott, n. Umeten izraz.
Mpe
328
.Rufte
■Kupe, f. jCubrt.
•Kupfet, 71. baker, bakrovina, kotlovina; (gtnnen irn @eft'c§te) obri; — a. bakrčni, kot-leni.	[krorčzov.
•Supfetbrucfer , m. štampar ba-•Rupfergelb , n. bakreni dnflr. ■Rupfergtitn, f. ©tiinfpan. •Supfetfjaltig, a. bakren, ba-
krovit, kotlen. ■ftupferbammer, m. bakarnica. •Stupferfjanbet, nt. tergovina s kotlovino.	|lčn.
■ftupferidjt, a. bakrčnast, kot-•Supferig, f. ifupferljaltig. •Supfern, a. bakreni, kotlčn. •Kupfetfdjmieb, tn. kotlir. •ftupferftecijer, m. bakrorezec, ba-kroreznik. I v kotlovino. •Supferfiirf), m. bakrorez; urez ^upferfitc(»E)an&e[, m. tergovina
z bakrorezi. •RupfetjlieTjIjanbter,m.bakrorezih-. •SupfetttNiate, f. bakrovina, kotlovina.
•Ruppei , f. vez , pis , verv. •Suppelei, f. svodništvo, rofi-
jinstvo. ■Ruppetn, v. a. vezati, zvezati, skopčati; (atč .Supptet) svo-diti, rofijtfuiti. Ižolte čižme. •Suppelpetj, ni. rn deea suknja, •Suppler, m. svodnik , rofijan;
—	in, f. svodnica, rofijdnka. •Surag, m. oklčp, oklrfp. •SCiirafftet m. oklepnik, oklopnik. •Surbtft, m. tikva, tikev, buča;
—	fla\d)e, f. tikvica, tikvova sklenica.
■Sirfcfjner, m. kcrznar, kožuhar;
—	in, f. kerznanca, kožd-harica.
■Sirfdjnerljanbnjetf, 71. kerznir-
stvo.
•ffurj, a. kratek;, »oc — cnt, malo prej , nedavno; in . em, vkratkim, kmalo; iibee tang obet - , prčj alj poslej, — unb gut, - um, z jedno besedo; — t)e tnadf), malo potem; ju — Sommen, 7,a_ kasniti se; in — et §eit, kmalo, skoraj; einen — f)aU ten , kogar na ujzdi imčti ; ben Eucjeten jietjen, zgubiti, škodo iineti. ^urjatfjmig, (l. zadu.šljiv, sipliv. •Kurje, f. kratkost, kratkdia, kratkota 9 in — , v kratiim. skoraj , —Jt, v. a. kratiti, « krajšati, prikrajšati, •fturjgeroefjr, n. sablja. [kratkim, .fturjlidj, ad. nedrivno, pred £urjftcf)ttg, a. krritkovidenj —e, m. kratkovld , fcratko-videž; — ieit, f. kratkovidnost, kratek vid. £urjtt>eite , f. kratek čas, šala, zabdva ; — treiben , kratko-časoviti se , zabavljati se. ^urjmeilen, v. n. kratkočaso-vati se, šaliti se, dobre volje biti, zabavljati se. •fturjroeilig, a. kratkoča'sen, zabaven.	lljiibec. £ufj, m. celov, poljiib , po-.ftufjen, v. a. poljubiti, celoviti, kušniti, kušoviti; — ftdfj, v. r. ljubiti se, gerliti se, celoviti se. £uffen, f. £iffen. Štifte, f. pomo'rje, primdrje, morski brdg, brežje, bre-gišče.
•Sufte
329
8acJ)
.guftenberoofmer, In. primdrec,
pomdrec. £iiftenlanb, n. pomdrje , pri-morje, pribrežje. Imdrski. £uftentanbifdj, a. pomdrski, pri-Sufler, m- zvonatr , cerkovnik. jCutfdje, f• kočija. Lv kočijo.
. .Rutfdjenfdfitag, _ ttjur, f. dveri .SCutfdjer, m. kočijiž; — bocf, ni.
kočjižovo seddlo. jtutfdjiren, v. a. kočijižiti. &iitt, f, Sitt.	Imildvka.
■ Sutte, f. mniška obleka, ka-.Ruttern, v. M. krohotiti, gro-
botiti. Sat, f- Si|e. Sijbitfe, f. kibilka.
Sat), n. sirlšče, siršče, sirilo.
Sabbe, f. čoba; —TO, d.».blebetati , kvasiti.
Saben, v. a. sirili, posiriti.
Saben, v. a. (erguičen) krepiti, okrepiti, pokrepiti, okrepčati , krepčati, oživljati, poživiti , razhladiti; ftdj an et* n>a£ —, radoviti se ob. veseliti se nad .čem.
Sabenb, a. kreplven , krepči-ven, pokrepljiv, razhladlven.
Cabet, n. platka, — tterben, igro zgubiti.	Ltek.
Sabetrant, m. pokrepljlvi napl-
Saberoein, m. dobro ob. krepko vino.
gabntagen, m siršik. [vec.
Saborant, m. kemijski pomagi-
Saboratorium, n. poslsirna.
Sabotiren, v. a. posloviti, de-
lati, pripravljati; — v. n. bolehati, terpčti.
8abfal, n. Sabung, f. pokrepa, krepčilo ; uteha; krepčanje, poživljanje. Injik, blodišče.
Sabtjrintt), n. zahodnjik, blod-
Sacbbaum, n. zaznamovino drevo , mejnik.
Sadje , f. kaljuža , luža, mla-kdža, muža, muživa, mlaka ; blato , kil.
Sadie, f. (3trt be« Sadjenš) smeh, nasmeh, grohot, bohot.
Sadje, f. (eingefiauenež geidien) biljčga, zarez, zaznima.
8ad)etn, v. n. smijati se, smeh-ljiti se, nasmehljiti se, na-smijati se; —n. nasmeh.
8ad)en, v. n. smejati se; itbets laut —, groholiti, bohotiti; tibet etroaž —, smejiti. se ob. posmehoviti se čemur; ftdj juSobe —, pokniti od smeha; auf einen —, nasmejiti se komur.
Sadjen, v. a. (einen ffiaum) z.a-znimitr, zabiljčžiti ; nagdliti, nadreti.	Igrohot.
8adien, n. smeh, smejinje;
Sacfcer, m. smehun, smejilo; — in, f. smejallca.
8adjertidj, a. smešen; — feit, f. smešnost.
Sadjem, v. a. eS tadjert midj, smejil bi se, smeh me grudi.
8adjš , tu. zlatdka, losos, zla-tdvka, hčlc.
Stidjefartg, m. lov zlatdk.
8ad)3fleifd), n. zlatokovlna, lo-sosovlna.
8ad)t!foreUe, f. lososna posterv.
8ad)ftein, m. mejnik, mejik.
Sad)
330
£afe
Sadjtaute, f. smihdlka,gurgulica. Sadjter, f. £lafter.
Cacfi;aJ)rt, m. prednji zdb.
8ač, m. lds, vošilo, vosek; (©iegeliacč) pečatni vosek.
SaSei, m. sluga, loka'j.
Sacfiten, v. a. lošiti, vošiti.
Sacfirer, m. lošdr; — in, f. lo-šariea.
n. borovčina.
Sacrijmatorium, n. solzenica.
Sdbdften, n. predalček, predalce, predelček.
8abe, f. predal, predel.
Sabebtief, m. pozivni list.
Saben, m. blanja, vratnica: štacdna.
8aben, v. a. nakl.idati, vkladati, tovoriti, natovdriti, nalagati, basati; (ein @ewefir) nabijati, nabiti, nabasati; (etnlaben) vabiti,povabiti,zvati, pozvati.
Sabenbtener, m. tergovski sluga, ob. mladčnč.
Sabenfliiget, m. vratnica, durnica.
Saber, m. nakladač, tovarnik, težak; (Gštnlaber) zovčin
Sabefloč, m. nabijač; -nabijak.
Cabung, f. vklada, naklada, tovor ; hiteč, nabilo ; vabilo, pozov, poziv.
8abungt>)j[a§, m. nakladišče.
Saffe, m. smerkolin, kerlin, kalin, budalo.
Sdffetn, V. n. žendriti se, vertčti se okol žčn.
Saffette, f. staja ob. rajda topov. Sage, f. le
ga, ležaj, položaj, položenje, poldga; (©djicbte) lega, versta, sklad, postat; (eine 3{eif)c) rajda; (Sefdiafs
zatka,
fenfieit) sta'11, stanje, bitje-eine — spapier, sklad papirja'
Sdger, n. (gelbtager) tabor, taborišče , šotor, šotorišče • (©djicijfe) versta, lega, postat' sklad; (SBett) postelja, poI stelj; (etneS ttilben S^ieteS) berlog, loža, ložiše, leža, le-, žiše ; (Siobenfafc) gošča, 'g0_ šava, drožč, podmast; (SfSact; rentager) zaloga; (.SCran6f)eit) bolezen, bolest; (im gecfeten) straža.
8agerbaum, f. 8agerf)oIj.
Sagerbier, n. staro pivo, ležak; prednje pivo.
SagerOolj, podldga, ležina, legnar; prevaljeno drevje. '
Sagern, v. a. poldžiti; postaviti,-tabor postaviti; ftd& — v. r. vleči se, leči; vtabdriti se, všatdriti se, všotoriti se; baS .f orntagert ftd&,žito je polčglo.
Sagerobfl n. zimno sadje.
8agerpta$, m. skladišče, klada-lišče.
Sagerftatt, - fldtte, f. ležišče, loža; postelja; ložnica.
Sagune, f. močvera, močver.
Satjm, a. hrom, krulav, mert-vdden; — e, m, hromdk.
Saljme, f. hromdta, hromdst.
8df)men, v. a. mertuditi, omert-vdditi; slabiti, oslabiti, ohrd-miti. Imčnje, ohromitje.
Silifjmung, f. mertddenje, ohro-
8aib, m. hleb. [t;, n. ikriti Se.
Catcb, n. ikre, ribje jajca; — en,
8aie, m. mnih; novinec, 110vak, neposvečenec.
8afenbruber, t«, mniški brat.
8aJe, f. slana voda, slanica.
8aEr.
331
8anb
Cafri^C/ f. sladic, sladčica, sladki koren.	[korena.
gaEcigenfaft, m. sok iz sladkega gaUen, v. n. bleti, blebetati, čekljati ; — n. blebet, ček-ljanje. Ljadikovanje, cvilenje. gamentation, f. javk, revkanje, gamentiren, v n. javkati, rev-
kati se, jadikovati, cviliti. gamrn, ti. jagnje; mannlidječ —, jagnec; toeibttcfjež —, jagnica. gammčben, n. jagnjiče, jagnjič. garamen, gdmmecn, v. n. jagniti
jagnjiti se, ojagnjiti se. SammfeU, n. jagnječovna, jagn-
ječna koža. gammfleifd), n. jagnjetina. Sammčbtaten, m. pečena jagnjetina. 11 urili ca, oljenica. gampe, f. svetllnica, svetilka, gamprete, f. okatica. gancier, ni. kopjanik. ganb, n. zemlja, suha zemlja, kopno , pevnlna; (Soben) zemlja, zemljišče, tla; polje, ral; (Steitfc, ©ebiett)) zemlja, dežčla, krajina, kraj, pokrajina, deržava, oblast, strana; (im ©egenfa§e ber ©tabt) dežela, kmetija; —bauen, polje obdelovati; f)ier ju — e, v tih krajih; auf bem — e, na kmetih.
8anbabel, m. selsko žlahtništvo. ganbbau,m.kmetijstvo,ratarstvo, poljodelstvo, težaštvo ; — et, »i. kmet, ratir, rataj, težak, poljodelec. ganbebelmann, m. selški žlahtnik. ganben, v. n. prilentati, priplavati, pristati. Sanbenge, f. zemaljska ožina.
Scmbetei, f. zemlja, polje, njiva. SanbeSart f. običaj ob. šega ktere zemlje.	Ivarstvo.
8anbegbef>orbe, f, deželno gla-8anbe6bemof)ner, m. zemljan;
— in, f. zemljanka, ganbežfttrli, — m. vladar, deželski oblastnik ob. gospodar; — lidf), a. vladarski. 8anbeSgefe§, n. deržavni zakon, deržavna postava, [vladanje. 8anbeš[)etrfcf)aft, f. vladarstvo, 8anbečQoljeit, f. vladarska visokost.	[glavarstvo, ganbežobrigfeit, f. dežčlno po-Sanbečcegierung, f. vlada, vladarstvo [Ob. narodni. 8anbeeifpra<f)e, f. jezik domači SanbegBermeifung, f. prognanje,
prognanstvo. Sanbflucbtig, a. bežen. Sanbftiebe, m. občni mir. 8anbgecicf)t, n. dežčlna sodnija. 8anbgraf, m. deželni grdf; — in, f. dežčlna grofinja. [vina. 8anbgraffd>aft, f. dežčlna grofo-8anbgut, n. imanje, kmetija, selo.	[kopnim.
Sanbfjanbel, m tergovina po 8anbljau8, n. dežčlno posldpje;
kmetijska hiša. [Ob žlahtnič. 8anbjunEet, m. selski plemič 8anbEarte, f. zemljovid, zem-
ljokaz, mapa. 8anbSrdmer, m. selski kramar. 8anbfunbig, a. poznat po celi
zendji. 9 8anbldufer, f. Sanbftreitfjer. Sanbleben, n. živlčnje na kmetih. Sanbleute , pl. kmetje , kmeto-vavci. [selski, kmelijski. SanblicJ, a. dcžčlen, deželski;
Canb
Sanbluft, f.'zrak na kmetih.
Sanbmacfjt, f. 'vojska na kopnu.
Sanbmann, m. kmet, kmetovai-več, seljik, seljanin, ratar, zemljodelec.
Sanbmeffer, in. kopnomerec.
SanbmefiEunfl, f. kopnomerje, kopnomerstvo.
Sanbmitij, f. narodna vojska.
Sanbmimje, f. domači dnarji.
Sanbpfleget, m. župan selski.
Sanbplage, f. obččni hič.
Sanbratf), m. deželno svetova vstvo ; dežčlnisvetovivec.
Sanbredjt, n. dežčlno pravo.
Sanbtegen, m. dež po celi dežčli.
Sanbricfitet, m derždvni sodnik j okrijni sodnik.
Sanbfafi, m. zemljin, zemljak, domačin, vselnik.
Sanbfdjaft, f. kraj, krajina,pokrajina, okolica, [selska šola.
Sanbfdjule, f. ljudska učivnica;
2anbfcf)ultefjret, m. šolnik.-lr, selski učenik.
Sanbfcfjeibe, f. meja, granica.
Sanbfee, m. jezero.
Sanbftjs, m. kmetija, imrfnje.
SanbčEinb, n. domačin, zemljan, krajin, našinec, deželan.
Sanbfltnedjt, m. birič; žolnir.
SanbSmattn, m. našinec, rojak, sorojdk, domorddec, vlaste-nec; — in, f. rojakinja, so-rojakinja, domoro'dka, vla-stčnka; — fcfjaft, f. domo-rodstvo; narod. . [zemlje.
Sanbfptfce, f. ert ob. končina
Sanbftabt, f. deželno mesto.
Sanbftanb, m. člen stališov; — flcmbe, pl. deželni stališ!.
Sanbflragc, f. velika cesta.
332	Sfing
Sanbfireitfter, m. potepuh, klatež, skitivec; — in, f. pQ_ tepdla, skttaiica. Sanbfltitfj, m. strana, krajina,
pokrajina Sanbftutm, m. burja na suhim •
černa vojska, ganbtag, n. dežčlni zbor. Sanbttauer, f. občna žalost, žalovanje.	[kopnu. Sanbtruppen , pl. vojska na Sanbublidfj, a. običen. Sanbbogt, m. deželni poglavar;
— et, f. deželno poglavarstvo. SanbtioIE, n. kmetje, kmetovivci seljici. [kraju, proti bregu. 2anbn>artš, a. proti kraju, h 8anbwef)r, f. vojska narodna. SanbTOetn, m. domače vino. Sanbttunb, m. veter s kraja. Sanbroirtlj, m. gospodar, gazdar,
poljodelec. £anbn>ittf)fcljaft, f. kmetijstvo, kmetovavstvo, poljodelstvo, gospodarstvo. Sang , a. ddlg; feit —et jieit, od davno; brci Sage —, tri dneve; tage — , cel dragi dan, cele dneve; itbet—obet futj, prčj alj poslej. Sangarmig, a. dolgordk. Sangbart, m. bradač, —ig, a.
bradat, dolgobrad. Sangbein , m. nogač; —ig, a.
dolgondg, nogat. Sange, ad. dolgo; davno; wie —bleibft bu Ijier, doklč tu ostaneš; fo — ©iettJoUen, dokler je vam drago ; auf tote —, doklč, bač ifl — gut, to je še dosti dobro. Sange, f. dolgdst, dolgdta; bet
— nad), poddlgoma; ba$ }iefyt ftcf) in bie —, to dolgo terpi.
8angen, v. a. dati, poditi, pru-iiti; — v. n. dosčči, priseči, dospeti, stečij icf) Eann nicbt bal)in —, ne morem do-sčči.
gdngenmafi, n. dolgotomer.
gdngenmefftmg, f. merjenje dol-gdsti.
jange SSeite, f. dolgčas; i d) babe —, dolg čas mi je.
gangbalš, m. dolgovrit.
Sangfjaatig, a. dolgovlas, dol-gokds.
Eangbanbig, a. dolgordk.
Šangtid)/ a. dolgovat, poddl-
glast, podolgovat Sangmutb, nt. SangmiitbigEett, f. prizanesljlvost, potecpljlvost, dolgovoljnost
Sangmtitf)ig, a. prizanesljiv, po-terpljiv , dolgovdljen.
Sangofir, nt. (im ©djerje) osel; dolgodh; — ig, a. ušat, dol-godh.
SdngS, — f)in, ad. kraj, niz.
Sartgfam, a. počisen , kesen, len , vlagan, — ad. počisi, pomalo, vlagama; — Eeit, f. počisnost, kesnost, lenost, vlaganost.
Žangfd&tafer, nt. zaspinec, po-spinec , zavaldh, dremčina; — in, f. zaspinica, pospan-ka , dremčina.
Sangftcfjtig, a. dolgovid.
8dng(i, ad. davno, zdavno, odivna; —en6, ad. naj dalje, največ.
Sangttteilig, a. dolgočasen.
Sangroietig, a. dolgoterpen, ddlg,
8ang' ' 333	Caff
■ dolgotrajen; —e jtranEbeit, dolga bolezen; — Eeit, f. dol-goterpnost. Sanje, f. kopje, sulica. 8anjenbred)en, tt. bor, mejdan. Sanjenftit, m. ratišče. Sanjentrdger, nt. kopjanik. 8anjette, f. kopjice , pušnica. 8app, m. trap , klama. 8appen, m. zaplata,capa, candra, starina.	ikost.
Sappetei, f. maličkost, raalen-8appem, v. n. serkati. 8aj>pifcfj, a. trapast, klamast, norčav, prismojen. (relih. Satire, f. — nbaum, m. mecčsen, 8ai(ben, — baumen, a. mece-snov, relihov. Irelihovlna. 8arcfjenbolj, n. mecesnovina. 8drcbenwalb, m. mecesnovje, re-lihovje.
£dttn, 2 dr men, nt. hrup, hrum, praska, trda, šunder, buka. vreš.	Ipčti, razbijati.
Satmen, v. n. razsajati, bru-8dtmglotfe, f. ©tttrmglocfe. 8at»e, f. šema, krinka, kra-
btllja; (ein SnfeEt) gosčnica. Cafe, f. verč , ročka. lleniv. 8af, a. spehan, truden; len, 8affen, v. a. u. a. (nidjt binbern) pustiti, pušati, pripustiti, ne braniti; (etlauben) dopustiti, pripustiti, dovdliti, (befebten) velčti, dati, reči, vkazati, zapovedati, laft 1'eben, da vidimo; idj t>abe mit fagen —, čiil sim , govori se ; tajit eudj baž gefagt fein, naj bo vam to dosti; bolen —, poslitipo kogar; log boten, govdri, da slišim; fein 8eben —, vmreti
Saff	334	8aub
poginiti; 2£bet —, kri spustiti, puščati.
Caffen, v. n. vdati se, pristati sej gut —, vdati se, dobro stati j baS (afit nid&t, to se ne pristoji; bd6 lafit ftdf), se di, je mogdče ; eS lapt, alg ob. ., vidi se, kakor .. Safftg, a. len, leniv, nemaren, kesen; —Eeit, f. lenost. lenoba, lenivost, nemirnost. Sagiicf), a. odpustljiv.
ti. mladica. Soft, f. breme, butara, tovor, teža ; jut — fein, na potu biti; etnem etronž jut — legen, kogar česar kriviti ob. ob-kriviti; jur — faUen, nadlčgo delati.	[tovdrn.
Saftbor, a. (»on KCjierett) nosen, Sajlen, v. n. težiti, obtežovdti,
pritiskati, tlačiti. 8afier, n. opičina,napaka, zldst,
spačnost; pregreha, fidftetec, ni. psovavec; klevec,
preklinjavec; osirrivec. Safiertjaft, t. opik, zloččst, zlo-sten, napčen, pregrešen, zločinski; — igEeit, f. opakost, zlostnost, napčnost, pregre-šnost. [tnica ; osirrfvka 8aftetin, f. psovalica; kleve-Sdfterlicfi, a. sramdten; opdk, preklinjcivski. tddben jezik. Sdftermaul, n. — junge, f. hu-fidfiern, v. a. psovati. zmerjati, opsova'li, ozmerjati;
kleti,
preklinjati. 8dfterftfjtift, f. psovka. Safiertfjat, n. zločinstvo , pregreha , opačina. Sdflerung, f. psovanje, zmer-
janje; psost, ogovor, naped; kletje , kletva, kletvica.
8d|lig, a. siten, sito^ten, do-s.ulrn , težek , mučen, ne-priličen; - Eeit, f. sitnost, dosrfdnost, mučnost.
Softpferb, n. tovorni konj.
8afttf)ter, n. tovdrna živina.
Safttrdger, nt. tovdrnik; — jn> f. tovornica.
8afln>agen, m. težki vdz.
8afur, m. azitr; — btau, a. ažuren, blnnkiten. llatlnskljezik.
8atein, n. latinšina, .latinica
8ateiner, nt. latlnec.
8ateinifd(), a. latinski; bte — e ■Rtrcbe, rimska ob. zapddna cerkva.
8aterne , f, lučirna, svetllnica.
Saternenmacfjer, ni. lučirnar.
Saternentrdger, m. svetič.
8attnifiren, v. n. polatinšovdti, latinšiti.
Salte, f. lapta, letva; prekla.
8atten, v. a. laptati, letvati, letve pribijati.	Lvnjak.
Saftenbobter, nt. letvinjak, leto-
8attenwerE, n. laptovje, letvovje.
8atti(fj, mi. Iočika.
Satroerge, f. močic.
8a§, hi. arnoš , perslik ; -£ofen —, dverice, durice ; (im •huttemoefen) pregrada.
8<ttt, a. mlačen, mlahen, mla-han, mlahov.	Lmladje.
8aub, n. listje, lepčnje, vije,
8aubbufc(j, m. vejnik.
8aube, f. senica, loka, lopa.
8auberf)ittte, f. svetišče, sveto šotorišče (pri židdvih).
8auberf)ttttenfe]l, n. podldpna obletnica, praznik šotorov.
Saub	335	Saut
fiauftg, 'gauftfdj, a. pojaten, v buku; — fein, pojati se, bu-kati se , goniti se. gaufjettet, m. razpis, gdugbat, a. tajiven. gauge, f. lug. Lv lugu močiti, gaugen, v. a. lužiti, žehtati, gaugenattig, Caugic^t, a. lugast,
lugovit. gaugenaftfje, f. lužlna, pepčl. gaugenfap/ n. žehtnjak. gaugnen, v. a. tajiti, vtajjti, zatajiti, nikali, zanikati; —n. tajenje, nikanje. gauigEeit, SauIicf)Eeit, f. mla-čnost, mlacina; fig. merzlina. gaulid), a. mlačen, mlahav. gaune, f. volja, čud; bie—n, muše; guiet — fcin, dobre ob. zidane volje biti.	[volje.
Saunig, a. vesčl, šaljiv, dobre gaunifcf), a. zlovoljen , hudo-
vdljen, merčen, čuden, gauč, f. dš, veš; —č)tn, n.
ušica , uška.	[prežati.
Sauftfjeit, v. n slušati, posldšati; gdufeEamm, m. gosti česivnik ob. glavnik.	[bolezen.
8dufe!rcm?f)eit / f. ušivica, ušiva gaufelitaut, n. ušiva trava,ušivec. gaufen, v. a. ušovati, uši iskati, gaufepulttet, n. maža za uši. gauferei, f. ušovdnje, iskanje uši. Odufefucf)t, f. ušiva bolezen,
ušivica. gaufig, a. ušiv, ušljiv. Saužttjenjel, m. ušivec. 8aut, m. glas, zvdk. gaut, a. glasen; glasovit; mit —er Stimme, glasno, na glas ; — toetben, razglasili se. gaut, prp. poleg, po.
gaubfrofdj, m. rega, vega, ve-
gavica, zelčna žaba. gaubfjolj, n. listnato drevje, gaubidjt, a. listast, lepčnast. gaubig, a. listnat , lepenat. gaubWetf, n. listje , mladje, le-
pčnje, vije , bičje. £aud>, m. luk.
gauer, m. (Sreberaein) tropin-
šnica , patoki, patoka. gauer, f. preža, prežba, pazba; auf bet — fcin, flel)cn, prežati,
paziti.
gauerer, m. preždr, pazbenik. gauctn, v. n. prežati, prežiti gauf, m- tek, beg; (gtintenlauf) cev; (bei ben Sdgern) noga; (gortgang) napredek; noef) im —c biefer SBodje, še tega tedna , še v tim tednu; baš ifi bet — berSBelt, takovjesvet. gaufbatjn, f. tekavnica, teka-lišče, tekdj; (gebenžlauf) ži-tek; žitje. gaufcn , t), n. teči, tekati, bežati, begati , dirjati; (fliefjen) teči; (enttaufen), vjiti, pobegniti ; (taufig fein) pojati se, goniti se ; baS [duft wibet..., to je proti; @efaf)r —, v nevarnosti biti; ©turm —, napasti, navaliti, juriš včiniti, baš lauft auf etnž fjinauž , to je vse jedno. gaufen, n. tek , _ beg . dir ; tekanje , beganje , dirjanje, gaufer, gaufer, m. tekavec, te kun; — in, f. tekavka ; (in bet SJlufif) prelaz, gauffeuer, n. tekoči ogenj, gaufgtabcn, m. prekop, rov. gauffjunb, m. hert.
Eaut
336
Sebi
Sautbar, a. mi n, očiten, oče-viden.
Saute, f. varito, lutnja.
Sauten, d. n. glasiti se, zvuččti.
Sauten, v. a. zvoniti, pozvo niti, pozvanjati; ©turm —, zvdn tirati.
Sautenijt, m. lutnjenik. >
8autenmacfier, ni. Iutnjir.
Sauter, a. čist; svetel; bister; gol; sim; (nicfjtč ale) zgdlj samo; eS ifl — @o(b , vse je samo zlato ; eS finb — Siigett, vse je gola liž;# —feit, f. čistost; bistrost; istinitost.
Cautecn, v. a. čistiti, očistiti; cediti, precediti; bistriti, raz-bistriti.	[glaskovinje.
Sautirmetfjobe, f. zvukovinjo, Sautrarm, f. 2au.
S«»a, f. lava.
Catienbel, m. sivka.
Saoenbelofit, n. špeknirdno olje.
Sauiren, v. a. zvijati, kriviti.
Saroine, f. pliz, plazovina.
fiapten, v. a. čistiti, očistiti; — v. n. dristati, liti, dri-stlo imčti.
Saritmiftel, n. drista, čistilo.
fiajatetf), n. bolnišnica.
Sajur, f. gafur.
Seben, v. n. živčti, žiti; (fitms ntertidfi) životariti; (ficfi bettas gen) obnišati se, vladati se; (ft($ »o auffialten) prebivati, stanovati; fo tt>a§r iefi lebe, tako mi života, pri moji duši.1
fieben, n. živlčnje, žitje, živo-bitje, život, živčtje; (8ebf)af< tigfeit) živost. £ebenbig, Sebenb, a. živ.
Sebelang, ad. do smerti, vse žive dni.
Sebenžatt, f. živčtje, način ži-vlčnja; fig. obna'šanje. Lzam.
Sebenšbatfam, ni. životvdrni bal-
Sebensbefcfireiber, m. živlenjopi-sec, životopisec.
Sebenčbefcfimbung , f. živlenjo-pisje, životopis.
1'ebenšgefafir, f. glavna nevir-nost, smertna nevirnost.
gebenšgtoBe,/'. narivska veličina.
Sebenštraft , f. mdč životl vdrna.
SebenStang, f. Sebelang.
Sebenžtauf, m. živlenje, žitek, živobitje.
Sebenšticfit, n. život, živlenje; taS — auiSblafen, živlenje vzeti, vbiti, ob život pripraviti.	[zrik življčnja.
CebenSIuft, f. životvdrni zrik,
Sebenčmittel, n. živež, jestvina, jestivo, jedilo, hrana,
Sebenčorbnung, f. treznost, red življenja.
Sebenšreget, f. pravilo živlenja.
Sebenžftrafe, f. smertna kazen.
Sebenčraanbet, m. žitje, živčtje, živostinje. [ —, do smerti.
Sebenšjeit, f. živobitje; auf bie
Seber, f. jetra.
Seberflecfen, pl. šinje, ikre.
Seberfucfit, f. bolezen najetrih.
Ceberttmtfl, f. jeternica.
Sebelvofil, n. z Bogom, z Bogom ostini, srečno, srečno hodi; — fagen, ločiti se.
Sebfiaft, a. živ, živahen, živč-čen, buden; — igfeit, f. živost, živahnost, živččnost.
Eebfutfjen, f. spfeffertud&en.
Sebi' ' 337	gegi
gebtoS, a. mertev, mertvičen, neživ. [vičnost, neživost Ee&Ioffgteit, f. mertvost, mert-Sebtage, f. živi dnevi. [dni. gebjeiten, pl. bei meinen —, moje Sedjj«< v. n. _(»or ®urfi)_ zevati, gorčti, vmirati od žeje; nacf) .etroaš —, kopernčti ob. hrepeneti po čem; bie Gčtbe teclj« jet, zemlja zeva ob. poka od suše.
Seč, a. prebit, razpdkel; raz-sdšen; —M. poklina, špranja, rega, razpdrek. gecfen, v. a. lizati, oblizova'ti, oblizniti; — v. n. euriti, kapljati, teči, cankati. gecfer, tli. lizdč, ii/.iin, lakom-než, sladkosnčdež ; — in, f. sladkosnčda, lizdvka, lakdm-nica.
getfetbifTen, m. sladčica, oblizek. gečerei, f. lizanje, lakomstvo,
sladka jed. Sečertjaft, a. tečen, sladek; (»on ^)etfoncn) lakomen, slad-kosnčden; — igfeit, f. lakomnost. Secfermaut, f. Setfet. Šection, f. naldga. Settiire, f. berilo, čitanje. Sebet, n. usnje, usnjo, kerzno. geberapfet, m. kosmač. Seberer, m. usnjar; — in, f.
usnjarica.	[žami.
geberf)anbet, m. tergovina s ko-?eber§dnbler, ni. kožar. Sebetn, a. usnjčn, usnjat. Sebervoaare, f. usnjina. 8ebert»ert , n. kože , kožnina, usnjarina; — ftntt, f.usnjdr-nica.
Sebig, a. sebiten; neožčnjen; neomdžena; (leet) prazen, izpraznjen; prdst; — et ©tanb, sebitni stan.	[prostdta.
Sebigfeit, f. sebitnost; praznost; SebigUd), ad. zgdlj, samo, clo. Seet, a. prazen, prazden; pdst, gol; — aušgefjen, nič ne dobiti; fig. minljiv. Seete, f. praznost, praznina,
praznota; minljivost. Seeren, v. a. prazniti, izprazniti,
izpraznovati. Sefje, f. ustnica. Segat, n. zapis, pripis; — m. poslanec, poslanik; — ton,f. poslanstvo. 8egen, v. a. položiti, postaviti, djati, vreči, polagati, devati; @iet - , jajca nesti; an ben Sag —, pokazati, kazati, na znanje dati, očitovati; ficf) —, v. r. leči, vleči se, ležat iti; (auffioren, )liU »erben) premdlkniti, prestati, henjati, potihniti; fidj auf etroaš —, si kar v mar vzeti; in bie ,£&nbe —, izpordčiti, v roke dati; ben ©tunb ju ett»aš —, kar osnovati; ^>anbanšSBert —, prijčti se ob. lotiti se posla; baš ©etreibe Ijat fi<f> gelegt, žito je polčglo. Segenbe, f. sveta povest, legčnda. gegejeit, f. nešnja. gegfienne, f. nosna kokdš, kura. gegion, f. četa, polkova; (eine grofje SJtenge) trna, kardelo._ Segtten, v. a. zapisati, vporočiti, ostaviti, voliti; mešati rude. Segintng, f. mešanje rdd. Segičtatur, f. zakonotvdrstvo.
m
338
geib
8egitimiren, v. a. posveddčiti; svoje pravo do česar izkazati.
Sehbe, f. puša, ledina.
8ef)en, 8e!)n, Sefjngut, n. lastnina, povlastnina, vžitek, najem ; (iDarlefjen) posodilo, posojilo.
Sefjmbat, Sefjnbar, a. povldsten, povžiten, feudalski, najemen.
Selienbrtef, 8ef)enžbri«f, m. na-jčmno Ob. feudalsko pismo.
Sc^enfrau, 8ef)enšfrctu, f. na-jčmovniea; vldstmca.
%et)enljerr, Set)engt)en, m. naje-movnik ; vlistnik (feuda).
Seljenšmann, m. najemnik.
Seijenšrecftt, ti. najemno ob. feudalsko pravo.
8ef;entrager, f. SeJjeneimann.
Seljenloefcn, n. mitijstvo.
Se^enjinS, m. najčmšina; mito.
Seljm, m. il, ilovica, glinja, ilovača.
Sdjmern, a. iinat, ilovnat, glin jen.
8efjmgntbe, f. ilovnica, glinjišče.
Srf)micf)t, u. ilast, glinjast.
Sejmig, a. ilovnat, glinjovit.
Seijmtmf, n. ilovje, glinjovina, ilovnina.
8e§ne, f. naslonilo , nasldn, liasldnba, podpdra; (W>()ang) stermina, klanec, reber, na-dol.
Srfjnen, v. a. nasldniti, prisld-niti; — v. n. sloneti, posla-njati, podpčrati se, prisldn-jen biti; ftdj —, v. r. nasldniti se, podpreti se, podpe-rati se.
Seljnen, f. Seiljen. [s slonilom.
8ff)nfiu&l, m. stol s babami ob.
8ef)t, m. kalup, podoba; a. nadčni, ponadčni.
&el)tamt, n. učiteljstvo, učeni-
štvo.
Scfltanfialt, f. učilišče, slovstvčni
zavod.	*
8<^rart, f. učba, učitba. 8e6rbegietbe, f. ukaželjnost, nav-koželjnost.	Ižčljen
6eljf6egiertg, a. ukaželjen.navko-,a.navka, nadčni izraz Seljrbutfdj, m. uččnec. Set)ve, f. dk, učenje, nauk navka; (ffiobeU) kalup, po_' doba.	lučivati.
Setjiitt, v. a. učiti, naučiti, pod-8eijrer, m. učitelj, učenik; — in
f. učitčljica,, učenica. S^rgebaube, n. učilišče;
učebna sosttiva.	[navk.
8e6rgetb, n. učnina , plača za 8e[)ri)err, m. gospodar. 8eJ)tjaf)r, n. leto uka ob. učenja, Sefirjunge, — ling, f. Setjcbutfi;! 8ef)tBorper, m. učiteljstvo. Sefjrmabdjen, n. uččnka. Sefiroieijter, — in, f. Sefjrer, — in. %et)tteitfy, a. podučen, poduči-ven, ukapdln.
tli. ucivntca, učilnica. 8eJ)tfa§, m. pravilo, načelo Cv navkah).	Iprisldvo.
8ef)tfyrucf), m. izrek, prislovica, 8e§r|lanb, m. učiteljski stan ob. stališ.
ScbrftuJjI, m. stolica učiteljska. 8etb, m. telo, život, truplo; (arn £embe) stan , krilo; (SRumpf; trdp; gefegneten — eš, nosčča biti; bet — e nicfit, Bog obvari Ob. prenčsi. Seibarjt, m. živdtni lekar ob.
vrač.	[opasek.
Seibbtnbe, f. pas, pojas, paša,
8et6
339
Scib
Ceitc^en, n. telovnik, perslik.;
mo.jderc. geibeigen, a. sužen, pordben, nevoljniški: — fcfjaft, f suž-nost, nevoljništvo, robstvo. £eibeigene, m. sužen, nevdljnik,
rob ;. — f. ncvdljnica. £eibešbefd;affenbeit, f. telžsnana-riva.	[naslednik.
. geibečetbe, tn. rojen dedič ob. j!eibešftui})t, f. pldd, breme, geibešgaben, pl. telčsni dardvi. tgeibešgebteclten, n, telesen nedo-stilek.	|/rast.
geibešgeflalt, f. postiva, stis, geibešfotgp, f. skerb za život, geibeffen, n. naj ljubši jed. geibešfltafe, f. telčsna kazen, geibešiibung, f. udovida, udo-drnost.	[boja.
getbfatbe, f. polt; naj ljubši geibgatbe, f. telesna straža, getbgatbijl, m. telčsni stražir. geibgiittel, f. geibbinbe. geibfjaft, — ig , a. telčsen, ži-
voten; sa'm, živ, vlasten. Seibtg, a. telnat. geibjaget, m. osobni ob. živdtni
lovec Ob. strelec. Seiblicfj, a. telčsen, teldven;
vlasten, pravi.	[hddki.
geibtenten, pl. dosmertni do-geibroč, nt. kurtka. geibfdjaben, m. kila. getbfhtljl, m. odsebnica. geibroacfje, f. telesna straža. geibttJUtm, m. glista. [oko. Cetcfs, m. ikra; — bom,m. kurje Seicfje, f. merlič, mertvo telo,
mertvdla; pogreb, pokop, geittjen, v. n. ikriti, leči (od rib).
Setdjjettbegattgnifi, n. pokop, pogreb, sprevdd, pogrebšina. geic&enbegleitung, f. pogrčbci, sprevdd pogrčbni. [greb. geidjenbittet, m. zovčin na po-Seicfteneffen, n. sedmina, pogrčb-šina.
geidjengetuft, m. mertviški oder. getc$en(5tebigt, f. pogrčbna beseda.
geidjjenflein, nt. nadgrdbje, nad-grdbnik, nadgrdbni kamen, geidjenttciger, m. pogrčbec, no-sivec.
geiifientudj, n. mertviški pert. geicftenmagen, m. mertviška kola,
pogrčbni vdz. geidjenjug, f. geicbenbegleitung. getcfmam, m. merlič,mertvo telo. Seid&t, a. lahek,lehkdten, lohek;
—	ad. lahko, lahkič, zlah-koma.
gei(§tfettig, ((.lahkomiseln,pre-ščrn; — feit, f. lahkomiselnost, preščrnost. gridjtglaubig, a. lahkoveren;
—	feit, f. lahkovernost. Sei<f)tigfeit, f. lahkota, lahkost,
lehkdtnost. geicfttftnn, nt. — igfeit, f. lahkomiselnost , vetrčnost, ne-skerb, lahkoddšnost. geidjtfinnig, a. lahkomiseln, vetrčn , neskčrben, lahko-ddšen.	[žal mi je.
geib, ad. žil; eS tf)ut mit —, geib,«. žil, žalost; žaldba, tuga; muka, nevdlja, beda, zlo; krivica, krivnja; einern etmaS ju — e tf)Un, komur kar zalega zadčti Ob. žalosti pripraviti, kogar uvrčditi; ftd) 22 *
Žetb	340	Seit
ein — e§ tljun , raniti se; Siebe unb —, dobro in zlo.
Seiben, v. n. terpeti, preterpeti, prestiti, prenesti; Štaben —, škodo terpeti, na zgubi biti; #unger —, stradati. .
Seiben, n. terpljčnje, muka.
Setbenb,«. terpeč.bolčben, bolen.
Seibenfdjaft, f. strast,pohot, po-hdtnost; — tidf:, a. strasten, poho'ten.
Seibentlicf), a.znosen, preterpljiv.
Seiber, m. terpin , terpinec ; — i. joj; Bogu žčl! žali Bdg!
Seibig, a. tužen, žalosten, ku-kiven; opik, zldčest; er ifl ber —• e SEeufet, je siru zlodej iz pekla.
Seiblttj), f. geibentlitb. Lžalosten.
Seibtragenb, a. tužen, nevdljen,
Ceibaefen, n. žalost, muka, gor-kdst; ju meinem gropert —, na veliko mojo žalost.
fieter, f. lajna, varito; fig. bie alte — , stara pesen, starodavni koldvrat.
Seietmamt, m. lajnar.
Seiern, v. n. lajna ti, gosti.
Seifjen, v. a. posoditi, posoje-vili, v posdd dati. [vec.
geijjer, m. posoditelj, posojevi-
2etljf)auž, n. posodo vivnica, po-sodivnica.
£eif)fauf, m. za d a vek, likof.
Seim, m. klej, kelje, kelih ; 23o; get —, lep, Ijčp, lim.
Seimen , v. a. keljiti, klejati, ljepiti, prikeljiti, prilepiti.
Seimicbt, a. kfejast, keljast, klejkij, lepiv.
Seimig, a. klejnat, ljepkij.
SeimtutJje, f. limanc, vejica.
8ein, m. lin, len, predlo.
Seinacfer, m. — felb, n. lanišče, predlišee.
Setne , f. verv, vože ,' sredek.
Semen , h. lanen, platnen , -_! n. (teineneš &atn) predivo; (— eS 3eug) lanina, platnina!
£einof)l, n. laneno olje. mn
Seinfamen, ni. laneno seme
Seintucf), n. rjuha, plahdta. '
Seintoanb, f. platno, pert; —en, a. platnen, perten.
8einwanb6anbet, m. tergovina s platnam.
2einwanbf)dnbler, m. platnir.
Eeinroeber , m. tkavec , tkalec.
Seife, a. tih, rahel, la»an; eitt — S @et)6r, n. tanek sluh -—treter, m. ogleddh.
Seijle, f. letvica , lata, spojka; (ara SBagen) lestvica; (beim Sucfje) kraj, okrijek.
Seiflen, m. kopito.
2eiften, v. a. delati, storiti, včiniti, spolnih, narediti; golš ge — , vbogati; 25ienfle —, služiti, pomigati; einen (šib —, zaprisčči, prisčči, zakleti se; ®enuge —, zadd-stiti, zadovdljiti.
2eiftenfdjne1ber, m. kopitar.
Seiflung, f. delo, včinj prisega.
geitbanb, f. Seitfeit.
Žeiten, v. a. voditi, rokovd-diti, vladati, vižati, pel j iti, ravnili, uprivljati, napelje-viti.
geitenb, a. uvoden.
Seiter, f. Siit)ter. tra, leznica.
2eiter, f. lestvica, lestva, loj—
SeiterfprofTe, f. klin, stopnja.
2eiterwagen, m. kola, grote.
8cit
341
Ccut
gcitfabm, m. fi». povdd, navdd Seitfeib n. vojka, vajet, geitftern, m. severna zvezda, geitung, f. vodstvo, voditva, vladanje, ravninje, upravljanje.	[bdk. genbe, f. lednica, ledje, ledovje, Senbentdfjm, a. prebljen bok, hrom.
genbenrour}, f. ledvičnik. Senčen, v. a. voditi, rokovd-diti, obernlti, ohričati, ravnati , vladati, nagniti, napotiti,
gentfam , a. gibčen, vbogljlv, slušljlv, gibek; — Jeit, f. gibčnost, vbogljlvost, slu-šljivost. genffetl, f. 3itgel. genj, a. spomlad, pomlid, vig-red, predletje ; — monat, m. mire, sušeč.	tvoriš,
geoparb, m. risa, risčna, lc-gerdte, f. škerjincc, ševa, go-llber.
gerdjenbattm, f. gatdje. gerdftenfatE, m. ostriž. [cev. gerdtenfang , m. lov škerjin-getnbegierbe, f. ukoželjnost,
navkožčljnost. gembegierig, a. ukožčljen, nav-
koželjen. gernen, v. n. učiti se; —be, m. uččnec.
gefe, f. bratva, branje , bera, bernja , pobiranje; SBein—, tergitva, bendima. gefeart, f. čitiva, način branja, gefebucb, n. čitinka, branje, berilo.
Cefen, v. a. (famttteln) kupili, skupljati, brati, zbirati; (tet«
nigen) trebiti, čistiti, prebirati. [šteti; (SoUegien—,učiti, gefen, v. a. u. n. brati, čitati, 8efenS»ertb, a. čitanja vreden, gefepult, n. čitovnjik. Cefet, m. čititelj, bravec, števec; (©ttmmler) berič, po-birič, bernjivs; — in, f. čitatčljica, bravka; (©amnts letin) beračica, berikinja, bernjivslja.	[števljiv.
Oefetlid) , a. čititeln, braven, Sefejeit, f. branje, bratva, bendima, bendlva, tergitva. getten,m. glinja, 11, ilovica, mdl. getter, f. pisme, pismenka, slovo.	[nat, mulast. getlig, a. glinjast, ilnat, ilov-ge$t, u. poslednji, slednji, skrij-ni, zadnji; ju gutet —, slednjič, poslednjič, zadnjič, na slednje.
gefctenč, ge^tfjm, ad. nedivno,
unkrat, pred kratkim, geudtte, f. svetilo, leva. geudjten, e. n. svetiti, svetiti se, sjati, sjati se, sijili; bag aBctter leud)tet, dernice igrijo ; einem — , svetiti ob. posvetiti komur. [gorčč. 8eud)tenb, a. svetldben, svitel, geudjter, m. svečnik, svečnjik; —ftufjt t m- svečnikov pod-stivnik. geucbttugel, f. gorčča krogla. 8eud)ttb"tm, m. preltika, svetilnik.
geumunb , m. poštčnje, dobro ime; einen bofen — t)a'oen, ogovirjati, osirati, klevetiti. geute, pl. ljudi, ljudjč, svet; un= tet bie — btingen, razglasiti.
8eut
342
Sieb
Seutefd&eu, a. plib, odljUden.
Seuteftfiinber, m. odertnik, silnik.
Seutfelig, rt. vljuden, prij.i/.cn, priljuden; — Seit, f. vljud nost, priljudnost.
Seoit, m. levit; einem bie — en lefen , okregati kogar.
SeBitiftfi, rt. levitski.
Serifon, f. SBotterbutfj.
Seljer, f. 8eier.
Sicentiat, n. dopuščenje.
8icitation, f. dražba.
Sicitiren, v. a. na dražbi kupiti.
Sicfjt, n. svetlrfst, svetloba,
svit, svetlo; Merjen—, luč; (.Rerje) sveča; (Seucfjte.) svetilo ; an{> — tommen, na din, na svetlo priti; an baž — bringen, na din, na svetlo spraviti; einen fjinter baš — fitfjten, preveriti kogar; einem im — e fietien, zasldnjati komur luč.
8idfjt, a. svetel, svitel, jasen, bister,veder; (nt$t btcč) redek.
Sidjtatbeif, f. delo pri sveči.
Sidjtbraun, a. svetlorujav.
SicfUt1!], v. a. razjasniti, razsvetliti, razdaniti; (ben 3£ns ter) vzdigati, vzdigniti, vzdiči; ben 2BaIb —, posekati ob. iz-sčkati les.
fiitbter, m. barkdča.
Sicfcterlolj, a. plamenčč, svetel; — ad. splamenam; — bten« nen, plamenčti, žareti, na ves ogenj goreti.
Sid&tform, f. kalup za sveče.
Sidjtfreunb, m. svetloberber.
fiidjtgelb, a. svetloždlt.
Cid^tgiefer, m. svečdr.
Sitflfgrau, a. svetlosiv.
8icf)tmefTe, f. svečnica.
Eicfitmeffec, m. svetlomer.
8icf>tptt§e, — fcfieete, f. vtern-jdlec, vternjdlek, vternjdča.
8icfjtj)U§er, m. vternjdvec.
8i(bttot6/ a. svetločerlčn.
Sicfjtfdjett, a. ponigliven; svet-lobojčč.
Sidjtfdtitm, m. senčilo.
8itfitf(bttppe, f. otčrnjek.otrčnek.
Eidltflcafst, tu. ž;(r, žark.
8idf)tfltetfen, m. žarččnost.
CicOtBoU , n. svetel, presvetel, sjajen, jasen.
Sieb, a. drdg, mil, ljUb, ljubljen, prijčten ; — fjaben, ljubili; — gerotnnen , za ljubo vzeti.
8tebaugeln, v. n. namigavati, pomežovdti, zaljubljeno se gledati.
Siebcfien, rt. ljubica, draga, Iju-bovnica, ljubka, ljubljenka, ljubimka; mein —, duša moja, draga moja , ser.ce moje.
8iebben, (Sto. , vaša dragost.
8iebe, f. ljubezen, ljubav; milost, dragost. Lkovdnje.
8iebe(et, f. ljubkovanje, mil-
8iebe(n, v. n. ljubkovati, drago-v.-iti, milkov.iti. Idragovati.
8ieben, v. a. ljubiti, rnilovati,
8tebenŠn>itrbig, a. ljubezniv, ljubezen; — Jeit, f. ljubeznivost, ljubeznost.
8iebet, ad. raji, rajši; itft mocbte — flerben, rajši bi vmerl; bu bifl mit —, ti si mi ljubši ob. drajši.
8iebeč=, a. zaljubljen, ljuven.
Biebežangetegen^eit,«. zaljubljen, ob. ljuven posel.
8ieb . ' 343	Sili
giebežblict, m. zaljubljen pogled, giebežbrief, m. zaljubljen list. giebežbienfl, r«. ljubezen, ljubav. giebežetEldrung, f. očitovinje
Ob. obstanje ljubezni, giebešgefcfncftte, f. povest od zaljubljenih. 2iebe(>mat)l, n. bratovska miza; — Gfjrijli, posledna večerja ; sveto telo.	Ldobri čin.
JiebežttetE, n. bogoljdbno delo, SiebeDOll, a. ljubezniv, poln ljubavi.
itebfjaber, m. ljubljenlk, ljubdv-nik, ljubimec, ljubeč, dragi, hotlvec; —ei, f. ljubo-vinje, ljubovistvo; —in, f. ljubljenka, ljubka, ljubdv-nica, ljubimka, draga, ljub-ljenlca: < tiebEofen, v- a. njegovili, laskali, dragovati, milovati, dobrikati. Jiebliclj, «. sladek, mil, milen, prijeten, vgoden; —Eeit, f. sladkost, sladkdta, milost, milina, vgodnost, slast. Eiebling, m. ljubimec, ljubljen-
čič, ljubljenec, ljubček. gieblingiltbee, f. naj drajši misel, giebloč, a. nemiloserden, tverd, ne\nilosten ; — igEeit, f. lie-miloserdje., nemiloserdnost. giebteidj, a. blig, ljubezniv, « blagodiren, blagodjften. Siebteij, nt. milota, milina, dragost, lepota , ličnost, mičnost. giebreijenb, a. milen, drago-
sten, lep, ličen, mičen. giebfcfiaft, f. 1 juho vin je, znanje. Siebfte, /■ draga; žena, zardč-
nica; — r, nt. dra'g; mož, zarričnik. gieb, n. pesma, pesem, pesen, pevka, popevka ; ein — ans jlimmen, zapeti; — cfjen, n. pesmica, popevkica. SieberbucO, n. pesmarica. 8ieberbicf)ter, nt. pesmar. gieberlict), ti. nemiren, nemar-Ijiv, zanikern, len, leniv; razuzdan, zli; —Eeit, f. nemir, nemirnost, nemarlji-vost, zanikernost, lenost, lenoba; razUzdanost, zloča. giebertafel, f. pevska družba, giebloljn, nt. mezda, dnina, gieferant, m. previdnik, ob-
skerbnlk. Siefern , v. a. previditi, dati, dajati, nabaviti, preskerbeti, nabiviti, obskerbčti; dne Šef)laefjt -r, biti se, pobiti se. gieferung, f. previdjenje, na-bivljenje, obskerblenje, do-vdz.
giegen, v. n. ležati; (»on (Stabs ten) biti, ležiti, stati; auf ben .Snien —, klečati; — lafs fen, pustiti, ne ]iobrali; auf ben Sob —, k smer ti bolan biti; ein »enig —, poležati; am SJitcEen —, znak ležati; — v. i e<> liegt nicf)t<> batan, nič ni zato ; e<> liegt bet il)m, pri njemu je; eg liegt »ot Mugen, očitno je. giegenb, a. leže; postivljen. Sieutenant, m. poročnik, pdd-sutnik.
Silie, f. limbar, ler, lilja. 8ilien= , a. limbarjev; — roei|), a. bel kot limbarjev cvet.
Ctmo
344
8od)
Etmonabe, f. limonsfda, lemo-nada.
Simone, f. lemona, limdna.
8inbe, f. Sinbenbaum, m. lipa; eine fteine —, lipica.
Sinbenbaji, m. lipov lic, liko.
Sinbenbltit&e, f. lipov cvet, lipovec.
Sinbenfjolj, n. lipovina, lipov les.
Sinbern, v. «. polijšati , /.lajšati , polehčati, oblajšati; utešiti, pomiriti.
Sinberung, f. polijšanje, oblaj-šanje , pola'jšek; uteha.
8inbn>urm, m. pozoj, zmaj, dra-kdn.	Lgavnik.
fiineat, n. plajštro, čertilo, smu-8ineamente, f. ®efid)tš}uge.
£inie, f. čerta , čertica , redek, pruga ; versta.
Sintenfdjiff, n. redna ladja.
Sinientruppen, pl. redne čete.
Siniten , v. a. čertiti, naččrtiti, čertati, čerte potčgniti ob. delati.
Stttf, a. lev; —e ©eite, naličje, leva Strana; - fjanbig, u. le-vičen; — fjanbtge, m. n.f. le-vičnik, levičnica; — feitig, a. nalčven; — erfeitž , ad. na levo, na levo roko , v levo; — £ fein, levak biti. Ičica.
Sinfe, f. leča; eine Heine —, le-
8infena<fer, ni. lečlšče.
Stnfenfotmig, a. lečast, lečovit, leči poddben.
Sinfenftrof), n. Icčovna, lečovina.
8t)>pe, f• ustnica, ustna; šoba.
Sippenlaut, m. ustničko pisme.
8iquibation, f. razračunovanje.
Sifjjetn, v. n. šumljati, šeptati. žuboreti, žamdriti, šuštčti.
8ifl , f. kova'rstvo, varka, zvi-jaštvo, prevera, liškina.
Sifle, f. listina; popis.
Ciflig , a. kovaren , liški, zvit, prekanjen, prebrisan.
Sitanei, f. litanija.
Siterarifcfi, a. književen, slo-vstvčn, pismčnski.
8iterat, ni. književnik, pisme-nik, knjižnik. Lpismčnstvo.
Eiteratur, f. knjižestvo, slovstvo, 8itljogi:apŠ» '«• kamnopisec.
Sitftograpfjie, f kdmnopis, kam-notisk; —anjinlt, f. kamno-tiskarnica.	Igija.
Siturgie, f. obredništvo, litur-
8i»cee, f. oprava služebniška.
Sob , n. hvala , pohvala, dika.
Sobbegierbe, f. hvaličnost, hva-ložčljnost.	lložčljen.
Sobbegierig, a. hvaličen . hva-
Soben, v. a. hvaliti, slaviti, di-čiti.
8obenf>»urbig, a. hvalevreden.
Sobežettiebung, f. pohvala, po-slavljenje.
Sobgebiibt, — gefang, — lieb, n. hvalnica, hvalita pesem.
8obf)ubeIn, v. a. hvalisati. [vec.
8obf)ubIet, m. hvalivec, hvalisa-
86bli<fj, a. slaven, hvalevreden.
8obptetfen, v. a. hvaliti, slaviti, razstavljati, poveličovati, di-čiti.	Iseda.
Eobrebe, f. pohvala, hvala, be-
8obrebnet, m. hvalitelj, slavitelj.
8obftngen, v. n. hvale peti, spe-vati.
Sobfrrudj, m. hvala, [(padež).
8ocal, ni. mestnik, mestčljni.
Socale, f. S3of)nort.
80$, n. luknja; dupljo, šuplja;
SSdje
345
Sošb
rupa, jama (©efčmgnij) ječa, tamnica; iSBunbe) rana. So^dd>en, n. luknjica, rupica. jamica.
godjen, v. a. votliti, jamati, ver-
tati, luknje delati. Soc^erig, a. luknjast, jamast,
jamičast, šupel, šupljikast. gocfe, f. koder, koderc, vitica. .goc^n, v. u. vabiti, vabovdti, mamiti; ein ^inb — , pesto-vati, -Spaare —, kodrati, roditi lasjč; ftdj — v. r. kodrati se. gocfer, a. rab , rahel; netvčrd, nečverst; lig. ra7.dj7.dan, za-nikern; — mad)en, objugati. gotfig, a. kodrav, kotirat,rudast. gocfpfetfe. f. zvižgalica. gocffpeife, f. vaba, vabilo, na-
stdva, mamilo. goŠflimme, f. vabeči glds. gocčoogel, »t. vabič , vablenka,
vabnica. gotfung, f. lodba. [vozovlak. gocomotitt, n. hlapo'11,parovdz; goberafdie, f. perhtilica, perhsil, perhalka, perhdta, žerjavica, gobern, v. n. plamenčti, švigati,
s zubljem goreti. Coffet, m. žlica, goffetganž, f. žličarca. goffelgefieij, 71. žličnjak. ^Soffelhatit, n. žličnik. goffeltnacfict, m. žlicar. £ogarttf)mu6, m. logaritem, goge, f. loža. Jumoslovec. gogiE, f. umosldvje ; — er, m. gogifdj, a. umosldven. [čresla. go()bei§e, — britje, f. strojnica, goije, f. zubelj, plamen, žir; stroj, čreslo.
.go&en, v. n. plameneti, žareti;
— v. a. strojiti , čresliti. Sofjgar, a. strojen s čreslotn; izdelan.
gofigdrber, m. strojbar, usnjdr; —et, f. strojbarija, usnja-rija; —in, f. strojbarica. usnjarica.	Lstroj.
8of)mitf)le, f. mlin za čreslo ob. gofjn, m. mezda, plača, plačilo ;
mito , dar , darilo. Ljemnik. gofjnatbeitet, m. nadničdr. na-goftnen , v. a. platiti, naplatiti, poplačati, oblagoddriti, po-verniti, povrdčati, pomezditi. gofmlutfdje, f. najčmna kočija; —r, m. najčmnivoznik, iz-vdznik. gofjnlatei, m. najemni sluga._ gofjnung, f. mezda, plača, mito,
mitnina. Sotcfe, m. ljulika, ljulka. gooš, n. vadlja, kocka, baja, srečka (©djiiffal) osoda, udes, sreča. [srečkovdti, srečkati. goofen, v. 71. vadljati, kockati, Sorbeerbaum, m. lavorika, lovorika.
gorbeetblatt, n. lavorov list. Sorbeere, f. lovor, lavor, lavo-
rova jagoda. gorbeerEranj, m. lavorik. go£>, a. odvčzan; prost, svoboden; nepeven; razpdšen, raz-dzdan ; ftifd) batauf—, udri, udrite, hajdč. [odlepiti. goSarbeiten, v. a. odtergati. SoSbinben, v. a. odvezati, razve/, a ti , rasrešiti. Itergati goebredjen , v. a odlomiti, od-gočbrennen, - briidEen, v u. vstre-liti, sprožiti, zažgati.
fiofd)
346
8uč()S
Cofdjen, _ t>. a. gasiti, ogašati, vgasiti_, pogasiti; (©efdjtiebe neč) brisati, izbrisati; —v. n. vgasniti, pogisniti, pogajati se.
Sofdfibtanb, nt. ogdrek, opilek.
Sofcfter, m, gasivec; brisač.
£0f(f)f)0rn, n. gasilnik.
Sofcjmittel, n. gasilo. [pdznica.
Sofdjjjapiet, n. pivni papir, tra-
Sofe, a. zloččst, malopriden, zli, zanikern; (teidjtfertig) pre-ščrn; (ititfit feft) rtih, rahel
Cofegelb, n. rešilo , odkdp, odkupnina.
Sofen, v. a. odvezati, razvčzati, odrešiti, razrešiti: razvozlati; (ložfaufen) odkdpiti. izkdpiti rešiti; ©elb —, tet žiti; fin @es toefjt — , zažgati, sprožiti, vstreliti; ©iinben —, odpustiti grehe; ein 3t(itf)fet —, vgadati, vganjati, vganiti; (Bon etnetginfd&ranEung befteien) osvoboditi, rešiti, znebiti.
Sofetbittte, f. devetogdbniea.
Sošgeben, v. a. izničiti; pustiti, izpustiti.
SoSgefjen, v. n. razvčzati se, raz-rčšiti se; (Bon®eroef)ten)sprožiti se, podreti se, zažgati se; auf einen —, napasti ob. lotiti se kogar, navaliti na kogar; (ben JCnfnng netjmen) začčti se.	Ipiti.
SočEaufen, v. a. odkdpiti, izku-
SoSEommen, v. n. vjiti, vteči, vskočiti; spasiti se.
Sočlaffen, v. a. izpustiti, pustiti.
£ogmacf)en, v. a. razvčzati; odlč-
piti; odklčniti. SožftSftlagen, v. a. odbiti, odtrd-
piti; batauf—, pobijati, razsajati. ikovati, razklčniti.
Sočfdjliefien, v. a. odkleniti, od-
Cosfptedien, v. a. odvezati, odrešiti; osvobdditi.
Sošfptecfjung, f. odveza, odrešenje; osvobddenje.
?očtrennen, v. a. odporjiti.
Sofung, f. geslo, znak, znamnje; beseda, slovo.
2ofungš»ort, n. geslo.
Sofung, a. razvčzanjc; streljanje; (SoSEaufung) odkdp.
SoSroetben, v. n. znebiti se, osvobdditi se; einet SBaate s pora'ti ob. zabarantiti blagd.
Sošjietjen, v. n. itbet einen —, obrekoviti kogar; lotiti se kogar.
8otf), n. -libra, ldt; (jum So= t|en) vir, varilo; spoja (SBlet —, olovo, čerček, svinčnik.
Sotben, v. a. variti, zvariti, za-variti, spojiti. [sto zlato.
8otf)ig, a. lotov; — tš ©otb, či-
Sotbtecfit, a. prostopiden, ra-vnotčžen.
£otf)fe, Sotljšmann, m. mornar.
Cottetbube, m. kalin, potepdh, smerkolin.
Cotterie, f. lotrija.
Soroe, vi. oroslan , lav, lev; ein jttnget —, lavič.
SotBen?, a. oroslinov, lavov.
Cowenartig, a. lavski, levu po-ddben.
SotBengtube, f. levnjik, levnik.
?ot»enja[)n, m. mlič. [vica.
Sotpin, f. oroslaniea, lavica, le-
2udf)š , m. bistrovid.
SudjSaugen , p/, fig. bister vid, ojstre oči.
Suci	.347	Cuftb
Siige, f. laž, lež.	[grfti se.
giigetr, v. n. lagiti, legati, zla-gugenfjaft, a lažnjlv, lažljiv, le-žniv; — igfeit, f. lažnjivost. gtigenmaul, n. lagič, legUn. gitgner, a. iažnjlvec, ležnlk, la-žnik; — trt, f. lažnjlvka, le-žnlca, lažnica ; — ifdj, f. 8ugertJ)aft. Sufe, f. Sutfc.	Idilo.
Stimmet, m. tarban, cepec, bu-8um»), to. potepUh, klatež, tepež. gumpett, ni. capa, cunja, can-dra, starina, kcrpež, ban-jUza.
gumpengefmbel, n. potepuhi, klateži ; tepčad, klatcžija. gtimpenfammtet, nt. cunjar. gttmpem, f. tepnjarija, kl.tte-žnlja; malenkost. IbanjUzast. giraipicfit, a. cunjast, capast, gttmtig, a. stergan, cunjav. gunge, f. pljuča, plače. 8imgett=, a. pljučni, gungenblutaber , f. pljučna pri-vddnica.	Iplučnica.
gungenent}unbung, f. prisidna Cungcnfaul, a. gnjilopljUčen,gnji-
lih pljuč.
gungenfrcutt, n. pljučnik. 8uitgenfd)lagabet, f. pljučna odvodnica.	[sušlca. Stmgeitfitdtt, f. pljučnica, pljučna Simgenfiitfttig, u. pljučničen, su-šičen.
gunfe, f. lunek, ljunik. gunte, f. zapalka, lunta. ž-ufi, f. radost, veselje; (bieS5e= gterbc) pohot, želja, volja, poželčnje, mik; sla (unot« bentlidjež SJergttugen) slast, guflbatfeit, f. vesčlje, kratko-
gucifor, m, danica; (»enbflernj
veččrnica. gitcfe, f- luknja, špranja, šker-blna. rega, reža, razpoklina. guienbiifier, m. fig. dostivek, kerpa.
giitfig, a. luknjast, špranjast,
ckerbinast, razpoke!.
guber t n. merha, merhovlna,
cerkllna, para. gubetn, f. n. nesramno živčti. g„ft, f. zrik, povetrije, veter, guftart, f. versta od zraka. guftblafTi , f. mehUr, mehUrič. giiftdlCrt, n. vetrič, sapa, sapica giiftcn, v. a. vetriti, prevetriti;
fig. odkriti, gufterfdtrinung, f. prikizen na
nebesu, zračnlna. guftformig, a. vdušen. guftig, «• povetern, vetern,
hladen; fig. lahek. guftSreiš, nt. dihokrdg, ohlip,
zrakovje, zračje. gttftJtmbf, f. zrakosldvje. guftlodj,n.odUška,dušnik, sapnik, guftmeffcr, nt. zrakomer. gtiftpumpe, f. zračna sisiljka,
zrakosisaljka. guftreife, f. potovanje po zraku, guftroijrp, f. odihalce, dušnik,
dihavlca. guftfaure , f. poveterna kislina, guftfdliff, n. poveterni brdd;
—cr f. poveterni brodnik. guftftf)lt>|j, 71. zlati grad, grajšina
v zraku. Suftfpringf r, nt. skaktivec. gtiftfaruttg, 7n. skok. Suftjtig, 7». veter, prepih, gug, nt. mit — unb Sritg, z gol-Jljami in lažmi.
Sujlb
348
50?agb
čisnost, zabava ; veselica svetkovlna.	Ičdga,
fiuflbirne, f. kurva, cafdta,vla-Siiflen, f. (SSefitflen. Sufler, m. kovka , svetilnjak. Sitjlern, a. hotljiv, pohotljiv, pohoten, željen, slasten; —f)eit, f. hotljlvost, pohdt-nost, željnost, sldst. Suflgarten, m. raj, perivoj. 8ujlf)auč, n. senica, veža, loka,
pomarinčnica. Suflig , a. vesel , radosten : (fpaffjaft) sinčšen; — fein, dobre ob. židane volje biti; — Jeit, f. veselje, radost, veselost. Lkež, smešnik. Sufiigmacfjer, m. veseljak, bur-Suftreife , f. pot za kratek čas. Cuflfeuefje, f. sramna kuga. Sujjfpiet, n. vesela igra. Suflroanbetn, v. n. sprehajati se. Sutfjeraner, m. luterin. Sut^etifcfj, a. luterinski. £utf)ertf)um, n. luterinstvo. Suruč, m. lišp , razkdšje , giz-
dost, prekrasnost. 8t)ra, f. lira, lajna. Sljttfcfj, a- pevateln, lirički.
M.
SOtaat, ffliaaf, f. SJJaljl, 3Jtacf)e, f. posel, delo. SJla^en, v. u. delati, storiti, napraviti, včiniti, raditi; CRfeiber) delati, narčjati, narediti, siti; @elb — , dnar pridobiti; fertig — , dodelati; ficf) bnbon—, pobegniti, vteči, pobrati se; ftcf) liter etroač —, lotiti se česar, pod-]
sto'piti se; ft<6 niefite bataug — , nič ne marati; ftcf) auj ben SSeg —, odriniti, na pdt se poditi; ftcf) mit etttač grof —, ponositi se s čem • fiefi »tel bei einer ©acfje —' mnogo dobiti, obogateti-bač (Šffen —, jed pripra'viti'; ben ^>errn —, gospoda se delati ; ftcf) an einen — , ober-nlti se na kogar; einen fjets unter — , opsoviti ob. ozmerjati kogar.	Istvo. ®lacfjeret, f. delo, posel; tvor-SBtacfjerfofm, m. poslovina, plačilo za delo. Ijiča. SDlacf)ination, f. kovirstvo, zvi-SKacfjt, f. moč, obl.lst, zmožnost; sila. SDlacfjtf)aber, m. vladir, pol-novlistnik, oblastnik . —in, f. vladarica, oblistnica. SDtacfjtig, a. močen , mogdčen, tehten, važen, silen, silovit, oblasten; einer ©ptacfie — fejn/ jezikrizdmiti ob. znati; ■—Eeit, f.mogdčnost.oblist. Loblisti. ®Jacf)tl0Č , a. nemogočen , bez ©lacjtfpritclj, m. povelje. 9Raef>tt>ert, n. kerparija; šu-
šmarlja. 9Jtaculatur, f. raačkanica. šJJiabcfjen, n. deklica, devdjka, deklina, deklič, dekle, punca. SOtabcfjenalter, n. deklistvo, de-klinstvo.	Iški rdp.
SJtabdjenraitb, m. otmica, dekll-SMabe, f. červ, mol, zaplivk. SRabtg, a. červiv. Iskladivnica. SBtagajin, n zalog, zaldga, SJJtagb, f. dekla , služebnica, dužkinja.
SJtage
349

gjtagen, m. želddec; — a. želodčni, za želodec; — btfc (Sen , n. tiščanje v želodcu; —ttampf, m. kerč v želodcu; — Era§et, m. slabo ob. kislo vino.	[iddec.
sfllagenpflajter, n. obveza za že-sjjlagenjlarfenb, a. želodičen. gjlageniropfen, pl. kaplje za želddec.
splaget, a. sldk, medel, mer-šav, kumern, sdh; —teit, f. slokost, medlost, medldba, meršavost.	[gauberifd).
©tagie, SKagifdj, f. siauberei, SJtagilter, m. učitelj, mešter. CKagijltat, m. meščanska ob.
mestna sodnija. [veljak, sjjlagnat, m. perv.-ik, velikaš, sjRagnet, m. kalamito. [mičen. gjtagnetifc^, a. kalamiten, kala-spjagnetiftren, t', a. kalamičiti,
na se vleči, magnetizirati. SOtagnetiSmuS, m .kalamična m dč. SRagnetnabel, f. kalamičnica. gRagnificenj, f. velebitnost. gjlafjagomjfjolj, n. mahagono-vina.	[ča, senokošnja.
SKabb, f. kositva, košnja, se-SKatjen, v. a. kositi, seči; (@e= treibe) žeti.	[nosčk.
§0tdt)et, SJJdljbet, m. kosec, se-$Kai)l, n. gostba, gostnija, obed, pojedina, pir ; (geicljen) zna-mnje, znak, biljčga; (auf ber Jpaut) znamčnka, madež. SJta^ten, v. a. (©etteibe) mleti, sjftafjtgelb , n. mletvina, mlev-šina.
sjjtafjlgetreibe, n. mclja, meljaja. SKaijtme^e, f. merica. SJtafjlff. 23rautfcija§.
9Hat)!flrom, m. v^rtinec, ker-nica.	ljužina.
SHafjljeit , f. obed, pojedina;
SUdtjne, f. griva.
SJJaftnett, v. a. opdmniti, opominjati, opomenovati.
SRafjner, m. opominjavec.
SItdljrcIjen, n. basen, bajka, pri-čica; —t)aft, a. izmišljen, čudovit [vedka; (^)ferb) kljuse.
SRdtire, f. basen, priča, po-
SBtai, m. maj, velkitraven; (ilir.) svibanj; (čedj.) kveten; (poln.) maj; —baum, m. breza ; — blume, f. šmarnica, jurjevica; —Edfer, m. majski keber.
%Rai6, m. turšica, kordza, sro-mentin; — fetb, n. koruzišče; —jtroi), n. koruznica.
ajtaitreffe , f. hotnica, prildž-nica; mildstnica.
SJtajefldt, f. veličanstvo, ve-ličastvo ; — iftf), a. veličan-stven , veličasten.
■Blajeftateserbtedjen, n. pregrčha zoper vladarja.
SKajor, m. četnik, tisučnik.
SDlajotan , »». majoran, majo-ranka, majerdn.
SKajorenn , SOlajoteitnitat, _ f. gjtunbig, — teit. [vičnica.
SDtajoritat, f. večina, čezpolo-
SKafet, m. madež, kverna, mana; — log , a. bez madeža.
®dte In, r. n. (untettjanbetn) mešetariti. [n. mešetarina.
Sfftdtler, m. mešetar; — gelb,
SKaEcone, f. makardn.
SRal, ad. krat, bart, put; man= rfječ —, včasi; ein fiir alte —, za vselej.
SSMe	350	SRann
SJlalen, v. a. obrazovati, obra-ziti, slikati, obličiti, živo pisati.
SJtal«, nt. obrtfzar slikar, obrdznik ; —in , f. slikarica, obrrfznica.	[učilišče.
5Dtalerafabemie , f. slikarsko
SKaterei, f. slikarija.
SBaterifd), a. fig. krasen.
SSaleiEunft, f. slikarstvo, obra-zništvo.
SJJattet, nt. stdr, vagan.
9JlaItf)erer, — rittet, nt. malteški vitez.
SKattte, f. slezica (trava).
SOIatj, n. slad; — bier, n. sla-dovica.	Ldivnica.
SMttljbarre, f. pušnica, sla-
SK(1 [jen, v. a. sladiti, sladje delati.
SKatjer, nt. sladdr; —in, f. sla-darlca.
SKaljtenne, f. sladno gumno.
SJtctmma , f. mama, mamka, mamica.	Ipidnik.
SRammeluE, m. mameluk; od-
SJiamnton, m. mamon , lig. bogastvo, zaklddi.
SKan, pr. roirb bttrtfj se mit ber britten ^erfon einf. 3af)t, obet burtfi bie jroeite *petfon einf., fo wie bttrclj bte erfte, jtueite ob. britte sperfon »ielf. gafjl, jeboclj ot)ne se, aučgebrucft. 2£ucf) lann ber <Sa| in bte leib. gorat tjermanbett »erben; — mug , treba je; »enn — if)n fte^t, foUte — glituben, kedar ga človek vidi, bi rekel.
SJiancber, pr. marsiktčri, marsikdo, nekteri; — t>at ge= gtaubt, mnogi so mislili.
2Jtanctjertei, a. razen, mnogo-tčri. fkadkad, marsikrat.
SKancfjmat, ad. včasi, včasih
SKanbat, n. povčlje, zapo'ved' poobldstenje.
SKanbet, f. jedrica, mandel mendula ; — n. (®etreibe[)au= fen) petnajstina , petnajst snopov.
SKanbelbaum, m jeder. 3J!anbertta[)e, f. zlatovranka.
SRanbeln, v. a. zlagati snopje.
3Jtanbelmilcf), n. jedrično mleko.
SKanen, pl, duše pokojnih.
SDlange, SDtangel, f. valja, rolja.
SKangel, m. nedostatek, manjkanje, pomanjkanje ; (SSefjIet) slabost, nedostdtek; —[)aft, a. manjkljiv, pomanjkljiv.
®angelf)ols, f. SKange.
SKangeln, v. a. valjati, povd-ljati, roljati.
SOlangeln, v. n. manjkati, po-manjkati, pomdnjkovati, ne biti, ne imčti, pogrešati.
SKcmgEorn, n. zmes.
©tangolb, n. blitva.
SUanier, f. običdj, šega, način.
ct. dvoren, vljuden; —• Eeit, f. dvornost, vljudnost.
SRanifeft, n. razglas.
SKann, nt. mož; človek; voj-šak; ein rec&tfdiciffenet —, možak, korenjak; ein — »on SBort, mdž beseda.
SKnnna, f. mana.
5Dtannbar, a. doi-ašen, goden ; za vdajo ob. ženitvo; —Eeit, f. doraslost, godnost.
SJtanndjen, v. možek, možiček; ein ttnbebeutenbe6 —, možicelj;
Slann
351
SJlarm
(ein %f)iet mdnnl. ©ef^tlec^feS) on, samec. SOtdnnerttolE, n. možtvo. gjtannfjaft, a. korenjiški, možki, možčven, serčen; —ig= Eeit, f. možkdst, serčnost. SSJtannigfattig, a. različen, ra-zličit, mnogoteri ; — Eeit, f. različnost. gRdnnin, f. možikinja. gjldnnltcf) , a. možki, možčven ; baS —e ®lieb, kureč; —Eeit, f. možkost, moževnost. sSKannfdjaft, f. ljudi, ljudstvo ;
vojniki, vojska, sjjtannfjr, a. možki, moški, gjjannebilb , n. mdž, možtvo, možka glava. Lglave, možje. sBlannšleute, f. možki, možke SMannčperfon, f. SKannžbitb. SSJIanrtfuct>t, f. želja za možem. sKannfudjtig, a. možaželjna. SOJanniSjUfht, f. vojniški red. SDtanfdjen, v. n. čapliriti. SKanftfierei, f. čaplarija, ča-
plirenje. 5D!anfd)ette, f. nardčka. Sffiantel, m. plijš, plijšč, kaba-
nica, kolor, metru. SRantelcfien, n. plajšek, plašiček. SMantrffacE, f. gelleifen. SRantiUe, f. plajšič, plajšica. Sffianufactut, f. rokotvdrnica, rokodelna ; —waare, f. iz-delk, rokotvdr. SDlanufctipt,' n rokopis. SJIatber, m. kuna, kunica. SfatberfeU, n. kunja koža, ku-iljovna.	[božje.
SOlarienbilb, n. poddba matere SJlarienbiltet, f. ostropes. SJlariettglae, n. slida.
Slatine , f. pomdrstvo ; — ut, m. pomdrnik.
ffltarE, n. mozeg ; (in ©etttacfjfen) serce, serčika, duša; ster-žčn, sverž, sok.
3JlarE, f. marka; libra ; krajina; (®rdnje) meja, granica ; (3eidEjen)znamnje,zn4k,biljčga.
SDlarEen, v. a. znamovdti, biljč-žiti; teržiti.
SKarEetenber, m. margeUn , je-stvinar; —in, f. margetinka.
SOlatEgraf, m. mejni grdf; —in, f. mejna grolinja.
SEJIarEgraffcljaft, f. mejna grofija ob. grofovina. [iijstvo.
9KarEgraftf)um , n. mejno gro-
SMarEicfjt, a. mozgast: serčikast, steržčnast; jederčast.
3RatEig, a. mozgovat; serči-kav, sveržat; jederčast,. je-dričav.
SUtarEfdjeibe, f. meja, granica; — Eunft, f. kopnomčrje pod-zčmaljsko.	[mejtiš.
9KarEflein, m. mejnik, mej.-ik,
SKarEt, m. sejem, senjem.
SJlarEtbetuofjner, m. teržan; — in, f. teržanka.	[viti.
SJtatEten, v. a. teržiti; sejmo-
SKarEtfleien, m. terg.
SKatEtieute, f. sejmsirji; teržan i.
SJiarftptag, m. sejmišče; teržišče.
SRatEtpreitS, m. ceha, kiip.
SOiarEtfc^reier, m. teržnikdr;
SDtarEttag, m. teržni din.
gKatEung, f. meja, granica.
SJJtarmor, m. mramor, marbel.
9Jtarmorarbeit, f. mramorovina.
SKatmorttudf), m. — gtufce, f. mrainornica.
SRatmoriren, v. a. mramdriti
SKarm
352
2Rafl!
SKarmom, a. mramoren, mra-morov, marbelnast.
©tarobe , a. vpehan, vtruden ; betežen.	[vojske).
SKarŽ, m. torek, davor (bog
SJtarfcfi, m. postop, pot, marš, hod; (in SKuftČ) popdtnica.
5Dtarfd&aH,»i. vojskovo'd,maršal.
SDiarfcIjfettig, a. gotov ob. pripravljen na marš.
SKatrfcfnren, v.n. posto'pati, potovati , iti, maršlrati.
9Ratfd)(anb, n. mlakasta ob. mu-■tivna krajina. [njdšnica.
SKatfiaU , m. konjarnica, ko-
SRattet, f. muka, tara; — ?, a. mučeniški.	Ivec.
SJlatterer, m. mučitelj, zatira-
Sttartetn, v. a. mučiti, terpin-čiti, reviti, tarati.
5Blacfcttf)um, n. mučeništvo.
9Raxtextt>oč)e, f. veliki teden, velika nedelja.
SJtart^rer, m. mučenik.
5Dtattt>tin, f. mučenica.
SBtatj, m. marc, sušeč; (ilit.) ožujak; (čedj.) brezen; (poln.) marec.
SDIdtjbter, n. marčno pivo.
SJlafdje, f. petlja ; oko, ozel, (bet 8?ogel|}eUern) progla, zanj-ka.
SRafdjtne, f. stroj, nastroj, ma-hina, stroga.
SDtafcftinenmdfiig, a. kot stroj.
5ffiafrf)wenmeijlct, m. strojovnik.
©lafe, f. brazgotina, pika, mardga.
®Ufet, f. osžpnice.
■®aftc, m. žila (v drevčsu); — f)0tj, n. žilavo drevje.
3Jtafetid)t, a, žilav, žilovit.
SDtaSftotber, m. — exte, f. klen, brilovo drevo.	[škara,
SJtaSEe, f. šema , krinka ; ma-SKažEatabe, f. maškarida. SJiaSEiren, v. a. obščmati, oma-škarati.	[bokal.
Stali, n. mera; (4 ©eibet) pint, SDtafie, f. mera, način; genriffer —n, nekako, nekakšno ; eis niget—n, nekaj, ponekakšnim SDtajigabe, SJtaggebung, f. nadj
—, poleg, po. SDtdfig, a. zmeren, meren, trezen; (mittetmafiig) sredenj, posredenj. SJtdtiigen, v. a. krotiti, pomanjšati, obuzdati. SJtdfjigEeit, f. zmernost, treznost; srednjost. SDtajjEanne, f. pintnik, bokal. SJtafiregel, f. pravilo; ravnava,
určdba, narčdba. SRafiftab, wi. merilo, ©taffe, f. gromdda, germada, gruda , celina , mertvina ; (»orauš etroaS gemadjt tBitb) suova, osndva. SJtafTio, a. celosten, celokdpen, tverd, staven; fig. grdp; debel.
SJtaft, — baum, m. jambor, ka-
tarka, drevo jadrčno. SBtaft, SKajtung, f. iir, žirenje;
pitanje, debelitva. [ritnica. SJtaflbarm, m. ritnik, končnik, ©iaflen, v. a.kermiti, pitati, de-
beliti, rediti, žiriti. SRaflgelb, n. žirovnina. ©tajiti;, m. mirtvik, žvatka; — baum, m. trišlja, drevo mirtvikovo. SEtaftforb, m. verščlo.
asaft	353	SDMuf
gjttturaffe, m. zijalo, zijik; — en feit Ijaben, zijati, rezati se, sijaje prodajati. SKcnttbeerbattm, m. murva, mur-
bino drevo. SKattlbeere, f. murva. SRatilbeetjuifit , f. murvarija, murvirstvo.	[blček.
SKattlcfjen, n. ustica, gobček, go-$Dl<tuW)rift, nt. svetohljinec. SKaulen, v. n. namergdditi se,
občsiti nos. SKaulefet, m. mezeli, mezeg; — in, f. mezga; — trei&er, m* mezgtlr.	[koustnež.
55tauli)eU>,Mi.bahdn, bahič, širo-SKautfotb, nt. bernjica 5feulfcf)elle, f. zaušnica, kla-poušnica, berljdzga, ber-ljdznica. Sttaulfeudje, f. ovčič, sajovec. SKau!t|iet, f. SKautefel. SKaultroramel, f. bruude, brun-dička, derndička, — n,v. a. brundati, derndati. CKaulrourf, m. kert, kertica. ffliautourfžfjaufen , —	nt.
kertina, kertovec,kertovnjik. SRuurer, m. zidar, najmar. SRauretStmft, f. zidarstvo, zidarlja, najmarstvo. SKauž, f. miš. SOtauftJiet, m zid, židov. SRaužtŠen, n. miška. aTcattfe, f. misanja, misa. SMufe.*, a. mišji. ®tfiufebarm, »i. črevec. 9JZaufebrecČ, m. mišjek, mišjak. SBtdufefaUe, f. mišoldvka, pist
za miši loviti. 3Kaufegift,n. mišomor, mišnica. SKdufeEale, f. lovica (mačka).
jjjtnfiloš, a. bez jambora, spjaflijcfjfi, m. pitanec, vol za deli elitv o.
sjjjajioieb, n. živina za pitanje. SOiaftroert, n. jamborovje, ja-
drčno drevje, gjtatabor, m. čelovddja. sjlateriat, n. sprava, priprava;
les, gradivo ; snova. . sjjtateti e,f. osnova,snova, snutje, roba; (giter) gnoj; (@egen* ftanb) predmčt. sfjtateriet, a. telesen, živdten;
biten, materialski. [tematika, SJRatfjem ati?, f. računosl d vj e,m a-gjtattjematiSer, m. ražunosldvec, ro a tematik ar. [matematičen, gjtcttfiematifdj, a. računosldven, sgiatta^i, f. vajšnica, arovnica. splaftifet, f. matica, zapisek, sjjtatrone, f. gospa, gospdja. SJJtatrofe, m. mornir. sjjtntt, <t. slab, truden, vpehan, »moren; (»om ©tafe) oblačen ; — macften , vpehati; _ »erben, opčšati. sBlatte, f. rogožina; (2Biefe)poljc,
livada, ledina, košenina. SBIattigfeit, f. slabost, trudnost;
oblačnost. SJtauen, v. n. mij.-lvkati. Slrtuer, f. zid.	Ltrupilo.
SJtauetfcte^er, m. stenoldm. raz-SSatterfeUe, f. ometdčka,zidarska
lopatica.
sSHauerBraut, n. bomdlica. Sffiauermeifter, m. zidarski mešter. SKauern, t;, a. zidati, [zidovje. i 5£tauertt)erB, n. zidlne, zid d vi, SJtitut, n. usta, gobec, lape; f)attS —, jezik za zobe; lofeš —, hudoben jezik.
gjiauf
SDtaufen, v. n. mišova'ti, loviti miši; — v. a. krasti.
SDtaufen, ficf), t;. r. misiti se,mi-sati se; (»on .Strebfen) liliti se, oliliti se; (»on ©cfitangen) ljeviti se.
SRaufefliU, ad. tiho kakor miš.
SKdufetobt, a. mertav, vbijen.
SKaufig macfien, ficfi, v. r. ko-šatiti se, ponositi se; vstavljati se.
gRSuSletn, f. 9Jtdušc$en.
sffiaufoteum, n. nadgrobje.
9}tautfi,/.harmica,mita, potnaia.
SKauttjbar, a. harmičen, mi len.
SJtaut&fKt, a. brez mite, bez harmice.
S»autf)fiauŽ,n. harmjca, milnica.
SJtautfiner, J/i. harmičar, mitnik, mitar.	Ljništvo.
SJtccfianiB, f. mehanika, stro-
sjjiecfianiEcc, m. mehanikar, strojnik, umetnik. _ fjniški.
SKecfianiicf), a. mehaničen, stro-
gjtecfiantčmuč, mi. mehanisem,
strojstvo. SKecEern, v. n. meketati; mer-ketati; — n. meket, meke-ta'nje.
SKebaiUe, f. kolajna,biljega
SWebiancCta»,ti.srednja osmerka;
velikost srednje osmer ke. SKcbicin, f. lek, zdravilo, vračilo ; (.^eilžtmbe) lekarstvo, zdravilstvo, zdravništvo, le-karija , vračništvo, SJlebicinet,?«. uččnec zdravilstva. SEtebiriniren, v. n. lečiti se, vze-mati zdravila , zdraviUiriti, vračiliriti. Iniški, vračniški, SKebicintfcfj, u. lekirski, zdrav-SOtcbicuS, Mi. lekar, vrač, lečnik,
354	3Re|l
33tebiti«n, f. 9tacijbenfen. SJleet, n.morje;—s, o. morski. SMeerbufen, mi. zaliv, zatok, za-ndžje.	* [tčsk.
SMeetenge, f. proliv, morski za-SJleerešflutf), f. brezvetrije, tišina (morska). 3Keerei>»elfe, — »oge, f. val, ta-las morski, slap; — n, pl, valdvje, slapdvje. Ldeva, SReetfrdulein, n. mornica,morska Steetgrnš, n. voga, morski mah. SJteergrim, u. sinj , zelen kot morje.	Lstanišče.
S)teerf)afen, Ml. luka, pristan, pri-Sfftcetlafje, f. opica, merkevca. SJteettinfe, f. vodčna leča. SKcetmenfcfi, mi. morski človek;
vodni mdž. SJteerrettig, mi. hren. SRectfcfiaunt, mi. morska pena;
— en, a. iz morske pene. SJteerfcfjnjalbe, f. ribačka, morska lastivica.	[dupin.
SOteetfd)t»ein, n. morska svinja; SOteerfpinne, f. hobdtmca. SJteerftrubel, m. morski vertinc, vertldg. _	Lbrčg.
SOieetufer, n. primorje, morski 9)teeri»et6, n. mornica, sirčna. SKeetwu;'.bct, n. morsko čudo, morska pošast. L", močni. ?0tef)l, n. moka , mokica; — ffltešlbefidttnifi, n. mokarnica,
Rošt za moko, močnica. ffile^lbeere, f. gldginja. . i SOJefilbitn, f. močnica. SOtefilbtei, n. kaša. SRffilborn, m. glo'g; col. glogje. aKe^lfa?, n. lajta. 3Jte§Ifidnbter, mi. mokar. pjtefiticfit, a. mokast.

355
fflfelf
<!Ref)Iig, niokn.it, omdčen. qjlet)ltammer, f. mokirnica, mo-kaVnja.
sjReblfleifler, m. kič j iz moke. SOletilmup, n. močnik. gRefjlfieb, n. sito. <8tejl(Veif<, f. testo, jčdizmoke. ijjlet)ltt)<iu, m. snčt, rija; medna rosa.	Ipijiča.
HXet)ttvante, f. obldda, oblddena šljicfjtoittm, 711. močni červ,
močnjik. $Het)x, a. it. ud. več, više; bolj. y]let)ren, f. ŠBermefjren [nom. sjReljtentfjeitg, ad. večidel,zvekši-SRefjrere, pl. mnogi, nektčri, ne-« ko]'i-	[množčstvd.
SSKefjtbeit, f, večina, vekšina, sJRefjrmttlig, pono'vljen, ope-
tovin, čest, večkraten. 9Rcf)nnctl6, ud. večkrat, več-
barti, često. gRel)rft)lbig, a. večzldžen. SReiben, v. a. u. n. ogibati se, ogniti se, bežati, varvati se, vanatt se. 9Reier, 711. pristtlvnik; — in, f.
pristivnica. sjReierljof, m. pristava. 9Reile, f. milja. SReilenjeiget, m. miljnik. sffieiler, m. kopa.	[svoj.
9Rein, meine, mein, pr. moj; SReineib, m. krivordta, kriva
prisčga. SReineibig, a. krivoroten. SReineibige, m. krivorotnik; —
f. krivordtnica. tDJeinen, v. n. meniti, misliti; (SCiUenS fein) nameniti; e& gut rait einem —, želeti ob. hotčti komur dobro.
SReinetfeitč, ad. od moje strane, kar je na meni.
SReinetijalben, — tttegen, ad. za mojo voljo, zadel mene.
SReinige, f. SRein	[misel.
SfReinung, f. mnenje, zdetje,
SReičdjen, ti. seničica.
SReife, f. senica.
9Rei|?el, lil. dleto, klestilo , rezilo j — n, v. a. dletiti, dletvati, klesali.
SReifi, ad. večma, največ, večidel, najviše; bie — en, večidel.
2Jleilibietl)enbe, m. ki naj več d i.
SReiftenž, 58teijlent£)eilš, ud. večidel, najviše, zvekšinom, k večemu.
SfReifler, »it. mešter ; učitelj; — TOerben , prisvdjiti si.
ffliei|tcrl;aft, a. izversten, me-šterski.
SKeiftetn, v. a. urno viti, ravniti (s kom) ; strahoviti, v strahu imeti.
SReifierredjt, ti. meštersko pravo.
9Retfierfd;aft, f. meštrija, mešter-stvo.	[stno delo.
SReifterftiicE, n. umotvdr, izver-
SRelandiolie, gRelcmcfjolifcfj, f. @djwermtttb, Sdjnjetmtttfjig.
SRelbe, f. lebeda.
SRetben, v. a. ozniniti, na znanje dati, oglasiti, javiti, objiviti; ftdj —, v. r. oglasiti se-
SKelbung, f. oznanitva, oglasitva, objivljenje.
SReliffe, f. melisa, incduoka.
SReliffengcifl, m. melisovec.
SRelf, a. dojen, zmolzen.
SRelEe, f. mlezva. dojitva, mle-zlvo.

ffltell
356
Sltetfen, v. u. mlesti, pomlčsti. dojiti, podojlti. ]/. molzica.
SJtelEer, m. molzec, dojič; —in,
SffielEfafi, n. molznjak, gollda.
SJic(HuE), f. zmolzna ob. doma krava.	[dojka.
50leIfttiefj, n. molznica, dojica,
SRelobie, f. napev, viža.
SDMobifdj, a. blagozvUčen, soglasen, skladen.
Sftctone, f. dinja._
SRetonenbeet, n. dinjišče.
S)temme,/\plašivec,babež, beba.
SSJtemomen, v. a. iz pameti se učiti.
SKenagerie, f. zverinjak
SDtenge, f. mno'ž, množica, množina , mnoštvo , množestvo, truma, sila, obilo.
SJtengen, fidj , v. r. mešati se, vtikati se; — v. a. mešati, premešati.	_ [šarija.
Stengfel, n. zmes, mešanica, me-
SOlmnig, a. svinččna rudečica, menig.
Stftcnfdf), m. človek; — »erben, včlovečiti se, vtelčsiti se.
SJJcnfdj, n. ženska, ženstvo, slu-žčbnica, človečinja.
SJtenfdjens, a. človeški, človečji, človečinsld.
SRenftfjenalter, n. človeški vek.
SJtenftfienbrecf, m. človečjek.
SRenfdjenfetnb, m. ljudovrig; — liti), a. ljudovrižen.
SDienfdjenfleifcIj , a. človeško ob. človečje meso.
SKenfdfjenfreunb, m, ljudomil, človekoljub ; — ti<$ , a. ljudomil, človečen, človekoljuben, vljuden, priljuden; — lid&teit, f. človekoljubje, priljudnost.
SDlenfdjenfteffer, m. pesjan, pes-kijnar.	lljudmi.
TCenfcfienfurcfjt, f. strah pred 9Jtenfcf)enf)afi, m. Ijudovrdža. SSRenft^enEinb, n. človek, človeški sin, svetčin.	Ivečjak.
SRenfdienSotf), m. človečjek, člo-SDtenfcfjenttebe, f. ljudoljUbje, človekoljubje , ljubav do ljudi.	Istiiva.
3Kenfcfjenfa§ung,/Š človeška, p0-SDlenfd&enfcfjeu, a. odljuden, lju-dobo'jen.	[čtinski.
9Renf(Jf)enwer5, n. tvor člove-3Renf<f)emD0f)nung, f. ljudostjn. 2Jtenfcf)f)eit, f. človeštvo, člove-
činstvo. SCJlenfcfjlici),a. človečen, vljuden;. — teit, f. človččnost, vljudnost, človekoljubje. $0lenfdjtt>erbung, včlovečenje,
vtelesenje. Stegel, m. lapor, soldan. SKeribian, m. poldanik. [lišč. SJlerE, n. znamnje, znamka, obe-SKerEen, v. (t. znamiti, zazna'miti, zaznimnjati, zabiljčžiti; (bes merčen) zapaziti, vgledati; (2t(f)t jjaben) paziti, pazko imčti; (im Šebadjtniffe beljats te n) pomniti, zapdmniti; et* tvaš — taffen, kar na znanje dati	\fld. precčj.
SDtetHid), a. znaten, očeviden; — 3Retlma()(, n. znak, znamenje, biljčga.
SKetfitmrbig, a. imenit, pomenit, znamenit; — Eeit, f. imeni-tost, pomenitost, znamenitost- * SDterfe, f. kds. SOIerjen, v. a. trebiti, čistiti. SDtejis, a. masni, mesni.
357
3Riet
•sjjfcpamt, m. božja služba. sjRefibar, d. merljiv, zmerljiv. sjRejTč, f. maša, meša; (Safjt:
marEt) veliki sejem. sJReffen, D. a. meriti, izmeriti. tjJReffer, m. mer, meric, merež. gjtelfer, n. nož; (beg Binbetž) obrdčnik; (Safelnteffer) ste-lijenik.
sgieffetbeflecE, n. nožnice. Lža. sjjieffertjeft, n. helce, ro'g od 110-sSReffettucEen, m. taleb. s£Reffei:f<f>mib, m. nožtfr; - r, a. noždrski; —e, f. liožtirnica , —IjanbtrorE, n. nožarija, 110-žtirstvo.
sjReffecfcfineibe, f. rez od nožu. sjRefjfreiijeit, f. svobodno ter-žtvo. N	[va.
gRefgeroanb, n. cerkovna oprtf-gRefftaž, m. mesias. SRefftttg, tdč , pirinač, med, medenina; —s, a. pirinačni. SRefftngen, a. pirinaeen, medčn. SRefftngfcfdager, m pirinč4r, me-dar. ,	Iriga za meriti.
SRelšEette, f. merični lanec, ve-SERefiEunfi, f. merištvo. SKejmei:, Ml. cerkovnik , cerko-vnjak, zvonar.	Lčelišče.
SRefiopfer, n. maša, posve-3Re|irutI)e, f. merili prdt. SRejitifcb, m. merita mi?,a. SRetali, n. rud, rudo, rudovina, kovina,med, medenina, brdn. gRetaUafdje, f. rudni pepel. aKetaUtfd;, a. ruden, rudniški, rudninski. I f. rudosldvje. SDtetallurg, m. rudosldvec; — te, SRetastjet, f. Iprenčsina, prends. SRetaptjorifdf), u. prenesen, pre-ndsen.
50letapE)t)|t8, a. znanoslovje ;
—et, z«. 7.nanosldvec. SRetapfj&ftfdj , a. znanosldven. SOteteor, 71. z.račina, zračna prikazen; —ftein, m. povetrinjik. Sfflett), vi. mri!. medica, medo-vina.	Lčin ucčnja.
SERet&obe, f. vedba, vodba, na-9Jtetf)obenbud!j, n. ukoslovna
knjiga.	^ i
SRetriE, f. skladomerje. SSRetropotit, m. pervostdlnik. ©ietcum, n. merilo. SRette, f. zornica, svitnica , zgodnica; (GSfjrifl—> polnde-nica.
3Re§e, f. vagan, strfr; ffi(eif$= batlE) mesnica; (ein fd&led^teS grauenjimmer) vlačdga,kurva. SRefsetei, f. ®eme§el. SRe^eln, v. a. mandrdti, klati,
mesti riti, vbijati. ®le§gen, f. ©dfjladjten. SRefiger, m. mestir. [ratništvo. SReucfjelmorb, »i.razbojstvo,nav-SRettcbelmotber, m. razbojnik, navrrftnik. Iški, navratniški, SRettcfielmorberifd), a. razbojni-SReutfjIingž, ad. po razbojniško,
na vratni.ško. SReute, f. tropa psdv. 9Reuferei,f. buna, punt. [tovnik. SReutmadftet, m. puntslr, bun-SRetoe, f. galeb (ptica). SRiauen, v. n. mijivkati; ti.
i i li j a\ kanje.
SRitf), pr. mene, me; se. [lovnik. SRtebet, n. mojderc; perslik, te-SRiene, f. obraz, lice; poglčd;
merda; — tnadfjen, delati se. 3Riet!)bar, a. najemen, najč-moven.
SKiet
358
SOiinb
■?OIictf)c, f. Tin jem. najemba SJtietben, v. a. najčti, najčmati. SSKiet^er, m. najemnik, najmi-
telj ; —in, f. najemnica. SJtietfjgelb , n. najemnina, na-
jčmšina. 5Btiet()Eittf$er, m. izvdznik. 5Kietf)ling, m. najemnik, [šnik. SRietjmann, m. najemnik; vhi-SOlict^pfcrb, n. najeti konj, Srtietfjjin«, f. 5IKtetbge(b. SDttErometec, m. drobnomčr. SKiErofEop, n. drobnokaz, drobnogled. Jčervič, grizlica, SJtilbe, f. mol, molek; červ, SOtild), f. mleko; —t, a.mlečni SOiilctjaber, f. mlečnica, mlečna žila.
€0iitdf>6art, m. golobrtld ; mah,
podlasci, perva brada. 9Jtil<f)bruber, m. mlečenec, bral
po mleku, soddjenc. SDtitctjcur, f. lečba z mlekom. SJtiMjer, SKitcfiner, m. mlekar. SKiltflftau, f. mlekarica. SJiildfigefdS, n. molznjak, golida
za mleko , mlečnjak. SOtitdfigerootbe, n. mlekarnita. SDtildiJjaat, n. perje ob. mah na bradi.
SJtilcijicflt, «. mlekav, mlečkast. SJtildijig, a. mlečen. 9Jti($E<mne, f. 50ttld&gefčtf. SCtiltjnapf, Mi. lonec za mleko. ®ti(cfjner, nt. ribji samec. 5Diiltf)raf)tti, n. smetana. SKitdfimcfv a. mlečnat. 5Dtitd)faft, m. mlezlvo, mlečnost. SJiiltfjfcfttPefter, f. mleččnka, so-
dojčnka, sestra po mleku. SBUdjfpeife, f. jed od mleka, mlečna brana.
sjjtild&ftraffe, f. rimska ob. bela
cesta.
SJtildfltopf, f. 3Jfitd)nttpf.
SKild^roafTer, n. srodka'. pinjenec.
SRild^safjn, m. mlečnik, mlečni ob, pervi zob.
SJJilbe, a. (tpeicfj, jart) mebek, nježen, niičen; (Uiti, fanfi) tih, krotek; (nidjt ftteng) mi-lostljiv, blag; (freimblidi) prijazen, prijeten, priljuden;. (tt>of)ttij<<tig) blagodaren . milosten; — ©fiftung, zadiiŠT bina.
©tilbe, SRitbigEeit, f. mehkost, nježnost, mičnost; lihost, krotkost; blagost; prijaznost; blagoda'rnost.
SSilbern, v. a. pomlčiti, vbla-žiti, pomiliti; (eine ©trafe) /.lajšati, polajšati, zmanjšati.
SKilberttng, f. pomlčenje, zlajša-nje.	1 goserden.
®tilbf)erjig, a. blagoserčen, bla-
2!tilbtf)iStig, a. dobrotljiv, dobrodelen, milostljlv; — Eeit, f'. dobrotljlvost, dobrota, milost.
SMititar, n. vojaštvo, vojnlštvo; —a. vojaški, vojnlški.
SDitlitarifdij, f. SJIilitčir*.
SJtitij, f. vojska, vttjna, vojaštvo.
SOiiUion, f. miljdn.
SKiUiEerje, f. voščna sveča,
©tilj, f. slezčna, vranica; — branb, m. vrančni prisad; —fucf)t, f slezenlca, vranč-nica; — mrf-1 i a, a. slezenlčen.
SSJtinber, a. manji, manjši; — Ijeit, f. manjšina.
SDtinbcrjat)rig, u. maloleten; — Eeit, f. maloletnost.
SSinb
359
SRifg
SjJHnbern, v. a. zmanjšati, pomanjšati, vmaliti; potolažiti, 'vblažiti. $DlinbefieM>, ad. naj manj, za
na jman je, bar, barem. S0ltne, f. rudnik; podkdp; dibla. splineral, n. kopanina, nerast-ljlna, perstenlna, sperstenlna. SBtineralog, nt. nerastljinozni-nec, nerastljinosldvec; —it1, f. nerastljinosldvje. ineralreid), n. nerastljinstvo. gjtiniatur, f. (lrobnobraz, mi-
nijatura. SJlinitett, v. a. podkopiti, pod-
kopovrfti, podkdpe delati. ©Umret, nt. podkopač. gjUnifter, m.popečitclj, minister SKiniftetial, a. popečiteljni, mi-nisterialni. Lministlrstvo. sSltniftetittm, n. popečiteljstvo, 9)tini|triren, a. pri maši streči. SJtinne, f. ljubav, ljubezen; — fanger, nt. pesnik od lju-bavi.
gjlinoritat, f. ®linberf)ett. SJlinotaur, m. ljudoblk. '©limite, f. zmežek, minuta. Stir, pr, meni, mi; sebi SKiraEet, n. čudež. 9Xifcf)bar, a. mešav, mešateln;
—Eeit, f. mešavost. SOtifd&en, v. a. mešati, zmešati; ftcf) in ettnaS — , vtikati se v kar.	[šnjiva, zmes.
SKifcfimaft^, n. zmešanica, žme-©tifdjtfjeil, m. primešek. SJlifdjtmg, f. zmes, zrnešanje,
zpružek. ffltišpel, f. nešpelj. [poštoviti. 9Rifacf)ten, v. a. prezirati, ne ®li jjarten, v. n. prevreči se.
SDtifibieten, v. a. premalo ponuditi.
SJlifbtlligen, v. a. za zlo spo-zndti, kuditi, neoddbriti, ga-diti,	[vada.
SRijjbrattdj, m. zla raba ; raz-
SJliftbrattcfjett, v. a. v zlo ober-niti, obračati Ob. porabiti.
SJlipčtebit, nt. nevera, slabo ime.
SKifbeuten, v. a. hudo izldžiti, opako raztolmačiti.
SRijfen, v. a. biti brez česar, manjkati komur kar, pogrešati česar.
SJfiffetfjat, f. zločlnstvo, hudobija, pregreha, zloča.
9Riffetf)ater, m. zločin, zločinec, hudobnik, hudodelnik.
SttififaU, m. zopernost, nevgd-den ob. neprijeten dogadjaj; izmet, zveržek.
©lijifallen, v. n. ne dopisti, ne dopisti se.
®li)jfalfert, n nezadovoljnost, zamera, nedopadljlvost.
SOtigfaUig, a. nevgdden, neprijeten, zopern, nedopadljiv.
SDtiggebaren, v. n. prevrčd poviti, spačiti se, zvreči. Lda.
93tifšge6otf), n. nevaljana ponu-
SJliggeburt, f. spaka, spaček.
SJtifgefcf)icE, n. nesreča, loša sreča.
SfJtifjgefcf)Opf, n. stvora.
gjliggeftalt, f. nespodoba.^ _
SDlijigfutfen, v. n. spodvreti se, spodletčti.
SRijjgonnen, v. a. zavidki, za-vidovati, ne privdšiti.
SJttfgrijf, nt. zmota, napčnost.
SRipgunft, f. zavist, nenavist, zavid.
ms
360
. mtg
SSJttggunflig, a. zavisten, nena-viden, zaviden, zavidljiv.
SKipfjanbetn, v. a. hudovati kogar, hudo s kom ravnili ob. obhijati; — v. n. grešiti.
Slifl&eutatf), f. vdaja ob. ženit-ba neprilična ob. nesrečna.
StttjjfjeUig, a. nesldžen, neskladen ; —Eeit, f. neslo'ga. ne-sldžnost, nesklid . neskladnost. Lpridelk, jalovo leto.
3Jtijjjaf)r, n. letina slaba, slabi
SRijjfetmen, f. SBerlemten.
SSiftHang, — taut, m. nesklad, nesoglasje.
SRifileiten, v. a. zapeljati.
5Ki|ilicI), a. sumnjiv, nestanoviten, dvomeu ; neviren. po-gibeln ; —feit, f. sumnjivost, nestanovitnost; nevarnost.
SDtijilingen, f. SKiggtiitčm.
SRifmutf), ni. zlovdljnost, hu-dovdljnost; — ig, zlovoljen, hudovdljen. lodsvčtvati.
9Ri6tatf)fn, v. o. odgovarjati,
SRigratfjen, r. n. f. ©tijjgliicfeti.
SRifiton, f. SDtijiMang.
SKiptonen, v. n. ne skladali se.
55li|jtt:auett, v. n. ne upati, ne verjeti, ne verovati, ne zanesti se na kogar.
SJliptrtraen, n. nezaiip, nezadp-nost, maloupnost, sumnjivost.
a. nezaupen, ma-lodpen, sumnjiv.
SRiStritt, f. gefjltritt.
SKifttKrgntigcn, n. nezadovoljstvo, hudovdljnost.
5Kig»ergnugt, a. nezadovoljen, hudovdljen.
SStipmftanb, m. SOtip»ct|tanbnif, n. nerazumljenje.
SBi§t»rfte§en, v. a. nerazdmiti, ne zastopiti prav ob. napčk^ SJtifiroctcljE!, ni. ueplddnošt. ffltift, m. gndj; —v=, a. gnojni. SKifien, v. a. gnojiti; gndj kidati ob. metati; — v.n. srati. ®iftgaucf)c, f. gnojnica, gnoj-šnica.	Iniše.
®tiftf)aufen, m. gnojišče,, gnoj-3Jii|tfafer, m. govnjač. SJtiflpfii^e, f. SJtiflgctucIje. ®tit, prp. s, z, so. ©titarbdten, v. a. pomagati. SJiitnrbeiter, ni. pomagač , sodelavec, pomočnik; — in, f, pomočnica.	Ivred s, s.
SJtitbegriffvn, ad. vkup, skup, SJtitbeHagte, m. sotdženec. SDtitbeleljnte, m. sopooblasteuec. SOJttL-ffl>rr, m. soposestnik, so-v lastnik.	Loblastnik.
SKitbeoolImactitigter, ni. sopo-SSitbringcn, v. a. šebdj prinesti
ob. dončsti. mitbufelet, f. 3tebenbuf>t'et. SKitbttrger, ni. soderžavljin;
someščan; sotcržan [stu. ©litcflrifi, 111. brat po Jezu Kri-SRiteincmbcr, ad. skup, skupej,
vkup, vkupej, zajeti no. ©titempftnben, v. a. sočdtiti. SKitempfinbung, f. sočiitje. Inik. SRitcrbe, m. sodedič, sonasled-93titetben, T n. sodedovati. ffltiterbin, f. sonaslednica. ffltitefTen, it. n. jesti s kdm. S9titfaf)«n, v. n. vkup peljati
se, voziti se s kdm. SBJitgabe, f. dota, juterna. SJtitgebcn, v. a. dati. SJlitgefutjt, f. SSitempfinbung. SSitgefjen, r. n. iti s kom; ttn)ct&
ffliitg
361
SDiftt
— Ittffen, kar pomdzniti ob. vkra ti. ' smitgeljttlfe, f. ®e&ulfe. f fd^rtirt. SBitgenog, —in, f. @ef%te, ©e= Sffiitgift, f. SOiitgabe. Lnik. SKitglieb , n. člen, ud, sotid-9Kitb«lten, 1). n. deržati s kdm. 3Kiif)eIfra, v. n. pomagati, pomoči.
SKitJelfer, m. pomagdč. 5ttlitt)\n, ud. tedaj, torej, dakle. SRittommen, v. n. priti ob. dojti s kdm.	[s kdm.
SOtitlaufcn, v. n. letčti ob. teči ©iitlaut, _— et, m. soglisnik,
soglisnica. SDIitleib, SBitleiben, »..soždlenje, pomilovanje, vsmilenje, milost . miloserdje. $Dlitleibens>tt>ertl), — ttutbig, a. soialenja ob. pomilovanja vreden, požaljiven. tSJlitteibig, a. vsmiljen, milosčr-
den, milostiv. tKitmatf>cn,_D. a. delati, storiti ob. včiniti kar drugi, biti pri čem; bie SOio&c — , po novi šegi živeti, Mllež —, pri vsa-čem biti. SKitmenfcfj, m. bližnji, bližin' 3Kitnel)men, t\ a seboj vzeti,- fig.
odnesti; (entfraften) oslabiti. OTitnicfiten, ud. ne, nikakor ne. SDtitreciroen, v. ti. v račdn vzeti, priračuniti; račdniti s kdm. SKitteifen, v. n. potovati s kom. SKitregent, m. sovladar. gjiitfcbulbig, a. sokriv, deležen
/loeinsu*,. SKitfcftulbige, m. deležnik zlo-činstva , — f. delčžuica zlo-činstva. Lin, f. sodolžnica.
a»itfdf)ulbnet, m. sodolžnik,- — 5Pht|(0uler, m. souččnec. Sffittfmgen, v. n. skup pcti ob.
pevati. OTitfpeifen, f. SMiteffen. SBitfpielen, v. n. igrati s kom. SJtittcig, m. poldne, poldan; (<Siib) j lig, poldan; ju —, o poldne ; _ ju — cffcn, obedovati, južinati. Sftittdgig, a. poldnčven ; južen, ffltittagč, ud. o poldne. SJftittagdejfen, n. — mciljljeit, f.
obed , južina. SDtittagžfreiž, m. poldanik. SKitta.ižlinie, f. poldaničnica. SOtittagžmaf)!, f. SKittag&ffen. 3Rittagstuf)c, f. poldnčvni po-čitek.
SJtittagžfeite, f. južna strana. 9Jtittag<>fonne,/\poldnčvnosonce. ©Jittagčtifcb, ta. obed. SKittagSvodttž, u. proti jugu, k poldnevu.	Lter, sevec.
$0littag6tt>mb, m. dg, južni ve-SHlitte, f. sreda, sredina, sre-
dje, posi-edje; pas. SCRitte!, n. sreda, sredina; (^iilfži —) poindček, pomdglej, po-sredek, sredstvo , pripomd-ček, pomdga; (ŠBermogen) imč-tek, im.inje, imetje; fig. ftčf) inž — leg en, vmes stopiti, braniti.
Sffiittelf, a. srednji, [dnjivek. SRittelaltet, n, sredovek, sre-ffllitteliut, f. srednja versta. SRittelbar, a. posreden; — feit, f. p osrednost. [srednja reč. SKittelbing , n. sreda, sredina, SKittelfinger, m. srednji perst, srednjak.
SJtitt
362
SDISge
ffllitteKanbifdj, a. sredozemen, sredzčmaljski.
SJtittelmann, m. čldvek srednji.
SDtittelmapig, a. srednji, osrednji, sreden; — fett, f. sre-dnjost, srednost, osrednost.
SJtittetmafi, m. srednji ob. veliki jambor.
SJtittelpunJt, m. sredina, središče, osredje , sredopičje, sredotočje.
SJtittelfdjlag, m. srednja versta.
SJtittetšmann, m. — perfon, f. srednik, posrednik.
SDtittelforte, f. srednja versta.
SJlittrijl, ad. po . s, z.
3RUteIfle(ber, bie, baš), a. srednji.
SRittelftrajše, f. sredina, srednji pdt.
Sfftitteltreffen, n. srednja vojska.
SRittetoort, n. prižistje, prile-žje, prildžje.	[posred.
SDtitten, ad. sred, vsred, vsredi,
SDtitten burdj, ad. po sredi, posred ; čez sredo. [.sever.
SRitternad)t, f. polnoč, (Storb)
SRitternadjtig, — nadjtlicfc, a. pol-ndčen, severn. [ura; polnoč.
SJtitternadjtžflunbe, f. polnočna
SRttternacfitžnrinb, f. 9}orb»inb.
SDtitternadjtšjeit, f. polnočna doba, polnoč.
■Stittfjeilen, v. a. pridbčiti; podeliti; reči, pisati, na znanje dati.
©tittler, m. srednik, posrednik; (£eilanb) odrešenik, spasitelj; — itt, f. sredinca, posrednica.
SJtittler, - e, — ti, u. srednji.
©tittlenreite, ad. med tem.
SJtittsuodje, f. sreda; am - , v sredo.
SJtitunter, ad. včasih, kadkad;
skupej, zajčdno,'vred. 9Rit»erbred)pr, m. sozločin. 5)fit»erfd>tt>oreiier, m. sopuntir. SJtitoeinen, v. n. plakati ob. jokati se s kom.	[sltelj; SDtittoerber, m. sosnuhič ; sopro-SJtitroirfen, v. a. posloviti ob, delati s kom; pripomdči, po-mdči, pomigati. ©tttttnrftmg,f.ponidč, pripomdč. 5Wit»i|fcn, n. znanje , vedenje. SJtitjiefjen, v. a. \leči s kom;
— v. n. presčliti se s kom. SJtirtur, f. zmes , združek. SDtobilien, pl. pohlšje, šara, p0.
kdčje; gibljivo imčtje. SRobe, f. ohičrij, šega; krdj. SDtobet, n. kalup , tvorilo , podoba; mera.	Igled. SOtobell, n. obra'zek, oglčd, iz-SRobetn, v. a. kalilpe ob. tvo-
rila delati; slikoviti. SKobetfdjneiber, m. kaluporčz, po-dobar.
SOtober, m. trohlina, trohlota, trohldba , preperčlost, tru-lost, gnjildba; nad) — nedjeti, zatdhlo dišati, ffllobergrttnb, m. blato, grčz, zibi. SBtoberig, a. trohnčl, preperel,
triil, gnjiloben, terhnel. 9Jtobew, a. po sadinjim kroju. SDtobern, v. n. trohneti, terh-nčti, perhnčti, gnjiti, triiliti. 5)tobefiid)t, f. pohlčpa po sedij-nim kroju.	[jim kroju,
SBlobetradit, f. noša po sedin-©tobiftfi, f. SDtobern. SJtobulation, f. napevost. SOtogen, v. n. hotčti, želeti, moči, vtegniti; tt)a$ mag mof)l
SKogl	363
btffi Sofim,. kaj bi td_ veljalo., ečmagfein, morebiti; ermng tjjurt .. , naj dela. gKoglicfi/ a. mogdč, možen, mo-gljiv; — feit, f. inogdčost, mogljivost. sjjtoljamebaner, »n. mohamedi-nec.
SOlofin, m. mak; —a. makov, sffiojr, m. zamdrec, arap, mdr;
— in, f. zamdrka, arefpinja. sVl6l)Xe, f. merkva, merlej, koren; col. korčnje. sjjfofice^opf, m. černoglav. sgiot)rifdj, a. zamdrski, arapski sfflold) f močirdd, mačardl, modras.	Lzmetki.
sBtoIEen / pl. srodka, sirdtka. sffiotEig, a. sirdtkav. sjRolttcra, m. mehki glis. ©foment, m. doba ; trendtje. SJloOTfntan, a. dobno; doben; nagel.
SJtonardj, m. samovlad ar, sa-
movlastnik, samooblastnik. ®JottarcfjtP, f. samovladlja, sa-moderživa; samovlada, sa-movlrfstje. [movUstnica. SJtonarchin, f. samovladariea, sa-®onard)tfcfj, u. samovla'den, sa-
movl.isten, samovladrirski., SKonat, m. mesec. SOtonatlid^ , a. mesečen ; — ad.
na mesec, vsaki mesec. SKonatsfluS, m. mesečina, žensko vreme. [sečni časopis. gRonotžfdjtift, f. mesečnik, me-SJtonatSrofe, f. mesečna roža. SJtondj, m. milih , redovnik,
kaludjčr. SJlondierri, f. mništvo , redo-vmitvo, kaludjerstvo.
SKora
OTondjifd), o. mniški, redovniki , kaludjčrski. SKondjSr, a. f. ©tondjifcfj. SDtondtčElofleE, n. samostan, klo-
šter, manastir. 9R6nd>šn>efen, f. 3K6ndjeret. Sfltonb, m. mesec	Lčen.
SRonbaugig, — btinb, a. mesi-©tonbečc^Eel, m. lunodoba. ®tonbešfinfterm|j, f. merknenje mesca.
SRonbešfjof, m. obstret lune. 3Ronbf)eU, u. razsvetljen od mesečine.	[čina. SKonbtidit, n. — fdjettt, m. mese-50tonbfucf)t, f. mesečljivost, me-sečnost.
®£onbf«d)tig, a. mesečjiv , mesečen; — t, m. messčnjak; — f. mesečnica.	[sca.
SJlonbe&OTdjfet, m. promena me-SRonEalb, n. snet.	[sldv.
SRonotog, m. samogovor, samo-SRonopot, n. samoprodija, sa-
mokupčija. 50tonotonie, f. enakoglisje. SJlonflranj, f. monštrtinca. SKontag, m. pondelek. SJJontiten, v. a. obleči, odčti. SRontur, f. vojniška opr.-iva. SDtoor, n. blato, blatovina, grez,
bereg; moča, močirje. gjloorig, a. blaten, grezovit, mu-žaven, moč:rn. [mahovina. SMoof!, n. mah, mčh, mahdvje, SJJoočgrctS, n Idč, bičje. SOtoočgrunb, m. zibi. Sffiocftg, a. mahovit, z mahom
obi-ašen, mehnat. SKotž, m. mops. SOtorai, f. čudorčdnost. SOlotalifdfi, a. čudorčden.
SOZora
364
SJtott
9Koralift'ren, v. a. učiti, predigati. SKotalift, m. čudonidnik i — in,
f. čudorčdnica. aRoralitdt, f. čudorednost, ''UicraU, m. močverje, močirje, mlaka, muza, muž.iva, ba-rovina , kil, kalovina. SKoraflig, a. močvčrn, mlakast.
mužaven. SKortfjel, f. smerček. 9Jtorb, m. vboj, vbojslvo, vmor poboj, vmorstvo, vmoritva SMorbbfgierig, u morželčč. SRotbbremter, m. požigtfvec; —
ti, f. požiganje , požig. SKorben, v. a. vbiti, vbijati,
moriti, vmorili, mandriti SJtorber, m. vmoritelj, vbijivec, razbdjnik, morivec ; —in, f. morivka, vbijivka, razbd-jnica.	llog.
SDtorbergrube, f. razbojniški ber-SJtorberifdj, a. smertondsen, mo-
riven, kerviv. SOiorterlicfj, u. kervdv, okrdten strašen , strahovit. (vest. SJlorbgefcfjicOte, f. strašna pripo-SRorbgefc^ret, n. strašen krič;
strahovito vpitje SOtotbgefcUe, m. razbdjnik. 50iotbgen>ef)r, n. smertondsno
ordžje; morivka (puška). SOlorbfelter, m. morivnica, mo-rivnjak.
SDtorbftčitte, f. morišče. Lstvo. 9Jtorbtf)at, f. vbojstvo, vmor-SDtorbroeg, m. hcrdjav ob. težd-
ven pdt. SJtorgen, m. jutro; (£>fi) izhod, iztok; — ud. jutre, jutro; — friilj, zajtre, zajtro , jutre zjutrej.
©Jorgen;, a.zjuterni; izhodni. SJtorgenbrob, n. kosilo , kosilcč
zajterk. SKorgenb, a. zjutraj. SMorgenbcimnierung, f. zor, svit
osvitje , zazrtHje. SKorgenblid), a. vjutrenj, jutern SOlorgentanb, n. iztok, izhod
istok , juterna dežela. SDIotgenldnber, m. iztočanin, iz-hddnik.
SKorgenldnbifd), a. iztdčen, izhd-
den, jutrov. Storgentieb, n. zjuternica, zjU-terna pesem.	Lzarja
SDtorgenroti), n. — xott>e, f. zora^ SJtotgenč, ud.vjut.ro, zjutrej'.
rano. zartfno. Lprihddnica. SKorgenftern, m. danica, zornica • SKocgennjattS, a. proti izhodu' k istoku.	Iveter.
SJtotgenrmnb, m. istočnjik; jutrov SKorfcfi, a. gnjil, nagnjil, trdi, ostarčl, starikast, prepeval, terhen.	Lmerlid.
9Xotf(f)icl>t, n. gnjilad, terhnjid, SJtorfec, m. stopa; getter—, mo-žar , movžar. Iometička. SRortet, m. kree, mavta; — Jede, ©tofait, f mosiika. SOlofc^ee, f. čamija, mošeja. SRoftfittč, m. pižma. SDtoft, m. mošt; — birn, f. tepka; — birnroetn, m. tepkovec. SDtotletn, v. a. mošt delati. SJioftig, u. moštnat, sočen. SJtofiticf), f. ©cnf. SJtotion, f. gibanje, pondša. SDtotitt, n. nagib , nagon , pogon; vzrdk. SRotte, f. molj , grizlica, —n= fcaf, molojedina; — nftiijšig.

365
SSSunb
a. od moljov izgrizen. —In, p. n zaduhlo dišati, sfltotto, n. geslo, sfljouffelm, m. mezlan. $to»e, f■ galeb. Ihuda volja, sjjtucEe, f. zlovoljnost., mušica, sfltiiife, f. ltomar , mušica. 5fJIuc6tfd&, a. merčen, zlovdljen. sjJtttcEfen, t>. n čebniti. sjfttibe, a. truden, vgrnin, vpe-han, — toerben, opešati, vgnati se, vtruditi se; lig. sit; einer @ad)e — tterben, naveličati se ob. liavoljiti se česar. s|)tubig£eit, f. trudnost, vgnanost. sjjjuff, Ml. stuhndta, plesenj.
plesnoba. sOtuffen, v. n. zaduhlo ob. po stuhnjenim dišati.
SDluffig, a. plesnjiv.
SBitfje, /\ trdd;_ ct gi&t ft'tf» »tel
—, mnogo si prizadeva. Sfllitfjett, v. a. truditi; ftcfj — v. r. truditi se, pehati se , prizadevati si, gnati se. sjJtiil)e»oU, a. težaven, mučen.
trudapdln, težek. SDltiflle, f. mlin , malen; — mit 4 SSangen, mlin na štiri kolesa. S0tiil)l6iirf($e, m.mlinarski hlapec. SRit&Irab, n. mlinsko kolo. sBtu^lftein, m. mlinski kamen,
1 žervenj. s»tuf)ltt>er8, n. mlin. sffiuftme, f. teta; (grau beš stric) strina ; (grau beg ujec) ujna. SMljfam, a. trudovit, težaven, trudopdln; — ad. težko, stež-koma.
SMitfjfelig, a. reven, beden, ne-vdljen, kukaven; — čeit, f. renost, beda, nevdlja.
5Kiit)Waltung, f. skerb. ffiltilattž, m. polutan; — in, f.
polutanka. SKutbe, f. niške, meškc, korito. SftttUet, mi. mlinar; — in, f.
mlinarica.	Inarstvo.
3RttUer^anbWetf,n mlinarija, mli-SKulm, m. gnjilovca, gnjilobna
zemlja: SJtulmig, a. gnjildben. SJtultiplication, f. množenje,
množitva, poštčva. SJlultiplicanbitž, mi. množenik. SOiultipticatOE, m. množitelj. SJtultipliciren,®. a. množiti, po-števati.
SDtumie, f. mumija. _ Lškara. SOlumme, f. šema, krinka, ma-SJtummeln, f. 3Jturmeln. SJlummeret, f. maškarija, obše-manje.
SKunb, mi. usta; Heiner—,ustica. SKunbart, f. narččje. SKunbbebatf, m. živež. _ _ [lej. SOtunbbiffen, m. vgrizlej, prigriz-SKunbel, m. pitomec, sirdta;
—	f. pitdmka, sirdta. SJtunbig, a. dordšen, dorasel;
—	Jeit, f. doraslost. SOlunbtod^, mi. dvorski kuhar. SRunbteim, mi. ustni klčj. SRitnblidf), a. ustmčn; — hi t, f.
ustmčnost. SKtmblocf), n. usta; gerlo; (an
bet Aanone) žrelo. SOttmbmeljt, n. cvet. SDtunbportion, f. obrdk. a»ttnbfcf)enf, mi, točaj, natočaj. SOtunbfemmel, f. žemljičkaCbela). 5Btunb|l«tf, n. dulec. SKunbttng, f. stočje, stok, ustje, vtdk; (etnet .Sanone) žrelo.
SOfunb
366
SKufi
SRunbttOtratf), m. hrana, živež, jestivo, jestvine.
9Xunbtt>erE, n. usta. Lroba.
SKtmition, f. strelivo , streUška
SKunČeln, v. n. šeptdti, pošepui-vati si.
SKunjler, m. stolna cerkva.
SJtunter, u. buden; čil, bešter, boder, prudek, živj-fig. do-brovdljen, vesčl; — Eeit, f. budnost; čilost, bodrost, prudkost; veselost, dobro-voljnost.
SKtinjcaMnet, n. penezdvnica.
SKiinje, f. dnar, novec, penez; (Jlraut) • meta; (3Xuttjf)aug) kovnica.
SJlttnjen, v. a. peneze kovati, dnar delati; fig. ciljati, nameriti, naklepati.
Sttimjer, m. novčir.
SJtunjfuf, m. penezno čislo.
SKunjgeprage, n. kov.
9Ktmjf»už, n. kovnica.
3RimjEetmtmfj,/'.pozn«(nje dnarja.
SJtimjlpefen, n. pcnezništvo, de-nrtrstvo, liovčiirstvo.
3Kuit}tBiffenfcJaft,f.penezosldvje.
SDturbe, a. perhek, perhel, mehek; nježen; krotek; —, f. perhkost, mehkost ; nježnost.
Stametn, v. n. mermljtiti; šep-t,-!ti.
Sturmettfjier, n. mermljdča.
SKucten, v. 11. mermrtfti, godcr-Tijati. godUti, gosti, roptfti.
SKutrifcfj, a. merčen, merčljiv, rnermra v.	Imernnač.
9KutcEoipf,?«anerrnralo, godlalo
SRufcfjel, f. luštrčnka, školjka ostriga.
SKufcfjelformig, a. luštrčnkast.
SKufcbetfcijale, f. ostra, luštrčnka.
gjtttfdjetoerE, n. školjke, ostrige.
SJlufe, f. modrica.
stufenfoliit, m. fig. pesnik.'
SJtufetmanit, m. mobameddnec. 2Rufettm,ni.znameiiiliiica,musej.
SRuftcirett, v. a. gosti.
SKuftcatifcfj, a. glasbčn, godbčn.
SRuftcuS, nt. godec.
SKuftE, f. glasba, godba, skla-dnogltfsje muzika.
SOluftEer, ni. godec.
9)lu£Ectte, f. muškat, muškdtnica.
SJtitfSEateUer, m. muškatovec.
©tueSfatetlerbirn, f. muškitnica.
SJJitSEatmič, f. muškatna grušiea
SJlušEcitmem, f. fflluSEateUer.
SUlugEet, f. mišica, miška.
SRužfete, f. puška, mušketa.
SJiušEetter,m. muškčtar, mušketir.
59tujj, m. močnik, kaša, podmet sdk.
SKug, n. sila; moraš.
SKupe, f. bezdelnost, prazen čas, delapust; — f)ttben, vte-gniti. Lob. prisiljen biti.
SOtuffert, v. n. morati, primoran
SJltiffig, n. bezposlčn, bez dela dangubčč.
SEJtuffiggang, nt. bezposlčnost, dangUba, postopanje.
SKufftgganger , m. postopdč, vmanjdh, lendh.
SKttfiet, n. primer, izgled; kalup, tvorilo; uzor.	'
SKufler^aft, it. primeren, izgle-den; izversten.
SJiujlerleElter, m. nadučitelj.
SRuflerit, v. a. pregledovati, razgledovati, preiskovati; — v. n. vaditi se, vežbati se.
SRitflEtftljuIe, f. izgledna šola.
gjtnfieEfiiicS, n. umotvor, sjjluflcrung, f. pregled, razgled;
vaja (v' ordžju"). sjjlutt), ni. pogiim , pogdmnost, serce, serčnost, hrabrost; volja, serce; «>ot)t ju — f fein, vesli ob. dobre volje biti: JU — e fcin, pri sercu biti; — tncttfjcn, serce delati. Sjftutfjen, v. a. žellti, iskati, ©tutljig , rt. pogdmen, serčen, hraber; vesel.	Iplašljlv.
©tutfjtosi, rt. klavern, bojazljiv, sKutfHofigEcit, f. klavernost, bojazljivost. 9Jiutf)mafien, v. a. sumiti, sum-njati, misliti, natolcovciti, dozdevati se (komur kar). 9J!utf)mafili<ij, a. verojlten, namišljen; — Eeit, f. vero-jetnost, namišljenost. SKutfjmaSung, f. sumnja, misel. 5)lutf)WiUc, m, raziljzdanost, raz-pušendst, bezdčnost, napost. SKuttiVPiUig, a. razujzdan, raz-
pušen, bezdčen, naposten. SHutter, f. mati, matka, majka, mama; (SBcirrmrtter) maternica,plodnica; (^tefen) drozje, mednice; (ttoneiner ©djraube) matica; —s, rt. materni, materinski.	(težave. gj£utterOefc&H)erung,f. maternične ®luttfrbiene, f. matica, kraljica SKutterbruber, m. ujec. SffiuttcrfiiUen, n. žrebica. SRuttcrdifn, n. mama; cin cittcš
—, babdra, babiiza. SJtutterEalb, n. telfea. Iček. SRuttercinb, n. matern ljubijen-ffliutterEircfie, f. glavna cerkva. SKutterEorn , n stari kruh.
SJtuttcrEraut, n. maieričnjak,
režimbiba.. ©luttcrEtcb«, m. rak v utrdbi. sDJutterlamm, n. hičica, janjica. SKuttcrlcmb, «. domovina, mati vlast.	[telo.
SKuttcrleib, m. utrdba, materno SOluttcrlidf), a. materinski, majčken; — 0(/. kot majka, po maternim. SDtutterlož, a. bez matere. SKuttftmnfjl, ». madež. ®htttermotb,«i.materovbdjstvo. 3)tuttcma:Eenb, a. gol in nig. 5Dtuttetpfcnigc,p(. maternepetice. SSutterpfccb, «. kobila. SRutterfcljaf, n ovca, bica. ffltuttcrfcfiaft, f. materinstvo. SSJiuttei-rtfjeibc, f. gcm. pizda. SJtuttcEfcbnjein, n. prašiča, fflJuttcriqitt)ifier, f. teta, tetka. ®luttccf6()nd()cii, f. SKutterEinb. SJluttf rfprac^e, f. matern ob. narodni jezik. Sttuttcrtljcil, m. materinstvo: ffltuttcroil?, m. um prirdjcn Ob.
naravni.
9Jiu§c, f. kapa, čepica. SOltiijcnmadjcr, m. kapar. SKijriabe, f. deset tisdči, mi-
rkula, tma. SDiijtrfte, f. mira. SSpttljc, f. mirta, nrerča. ■DttjrtŠen, «. mirtov; merčav. SJhjfierien, pl. otajbine, otajstva, skrivndsti.	[sldvje.
SffJtjfttf, f. tajnosldvje, skrivno-50t&fiifcfi, a. tajen, otdjstben,
skrivnosldven. SEljtfjotog, m. basnosldvec. 3JtS}tf)ologie, f. basnoslovje. 9Stjtf)0l09ifcf), a. basnosldven.
Vi.
9Jabe, f. pesto, glavina-
9labrf, m. pok, popek, popič.
9tabetbinbe, f. povoj od popka.
Stabelbtucfv m. kila od popka, kilav popek.
Stabetdften, n. popiček.
Stabetfcfmut, f. popkovnja, po-p o vina.
9tacfj, prp. po; poleg; za; v — unb —, malo po malo sčasoma, poldgama; — trne Bor, zdaj ko nekdaj.
Stacfjajfen, v. a. posn^rnkovati, okirjati.
9ladja[)men, v. a. nasledovati, slediti, posnemati, posnemo-vati.
%lad)at)met, m. nasledovatelj, posnemovavee; —in, f. pos-nemovavka.	Inemljiv.
9lacfjaf)mticfj, a. naslediven, pos-
Slatfjatjmung, f. nasledba, na-sledovanje, posnčma, posne-movdnje, posnčmek.
9ladjaf)ren, v. n. lavkati, klasje za kom pobirati.
Stadjarbeiten, v. a. delati za kom, popravljati kar.
Stodjarten, v. n. zvreči se po kom; brat Stoter —, očetovo šaro goniti.
9tatf>artung, f. sličenje.
Stadtbar, m. sosed; — in, f. sosčda, sosedinja.
5tadj)barlic^, a. sosčden, so-sčdščen, obližen.
Sftudjbarfdjaft, f. sosčdstvo; so-sčdščina, obližje. [navijati.
9Ucf)beten, v. fig. besede po-
SJladjbier,n. zadnje pivo, pato'ki. 9£adbbilb, n. poobličje,poobraz
snetek.
Jtctdibilben, v. a. posmSti, sneti
poobličiti, poobraziti. 9ladf>bteiben, v. n. zaostati, zao. stajati.
9tarf)brennen,». a. strelitiza kom Sladibringen, v. a. prinesti za kom; baš 33erfaumte ~ , p0_ praviti zamiido. Sftadjbem, c. po tem kakor; —
ad. potčm, za tim. 9ladjbenfen, v. a. premišljovati
razmišljovdti, prevdarjati. Sftacbbenten, n. premišljovinje. 9tad)ben8enb, a. zamišljen, pre-
mišljovaven. Kadjbenttid), a. premišljiv. 9Jatfibrefdjen, v. a. premlatiti. 9ladjbringen, v. n. pritisniti, gnati
se za kom. Stadjbntč, m. potčz, potčrdenje; (eineg SSudfteg) ponatis; fig' važnost, mdč, sila. SJacfjbritifen, v. n. pritisniti;
pritlačiti.	Iponatiskati.
9lctc6brucfen, v. n. ponatisniti, 9lad)bru<fer, m. ponatiskar. 9lactjbruč(i(ij, a. močen, ojster;
— auftragen, zaprčtiti. 9tad)eifetn, v. n. natecati se. Stacfreilen, v. n. hiteti za kom. Slacfieinanbet, (id. redama , zapored, zaporedoma, eden za drugim.
Sftctcfjen, m. čoin,ladjica, barkica. 9ta$ernten, f. Sftad&dmten. Sftadfjeffen, v. a. jesti za kom. Sftacfjeffen, n. p oje dn j a. 9tacf)fitegen , v. n. letati za čem.
Stacči
369
Stadj
Sftad)folge, f. nasledovinje , nasledstvo, hasleiilia.
9lfld)Folgen, »• sledoviti, sle dlti, liasledoviti, ravniti se (po kom), posledoviti; (itn 2£mte) nastdpiti po kom. Sftadifolget, m. naslednik, nasle-dovnik : nastdpnik; — in, f. naslednica, nasledovnica. glad)fotfdjen, v. n. izpjtoviti,
izpitivati, preiskovati. 9la4)ftage,/\ poprišanje,popra-
šovinje. Sladjfragen, t-, n. poprašoviti, poprašati, popitati. Itdčiti. 9liid)f«IIcn, v. ».napolniti, na-^tadigeben, v. a. pridali, do-diti; — v. n. vdati se, jen-jati; popustiti, pojemati, sftadtgeborne, m. posmertnik. Šladjgeburt, f. postčljka, post-
lica, senki, streva. gtatfigeljen, v. n. iti ob. hoditi za kom, slediti kogar; bet @put —, iti po sledu: (bem ©piele) streci; feinen ©efdjafteit —, opravljati svoje opravila, sftarfigefjenbš, ad. po tem, za tim. 9?«tbgef({)m«cf, m. slaj, ki v ustih osta'ne.
5Jad;giebig, a. blig, odjenljlv, popustljiv; — feit, f. bla-gost, odjenljivost. 9latbgie?en, v. u. doliti, dolijati,
nadolivati. 9Jatbgtaben,-r. a. kopiti. Sfjocbgriibeln, v. n. modrovati,
preui i.šl j o vat i sjladflljalt, »t. odgltis, odziv,
jeka, odmčv, odmlh. Siacb^ntlen, v. n. razlegati se, odmevati, odzivali se.
ptadjljangen „ „ v(]atj se y
kar, strčči čemur.
StadjlKuien,	po komur se-
kati ob mahati.
Statbfjeben, v. a. povzdlči.
9tatf>l)elfen, v. a. pomdči, do-poindči, pomigati.
9tacbber, f. .£etnacf). Ijesen.
9tad)fjerbfl, m. predzima, habja
9lad)i)olen, v. a. še po kar iti; (baž S3er(aumte) poprivitiza-nemirano.
9lad)jagen, v. n. dervln, vdreti se za kom , terati kogar; streči, vdati se. [odmev.
9facb?lctng , m. odglis, odziv,
Staditlingen, v. n. odzivati se, odmevati se.
9tad)fommen, v. n. pritiza kom, slediti kogar; einern SBefefjt —, izpolniti ob. izveršiti za-pdved; bem SBerfprecben —, deržati Ob. izpdlniti besedo.
Stadjfontmen, pl. vnuki, potdmki, zarddniki.
92acbEommenf(baft, f. zardd,po-tdmstvo, zanimstvo, zapldd, potčmšina.
9ladjEommIing, m. vnuk, za-rodnik, potdmek. potčmek.
9lad)lag, m. sporočilo , zapd-ščina: nasledje; odpustek, odpuša'nje.
9tad)taffen, r. a. zapustiti, popustiti; einern etroač — , odpustiti; — t', n. jenjati, popustiti, popušati. 9iddilaffenf<^aft, f. StadMag.
9lacblaffig, a nemiren, nemar-' Ijlv, zanlkern, neskerbljiv; — feit, f. nemirnost, zani-kernost.
Stodjl
370
SRadjf
5tadfjlaufen, v. n. leteti za kom. 9tad)leben, v. n. živčti ob ravnati se po čem. [klidali. 9ta<f)legen, v. a. prildžiti, pri-3tad)lefe, f. poblrek, lavka; po-
birkovanje, lavkanje. Stadjtefen, v. a. pobirati, po-
birkoviti, lavkati. SRadjlefer, nt. pobirič, lavka-vec; —in, f. pobiraclca, lavkavka. SRadjtiefern, v. a. poznej pri-
skerbčti, posliti, dati. 9iacf)mad)en, v. a. ponarediti, ponarčjati.	[obriziti.
sjtadjmalen, v. a. poobllčiti, po-Sladjmalig , a. prihdden, pot-
lčnj, potlčjšen. 9?adjmaltS, ad. potlej , pozne}, vprihrfdnjič. [novič Izmeriti. 5ladjmeffcn, ti. a. premeriti, 3la#mittag, m. popdldan, po_-poldčn.	[popoldanski.
SRadtmittagig, a. popoldneven, 9ladjmittagš, ad. popoldne; —
maf)l, n. malica, mavžtna Sladjrattmen, v. a. pospriviti,
pospravljati za kom. 3lad)ted;men, v. a. preračiimti,
novič račiiniti, prerij ta ti. Stadjtebe, f. iibte — , obrekovanje, oprivlanje, ogovir-janje; (einer SJebe) zaglivek. Stadtreben, v. a, obrekoviti, oprivljati, oslrati , ogovir-
i*ati; einem etroaš —, govoriti ;ar za kom.	[kom.
?(laditeifen, v. n. potovati za Stadjreiten, v. n. jahati ob. dirjati za kom.	[za kom. 5ftad)tennen, v. n. teči ob. dirjati 3tacf)teue, f. pozen kes, pikanje.
Sftadjridjt, f. gla's, vest., izve-
stje. poročilo, oznanilo. SRctdttidbler, nt. rabelj. 9lad)rid)ttid), ad po aznanilu. SRacftruden, ti. n. pritisniti, iti za kom. I slednje besede: 9lad)tuf, nt. g lis za kom ; p0-SUctdjrufjm, m. slava, itne. 9tad)Eitbmen, v. a. za kom dobro govoriti Ob. hvaliti. 9tadjfagen, it. a. govoriti ob.
reči za kom. 9tad)fa$, nt. zaglivek. [kom. §ftatf)fcf)itfen, v. a. posliti za 9tcirf)fd)iefien, v. a. vstreljiti, streljati za kom; (@elb) dodajati, znova dati.
9tadjfcf)lctg, m. ponarčjendenir. Sftacjfdilagen, t;, o. (im SSutfte) poiskiti; (®elb) ponarediti, ponarejati. [žiti za kom. Sladifdtleidjen, v. n. lesti ob. la-gia^fdjtuffet, nt. tatski ključ. 9Ud>fd)reiben, v, a. pisati za
kom; prepisati, sftadjfdjreieti,®. n. kričati ob.
vpiti za kom. [pripisek. 9ladj(d)rift, f. poznej pisano; 9t<td)fd)iiji, nt. strel za kom; do-ditek.
Sladjfegeln, r. n. jadrati za kom. 9iad)fel)en, ti. n. gledati za kom; einem etroaš —, komur kar prizančsti, prizanišati ob. odpustiti; etniaž —, pregledati, razglčdati kar. sftadjfenben, f. 9<iacljfd)i<fen. 9tad)fe§en, ti. a. zid postiviti; zanemirati; ti. n terati kogar, loviti kogar, vdreti za kom. 9lad)|i'čf)t, f. prizančsba, priza-
3tad)f	371
nesljivost, milost, poterple-nje.	\
■giac^fi^tiS/ a■ prizanesljiv, milosten , milostiv, poterpljiv. gjadjftnnen, f. 9lacf)benEen. giacfcfontmer, m. babj'e leto,
predjesen. grtad^fpotten, v. a, spakovati se ob. rugati se komur. [kom. giatfjfpredjen, v. n. govoriti za Sjtacfifpringen, v. n. skočiti ob.
skakati za kom. giatfifipitren, v. n. slediti kogar, šftacfljl, prp. tik, blizo, pri; —
ad. naj* bliže, sftacfjftanb, f. StitcEftanb. 'S^ac^fte , a. bližni, naj bližnji; — m. bližni, bližnik; — f. bližna , bližnica; —r Sage, tč dni; ber — preiš, poslednja cena; bie — ©elegenjjeit, perva prilika; baž — Satir, prihddno leto. -gjadjfiedjen, d. a. bostiob. peh-
jilti za kom. sftadiflefjen, v n. stati za kom; Lili manj od kogar, zadi biti.
9Jadf)ttef)enb, a. sledeč. Sllatf)tMen,n. einem —, oble-zovati Ob zalezovati kogar, prežati Ob. paziti na kogar. 9}ad)ftellung , f. zasčda, oble-
zovElnje. 9lM)(lenS , ad. skorej, o kratkim , pri pervi prildžnosti. 9tadj|leuer, f. namet; — n, v. a.
še namet plačati. 9tad)fličfj, >»• poobrOz. 9ia<fiftoweln, f. 5la^Ie[en. 5iadifict'ben, v. n. gnati se, hre-penčti po čein.
9ladjfucf>en, t:, a. preiskati. 9t'acf)t, f. ndč; bei ber - , in ber —, pondci; — s, o. nočni, ponočni. 9tad)ten, v. n. nočiti se. 9lac6teffen, n. veččrja. 9tacfjtfalter, m. nočni lepir. 9lacfitgleidf)e, f. jednakondčje. Sladjtfjeil, m. škoda, kvar, vji-ma.	[kvaren, v škodo.
9tadjt[)eitig, a. škoden, škodljiv, ?ftacf)tf)emb, n. srajca za spanje. Slatfit^erberge, f. Sftadjtlager. StactjtigalI, f. slavič, slavček, slavdlj.
9tacf)tifcij, m. malica, mavžina. 9iacf)ttager, n. prenočile, pre-
nočivališe. 9tadf)tUcIj, a. nočen , pondčen. 9tacf)tmaE)l, n. veččrja. _ Stacbtmette, f. polnočnica. 9la<btquartier, f. Sladfjllager 9tacf>trab, m. zadnja straža. Slacfjtracfiten, f. 5Kacf)|treben. 3tacf>trag, m. doplata, doplatež. Slacfitragen, v, a. nositi ob. nesli za kom; plačati , platiti, doplatiti, dopdlniti; dostaviti- [postopati za kom. SUacfjtretten, v. n hoditi ob. stadjtfcljatten, ni. čerlčnka. sftacfitfdjrodrmer, m. nočnjak, mračnjak ; zaplečnik, veso-vavec. 9tad>tfi6en, n• bdenje. _ 9tacf)tflufyl, m. odsčbnica. Staebtroanbler, m. mesečnjak;
— in, f. mesečnica. Stadjtjeit, f. noč, nočna doba. Siačfjroacfjfen, v. n. prirasti, do-rasti.	[uovič meriti.
1^iacfjroagen, v. a. meriti za kom, 24*
9tad)tt>	37
9lad>»anbeln, v. n. hoditi za kom.
9ladm>el), n. Sftadjroefien, vi. za-bolččki, porodne bolečine; fig, pokora. 9lad)tt)eifen, v. a. dokazati; kazati ob. pokazati za kom. 9ladjtt>erfen, v. a. metati ob.
vreči za kom. fltadjmelt, f. potomstvo, za-
nimstvo, zanrfmšina. _ 9ladjwinter, m. pozna zima. 9iad)t»ud)ž, m. mladje; mladina, mladež, mladost, [Siti. Sladimunfdjen, v. a. želeti; vo-Sladjjafjlen, v. a. prešteti, novic brojiti.	_ [česar.
9lad>jeid)nen ( v. a. risati poleg 9lad)}teijeit, v. a. sebrfj vleči ob. vlačiti; — v. n. iti ob. hoditi za kom. 9ladjjug, f. 3!ndjtrat>. Siacfen, m. tilnik, zatilnik, za-tivec, šija; auf ben — falien, znak pasti.	[ranje.
9taifenfd)lag, m. ogdvor, osi-Sladft, 9?ačenb, Slatfig, a. gol, ndg; — fjett, f. golost, gol-jiva, golina, golota, nagota. Slabel, f. igla; — n, pl. (an
SJaumen) šilovje, vije. 9labelbudtfe, f. iglenica. Slabelformig, a. iglast. Slabelfjolj, n. hovje. Slabetfiffen, m. iglenjak. [vina. 9labeltraut, n. česlika, česliko-3tabeIof)t, n. iglino uhd. 9labetfpi$e, f. verh od igle 9labelflreu, n. stelja, stelivo. ' 9labler„m. iglar; -Ijanbroert, n.
iglarija, iglarstvo. Slagel, m. žrebel, žebel; čavel;
1 m\)t
fioljerner — , klin; SSinger"—, nohet.	Ivelnjak'
9lagetbof)ter, m. žrebelitjak, 6a-
sjtageldten, n. žrebllč, žebliček čavlič; klinec, klinček ; noh-tic.
Slagelein, f. ©eirurjnagelein.
9lagelfeft, u z žrebli pribit.
9lagelgefd)tuur, n. zandhtnica.
Slagetfjammer, m — fdjmiebe f čavlamica, vignica, žreblar-liica.
Slagelfopf, m. glavica od žrebla.
Slogeltt, v. a. žrebljati, pribiti prikovati.	[včeraj.'
Slagelneu, a. čisto nov, od
Sftagelfdjmieb, lu.čavl.ir, žreb-lar, -f)anbmert, n. čavlari-ja , žreblarija.
Stagetourjel, f. zandhtnica.
5fagen, v. u. glodati, oglodati, gruditi, gruliti, gristi.
9laf)e, ad. blizo; — a. hližen, obližen, soseden.
9l(if)e, f. bližina, bliža, bližava , blizost.
9laf)en, fid), v. »'. bližati se, približati se. priti, prihajati.
9ld[)en, v. a. šiti, šivati.
9ta[wr, m šivar.	I bliže}.
9la!)er, u. bližji; — ud. bliže,
Slabem, v. a. približati, primakniti.
SJlafjme, f. Slame.
9laE)nabeI, f. šivanka, šivanca.
9lčif)pult, n. šivilna miza..
9l(ifjren, t;, a. rediti, gojiti, kojiti, živiti; pitati.
StafjrEjaft, a. rediven, tečen, živiten ; — igteit, f. rediv-nost, tečnost.
9laf)ting, m. naperstnik.
373	SKafe
9larr, ni. trap, norec, budilo, bed.fk ; divjan; jum — en Ijaben, za norca Imeti Slatren, v. n. noreti, ludovtlti; (©cfietj tteibcn) norčovati se', šaliti sej — v. u. spakovati se komur. 9tarrenfjattž, n. nori še. Slattenfolbe, f. storž. Slatrenpoffen, p/. norčije, burke, bedačije. Lnds voditi. 9tarrenfeil, n. am — fiifjren, za 9larrfjeit, f. nordst, norija, neumnost, traparija. SRdttin, f. nora. 9tdcrifd&, a. nor, nedmen, trapast, budalast; — toetben, obnoreti, zmešati se, ob pamet priti. 9!acmalt, m. morski edinorog. Slarjiffe, f. narcisa, luž.inja. Stafien, v. a. lizati, kočlovtiti,
lakomiti se. 91 dftfjer, m. lizdn, sladkosnč-
dež; in, f. sladkosnčda. 9laftbi)aft, Sldfdjiii, a. sladko-sučden, kočljiv , lakomen; — igEeit, f - feit, f. sladko-snčdnost, kočljivost. SftafcbnjetE, n. sladkarija, slad-
kiš . sladčlce. 9lafe, f. nds; bie ritmpfen, nos merdati ob. vihati; einem eine — brefjen, nasaditi kogar. 9idfS<ben, n. noseč, nosček. 9tafen=, u. nosni 9Jafenbanb, » previljzda. Sftafenbluten, n. et (jat—, kri mu iz nosa teče.	Lnosu.
9lafengefdiTOur, n. mozolj na 9lafenEnotpeI, m. hrustanec v nosu.
giciJjrEraft, f. rcdivost, goji-
vost, hranjivost. glabriož , a. bez kruha , nego-jiv; lig. neza.hvUlen, nekoristen
glaf)tflanb, m. redniški sta'11. rung, f. hrana, jestvina, koj, brašno; kruh. [stivo giafirungšmittel, n. živež, je-sjlaftrungžfa ft, ni. redivnost.
redivni sdk. gjaljnmgčforge, f. skerb za živčti. tjtdljfeibe, f. svila za šivanje. 9laf)t, f. šiv, šev, rdb. 9ldf)tetei, f. šivanje, giabterin, f. šivilja, mojškra. ■Sftdfjtifdj, f. 9Wf)J>uU. Lvanje. sjtdfHeug, n. Sivo, roba za ši-gtaio, u. prostoserčen. giame, m. ime; glis. giamenbudf), 71. bukvtlr. SRamenloČ, a. bezimen, brezi men, bez imčna; lig. neiz-rččen.
giamenregifler, n. imenik, giamenžtag , nt. god , godovni da'n.	[na
SRamengsetter, ni. gnamc; gna-9tamentlicb, a. imeni t; — ad. po imčnu, 7. imenom, poi-mčnce.
Sftamfjaft, a. znaten, znamenit;
—	macfien, imenoviti. 9tdmlicf>, a. isti, ravno tisti;
—	ad. to je, namreč , to če reči.
9tapf, ni. čaša , torilo. 9lapf)ta, f. nafta. SRatbe, f. brazgdtina, mozel. 9tarben, v. 71. celiti se, zaceliti se, zarisati.	[gdten.
9larbig, a. brazgotinav , braz-
Stafe
374
9tt&jl
"■JJafenlocb, n. nosnica, nosna, nozdra.
9tafenftuber, m. skerpuša.
9lafett>eiš, a. prevzeten, vseveden ; fin — et SKonftfi, m vsevednez, vsčznalica.
9<lafett>etčf,eit, f. prevzetnost, vsevednost.
9lačf)otn, n. nosordg. [a. sihrav.
9ta§, a. moker, vlažen; —Čalt,
9taffe, f. mokrdta, mokrina, moča, vlažnost, vlaga, mo-čava.	[premakati.
5rtaffen , v. n. potiti se, potčti,
StafSlicfj, a. mokrdten, močd-ven; —h'i t, f. mokrdtnost.
9tation, f. narod, rod; — (tU a. narodni-
9lationatitat, f. narodnost.
9lationett, a. naroden.
StatiDitat, f. ©eburt
9latter, f. gad, zmija, pačkan.
Statterbrut, —gejudftt, n. gadji pldd, gadjad.	[jezik.
Stattetjunge, f. fig. peklčnski
9tatur, f. narava, narav, pri-rdda , stvarnica, natora; čud, narav, prirddnost; — a. naravni, nardvski,na~ torni, prirddni. Slatutolicn, pl. prirodninet —
cabinet, n. prirodnivnica. 9?aturatift, m. naravnik.
9!aturanlag?, f. 9tatureU, n. pri-rddnost, narav, čdd.
Staturforfdicr, m. naravoslovec
9laturgabe, f. prirojenost.
5TJaturgefd)irfite, f. prirodopis.
9faturgefp|, n. zakon narave, naravski zakon. [slovje.
StaturEunbe, — Ief)cc, f. naravo-
Slaturtunbiger, m. naravoslovec.
9latitt(iclj, a. naravski, naraven , natorski, natdren. Sinturmenfcfj, m. naravski ob.
prosti čldvek. '[naravski* SKatumdjt, n. pravo, zakoni Sftaturreicf), n. stvarenje, stvarstvo.
Sftttutfpiel, n. igra narave. Staturaiffenfcfjaft, f. 9tafur!ttnbe. Stautifdj, a. plavovski. SRebel, m. megla; — tfjen, n.
meglica.	Lmeglin.
9lebetig, a. meglovit, megloven 9iebeln, v. a. megliti se. 9leben , prp. pri, per , poleg, zraven, pokraj, — u./.ravni , drugotni.
Sftebenabftdjt, f. zravennamen. StebenbuMer, m. sopernik; — in, f. sopernica.	[druzega.
Stebenrinanber, ad. eden pole°-9tebengebaube, n. prihišje. 9tebenf)nit6 , n. sosedna hiša. 9iebenEammer, f. druga soba,
prijizba. Stebenfinb , n. pankert. CTtebentirrfjc, f. podrdžnica. 9tebentinie, f. daljna žlahta. Stebenmenfclj, m. bližni, bližnik. 9tebenmonb, m. krivi mesec, pri-mesec.	[lenkost.
9tpbenfa<fie, f. drugotna reč; ma-9lcbenfonne, f. krivo sonce, pri-" sončje , obsdnčje. 9tpbcnftrafie, f. pokrajna cesta. 9?ebenttmflanb,m, drugotna okdl-šina.	[stranpotica.
9tcben»eg, m. stranski pot, Stebenrceib, n. prildžnica. 9lcbcnroott, n. prirččje, prisld-vje , privet.	Lskupej s.
Sftebfi, prp. s, vrčd s, zraven,
sJlecfe
giecfen , v. a. dražiti, zajedati,
zabavljati (komur), glecfetei, f. dražba, draženje. glctEiftf)/ a. smešen, šaljiv. SJleffe, m. sindvec, stričnik;
ujčnik.
sftegatto, f. SSerneinenb.
SJteger, m. zamdrec, mur; —
in, f. zamdrka, murica. SJlefimen, u. a. vzeti, jemati; ficf) bieSKiifje —» potruditi se;
libet - , zameriti, za zlo vzeti; einen ICnfang —, začeti se, pričdti se ; ein Snbe — , končati se; konec vzeti; bei ber ^anb—,za roko prijeti; einem bctč Seben —, kogar vbiti ob. vmoriti; bie gtuefit — , p0_ begniti, pobriti se; einegtau —, oženiti se; ficfj in JCcbt—, paziti se , varvati se. sjleib , m. za vid , zavist, nena-
vist, lievošljivost. 9teiben, f. SBeneiben. sfteibet, m. zavidnik, zavistnik, nevošljivec; —in, f. zavi-dnica, nevošljivka. Sfteibifcf) , a. zaviden , zavisten, nenavisten, nevošijiv , zavidljiv. Imen, do srage priti. sj[e ige, f. konec; auf bie - Eorn; 9leigen, n. u. nagniti, nagibati, vkloniti , kloniti, prikloniti, nakloniti, priklanjati, pri-pdgniti; ftcf), — V. r. prikloniti se, pripo'gniti se; ftcf) }u etroaž — , po čem hrepeneti ob. dert biti; bie ©onne neigt ftcf), sonce zahaja. Steigung, f. prikldnba, pripdg-nenje; (3"neigung) nagnjenje, nagnjenost, prikldnjenost.
375
9tein, ad. ne, nak, nikar.
9leErolog, .m. smertopis. 9leffe, f. klinček , karanfil. sjleralidf), f. Stdmficb. [menljiv. 9tennbar, a. imenovdteln, poi-9lennen, t;, a. imenovati, poimenovati, nazviti, zvati. sftenner, nt. (im Stedfmen) imeni-
telj, razdelec. Slennroort, n. imeCsamostdvno). 9tec»e, f. čutnica, čutilnica. živec, žila. 9let»enftebet, n. vročnica, legar. 9<ier»enErantf)eit, f. vročinska
bolezen. 9ter»enft)flem, n. žilovje, žilstvo. 9lert>enrodr}ef)en , n. čutna bra-davičica.	I koren jaški.
9ter»ig, a. žilav; čverst, jdk, 9leffef, f. kopriva, kropiva;. —s, a. koprivni.	Iprivlna.
^effefgefjtdutjf), n. kropilovje,ko-9leffeftucfj, f Sffiuffetin. 9lefl, n. gnjezdo; postelja; loža, ležlše , lega. 9teflel, f. spojka, zveza; —n, v. a. vezati, zavezati; — nas bet, f- iglička. 91e|lling, nt. gnjezdnik, goliptič. 9tett, a. čist, ličen; lep, krasen; čeden, snažen. SfJettigEeit, f. čistdta, ličnost;
lepota; čednost, snažnost. 9tefto, ad. ravno, ne manj ne več.
9tefc, n. mreža, verša. sdk; (ttmS Jperj) oserčje; (um bie ®ebdrme) očrevje , pelenica, SJlefcen, v. a. močiti, orositi, vlažiti, navlažiti, namdkati. Sftefcfotmig, a. mrežast. 9le$i)aut, f. mrena, koža nitkna.
9teu
376
ŠKieb
9teu, a. nov, novotenj sadtinj.
9leuaufge(egt, a. vnovič natisni™-	[peke.
SleubatEen, o. novopččen, nove
Steubrud), m. novina.
SJeuf, f. SReuerung.
SteuerbingS, u. zopet, vnovič, znova, vdrugič.
Sleuerlidj, ud. neda'vno, une dni; — a. nedaven.
Sleuerttng, /*. obndvljenje; novina, novdst.
Sleuerungtjfucfjt, f. novičltarija.
Steugeboren, o. preporo'jen, novorojen.
Steugeburt, f. prepordd.
Steugier, — be, f. zvedljivost, ra-dovedčnost, znatižčljnost.
Steugierig, «. zvedljiv , rado-vedčen, znatižčljen. [vo'ta
5Jleuf)eif, /' novica, novost, no-
SieuigEeif, f. novica. novine.
Sleujafjc, n. novoletje. mlado-letje, mlado leto.
Sleujabržgef^ienč, n. kolčda, ko leddr.
Sleitjaljršrounfcf), m. čestitovdnjc ob. vošilo k novemu letu.
Sleulicb, u. nedaven; —ud. nedavno , ravno kar.
Steuling, m. novik, novinec.
9?eumobifcfj, u. novoščgen, po novi šegi.
Sfattmonb, m. rnlaj.
9teun, num. devet.
9teunauge, f. švelčica', piškilr.
Sieune, f. 9Jeuner, m. devet k a, devetlca.
9teunetlei, a. deveteri.
SRettnfacb, a. devetčrni.
Steunfaltig, a. deveternat.
9leun()unbert, num. devetsto',
9lettnid&tig, a. devetleten, devet let star.	Ibtirti.
9leunma[, ad. devetkrat, devet-
9ieunmonatlid>, a. devetmesečen.
Steuntagig, U. develdnčven.
Steunte, a. deveti.
STCeuntebatb, ad. osem in p0'l.
Sfteuntet, n. devčtina, devetinka.
9?eunteni>, ud. deveto, devčtič,
Sleunjefjn,num. devčtnajst; —te a. devetnajsti.
9?euttjtg,ntint. devetdeset; - f}?, a. devetdeseti.
Sleuteftanientalifdj, a. od nove»a akona, novozdkonski.
SJeutral, a. nobenostrdn; — itdt, f. nobenostrdnost.
Stidjt, ad. ne, nak; gar—, ni-kdii; bttrcfjauž —, niktfkor ne, -po nobčni ceni.
9licfjtad)tung, f. nespoštovtinje; pogerda. _ _ lsino'vka.
9?icf)te, f. stričnica ; ujčnica;
SJlicfitig, tt. ničen, nišččten; prazen, menljiv; — žeit, /'. ni-šččtnost; praznost, praznota.
StidjtS, ad. nič, ništa; — n. ničica, niekica, ničla.
9lid)t6be(loweniger, ad. s vsim tim , ništanemanj, nič iiienj.
SRicfrtSrourbtg, u. malopriden, malovreden , — Eeit, f. ma-lovrednost, malopridnost.
9?icfel, m. žlindra.
Sticfen, v. n. mikati, kimatiob. potresdvati z glavo ; (mit ben 5£ugen) mežati, migati, migniti ; (fcfjlummerm dremati.
9lie, ud. nigdar, nikdar, nikoli, nikttda.
9lieber, a. nizek; doljni; »om — n ®tanbe, nizkega roda;
Slieb	377
#o!)e unb —e, mali in veliki;
—	ad. dol, na tla , h tlam ; auf unb —, semtertje.
S)tieberbeugen , v. a. pripogniti,
prikldniti; priseči, gtieberbredien, v. a polomiti,
polomastlti. SRieberbrennen, v. a. zaznati, po-žgiti; — v. n.pogorčti.zgorčti. 9tieberbikEen , ftd), v. r. pripdgniti se , vkloniti se. giieberbriicEen, v. a. pritisniti; einen —, potlačiti ob. zatrčti kogar.
9tieberfaf)ren, v. a. povoziti. SflieberfaUen, v. n. pasti; auf bie .Knie —, na kolčna se vreči. SRiebergang, vi. zahod, zapad. SUiebergeljen, v. n. zabijati, za-pidati.
Uliebetgefd)[agen, a. pobit, žalosten ; — ijeit, f. pobitost. 9liebetf)auen, v. a. pomandt-ati, pobiti, pokliti, posčkati; einen Saum—,posekati drevo' 9tieberf)ocEen, v.n poččniti, po-
ččpniti, poččpati. 3lieberlnieen, v. n. poklčkniti,
poklčkovati 9tieberfommen, v. n. mit einem ■Sinbe — , poroditi, roditi, poviti.
Stieberfunft, f. pordd, povitva. fftieberlage, f. vojskozgdba; (»on SBaaren) sklad, skladišče, sbranišče. 9liebetlaffen, v. a. spustiti; ftd)
—	v. r. sesti, vsesti se, posaditi se; (an einem O rte) vseliti se, posčliti se, naseliti se.
SJieberlaffung, f. spuščen je; naselbina, poselbina.
SRteb
Stiebfrtegen, t-, a. položiti; ein 2Cmt -—, odsta'viti, iz službe stopiti; fidj — v.r. vleči se, vlegniti se.
Sftiebermefcetn, f. Stiebetbauen.
9lieberreijen, v. a. podreti, po-derati , razdreti, pordšiti,
9lieberreiten, v. u. poteptati s konjem.
9tieberrennen, v. a. poterti, pobiti.
Stieberfdbeln, v. u. pomahati, posekati.	Ivstieljiti.
9lieberfd)iegen , v. a. postreliti,
9lieberfdjtagen, v. a. pobiti, pobijati ; (£o(i) posčkati, po-dupiti; (bie Mugen) pobčsiti; (»om #agel) potdlči, pope-llskati; (Obrt) oklititi, ocij-srati; (bie 2Battungen) potolažiti, vtažiti; bie^offnung —, otčti ob. vzeti upanje; (in ber Sbemie) vsedad, pobiti.
9tieberfd)teiben, v. a. zapisati.
9lieberfe|en, v. a. posaditi; ftcb —, v. r sesti, vsesti se.
9lieberfinfen, p. n. potoniti; pasti; pogreznitise ; zrušiti se.
Sftieberftofien, v. a. pobiti, poriniti; mitbemSegen -, pre-bdsti, prepebniti, presdniti, predrčti.
SRteberilur jen, v. n. pasti, zrušiti se i — v. u. (einen Sopf) povčzniti.
9}iebertrdd)tig, a. zaveržen; — feit, f. zaveržendst.
Stiebertretten, v. a. poteptati, poceptati.	[dolina.
9!iebetung, f. nižina, nižava,
Stieberrodrtč, ad. navniz, navzdol.
9<!ieberi»erfen, d. a. pometati, poriniti, pobiti; ftd) »ot einen
Kieb
378
SRotfc
— , vreči se Ob. pasli pred kogar.
SJtebtiiij, a. mičen, čeden, ličen, stili —Eeit, f. mičnost, čednost, ličnost, prijčtnost.
Sliebrig, a. nizek ; prost,- — teit, f. nizkost. nizokdst.
Sliemalš, f. 9tie. [če, nobčn.
TOemanb, pr. nikdo, nigdo.nih-
9liere, f. obist, lediča, ledvice.
SJierenbraten, nt. peččna ledvina
9?ierenftetn , nt. kamen v ledvicah. lviti, skdznds govoriti.
9Jiefeln, v. n. nosljiti, ponoslo-
Sliefen, v. n. kihati, Iuhniti, či-hati.	[kihilo.
SttefeputBer, n. štupa za kihanje,
TOeferudjt, f kihavica.
9?tefet»urs, f. čemerika, čme-rika, teloh.
9tiet, n. zavirjen čavel.
9lieten, v. n. zavaliti, [trtica.
9?ietnaget, m. (ara £tnger> zandh-
9ti[pferb, n. potdčnikonj,grob.
Stimmer, — meftr, ad. nikdar, nigdar, nikida, nikakor.
Slimmetfatt, m. nesltnež, žerdh.
9?ippen, v. a. okusiti, pokdsiti, vardjiti.
9litgenb, —i>, ad. nikjer, nikde, nigde, v nobčnim kraju; — f)in, nikimur; »on — f)er, od nikod.
Sfttfc&e, f. špranja.
Stiffe, f. gnjida, gnida, ušanec.
JJTiflen, v. n. gnjezditi, grijezdo delati.
9tir, m. vodni bog; —t, f.vo-dnička, vodna vila. [ne, ni,
Slocfj, ad. še, još, jošte; —c.
9lod)malig, a. zopčten, drugi-čen ; pondvljcn.
9}odjma(š, ad. zopet, opet, spet
drugdč , še enkrat. iTtomabe, ni. kočovnik. ^lomabtfcfi, a, kočovniški. 'Jlominatitt, m. imenovivnik iinenoviteljni. [kaludjerica' Slonne, f. redovnica, nuna •»'onnentloftet, n. ženski samostan.	[n((ž> 9?orb, borben, nt. sever, p0l-9fotbifd!j, a. severski.
a. severu, polndčen-
—	ad. proti ševerju, na polnočno strin.	Ijava.
SftorbMt, n. severna ldč, buri 91otbo(i, m. severo-istok; — oft;
ltc(), a. severo-istočen. 9torbpoI, nt severni ogel ob. tečij. ^Tiotbfee, f. severno morje. 9Jorbfiern, nt. severna zvezda. 9!otbt»e(l, nt. sčvero - zapicl,-
—	licb, a. severo-zapiden. 9torbttrinb, nt. sever, krivec,
pohidčnik. 9čotm, f. vodba, vodilo, pravilo. 9lotmat|"<tju(e, f. normilka, normalna šola. 9iofnr, m. biljčžnik. 9lote, f. znamka, bilježka ; pripis; dopis; (in bet 9Kttft'6)sekirica, nota ; — npapier, n. muziktflni papir. 9iot(j, f. potreba, beda, nuja, nevdlja, sila, leživa, nadldga; •RinbeS - , pordd ; mit genauer
—	, komaj; jur — , za potrebo; imgalle bet —, vsili, v potrebah.	lupanje,
9lot[)anfet, m. veliko sidro ; lig. 9lott)btunnen, m. studenc za silo. 9lotf)burft, f. potreba, potreb-šina; bie — »em^ten, na
Stoti)	379
stran iti, svoje potrebe, opri-vJn'.	[f. potrebnost.
9lotf)btirftig,o potreben; — teit, gtot^fciU, nt. potreba, sila. sftotfttjelfet, m pomočnik v potrebah.
9<totf)f)iIfe, f. pomdč v potrebah. Stotfjig, potreben, potrebit,
treba, treben. giotEjigert, v. rt. siliti, prisiliti, nuditi, prindditi, primdrati. sreotf)lei&en&, a. siromaški, beden, reven, potreben. SJlotfjtiigc, f- laž v potrebi. SRotfjpfennig,nt.prihranjen dnir. Sftotfttaufe, f, kerst v potrebi. Stotfiroenbig, a. potreben, potrebit, nujen; — Čeit, f. potrebnost, potrebitost.
9lott)}ud)t, 9lot()5«d)tigimg , f.
silov.inje, posllenje (ženske). 9Jotf)}ucf)tigen, v. a. siloviti,
posiliti (.žensko). Sftotiren, v. a. zaznamiti, zna-menoviti, biljčžiti, zabilje-žiti.	[izvestje, znanje.
9totij, f. znamka, bilježka; vest, 9totorifd>/ a. očeviden, znan, poznat.
9to»elte, f. novela, povedka. 9lo»ember, m. november, listo-pa'd; (Uit.) sjudanj ; (čecft.) listopid; (poln.) listoprid. 9lo»ij, nt. novinec, novik. 9lu, nd; in einem —, na mah,
zabernlšč. 9ltid)tetn, a. tešč, teš; (nidjt bes ttunBen) trezen , trezcv ; mit
—	em SJlagen, na tešče;
—	Ijeit, f. teščndst; treznost. 9?ubel, f. svalk, testovnik, nu-
delč; geriebene —, ribanci;
9tu |
gefdjnittene — , rezanci; ges TOurfette —, oblaki; @etm -, kipnjenki. 9tube(tpalger, nt. valek. 9htU, f. ničla, ničica; — unb
nidjtig, clo nič ne velja'. 9tummer, f. čislo, hroj, število;
—	iren,p. a.izbrojiti.čisloviti. 9lun, ad. zdaj, sadij, sedaj;
nine, torej, dakle; Bon — an, odsčle, odsihddb, odtehmil, vprihddnjič; — ntef)t, ad. zdaj, sada; — meljtig, a. zdajn, sadajn. 9tut, ad. le, samo. 9lug, f. oreh; —s, a. orčhov;
—	battnt, nt. oreh , orehovo drevd; — baumen, rt. orčhov.
9lu6farbig, a. orehove boje. 9tu§f)0lj, n. orehovina, orehov les.	Lšojka, irt.
9htf)Žraf)e, f. - fiafjer, m. šoja, 9tufffcfiate, f. orčhova lušina. 9tu$, 9tit£e, a. vžitečcn; nidjtš
—	fein, nič ne veljati, ma-lovredno biti.
9itt$anroenbung, f. pohisnenje,
poraba, porabljenje. gju^bat, a. vžitcčen, k pridu,
koristen. Stufsen, m. korist, hasen, hasek, prid, dobiček, prospeh; pldd, pridelk.
9tu$en, Stilen, v. n. koristiti, hasniti, hasnoviti, v prid biti, služiti; — t', rt. služiti ob. posldžiti se česar, porabiti ob.pohasnovati. lllvo. ?ftuft[)0t}, n. les za kurjavo, pa-9lušlidj, rt. koristen, hasnovlt, prospešen; .— Beit, f. koristnost, hasnovltost,prospešnost.

380
Obet
9lu(!loč, a. nekoristen, bez prida,
prazen. 9tu|nie|ier, m. vživ.-ivec. 9lu$ung, f. vžitek, povžitek,
joraba, pob.isnenje. Stljmptje, f. vila, želikž^na.
o.
C! i. o, oh, ah, oj! Ob, C. al j. ali, li (witb nad)ge: fefct) jeli i alč — , kakor da kakor da bi. Obad)t, f. pazka, poinnja, pozor; — geben, paziti, pozoro-
vdti; fid) in — nefjmen, paziti se, čuvati se. [omenjen. jDtbemelbet, a. gori rečen, gori Sbbacf), n. krov.krovje, streha;
stan, prenočišče. CbeliSf, m. obelisk. Oben, ad. gori, gor; zgoraj na verhu, zverh; — anfijieit, pervi Ob. na pervim mestu sedeti. Itega, razun tega. Sbenein, Dbenbrein, ad. verh Ober, u. gornji; verhovni, nad-,
višji, prednji, veliki. Cberabmirat, m. veliki admiral, ©berdltefte, m. starešina, starosta, ©beramt, n. prednja sodnija;
- mann, m. prednji sodnik. Oberatjt, m. uadlečnik. Dberauffefjer, m. višji nadzornik. £)berbefet)t, m. verhovna zapoved.	[povednik. SberbefeljI$f)aber,M. verhovni za-£)bere, m. glavdr, poglavdr, načelnik, starešina. Gberfetbtjerr, m. veliki vojvoda, vojskovdd. [veršje, poveršdj. Cbetfiddje, f. poveršina, po-
Obprfladjlid), a. poverien, plitek; — feit, f. poveršnost.
Cbetfotfier,m.nadlesnikar, nad-bdrštnar, vikši lesovdd.
Oberforftmeifier, naj vikši lesovdd.	Lsodnija.
71. nadsodnija, vikši
Dfcergefpann, m. veliki župan.
Dberfjatb, ud. zgoraj, verh,zverh, nad.
Gbetfjanb, f. zapestje, šaka; fig. pervenstvo; bie — betjalten, preoblddati. [ččlnik, vodja.
£)bcri)aupt, n. teme; glavdr, na-
Dbetfjaufi, n. gornje nadstrdpje; (im ^parlament) zbornica gornja.
©berfjert:, m. gospodar; posčst-nik; poglavir; - fdjaft, f. gospodarstvo; poglavarstvo, verhovnost. [vikši pravo.
Obetljof, m. zverhnji del dvora;
Oberfjofgeridjt, n. dvorska nad-sodnija.	[ski vojvoda.
Dberfjofmntfdjalt, m. veliki dvor-
Obettjofmetfler, m. veliki dvorski mešter.
Dberjdger, m. nadlovec; — mei= fler, m. vikši nadldvec.
Dbetfiefet, m. gornja čeljdst.
Dberfudtenmeifler, m. nadkuhar.
Dbertanb, n. gornja zemlja, go-rensko, gorjdnsko, goriško.
Cbertdnber, m. gorčnec, gorjanec, goričdn; — in, f. go-renka, gorjanka.
Dbertdnbifd), a. gorenski, gor-jdnski, goričanski, zgornji.
Cberleber, n. ogldv, naplat.
Dbetlefje, — lippe, f. gornja ustnica.
Oberletb, n. telo, persi.
O Ut
381
Odj«
ŽDberoffijier, m. nadpocdčnik.
Oberparlament, n. gornja zbornica.
JDberpoftamt, n. velika pošta — meifier, m. veliki poštar.
Oberpriefter, m. vikši duhoven.
Dberadjter, m veliki sodnik.
Oberrinbf, f. poveršnja, verš-
nina, zverhnja skorja. ObertocE, f. UeberrocE. Ipreklada.
Oberf(fm>eUe, f■ gornji prag,
CberftfS, m. pervo mesto.
Obetfi, polkdvnik; — e, a. naj vikši, naj viši; največi; pervi.	Inik.
©berittieutenant, m. potlpolkdv-
CberlkUmeilter , m. vikši kon-ja'rnik.	Ižnik.
Ober|ltta<fjtmeifier,ni. pervi stra-
Obertfjeil, Ml. gornji del, zver-hnina.
CbettJOrmunb,Hi.pervi zastdpnik. Oberročibnt, f. Dbbemelbet.
Oberroartč, ud. gori, na viš, kviško.
Oberroelt, f. svet; nebesa. Cbgebacfit, f. Obbemelbet.
Cbgleicf), Obfrf)on,Obwo[)[, e. čeravno, če ravno, tlesiravno, akor.*ivno, četddi.
£)bl)utb, f- varstvo, bramba, zavetje, zavčt, zaštita.
Obig, o. gori rečen.
Sbject, n. predmet; — i», a. predmeten, zvunajn.
flbldte, f. mlenc, mlenčič ; ho-stija ; — itbacfer, m. mlenčič.-ir.
Obliegen , v. n. streči, služiti, pečati se C s čem); fš tiegt mit ob, dolžen sim, moja dol-žndst je; — Ijeit, f. dolžnost.
SMigat, a. zapovedan.
Obligation, f. z.adpni list.
ObcigEeit, f. glavarstvo, poglavarstvo, vikši oblast; — lidj, a. glavdrski, poglavarski.
Obrift, f. Dbecft.
Obftbon, f. Obgleidb.
Obftfctpeben, f. S3e»or|}ef)en.
■Dbfiegen, f. ©iegeti.
Obforge, f. ©orge.
Dbft, n. sadje, sad, voče; <tb= gelegeiteč - , madno ob. vle-ža'no sadje; geborrteč —, suhi sad, sušoba; baš — abliegen Iaffen, sad madati.
Dbftbaum, m. sadunosno drevd; — JitdM, f. sadjorčja.
Dbftbarre, f. sušilnica za sadje.
Cbjiflecfjte, f. brenta, brentica, canjica.	Indsnik.
Obltgarten, m. sadovnjak, sadu-
Dbflfjattbel, m. terženje s sadjem.
Obftjaftr, n. sadunosno ob. sa-duplddno leto. [vočnica.
CbflEammer, f. shramba za sadje,
DbflEern, m.pička, pičica, peček.
Objllefe, f.'branje Ob. tergatva sadja.
£)b(t|tenge(, m. recelj, peteljka.
Dbfiroein, —mod, '«■ tolkla; jabelčnik, jabelčnica; hru-škovnica, gruškovica.
ObfttoerE, n. sadje.
Dbmalten, v n. vladati, biti; eš njaltct Eeitt 3»eifel 06, ni dotnbe ; bie — be ©efafjr, pre-tčča nevarnost.
Cbrooljl, f. Cbgleitfj.
Cccibent, f. ®e|i.
Ocean, 111. morje C visoko ), ocean, okean.
Ctfiet, m. okra.
CcbS, m. vol, junec; govčdo.
Ocdf)
382
Oeft
Oedjedjen,«. volek, volič, junček. Ddtfen, a. volov, govej. Dcflfenfleifd), n. govedina, goveje meso', volovina. Odifenfjaft, a. volovski, telč-bast, štorast, govčji. [lovna. Ddifenljauf, f. volova koža, vo-Od)fent)irt, m. volar, govcdar. Dd&fentatb, n. telec, junček. Sdjfentopf, m. volova glava;
lig. bedak. Sdjfentotf), in. volo'vjek. Odjfenmagig, f. Odjfen^aft. Sd)fenfiaU, m. volovji hlev, vo-
Idvnjak. Odjfentreiber, m. volar. Odtfenjiemer, m. bikovec, bikova žila.	[osmina. OctciB, — format, n. osmčrka, Dctabe, f. osmica, osmina. Dctober, m. oktdber, kozoper sk; (itir.) listopdd; (čedj.) rijen; (potu.) pazdziernik. £>be, f. popev, popevka, oda. Oebe, a. pust, pustdšen, pušd-ben, gol, prazen, divji; — f. pustinja, puša, pušava, pu-■šo'ba, pustoš, pustara , gol-jdva, goliea. Sbem, f. 11 ttjem. Ober, c. ali, alj. jDfen, m. peč; pečnica. GfenbanE, f. klop oko'lj peči. Sfengabel, f. vile, burkle, roglje. Cfenfieijfr, m. kurjač, jkrevla. Sfentriidfe, f. grebla, greblica, Sfentod), n. mestčje, žrelo vpčč. " £)fenrof)r, n. cev od peči, pečna cev. Lfdiaufet) lopdr. Sfenfdjaufel, f. veslica; (SBrobs Dfenfe^er, m. pečar. Sfentljur, f. dveri v pčč.
Dfenmanb, f. šteje.
£>femi>ifcf>, m. pomčlo, nietlja. Dffen, u plan, pdren. otvdren,
odpert; lig. iskren, odkrito-serčen; — er SBrief, razpe-čaten list.
Dffenbar, a. očit, očiten, oče-viden; odkrit,razodčt; znan, javen.
Dffenbaren, v. a. očitovati; odkriti, razodčti, razodčvati, razglasiti, oznaniti, oznano-vati. [dčtje ; oznanovdnje.
Sffenbarung, f. očitovdnje; razo-
Dffenijeit, f. fig. iskrčnost, isti-nitost, ravnost.
Offenftetjtg, a. iskrčn, odkrito-serčen, ravnodušen, otvdren ; — tcit, f. iskrčnost, odkritoserčnost, ravnoddšje, ravn odtisuost..
Deffenttidj, u. javen; očiten; — Jeit, f. javnost; očitnost.
Officiet, u. uraden, vladen.
Offtjier, m. častnik, dostdjnik.
Officin, f. štacuna; (SSudjbrutČes reii tiskdrnica; Otpott)e{e) le-kdrnica.
Seffnen, v. a. odpreti, odpirati, otvoriti; (ein »erjiopfteč Sod)) odččpiti; (eine SBunbe) predreti; ben SKunb —, ziniti; (baS J&erj) odkriti, ra-zodeti, razkriti.
Oeffnung, f. odpertje, predor, šteje; feine — fjaben, zapert ob. zapččen biti.
£)ff, ad. često,dostikrat, mnogokrat, velikokrat, pogdstama.'
Defter, a. čest, pondvljen, po-gdst, velikrdten, mnogokra-ten.
Oeft	383
gefterš, ad. večkrat, višekrat,
čestej, pogostej. CftntalS, Oftmalig, f. Oft, Ceftec. £)el, n. olej, olje; —a. o<l olja.
fjelbaum, m. maslina, olika, oliva, oljka, oljkino drevd; — en, a. oljkov. [ollvka. Celbeete, f. maslčiika, olejbar, Selberg, m. oljska gora. £>elen, v. a. oljiti, z oljem
napijati. ©elfatbe, f. olejeva boja. £>e(fap, n. oljenica, olješnica. Oelgatten, m. oljnik, maslinik. £)elf)anbel, m. olj aren je, tergo-vlna 7. oljem.	Loljarlca.
£)elf)anbler, m. olja'r; — in, f. OeltcM, a. oljast. Cetig, a. oljen, oljnat, olejen. Oetfrug, f. Delfaf. Oellampe, f. oljčnka, oljčnsniea. Selmaletei, f. oljna ob. olejna malba.
Selmul)le, f. mlin za olej, olčjna.
Celftoff, m. oljic.
Oelung, f. olje; le§te —, sveto
poslednje olje. £)etjtt>eig, m. oljkina vejica, ©fieim, m. stric; (bet SDtutter
SBtubet) ujec. Df)ne, firp. bez, brez; razun, zvun; — treitetS, f. SebenfaUS. Šljngeacfitet, f- Ungeadjtet. O^ngcfčifjr, f. Ungefafjr. £)jnmacf)t, f. omdtica, omi-mica, medllca, medldba, omedlevca, omedlevka, nes vest; (SDtangel an SDtactjt) ne-mdč. slabost; in — fallen, omedlčti, omagati, onesvestiti se.
Opfe
Sfjnmd^tig, a. omdtičen, nes-vest, omamljen; nemočen, slab; — toetben, f. in DI)ns macfit faUen. Deljt, n. usetce, vuho. fposluh. Dl)t, n. uho, vubo; fig. sluh. Oef)tcf)en, n. ušetce, uščsce,uhice, De^ten, v. a. uščtce napraviti;
vdeti (šivdnko). Sljrenbeidjte, f.spdved (skrivna). Sfjrenblafet, m. podpihovivec, glasondš; — ei, f. podpiho-vinje; — in, f. podpiho-v.-ivka, glasondša.	[sih.
Oljrenbraufen, n. šumčnje v ušč-CljrenHingen, »bučenje v ušesih. Dljreule, f. čdk, sova ušita. £)l)rfeige, f. zadšnica, klapoiiš-liica, berljdznica, žlepernica, klofernica ; eine geben , berljdzniti, ilepniti, klofiti, tamuznitl.klapouzniti. Lperst. Cljrfinger, m. mezinec, mali Oftrgefjange, n. vuhdn, nauhnica. Obrldsppdjjen, n. uhnica, podrihec. Dljmng, m. vuhan, naušnica.
m, m. ušetnik, uščtnica, štrigla, štriglavica. DeJonom, OeEonomie, £e£ono=
mifd), f. Sanbroirtlj :c. OEutarglag, n. ošesoleča. Dlioe, Dlioenbaum, f. Delbeete,
Oelbaum. £):pal, m. opal. [m, operist. Spe r, f. spevigra, opera; — ijt, ŽDpfet, n. žertva, požčrtva, da-ritva, aldov; zavet; jum — btingen, f. Dpfern. Lnik. Dpferaltar, m. žertvenik. daril-Opfetgelb, n. darilo, darovnina,
žertvenlna, aldovlna. Spfern, v. a posvetiti, žertvo-
Opfe
384
Dtna
viti, darovrfti, altloviti) z.i-vetoviiti, v '1,11- dati.
Opfern, n. Opferttng, f. žcrtvo-v.-inje, posvečenje, a1 d o vanje.
Opferpriejjer, ni. žerec, pop, al-dovrfvec; — in, f. zerica.
Opfetftbale, f. plitica.
£)pfertt)iet, n. darovano živinče.
Opferroein, m. posvečeno vino.
Spi um, m. makovo seme, ornim.
Oppofition, f. vporništvo, vpor, nasprdtje, protlvnost.
Opfatit) , m. želivnik, tetivni način.	[vidosldvec.
OpfiE, m. vidoslovje ; — er, m
Orafel, n. preročiše; božja rčč.
Orange, f narrinča, pomaranča.
Orangenbattm, m. narifiiča.
Orangenfarben, — gelb, n. na-rdnčev.
Orangengčirtner, m. nar.inčar.
Orangme, f. nardnčnica, po-mardnčnir.a.	Inlšlvo.
Orcfjefter, ». godcbnlšče; godeb-
Orben, ni. red.
OrbeniSbanb, n. trak (reda").
Orbettčbruber, Srbenšgeiftlicbe, m. redovnik.	lljdba.
Orbendgelubbe, n. redovna ob-
OrbenšEefte, f. verižica (reda)
Orbenčregel, f. zakon rcdovniški.
Orbenšfdjtrefler, f. redovnica.
Orbentlid), a. vredjen, vreden, pospravljen; poredoven; pošten ; — ad. po redu; kakor vel ji; pošteno.
Orber, f. zapdved; naročilo.
Orbinanj, f, zapdved; častniška straža.
Orbintir, a. običen; prost.
Orbtniren, f. a. zapovedati, na-
rdčiti; einen (SeifMdjett — vred iti,blagosldviti, posvčtili
Orbinirung, Orbination, f. zapd-ved.nardčba; blagoslovjenje
Orbnen, v. a. rediti , vrediti vredov.lti, razrčditi, razporediti, verstiti, zverstiti, vra-vnriti, vravnovftti.
Orbnung, f. red; vredjenje, razporčdjenje ; in —bringen, razporediti,zverstiti; — 3}a[jl, f. redtvna številnica.
Organ, n. orgin, nastrdj, stroj, ordd, orodje; gla's.
Drganifalion, f. uredba, vra-vnriva ; vravnsinje.
Organiftten, v. a. urediti, vra-vnrfti, vravnovdti, razrčditi, vrediti.
Drganifd), «. orginski; strojov
Crga,ntemus>,m. organisem, stro-jitost.
Organilt, m. organlst.
Orgel, f. orgle, orgule; —batter, m. orglar; — n, p. a. orglati, na orgle igrdti.
Orient, nt. Istok, izhod, zrenlk; — alifd), a. istdeen, izbdden.
Orientiren, fitf), v. r. ravndti se; razpoznati se.
Original, n. pervotvdr; povod; pervopis, izvirni spis.
Original, Originell, a. pervot-voren; povoden; pervopisen, izviren, izvdren, pcrvoten.
Driginatitat, f. pervotvdrnost; povddnost; pervopisnost, izvirnost,izvdrn6st,pcrv dtnost.
OrtginalurEitnbe, f. izvirna listina.
OrEan, m. burja; vihar, oldja.
Drnat, nt. naprdva; určs.
Ort
385
£)rt, tn. mesto; (SRanb) rob;
kraj; (©egenbj kraj, krajina. £)rtbef(f)teibung, f. mestopisje. £)rtbobor, «• pravoveren, pravoslaven. Crtfjograpbif, f. pravopis. , ©rtfjograpbifd), a. pravopisen. Oerttidj, a. mesten, mestriven, krajoven. [kak.šnost mesta. £)rt6bcfd)affcnl)eit, f. mestnost, Oamftt f■ kraj, krajina; . mesto; včs, selo. Oft,£>flen, tn. istok, izhod,vzbod,
?,renik, jutro. Sfterr, a. velikondčni. Ojletabenb,m. velika sabdta, velikonočna sobota. Sftcrei, n. pirh, pisanica. Ofletfeft, n. velika noč, vuzem,
velikondčni god. Sfletflaben, m. kolač, inižnjak. Cflerlamm, n. velikonočna jag-nje.	Imču.
©efterlicfj, a. velikondčen, vuz-Dftettieb, 71. velikondčnica, vu-zemnica.	[7,em, uskčrs.
©fletn, pl. f. velika ndč, vu-sDftettag, m. velikonočni din. DefMid), (t. istdčen, i7.hoden,
jutrov. £)ftfee, f. baltiško morje, ©ftoattš, ad. proti istoku ob jutru.	[juternik.
Sftotnb, ni. istdčnjak, izhodnik, SDttet, f. gad , zmija , kača;
(gtfrf) - ) vidra. Igadji pldd. Cttergejiidjt, n. kačja zalčfa, £>»a(, a. poddlglast, podolgovat, jajčast, obel. £)tt)b, nt. okisanc; — iten, v. a.
okisliti; — ul, iti. okislanc. Ofigctt, n. kislic.
P.
Spaar, n. par, dvoje, dvojica; ein — Sage, nekoliko dni; ju — en tveiben, strahoviti, vpo-koriti ; auf cin — SBotte, na dve alj tri besede; fetfiS — Cdj= fen, šest jarmov ob. parov volov.
sjjaaren, v. a, družiti, združiti, zjediniti, parati; — v. r. družiti se , parati se, paro-vati se.
spaartttciff, ad. po dva', po dvoje,
dvi po dva, paroma, spabfl, f.
f ad)t, m. $>acf>tung, f. najčm,
najemna sprava. $>adttbrief, m. najčmni list. q)adjten, v. a. najeti, najemati,
v najčm vzeti spicfiter, m. najčmnik, najema-vec, najemaj; — in, f. najemnica.	[sina. ipadjtgetb, 71. najemnina,najčm-spadjtfljftem, m. najemstvo. spai)tmei[e,ad najčmno,vnajčm. spacbtjin«, f. ^adttgelb. s|)a(£, ni. vklada,butaro; kernir. »pač, 7i. (»on ®lenfd)en) derhal,
smet, izveržek. spacfen, v. a. zagrabiti, zgrabili, p opasti, prijčti; (einpas <fen) vkladati, zlagati, zložit^ spravljati; ftd) —, v. r. pobrati se , spraviti se (spred
oči).	[kladač.
■pac£et, m. tovarnik, težak, na-ctet, q)atfd)en,n. zvezek, cunja, ■patfgeratf), f. ®epa4. 5>acf!)(tuč, 77. nakladivnica.
3>acf	386
'pacHnedtt, m. nakladič. spacfteinmcmb, f. grobo platno, ■pacfpapicr, n. grobi papir, ^acfpferb, n. tovorni konj. ^atffattel, m. samar. ?>act, f. SSertrag. [detovodstvo. ^)abagog, m. detovdd ; —it, /-5>agc, m. paglovec . zlahtnič,
dvoranic, ^agina , f. strana, strdn, plit. ^)agobe, f. pagoda. ^)alatin, m. palatin, nadvdrnik. $>aUafdj, m, paloš. [palica, fiallafi, m. posldpje, posldp, ^aUifabc, f. kolje, ostervje. ^Patmbaum, m. palma, palmovo drevd.	[presenc.
SPalmbufdj, m. presmec, prajtelj, Spalttte, f. palma; (an ben SBeis ben) muca, mučica, mačkica, kaver nka; bie JCugen an SBein* fioden) popika, oko; (fladte ■§anb) dlin. ^>aImfonntag, m. cvetna nedela. ^Jalmjipeig, m. palmova vejica. $)an, m. pa'n, bdg pastirski, panter, n. zastava, bandero,
steg, praporec. ^)antaIonž, pl. hlače. $>antf)er, —tf>ier, n. pardosim, bais, risena.	[papuča.
^pantoffet, m. pantdfel, krevse, Spanjer, m. oklčp, okldp, na-persje.	[rokavica.
?panjet§anbfdmb, m- ljuskava ^Janjeiiemb, n. ljuskava rob.i-ča, oklčp.	Ipiti.
spanjem, v. a. oklepiti, okld-spanjertf)iet, n. armadil. spapa, nt. otec, atej. "papaget, nt. papiga.	[ga.
^)apier, n. papir, popir, bumi-
patc
spapieten, v. papirnat., iz pa_ pirja.
11. okno iz papirja. ?)aptetgelb, n. papirnat dnir. $>apie«;anbel, m. tergovina s . papirjem.
spapietf)dnbler, m. papirar. spapierlauč, f. molj, grizlica. ^apiermacfcet, nt. papirnik. ■papierimifile, f. papirnica, tpapietfdjeere, f. škarje za papir. ^)apifl, m. papln, papežnik;
— ifd), a. papinski, papežniški. ^5appe, f. klej Ob. kelje od moke, Ijepilo; (33tei) močnik. $)appel, f. — baum, nt. topol, jagned.	Ignedovina.
spappetftotj, n. topolovina, ja-spappelroalb, m. topolovje, ja-
gnedovje. 'pappen, v. a. klejiti, ljepiti. ipappenbecfel, nt. tverd ob. debel papir, ljepčnka. spapft, nt. papež. Špapfilitft, a. papeški. tjpaplitfjum, n. papeštvo. Špar, g>aren, f. spaar, q)aaren, sparabel, f. prilika, pripoddbka. ^acabe, f. svitačitost, parida. ^)arabic$, n. raj, svetli raj;
—s, tt. rajski, [patikovlna. ^5arabiešf)otj, n. aloevina, lo-gjarabieftfd), a. rajski, sprelep, prekrisen.	[radlrati.
Parabieren, v. n. svetiti se, pa-■paragrapi), nt. točka, članek,
stavka, odstivek. $patalM, a. ravnobežen. q)arap(tte, f. Stegenfdtirm. ^patafol, f. ©onnenfdnrm. ^)atce, f. parka, rojenica, tor-. ka, morttna.
spatb
387

Ipatbon , m. milost, pomildste-nje; —tren, v. a. pomildstili. spareittfjefe, f. medstdvje, med-mestje. L—jaflb, f. veliki lov. sparforce, ad. šiloma, s silo , g)ariren, v. a. (auč-) odbiti; odvrdtiti; — v. n. bogati, vbogati, pokdren biti; (ttjets ten) staviti se. tpatf, m. gaj; zverinjak. parlament, n. zbor, shdd (dcr-ždvni); —ar, m. posrednik; —iren, v. n. posredovati. [sir. spatmeianfafc, m. parmezdnski parole, f. geslo. $)artt)ei, f. strdn, stranka; eineS — neljmen, s kom potegniti. ^)artt)eiganger, nt. stranec, stra-
njanin, pristrdstnik. $>artf)eiifcf), spartbeilicij, a. pri-strdn, pristrdnski,jednostrdn; —feit, f. pristrdnost, jedno-strdnost. gtottjeitoš, f. Unpart|eiifcfj. ^)art$eifutf>t, f. pristrdn stvo;
razkldnost, gjarticipitmt, n. delčžje. ^jjartie , f. del, kos; družtvo; (£eiratt)) ženitba, vdaja; eine gute — madjen, dobro se oženiti, vdati, ^partitur, f. partitdra. ipafd), nt, sparane kobre; —en, v. a. kobrati; (Bon SBaaten) zabrdnjeno robo vozili. ^afSguiU, n. psovka, a prigoden.
m. pot; (»on^ferten).sko'k; (gngs) klanec, sotčska; lig. polni list; ben — reiten, sko-kama jezditi ob. jahati. gjafTagier, m potnik, popotnik.
ipajTattoinb, m. pasdtni ob. živi veter.
$>affen, i\ n. (im ©piete) neigrdti; (matten) čakati, prežiti, paziti ; (angemeffen fein) vdati se, prilčči se, pristdti se, dobro stati; — v. a. primeriti. ^Jaffenb, a. priličen, prikldden,
primeren; vgoden. ^afganget, nt. jahdn. ^Jaffton, f. poželčnje, želja, strast; icf) tjabe eine —, miče me, želje me nahdjajo; (8eis ben) terplčnje, muka; —irt, a. hrepenčč. ^afftonžblume, f. mučenica. »pafftren, v. n. prehoditi, prebijati, potovdti, (ettrdgUd& fein) znosno biti, že veljdti; (ftdj jutragen) primeriti se, nakljdčiti se, pripčtiti se; (jubringen bie fieit) prežiti, preživeti , prebiti.	[ni list. ^afftrfdjein, —jettet, m. popdt-^afftt), a. terpiven; —fdjutb, f.
dolžni dndr.	[ob. boje.
^afteUfarben, pl. suhe barve Špaftetlmaterei, f. malba s suhimi hojami. ^)aftete, f. paštčta. ^aflor, nt. pastor; —in, f. pa-storica; —fdjaft, f. pastor-stvo.	[glas.
spatent, n. patčnt, vladni raz-Špater, m. oče, pater; —nofter, n. očenaš; (Stofenfranj) kro-liica, molek. Matije , to. kum, boter, koler ; — /'■ kuma , botra , kotra ; (berSdufling) kumče ; — nge= fdjenf, n. kumšina; —nftfiaft, f. kumstvo.
^pafient, m. bolnik, bolestnlk;
—ttt, f. bolnica, bolčstnica. spatriatth, m. oč.-ik, praded, patriarh; — alifcf), a. patriarhalen. [tet, pl. de dnine. 9>attimoniat, a. dedičen; —gu= ^attimonium, n. očinstvo, de-
dinstvo. patriot, m. vlastenec, domoljub, domorodec; —i«t, f. vlastčnka, domorddka; — ifdf), a. vlastčnski, domoljuben , domordden; — ič>muf>, m. vlastčnstvo , domoljubje, domorddstvo. [blagorddnik. $>atticiet, nt. mestni žlahtnik, ^attoUe, f. pohodna Ob. pond-čna straža. [ponočovati. TpattoUiren,n. ponoči strašiti, spatton, m. zastopnik, zavetnik, zaštitnik; ,fiir<f>en - , varh; —at, n. zastopništvo, zavet-ništvo, zaštitništvo, varstvo, spatrone, f. naboj, strel, patrd-na; (SDtobril) kalUp, poddba. spattonin, f. zastdpnica, zavet-nica, zaštitnica.	[tUš.
spatrontafebe, f. strelivnica, kor-g>atfdf), i. pljusk ! plesk ! Špatftfie, n. ročica, rokica; fig. beda; — n, v. a. pljuskali, pleskati, pljusniti. 9pa§en, v. a. čečkati, raazati. $>aš«ei, f. čečkarija. gjet^ig, a. prevzčten; tf)«ti,
košatiti se, stegovati se. spaufe, f. kotli, talambas; —n, v. a. biti na kotle ob. talambas; — t, nt. talambtisar. spdufdjel, m. bat, batič,_ ■paufctjen, v. a. tolči, biti (rude); topiti rude.
18	$eit
ipaufc, f. Stanka, presttivka,
odih, odpočivka. spauftrett, v. n. prestati, odalt-
niti se, odpočiti «e. ' !pa»tan, m. paviari, duran. ?peclj, n smola. Ipoddben. specbattig, u. smolast, smoli $pe<jbtenner, m. smolar, smolo-var.
ipecfibrntfj, m. dreta,, dretva. ipedicn, v. a. smoliti;
btennen) smolariti, smolo kuhati.	Inata plamenica. spcrfifaifct, f. smolenica, smol-šp(&t)Utte, f. smolama, smolar-nica.
spedjig, a. smolnat, sinolen. ^>ed)fran}, m. smoljnak, smolnati venec. ^)ecfjofen, ni. smolarska pčč. ^{•cfjftfmjarj, a. čern kot saje, žužov.
'pecbtanne, f. sovoj, hojka. ^pebant, ni. pedant, šolnicktir,-modrin; —erie, f. pedante-rija , solničkarija, modrin-stvo ; — ifcb, a. pedantiški, šolnlčkarški.
spebell, ni. Solni sluga. ^pegafttS, m. ptgas (krilati konj
v basnoslovju). ^cin, f. muka, peza, tara; bolečina.
^)einigett, v. a. mučiti, terpin-čiti, tarati, pezati. [trindg. ipcinigct, m. mučitelj, taravec, gjeinlidf), a. mučen, britek, tri-noški; baS —etSericfct, ugla-vna sodba. 9peitfdfje, f. bič, bičnik, korbač. ^)eitf(f)en, v. a. bičevati, z bičem ob. korbačem tepsti,

389
Dfof
bičali; mit Stutften — , "ši-bati; —ftiel, m. bičnjak. ■gjetican, m. nenasit; (jum 2tu6< . jiefjen bet 3uf)ne) klešče, ■gpclg, m. koža, kožuh; (eine mit SBeibe&altung bet #aate gegčirbte #nut) kerzno, kerzen; (jtteis bungSftiicE) kožuh, šavba.šuba. ^Deljen, v. a. cepiti, vcepiti, ^eljfjanbler, m. kožtiliai", -tn, f. koždharica.	ikavica.
^peljfjanbfdjuf), m. kosmata ro-^eljmii$e, f. kosmata kapa ob.
čepica, speljteitf, n. cep , vcep. ^eljmaare, f. —mett, n. kožd-hovina.
^)enbe(, m. cveketalo ; kecilo, kalamir; — fcMag, m. cvekot* ^Jenfion , f. vžitnina, penzia ; — iten , v. u. penzionirati, v mir postavili, ipentameter, m petomer. spetgnment, n. blana,pergamčnt. ■^ettobe, f. čas, doba, vek.
(®a« strok.	Idiški.
^)etiobtfcfj, a. občisen, perid-■peripfierie, f. obod; krogomer. q)ette, f. biser, bisera; (Sfirdne) rosa.
^ettens, a. biserni, gjetlenfifdiet, ih. bisčrnik ln-seroldvec; — ei, f. bisera-rija , lovljenje biser, biser-nistvo.	[biserami.
-sperlenhailbel, m. tergovina z gjertenmufcbet, f. biserka , bi-
serondsna školjka, spetlenftfsmuif, m. biserje. spertenrdinur, f. bisernica, •^etlfatbig, a. biseru, biserov. g>etlf)at)n, m. pegat.
^etlfju^n , n. pegatka. spetpenbitfel, m. kecalo, cveke-talo; oldvnica. [paden. spetpenbifulat, u. raven, ravno-gjerudfe, f. vlasenka, vlasdlja ;
—nma<f)et, m. vlasčnkar. spetfon, f. osoba, osčba, sob-stvo ; postava, zrast; auf jebe — .., na vsako glavo...;
—	al, n. osdblje, družina. ^5erfona[ien, pl osdbnosli, osčb-
nosti, sobstvčnosti. q>etfonlich, «. osoben, osčben, sobstvčn; - tennen, po obličju poznati; — Jeit, f. osdb-nost, osčbnost, sobstvčnost. q)etfpeEti», n. dalekoglčd, da-
lekovid. spetfpectitte, f. zglednost, izgled, spettinentien , pl. prinaležitosti. spefl, speditenj, f. kuga , mor, pomor,morija; u. kužni. q>eftartig, a. kužen, ^eflfjauž, n. kužnica. Iven. $>eflitenjinlif<fi, a. kužen, mori-q>eflfioffe, pl. kužne reči. ■■Peftjeit, f. kužno leto. ■peterfilie, f. peteršilj. ^etit, f drobni natis, spetition , f. prosit ba, žadost j
—	iten, v. a. prositi, žadati. spetfcfiaft, <pet|'d;ier, n. pečat;
—	flecfter, m. pečatar. [čatiti. <petftf)ieten, v. a. pečatiti, zape-spetf<ftierring, m. pečatni perstan. <petfd)ierfl6del, n. pečatnik. spetfcf)ienxiarf)<j, n. pečatni vosek.
m.mčdved; - e, f. psica. spfab , m. stczda, steza, stežka. ^>faff, lil. pop, far. ^)faffenbaum, m. reg rad. spfaffenfjiitdjen, n. farska kapica.
DfHf
390
pfet
spfaffcnmafiig, a. popovski. ^faffetei, f. popdvšina, popov-stvo, farstvo. [m. kolje. gOfaf)!, m. kol, steber; — ban, 4>fai)len, v. a. kolje nabiti, s kolji ograditi; einen —, kogar na kol natakniti ob. nasaditi.
3>faf)lt»er6, n. kolje, stebrovje. 5>faljgraf, m. falegrof; — fctjaft,
f. falcgrdfstvo. spfanb, n. 'zastava , zaloga, zaklad, poročnina. 9pfanbbrief, m. zaldžno pismo. ^Jfčinben, v. a. zastavo vzeti; einen — , rubati kogar, pobrati komur kar. [vnica. ^5fanbi)auč , n. zaldžnica, zasta-^fanblicfc, a. zastaven, zaldžen, zakladen.	l(blaga).
^fiinbung, f. rubanje, pobrdnje spfanne, f. ponva, ponvica, pondvca; (um Oeroefjr) praš-nica, ponvica, ^fannenbecfet, mi. pokrdvec. ^fannenflicEet, ni. ponvičkar. ^fannenfcfimieb, ni. kotldr. tyfatte, f. župa, fara, plovanija. ^Jfattet, Ml. župnik, fajmošter, plovan.	[bddki.
^farrgebiifjren, pi. cerkovni do-9>farrf)of, nt. /.upnikova ob. faj-
moštrova liiša. spfarrtinb, n. župljanin, farman. ^fartficdfie, f. cerkev, glavna
cerkva, farna cerkev. ^)fau, ni. pav; —ens, a.pavov; — t)enne, /'. pavica , pavin-ja ; — taube, f. pavka , pa-vnica.
^feffet, ml. poper , peper. ^3feffetbaum, ni. peprovo drevd.
5pfeffer6iidjfe, f. poprčnka, po-
pernica. g)feffergtirfe, f. kisla kumara, ^feffertticften, nt. poperiijak, po-
prenjak. spfeffermtinje, f. poprdva meta, ^)feffetn, v. a. popriti, opdpriti, peprati, s poprom poštdpati; — v. n. žgati. Lperniček. spfeffernufi, f. poprov oreh, po-^feffeEfdjTOCtmm, m. mlečnica. ^feifdfjen, n. pišalka, sviralica;
žveglice , brundice. ^Jfeife, f. pisal, pisala, svirala; žveg le, 'brunde; SabaEš—, kadilka, pipa, lula, fajla. ^>feifen, v. n. žvižgati, zviždati; (mittelfl einet ^feife) piskati, svirati, žveglati; (»om ffiinbe) pihati, briti. ^feifenfopf, m. lula. ^)feifenmacf)er, mi. lular, pipar. ^feifentof)t, n pipina cev. ^Jfeifer, m. žvižgavec, piskovec, žveglač.
^)feil, nt. strela, pušica, pšica. ^Jfeilet, m. podboj, steber, stolp, sldp.
^feilEocfcer, nt. tiil , strelotok. ^)feilfdjneU, o. berz ko strela. ^feUfcfmfce, ni. strelec. ^Pfennig, m. vinar, denar. Špfetd), mi. gnoj. gjferdf>c, f. obor, ograda, ^pferrfjen, v. n. srati, gnojiti; — v. a. gnojiti, pognojiti.; (einpfetcfien) graditi, ograditi. ^Jfetb, n. konj;	a. konjski,
^fecbcfjen, n. konjič. ^Jferbeaibeit, f. konjsko delo;
fig. težko delo. [braka. spferbebecfe, f. podsčdlica, ša-
$fer	391
■pfcrbegefdhirr, n. konjska priprava ob. oprava, ijpferbegurt,. m. podpiš, podprdg. 9pfetbebaar, ». žima, žinja. spfctbebanbel, m. tergovina s konji, konjrfrstvo. Ikoža. gpferbcftaut, f. konjina, konjska ■pferbefnecfit, »». konjar. [gndj. gjfetbemifl, nt. konščjek; konjski. 9)ferbefcf)tt>emme , f, kopel
konje; kopanje konjev. spferbeftaU, m. konjdrnica, kon-
jdšniea. gjferbejutfit, f. konjoreja. q)fi'ff, nt. žvižg, pisk; fig. zvijača, varka; — Ig, a. zvijačen, zvit, prekinjen, šegav gjftngfl«, a. binkuštni. gpfingften, f. spfingtffeft, n. du-bovo, binkušti, praznik binkuštni , svetoddšni gdd. gjftrftd^ , m. lneskva, breskev; —n. breskov; —baurn, m. breskev , breskovo drevo. $5firfi<f)btannttt>etn, m. bresko-
vnica, breskova žganjica. g)flanjf, f. sadež, sadika, rast-
ljina, rastlika ; trava, bilje. g)flanjen,_ v. a. saditi, vsaditi,
zasajati, vsajati. q)flanjenfunbe, f. rastljinosldvje. $)flanjenleben, n. rastljinsko ži-vobitje.	Lrastljinje.
spflanjenteidj, n. rastljinstvo, spflanjet, m. sadi tel j; selnik. 3>flanjf(f)u(e, m. sadišče, rast-Ijišče.
gjflanjflabt, f. nasčlbina,selišče. ijjflanjung, f. sadenje, zasa-
jenje; selišče, naselbina, ipflafler, n. tlak, dlažba; (auf SIBunben) obliž.
t>flf
spflafteret, m. dlažbar. ^flaftetn, v. a. dlažiti, oblažiti. gjflaflctfietn, m. ploča, dlažebni kamen.	[tež, vmanjdh.
$>flaftettreter, nt. postopač, kla-spflaume, f. sliva. g>flaumenbaum, m. sliva, slivdn. spflaumengarten, m. slivnjak. sPfIaumcnfucf)cn, m. slivovnik. Pflege, f- reja, goj, gojstvo;
skerb , strežba, postrčžba. spfbgealtern, pl. reditelji, spflegebefofjlne, m. u. f. — Jinb, n. — fofjn, m. — tocfjter, f. spflegling, nt. rejčnec, rejčn-ček; rejčnka. spHegemuttet, f. reduica. pflcgen, v. a. rediti, gojiti, braniti; (roarten, einen .ftranfen) streči ob. postrčči komur, skerbimčti, skerbčti za kogar; bet Stulje —, počivati se; greunbfcfiaft mit einem —, prijatelj komur biti, — n-(ju tf)«n —) navado imčti, običavati, navajen biti; (am ftaufigften witb biefeS pflegen burcb ein eine StBieberbolung an« jeigenbeč geitroort aušgebtitcEt); lrie ež ju gefcf)ef)en pflegt, kakor se po svetu godi, kakor obično biva. gjfleger, m. gojitelj; nastojnik;
— in,f. gojiteljica, nastdjnica. ^Jflegefobn, — tocfcter, ".pflegling,
f. ipflegebefofjlne. spflegeoater, nt. rednik, reditelj. ^)flegung, f. rejenje, rejitva,
gojstvo; postrčžba; skerb. ?Pflid)t, f. ddlg, dolžndst, der-žanstvo.	[deržan.
g>flit^)t6ar, ^fli^tig , o. dolžen,


gpflidpttog, a. prdstod dolžnd-
sti, brez dela; neveren, spffidjtmdfig, a. dolžen; - ad.
po ob. poleg dolžndsti. 9>flk&ttteil m. dolžen del. ^Pflid>tt>etgf|fett, a. nepokdren; neveren; krivordten j — t)ans beln, svoje dolžndsti zanema-rati; — fieit, f. nepokdrnost; nevernost; krivordtnost. «PfIi<f>tt»ibtig, a. dolžnosti pro-
tiven ob. nasprdten. spflodf, m. kol, klin. ^5flocfcf)en, n. količek, klinec. ^flotfen, v. a- prikdliti; zabili
s kolom. ^>fliitfen, V. a tergati, vtergati; (tupfett) puljiti, pipati, skub-sti; (Elctubeit) prebirati, brati. ^Pflug, m. pilig, drčvd; bfctteinc
—, ralo . oralo. ^Pflugbar, u. ralen , oraten. ^pflugbaum, m. gredel. 3>flugeifen, — meffet, n. čertdlo, čertalo.	Uiti.
spflitgen, v. a. ora'ti, plužiti, ra-^flltget, m. orit, ralaj , ratdr,
oratir , plužar. ^ftugfopf, i«, oplaz, plužna glava.
^pfluglanb , n. rdi, oranica. 5>flugtabet, pl. plužnice, ko-
lčsnice. spflttgteute, f. o tka , otika. q>f[ugfd>ar, f lemež, lemeš. ■pflugrtfrteife, f. smuka. ^Pfluglletje, f. ročica, ročdj. g>forte, f. vrata; bie ottomanis
'rf'f — , porta otomdnska, ■pfottner, m. vratdr,- — itt, f.
vratarica. ^Pfofte, f. podboj, stropnica;
Sfjitt —verija; Cjtmt Saben) obllčka.
spfote, f pfottfien, rt, šapa, taca. tpfriera, m. — e, f. šilo, bodalo. |>fro))f, —en, m. zatka; čep. »ptopfen, v. a. čepiti, začepiti, zatekniti, zatikati; BoU—, na-gatiti', naterpati, nabiti; (Sdume) cepiti, vcepiti, gre-beničiti. ^ptopfmeffet, n. vertndrski nož. spftopfteiš, n. cep, vcep, cepič,
grebenlca. ^Jropfiradjč, n. vertndrskivosek. ^Jftunbe, f. prebčnda, naddnje. spfuf)!, m.kališče, kaldža, mlaka, mlakuža, močvčrje; —id)t, a. kalužast, mlakast, m lakti-žast.	Lspodglavje.
^>ftif)l, m. vzglavje , vzglavnik, ^)fut, i. fuj, fuj te bodi.pfuj! q)funb, n. funt, libra fig. talčnt. q>funbapfel, m. funinik; — bi«,
f. funtnica. ^pfiinbig, a. funten, libern. "pf imbleber, n. podplat, debela koža.
*pfunbfof)Ie, f. podplat. 5>futtbtoeife, ad. po funtu. 9>fufd)en, v. n. šušmirili , ker-pdriti; itt ettrač —, mešati se v kar.
^Dfufdjet, m. šušmdr , kerpač;
—	ei, f. šušmarija, kerparija ;
—	in, f. šušmarica. Llava. 9>fit$e, f. luža, mlaka, kaluža, ^fu^entrafftt, n. kaldžnica, mla-
kovnica.	[kaldžast.
spfii§idit, a. lužast, mlakast. ^)fii§na|j, o. okalužen, okaljen-'■pfjdnomen, n. prikdz, prikdzek, perkazen.

393
3>Un
5j>ftantafi«, f. gantafte. sptjarifder, m., farizej, spljatifaifdj, a. farizejski, spftarmacie, f. lekarništvo, le-
koslovje. tyt)afe, f. promena.
filiščan.
, m. jezikosldvee. ^ilologie, f. jezikosldvje. ^Jtjilofopf), '» modrijin, modrec, modroljdb; modro-sldvec.	[droslovje.
spfjilo fopljie, f.modroljubje mo-spfjilofopftiten, v. n. modrovati ^p^ilofo^pf)ifd& , a. modroljdben;
modrosldven. Ikervnost. gjljlegma, n. vsejeduica, hladno-?pE)bnip, m. samolet. !pf)06pf)0t, m. fosfor, spfjmie, f. izraz. 5pWfi£/ /".naravoslovje; -alifd), a. naravoslovski; — ex, m. naravosldvec. q)f)9ftognom, ni. licosldvec; — ie, f. lice, zglednost; —if, f. licosldvje; — ifd), a. li-cosldven. Iven; telesen sp[)t)ftfd), <i. ltaravosldven, nari-spii)en, v. a. smoliti.
f. ojstrlp.	[čelada,
tpitfelljaube, f. kaclga, šišak, spidfen, v. a. kljuvati, kljuti. gjietifi, »t. svetohljlnec; — mi,
f. svetohljinstvo. ipicf, f. (im ©piele) zelja. ^>icfe, f. kopje, sulica, spiieimer, »i. kopjenik. ^)ilget, ni. romar; potnik, po-pdtnik: —in, f. romarica; potnica, popdtnica; —n, v. n. romati; potovati; —fcbaft, —falirt, f. romarstvo, po-
božno potovanje; —tafcfie, f. romarska torba, gjillc, f. svalek. pilula. tpilot, f. Stcuermann. spilj, goba , dihanja. <ptmpelmeife, f. konopliiica. *pimpetnu|i, f. cibara. "pimpinelle, f. kornimšica. ^Jinfet, ni. čop, čopič; ščetka;
fig. trap. ^infcln, v. a. mazati; —v. n.
cviliti, jadikovdti. ^)ipe, f. pipa, napdstnica. spifang, m. sinokvenica. spiffc, f. scanje, mdč; — n, v. n.
scati, posc.iti se. ^piflole, f. gjiflol, n. samokrčs,
strelnica, pištdla. "piflotenljotftfr, f. tdk za pištdlo. spiflolenfdmč, m. strčl izpištdle. plačat, n. oglas, razglas, proglas.
^laičen, f. n. (betm geuetn bet ©olbaten) neuredno streljati, pokati; — v. a. mučiti, te-žaviti.	[strelba.
tplader, m. mučltelj; neuredna iplaiJetei, f. W<t0e. q)lage, f muka, težava, stiska, tara, nadloga; trdd, skerb, briga; (Sanb —) bič. !ptagegei(l, m. mučltelj, nadlč-
žnik, stiskavec. Spiagen, v. a. mučiti, težaviti, stiskati, tarati; nadlegovati, moriti, pckllti. spian, u. raven, plan, plaščat;
fig. jasen, očeviden. sptan, m osnova; uačertje, čertež; (6bene) planjava, pla. »čad, ravnina, ravnja. ^)lane, f. plahta , ponjavai.
?>lan
394

planet, m. plančt, pomična ob. premikcivna zvezda , pomič-nica ; — enbafjn, f. kolote-čina (plančtska). 5>Ianiren, v. a. ravndti, zravnati , poravndti; vgla diti vglajati, gladiti, ^tanfe, f. pldt, zagrija, planka ^lldnfetei, f puškiirenje. $)lanfe[n , v. n. puškdriti, puš-
kdriti se. <p[anfenreif}e, f. tinj , graja, ^ptanfcfjen, v. a. paljilzgati ob.
pljuskati po vodi. spiapperet, f. blebet, blebetanje, klopotdnje, klopot, ber-brdnje.
'jpiapperer, m. ^tappermaul, n. iptappertafdje, f. blebetdvec, blebetdša , berbrdvec . klo-potec, kvantrič, jezičnik; je-ztčnica.
^ptapperfjaft, a. blebetav, ber-brav , kvasav, žlabrav ; — igfeit, f. blebetdvost, ber-brrfvost. ^Mappern, v. n. blebetati, ber-br.-tti, klopotiti , žlabrati, kvantdti, kvasiti, čenčati, klepetati. 9plarrtn, v. n. dreti se, zijtiti,
milo se jokati, cmeriti se. Patina, f. platina, belo zlato, ^latfdjetn , v. a. u. n. berljdz-gati, paljdzgati, pljuskati (po vodi).
9>tatt, a. raven, pla'n, plaščat, plošnat; »on ©djuffeln, J3ets ftanbe) plitev; (oljne Umfdjroetfe) na ravnost, nardven; —e SBafjrfjeit, gola resnica.
ravnja, ravnina, ravčna, p]a-ičad, (eine Eatjte ©teUe arn SBirbel bes JpaupteS) pleša, plešina, goljava ;■ (eirtež 35a-gelč) glavica, glava; (bitfež SBtecfj) ploča, plahta, ^latteifen, n. ]ika'lo. ^latten, ^Matten, v. a. gladiti,
likati; ravndti. spiattetbingg, ad. z.gola, po vsem. splattfuf, m. ploska ob. plosnata
noga; ploskonogdč. 9Matt fjeit,f.plosnatdst, plosnina;
fig. prostdta. q)tattlaug, f. gitjlauS. ^lattnafe, f. plosnat nds. sptaf!, m. plosk; tresk. •pla£, tn. mesto, kraj; (SRaurn) prostor ; (SDtarEt — ) terg, tergišče , teržišče, sejmišče; — neumen, sesti, vsesti se; arn — e bleiben, poginiti; l5(mt, ®ien(l) služba , mesto, ptatjen, v. n ploskati, treskati; (mit einem	fptingen)
plosniti, razplosniti se, počiti, pokniti. $>Ia(ffjalter, m. namestnik ^>[a§fommcmbcmt, m. mestni po-včlnik.
^pta^regen, m. ploha, naliv, liji-vec, lijavica.	[tSi.
•plauberer, m. blebetivec, kvan-spiaubettn, f. blebetdša. sptauberbaft, _ igfeit, f. ^lap*
J>erfjaft, — igfeit. ^(aubetmaul, f. plapperer. 'piaubern, f. spiappern. ^laubertafdje, f. spiapperer. "ptaufcfien, f. spiappern. $>le$er, m. hojnik, pretosek.
gUld ic»,ll.-.t.	III. HUjllU, JflClUSCK.
9>Iatte, f. planja, planjava, l^lo^licf), a. nagel, nensidan.
$lub	395	3)olft
^)oe|tc, f. pesništvo,pesmenlštvo,
poezija.
g)0Ct, m. pesnik, pesmenik,počt;
—	if, f.pesmosldvje;—■ tfi), a. pesniški, pesmenlški ; pes-mosldven; — iftrett, v. n. peti, popivati.
^pofaf, m. kozarec, liok.il. gjoEel, m slanica; — fleifdj, n.
slano meso, solenina, slanina. ^JoMn, v. a. soliti, posdliti, vso-liti.
spol, m pdl, teči!j, kraj (zemlje), ^olarlicfit, n. severna svitloba
Ob. žarečnost. ^olatfiertt, m. polirna ob. severna zvezda, burdvš. ■polarSteig, — jirfel, m. pol.irni krdg.	[poliš.
gjolet, m. drobna meta, polej, ^)0tl)0f)e, f poldrna višina, ^»oltrafen, n. gladilo, likdlo, li-
kdvnik, lastilo. ^Joliren, v. u. gladiti, likati, laštiti; pogladiti, vgladiti, pollkati. q>otirer, nt. likavec. ^JolitiE, f. politika ; vladosldvje;
—	et, ni. politikar llig. zvit. spotitifcf), a. političen, politiški; ^olitur, f. gladkost, gladčina,
svit.
f- policija , reddrstvo;
—	beamtet, ni.policajni urdd-nik; — orbnttng, f policijski rčd.
spdUer, m. movžar, mužar. ^olfler, m. vzglavnik, podzgldvje,
vzglavje, vankuš. ^otftcrn, v. a. blazlniti, pod-blaziniti, s perjem napdl-niti.
— ad. naglom, nagloma, na-ndgloma, naglo, iz nendda. ^Jtuberfiofen, pl. širdke hlače. ij)Iutttp, ohrdbel, telčbast, neotesan, nespreten, štorast; ein — et SJJenfcf), štorklež, te-ltSbec.
^Jtumpen, v. n. plunkniti, pljus-
niti (v vodo) ; telebiti. !j)[umpf)eit, f. ohrdblost, nesprč-
tnost, neotesandst. g)(unber, ni. ropotija, robatija, robje, paludje ; cunje ; sta retlne, starine/.. g5lunberet, ni. ropdvec, ropdr. ^(unberEammet, f. kamra za
staretlne. ^(tinbern, v. a. pleniti, robiti, ropati; — v. n. seliti se, pre-selovdti se.	[jnik.
^Jtural, m. višebroj, višebrd-tplttftfi, m. hodni barždn, pliš. g)obet, m. polk, derhdl, množica, ljdd; — !)aft, a. neo-tesdn, štorast. gjodjen, v. a. u. n. terkati, klju-kati, kucati; (Bom Merjen) biti, vdarjati, tolči; (Idrmett) razbijati, razsdjati, hrupeti, raz bo ti ti ; auf etmaS —, bahati se, ponositi se, košatiti se, velikodstiti se s čem. spocfter, m. rudolom; fig. ba-hdč, velikodstnež. Lstopa. spocfimufjle,/". rudni mlin, rudna 5J>odfe, f. osčpnica, kozč. ^Jodfennatbe, f. pika, osepnica. ^otfettnatbig, a. pikast, osepni-čast.	Igah, podagra.
^Jobagra, f. guta, hudiča v no-spobctgrifcf), a. gutav. q5obagti(i, m. gutavec.
D»lt
396
Doli
g>olterabenb, m. predsvatebni veččr.	[tec.
gjottercr, m. razsajovec, ropo-spottergeifl, m. strašilo, spaka, pošast.	| rine
^otterfammer, f soba za sta-gjoltftn, v. n. razbijati, razsajati; ropotati, copotdti. ^oltjanbrie, f. mnogomdžtvo ^pottjgamic, f. uinogoženstvo. ^otljp, m. polip; živa nit ^omcibe, f. pomada , maža za lasje.	Lr.inča.
$)omeranje, f. nardnča, porae-5pomp, m. velikolepje, gizda; — t)nft, a. velikolepen, giz-dav.
Ropanj, m. strašilo, spaka. $)opu(ar, a. poljuden , prosto-IjUden, domač, popularen, vljuden, [larnost, vljudnost. popularttat/f.poljUdnost, popu-"poren, pl. potne ljuknjice; pro-
dušnica. g>orofttdt, f. ljuknost. ^)otpi)t)r, m. porfir; — en, a.
porfiren. fort, f. £afen. ^ottal, n. vrata, dveri. ^portier, m. vratar. Ipovzčmka. ^ortion, f. del, delež; kos; $>orto, n. poštarina, poštovnina ; listovnina; — fr,'i, a. bez plačila, prdst od plačila, sportrtit, n. priličje , poobličje, slika, poddbšina; — maler, m. slikar, ^orjellan, n porcelan; — en, u. porcelanast, od porcelana ; — gut, n. porcelano-vina.
pofamentirer, m. pozainentnik.
■pofaune, f. trobčnta, troblja trublja.
pofaunen, v. a. trobčntati, trobiti ; - blčifer, m,- troličntar. g)oft'titt, a. dokdnčen, postano-vit; gotdv. Imale orgije, gpofttto, m. perva stopnja; —n <poft'tur, f. ©teUung. ^ofie, f. šala, smeška, kvanta. ^ojTen, m. vkljub, vkljubčst; zabavljenje; einem einen — fpieten, vkljubovati komur vkljdb komur kaj storiti, ^ofienfjaft, a. smešen , šaljiv zabaven. l.mač, zabavljač. poffenreifjer, t«, sinešnik, »|u_ ^Joffenfpiet, n. smešna igra. ^offitlidf), a. smešen, šalen;
— Žet t, f. smešnost poli, f. pošta; mit bet fom-mett, po pošti priti; vest, sprava, glas; —a. poštni; poštarski. poflamt, n. pošta, poštni urad. ■poiiament, n. podnožje, pod-stdpje, postajalo, podstavek, »pofibeamte, m. uradnik pri pošti. poften,m. mesto ; (22atfce) straža; (2>ien|t) služba; (®elb —) suma, znesek.	Inina.
^ojigetb, n. poštarina, poštov-poilf)au8, n. pošta, spoflfjorn, n. poštarski rdg. ^pofliUion, m. poštarski blapec. poliJarte, /". poštni zemljevid, ■pofttutfcbe, f. pošlarska kočija, poflmeijter, m. poštar, poštnar. ^ofiporto, f. poflgelb. ^oflfcftreiber, m. pisar pri pošti.' ^oftfcript, n. pripis, poftflation, f. postaj, postajališče, pošta.
m
gjoflffrof', f. poštarska cesta. .
m. poštarski v o'/.. spofttccfen, n. poštirstvo. <j)ottafdjf, f. potiša, lugasta sdl. spOttfiW, m. glavtič, kaplič. gradit, f. velikolepje, gizda, krasnost, krasa; svetlost, sjajnost. i^racfitaušgafcp, f. krasno izdinje. spracfjtfjtmmel, m. nebo. ^)rd<fytig, a. krasen, velikolčpen,
gizdav; svetel, sjajcn. qpra<f)tn>ert, n. krasno delo ; iz-verstna knjiga.	[lina.
gjracipitat, n. precipit.it, vsed-g)racticiren , v. a. prakticirati; uriti se, vezbati se, pripravljati se (na službo). <practi£ant, m. praktikint. <practi6pr, m. skušenec. •ptactifdj, a. praktiški, praktičen, djanski.	[prizdv. q)rdbicat, n. povedek; prisddek; qprdbicant, f. g)t'ebigpr. tprafpct, »i. nadstdjnik i starosta, sprdgetn, f. SRoflcn. <J)rdaert, v. a. vtisniti, vtisko-vati; @elb —, kova'ti ob. delati peneze; ing ®ebddjtni|j —, zapamtiti, zabiti v glavo. <pr«f)ten, v. n. ponositi se, hvaliti se, ustiti se, veličati se, bahati se , štimsiti se, koši-titi se.
g>raf)tcr, m. hahič, hvahln,ba-hun , babdvs , širokodstnež ;
—	ei, f. bahatija, bahinjej
—	in, f. bahdlja. g)ral)lettf<&, a. bahdven, širo-
kodsten, ponosit. spraf)lf)aft, a. bahtfveu, ponosit;
—	igtpit, f. ponositost.
397	$reb
spto^tfKm«, f. ^ta^tct. ^)ram, nt. prflm.	Iglav.lr.
$>rdlat, m. prel.tt, redovniški q)raU, m. odrt/., ods-kdk; — a.
napčt, natčgnjcn. ^mUen, V. n. odraziti, odsko-čiti; odbiti se, odbijati se, odšterkniti, odletčti. !ptdraif, f. dir, darilo, obdarilo, nagrtida. sprangen, v. n. sjati, sloveti;
gizdati se. ■ptanger, m. klada, terlica, oger-lin; an bin — ftcUen, k oger-lfnu pripeti, spranumerant, m. predbrdjnik; predbrojitelj, predplatitelj,
nardčnik,
^tdnumeration, f. predplita,
naročilo, predbrdjenje. ■prdparat, n. zgotovnina; pri-
pravenina. sprdpofttion, f. predlog, [v.-(ga. sptdpoteilj, f. prevlada; pre-gjrafent, n. dir, pokldn. ^rdfentationgrecfjt, n. podava-jdče pravo.	[sčda.
sprdftbent, m. predsčdnik, pred-^Jrdfibtren, v n. predsedovati, sprafletn, v. n. brasketiti, praskati ; veršeti.	[praskot. ^JrafTcln n brasketinje; braskdt, ^)raffen, v. n. gosto viti se; raz-
djzdano živeti, zapravljati. sptafTer, m. zapravljivec, po-
žrčšnik. sprdfumtte, a. domnčven. ^rafig, f. praktika; djanje, urenje.
iprebigen, v. a. predigati, pre-dikoviti, pridigovati, pripo-vedati.
spteb
398

g)«biger, m. predižnik, predi-
gar, pripovednik, sprebigt, f. prediga , pridiga, ogovor,beseda božja; — ftut)(, m. prižnica, prodikavnica, leča.
$>reiš, m. cena, kiip; (Stufjm) slava, dika, hvala, veliččst; (SBetofjnung) plača, plačilo. u cenik.
spreišcourant, m
gjcetfen, u. a. hvaliti, slaviti,
razstavi jati, dičiti; eine SBaate W .. . . —, ceniti blago; einen gliicf= rovna; kraljovna litfi kogar srečnega imčti; | dovna; knezovna.
^prtef}erfian&, m. duhdvstvo, du-hovski stališ.	[bdvstvo.
sptteflettfjum.n. duhovništvo,du-^tiefietroeifje , f. ■ posvečenje mašnikov.	[prabiskup.
^rtmač , m. primas, predškof, primat, n. pervenstvo. spttnj, m. princ; Jaiferlidjer —, cesar jevič; tomglicfier —, kraljevič ; fjerjoglidjer —, vojvo-dič; futfllic^et —, kneževič. gjrtnjeffin, f. princčza; cesi-vojvd-
@ott lobenunb —, Boga slaviti in hvaliti. 5>teižgeben, v. a dati; pustiti,
zapustiti, ostdviti. ^retčnjurbtg, a. hvalevreden. f)rellen, v. a. ociginiti, preveriti , ogoljfati, g olj ta ti; — v. n. f. iptaUen. ^retlerei, f. prevara. _ ^teffe, f tlačivnica, stiskavnica,
tarklja, preša; tiskalo. ^Pteffen, v. a. stiskati, tlačili, ožčmati, prešati; (bebtiicEen) tlačiti, daviti, uznemirovati. ^reffer , m. tiskar, stiskivec,
tlačitelj. qpreffreit)eit, f. svoboden tisk. ^ticfeln, v. a. badati, bosti; — v. n. čmeti, skleti, žgati.
^ttejlet, 711. duhdvnik, duhoven, mašnik, svečenik; — in, f. duhovnica, mašnica ; — f)auč, 71. duhdvšnica, seminišče. ^rieflerlid), a. duhdvski, duhovniški. 9>tiefierfd(taft, f. duhdvšina, duhdvstvo, maštvo, sveččnstvo.
^)tior, m. glavar obl nadstdjnik re dovniški; — ia, f. nad-stojnica redovniška. ^rtfe, f. delež; šnupka. ^)ri»at, a.privaten; posamčsen; zasčben; — mann, m. zasebnik, privit, spritrilegiren, v. a. povlistili. ^tioilegitt, a. nadpravičen. ^riBilegium,«. povlastica; pred-
pravica, nadpravica. ^probat, u. dokazan; izkušen,
doskušen. ^Jrobe, f. skUs, pokds, posku-
sek, skušnja; ogled, ^robeblatt, n. list na oglčd. ^robeja^t, n. leto poskdšnje ob.
poskdšenja.	[skusiti,
^toben, v. a. skušati, poskušati, ^robiren, v. a. skusiti, pokUsiti,
vardjiti; dokazati, ^tobirflein, m. poskdšni kamen, problem, n. zadiča, naldga;
dvomba.	[nija.
sprobfl, in. prošt; — ei, f.prošt- • procent, n. procčnt, percčnt, odstotek.	,	[pdt.
<procefft'on, f. procčsija , božji


sprocurator, m. zavetnik, sprobuct, n. izdelk, piidelk,
proizvdd, izvod ■profan, a. neposvečen ; svetoven, svetski. lm. rokodelec, tjptofeffton, f. rokodčlo; — ift, tprofeffot, m. naučltelj,profesor. Sprofeffut, f. naučiteljstvo, pro-1'esura.
gprofit, m. pridelk, korist, dobiček; — iten, v. n. pridelati si. sprofog, m. tamničar. sptogtctm, n. program , napd ved, predpis. [namera. gjrojeCt, n. načert; nakana ^protftatiat, n. siromaštvo, ro-
konaštvo. 9ptolog, m. predgdvor, proslov. spromenabe, f. ©pajietgang. ^ropftet, m. prorok , prerok;
—	in, f prordkinja. [rdški. g)ropt>etifd&, a. proroški, pre-^rop^eseitjcn, v. «. prorokovati,
prerokovati, [proročanstvo sptopljejeifjung, f. prerokovanje ; proportion, f. razmera, razmerje; — trt, a. razmeren. pcofa, f. proza, razrešen sldg j
—	ifdj, a. prozaičen. [mer. sptofobie, f. prozodija, slovo-sprofpect, m. vid, poglčd, iz-
glčd. g)rotection, f.
■protector, m. štitnik, zašlitnik. iprotegiren, f. ©djitfcen. Itčst. g)rofeft, m. opor, odpor, pro-g>rote(tcmt, m. protestant, gkotefliren, v. n. vpirati se, vpreti se , zoperstavljati se. zoperstaviti se , odporovati, protestirati.
pcototoU, n. protokdl, vpis, zapisnik; matica; —trm, v. a. vpisati Ob. zapisati v matico.	[jestvine, živež. ^roBiant, m. hrana, jestivo, gjtoBin}, f. krajina, pokrajina, dežčla ; —ial, a. pokrajinski, dežčln; — iaitžmuš, m. po-stranisem. ^)toBifor, m. namestnik, provi-zor; —tfcf1, o, začasen, pri-vremen, provizdrni. ^tojefi, m. procčs, pravda, par-nica , tožba ; — fiif)ten, pra-vdati se, pričkatise, tožiti se. sprojefftren , f. ^tojeg fit^tcn. ^Jtubcl, m. sapa, para; kal, kaluža.
^Jtubeln, v. n. vreti, vervrati.
f)tufen,	v. a. izkušati, skušati, poskušati, skusili; preiskovati, razviditi; (in bet (3<f)uU) izpraševati, izprašati, izpi-tovati.
*pritfung, f. skušan je, preiskovanje; izpraševanje, izpit.
g)tuge(,	m. bat, batina, batica, kij, kic.
^>tuge(ei, f. bdj, lepežija. ^priigetn, v. a. biti, tepsti, ba-tati, tolči. Ivelikolepje. ■prunf, hi. gizda, krasnost, iptunEen, f. ^3rangen. iptunfBoll, a. gizda v, krasnd-
sten, velikolepen. Pfalm, m. ps.ilm, sveta pesem ; —ift, m. psalmenik. •pfalter, m. psaltir. $pfi)djo!ogie, f. dušosldvje. ipubliciren, v. a. razglasiti, proglasiti, oznaniti. puMicum, n. občinstvo, ljud.

400
&uab
^JubliE, a. očiten, razgldšen, zndn; _ ation, f. razglas, oklic, razglašenje. 9pubet, m. koder, kodrast pes; (85ecfe§en) bldd , blodnja, zmota, pomdta. Lkapa. spube(tmi$e, f. muta, kosmata ^)ubelnamfdj, a. Smešen, "pubet, ni. prall ob. Stnpa za lasjl; —n, v. a. naprdšitiob. poštdpati lasje. ¥»ff, »'. tresk! — m vdar, žok; —en, v. a. žokniti, žo-kati, dregniti, dregati, biti, tolči; — ben SBSein, vino mešati, čapldriti. ■pute, m bilo. bitje, cip ; — obet, f. cipla , serena žila; —fdjlag, hi. žilobitje, cip. ■pult, m. berilnjak. spulBer, n. štupa, prdh ; (©djiefjs pul»et) smodnik, strelni prah. 9pu(»ern, v. a. v prdh razmčti. q)ul»ertfyurm, m. — magajin, n.
smodnikovnica. ^Jumpe, f. sisdljka, vlak. punft, ni. točka, članek, reč; pika, piknja; auf bem—fein, kaniti , voljo imčti; —(ften, n. pikica, pičica. spiinEtticf), a. pičen, točen; —
Eeit, f. pičnost, točnost. 9)unEtiren, v. a. bosti; piknje
delati, popikati. spunEtur, f. hod. spunfdj, m. punč, čdj. [rdčenec. ^uptUe, f. sirdtek, sirdta, po-spuppe, f. igrača, čeča, ljila, puža , donda ; (»on ©djmets terlingen) mešiček; —a, v.n. s čečami igrati; zavijati se. sput, a. čist, samočist, gol, sa'm.
tpurgiren, ti. a. čistiti, izčistiti;
— b, a. čistiv, čistlven.. ^urgitmittel, n. čistilo, čistiven
lek, dristilo. furpur , m. bagor, ruoielka,
škerlat, karmezln. spurpurfarben, - rotf), a. rumen,
čermen. čcrmčl, bagrčn. $)urt>urti|pven, pl. rumčne usta. $purpurmante[, m. bagrjanica* spurpUrfdjnecfe, f. bagdrovpdlž! 3>tt|M, f. mozolj.
m. kinč, nakinč, lišp, li-šep, okrds, naprdva. ■plt^en, t. a. kinčati, kineiti, lišpati, krasiti, cediti; (bie 9Jafe) vsekniti; (bati gidjt) vterniti, vtreniti, vternjo-vdti; (ben ffiart) brili; (reis nigen) snažiti, cediti; bie ©teme — ftcf), zvezde padajo , se potdkajo; einen — psovrfti , opsovati, kregati ob. okrčgati kogar, spulftanbier, — madjer, m. U-potničar; —in, f. lepotni-čarica.	Itinstvo.
spu$tt>erE, n. lepotnija, lepo-sp&ramibe, f. piljec, piramida, sptjramibenpaptjef, f. jagnjed. porometer, m. ognjomer.
A.
Cluabbelig, a. zibav, trepetajdč. Huabbetn, v. n. zibati se, tresti
se, trepetdti. auacffalber, nt. mazilar, zdra-vilež, maza'č, mojster Skaza. Suaber, — fiein, nt. skrila, štir-
voglat kamen. Q.uabtat, n. četverovoglina,
&uaf
401
£Xucr
četverokdtje, četverica, kva-drit, štirjak; — ', a. štir-jaški, kvadritni.
0uaJeln; v n blebetati, čenčati, berbljati, basiti.
JlttaEin, v., n. ragltiti, regljati, regetati, vegati, kveketdti.
SluaJen/ v. n. kvečati, kvekniti.
Gual, m. muka, tara, britkdst, teživa.
Q.italen, v. a. mučiti, tarati, težaviti , treti, peči, trapiti.
Gualcc, &ualgeift, m. mučltelj, trindg, odertnik.
Gualitat, f. kakšnost, kakovost, kakoršnost. ' Uualm, m. čad, par, dim; —en, v. n. čaditi se, dimiti se, pušiti se, čadeti, dimčti.
Guantitdt, f. kolikdst, kolikor-šnost, količina; mera.
Guappe, f. menek, pišktir.
Q.uarf, m. sir, mohot.; (eine jvleinigteit) trobica, cempčr, bitva; CSotf)) blato, gnoj.
£luart, n. četčrt, četvert, četer-tina ; — al, n. tri mesci, četčrt leta; —anftebet:, n. šter-tica.
Guartett, n. četvčrospev.
SUtartier, n. četčrt, četvčrt, četertinka ; (an ©dmljen) peta ; (ein beftimmteg SOlaajj) štertak, štirnjak; (SBofjnung; stan, stanovallše, prebiva-llše, staniše, kvartlr.
SUtartieten, v. a. nastaniti, vdo-miti, kvartlrati, razkvarti-rati.
£Utartiermeifier, m. kvartirme-šter, nastanovavec.
auatj, m. kremen, — id)t, a.
kremčnast; — tg, a. kreme-nit. krfcnienovlt. auaft, m. —e, f čop, kita. audflcben, n čopiček, kitica. Duatembec, m. četvert leta; kvatre; —mittroodje, f. kva-ternal sreda. CUtetfftIbeE, n. živo srebro. Suelle , f. vir , vrelec , vrelo, virnica; studenec; izvir, poččtek. Gitellen, v. n. vreti; izvirati, privlrati, iztčkati; (aufguels len) vervrati, vzdigati se, narisati; v. a. močiti._ Q.ttellgrunb, m. zvirallše , izvi-rallše.	[vrelčina.
Q.tteUwaffeE, n. studenčnica, Suenbel, m. babja dušica, ma-terua dušica. Lkvintljiček. Suentdten, n. gran, kvintelj, D.uet, a. prek, prečen, poprečen, navprečen, preprečen, navskrižen; — ud. vprek, navprek, poprek, navskrlž, poprečno. Sluerart, f. drevnica , tepača
(dvorezna), dvoreznica. £UtetbaI8en, m. poprečno bruno,
prevornica. n.uece , f. poprečina, popreč-nost, navprečnost, navskrižje; širina; in bie — liegen, navskrlž ležati; e« gef)t_ alle« in bie — , vse grč križovo pdt.
£UietfIote,f. vidalice, postranica. Guetformat, n. poprečina. nuerlinie, f. čara ob. čerta poprečna. Q.uerfacf, m. ronec. Q.uerfattel, m. žensko sedlo.
£luer
402
JRabe
Suetflticfi, m. poprečna certa ;
fig. zapreka.	[ždnica.
&uertt>eg, M. preki pot, kri-Suetuber, ad. prek, preko. &tteffd)e, f. klešče; — n, v. a. mečkati, mučkati, stiskati, gnjesti, terti. S.uetfctjung, f. mečklej,zmečklej. £tuii, ad. živ.
Satiefen, v.n. cviliti; cverčati. Suinteffenj, f. sočnica. [tčt. Q.uinteft, n. petčrospev, kvm-£Utitf, a. prost; prazen, kvit; toir finb —, nič nismo si več dolžni.	[na.
Sadite, f. kutina , kitina, kut-Suittiren, v. a. kvitirati, pre-jčmni list dati; (eine ©adje attfgeben) odstdpiti od česar, kar opustiti; slovo čemur dati; iz službe stopiti. Suittung, Suittanj, f. prejč-
mni list, kvitinga. Suobtibft f n. karbodi, zmes,
mešanica , kodercija. Saiotient, m. količnik.
R.
f. lentina. SRabatt, m. popdst (iz cene). SRabatte, f. zaslec, oslec , za-
vrdtek; gredica, lehica. JRabtner, m. rabin, židovski pi-smdr.
Štabe, m. vrdn, gavrdn, krokdr. SRabenaaž, n. merha, mercin a, cerklina.	[stariši.
SRftbenaltern, pl. nevsmiljeni SRabengefcfirei, n. krokot, kro-
kotdnje-SHabenfrciJfje, f. vrana.
SRabenmutter, /".brezdušnamati.
SRabenfdbroatj, a. vj-dn , čern kot saje.	[maščovdnje.
5Rad)e, f. dsveta , mašovdnje,
SRčidjen, v. a. osvetiti, mašo-vati, maščovdti; fid) —, v. r. mašiti se, maščovdti se, osvetiti se.
SRadjen, m, žrelo, goltdne, če-ljdstje; CMbgntnb) prepdd, brezen, ponor_
5Rad)er, m. osvetnik, maščovd-vec; —in, f. osvetuica, mi, šovrfvka.
SRadjgier, žRadjfudjt, f. maščo-vdvnost, osvetoblčpnost, osvetivnost.
SRadtgierig , 5Radjfiid;tig, a. ma-ščovdven, osvetohlepen, os-vetiven.	[osvetlil meč.
3Jctd)fd>Wert, n. meč od osvete,
SRacter, m, živodčr, odertnik; — n, ficfi, v. r. v bij a ti se, vkvarjati se.
Štafete, f. rakčta, ognjčna zvezda , pleskavica.
8tab, n.koio; — bot)rer,m.dur-gelj, koldrski sveder.
SRabd)en, n. kolčsce, kolče.
SRabebredjen, v. a. s kolesam lomiti, terti; fig. bie ©pradje —, jezik lomiti; betttfdj —, nemščina se mu v ustali za-plčta.	[kopdča.
SRabefiaue, f. kerčdlo, kerčelica,
Stabetn, Stobern, v. a ve rte ti, v kroge gnati; kolčsovati, rešetdti.
Staber, m. reščto; rešetdr.
SRabet6fut)rer, m. eelovddja, kolovodja, vodja, glavdr.
SRabemadjer, m. koldr.
Slabe
403
Stanj
Štaben, m. kokalj.
Staberroerf, n. kolesa, kolčsovje.
SRabfelge, f. platišče, platiše.
gtabgeleife,n.koleja, kolotččina.
Stabieg, —(ben, n. redkvica
(mesečna).
Stabilen, v. a. stergati. fgati.
Stabitmeffer, n. nožiček za ster-
Stabnagel, m. lunik, osnik.
Stabfcbiene, f. šinja, šina.
Stabfpeidje, f. špica, prečka ko-lčsna.	[zapcnjdča.
Stabfperte, f. zavor, zavora,
Stabfpur, f. kolčja, koloteča, kolotečina.
Staffen , v. a. grabiti, pograbiti, basati, pobrisati.
Staffinabe, f. čist sladkor; či-stenje sladkora.
Staffiniren, v. a. čistiti, pročl-stiti; — v. Ti. modrovati, glavo si beliti nad čem.
Stafftnitt, a. prebrisan, omikan, zučen.	[kipeti.
Stagen, v. n. stermčti, molčti,
Stafjm, m. smetana, poverhnja, verhnja.
SRaftmen, m. rema.
Stajmen, v. a. posneti,, posne-mati (mleko);' — v. Jfc vse-dati se.
StaljmtofFel, m. posnčmnica.' r
SRajnig, 9tai)n, u. tenek, tanek, vitek.
Stain, m. meja, medja, grani-ca; (jtpifdjen jtoei gelbern) griva; (3Cnf)6f)e) breg, reber.
Stainblumt, f. smilj, smilje.
Stainen, v. n. mejiti, graničiti.
Stainfrfjipatbe, f. bregdla, bre-gdljica.
Stainflein, m. mejnik, mejiš.
35ainweibe, f. kalina. [viti. Staifoniren, v. a. umiti, modro-Siamme, Stammel , f. Stamms
Ho?, m. pinj, terkelj. Stammeln, v. n. goniti se, po-jati se, turjati se, plemeniti se; (»ong>ferben) orliti se; (Bon ■Rittien) pojati se; (»on £iegen) perskati se; (Bon ©dtafen) mer-kati se; niebt. jebati se. Stammeljeit, f. bdk, bukanje, poj, gonja. _ [tolči. Stammen , v. a. biti, zabijati, Stammler, ni. zajec, zčc (samec);
oven; bik; celdk ; maček. SRanb , m. rdb , kraj, konec, okra'j	lobrdbiti.
Stdnbem, v. a. robiti, zardbiti, Stanbgloffe, f. prikrdjna pazka. SRdnbig,«. zardbljen, obrdbljen. Stanft, m. kraj, krajec, rdb;
komad, krajčič. SRang, m. rčd, rajda; (SDSutbe) čist, dostojanstvo,, stan; einem ben — laffen, komur čist (lati. 3tangfud)t, f. častižčljnost. Stangfiidjtig, a. častiželjen. SRanJ, a. tanek, tenek, tanko-
vit, vitek , vit. Stant, m. zvijiča, zvijdčina, I varka, kovdrstvo, pletka, luk,ivščina. [(pri rastljinah). Kante, f. — n, m. loža, ročička Stančemadjer, ni. kovirnik. SRanfen, fid), v. r. viti se, obvi-jati se , popčnjati se; prepreči.	[pletkav, lukav. 3?dn!eBoU, a. zvijačen, koviren, SRanunfel, f. samojed, pizdo-griz, randnkel. [prascami. Stanje, f. prašiča, svinja s 26 *
9tifoj
404

Štanjel, Stanjen, m. torba, ker-nlr, kanjer, ronec; fig. trebA
Stanjen, v. a. goniti se, pojati se, turjati se; semtertje begati. Stanjig, a. žarek. Stanjion, f. odkdp, odkupšina. Stappe, m. vranec, vranko, černko.	fčav.
SRappettopftfdj, a. bedaški, nor-Stappeln, v. n. klopotati, bru-šččti; ftg. mešati se, eš tapz pelt if)m im jtopfe, pamet se mu meša, šterta deska mu manjka. SRapptet, ti. rapčr, SRapport, m. poročilo, glds, iz-vestje, vest; — iten, v. n. poročiti, na7.11.imti, na znanje dati, izvestiti tkogar o čem). Lčič , rapdncel. SRapunjet, m. motovivec, leznja-Star, a. redek, poredek, všečen , vščč. SRatitčit, f. redkost, všečnost. 3tafdj, a. nagel; berz, ber/.en, uren, biter, ročen; — J)eitf f. naglost, naglica; berzost, urnost, ročnost, bitrina. Stafen, m. trata, busen; dern. 8tafen, v. n. norčti, divjati, besovdti, besniti, besnovdti; (gropen 8atm mad;en) razgi^ jati, razbijati.	*
stafenb, a. divji, ndr. stekel, besen; strašen; —e, f. no-rivka , — »erben, zdivjati, obdivjati, obnorčti, steči. Stafenplafc, m. trata, ledina, bu-
sčnje, travnik. Staferei, f. divjanje , norčnje, norija, bes, besnost, steklost.
SRafiten, v. a. briti, brijati.
Staftrmeffet, n. brliva.
Stafpel, f. strugalo, pilo ; — n, v. (t. strugati, stružiti, piliti; —fpane, pl. ostrdžki, odpilki.
SRaffetn, v.n. verščti, zvečati; prasketati; šumčti; — n. ver-šenje , zveka ; praskot; šdm.
Staft, f. odmor, počitje, počitek, počinek, odihanje, odahndtje , pokdj; tttebet— nodj Stulje, bez počitka in pokdja.
Staften, v. n. počiti se, počivati se, počiniti, odmoriti se, odabmiti se , odibati se.
StafHoč, a. veden, prevčn, brez-pokojen, neprestan.
SSalttofigfeit, f. vednost, brez. pokdjnost, neprestanost, ne-pokdjstvo.	[počinek.
Stafttag, m.. praznik, prazdnik,
Slatt), m. svet. sovet, savčt; fig. pomdč, sredstvo, lek; —ges ben, svetovati; um IRatf) fras gen, posvetovati ob. svetovati se s kopi, — fdjajfen, način rafjti, pomagati; ba ijt gute^f ffjeuer, temu je težko
m. (einStatt)) svetovavec, osvetovavec , savčtnik; (StatljšfoUegium) savet, svčt, veče.
Statf)en, v. a. svetovati; (ju et; ratfjen fud;en) gadati, vgadatt, vganjati, vganjevati; fig. po-mdči, pomagati; ftdj nidit ju' — TOtffen, ne znati si pomagati.
SRfltfigeber, m. svetnik, sveto-
SJatI)	405	sRaudf)
Sftje —poštenje vzeti, ob poštenje pripraviti; — n. raz-bojništvo, pordp, roparstvb. Sftauber, »t. razbdjnik, ropar, lupe/., hajduk; tolovaj, gusar. SRduberei, f. roparija, lupežni-štvo, razbdjništvo; tolovij-stvo, gusirstvo. 3tdubergefinbel, n. loternija. Stduberin, f. razbdjnica, lupež-
nica , gusarica. SRaubertfdj, a. razbojniški, roparski , lupežniški, tolovajski , gusirski. Staubfifdj, nt. riba grabežljiva. SRaubgter, -ig, f. 3taubfud)t, SRaubfudjtig.	[berlog.
3taubf)0()Ie, f. — ne(l, n. roparski SRaubfudjt, f. grabežljivost. Staubfiidjtig, a. grabežljiv. Staubtfjier, n. zverina, zver. 3taub»oget, nt. grabežljiva ob.
ropna ptica.	[kav.
Saud), ti. kosmat, dlakast, dla-SRaud), nt. dim; in — aufgefjen, izgoreti.	[nik.
SRaudtaltar, nt. kadilni žertve-SRaucfien, v. n. kaditi se, dimiti se, pušiti se; —v. a. £aba{ —, duhan kaditi, pušiti ob. piti.	[kar.
Staudjer, nt. duhanopivec, tobi-Sftdu^berig, tt. prismdjen, zak.-f-jen.	[širna.
Stautbetfammer, f. sušilnica, su-SRdudjern, d. u. kaditi. okaditi, kuriti; (glciftft) sušiti, voditi. SRaudterroerf, n. kadilo. Staudifang, m. dimnik, dim-njak; — fefjrer, nt. dimnikar, sterga'r; — gelb, n. dimnikir-šina, dimnikarina.
vdvec, savetnik; —; tft, f. svetnica , savetnica.
5Ratf)bauf), n. svetnica, posve-tovivnica , vecnica.
Stdtfjtid), a. prospešen, pro-bitačen; pameten; dober.
SRatfjtoS, a. et ift — , je v stiskah; ne ve kim; ne ve, kam bi se djdl.
Statljfam, f. Stdtfjlidj Itben.
Statf)fd)tag , - en, f. Statvi, Sla*
SRatfcfdjluf, nt. odsdda. odločba, odlUka, odmera. [veče.
Statt)žcoUegium, n. svet, sovet,
SRdtfjfel, it. zastavica, gadka, zagončtka; — f)aft, u. zagoneten, zagadljiv; lig. čuden, otijstven. [svetnik, večnik.
5Ratf)i>f)ert, m. posvetovtfvec,
3tatl)žfdjreif>er, nt. mestni pisar.
SRatf)č»erfammlung, f. svet, veče.
Statification, f. potverdenje; poddbrenje. Ipoddbriti.
Statificiren, v. n. potverditi;
Station, f. obrdk.
?Xati'd;e, f. škrepetniea, sraka.
Statte, SRa^e, f. podgslna, štakor.
5Ra§enfalle, f. past za podgane, mišoldvka.	[mišnica.
5Ra4engift, — pulber, n. mišomor,
9ta$enEotf), nt. podg.lnjek, pod-ganšjek.
Sta^enpfeffer, nt. ušivec.
Staub, nt. plen, grabež, pordp, rdp, pordb ; (SBeute) plen, dobit, dobič; ein — berglam« men roerben, izgorčti.
SRaubbiene, f. ropnica, navrdt-nica.
3tauben, v. a. pleniti, ropali, robiti, pordpati, pordbiti, otimati, oteti, grabiti; bie
ataudj
406
SJeal
»audf)fač, n. kadilnica, kadil-nik , kadilnjak.
Sdaudfefugig, a. kosmatih nog.
Staudjfjanbel, m. tergovina s ko-žiihovno.
SRaucIjig, ». čadiv, puščč, ka-dčč; zadimljen, dimen, di-mnat.
Staucfjleber, n. koždhovna, kosmata koža.
Staucfifeibe, f. kosmata svila.
Stautftatat, m. duhan, tobak.
SRoube, Stdube, f. srab, svrab, šuga . garje , lišaj; (auf bern ■Sopfe) kraste, grinti.
3taubig,_ a. srabljiv, šdgav, gar-jev, lišajast; krastav, grintov.
Staufbolb, m. tepežnik, r.t/.s.i-javec , tepavs , terga'vs.
Saufe, f. grebčn. derhlen (im ©taUe) lojtra, lesa.
Staufeln, v. a. lan derblati.
Staufen, v. a. tergati, puljiti, pip a ti, čupati, ruvati; — v. n. tergati se, pipati se, tepsti se , tcpčžiti se, jagmiti se, barvati se.
Slaufer, f. 5Raufbolb.
SRauferei, f. boj, tepež, har-vanje.
SRauf), a. (fjeifer) zmolkel, sip-ljiv , hripav ; (»om SBefter, 2Binbe) ojster, nevgdden, ru-žen ; (Bom ®efcbmacfe) grenek, britek, gorjdp; (ftreng, uns freunblicfc) ojster, osdren; (grob) nerdden, grdp , sirdv; štorast; (BOltbet ©ptacfje) rdd.
SRaufjen i fitb, v. r. misati se.
5?auf)frofi, m. imje, ivje.
Staufjigfeit, f. zmolklost, siplji-vost, hripavost; nevgddnost;
ojstrdst, osdrnost; nerdd-nost, sirdvost; roddst.
SRaufjteif, f. Stauljfrolt.
SRaum, m. prostor; mesto; finet ffiitte — geben, vslišati kogar.
SRdumen, v. a. odpraviti, preč spraviti., odmakniti; (reinis gen) čistiti, snažiti, trebiti; (ettoaš —) izprazniti; (einen £>rt) zapustiti, oditi; fig. einen aučbem SSSege —, vbiti kogar skrivil.
SJdumlirf), f. ®eraumig.
SJaumen, f. gluftetn.
Siaununjel, f. zlatenfca.
SJaupe, f. gosenca, gosenica.
SRaupeifen, n. škarje za gosence.
Staupen, t;, a. trebiti gosčnce.
Staupenneft, n, červivna zalega.
5Raupig, a. goseničav.
SRaufcf), tli. pijanstvo, pijanost; (®erdufcfy) šdm, brdm; einen — fjaben, pijan biti; einen tiicfjtigen — fjaben, pijan bit kot čep; tm —, v vinu, pijanosti.
SUdufdjdjen, n. ein — fjaben, vešči biti, pri vinu hiti.
SRaufdjen, v. n. šumčti, verščti, hrumeti, hruti; (ein ©etduftf> Berurfacfjen) zašumčti; (Bon ©cf)t»einen) bukati se.
SRaufpetn, ficfj, v. r. kašljati, po-kašljevati, herkati. Lšibra.
SRaute, f. ruta,rutica; (©cbeibe)
Steaction, f, nazadništvo, staro-kopitnežtvo ; —dr , m. na-znadnjak, starokopitnež.
Steat, a. istinit, bistven;—ifu ren, ftdfi, v. r. vistiniti se, pri-goditi se.
SRealfdjuIe, f. meščanska šola.
sRebe
407
žRedjt
SRebe, f. tcrs, vinska terta;
(SRebjicetg) loža, rozga. StcbcUe, m. vstajnik, puntar, buntovnik.	Ipuntarija.
gtebeUion, f. vstaja, punt, buna, sftebeUiten, v. n. puntati se, spun-tatise, pobiiniti se, buniti se. sjjebellifcf), o. puntarski; pobdn-jen.	[tin.
gjebenblatt, n. tersov list, ter-Siebenlaub, n. tersovo listje, gtebenmeffer, n. vinjak. Stebenfaft, m. vino ; vince. SRebenftocf, f. 2Bein|}ocf. Stebf)uf)n, n. jerebica ; jerčb. Šecenfent, m. razsdduik, kritik. SRecenfton, f. razsodba, razsdda, kritika.	Ipredpis.
Slecept , n. recept, lektirski SRedjen, m. grablje; — v. a. grabiti.	Iračdnar. SRcdienbud) , n. račdnska knjiga, 8terf)enfet)ter, m. pomdta v ra-čdnu. Inosldvje. iRerfjenEutlfi, f. račdnstvo, raču-SRetfienfdjaft, f- račdn, govor,
razlog. SRedjenftiel, m. grabljISe. 5Red>en|lift, »». šiljak. Iračdniti. SRed)entafel, f. deska, tabla za SRedmen, v. a. u. n. račdniti, cisliti, rajtati; auf etmač —, zanesli se Ob. zanašati se na kar; einen unter bie SBofen —, kogar med buddbne šteti; etoač fiit nid)tž —, kar nič ne poračdniti, za nič imeti; e& (i<b jut @f)te —, za čest imeti SRedtner, m. račdnar. SRedinung , f. račdn , rajtinga ;. fid) auf etroaž — madten, nad-jati se česar.
-5Red)nung£fuf)m,m. računovddja. SRetfmungSfunft, f. račdnstvo, ra-
čunosldvje. SRed)nung6t»efen, n. računtfrstvo,
račdnarski posli. 5Red)t, n prav; (ridjtig) istinit; (getedjt) pravčden, pravičen; bie — e#anb, desnica; —cr SBtubet, rojen Ob. pravi brat, brat po kervi; — ad. prav; uprdvo ; dobro. SRedtt, n. pravo , pravda, pravica; vldst, oblist, dopuš-ččnje; (®efe$) pravo, zakon; <3ie (jaben —, prav imite; bač — bet @t(lgebutt, per-vorojčnstvo ; baš — @efe$e ju geben, zakoniteljstvo; ein — ju etroaš fjaben, pravico do česar imeti; »on - S me gen, po pravici, po pravej pravici, ©nabe fut - ergeben laffm, soditi bolj po milosti kot po pravici.	_ Lvoglina.
SReditecf, n. pravokdtje, ravno-SRfcfilen, v. n. pravdatt se, prav-dovati se; pričkati se, prepirati se; tožiti se. 5Red)tfertigen , v. a. opravičiti,
oprfivdati; fig. oprdti SRedjtfertigung, f. opravičenje,
opravičba, oprtivdanje. 5Red)tgldubig, o. pravoveren; pravoslaven; — et, m. pravo-verec; —feit, f. pravover-nost; pravosbivnost. 5Red)tf>aberei, f. svojegltfvnost. iReditfjabetifd), o. svojegliven,
tertnogltiven. SRedjtlicf), «■ zakonit, postaven, praven; pravčden, poštčn; pristojen, prillčen ; —feit.
SRed)
f. zakonitost, postivnost,pra-vnosti poštendst; pristdjnost. SRcdfittoS, (i. nezakonit, nepo-strfven , bezprtfven , nepravden; — igčeit, f. nezakonitost , bezprdvnost, nepra-včdnost.
zakonit, praven, pravdden; —Uit, f. zakoni-tost, pravnost. Stechtč, ad. desno, na desno. Stecfitftf)affen, a. pošten, pravč-den, »krta; — fjeit, f■ po-štčnost,pravčdnost,iskrenost. StedjtfdtEeibung, f. pravopis, pr»-voplsje.	Ivni primerlej.
SteditžfaU, m.tožba, pravda, pra-5Recf)t(igelei)r|"amEeit, f. pravo-slovje, pravozninstvo, prav-doznanslvo.	[dozndnec.
SRedjtčgelefjrter, nt. pravnik, prav-StedStŽftanbel, nt. tožba, pravda,
parnica, proečs. StedjtčEcdftig, -giiltig, a. pra-vomdčen; zakonit, praven; - feit, f. pravomdčnost, zakonitost.	Lstvo. 8ted)ti>mittel, n. zakonito sred-8ted&tčfacf)e, f. SetfctS&anbel. Stecfitfpredten, v. u. soditi. Stedttfifjmidj, m. razsodek. 35ed>t6»et&ref)«; m. krivosddnik. 5Re(f)tČ»erj}dnbig,a.pravdosIdven.
71. pravništvo. 3ted)tnnnEelig, a. pravokoten, ravnovogUt.	[famfeit.
8tfdjtŠt»i|Tcn|'cbaft, f. SRedjtšgeteftrs: Sedrtieitig, a. včasen, ob pravim času.	[jemnost. Steciprocitat,f. nasprotnost, vza-StetEen, v. n. stegniti, stegovati; in bie $ot)t —, kviško moliti
408	SRefe
ob. pomoliti; ftdj — , v. r. stegniti se, stegovati se, le-cati se , vlekniti se . vleco-vati se.
SRecrut, nt. novak, novinec; — irung, f. vojaška nabira, odvod.
Stector, nt. ravnitelj, vodja.
Stebacteur, m. vrednik, urednik, učrednik.	[vanje.
Stebaction, f. vredništvo, vredo-
Sftebe, f. govor, jezik; beseda; (©efpradj) pogovor, razgovor; (Serudjt) pravde, glas, gtlč; eč geftt bie —, pove se, pripoveduje se, govori se; in bie - Eommen, med ljudi« priti.	[rččje.
StebeEunfl, f. govorništvo, blago-
9teben, v. n. govorili, besediti, besedovati, marnovati;—n. govorčnje, mamj
Slebenčatt, f. izrčk, zrčk, prigovor, izraz; baš ftnb — en, to so same besede.
5tebetf)eil, nt. del govdra.
SJebeubtmg, f. vadba v govo-rčnju.
SReblidij, a. pošten, pravčden, ravnodušen, dober; — Eeit, f. poštčnje, poštenost, pra-včdnost.
Stebner, nt. govornik, besedi-telj, besednik ; — -in, f. besed nlca; — ifdf>, a. govorniški.	'	[dtvnica.
Stebnerftiif)l, nt. govoriše, bese-
SRebfelig, a. zgovdren, razgovo-ren, rečit, zgovorljiv ; — Eeit, f. zgovdrnost, razgov drnost.
Steboute, f. redUta; maškarida.
Steferat, n. prednčšenje.
SSefe
409
SRegu
sReferiren, v. a. prednosti.
Steflectiren, v n. ozriSti se, pogledati, ogledati se, pomisliti; odhiti se, odbijati se, odraziti se.
Stefler, m. osvit, vtrinj.
SRefterion, f. obzir, ozir, pogled, oglčd; misel, pomisel; (ber 8icf)tfttaf)Ien) odbdj, odraz.
gtefottn, f. poprava, obndva;
—	otion, f. poprivljenje, popravek : — iren, v. a. popraviti, popravljati, obnoviti;
—	irt, a. reformiran, kal-vlnski; popravljen, obndv-ljen.
Stegalien, p/. pravice vladdrske.
Stege, a. živ, živahen, živččen, gibčen ; alleS ift — , vse se giblje; — macfien, ganiti; zbuditi, oživiti; — TOerben, ganiti se; zbuditi se, oži-včti.
Steget, /*. pravilo, ravnilo, vodilo, voilba; red, uredba.
Stegeltofi, ti. bezpravilen; ne-porediven, neporedoven.
Stegelmaffig, a. pravilen; poreden, určdjen, reden; — feit, f. pravilnost ; porčdnost, uredjenost.
Stfgolriditig, a. pravilen.
Stegen, v. a. ganiti, geniti, zbuditi; fid) n. r. gibati se, mižati se.
Stegen, tu. dež, dežd, kiša.
Stegenbact), nt. lijavec; suha, bi-strica. Iduga, božji stolič.
SRegenbogen, m. mavra, mavrica,
Stegengiuji, m. lij.-tvec, lijak, ploha.
Stegenfiaft, a. dežčven, dežljiv, dežovit.
Stegenfdjirm, m. dežnik, dežo-Inan, omrčla, marela
Stegent, m. vlada'r, vladivec.
Stegentropfen, in. kaplja dežja, dežčnka.	Ldanje.
Stegentfcfmft, f. vladirstvo, vla-
SRegennjaffer, n. dežčvnica, de-ždvnica.	Ldeždvje.
Stegenroetter, n. dežčvno vreme,
Stegenrourm, tu. glista, dežni červ.
Stegieren, v. a. vladati, vlado-v.-iti, voditi; cat-ovati; kraljevati ; gospodovati.
Stegierung, f. vlada, vladarstvo: carovinje;kraljevdnje;oprav-ništvo.
Stegterungfc, a. vladarski.
SRegiment, n. polk, regimčnt.
Stegifter, n. kazalo, zapopidek, obseg, register; (in bet Dtget) igra.	_ Lsti-ator.
Stegiilcator, m. v pisatelj, regi-
Stegiftratut, f. registratdra, pis-moshranba.
Stegifldren, v. a. zapisati, vpisati, registrovdti.
SRegnen, v. n. dežiti, dežovati. dež iti, kiša padati; ein roenig —, nakapljevati; fcf)tt>atj) —, perščti; Harf —, liti; etš tegs net, dež grč, deži. ikišovit.
SRegnerifd), u. deževen, dežovit,
Stegfam, o. živ, okreten, obraten, živččen ; marljiv : — feit, f. živdst, okretnost, obrat-nost; marljivost.
Stegutar, a. reden, vreden, vred-jen ; pravileti.
Stegutiren, v. u. vrediti, vredo-vati.	Lbanje.
SRegung, f. občut, občdtje; gi-

410
31 ein
Sfef), n. serna; - fcocf, »,. ser. nec, sernjdk.
SteljfeU, n. -- ()aut, f. sernja koza, sernjovna, sernlna.
Stcftfleifdj, n. sernovina, sernje meso'.
Stefifalb, ti. sernče.
Stebjiege, f. serna. [ribez
Steibeifen, n. stergalo, dergilo,
Steiben, V. a. stergali, derzati, dergati, lerti, meti; ribati; einem etmaš unter bie Srtafe — , komur kej pod nos dati.
9teidj, n. derživa; carevina, cesirstvo; kraljevina, kraljestvo ; vojvodina.
Steidft, a. bogat; zmožen, pre-mdžen, blagovit; — »erben, obogaleti.	[bogatinka.
3teicfje,m. bogatin, bogateč; — f.
SJteidjen, v. a. dati, poditi, podajati, podelili, pružiti ; — v. ti. dosčči, dosegniti, se-gniti; (ftd) erfirecfen) seči, segati, dopirati; (genttg fein) zado'stiti, dovolj biti, dotč-gniti.
3teid>ga6el, f. podajivnik.
SJei(66nltig, a. bog.it, obilen.
SRetdjlidlj, a. dovoljen; — ad. bogato; obilno, [carevine.
Sleidjčadjt, f. progninstvo iz
Steidjčfrei, a. cesirski.
Steitbžfiirft, m. vladir.
Steidjčgefeš, ti. deržavni zakon.
SteidjStag, m. deržavni zbor.
SReicMuertoe er, m. mestovladir.
SKeidJtfjum, m. bogastvo,bogati ja.
Steif, m. slana ; mraz.
Sieif, SReifen, m. obroč, klčp; kolobir.
Steif, a. zrel; vgoden, goden. Steife, f. zrelost, zrelina; vgod-
nost, godnost. Sleifen, v. n. zoriti, zreti, zre-liti, goditi se; dozrčvati, za-zrčvati, bruneti, bernčti, sozrevati se; — v. a. obrd-čati, obrdče nabiti ob. nabijati-	_ [dati. SJeifen, v. n. slaniti, slana pa-SReiflid), a. zrel; natanjeen. Sfteifmeffer, n. obrdčnik. SJeifjange, f. vugibič. Steigen, vi kolo, kolovdd, raj. SReifje, f. rčd, versta, rajda; (bei bet gelbarbeit) postit; nadj bet —, redoma, po redu. SJeifjen, - tanj, f. Steigen. SJeiIjen, v. a. verstiti, versto-viti, črediti, sporediti, p0-rediti, razrediti , vrediti; gjerten —, nizati, nizgati. Steitjenfotge, f čredba. SReiljer, SReiget, m. čaplja. Steifjerbeije, f. lov na čaplje. Steifjerbufdj, a. perje od čaplje. Steim, m. rim, srok; soglasje. Steimen, »;. a. rimati; ftcf) v. r. rimati se ; fig. pristati, priličiti se. SteimmafS, n. merilo, rima. SSein, a. čist, jasen, bister, veder ; (nidfjt f>efd>mu$t) snažen, čeden ; (faitter) gol, čist,zgol; — fjeit, f. čistost, čislota, jasnost, bistrlna, vedrdst, ved lina; snažnost, čednost. SteinfafjrenEraut, n. vratič. Steinigen, v. a. snažiti, osnižiti, cediti, očediti; (lautetn) čistiti, prečistiti. Steinigfeit, f. SReinfieif.
Si cin
411
Sicit
gteinigung, f. čiščenje; rnonat;
lidbe —, mesečina. fRetniidj, o. snažen, čeden, čist, čistdtenj — Eeit, f. snažnost, čednost. SReič, SReižrfien, n. vitra, prot, šiba, vitrica, protič; mladica, mladika, cep, cepič; loža, rozga , vejica: ttocEene
-	et, suhljad.	Lšibic. SteiS&unb, — biinbet, m. svezek Steife, f. pdt, popotov.inje, potovanje, popdtnja, cesto-vdnje;—s, a. potni, popotni.
sfteifebefcfireibet, nt. cestopiscc, potopisec.	[topiš,
sjteifebefdtteibung, f. cestopis, po-gteifebudf), «• potna knjiga. SReifefettig, a. na pdt gotdv,
kodhddu pripravljen. sjteifegef<it)rte, m. sopdtnik, pajdaš, drdg (potni). Sieifegefafirtin, f. sopdtnica, dru-
garica (potna). SJeifegetb, n. potnina,popotnina. gteifemufiE, f. popotnica. SReifen, v. n. potoviti, popo-tovati, cestovdti; ju ^Jfetb —, voziti se; ju guf —, hoditi ; — n, potovanje, popotovanje. Steifenbe, m. potnik, popdtnik;
—	f. potnica, popdtnica. Steifepaf, m. potni list. SReifetafdje, f. torba, torbica. Steifejebrung, f. brešno, brašno. gteičbolj, Steifig, n. protje, šibje;
biirreč —, suhljad, hrast. Steifige, f. konjck, konjanik. Steifc, nt. laško pšeno, riškaša. Steifauž, n. — neumen, vteči, pobegniti, [olovnica, olovka.
Steigbtei, n. svinčnik, svinčnica,
Steifibrett, n. deska za risanje.
SReifen, v. a. tergati, vtergati, pretčrgati, ražččsniti; (einen £eng|t) rezati, kopiti, skopiti; (»on einem Orte jurn anbern) derviti, gnati; (jeicfmen) risati; einen ju Soben —, kogar ob tla trešiti, vreči, te-lebiti Ob. butiti; etloag an fitfj —, prisvdjiti si kar ; ftdj um etrcaS —, pipati se ob. jag-miti se po čem ; »on einanbec —, razdvojiti, raztergati; Moffen —, šaliti se, šale zbijati, norčevati se, — v. n. (jettiffen roetben) ražččsniti se, raztčrgati se, vtergati sc ; (l»utf)en, toben) gristi, jedati, vjedati, tergati, bosti, rezati, jesti; eS reift mitf) imSeibe, v terbdhu me zavija, grize, je, terga; e6 reigt mitf) in allen ©liebern, po udih me terga, lomi; po vsim telu me bode; baS SSaffet reipt, voda dere.
SReifienb, a. silen, silovit, derčč, besen; (»on Sfjieren) zgrab-Ijiv, derčč, žerten.
SReififeber, f. risarsko pero, pero za risanje.
SReiSEoljle, f. risarski vogel.
SReifijeug, n. risarska roba, orddje za risanje.
SReitbaftn, f. jezdišče, jašivnica.
Steitbac, a. jašiv, jezdiv.
Steiten, t', n. jezditi, jezddriti, jahati, jašiti; — n. jezd, jrfh, jahanje ; — b, jezdčč, jaščč.
SReiter, nt. konjik, konjek, konjanik; jezdec, jezddr; — «i
SReft	412
f- konjištvo, konjaništvO, konjki.
Steitern, f. Slabem. [podpas. Sieitgurt, m. podprdga, prepis, 3teitfnecf)t, m. jezdni hlapec, konjar.
SteitEunf\,f. jezdarstvo, jezdarija. SJettpeitfdje, f. bič. [lenik. Steitpferb, n. jezdni konj, sed-Steitfdfmle , f. jezdarnica, jez-
< l-i ii i a.
Sleitlliefetn, pl. škornje visdke. Steitjeug, m. jezdna sprava. Steij, m. vaba, vabilo, mik, mama; (baS 'itnjiefienbe) kra-sost, dragost, milina, mi-lota ; (baS SucEen) serb, srab, serbečina; (Sccegung) dra-
SRefc
zenje.
Steijbar, o. vabljiv, vablven, mika'ven, mamljiv; dražljiv; — feit, f. vabljivost, mikavnost; dražljlvost, draživnost.
Steijen, v. a. mikati, vabiti, mikati , buditi; (locfen) vabiti, mamiti; jurn 3orn —, dražiti, ljutiti Ob. jeziti kogar.
SReijenb, a. draživen; dražljiv ; budiven, vabljiv; (anmuttjig) krasen, lep ; milen.
Sletjloč, a. bez miline. Lžilo
SReijmittel,«. vabilo, vaba; dra-
Stelatio, u. provraten.
Stetegiren, v. a. odpraviti, pro-gnati.
Sleligion, f. veroznanstvo, ve-rozakon; vera ; — 6, a. ve-rozakonski.	Lništvo.
Steligionžtrennung, f. razkol-
StcligionSiibung, f. izpovedanje vere.	Lrec, istoverec.
SReligiontiBerroanbte, m. jednove-
9teligio!>, a. pobdžen, nabdžen
bogoljtlben.
Steligiofitiit, f. pobdžnost, na-bdžnost, bogoljdbje,- bogo-Ijdbnost.
Stetiguien, pl. svetinje, ostanki svetnikov, relikvije. [nec
9?enegat,m. odpadnik ; potdrče-
SRenette, f. renčtka. [tekal,'Ji,,
Stennbafjn, m. bežaj, bežališče^
SRennen, v. n. dirjati, bežati^ teči, tekati, terčiti, gnati se'
—	v. a. einen ju Soben — * kogar na tla butiti ob. tel^-biti; einem ben Segen burtfj ben Ceib —, prebdsti kogar.
Stennet, m. tekdn, dirjavec.
5Rennpta§, f. SRennbafm.
SRennfcfilitten, m smuke, kurte.
Stenntfjiet, n. sedlon, severni jelen.
Stente, f. dohddek ; dača; — n, v. n. rlonositi, donašati.
SJentitec, f. jtaoitatift.
SRentmeifter, m. dohodarnik.
Stepaiatur, f. poprava.
SRepatiren, v. a. popraviti, popravljati.
SRepetiren, v. a. opetova'ti, repe-tirati; ponoviti, ponavljati.
StepliE, f. replika; otvet, odgovor, odpdved.
Steppfjufjn, f. 3tebt)ut)n.
SSepubtiE, f. republika, naro-dovlada , ljudovlada, sku-pnovlada ; — aner, m. republikanec , ljndovladuh;
—	antfcb, a. republikanski, ljudovladen.
SRequiem, n. zadiišnica, bilja, meša za mertve. [skript.
Stefcript, n. odpis; -odkaz, re-
SRefe	41
SRefer»s2£rn»ee, f. založna vojska.
gteferBe, f. — cotpš, n. nasto-pivna vojska.
SReftbenj, f. sedež, stolni grid, stolica, poglavitno mesto.
sReftbiren, v. n. stoloviti.
Stefonanj, f. odmčv , odmih ; odziv, odglis.
SRefpect, m. čist, poštenje; obzir; mit — ju melben, s do-pušččnjem govorčč; — iten, v. a. poštoviti, spoštoviti, častiti.
Steffource, f. meščinsko družtvo.
SRejt, nt. ostanek, ostitek; etnem ben — geben, vbiti kogar; — iten, — en, v. n. dolžen ostiti; ostali na dolgu.
SRefultat, n- posledek, posledica, nastopek.
Stetirabe, f. pobeg, beg.
Stetiriren, ffd$, v. r. pobegniti, vzmakniti se,bežati, odstopil!
Stetour, ad. nazaj, zid.
Stette, f. pes, kužej.
SJetten, v. a. otčti, rešiti, spa-siti, osvobdditi, oslobdditi, izbiviti, začdvati.
SRettet, nt. spasitelj, rešitelj, osvoboditelj , otčtnik.
Settig, m. retkva, retkev, po-včrtnica.
Stettung, f. otčmba, otetba, otčtje, rešitva, spis. spise-nje.	Ivinga, kajanje.
SReue, f. kes, kesinje; gre-
SReuen, v. n. kositi se , ksati se, grevati, kajati se; eč teut midf), kesim se , greva me, žil mi je.
SteueBoU, Steuig, a. skesin, sksan, zgrevan, skrušen.
3	S?id)t
•SReufe, f. verša.
Steute-, Steutfjaue, f. pralica; motika, olika, vcrkelca; ker-čelica.
Steuten, v. a. plčti, plevčljti, oplevati; kerčiti.
Steutet, f. reščto; grofe —, re-desčja; — macfjer, nt. rešetir; — n, v. (i. rešetiti.
SfteBerenj, f. poklon.
SieBerŠ, nt. revers, protipismo protilist; (einet SSKunje) nali-čje, rdb pri penezih.
SteBibiren, v. a. pregičdati.
SRtBier, n. strana j okrdžje.
SteBifor, nt. pregleditelj.
SteBoItiren, v. n. puntati se, puntiriti se, buniti se.
SteBolution, f. prekucija, prevrat, vstaja, punt, povstinje.
Stfjabarber, f. raved, rabirbara.
Stfjebe, f. zatdčjc, zavetje.
StljeiniBein, nt. rajnsko vino.
SRftetor, m. blagorččnik; — if, f. blagorččje, govorništvo.
Stfjeumatifcf), a. reomitičen.
5Rf)inocero«, f. 9la6f)orn.
Sb^tmif , f. navk o razmerju.
Stfjijtmuž, nt. razmerje.
5Rief)tbtei, n. kalamir, plajba, oldvnica.
SRidjten, ti. a. ravniti, porav-niti, popriviti; (atš 3žid)ter) soditi, obsoditi; nacfi etroaS f)in—, oberniti, obričati, okrčnuti, ju ®runbe - , po-gubiti, upropistiti; nacf) Umfianben —, vladati se poleg okdlšin; ftcf) barnadj —, ravniti se poleg česar; ftcf) in bie Sgof)e —, vzdigniti se; bie 2£ugen auf ettoaS —, vpreti
414
oči v kar; bit gcuteogovarjati ljudi.	[sodja. wii sodnik, presdjnik, ti. sodništvo , sodstvo.
Stidjterlidj, a. sodniški. Ijati.
SRidjtetn, v. a. razsojevati, gra-
SRi<ftterftu6e, f. sodnica. [stolica.
5Rid)tetituf)l, m. sodišče, sodnja
Stldjtig, a. prav, istinit; dober; točen ; vredjen ; — Iv resnici, zares; fie finb mit fin« anbet — , pogodili so se; — teit, f. pravost, istinitost; dobrdta; točnost; in — btin< gen, poravnati; bamit fjat eS feine —, to je resnica.
3tid>tpla(s, m. morišče; sodišče.
SRidjtfdjnut, f. kalamir, plajba, plajštro; (Stegel) pravilo, vodilo, ravnilo.
Stiditfdjroert, n. rabeljnov meč. Stfd&tftatte, f. Stid)tpla§.
Stiditung, f. ravnanje; in geta; bet — , na ravnost; tooljin etne — nefjmen, se kam ober-niti.
Stiedj*, a. diščč.
Stiedjen, v. n. dišati, roirisati; iibel — , smerdčti; vonjati; — v. a dihati, vonjati, vohati , njušiti.
Stiedjenb, a. diščč, mirisen.
Stiedjmittel, n. duhalo.
Stiffe, f. žleb.	[zatika.
Stiegel, m. pah, zapah, zatlk,
Stiemen, m. remen , jermen.
SRiemet, m. remenar, jerme-nar; — (lanbroer!, n. jerme-narstvo, remenarstvo.
Stiemjeug, n. remčnje, jerme-novje.
SRtng
Stiefe, m. velikan , orjak, 0ri. jaš, gorostas , ober.
Stiefetn, v. n. (al« <3anb) sipati se ; (Bom Stegen) pefščti, ros-ljati, rominjati; (»om Sac^j šumljati, žamoriti, šuboriti-žurččti.
Stiefenfotmig, —mafiig, a. orjaški , gorostasen, velikanski.
Stiefenfdjlange, f. boa.
Stieftn, f. velikanka, orjakinja.
35ie|j, m. stopa, sklad.
Stietf), n. Idč, ločje; - gtag, n. ločnica; —famm, m. berdo
Stiffe, Stiffel, f. Stiufe.
Stiffeln, v. a. derblati ob. der-zati lan; (gurefcen ntadien) brazditi.
Stinb, n. govčdo ; vol.
Stinbe, f. skorja.
Sttnberbraten, Stinbčbraten , m. pečena govčdina, govčja peččnka.
Stinbetn , a. govčji; — v., n: goniti se, pojati se; breja bili.	[vije meso".
Stinbfleifcfj, n. govčdina , go-
Stinbčleber, n. govčja koža.
StinbBieb, n. govčdje, govčdina , govčja živina.
Sting, ni. perstan; (Aretg) krdg, okrog, kolo; (Steif) obrdč; (an bet .Kette) klčp.
Stingefunft, f. borenje. [ček.
Stingel, »i. perstanec, perstan-
Stingelblume, f. marjčtica.
Stingeln, v. a. kolčke viti; (bie Spaart) uvijati, ruditi. [lica.
SRingeltaube, f. grivnjač, ger-
SRingen, i>. a. bie .£dnbe —, viti ob. sklepati z rokami; (SBaf<$e) ožčmati, žmeti; mitbemSobe
SJtng	415
—	, vmirati; — v.n. boriti se, metiti se, vaditi se, ve-žčljati se; fig. nad) etroaš —, hrepeneti, težiti, gnati se (po Ob. za čem).
gttngepla$, m. borišče. sRinger, m. borec, borivec.
veželjdk. Singftnget, m. perstanec. jRingmauet, f. obzidje, parkan,
bedem. gtingnabel, f. klepernica. Stingš, - berum, — umfjet, ad.
krog , krdg in krdg , okdli. Stinnaugig,«. kermežljiv, solziv. Stinne, f. žleb; vodovdd. Iti. SRinnen, r. n. teči, curčti; toči-SRinnenformig, u, žlebovit. Stippe, f. rebro, brod ; fig. bdk. SRippein, ftdj, ». r. terti se. StippenfeU, n. pobdčina. Stippenflof, m. vdar pod bdk. 3Ji»»enflucf, n. rebro. Stifpe, f. lat, vlat; resa, resica. Stif), ni. pdč , poklina, pokoti-na, razpoklina, reža, predor; (3eid)nung) naris, narisek, čerlež , naeertje , osndva. SRifftg, a. spokan , razpdkan ;
regnjen; preldmljen. Stitt, m. jezd, dirk, jah; einen
—	madjen, zajabati konja. Stitter, m. vitez; (ju ^pferbej ko-
njik, konjanik; etnen jum — fc^lage«, komur plemstvo podeliti. SRitterlidj, a. vitežki, junaški;
fig. braber. Siittetorben, m. vitežki rčd. Stitterfaal, tn. viteziše. 3ti(terfd)aft, f. vitežtvo; vitezi. SRitterfpiel, n. igra vitežka.
SRitterfporn, m. ostrdžka, ostrd-glica (trava).	[stališ.
SRitterflanb,. m. vitežtvo, vitežki
Stittmeifler, m. nadkdnjik; — (lelle, f. nadkonjištvo.
SJitual, m. ritual, služčbnik, običajnik.
SRituŠ, ni. obrčd.	[reža.
Sti|, m. SRifse, f. pdč, poklina,
Stilen, v. a. prasniti, opi-asniti, odre ti.
SJioat, m. tekmenik, tekmec.
StobotI), ni. rabota, tlaka.
SRodje, nt. plošnatica.
9t6c$eln, v. n. hropčti, hripati, njergati; — n. bropet, hro-penje.
SRotf, m. suknja, suknik, su-kovnik, baljina ; (SBeibet —) jopa.	[kodelja.
Siocfen , nt. preslica ; (SBocEen)
Stocfen , Stoggen, m rež, žito.
SRocfenacČer, ni. režišče. [kruh.
StoeEenbrob, n. režčnjak, režčn
3lo<fenmet)l, n. režčna moka.
Stocfenfltof), 11. reždvnica, režčna slama.
Stobel, f. bernca, bernica.
3tobelanb, n. kerčovina, novina.
SRoben, f. SReuten.
SSoben, m. (beim SRinbsiefc) čet-verti želodec.
Stogen , m. ikra , ribje jajce; i'r, ni. ikrdča, ikernatariba.
Sloggen, f. SRocfen.
Stot), a. (unbearbeitet) neobdelan, neobradjen, neobte-san; (ungefodtt) sirdv; (»on ©itten) divji, grdp, sirdv; (bart) terd, hud , zardbljen ; (»on bet ©ptadje) rdd_; — f)eit, f. neobdelandst; sirovost;

416
Stofii
gropdst; zarobljenost, ro-ddst.
Stofjr, n. cev, cevka; ©dtilf—, terst, terstika ; (glinte) puška ; gejogeneč —, risanca ; fpanifdteg—,ierskovec; (glote) pišal, piši tka. [dez, štepib.
Stbfjrbrunnen, m. studenc, kla-
Stofirbommet, f. bukdč.
Stoljre, f. cev , rov ; žleb.
Siofjren, v. n. bukah, l-igati.
Stoftrflote, f. terstenica.
Stofjrfiufm, n. liska. [pihar.
SRof)tmeifler, m. studenčdr, šte-
3toI)rtpaffer, n: voda iz kladezov.
SloUe, f. (JBalje) valek, valjar; (»on spapiet ic) svitek, vitel, klopka, kolce ; (fitt bie 2Ba= ftfje) rolja, likalo : (im ©d)<ui= fpiel) rola , osdba ; etne — 3n>icn, klopčič, klančič.
StoEen, v. n. (»om Sonner) gro-mčti, germčti, treskati; (»on Sbrcinen) liti se, teči, pretakati se; fort—, valjati se, talikati se, taldkati se ; — v. a. (SBafdje) roljati, likali; (einen ©tein) valjati, taldkati, talikati; jufamnten zaviti, zavijati.
3toU£)otj, n. valj, valjar.
StoMammer, f. roljnica.
StoUfiubt, m. stol na kolčsih.
StoUtpagen, nt. otroški voziček.
Sornatt, m. romtln; — fjaft, a. rominovski; — tifdj, a. romantičen, diven, divdten.
Stomanje, f. rominca.
Stofe, f. roža, rožica ; ©atten — , vertnica, povertnica ; —na. rožni.
Stofeneffenj, f. rožovina.
Stofenfatben, a. rožnobdjen.
Stofengarten, nt. rožnjak.
Sdofentrnnj, m. venec iz rdž ; molek, kronica. .
Stofenlippen, pl. rumčne usta.
Stofenmiibdten, n. rožarlca.
Stofen.nonat, f. Suni.
Stofenrott), a. rumčn, čerlčn, čcrmčn , rudčč kot roža.
StofenftocE, nt. rozina, rožni germ.	[cveteče lice.
Stofempange, f. rumčno lice,
Stoftg, <t. rumčn, romen, čerlčn , višnjčl.
Sioftne, f. grozdinka.
Stoftnfarben, f. Stofenfatben.
Stočmarin, nt. rožmarin.
Stofoglio, n. rozolka, rozdlje.
Stop, n. konj, kljuse; —s, a. konjski.	Iski obad.
Stoftbtemfe, f. brencelj, konj-
Stoffen, r. n. goniti se, orlitise.
3to(i!)aar, n. žima, žinja, griva.
Stofčafer, nt. govnjič, movrin.
Stofifaflanie, f. divji kosttfnj.'
Stofipflaume, f. konjšica.
StofiftaU, nt. konjarnica , koli jtišnica.
Stoft, nt. (junt ffiraten) raženj, rošt; (am ®ifen) rija , rija-vlna; (am ®etreibe) riia, snet; (ein ©itterraerf) reščtka.
Stoflbcaten, nt. parždlica, pra-ždle , berždle, perslice.
Stofte, f. močilo, godilo.
Stoften, itr u. pražiti, cvreti, paržiti; (g(ad)S) močiti, goditi , maditi; sušiti.
Stoffcn, v. n. rijavčti, rjavčti,-zarjavčti.
Stoftig, a. rijast, rijav, rjiv; — tpetben, zarjavčti.
Stoftf	417	Meje
Stottirer, Stottenmndjer, m. če
lovddja, glavar; punfetr. SRottmeifter,- m. desetnik. 310(5, m. vozger, smerkelj. Stofcig, a. vozgriv, smerkov
smerkljlv. SJo^toffel, nt. — nafe, f. smer-kiln, smerkolin, smerkljivec vozgrivec. SRu&apfel, m. replja. SRiibe, f. repa; XOtf)e —, korčn, korenje, merkev, pesa, mer-lej; gebratene —, smojka, pečlta ; gebunfte —n, smod-nice; geriebene —n, ribanica; geEotf)te — n, oblica. Stubet, m. rubelj, rublja. Sftiibenatfer, m. repišče. Stiibengtube, f. repnica. Stiibenfamen, m. repno seme,
ogeršica. Stubenfdjdler, pl. ljuplenice. Stiibgrofdfjen, m. repar. Stubin, m. rubin. SRiibEtattf, n. metenica. SSubtiE, f. rubrika, odredje,
Kaznima. SRucfiloEi, a. zli, zloččst, hudd-ben, bezbdžen, brezobrizen, brezddšen; —igEeit, f. zloba, buddbnost, bezbdžnost, bezbdžje, brezobriznost. ŠRucfjtbar, a. razglišen, proglašen, poznat; — »etben, razglasiti se, med ljudi priti; —Eeit, f. poznitost. SfucE, m. mah; itt einem —, na jeden mah.	[vzglčd.
StudrbticE, m. obzir j ozir, ogl^d, Sludburge, tn, priporok. StutEen, nt. herbet, ledje, plečjej ben — Eeljten, herbet ober-27
StoftflecEen, ni. skverna.
Stoti), a. rudeč, cerlen , čer-men;' (»on ^mnren) rujav, rumen ; (»om 2Bein) černo, rudeče vino; — roerben, za-rudčti v lica.
SJotbbart, m. rujavobrad.
Stotfibraun, a. temnorudeč.
8totf)bud;e, f. bukev.
Stotfie, f. rudecica, rudččina, čerlčnost, čermenost, rumen ilo ; gčirbet—, brdšč.
Stotf)eI, m. rudka. čerlčni klinec.
gtotfjeln, f. SKafetn.
SRotficn, v. n. rudččiti se, ru-dčti, zarudeti, rumeneti, ri-javeti. rujavčti; — v. a. rudččiti.
Stotf)fidjte, f. jela , jelka.
StotfjfutfiS, nt. rjavko.
StotČgdcber, nt usnjar.
Stotbgiejjer, ni. medeninar.
Stotbgtutjenb, a. žareč, žarjdv.
Stotfitjaacig, a. rudečih ob. ru-javih lis.
8totf)Eef)tdjen, n. penica, orešica.
StotljEopf, nt. rujavec.
Siot^tauf, ni. šena.
Stotfitidj, a. rudččkast, čer-menkast, zarudel.
3totf)fpedjt, nt. berglez.
5Rotf)tiegel, m. sliba.
stottjfiift, f. mm.
Stotfitanne, f. jčl, jela.
3tot|»eibe, f. sliba.
SRotte, f. mndž, množina, trop, četa, kardčlo, šaka.
Stotten , _ 9tottiren, ftd), v. r. družiti se, skupljati se; puntati se.
Stotfempeife, ad. četama, tropoma, v tropih.
sRucf	418	ŠRuf
niti; (eineS SBergeš) verhtfl, verh; (beti SftefferS) taleb, herbet; auf bem — Itegen, znik ležati; fig (jinter bem—, skrivši, skrivoma.
IRucfen, v. a. makniti, pomakniti; ganiti, gibati; teeg —, odmakniti; 6mjU — , primakniti; ben J&ut —, odkriti se, klobuk prizigniti; — n. inž gelb —, na vojsko se podati; ndfier — , bližati se, približati se, pririniti. priri-vati, priti; mit ©eroatt ndt)er —, pridreti, pripoditi se, pririniti; fjobet — im 3Cmte, boljšo službo dobiti.
SSucfenblatt, n. plečovina, herb-tje, herbetniea.
5Ruc?enf)iUt, m. zaseda.
Stiidentefjne, f. naslonilo.
Stutfenftfjmerj, m. bdi v herbtu
Siucfetinnerung, f. uspomena.
StiicffaU, m. ponovljena bolezen, prcbolčnje ; - eineš 8e= t)eng, pripid; zapid.
SRutffdUig, u. povraten; zapadel, pripidel. ikova pdt.
Stiidgang, m. nazrfdek; fig. ra-
SRutfgdngig, a naziden; — roets ben, iti rakovo pdt; — ma= cben, ra/.vreči; na staro kopito pripraviti.	It.inec.
Studgrat, m. herbtovina, herb-
Stiicftjalt, m. obzir, ozir; za-deržanje, prikrivanje.
5Rufflef)r, f. dohod, povritek.
SlutflingS, o. ritniško, navzrit, natrižke ; — fallen, znak ob vznik pasti; (»on riitfrodttš) od zadej , odzadja , iza ledja.
SRutfmarfd), m. hod nazdj, p0_ vritek, marš nazaj.
Studreife, f. Stiicttefjt.
StucEfcite, f. zadnja ob. nardbna strana; naličje.
SRucfficfit, f. obzir, ozir, oglčd;
—	8lo§f a. bezobziren.
SftutEfpradje, f. dogovdr, pogo-
vdr; pogovarjanje, pomenkovanje ; — mit einem nefjmen, pogovarjati se Ob pomenkovati se s kom.
SJiicffprung, f. odskdk, odraz.
SRiiicfftanb, m. ostatek, poz,ostitek, zostanek.	Ldolžen.
stucfltdnbig, u. neplačan, zost.il;
SiicErodrtS , ad. ritniško , ritniško, navzrit, natrig; (»on tjinten) od zadej, od zadja;
—	getjen, nazid iti.
Slucfroecfjiel, m. zamena.
Stiiifroeg, m. pdt nazaj, [uzčin.
SJitifmirČung, f. vzdelovanje,
Stucfjug, m. odstdp.
SJitbe, m. pes; volk.
SRubel, m. trop, šok, kardelo.
SRuber, m. veslo, lopata; (©teuer —) kormllo, korman, kor-manilo; am — fi|en , kor-miniti.
Stuberbanf, f. lava, barva.
ŠRubeter, 3tuberfne<f)t, m. veslttr, voznik.
Sftubetn, v. n. voziti, veslati: korminiti, lentati.
Suberring, m. gož.
Stuberfcfiiff, n. ladja na vesla, galeja, veslivka. [vesla.
Stuber cfctag, m veslo, vdar od
SRubetflange, f. veslo.
Stuf, m. kile, poklic, zov, ziv, glis; (ju einem 2fmte) poklic,
Stufe
419
SRumm
z.vanje; (@erii<f>t) glas, ime, slava.
Stufen, v. a. klicati, zvati, poklicati, pozviti, zazvdti; (bte ©tunben) preklicoviti, okli-covdti; —v. n. klicati, kričati, vikati; trie gerufett, ravno prav.
Sluge, f graja, svarilo ; potdžba,
prito'žba; kazen, kaštiga. stiigen, v. a grajati, svariti; (getidjtlicfi ttbnben) kazniti,ka-štigati; (befemten) izpovč'.i, priznati. fRitije, f. pokoj ; tišina, tihdta; (@djlctf) sanj« senj, spanje, počitek; (Sob) smert; (Staffj odmor, oddiblej. Stubct,a"f, f- stol z naslonilom. Stufjebett, n. postelj. Stuben, v. n. počivati, počiti, počiti se, počiniti; mirovati; fig. spati, spavati.	Lliše.
SJubepla?, m. počivalo, počiva-Slttbepuntt, m. prestavka; pod-
pdrnica. SJuljellatte, f. počivališče, počilo; fig. grob; raka. Sluljig, tt. tih, tihdten, miren, pokojen; — tcerbett, vmiriti se; fii) — »erf)atten, mirovati, pri pokdju biti. [sldvez Stufjm, nt. slava, dika, hvala, Stufjmbegierbe, f. slavoljubje, slavožčljnost. [slavoželjen. Stubmbegierig, a slavoljdben , Stitbmen, v. a. slaviti, hvaliti, dičiti, razstavljati; fid) — v. r. hvaliti se, štimatise, hva-lisati se, ponašati se, usti-ti se.
Stufjmlidj, a. slaven, slovčzen,
slaviten; — feit, f. slavnost, slavitnost. stuijmrebig, a. hvalisav, baha-ven, širokodsten; — feit, f. hvalisdvost, širokoustnost. 3tit()mfud)t, f. slavohlepje, sla-
vohlepnost. Stuljmfudjttg, a. slavohlepen. Stuf)W»oU, (t. slaven, poslavljen. s?u[)mtt)tttbig, a. hvale vreden, slaven.	Lvica.
Sftiitjr, f. griža, kerva , kerva-Stubren, v. n. (fter_—) proiziti, proizldziti, iziti, dohoditi, izvirati; — v. a. (anttifiren) dotakniti se; (»om ©<f)lage) vdariti; (baS h>ecs) ganiti, mičeti, v serce seči; (umtufjs ren) mešati, premešati; S8ut-ter—, mesti; bteSrommel —, bobnjati, na boben biti; fid; — v. r. ganiti se, zju-gati se, premakniti se, zma-kniti se; truditi se, delati, siitbtenb, u. mičen,ganljiv, mil. SJtibtfitfc — Čiibet, f. metilniea, pinja.	tmatdda.
Stubrmildj, /".zmedki, zmedeni ca, Stubrung, f■ gibanje; mešanje;
fig. gandtje, vžala. Stuin, propast, pogdba, konec; razsip, podertlja. Stuine, f. podertina, razvalina, zvali na.
Sluiniten, v. a. upropastiti, po-guhiti, pokončati; podreti, razrušiti. SRutpž, m. rig. [se (komur), stiilpten, v. n. kolcati, rigati Stummel, m. hrdp, ropot, Jtro-pot, razbota; — n, t?, n. hrupeti, ropotati, razbdtiti.
Siumo
420
@aat
Stimtot, m. krič, hrup, vika, buka.
StumpelEammcr, f. starežnica.
SRumpetn, v. n. ropotati, treti; germčti; (Bom SOSagen) der-drdti.	[truplo.
Stumpf, m. trd p, čo'k; telo,
Stitmpfen, v. a. ferliti, merdati z nosom; iibet etroaS bie 9tafe —, se čemur posmehovdli.
Stunb, a. okrogel, krogel, obel; fig. — eS ffltabdjen, okroglo-lična deklica; — ftetaužfagen, na ravnost Ob. po potu povedati ; — Ijetiim, ad. okrdg, krdg in krdg.
Slttnbe, f. kroglina, okroglina, oblina; in bie —, in bet —, okoli; po redu, redoma, po versti.	[obliti, zadbliti.
SRiinben, v. a. krogliti, krožiti,
Stunbgefang, m. kolospev.
Sttinblid), a. kroglast, kroglo-vat, oblast.
Stunbfaule, f. oblica, vil j.
SRunbung, f. kroženje; kroglost, okrdglost, oblost, oblina.
Stune, f. runa.
Stunge, f. ročica.
Stuntet, — tube, f. rona.
SBunjel, f. vi-aska, vrapa, gerba; (Salte) guba, giba.
Stunjelig, a. vrapast, gerbast, gerbav, vraskav, vrapav ; gubast, nakrišpan.
SRunjetn, v. a. gerbati, gerba-čiti, vrapati, gerbdviti; bie ©tttne—, mergdditi se; ftd& — v. r. gerbati se, vrapati se.
SRupfen, v. a. skubsti, puljiti, čupati, pipati.
SJupfen, m. (bie gtobjle SeinttJanb)
hodnik, hodnina, tulova. Stuptedjt, m. bet^net^t—»strašilo. ■
Siu|), m. saja, saje, sajevina.
SRuffet, m. rilo, rivec; gobec, herlec.
SRuffelEdfer, m. žižek.
SRufiig, a. sajast,sajnat, vkajen.
SRuften, v. a. pripravljati, pripraviti; orožiti , oborožiti ; ftd^ —, v. r. orožiti se, obo-rdžiti se.
SRuflet, m. brest; ralo.
Stiiftig, a. krepek, čil, jak, ko-renjdški, tejs.it; — Eeit, f. krepkost, čilost.	[niča.
SJuftEammer, f. — (jauž, n. ordž-
Stiiftflange, f. greda.
Stiifhmg, f. pripravijenje; obo-rdženje; orožje.
Sftiiftjeug, n. sprava ; mašina.
SRutfje, f. šiba, prot, bič; mit — en fiteidjen, tepsti; (einfians genmajt) versta; (bet Sferen) rčp; (baš mannlidje ©lieb) kureč.
SRutfd^crt, v.n. derčati, derkniti, derkati se, posmikdvati se.
Stiitteln, v. a. tresti, mikati, miketdti, jugati, majati, po-trčšati.
3tuttftrof)» n. štiri, zmetanca.
S.
©aal, m. dvorana, ovčžje.
(Saame, f. (Same.
<Baat, f. sejdnje, sejatva ; setva,, vsetev, setvina; žito.
©aatfelb, n. posejano polje.
(Saatfont, n. zerno, seme.
@aat
421
©aatjeit, f. setva, sejatva, das
sejanja, ©abbatf), nt. sobota, sabdta. @a6el, m. sablja. [/.a sabljo, ©dbetčtinge, f. tdk ob. nožnica ©dbeln, v. a. s sablja seči ob. mabati.
©ad(je, f. reč, stvdr; (®efdjaft) posel, delo, opravilo ;(8tedjtfi= Janbel) pravda, parnica; baž i(l beine —, to se tebe tika; feine ©adje »erridljten, na stran iti; bog gefjort nicfit jut —, to ne sliši sem j bieg i|i rtidfjt rneine —, to ni moja navada; eS roirb meine — fein, baftir ju forgen, to bode moja skerb; ton bet — abtDeidjen, odstdpiti od predmčta; — n, p/, stvari; imčlje. [zgubiti. ©adjfdUig, u. — roetben, pravdo ©ddjticf), a. (in bet ©pracfjtetire) srednji.	[tov.
©adjregiflet, n. kazalo predme-©adfit, o. tih; počasen; lahek;
— ad. tiho ; počasi. SadjBetfldnbige, m. poznaver. ©ad&roattet, m. okerbnik; za-. stdpnik.
©ač, m. vreče, vreča, žakelj ; (SEafdje) žep, varžet; (SBeutet) mošnja.
©dcfdjen, n. vrečica, žakeljc; žepič; mošnjica; ein — ®elb, culjica dnarjev. ©dcEel, f. ©etfel. ©acfen, v. a. v vreča sipati,
v žaklje devati. ©aifgatn, n. sak (mreža), ©acfteinnjanb, f. hodnik, ©acfpfetfe, f. dude, mešin, mesnice ; — et, Ml. dudar.
"©adfpiftole, f. pištdlica žepna, ©acttutf) , n. platno za vreče ;
robec, ruta za nds. ©acfufjt, f. žepna ura. ©actament, n. svetotajstvo,
svetstvo, sakrament. ©acrantentiten, v. n. (gem.) kleti, preklinjati. Lkramčntski. ©actamentlirf), a.svetotajen, sa-©acriftan, nt. cerkovnik , cer-
kovnjak. ©acriflei, f. žagrad. ©aeEorb, nt. sevavnik, sevka. ©deman, nt. sejavec. ©demafdjine, f. sejača, sejavnica. ©aen, v. a. sejati, sijdti. ©eetudi, n. sejavnica, sejanica. ©affian, nt. salijan. ©aftan, m. žafra'n, žofrdn;
— gelb, a. rumen ko žafran, ©aft, m. sdk; (in ffidumen) mezgra, mezga ; (im menfdjs lidjen .Korper) vlaženina , so-krovica, sočnost; (in ber Zpot ti)eEe) zleček, izlčček. Lboja. ©aftfatbe, f. zelena ob. sokova ©aftig, o. sočen, sočnat, soči-v'en , sokovit; (unanfianbig) nepristdjen; — Eeit, f. sočnost, sočivnost, sokovitost; nepristojnost. Lbez soka. ©aftlož, a. bezsdčen, ne sočen, ©age, f. pravoč, govorica, po-vedina; ( 3tučfpru(f)) govor, beseda, rčč; eš gef)t bie —, govori se, pripoveddje se. ©&<J?, f. pila, žaga, rezatica. ©dgemuljte, f. žaga, žagarnica, pildna, žage. [ti s pilo. ©agen, v. a. žagati, piliti, reza-©agen, v. a. reči., rikati, govoriti, praviti; es> l)at nit^tS
©Sge
422
@at&
ju —, nič ne di; man fagt, govori se, pravijo, sliši se; ma$ »iU ba§ — > kaj če to reči; baž tuilt fo Diet — , to je toliko; icf) [jabe mit — tafV fcn, slišal, čili sim; I a? bit boclj —, poslušaj, čuj_; buf)a(l »om ©litcE ju — , ti_ moreš BogU zahvaliti; unter unS ges fagt, med nami govoreč; ju aUcm ja -, k vsemu privoliti ; gute SJacljl —, lahko ndč vošiti. ©agefcbmieb, m. Žagar, pilar. ©agefpane, f. žagovna, žago-
vina, žagariiee, piljevine. ©ago, m. sago; — baum, m.
sagovo drevo. ©ai)l(eifte, f. ohrdb, okrijek. ©aftlroeibe, f. rakita. ©afjne, f. smetana, poverhnja. ©afjnentopf, m. smetanik, sme-
tovnjik. ©aite, f. struna. [strunami, ©aiteninftrument, n. nastrdj s ©aitenmacbec, m. strunar. ©aitenfpieler, m. goslir, godec, ©atamanber, m. mačardl, ma-
čara'd, močirad, modras, ©alatiten, f. fficfolben. ©alat, m. šalita, solita, ločika. ©albaber, m. kvase, herbljivec. ©albe, f. maža, mazilo, mist. ©albei, m. belostenec, kadulja, žobej.
©albcn, v. a. mazati, pomi-zati; namazati; (im ebtern ©inne) maziliti, pomaziliti, maziliriti. ©albol, n. sveto olje, križmo. ©dlcbcn, n. dvorinica. ©albiten, v. u. plačati (račUn).
©aline, f. ©aljn>er6. ©alm, f. Sacfcš.
©atmiaf, m. salmijik; — gei)},
m. salmijikovec. . ©alon, m. dvorina, saldn. ©alpetet, m. solintar, solitar, sollter, žallnter; — artig, a. solitrast; — gtubc, f. soli-tarnica.
©alpetmg, a. solitren, solitrav. ©atpeterfauere, f. solitarjeva kislina.
©alpeterfieber, m. solitrir; —1 ei,
f. solitrarija ; solitrirnica. ©alfe, f. slanina; slana juha
ob. omika. ©al»e, f. salva, pozdrav, ©alj, n. sdl.	[solirnica.
©aljamt, n. solirna, solira, ©aljarbeiter, —bfteitet, m. solir. ©aljbereitung, f. solarija. ©aljbritlje, f. slanina, slanica, ©aljen, v. a. soliti; osoliti, posdliti.	[soljenica.
©aljfaS , n. solnica , soliijik, ©aljfletfcb, n. slano mesd. ©aljgtube, f. solina, ©alj^anbcl, t«, tergovina s soljd, solnirstvo, solnirenje, solarija. ©aljbanbter, m. solnir. ©aljig, u. slin, solnat; osdl-jen; —teit, f. slanost, sol-nitost. ©aljEotn, n. zerno soli. ©aljfdure, f. solna kislina, sol-
nokislina. ©aljfee, m. slano jezero, ©aljfteber, m. solinar, solnir, soliviruik; —ei f. soline, so-livirnica; solinarstvo , soli-virstvo.
@atj
423
©anf
©aljfleuet, f. solarina. [nlca. tSaijroaffer, n. slana voda; sla-©aljtt>erf, n. soline , solarna,
solivtirnica. ©aljreefen, n. solarstvo. (gSame, tn. seme, semčno; (Stac^s fommen) potdmtvo, unučad. ©amenbaum, m. semčnjak. ©amenflufi, m. semenotočje. ©amengefafie, pl. semčno po-sddje.
©amengefiaufe, n. pleva, ©amenfjanblet, ni. semčnar. ©amenfrtd), m. kalež, čaša (od
semena), ©amenforn, n. zerno; semenka. ©amenfraut, n. semniea. ©amenftaub, m. rodovitni prrih. ©arnetei, f. semena , semena,
semčnje. ©ammeln, v. a. kupiti, skupljati, zbirati, pobirati, nabirati; (Seeten, Štauben) obirati, ter-gati; itrnfte —, oportivljali se, opordviti se, odlisitise; ftd) — v. r zbrati se, zbirati se, stekati se; shajati se, sniti se; (»on .RranEen) okrevati . boljšati se; (ftd) faffen) k sebi priti, zavedeti se. <3atranelpla§, m. zbirališče, ste-
kališče; shajališče, shdd. ©ammet, vi. barždn , žamet; —atiig, a. barždnast; —en, a. žameten , od baržuna. ©amaajct, m. skupljač, pobi-
rač; (»eraditl.) bernjavs. ©ammlung, f. zbirka, zbranje;
bera , zbiranje, ©amrat, prp. s, skup s, za-jčdno s; — unb fonbeteS, vsi, vsi skupej.
©ammttid^, a. vsi skup, vsi, ves-kolik.
©amStag, m. sobdta , sabdta. ©anct, it. "svčt.
(Sanb, m. pesek ; feimr — auf (Sanbbanfen, sviž; gtobetet —, grušič; einem — in bie tfugen (Iteuen, zaslepiti kogar, ©anbartig, a. peskovit, peščenit. ©anbbanl, f. prdd, prddje,
mčl, melina. ©anbbetg, vi. pešččna gora. ©anbboben, m. peskovita zemlja. pešenica. jsi p.tlniea. ©anbbtid)fe, f. peskdvnica, po-©anbel,ni. — fjoij.n.sandalovina. ©anbgrunb, m. peščenito dnd. ©anbftafe, m. beli zčc. ©anbfjaufen, m. kup peska, ©anbig, a. peskovit, peščn, peščen, pešnat, peščenit. ©anbfotn, n. pešččnka , zerno
peska. SanMaroine, f. plaz. ©anbflein, m. pešen kamen, pe-
ščovnjdk. <Sanbuf)r, f. pešččna ura. Sanbroufte, f. pešnata pušiva,
peščovina. ©anft, a. krotek, blag ; miren, tih ; rtih, rahel, mičen, nje-žen , — e SBorte, rahle, mične besede; — ad. rahoma, rah-loma.
©anfte, f. nosilo , nosilnica;
—nttciger, m. nosilnik. ©anftmutft, f. krotkdst, bla-gost; mirnost; rahlost, mi-čnost; nježnosl Sanftmiit&ig , «■ krotek; tih, miren; —Eeit, f. krotkdst; mirnost, tihost
©ang, f. ©efang. ©anger, m. pevec; —in, f. pevka , pevica, pevčinja. ©anguinifdi, u. sangviničen,vro-
čekerven. ©appe, f. rov , podkop ; —ur, m. podkopdvec, sapčr, pod-kopnik.
©appirett, v. a. rove ob. pod-
kdpe delati, podkopovati. ©apperment, t. šentej, »mentej, sence j.
©apptjir, ©apfyir, m. safir. ©arbcUe, f. sardčla . sardjčla. ©arg , m. raka, rakev; grob,
grobnica, ©arter, m. osnova ladje, ©affafra«, m. sasafras. ©atan, m, hudič, zlodej, pe-kleuec , vrag; —ifcf), a. pe-klčnski, vražji, zlodejski. ©att, a. sit; (td) — efTen ; trin= Een; feljen; fdjlafen; fpteUtt; tanjen, najesti se Cdo sita), napiti se, naglčdati se , naspali se , naigi-ati se, naple-sati se; etoač — toerben, česar sit bili, česar dovolj imeti; ftef) — getjen, opešati, nahoditi se. ©attel, m. sedlo, ©attelbeče, f. nadsedlica. ©attetgurt, m. podprdga. ©attetEnedjt, m. sedlač, konjar, ©atteln, v. a. sedlati, osedlati. ©attetpferb , n. sedlenik , konj pod sedlo. Iza sedldnje. ©atteljeug, n. sedlovje, sprava ©atttjeit, f. sitost, ©attig, a. siten, sitosten. ©attigen, v. a. nasititi, nasito-vati, nahraniti.
©attter, m.sedlar; —f)anbt»etf,
n. sedlarstvo, sedlarija. ©attfarn, a. dovdljen, zadd-sten; — ad. dovolj, dovelj, zadosti, do sitega; —Eeit, /'. dovdljnost, dovdljstvo. ©attpre, f. satira, zabavljica. ©a$, m. (©prung) skdk; (S3o-* beti — ) goša, goščava, pod-mast; (Stebe—) stava, stavek; izreka ; beseda; (im ©piete) stava , stavka; (»on Sifdjen) mlade ribe; (oonSBdumen) sad. ©a£ung , f. narčdba , zakon,
postava, ©au, f. prašiča, prašna svinja ; (SintenflecE) mačka, pačka; — bar , Ml. merjasec, ©auber, a.čeden, snažen, čist; (fjubfdj) zal, lep; — Eeit, f. čednost, suažnost., čistdta; žalost, lepota, ©duberlidj), f. ©auber. ©aubetling, m. gizdelin. ©dubern, v. a. cediti, snažiti,' čistiti, zalšati, osnažiti, ozal-šati.
©auboljne, f. svinjski bob. ©auborfte, f. ščetina, šetina. ©auen, v. n. svinjariti; pačkati, mazati.
©auer, a. kisel; terpek; (bes fdjtrerlid)) težek, težaven, mučen, trudovit; (miitrifd)) mer-čen, kisel; ficf) — tt>erben;iaf= fen, truditi se, pehati se. ©auerampfer,m.kiselica, kiselna. ©auerbrunnen, m. kisla voda,
kiselice. ©auerborn, mi. drač. ©auerei, f. svinjarija; nesnaga, neččdnost.
©auertraut, n. kislo zelje, ©duetltd), «• kisloben, kiselnat; kislovat, — Seit, f. kisldb-nost.
©duerltng, ril. oskorš, kislina, ©duern, v. a. kisati, okisati, kisčliti; kvasiti, okvasiti, za-kvasiti.
©juern, v. n. kisati se, kvasiti se.	[kvasilo, ©auerftoff, VI, kislic . okisliu ; ©auerteig, m. kvas, krovijec;
kvasilo.	Lnjik.
©auertopf, m. kiseljik, mrač-©aufen, v. n. pijančeviti, pi-jdnčiti, piti, v se vlijati; (»on Stjtoen) piti, lokati, poiskati ; —- n. pijančevanje, pitje, pijanstvo; lokanje, ©dufet, m. pijrfnec; —in, /'.pijanka , pijančinja. ©aufgelage, n. pijančevanje, ©auftieb, n. napitniea. ©dugamme, f. dojka; dojkinja,
dojniea. ©augen, v. a. u. n. sisati; piti. ©dugen, v. a. dojiti. ©dugeriijTel, m. sis.-llo. ©dugling, m. dojeuee, dojčn-
ček, dojenčič, sesiinčik. ©dugetbier, «. živinče. ©aufjitt, m. svinjdr. Lsmraden. ©duifcf), a. svinjski, nesnažen, ©du(e, f. slo p, steber, stop. ©aulebeit, n. svinjsko ob. pasje
življenje, ©ctuleber, n. svinjska koža. ©dulenfufi, m. podsldpina, pod-slopje, podndžje od stebra, ©dulengang, t«, sbodnica, slo-povje.	Lnadslopje.
©dulengeft'm<>, n. nadsldpina,
©auft
podnožje, pod-
©dulenflufrf,
stdvek. ©dulennjeite, f. medsldpje. ©aum, m. rob, obrdb . obrd-bek; kraj, okrajek; (8aft) tovor.
©aumagen, m. svinjski želddec;
lig. svinja , svinjak, ©durnen, v. u. robiti, obrdbiti,
zardbiti, obšiti. <Baumen, v. n. muditi se; obotavljati se , odlašati, odkla-dati, odlagati, kasniti. ©dumnif, ti. pomdda ; obotav-ljenje, odlašanje, odklčtdanje. ©ctumpferb, n. tovorivee (konj), ©cmmfelig, u. rauden, mudljiv, nemaren, nemarljiv, len; — teit, f■ mudnost, mud-ljivost, nemarljivost. ©aumtfjier, n. tovorivka. tovorno živinče. ©dure, f. kislina, kiselina; ki-
sldba , kislota. ©auruffef, vi. svinjski rivec. ©au£>, m. šum, hrdp, hrdšč; in — unb SSrauč leben, razdj-zdano živčti. ©aufacf, m. terbub. ©aufcftneibet:, nt. vezir (svinjski), ©aufeln, v. n. šumljiti, šumot-ljiiti, žuboriti j romončti, ža-rnoriti; — n. šumljanje, žu-bor ; roinon , žamor. ©aufen, v. n. šumeti, hrumeti, hrupčti, šušteti, hučeti, pihati, briti; — n. šdm , šu-mot, ludin, hrup, šdšt, hdk, piš.	Lvetrenjak.
©auferoinb, tli. briječ veter; lig. ©auftaU, ni. svinjak, svinjski hlev.
©autreiber, ni. svinjdr. ©auttog, m. svinjsko korito, ©capulier, n. škapullr. © cene, f. prizor, scena, ©cepter, f. Scptcc. ©djabe, f. (Snfrtt) molj; (Jtt5$e) garje, srfb; (ein SIBcrfjcug) stergalo, stergdn, strugalo. ©d)dbe, f. —rt, pl■ pozdčrje,
pezdčr ; pezdčrje. ©cbabemeffer, tt. stergdn, stergač. ©dtaben, v. a. stergati, strugati, ©diaber, ni. stergar, strugtir. ©dtabentac!, nt. einem einen —
tljun, komur kaj včiniti. ©dteibig, a. garjev, krastav,
srabljlv ; fig. malopriden. ©dtabracEe , f. šabi-aka , pokri-
vača, odčja (konjska), ©djabfel, n. ostružki, strugdtine ©d>a<b, m šili, skak;_-bret,
n. šahovnica , skaknica. ©djadter, ni. razbojnik; atmer —, siromak. Ltavec; Žid. ©tfiatfieret, nt. barantač, baran-©d)a<bern, v. a. barantiti; ži-dariti.	Lhan.
©cbacbmatt, a. šahmit; fig. vpe-©dtacbfpiel, n. šah, igravskak; — er, nt. šahdr. skakir.
t, m. rudnik , predlh ;
jama , rov. ©cftacbte!, f. škatlja, škatulja, sklopnica; — macber, nt. škat-Ijrir.
©cbadjten, v. a. klati, zaklati. ©tbabbar, f. ©tbabijaft. ©(babe, ni. škoda, kvir, šteta,
vjima ; (SSunbe) rana. ©djaben, r. n. škoditi, škodovati , buditi , v neprid biti, djati.
©djabenerfag, nt.povričba škode, ©tbabenfreube, f. zloradost, škodoželjnost.	[dožčljen. ©djabenftob, a. zlortiden, ško-©cbabbaft, a. poškodovin, poš-
kddjen, pokvarjen, ©djablidj, a. škodljiv, škoden, kvaren, šteten; — Eeit, f. škodljivost, kvarnost, škod-nost.
©dtabloš , a. nepoškddjen, nepokvarjen; zdrav; —bilten, plačati Ob. povernlti škodo; ficb — macben, plačati se. ©diabložbatttmg, f• povernitva
škode, zadovdljenje. ©cbabloftgteit, f. nepokvarnost;
zdravje.	[tt. ovčji.
©d)af, ti ovca; fig. bedak; ©d)afblattern,pl. ovčje osčpnice, ©cbafbod, ni. oven, merkač. ©djafdjen, n. ovčica; (»on 83au*
men) mačice, rese. ©djafet, nt. ovčir, črednlk, pa- -stir, —c, a. ovčarski, pastir-ski, —ei, f. ovčarnica. ©d)afergebid)t, n. selanka, idila,
pastirska (pesen), ©čbaferbiitte, f. bajta, ©cbdfetin, f. ovčarlca , čred-
nlca , pastarica. ©d)dfetfnecbt, ni. ovčar, ©dftaferflunbe, f• fig. srečna ura. ©<baff, 1. vedro, vodonds, vo-
dondsitica, škaf. ©cbaffen, v. n. (befeblen) zapo-vedati, vkazati, velčvati, veleti; (berbei —) prisker-beti, pribiviti, dobaviti; (tbun) delati, napravljati, napriviti, činiti, poslovati; (auč niditš fmorbtins
Sdjaf	427
©(fjafsucfit, f. reja ovec.
gen) stvariti, vstvariti; Biel ju — fjaben, mnogo dela ob. posla imeti; DO ti t 5?al\t —, rešiti se kogar ; ftd^ ettoaž an
—	, omisliti si kaj; bas tt)itb mit Biel ju — matfien, to mi bode veliko dela napravilo i fdjaffet if)n mit weg, spravite mi ga spred oči; er f)at mit unč ni(|tS ju —, z nami nič nima opraviti ob. napovedati.	[mesd.
©tbaffieifdj, n. ovčevlna, ovčje ©cbafTner, nt. hišnik, oskerhnik ,
—	in, f. hišnica.	[čina. ©dbaffeU , n. ovčja koža, ov-©cbaffot, n. moriše, šafdt. ©tbaffung, f. vstvarenje. ©thafgarbe, f. arman (trava). ©<f>aff)itt, f. ©cfjdfet. loveč, ©cbafbiitbe, f. tamar, lesa za ©cbaff)u|ien, m siih kašelj, ©(baffameet, n lama. ©cfjaflamm, n jagnje, jagnjica. ©cbaflattS, f. klošč, klop, kleš. ©cfjaftorber, f. —mifl, m. ovčji
gndj . ovčjek. ©dfrafpelj, nt. šavba, kožuh, ©cbafpocfen, f. ©djafblattem. ©cfjafftfiere, f. ovčje škarje, škarje za strižllo , stiiž.aln;.
—	r, m. strižnik, strižec. ©cfiaffcbut, f. strižha ob. stri-
žitva ovac. [bedik, trap. ©rfiafščopf, ni. ovčja glava; fig. ©djafllaU, m ovčji hlev, ov-čjik , ovčirnica. [žilo. ©tfiaft, m. obles, obtesina ; der-©djdften, v. u. oblesati; nasaditi, ©tfiafter, nt. oblesar. ©tftafoiel) n. drobnica, ©(fiaftrcibe, f. paša za ovcč.
©cfrafjunge, f. terpdtec, ter-
pdtec (trava), ©djaifet, m. burkež; —ei, f. šala, burke; — n, v. n. šaliti se, burke vganjati, šale zbijati.	[lov. ©tfeal, a. nesltin ; prazen , ja-©cftaldjjen, n. čašica, kupica, ©cfiale, f. (jum StinEen) čaša, torilo, kupa; (Bongietn) lju-ščina , ljušina , ljuska ; (Bon SSaumen) skorja; (Bon gtutfjs ten) koža, lupina, ldp ; — n, pl. ljuplenice; (eineg Stefferž) černe; (©cfjufTel) majolika, majdlčiea, škedčla ©djalen , v. n. ljupiti, lupiti, luščiti, lušiti; ftcf) —, v. r. lupiti se, luščiti se; guliti se , polžiti se. ©d)atf)eit, f. neslanost; pra-
znost, jalovost. ©cf>d(f)engft, f. Sefcfiater. ©(fialč, nt. ponlglavec, potiih-njenec; odertnik; — fjaft, a. poniglaven, potdhnjen, zvit, lukav, kov aren; —fjaftigfeit, f. poniglavost, potuhnjendst, lukavost, kovarstvo. ©cftalčšnarr, nt. burkež. ©djalf, m. zvdk, zvčk, glas,
d on, hrdm, žvčnk. ©rfjaUen, c. n. zvuččti, zvečati, dončti, hrumeti, zvenččti, razlčgati se, glasiti se. ©efjalmen, v. a. guliti ob. ogd-liti drevo. [pišal, svirala. ©dtalmei, f. rožnica, žvegla, ©polten, n. n. gospodovati, ravnati, vladati, gospodariti, ©dtaltljiet, n, ljuskava žival.
.
©(fjattjafit, n. prestdpno leto. ©djtaltmonat; ni- prestrfpn;
mesec.
©cfiaUtag, m. prestdpni drfn. ©tbaluppe, f. saliipa. ©djam, f. sram, stid; btemdnn« lidje—, možka sram, kureč; bie »eiblidje -, ženska sram, kurica, pi/.da. ©djambein, n. sramna kdst. ©d&amel, f ©djemmel. ©$amen, fidj, v. r. sramovati se, sramiti se, stidili se, srrim ob. stid kogar biti. ©(fcamfjaft, a. sramljiv, sramežljiv, Stidljiv; —igfeit,f. sram-Ijivost., sramežljivost, stid-ljivost. ©djamlefje, f. pizek. ©cftamtoč, a. bezsramen , bez-
obrizen, nesramen. ©(bamlofigJeit, f. bezsrimuost,
bezobraznost, nesramnost. ©d)amtotfy, a. et ifl — , srim ga je, rudečica ga je sprele-tela; — toerben, zarudčti. ©tfiamrotfie, f. rudecica, zaru-dčlost.
©čfianbbar, a. sramen, sramd-ten ; — Čeit, f. sramnost, sra-motnost. ©djanbbube, f. bezbožnik, ne-
srdmnež, nesrdmniL ©dlanbf, f. sramdta, nepoštenje, prikor; einen ju -nmas c()en, kogar osramotiti, v sramoto pripraviti; JU — n toerben, osramotiti se. ©tfjanben, v. a. sramotiti, osra-.motiti, /.as ram i ti, zasramo-viti, oneččstiti; (»erunfUlten) pokvariti, gondbiti, pobd-
428	@<§ar
biti; (gefjeiligte ®inge) oskru-
niti; (ein SDlabtfjen i oneča'stiti, skurvati, posiliti, ©djanbflecf, »rt. sramdta, prikor. ©djanbgelb, n. sramotni penezi. ®tbanb()ute, f. kurva, vlačdga,
klafdta, caidta. ©djdnblief), a. sramen, sramd-ten, sramotopdln, pnkoren; gaden, ostuden, gerd; nepošten; — čeit, f. sramnost, sramdtnost; gadnost, ostUd-nost, gerddba. [bUd jezik; ©cbanbmaul, n. nesramne usta, ©dbanbftjrift,/'. pogerdno pismo, ©djanbtijat, f. nesramni čin, grozno ob. nepošteno delo. ©dmnbBOIf, n. nepdšten narod, ©cfianbtootte, pl. gerde besede,
nepdšten govor. ©dban(, m. prodij , prodaja (vina, piva). Lrov, obrana, ©(banje, f. okdp, nasip, zasip, ©tjanjen, v. a. okopovati, zasipati, okdpe ob. rove delati, ©djanjer, ©tftanjgraber, m. kopač, okdpnik. ©(fjanjjettg, n. sprava kopačka. ©cbar , f. trop, tropa, truma, četa, mndž, kardčlo , šopa, jato.	Lribati {repo),
©cftarben, v. u. rezati (kapUs); @d)acbocf, m. gnjile usta. ©cbatf, a. ojster; rezek , bri-tek, gorjUp; (fltenge) ojster, strdg; (»om SSetfianbe) bister, jasen; (»on Sonen) jaren, ojster; ein — eS ©eftd)t fjaben, dobro okd imčti; ein — et 2Binb, ljUt veter, ©(^atfblii, m. ojster vid, oj-stro okd, bister pogled.
©efiatfe, f. ojstrina , ojstrdst; britkdst, strogost, bislrost, jarnost.
©djdtfen, v. a'. ojstriti, podj-striti, brusiti, nabrdsiti; fin spfcrb — , ojstro konja podkovati; (ben SKiifilfletn) kle-pdti. poklepati; ein gefcfiatfs tet 25efeljt, ojstra zapdved. ©djarflein, n. prispevček; bo-žjek.	[vnik.
©cfiarfricfiter, m. rabelj , ker-©efiatfidjiits, m. ojstrostrelec. ©djarfftdjtig, a ojstrovid, 0j-stroviden, bistrodk, bistroviden; — feit, f. ojstrovidost, ojstrovid. ©djarfjtnn , m. ojstrodmnost, bistrodmnost, bistri lim, bi-strodmje, bistra pamet; —tg, a. ojstrodmen, bistrodmen. ©cfiartaefi, m. škerlat,, škerla-tica; (^fJanje) kaddlja; —en, a. škerldten, škerldtast. ©diarmiifel, n. majhena bitva, praska; — n, v. n. biti se, tolči se. ©čfidtpe, f. šerpa, vojaški pds. ©cfiatpie, f. šarpija. ©cfiatte, f. stergača, stergalo, stergdlja, stergdn, kopača, grebljica. ©cfiatten, v. n. stergati, strugati , grebati, grebsti, kopati , riti; (jufammen—) grabiti, pograbiti, kupičiti; etc »aS in bie @tbe — , kar v zemljo zakopati ob. zagrčbsti. ©djarte, f. škerbina, šterbina,
šerbina, škerba, zdb. ©cfiartig, a. škerbav, šterbi-nast, nazdbljen, pdln šerbin.
©cfiartt>eife, ad četama, v tropih, ©cfiatten, m. senca, senja ; bet tiifile —,. hlad ; ficfi im — ta* Ben, ficfi. fcfsatten, senčiti se; tenja.	Imertvih.
©cfiattenreid;, n. prebivališč, ©cfiattenfeite, f. osdnje, osdnja. ©djattenfpiet, n. igra na steni, ©cfiattenuljr, f. senčna ura. ©cbattig, a. senčen, senčnat,
hladen, hladupdln, osdjen. ©djattiren, v. a. tenjo izobraziti, tenjiti, otčnjiti. ©rfjatulte, f. škatlja; skrinjica. ©cfia$, ni. blago, zaklad; (Bet« botgener) zaklad; fig. (@e« tiebter, ©etiebte) ljubovnik. ljubčik, ljubimec; ljubovni-ca, ljubica, ljubimka; bu raein ©(fia^cfien ! dragi moj , ljubi moj; draga moja, dušamoja, zlato moje ©djdfcbat, a. vreden, drrfg;
—feit, f. vrednost, cena. ©cfia^en, v. a. poštovati, spoštovati, štimati, častiti ; (bas fiirfiatten) misliti, meniti, soditi; (ben 9>tetS befitmmen) ceniti. ©cf)a$et, m. cenitelj. ©djatšgtabet, m. kopač zakladov. ©dja§fammet, f. blagajnica, zakladnica.	[nitelj. ©djaijmetfler, m. blagajnik; ce-©efia^ung, f. dača, namet. ©djoi$ung, f. pošto vanje, šti-
manje; vcenilo, cenitba. ©cfiau, f. glčd, gledanje, oglčd; etroaš jut — auSjlelten, kaj na ogled postaviti, kej izpold-žiti; jut — fierumttagen, kazati , ponositi se s čem.
Sdiaubrob, n. ogledni kruh. @<^aubuf>ne, f. igrivnica ; igra-
lišče , kazališče, teater, ©djauber, m. groza, zona, bolest; trepet, strih. ©djaubetfjaft, a. grozen, grozovit, grozoviten; strašen, strahovit, strahupdln. ©dmubetn, v. n. groziti se, jeziti se, gnjusiti se, trepetati, dregetati; ež fdtaubert mit, strih me je, groza me je, groza me nahaja, strah me lomi; er fdjaubert »or Salte, dregetec ga Ima, od zime se trese.	[paziti,
©djatten, v. a. gledati; motriti, ©diauer, m. p[0ha , nevihta, vihar ; (£agel) toča; f. @d>ati5 ber.	[vec, gleditelj.
©djauer, m. (Sufdjatter) gledi-©dtatterig, a. §ier ijl ež ljubfdj —, to je lepo toplo ; f. @djau= bertiaft. ©djatterlidj, f. ©cfiauberfiaft. ©dtauern, v. n. eš fdjauert, toča greob. pada; f. <3d)aubern. ©djauerootl, f. ©cfjauberijaft. ©diaufet, f. ©didufeltfien, n. lo-pita, lopatica; (SJrob jlopir. ©djattfelmadier, m. lopitar. ©tfjaufeln, v. a. z lopito kidali ob. grebati. ©dmufelrab, n. kolo lopitasto. ©djaugetiift, n. gledišče, pod
za gledanje, ©dmufet, f. guganica , juha-
mca, zibaljka, vertivka. ©djaufejn, v. n. juhati, gugati, zibati, ljuljati, dirkati; — n. juhati se, gugati se, zibati se, majati se.
©djaum, m. pena. ©djaumen, v. n. peniti se; — v a. openiti, popeniti, peno posnčti.	Ipenav.
©djaumtg, a. penast, penit, ©djaumtetle, f,- loffel, m. pč-' nivka , penjaea , penovka, penenica. ©djauplafs, m. pozorje, pozori-
šče, gledališče, glediše. ©djaufpiel, n. igrokiz, igra,
činigra , drama. ©d>aufpie(bidjter, m. pesnik dra-
matički Ob. igrokazni. ©djaufpieler, m. igrivec , igralec; — in, f. igra viša, igriv-činja, igralica. ©dmttfpielfjauS, n igrališe, ka-
zališče, gledallše, teater. ©d)aufpiel8unft, f. igrivstvo,
umetnost dramatička. ©djautljurm, f. SBarte. ©d)ecfe , m. liško, šareč, šekast konj; pisana ob. prižana živil.
d)ecfig, a. lisast, šaren, šaro-vit, vprižan, prižan, šekast, brezast.
©djebet, m. čepinja, hubinja, glubanja, buča, tikva; —fiatte, f. kalvirija, čepinjišče, mo-riše.
M. vagin; mernik, merica, stir, korec; —n, v. n. zdati, vagine polniti, ©dieibe, f. krog, okrog; (Scfiieft —) tarča; (genfiet —) šibraj (.ffnie—) čašica na kolenu, ©djeibenboljrer, m. durgelj. ©dteibenfjonig, m. sterd, med v satih, sat, satje. [tarčo, ©djeibenfd&iefjen, n. streljanje v
©djeibe, f. (Srenje) meja, medja, granica ; (SBteffer—) nožnica, nožnice, nožne ; (®(f)tt)Ctt—) mečijica, tdk. lločltno pismo, ©cbeibebtief, m. slovčsni list, ©cbeibetunfl, f. ločba, kemija, ©dieibemunje, f- drobiž, drobiš,
drobni penezi. ©cfjeiben, v. a. ločili, razločiti, razdeliti, razdvdjiti, razvč-sti; ?)lctaUe — , čistiti,_ od-brati; — v. n. ločiti se, odldčiti se, oditi, odriniti, poslovitise ; auž bet SBelt —, svet. zapustiti. vmreti, za-mreti; ('Stoffe) krojili, razkrojiti'; — n. ločenje, l-azdelitva, ločitva, odbod, odlazek. ©djeiber, m. ločitelj, ločivec. @d)eibett>anb , f. pregrtija , tinj. ©tbeiberoafTer, n. krepka voda. ©cbeiberoeg, m. razpdlje, razce-
stje, razkrižje. ©djeibung, f. ločenje , ločitva;
odhdd, odlazek ; razvdd. <2djein, in. svit, svitlost, svet-Idst, bliš, blišoba, lesk, žtir; (Jlnfdiein) vid, videz, slika, poddba , prilika ; fcf)ttfUicf>et —, pismo, list, spriček, sve-ddčba; nad) bcnt—, po vidu jura —, na videz. (Scbeinbar, a. navidezen, lažljiv, neistinit, tašt, prieinjen, vi-dezen; —feit/ f. lažljivost, neistinitost, taština. <Stjf)eindjri|}, m. licumerec, li-
cumernik, svetobljinec. ©djeinen, v. n. sjati, žareti, svetiti; (ben Tlnfdiein l)aben) zdeti se, dozdevati se, kazati se, činiti se.
©cfieingtunb, m. prazen ob. lažljiv dokiz. ©d)einbeilig, a. licumeren, sve-tohljinjiv, binivski ; —e, m. licumerec , svetobljinec, hinivec; — t\'it, /'. licumer-stvo, svetohljinjivost, biniv-ščma.
©djeinliebe, f. hinivska ljubezen, ©djeintob , Ml. zdetna smert;
—t, a. na pol mertev. Sdteifie , f- drisla , driskavica, hltrica , sračka; — n, v. a. srati, posrtiti se , ispra/.niti se ; (in bet .Kinbetfpraclje) ka-kati, kekati, pokekati se j —t, m. osrinik. ©d)eit, n. polčno, dervd, ce-panica; (btennenbeS) ogdrek, glavnja. ©(beitet r nI. teme; verh, ver-hunec; —n, a. (bie £aate) ločiti ob. razdeliti lasjč (v dvč strani), prečko ob. pranč narediti; ~red)t, ad. navpik. ©d)eiterf)aufen, m. germada,
gromada, germiča. ©cfteitern, v. n. razbiti se, raz-kčršiti se ; (nicf)t geltngen) spodletčti, spoderkniti, ne iti za roko', ne vdati se. @djeitf)Olj, n. derva, polena, ©cbel, a. kriv, nevošljiv, zavidljiv; einen — anfefjen, kogar bistro poglčdati. <5d)elfe, f, ljupina, šupina, lju-šina ; — n, tn, v. a. ljupiti, lupiti, ljušiti, ©dielle, f. kragdlja, krogdlja, zvonček, ropotec, zvončič ; (SSacČenflteid)) zaušnica, kla-podšnica; (£anb —, guf—n)
okovi, vezala, lesice; (in ber ■Karte) kufa. ©cfieUen, v. a. u. n. kraguljih,
zvončdti, zvoniti. ©tfieUenfranj, m. kragtilje. ©dbeEtiengft, f. SSeffiater. Scfielm, m. tat, zmikdvt, kralec, goljuf; — erei, f. tatnija, zmikdvstVo.	[njen.
©cfielmifcfj, a. goljufen, preka-©djetfucfjt, f. zavid, zavist, ne-navist, nevošljivost, zavtd-ljivost.
©cfjetfit(jf)tig, a. zaviden, zavisten, nevošljiv , zavidljiv j —e, m. zavidnik, gerdogled. ©djetten, v. a. it. n. kleli, preklinjati. hudičev.lli, psovdti, gerditi, zmerjati; einen einen Starten —, komur norec zmerjati, kogar bedaka imenovati.	[psovka, ©cfiettttort, n. kletva, psrfst, ©cfjematišmug, m. imenik, ©djemel, m. podnogalo, pod-nogavnica, podndžje, pod-nožnica, pruka. ©cfjenE, m. kercmar, točaj. _ ©djente, f. kercma, pivnica,
točivnica. ©tfeentel, m stegno, bedro; —bein, n. bederna kost, gnat v stegnu; — btatt, n. pobdč-nica.
©cfienfen, v. a. u. n. (eingiefen) liti, naliti, nalijati, točiti, natočiti, natakati; (aušfdjen« (en) tabernati, prodajati, na prodaj imčti; (geben) darovati, podariti, v dar dati, pokloniti ; (ertaffen) odpustiti.
©cfienfgereditigfett, f. pravica
tabernanja. ©cfienEfiauS , n. — ftube, f. kerčma, pivnica, lituž, ta-berna.
©dtenEung, f. da'r, podarilo; darovanje; odpiist, odpu-šččnje.	[f. kerčmarica.
©djenEarirtf), m. kerčmar ; — in, ©cfterbe, f. — I, m. črep, čre-
pina, črepanja. ©djerben, m. lonec, gernec;
— gerid&t, n. ostracizem. ©djere, f. škarje, škarnje; (2BoU —) strižalo; (in bet ©ee) pečina; (— besi .Krebfež) ščipdvnica. ©tfieren, v. a. it. n. (©cfjafe,3;ittlj :c.) striči; (£aare) rezati; (ben SBart) briti, obriti, brijati; (bei ben SBebern) osnovati, osndvo naviti; einen —, mučiti kogar, natvčzati kogar ; (bie Untertfjanen) dreti, odiT rati, zatreti, zatirati, guliti; taji mi i) ungefcf)oren, daj mi pokoj; ficf) fort —, pobrati se, s poti iti; ftctj nitfits barurn —, ne marati za kaj; toaš ftfjert bidf) baf>? kaj ti je do tega? kaj je ti tega mar? ©djerenfdjletfer, m. brusar. ©dberer, lil. strižec, strižnik;
brijač; mučitelj; zatiravec. ©cfiereret, f. nadlčga; nadlegovanje.
©djerf, m. — letn, n. troba, trohica, bitvica; fein — beis tragen, storiti, kar je mogdče. ©dfjerge, m. birič, brič, pan-
ddr, caf. ©djerfafer, m. kleščar.
©djetmciitš, f. kert.
©cljermeffer, n. britva.
©tjetmitfjle, f. — rafjmen, m.
snovilo^ snovivnica. ©cfjerttiolfe, f. strižena volna, ©cfterj, m. šala, norčija, ©cberjeit, f. vreme od strižbe. ©djetjen, n, šaliti se, šale zbijati, noriti se.
©cberjgebicfjt, n. šaljiva pesen, ©cfjersbaft, a. šaljiv, šalen;
—	igfeit, f. šaljivost, šal-nost.
©djerjliebenb, a. šaljiven. ©tbetjluge, f. laž iz šale. ©djersfitft, f• šalnost, šaljivnost. ©tjerstebe, f. šaljiv govor, ©cfjetjluetfe, ad. v šali, iz šale, šalama.
©cfjeu, a. pllli, plašen, plašljiv; bojčč, bojazljiv, stidljiv; — macfien, splašiti, popltišiti;
—	gemotbenež gpferb, popla-šen konj.
©Č()eu, f. plašnost, plabota, strih; boječost, bojazen, stidljivost. ©cf)eucf)e, f. strašilo, ©cbeucfjen, v. a. plašiti, splašiti, poplišiti, strašiti. ■ ©cfieiten, v. n. plašiti se, bati se, strab biti (kogar); ftcfj —, sramovati se, sram biti, stiditi se, Dot etoaž ficfj —, bati se česar; izogibati se čemu.
©cfjeuet:, ©cfjeune, f. žitnica,
gumno, skedenj; parna. @c§eitergetu|l, n. oder. ©cfjeuern, f. Stetben. Scfjeune, f. ©cfjeuer. ©cfjeufat, n. gerdoba, spaka;
Mbfcfceu) gnjds; (Unge&etter) pošist, spaka, strašilo.
©e^euS(itf), a. strašen, grozen, grozovit, gnjusen, gaden,;'
—	feit, f. gnjiis, gnjusdba, gerdoba, grozovitost.gadnost.
©cfncf)t, f. sklid , versta , rčd, plist, lega; (SbeiO del; bie
—	antreten , delo začeti.
Sdjicfjteit, v. a. skladati ,■ zlagati, v klado ob. versto slo-žili; razrediti, razporediti; (tijeifen) deliti, razdeliti; od-ldčiti, odbirati.
<Scf)icf)troeife, ad. skladoma, po skladih ; redoma.
©cfjicfen, v. a. posliti, pošiljati, slati, napdtiti; (fitgen, »ers fjangen) odločiti, odrčditi, naravnati; tnč Gšfenb —, pro-gniti kogar; nacfj einem —, po kogar posldti; ©ott f)at ež einmafjt gefd&itft, Bdg j« tako hotel, bila je božja volja; ficfj — v. r. (fidj berets ten) spravljati se, pripravljati se, sprematise; (gefcjicft fein) biti za kaj; ftcf) tn ettta« —, poditi se v kaj; naučiti se Česar; (fcfucEficf) fein)pris-tjeti, pristiti, vdati se, pri-ličiti se, pristdjno biti; wenn e« ftcf) fo fcfiiift, ako se takd dogodi; ftcfj jufammen —, zlagati se.
©cfticfticfj, o. pristdjen, dostojen, prikliden , priličen;
—	feit, f. pristdjnost, pri-ličnost; jut — en 3eit, v godno Ob. svoje vreme, ob svojim času
©cfiiifaf, n. osoda, vrok, rok, 28
©dtjid
434
@d)if
odsdda, udes, sodbina; sreča; namera ; bai> tmbtige — , nesreča, losa sreča, ©djiclfam, a. vgoden, prigdden. ©$id:ung, f. poslinje;
fal) osdda, udes; (S3otfebung) previdnost; ©otteiš —, božja volja, božja previdnost in vsemogdčnost.	.	.
©djieben , v. a. tiščati, ušati, potisniti, pomikati; riniti, poriniti; Jteget — , ku^ličatt, kegliti, kroglo taldkatt; ba« IBtob in ben Dfen —, kruh vsadki; bie ©<fculb auf einen —, kogar kriviti Ob.dolžiti; (auffd)ieben) odklidati, odlagati, odlišati; ftd) - pomakniti se z mesta, ©djieber, m. lopar; zapor. ©djiebJatcen, nt. (mit einem Slabe)
samokdlniea, tačka, tallga;
( mit jit>ei Stabern) dvoko'1-niea, gare.	v
©djiebčricbter , nt. _ posrednik,
srednik, razsddmk. ©djief, «. kriv, vegast; lig. einen — en ffierflanb fjaben, slabo pamet imčti; — benten, napčno misliti; — gef)en, po-strine iti; einen — anfefjen, kogar krivo Ob. vprek pogledati. ©d)iefbeinig, a. švedrast. ©d)iefe, f. krivina, vega, ve-
gavlna; krivost, vegivost. ©dliefer, m. platič, plena, šibra ;
(©plitter) bilj, ivčr. ©cf)iefetbrucfj, »»• plenasta ruda. ©djieferbad), n. plenasta streha, ©djieferidjt, a. plenast ©c^iefetig, a. plenit, plenast.
©djieferplatte, — tafel, f. plo-šiea , plenasta plača ob.
©dpefteit, f. ©$iefe. _ ©cf)ielen, v. n. prekati, popre-čovati, vprek gledati; lig., prelivati se; — b, a. pre-kast,poprečaven; — be garbe, prelivajo'ča Ob. igrajdča boja. ©cflteler, nt. krivoglčd, popre-čovavee. [lajno, pišala. ©djienbein, n. golču, golčno, go-©djiene, f. Sinja, šina; —. n, v. a. okovati kold; ein gebro« djenež SBein — n , obvčzati zlomljeno roko ob. nogo. ©cbter, a. skoro, skorej, v kratkim, malo da ne. ©diierling, nt. trobclika, tru-
belika, smerdlivec. ©dlielie, f lopir. ©cfiiefien, v. n. dreti, t'eči; le-tčti, dirjati; — laffen, pustiti, popustiti; (mit Spfeilen, ©emeijren) vstreliti, streljati; jornige SSticfe , serdito gledati; in bie Jjotie — , rasti; ©etb jttfammen —, dnir skup-ljati, vkup složiti. ©djiefien, n. streljanje, strelba. ©d)iefigen>el)r, h. puška, strel-
nica; samokrčs. ©d)ie|if)auš, ~ m- strelišče, strelivnica. ©d)iefitod), f. ©djiefifdjatte. ©cbiefpultier, n. smodnik, strelni prih.
©dnejifdjarte, f. preddr. ©d)iefifd>eibe, f. tarča, ©diiff/ n. ladja, barka, korablja. brdd; šajka, čoln; bet tior? bete Sljeil beS — eš, prova;
bet E)ititere 5EH>«t !>e8 — eš, kerma.
©djtffbat, a. broden, brodiven; vozen; — Eeit, f. -brodnost, brodivnost. <Sdnff6att, m. ladjostroj; — et, ni. ladjostrdjec; — Eunft, f. ladjostrojstvo. ©djiffbrttd), m. brodoldm, raz-lom ob. razbitje ladje, bar-koldm.
©djifTbrudjig, a. brodoldraen, barkoldmen; —et, m. utop-nik. brodoldmnik. ©djiPrticEe, f. plavčči mdst,
most na čolnih, ©tfciffdjeit, n. ladjica, čoln, čol-
nič, barkica, šajka. ©djiffen, V. n. ladjati, barkati, voziti se, peljdti se (na barki), ©djiffet, m. ladjdr, barkar, čol-
n.lr; mornar.
©tfnfferlofjn, nt. brodarina. ©djifFfafjrer, f. ©d)iffer. ©d)ifffaf)tt, f. plavba, ladjanje;
broddrstvo, pomdrstvo. ©djiffgeratfje, n. sprava brodarska.	[nišče. ©dufffjafett, m. pristdn, prista-©djiffEIeib, n. mornarska oprdva. ©dtiffEttedit, nt. ladjar; morndr. ©tfliffEunft, f. brodarstvo,
©d)iffleitte, pl. mornarji.
©drifTmtiljle, f. mlin na čolnih, ©djiffpedj, m. klčg. ©d)ifft:eidj, a. ladjnat, brodnat. ©duffrofe, f. veternica. ©d)iffšca»>itan,ni. ladjni povčl-
nik, barkaddr. ©cfiiffšflotte, f. Slotte. ©dnffčpatron, ni. barkaddr. ©djiiffčrattm, m. prostor na barki.
©diiffSfOlbat, m. vojšdkpomdr-ski.
©tftipfput, f. pruga za ladjo, ©d&iffštbeer, m klčg. ©tflifftiDolE, n. morndrji. ©d)iffčtt>etfte, f. ladjenlca. ©djiffjotf, ni. brodnina, brodarina.	[kruh. ©cfjiffitute&ade, m. suh dr , suhi ©cbiEane, f- pletka, zvijdča, ko-
vdrstvo. ©dlilb, m. ščit, škit, branilo, tarča; l©d)U$) ščit, branilo, obrdnba, zaštita, okrilje, zavet; — n. kazdlo. ©dnlberei, f. opis, popis, oris. ©cfcilbern, v. a. opisati, popisati, orisati; — v. n. stražiti, na straži stati, straždriti. ©djilberung, f opis, popis, opi-
sanje, orisanje. ©drilbEnapp, — ttager, m.oprdda,
ščitnik, paveznik ©djilbErote, f. želva, črepdha; — n, a. želven ; — nftfiale, f. želvina, črepahina. ©d)itbtrager,m.ščitonds, oprdda. ©d)ilbroad)e, f. straža. ©d)ilf, n. bica, bič, bičje, ločje,
terstje, terst. ©d)ilfbecfe, f. bičina. ©djilfitfit, ©d>ilfrei$, bičnat,
ločnat, terstovlt. ©djilfmeer, n. rudčče morje, ©dntfrofrt, n. terstika, bica. ©djillertt, v. n. igrdti, menjati,
prelivati barvo, ©djilling, m. šiling; fig. šiba. ©djimmel, nt. belec, belče, sivko (konj).
©c&tmmet, nt. plčsenj, plesnje-vina, plesnovina, plesnjivec.
28*
@d)im
436

©djimmelig, o. plesnjiv, ples-njev.
©djtmmeln, v. n. plesnjeti,
plešniviti, plesnjevati. ©djimtnet, Ml. blesk, bleskot, lesk, leskot, bliš, bliščdba ; ein — bet £oflfnung, iskra upanja.
©dummetn, v. n. blesketdti, lesketati, bliščti, sevati, sjati, megetati.
©dtimpf, m. psost, psovka, zasrdmba, poriiga, sramdta, prikor.
©djimpfen, v. a■ psovati, opso-vati, sramotiti, zasramoviti, zmerjati, gerditi. ©djimpflidj, o. sramo'ten, sramen, sramoti v, pogčrden. ©djimpfname, m. sramotno imč. ©dtfmpfroott, n. gerda beseda,
psovka; kletvina. ©djinbaatš, n. merba, cerklina. ©djinbanget, Mt. živodčrnica,
derališe. ©djinbet, mi. škodlja, deska, krovnica; — bad), n. streha s skodlami pokrita; ■— n, v. a. s škodljami pokriti; — na= ge(, m. škodelnjik. ©diinben, v. a. dreti, odreti,
iz kože djati. ©djinbet, m.živoder, merhodčr, derec, oderdh; — ei, f. de-rija, dertija	[hlapec.
©djinberBnecfit , mi. živoderski ©djinbgrube, f. živodčrnica, de-riše.
©djtnbmafite, f. živa merha. ©dnnten, vi. gnjat, gnat, bedro. ©dttppe, f. lopata. ©c§ttm, mi. zasldn, zaslonilo;
(©diu« varstvo, obramba, zavetje, zaštita, obVirstvo. ©dtirmen, f. SSefdjirmen. ©cf)irmt>ogt, m. zavetnik, varh. ©d)itm»erfe, pl. obrane, ©djitren, v. a. baž geuet —,
ogenj zanetiti, ©djirrfiačen, Mt.greblja, grebljica. ©djladjt, f. bitva, bitka, boj, pobdj.	[niča.
©djladjtbanS, f. mesnica, mesir-©djlacMbeil, n. parta. ©djladfiten, v. a. vbiti, vbijati
(ein £f)tet) klati, zaklati. ©djladjter, Mt. mesar ; — i)(mb=
merf, n. mesarija. ©d)tad)tfelb, n. bojišče, bojiše, bojovališče. [bojni spev. ©d)(ad)tgefang, m. bojna pesem, ©djtadjtfjauš, f. ©d)Iad)t6an8. ©diladjtnieffer, n. mesirski nož. ©djtadjtod)6, Mt. pitan vol, vol
za klanje, ©c^laditopfer, n. žertva, ©djladjtorbmmg, f. bojni'red. @djladjtfd)Wert, n. meč. ©diladittnel), n. pitana živina, živina za mesnico ob. za klanje.	[pena.
Sdjlcufe, f. žlindra, izvirek; ©tfllacSen, v. n. izvirke metati;
peniti se. ©djtacfig, a. žlindrast; nečist ©d)kf, HI. senj, sanj, spanje, počitek; (— eineč ©liebeS) oterpnost. ©djlafe, pl. senci, ©dllafen, v. n. spati, spavati, počivati, ležati; —gefjen, ležat iti; — n. spanje, ležanje. ©djldfer, Mt. spavec; pospinec, zaspane, dremalo; —, in, f.
spavka, spavačica, spanjačica, pospanica.	[spančkati.
©d&tafetn, v. n. dremati, spavati, ©dtlaff,' a. slab , razslabljen; odpet, odmekel; — Itiacfjcn, raz,slabiti; — roetben, oslabiti, popustiti; — Ijeit, f. slabdst.
©cf)lafgelb, n. plača za spavnico. ©cfjlafgematf), n. spavnica, spalnica, ložnica. ©djlafgefetl, — Čametab, m. drdg
Ob. tovarš posteljni, ©djlaffjaube, f. počela ; fig. pos-
panče; pospdnka. ©djlafloč, a. buden, bez spanja;
-	igČeit, f. bdenje. ©dMafmufce. f. ©cf)Iaff)aube. @d!>lafta§e, f. polh. ©c^taftig, ©dblafetig, a. zaspan,
pospa'11, dremdven, spavačiv;
—	čeit, f. zaspdnost, dre-mdvnost, spavačivost.
Tli. hišna suknja, ©cfllafltdtte, f. ©$lafgemacf). ©dbfaffucfit, f. dremdta, spavačivost; mertvilo, oterpnost. ©djlaffitcljtig, ti. dremdten, spavačiv; mertvičen. ©djtaftrunf, ni. povečirk, pove-
ččrik; — en, a. pospdn. ©djlafjeit, f. vreme za spanje, ©cfjlafjimmet, f. ©djlafgematb.
©djlag, nt. vdar, vdarek, bi-tek, mali. mahlej; (beš Tal' feč, £erjenš) bitje, bijenje vdaranje; (einet SRttnje) kov; (bet@locfe) bitje, žvenk; (bet 9lad>tigall) petje ; (Krt, ®at= tung) versta, baza; pleme rdd; (©cf)[agfluf!) mertdd, mertddnica, kap; (.Rutfcben
—) dvčri v kočijo; (©tfildge) batme; palice; (trn SBalbe) sekanica, ©cfjlagabet, f. ^)u[Sabet. ©cfllagbar, a. za posčkati ob.
podreti.	[zapdrnica.
©i)(ag6aum, nt. lesa, prečnica, ©djtagel, m. kic, kij, bat, ba-tič , nabijdlo ; (Bom gefcf)Ia(§s teten 33tebe) zadnje pleče, be-dro.
©dfitagen, v. n.(alg baS .£erj, bet , bie Ufir) biti, vdarati, tolči, kucati, klati; an ettoaŠ —, na kaj vdarjati, lopati ob. nabijati; (»on bet 9lad)tigatt, aiSad&trf) peti; auč betttrt—, izroditi se; in etwaž —, spadati ob.slišatikam; —tJ.a.biti, tolči, tepsti, vdarjati; Scbfen —, vole klati; @elb — , kovati peneze; (ben geinb) razbiti, potolči, natolči; premagati ;£oIj—, sekati derva; ettoaS inšpapiet —, kaj v papir zaviti; bie JCrtne in etnan* bet —, prekrižati roke ; einen Sftaget in bie SSanb —, črevel v steno zabiti; einen ©djufj iibet ben Seiften —, na kopito nabiti; eine SBrticfe —, mdst narediti ob. napraviti; SButs je(n—, vkoreniniti se; geuet —, kresati; bie Srommet —, bobnovati; Šf)t —, olje delati; bie 3(bet —, kri pustiti j in©titcfe—, razkdsiti, v kosce razlomiti, bie 'lugen jut Gčtbe —, oči pobčsiti; etoaž butcft ein ©ieb — , kaj pres-jati; ben SRantet um ftžj —, zaviti se v plajš; ettoaž in ben

®Sinb —, zanemirati kaj; kaj, zapraviti; ftdj auž bem ©inne —, pozabiti; Snrtn—, vikati, kričati; fttf) —, v. r. biti se, tolči se, tepežiti se ; ftdj ju einem —, s kom potegniti, se komur pridružiti; Itd) mit feinen etgenen SBorten —, sam proti sebi govoriti; ftdj linK ober redjtš —, se na levo alj desno oberniti, mit SStinb^eit gefdjlagen, s slepdto kaznjen; baS fd)(agt nid&t in mein gad), to ni mojega opravila, bie SBellen fcfctugeninš ©dliff, valovi so v ladjo silili, ©djtager, m. tepivs, terga'vs, tepun, tepežnik; — ei, f. te-pež, tepežija , boj, bitje, ©djlagflufi, m. mertdd, mertdd-
nica, kap. ©dtlagfjattfel, n. bezgdvniea. ©dilagregen, m. ploha. ©d)Iaguf)r, f. bijdča ura. ©djtagmerli, n. bilo (od ure), ©ditamm , m. blato , kaluža,
plodra; grčz, glen. ©djtambeifjer, m. piškdr. ©cfllammen, v. a. prati, opirati, oplahniti, omiti; čistiti, očistiti; — v. n. fig. pijan-čeviti, razujzdano živčti. ©djtammgrube, — pfit§e, f. ka-ldža.
©djtammig, a. blaten, kalu-žast, mužavnat; grezovit, glenast.
©^lampe, f. cafdta, vlačuga; — n, v. n. vlačdgati se, po-tčpati se. ©djlange, f. kača, zmija, guja. ©dildngeln , ftdj, v. r. viti se,
vijdgati se. krivddatise, zvijati se.
©dMangen*, a. kačji, [poddben ©djlangenartig, u. zmijast, kači ©djlangenbatg.m. kačjevina,ljčv. @djlangenbi|j, m. vgriz od kače. ©djtangenbrut, f. kačji zapldd. ©dfitangenformig, a. vijdgav, vi-jdgast.
©djtangenljaitt f. ©djtangenbalg. ©djlangenmanndjen, n. kačdr. ©djlanč, a. šibčk, vit, vitek, tanek; —f)eit, f. šibkost, vi-tost, tankdst. ©ditapp, f. ©djtaff. ©djlappe, f. vdir, rana; zguba ;
fig. nesreča, ©djlaraffe, m. poležuh, lendh; —ntanb, n. dežčla, kjer pečeni goldbi v usta padajo, ©djlflu, a. zvit, prekinjen, še-gav, prebrisan, zmeden, potuhnjen; — f)eit, f. zvitost, prekinjenost, šegivost. ©djlaud) , nt. meh ; (ber £f)iete> poscilo.	Injenec.
©d)Iaufoj>f, m. šegavee, potdh-©dtledjt, a. (etnfacfj) prdst, pri-prost; (nidjt gut) zli, zločest, malopriden, nečimern; —et> SBetter, slabo ob. gerdo vreme; — er SMenfdj, malopriden Ob. malovreden čldvek. ©dtlediterbingž, ud. povsem, po
vsakem; — nidjt, nikakor, ©djledjtroeg, — ijin, ud. na ravnost, bez ovinkov, ©djtecfen, f. Setfen. [zeva'ti se. ©cfttedern, v. n. lizati se, obli-©djlelje, f. ©djlefjenborn, nt. ternjdlica, terndlica, gldg (černi).
©tjjleimert, v. a. očistili se od
žleze j — v.n. žlezčti. ©tbteimig, a. žlezast, žlezav. ©dtleimftoff, nt. žlezec. (Sdhteige, f. treska, ©cfjteigen, v. n. tergati se ; — v. a. cepiti, kalati, čapliti; (gebetn) muzati. omuzati. ©cf)[emmen, f. ©djlammen. ©cftlenbeter, tn. šemdtavec. ©dfllenbergang, nt. lena ob. kin-
kava hoja, hoja v stdp. ©cblenbetn, r. n. šemotati, vlačiti se , vleči se , v stdp Ob. kinkavo hoditi, ©dfilenbrian, m. bet alte —, stare šege in navade; stara uzda, staro kopito, ©dfltenfern, t>. n, mahati, kin-kati, bengliiti, mit ben gugen —, 7. nogimi pozvanjati; mit ben tfrmen —, mahati 7. ro-ktimi; — v. u. metdti, lu-čati, vreči, ©cftleppe, f. rčp, škdt. ©cftteppen, r. a. vleči, vlačiti, potčzati, derpiliti; ftrf) —v. r. vlačiti se.	Iskutnik.
©djleiplpenttciger, m. reponosnik, ©cbleppfleib, n. obleka 7. repom, ©cflteuber, f. prača, prašča;
— er, m. prač.-ir, pračovnlk ©cflleubern, v. a. mit bet ©dtlcus bet -, zaderviti, zagnati s pračo; — v. 71. (mit SBaa» ten) pod zgubo prodijati. ©dMeunig, a. hiter, nagel, berz, skor.	[kašta.
©dHeufe , f. splav, zajeza, jčz, ©cblicf), m. —te, f. tkalcev klej. ©cbticfie, vi. kdt, skroviš, krivina; (SRdnte) zvijače, pletke.
@djlef)enwein, m. ternovo vino. ©dbteicben , v. n: lesti, laziti, pla/.iti, puzati; betbei—, pri-krtisti se; ftcf) ba&on—, zmuzniti se; — v. a. uvažati ob. uvoziti zabrinjene rčči. @cf)leicf)enbeč giebet, n. moriva groznica.	i potuhne/,
©dftieitfcet, m. podliza, puzavec, @djleiefj!)anbel, ni. tergovina z zabranjend robo, potdha, tihota'pstvo. ©d)leitf)f)dnbter, nt. tihotapec, ©djleicbtreg, m. ovink, stranski
ob. tajni pdt. ©djietet, 7». pajčoltfn, pregdča, zastdr, zagrinjtUo, koprčna ; —n, v. a. zastrčti, zagernlti, pokriti.	[derkališe.
@d)teifba[)n, f. giz, derkelca, ©dbleifbanf, f. brus, brusnica, ©cfiteife, f. (©dblitten) sani, smuke, derkaiice; (jum ©etjleu fen ber SBdume) derča, , riže; (Jptit—) prevoza, trik za klobuk ; (©djlinge jurn gangen) progla , zanjka. ©djleifen, v. a. (eine geflung) raz-djSti, razrdšiti, (fctjleppen) vleči, vlačiti; (g(atten) gladiti, likati, ličiti; (tt>e$en) ojstriti, brusiti, nabriisiti; — v. n. auf bem Sife —, der-kati se. ©djleifet, ni. brusir. ©djleifmuble/.brusarnica, brus. ©tf>leiftcf)ul)e, f. ©dblittfcfcube. ©(bteifftein, 711. brusen kamen, brds, osla; — f)0tn, 71. vodir. ©djleifttog, m. brds. brusnica, ©(fjleifje, f. linj.	[slina,
©djletm, nt. žleza, žlezdba,
©djlic^t, a. gladek, raven, ličen; fig. prost, priprost, naraven, naravski; —eraSerfianb, zdravi ob. naravski raziim. ©tflitdjtajcf, f. — beit, n. širdška,
bezjača. ©<&lid&te, f. ©c$li(t>. ©djlid)ten, v. a. ravnati, poravnati, likati, poličiti, iz-gladiti; otesati; einen ©treit
—, vmiriti ob. dokončali prepir ; ^>otj —, složiti, slagati, skladati derva. ©ditidjtfeite, f. ličnica, pila. ©d)lid>tl)0bet, m. ličnik. ©tatici, m. il, grčz; —grunb,
ilovina; grezovina. ©d)tiefen, v. n. vlačiti se, lesti. laziti.
©dtlicfig, a. presen; nepččen. ©djltefie, f. zapčnka; kopča. ©djtiefien, v. n. zapirati, zatvd-riti; stikati se, prilčči se; ju pferbe —, dobro na konju jahati; baS jtleib fd)tie|it gut, obleka dobro stoji, (ftdj en= ben) dokončati se, sveršiti se, skleniti se; '—v. a. zapreti, zapirati, zakleniti, za-klčpati, zatvdriti; in .Setten — , vkleniti, vkovati, v že-lezje djati, einen ffierttag —, pogoditi se; grieben —, pomiriti se , mir storiti; (been« bigen) dokončati, s ver.siti; bie tfugen —, oči stisniti; einen in feitte ttrme —, kogar ob-jčti, oklčniti; ein SSiinbnig —, zavezo storiti, zavčzati se; (einen ©cijtuč jie[)en) soditi, zakljdčiti, izvoditi; in ftdj —, lapopdsti, obsčči, zaderžati;
einen jCretg —, v krdgstopiti obrdč narediti; ftdj • ', v r zapreti se, zatvdriti se. ©tfiiiejet, m. vratar, ključar, tamničar; —in, f. vratarica', ključarica,	'
©cftliefilidj, a. zadnji, poslednji; — ad. zadnjič, poslednjič naposled, konečno.	'
©dfiliejung, f. zapiranje, zapira,
zatvor; f. ©tf)tu|š. ©cftlimm, a. zli, zločest, hiid
buddben , opak , lds. ©djtinge, f. petlja; zaderga, zanjka; (jurn gange) progla, zanjka.	Idanguba.
©djtinget, m. vmajiih; —ei, f. ©ditingen, v. a. žreti. požirati, pogdltniti; (»inben) viti, ovijati , navijati; ftdj — v. r. viti se, obvijati se. ©djtitten, m. sani.	(jak.
©dbtittenbaftn, f. saninec, sanin-©cf>tittenfaf)rt,f. vožnja na sančh. ©ditittfdiuf), m. derkalica. ©lijlifS, m. reža , razcep ; poč,
poklina. ©djtifcen, v. a, parati , razparati , razporjati, prerezati, razcepiti.
n. ključem ca , ključa-nica; (etn@eb5ube) gra'd, graj-šina; ©ct)toffer in bie Suft bauen, po vetru zidati, ©dtlope, f. toča; —n, v. n. eS
fd&fofet, toča pada. ©djloget, m. ključar, ključavničar; — a. kijučarski; —Ijanb= ttJerf, n. ključdrstvo. ©d)lo0ftauptmann, m. grajski po-
velnik, grajšak. ©d)toft)of, m. dvorišče.

m. zapah, ©tblofitfjurra, n. grajski stdlp. ©djlofiBogt, m. pogradnik, ka-steldn ; —ei, f. pogradništvo, kastelanija. <SS}lot, f. ©cfjotnfietn. ©cjlofterig , a. cepetav. ©cMottermilcb, f. kislo mleko. (Scjlottern, v. n. cepetdti, dre-I* getdti, tresti se. @cfjlud)t, f. gnjača, predor, preprfd.
tucbjen, v. n. ihteti, jiht cM i, zamdlkovati se, zacukovriti; tarnjati, vekati; — m. ibt, ihtdta.
@<filu(f, m. požlr, požirek. po-golt; —en, v. n. požirati, požreti, pogdltniti. <Sdf)tudfer, m. fig. cin artnet —,
vbožec, terplnec. ©djlumnter, nt. dremdta, tlrem
dremdtec; senj. ©djlummern, v. n. dremati, spa-
vati, kinkati. ©tf)tunb, m. gerlo , žrelo, gol-tanec, poiirdk, golžun; fig. ponor, preptfd. ©tfilitpfen, (Sdjlupfen, v. n. zmuzniti , zmuziti se, smukniti; spodčrkniti. ©djlttpfloclj, n. rupa; skroviš. ©cbliipfrig , a. polzek , polzcn, sklizek, gladek, zderkljiv; (gefabrlidj) nevdren, pogibeln; (unfttttidj) nečist; —feit, f. polzkdst, gladkost; nevarnost , nečistost, ©djlupfnrinfel, nt. skroviš, skro-
više , skrilo, zakdtje. <3cf)lutf, m. serklej. ©tfjlutfen, ©cftltirfen, v. a. ser-
kati, scrkniti, scrkljati, po-serkati.
Sdbtuf, m." (Snbe) konec, sverha, sverščtek ; (auS SBetnunfts gtitnben) sklčp , izvdd , zaključek ; (S8efcf)Iu8, entfcfjtiiJ) odločba, odldček, zakljdček; einen — jiefjen, skleniti, zaključiti; einen guten-, dobro na konju sedčti. ©dfjlufTel, TO. kljdč; — batt m.
brada , pero (pri ključu), ©efcluffelbein, n. sklepna kdst. ©tfjluffetblume,/'. marjetica, mar-getica.	lljanje.
©dltuffelbutfife, f. kljdč za stre-©^tuffelgetb, n ključarina. ©cfjtučfolge,, f- posledek, posledica, nasledek, ©cfjlitffig, n. namenjen, liamer-jen , nakdnjen.	Itočka.
©dfjluftpunft, nt. pika, piknja. @d)lu(irebe, f. zagovor._ ©d)tu?flein, m. poslednji kamen, ©djmacb, f. sramota, posmeh,
zasmeh, poruga, prikor. ©cfjmatbten, »,n. hrepeneti, ko-pernčti, čeznuti; (batben) stradati; — n. hrepenčnje, ko-pernenje, čezndtje ; —b, a. hrepeneč , kopernčč. @cf)ma<l)tig, a. tanek, vitek; (fjungrig) stradan , vbožen ; —feit, f. taukost, vitkost. ©cfltnctcfitriemen, m. pojsts, pa-
sivnik Cokolj ledja), ©djmactbaft, a. tečen, vkusen, žmahen; — igfeit, a. tečnost. ©cljmdben, v. ti. zasramoviti, gerditi, zmerjati, psovdti, sramotiti, ogovarjati, opravljati.
<Scfjmal)fdf)ttft, f. zabavljlca, z;
liavljiški spis. ©cfimdljfucfjt , f. sramotivnost,
ogovarjanje, opravljivost. ©cbmdf)(ttcljtig,a.sramotiv, opra-vljiv.
©djmaf)ung, f. ogovor, opravljanje, ogovarjanje, psost ©dimat, a. ozek, vozek ; tesen; tanek ; (čittnlidj, geringe) pičel , reven, hiid. ©cfimalen, v. n. psovati; lajati,
kregati se, gosti, ©djmalern, v. u. vmaliti, skra-titi, zmanjšati; bie @l)te —, poštčnje vzeti; SemanbeS_Sof>rt —, komur na plačilu priter-gati.
©dimStertmg, f. vmalenje; (bet @f)te) pogerda, zasrimba. ©d)mablidj ' a sramen, sramo-topdin, gerd; (drmlidi) boren, reven. ©djmal»iefj, n. drobnica, ©djmatj, n. maslo ; salo. ©dimaljbirn, f. maslenlca, mas-lčnka.	lliti, zabčliti.
©djmaljen, v. a. pomisliti, mas-©dmtaljmufi, m. maslovnik, ma-slovnjak.	llenjak.
©dtmaljioiof, nt. maslenik, mas-©djmarojen, v. n. zaplečoviti, zapstonj jesti in piti, podble-boviti.	[prišelc.
©dtmarojer, »t.zaplččnik, liztin, ©cfimarolšetpflctnje, f. oscanica. ©cftmatte, f. rana, pruga. ©djma$, m. cmok; —en, v. n.
cmokati , cmokniti. ©d)maudyn.gdstdim, čad; — en/ v. n. dimiti se, kaditi se, čaditise; — v. a. SEabač —,
pušiti, kuriti Ob. kaditi du-hanj bačSleifdj—, sušiti me-sd , voditi mesd. ©djmaudjer,iit.t.obakar, kadivec. ©dintauž, nt. gostnija, gostba.
gosti, pir. ©djmaufen, v. n. gostiti se, gostovati se, piroviti. ©dimaitfer, nt. sladkosnčdež; —
in, f. sladkosneda, ©djmecfen, v. a. poktlsiti, okusiti , vardjati; (tietfien) vohati, obvdhati; — v. tt. dišati, vkds imčti; roie fdjmecEt ež, kako se prileze; eSfdjmecEt gut, dobro mi dene. ©cf>meer, n. mast, salo; — baudj,
m. terbiih. ©dinteitfielci, f. prilizovanje, sladkinje, dragovinje, pri-llznost.	[kupljlv.
©djmeidjetf)aft, a. priliznjlv; pri-©d>meic|Wln, v. n. prilizovati se, prillzniti se, prikupoviti se, ' božati, dobrikati se, lislčiti se, sladkati se, dragovati. ©djmeicbetn, n. f. ©djmeidjetei. ©d!)meid)ter, nt. prilizovavec,
perliznik , liztio, sladkač. ©dimeidjlettfd), f. ©djmeid)elf)aft. ©djmeibig, f. ©efdjmeibig. ©djjmeifien, v. a. butiti, telčbiti, vreči; (ben .Sotf) »on (td) ge; ben) srati; osriti. ©djmeijSfliege, f. mesna muha. ©dnttelj, m. los, lesk; razto-plina.
©djmeljbar, a. topljiv, razpu-stljiv, taljiv ; —Eeit, f. top-Ijlvost, razpustijivost. ©cfjmeljbutter, f. raztdpljeno maslo.
©djmeljen, v. n. topili se, taliti se, razpdšati se, razpustiti •se ; tajati se, .plavili se; (Bom ©dfjnee) kopneti, topiti se; — v. a. topiti, taliti, tajati, raztapljati, razpdščati, plaviti, cvreti; (emailltren) lošiti. ©efimeljer, m. talivec, plavič. ©cfimetjtjutte, f. talivnica, levdr-nica.	Istvo.
©cfimrtjtunft, f. talivstvo, levdr-©cfimeljofen, m. plavž, peč za talenje.
©cfmterj, m. bdi, bolčst, bolečina; (- bee ©emutfiš) brit-kdst, tuga žalost, ©cfimerjen, v. n. bolčti; (bettih-. ben) peči, žgati, mučiti, ža-lostiti, žaliti; eS fdjmetjt rnicij , mi je žal. me greva, se ksdm.	Ibritek, tužen
©cfimerjfiaft, — licfi, a. žalosten, © cfimerjloč, a. bez žalosti © cfimetterling, tu. metdlj, lepir, veša.
©djmettern, v. n. brumčti, ger-mčti, bučati, odmevati; — v. a. razbiti, raztrešiti. ©djrnib, m. kovdč; — a. kovaški ; in, f. kovačica. ©tfjmiebe, f. kovačnioa. ©cfimiebefianbroerE, n. kovačija, ©cfimieben, v. a. kovdti; in •Setten —, vkleniti, zakovdti; SRanfe —, snovali, ©cfimiegen, v. a. vkloniti, vkla-njati, pripdgniti ; ficfi — , v. r. ovijati se, stisniti se, viti se ; fig. ponižati se, pokoriti se. ©dimiet, f. ©cfimeet. ©djjmtere, f. maža, mast, mazilo.
©cfimteren, v. mazati, namazati , pomdzati; (mit Srett befubeln)' zamdzati, omastiti; ben 2Bein —, vino mešati ob. čaplariti; (fubelfjaft fdjteiben) mazati, pisrfriti; (beftecfien) podkdpiti, podmitati; (ptus geln) nažgdti, napdkati, na-svinkati. ©cfimictcr, m. maza'č, mazrir, čei ekavec; —ei, f. mazanje, čerčkarija. ©cfimiertg, a. zamazan, vmazan, nečist; (»om gett) masten ; —er, m. vmazanec; — e, f. vmazulja. ©cfimierEafp, m. masten sir. ©efimicrfolbe, f. maža, mazilo. ©cfimiettBOUe, f. nečista volna. ©efiminEf, f. lepotičje; belilo, rumenilo, rudečilo; mazilo. ©cfimtnEen, v. a. lepotičiti, ole-potičiti, nalepotičiti; mazi-Idriti, lišpati. ©cfiminEpflaficrcficn, n. madež. ©cfirnilS, m. mab.mablej, šverk. ©d>mi§e, f. bič. ©cfimolle, f. sredica, sreda, ©cfimotlen, v. n. kujati se, mer-
gdditi se. ©efimoren, v. a. pražiti. ©cfimucE, m. gizda, kr;is, krasa, kinč, lišp , ures, naprava; (Cčbelgeftein) drago kamenje; kordvde.	[fleten.
©djmucE, a. zdi, lep, krasen, ©cfimucfen, v. a. krasiti, okrasili, kinčati, okinčati, dičiti, lepšati, zalšati, olišpati. ©cfimueEBdftcfien, n. skrinjica za
kordvde, kordvdina. ©(fimucFEaficn, m. kinčnica.
©djmutftoš, a. bez kinča. ©dmtucfroerf, n. okrdsje. ©tfcmitbelei, f. nečistdta, smrad, ©dimubetig, a. nečist, smraden. ©djmttggeln, v. a. z zatiranj eno
robo teržiti. ©cfimugglet, f. ©$leidj$anblet. ©dmumjeln, v. n. muzati se, mdziti se, namiizati se , na-mdzniti se.	[maroga.
@cf)mu(j, m. nesudga, smrad; ©djmttfsen, v. n. vmazati, za-mdzati.
©djtmt§ig , a. nesndžen, nečeden, zamazan, nečist, smraden.	[nds; fig. gobec, ©dmafcet, m. kljdn; (am©tf>iffe) ©rfma&eln, ©cjmabeliten, v. a.
u. n. jesti, ©djnabetn, ftri^, v. r. goldbčati
se ; ljubiti se, celivati se. ©tfmaje, f. komdr; (ein ©dietj) šala, norčija, kvanta, [šalen. ©dmatifdi , a. smešen, šaljiv, ©djnalle, f. zapdnka , zapdna, kopča; (an bet Sfjtite) kljupa, kljupica, kljuka. ©djnaUen, v. a. kopčati, za-
ko'pčati, zapeti, zapenjati. ©d)naUenmacf)et, m. kopčdr;
kljupdr. ©dmaljen, i. n. (mit bet Sttnge) dleskati; (mit ben gingern) luskati; (mit bet g>eitfdje) pokati.
©dmaljtaut, m. dlesk; lusk; pdk, pdč. ©dmappen, v. a. hlopiti, hlop-niti , ravsniti; — v. n. nad) ettoaš — , hlopniti, loviti, hlastdti, hapati, šavsati; nad) 8uft —, bliptati, zevati; (»on

einet gebet im ©djtoff«) skočiti.
©tfmappet, »»• omersdlec. ©dmappljafjn, m. razbdjnik; tat. ©c&napp«, ©djnapp, i. hlop: šverk!
©djnappž, m. žganje, žganjica. ©dmappfač, m. torba, mavha. ©dinatdien, v. n. berkdti, her-čati, vmerčati, dernjdhati njergdti. ©d)natdjer, m. berkdč , smer-
čež, smerčej, herkavec. ©dmatte, f. ropotdča , klopo-tdlo; — n, v. n. rapotati klopotdti; hrešdti, treščdti. ©djnatttoerf, n. brunddlo. ©djnattetn, v. n. (»on ©anfen) gagdti, gogotdti, hrigrdti, bri-getdti : fig. (»on SRenfdJen) žlobiidrdti, blebetati, ragldti, žlabrdti. ©djnauben, v. n. sopsti, sopi-hati, sopčti, bapati; — nadj ettvaš, hrepeneti ob. koper-nčti po čem.	Ijdč.
©dmaubenb, a. zasdpljen, diha-©dmattfen, f. ©djnauben. ©Znanje, f. ©djnaujdjen, n. gobec, rivec, rilo; (an ©es fagen) nds. ©dmattjen, v. ci. vsekniti, vse-kovati, vsmerkniti, smer-kniti; baS Sid)t —, vtemiti ob. vtrenlti ldč; einen —, kogar ogoljfdti. ©djnecfe, f. polž, slinovec. ©djneienbetg, m. berdo s potom krdg in krdg. [jen. ©tfinecfenfotmig, u. zavit, zavi-©dmetfengang, m. polžev hod zavijen pdt.
@cfjne<fenf)ait$, n. polžina, hišica polževa.	Lvožnja. ©^nedfenpoft, f. fig. počasna @<bnee, m. sneg. ©djneebaU , m. kepa snežna ;
—en »etfen, kepati se. Llica. ©cjneebafjn, f. giz, tir, derka-©dtneeflocfe , f. snežinka , kosmič snežni. [žna gora. ©djneegebitge, n. snežnik, sne-©<fjneeglodd)en, n. zvonček, truterica.	Isnega.
©cf>neef)aufen, m. gomila ob. kup .©<jneef)uf)n, n. bela jarebica. ©djneeig, a. snežen, snežen,
snežnat. ©cfineelatiine, f. pl.iz (snežni), ©cfcneelinie, f. osnežje. ©d)neeltfft, f. snežno povetrije. ©c^neemeife, f. snežnlca, plažica. ©t^neetoaffer, n. snežnica, sne-
gdvnica, snežna voda. ©cfcneetbeilj, a. snežnobel, bel
kot padani sneg. ©d()neett>olfe, f. snežni oblik, ©djneibe, f. rez, ojstrica; (bei
bet ,S?acJe) sek. ©cfmeibebanf, f. rezni ob. re-
zivni stol, rezivnik. ©dfmeibeln, ©djneiteln, v. a. gladiti,trebiti, obrezovati (drevje)	Irezik; vinjak, ©cfmeibemeffer, n. rezni nož, ©cfmeibemufjte, f. ©agemuf)Ie. ©djneiben, v. a. rezati, vrezati; (■©oti) žagati, pil j iti; (Setteibe) žeti, žnjeti; (Šbiete) kopiti, skopiti, rezati; (S3aume) trebiti, gladiti; (inJ&otj, ©tein) vrezali, vdelati, vdolbsti; ©eftdjtet —, cerati se, korpič nabirati; {(ein — , razrezati,
zrezati; (um8 ®elb bringen) odreti, ob dnir spraviti; — v n. skleti, žgati, ščemčti > im Seibe —, zavijati v ter-btihu.
©djneibenb, a. ojster. " ©djneiber, m. krojač , šivar, sambol; — in , f. krojačica. ©cfjneiberei, f. krojačija, šivarija. ©cbneibetgefeUe, m. krojiški po-magdč.	Ijrfški mešter.
©dmeibermeifter, m.krojač, kro-©djneibetn, v. a. šiv.-iriti, šivati, krojačiti. ©cfjneibejafjn, ni. prednji zob. ©cfmeibig, a. rezen, ojster, na-briišen.	Isneg pada.
©tftneien, v.n. snežiti; eš febneiet, ©cfmei!, a. berz, berzen, hiter, jadern, uren ; Opto^licf)) nagel; — ad. berzo, jaderno; nagloma, iz nentida. ©cfmellen, v. a. vreči, berskiti, bersniti, berkniti; odpčti, spustiti; (bettiigen) preveriti, goljfati; — v. n. skočiti, odskočiti, odšterkniti. ©cbneUfiifiig, a. berzondg. ©cfjneUigfeit, f. berzdst, ber-zdta, berzina, hitrost, urnost, jadernost; naglost, naglica, ©djnetlčraft, f. električnost. ©cftneUIaufer, m. tekdn,jadernik. ®d^neUfd^rift, f. hitropls, tesno-pis.	Lzmen.
©dmellroage, f. študira, pre-©tbnepfe, f. kljunač, podleska, kurenprat.	[nače.
©cf)ne]pfenjwgb , f. lov na klju-©djneppe, f. (an ©efafen) nds, gerlo.
©djnicJfdjnatf, nt. kvante, burke.
©ctmi
446
@3)nu
©cfjniegeln, v. a. napravljati. ©ctmiffetn, v. a. vohati, ©cfjnippcljen, n. dlesk, lusk. ©dfjnispen, v. n. dleskati, lu-skati.
©djmppifdj, a. prostosčrčen; — antmotten, po potu ob. pod nos povedati, ©rfmirfel, f. ©dfmorfet. ©cfmitt, m. (Bon Sleibern) kroj; iSinfcfmitt) rez, zareza , prereza; (eine<> Siucfjež) obreza, obrez; (ein abgefdjnitteneč ©tiicE) kos, košček, komad; (in 2Betnbetgen) rezba , rezit-va; (beS ©etreibeš) žetva, žetje.
©dmitte, f. ©dmittd>en, n. kos,
košček, komad, krajčtč. ©djnttter, m. žnjčc; — in , f.
ženjlca, žanjica, žnjica. ©djnittetfefl, n dožčtvina. ©dinittljanbel, m. tergovina na
drobno, barant. ©d)nittf)cinb(er, m. tergdvec na
drobno barantivec. ©draittfjobel, m. obrčzivnik. ©djnitttaudj, m. česnik, česni-kovina.	[rezalo,
©djnittmeffer, n. nož, rezak, @djnt§, m. rez; krajčič. ©djnt^banf, f. ©dmeibebanJ. ©$ni§el, pl. — ei, f. obrezki, zrezki, odrezki, obrezdtine, iverje. [zijati, izrezovati ©d> ničeln, v. a. rezkati, re-©dmifsen, v. a. rezati, ©djntjjet:, m. rez.ak, rezič, re-zbir; (geljler) pogreška, omll, pomdta; — n, v. n. krivo zadčti, pogrčško storiti. ©djni|fun(l, f. rezbirstvo.
©djm§meffer, n. rezilo, stružik,
obrčzivnik. ©djntgtoerf, n. zrezki, ostrtlžki. ©djnobe, u prevzčten, ponosit; prazden, nišččten, nečimern, tast; sramen, napčen. ©djnobigJeit, f. prevzetnost; prazdnost, nišččtnost, neči-mernost; napčnost. ©djnopBern, f. ©dmuffeln. ©dbnorfel, m okrdžina , čira-čira.	[bati, njušiti,
©djnuffetn, ©dmtiffrfn, v. n. vo-©djnupfen, v. n. u. a. Sabal —,»
nosljiti,ponosljoviti,šnopati. ©cfmupfen , m. nahod, neduha,
netiha, kihaviea. ©djnupfer, m. ponosljovivec. ©cfinupftabat, m. tobik za no-
sljinje. ©d)nupftud>, n. robec, ruta. ©cfjnur, f. siniha, snaha; (}Utn 33inben) motdz, prevdza, nit, verpca; etne -geigen, venec smokev; eine — ^erlen, ni-zanica biser; iibetbie—fjauen, iz ojnic stopiti, čez mero stopiti, ©tfmitrbanb, n. verpca. ©cfjniiren, v. a. zatčgniti, zapiti, zapetljiti; (5)erlen) nizati; fig. einen —, kogar odreti Ob. ociginiti. ©djnurgetabe, a. raven, jednak;
— ad po plajbi, ravno. ©djnutl<t$, m. — leib, m. telo, stin.
©djnurmadjer, m. verpčir. ©cbniitnabel, f. igla, iglica, ©dmurtbart, m. rese, muštice,
berke, berkdvi. ©djnittrrbartig, o. resast, berkat;
— e, m. berkac, resovec, berkovec. @#nurre, f.etnfdjnurrenbeč£)ing) volk, bernicaj (eine fd^erj^afte (Sage) smeŠnica, kratkočrf-snica.
<®>cf)nurrert, v. n. bernčti, brundati , berčeti; (»on £a§en) berččti, presti; fig. berbljiti, gosti; — v. a. prositi. @d)nurrig, a. smešen, šaljiv. @d)nutfdf)ulje, — ftiefel, pl. me-
stve, opinke. ©<i)nurffrac!$, a. naravnost, na-
ravnoc, spotoma, zdajci. <&<fyob, m. snop; škopa. <Scf>ober, m. kopa; (»on #eu)
kopica, kopincelj, stog. @cf)obern , v. a. v kope devati,
v kopice spravljati. (&<fyo$, n. kopa; — en, v. n. polno biti, veliko zdati; — v. a. v kope devati. (Sdjotfolabe, f. šokolada. ©d&ofel, m. odbirek, otrebek, izveržek, smel; - ig, u. malopriden, ničvreden, [kepa. ©djotle, f. gruda, gerča, ploša, <S(f>on, ad. žč, vžč, užč, jur, jurve.
@cf)6n, a. lep, zal, fleten; krasen; 6ilb —, prekrasen, ©cbone, f. ljubica; (©dfionbeit)
lepdta, žalost, ©cbonen, v. a. varovati, varvati, čuvati, štediti; ftdj —, v. r. varovati se, čuvati se, va-nati se.	[vanje,
©tbonfarberei, f. umetno bar-©djonfleiftften, - pflafler, n.lepič, leplček. [krasa, krasnost. ©djontjeit, f. lepdta, lepdst;
©tbonfjeitžmiftel, n. lepilo. <3djSttfd>teibelun|l, f. Ičpopis,
lepoplsje. ©cbonftfiteiber, ni. lepoplsec. ©cbonung, f. varvanje, vir,
čuvanje, žtednja. ©cftonungSloš, a. nemil; —ad.
nemilo, nemilice. ©d)00S, m. krilo, naročaj, naročje; njedro, nedrije, lono; (beitn .Rleibe) krilo; bie £anbe in ben — legen, prekrižati roke.
©<ftoogf)unb , m. —fjunbdjen, n.
kužlej, psiček, podpa/.dniček. <3cf)00®Einb, n pestvanec, ko-lenčič, inilaček, ljubljenček, ©tfiooftucfj, n. predpert, pre-gača.
©tbopf, m. i ri b, veršič, verhdl; (£opf) kita; (ein S8itf(|el Bon j^aaren ic.) kopa, čop, kup-ma, plazem.	[kladez.
©(bopfbtunnen, nt. studenec, ©cbopfe, f. črepalo, zajemallsče;
mesto, kjervodo zajčmajo. ©cfjopfeimer, m. vedro , zaje-
mač, črepaio. ©cftopfen, v. n. črepati, zajč-mati, zajčti; 2Ctf)em —, dihati , odihati se ; ftifdje Suft — , iti na zrak; SStutf) —, oserčitise, ohrabritise; SSers bad)t —, sumiti, sumnjati; (netjmen) vzeti; (auž nidfttS betootbttngen) vstvariti. ©cbopfer, m. zajemavec, črepač ; stvarnik, stvaritelj; —tfcfI, a. tvoren, stvariteln; stvari-teljski. ©cbopfgelte, f korec. ©djopftg, a. kopav, čopast.
©djopflofFet, m. zajeradvnica. ©dropfmeife, f. plažica. ©tfiopfrabe, n. kolo od studenca, ©cbopffdiaufet, f. lopata, ©dtopfung, f, stvarenje, stva-ritva; (bet Snbegriff bež @t= fd)<tffenen)stvarstvo; stvarnica. ©djoppe, m. prisčdnik. ©djoppen, m. huta, stog; (SCBa» gen —) kolarnica. Ldrčgati. ©djoppen, v. a. gatiti, butati, na-©djoppenftttbe, f. sodnica, ©djoppenftuljl, m. sodišče, sodni ja. ©diopč, m. ovec, škopec, ka-štrun; fig. bedak; — fteifdj,. vn. škopovina, kaštrunovina. ©egorf, m. škorljdp; krasta, skorja (na rani); kraste, grint. ©tfjorftg, a. škorljupen; krastav ; grintov, grintast. ©djorftetn, ©djomfiein, m. dimnik, dimnjak; — feger, m. dimnikar, stergar. ©c&og, f. ©$oof. ©djofi, m. mladika , mladica, odraslik,- (©tocfrtterf) pod, nadstrdpje, nadhišje, pod-strdpje; (i3tnš) namčt, dača. ©djofibar, f. ©teuerbar. ©djoffen, v. n. rasti; kliti, ni-cati; (»om ©etreibe) v klasje iti, zmetdvati se, latovati, klasovati. ©d)o|jfret, f. ©teuetfrei. ©tfiofjgerinne, n. žleb. ©djofiting, m. mladika, mladica, ogranek, odraslik, rozga; čep. ©djoljrebe, f. mlada rozga, po-
lrfžmca. ©d&ogrei«, f. ©t$opting. ©diote, f. strok, lusk. ©djotenpfeffet, m. paprika.
©cfioten, n
skuta, ©cfjtag, a. ševski; -
©d)t
sirdtka,
rodka;
poprečen, poščv, itd. poščv, poprek, vprek. [nost, ščv, poščv. ©dttdge, f. poprečina, popreč-©djtagen, m. kozača. ©cjtamme, f.vrapa,prdga, braz-gdtina, rana. [opraskati, ©dirammen,®. a.vrapiti, odreti, ©djranf, m. omar, ormar; skrinja.
©djtttnfen, pl. pregrada, pre-graja, šranja; (SBefdtrdnBung, ©ranje) mera, meja. ©djranten, v. a. križem iti, noge navskriž staviti; (einfdjliefien) ograditi, pregraditi. ©djran6en[0f>, a. neograničen. Sdjraube, f. vertilo, vreteno,
točenica. ©djtuuben, v. a. vretčniti, ver-tčti, vintati, šravbati, ferkati, zaferkati. ©dtraubendlinbec, m. vertilo. ©djraubengang, m. vint, zavoj, ©djraubenmutter, f. maternica, matica.
©djtaubenfpinbel, n. verteno. ©ditaubenjnjinge, f. žmčk. ©djtaubfiocf, m. ferkalo, vertilo. ©dttecS, m. strah; (3tip) pdk,
pdč, reža. ©ditecfbilb, n. strašilo, ©dtrečen, v. a. strašiti, plašiti, vstrašiti, prestrašiti; (einen Slif betommen) pokniti,regniti. ©djtecfen, m. strah, groza, trepet, grozina. ©d)tečenžregietung;/\grozovlada. ©djcecBfjorft, a. strašljiv, plašljiv; strašen.
©d&rc<ftid&, a. strašen, strahovit, grozen; nevsmiljen ; —feit, f. strahovltost. ©ArecSmS, n. strahdta, grozina. ©cbrecEroort, n. jiretnja. @d)tei, m. krič, krik, vsklik. ©djreibart, f. sldg, pisava, ©djreibebudj, n. knjiga za pisanje, ©djtetbegebiiljr, f. pisarina, pis-nina.	[pisanju.
©dtreibeSunjl, f. pisanje, navk o ©cijreibemeiftet, m. učenik od pisanja.
©dtreiben, v. a. pisati, spisati; eine gute ^>anb_ , lepo pisati; ftdj - , pisati se, imenovati se; ftdj etroaS fjinter bie Dljren —, si kaj v glavo vtisniti, si kaj zapamtiti. ©diteiben,n. pisanje; pismo; list. ©d)teibeputt, n. pisdči stol. ©djteiber, m. pisdr, pisdč; (eineš
SutfieS) pisdtelj, pisdvec. ©dfjteiberei, f. pisanje; pisarija,
pisdrstvo. ©djreibefudtt, f. pisavica. ©djteibejeug, n. pisaea sprava, ©ditetbfeber, f. pisčk, perdt,
pisdče p«ro. ©djteibfetjter, m. omil ob. po-
greška v pisanju, ©djretbpapier , n papir za pisanje, pisdči papir. ©d)reibftube,f.pisdrna,pisarnica. ©djreibtafet, f. pisdča deska, ©djteibtifdj, m. pisdča miza. ©tJjretbjeug, n. pisalo, ©dtreien, v. n. kričati, vikati, vpiti, dreti se; auf —, za-kričati, zakrikniti, vikniti, vsklikniti, zavpiti, zadreti se; um .Sjilfe —, na pomdč kli-
cati; — »t. kričanje, vpitje, krič, dretje. ©dtreiet; m. kričalo, kričavec,
vikat, vikdlo, odertnik. ©djteiijalS, m. kričalo, ©cbrein, m. omar; skrinja; bet Sobten —, mertvaška hišica;
—	et, m. f. Stfdjler. _ ©djreiten, v. n. stopati, korakati , kordčiti, koračiti se; jurn 3Bet6e —, lotiti se dela.
©djrift, f. _pis, pismo; spis,
knjiga; pismčnka, pisme. ©diriften, pl. pisma, spisi; pis-mčna.	[pismouk,
©dmftgelefjtte, m.pismozndnec, ©cfjriftgiefiet, m. pismenolevdč;
—	ei, f. pismenolevarnica. ©djriftjaften, m. skrinja za pis-
mčna.	_ [pisan.
©d)tiftlidj,a. pismčn,pismčnski; ©djtiftmafiig, a. poleg pisma. ©djriftfe$en, v. n. slagati, staviti ob. skladati pismčna. ©d>tiftfe§et, m. pismostdv. ©djriftfpradje, f. književni jezik, ©djriftftelle, f. mesto iz pisma. ©djtiftfteUet, m. spisdvec, pisd-vec, pisatelj, spisatelj, spi-sovatelj ; — ei, f. pisatelj-stvo, — in, f. pisateljica, spisovateljkinja; — tfdf), u. spisateljski, spisovateljski;
—	n f v. n. pisariti, pisati knjige.
©djttffjeidjen, f. Sudjffabe. ©djriftjug, ?n. potčz. ©(Šritt, m. kordk, koračdj, stdp, stopnja, stopinja; hdd. [stdp. ©djtittroeife, ad. korakoma , v ©djroff, a. ojster, osdren; (lietl) sterna, stermen, stermenit. 29
.Sfugel) potdk; ein — Skoti, jedila peka kruha, ©cfjubfarren, ni. gare, dvokdl-niča; (mit einem Štabe) sa-mokoinica, taška, tallga. ©dtubfaften, m. — labe, f. omtir;
predel, predal, ©djiidttern, a. plaši ji v, bojazljiv, bojččen, strašljiv; — tyeit, f. plaši jlvost, bojazljivost, bojččnost. ©dtuft, m. smerkdn; ušivec. ©dtul), >11. črevelj, postdla, mestva, šolen; (ein £angen= map) črevelj, čevelj; —e,pl. obdtev, obuvalo, ©dttdjabfal, m peta, zapčtek. <3<t)Ut)at)le, f. šilo. ©(fiufjburfie, f. šččt za črevle. ©cftutlbrafjt, 111. dreta, dretva. (Sdmben, v. a. obdti, obUvati. ©dtubili ni. ker ptic. ©cljutjfneif, m. kvedro. ©tfmfjleiflen, m. kopito. ©tf)ttbmacljet, f. ©cfiujler. ©djtifjmafi, tt. mera za črevlje. ©dtuljped), n. smola črevljarska. ©dmbriemen, m. remen od črev-ljov.
©dtufjfdjnalle^.čreveljskakopča. ©d)uf)fd)tt>cirje, f. čreveljsko čer-
nilo ob. vošllo. ©dtuf)lol)le, f. podplat. <3d)ubn>idjš, f. ©dtuftfdjroatse. ©4ulamt, n. — ftelle, f. učl-
teljstvo, učiteljska služba, ©dmtanflalt, /\ učilišče. ©cftulbudj, n. šolska knjiga ©dtulb, f. (33ergfl)ent pregreha, krivica, krivda, krivnja, vina ; zadolžek; an et»aš — fein) česar kriv biti; (am (SSelbe,
©djroffe, — ^eit, f. ojstrdst, osdrnost; stermen,slermlna, stermenltost, stermec. ©djtopfe, f. košnja žita; — n, v. a. (®etteibe) kositi, podko-slti, podžeti žito; (etne ICrt beg 2£betlaffenž) rožiče nastaviti.	[rožič, ©djropffopf, m. — l)orn, n. rog, ©cfjtot, m. tt. n. (jum ©efeiepen) svinec, oblička, brdk ; (©tudf) kds, komrtd; (»on SBtunjen) teža, mera; (gtob gemalenes ©etreibe) drdbl, zamet; ein SDtann »om alten - unb lotit, poštenjak, mož starih navid. ©djtotbeutel, m. mošnja za svinec.
©djtotbttdjfe, f. ptičarica, sv m-čarica, brokovnica (puška), ©djroten, v. a. (auf bet 3Jtiit)le) debelo mleti; (jetijacfen,, jetr fagen) presčkati, precepiti, prepiliti, razklali; (SSaume) trebiti; (roaljen, gaffet in ben .Seller) valjati sode v klet. ©Stoter, m. skladat sodov, ©cfirotforit, n. kaša. ©djtotmefjl, n. brašno, debčla moka.
©djtotfdjete, f. velike škarje. ©cf)totwage, f. velika vaga. ©dtrumpel, f. ©djrumpf, m.
zgiba, skerčba ©dttumpfen, v. n. kerčiti se, skerčiti se, stisniti se, zger-baeiti se. ©djrumpftg, a- skerčen, stisnjen, ©t^tunbe, f. razpokllna; _ — n, r. tt. počiti, razpdknili, cepiti se.
©d>ttb, ni. porlv, potisk; (einet
ddlg; in — en geratfjen , zadolžiti se, nakopdti si dolgov. KStfjulbbrief, m. dolžni ob. za-
vezni list. <StbulbbutJ, n. dolžna knjiga, tgdtulben, ti. n. dolžen biti, dolgovati.	Lddlžen. (gcfmtbenfrei, a. bez dolga, bez-©tbulbenlaft, f. dolgdvi. ©dnilbforbetung, f. opomena o dolgu,
@d)ulbberr,m. verovnik, veritelj ©djulbig, a. kriv, vinen; i»er« bunben) dolžen, obvezan, za-včžan; (an ®elb) dolžen; einem — fein, komur dolžiti. @d)Ulbige,m. krivec, obkrivenik. ©djulbigteit, f. dolžndst; (eine
ftfiulbige ©umme) ddlg. ©dfmlbloč, u. neddlžen, pravd-den; — igFeit, f. neddlžnost. ©tfmlbmann, — ner,m. dolžnik;
— in, f. dolžnica. ©diulbftfiein, f. ©df>ulbbrief. ©djulbBetfdireibung, f. pripisanje dolga.
©dtule, f. učivnica, učilnica,
šola, škola ; učilišče. ©cfmler, ni. uččnec, šolar; —in,
f. učenka, šolarica. ©cljulferien, pl. šolski prazniki, ©cfiulfttdjč, m. šolnikdu. ©cftulgelb, n. šolarina, učbarina. ©4ull)au£, n. učivnica, šola,
učiliše. ©djul\at)t, n. šolsko leto. ©efmlfranffjeit, f. lažnjiva bolezen.
©dmUefjrer, — mtnn, — meifter, wt. učenik, učitelj, šoluikar, školnik. OtbtUmaSig, a. šolski.
©cbutfafet, f. blanja Šolska, ©djulter, f. rama, ramčno;
ledja, herbet.	Ikdst.
©diulterbein, n. pleče, plečna ©cftulterblatt, n. pleče, lopdtica. ©djultergetjenf, n. prekorimnica. ©cftultern, v. a. vzdigniti ob. vzeti na rame ; fdjultert bat, @ewebt! na rame puško. ©d>ultl)ei|i, ©djulje, ni. župan, selski sodnik.	lučtvo.
©d&ulroefen, n. šolstvo, učestvo, ©d)ut}udflt, f. šolski rčd. ©cfrappe, /'.luskina, luska, spira ;
(auf bem £opfe) prih; krasta, ©djuppen, v. a. einen gtfdj —, s tergati ribo.	[špirast.
©d)uppid)t,a. Ijuskast,ljuskinast, ©djuppig, a ljuskav, špirav. ©djur, /'. strižba, striženje, ©diitren, v. a. podtakniti, podtikati; geuec —, ogenj rašiti. ©dtiirer, m. podtikič ©cburf, ni krasta, grir.t; luknja, špranja, ©drnrfen, v. a. rudo kopiti,
zemljo prekopovati. ©diiitbafen, m. greblja, greb-
ljica, rašllo. ©diurEe, nt. malopridnež, zločin, potepdh; — rei, f. zlo-činstvo.
©diurj, m. Scf)itrje, f. predpčrt, predpertjc, opis, prepa's, pretipaš, krilo, ©dmrjen, r. a. podpisati, opisati, predpisati; podvčzati. ©d)u5, 111. (jtnall) vstrel.vstre-lij, hiteč; sprožlcj; ein — »rob, peka kruha; (bet Srieb »on ^Sflanjen) mladika, mladica; (Bom SBaffet) beg; (be3 29*

spferbe«) dir; (bežSBogelš) let, ■ letdj.
SdjfllTel, f. skleda, škedela, zdela; — gefleU, n. sklednik, sklednjak.	[lučaj daleč,
©djujmieite, f. streldj, puškomčt, ©djufter, nt. čevljdr, črevljdrj čižmdr; — n, f. črevljarija, črevljarstvo; — in, f• črev-ljarica.	[delati,
©djuliern, v.a. črevljdriti, črevlje ©djufierriem, m. kneftra. ©d&uilerfd^TOarje, f. černilo črev-ljdrsko.	Isdtje; nasip.
©d)utt, nt. sip, razsip, sdt, ©cftuttboben, nt. zitnica, hambar. ©d&utteln, v. a. tresti, stresti, stresniti, majati, zmajati, ob-jUgati; mit bem .Ropfe —, z glavoj potrčsati. ©cfcutteii, v. n. (»om ©etreibe) mnogo zdati, polno biti; — v. a. (etwač SrocEeneS) suti, sipati, vsipati, nasipati; (et: ttiaS glitffigeS) liti, politi, po-lijati, razliti, vliti, ©djmttern, v. n. tresti se, jugati
©d>ti§en, r. a. braniti, obraniti, varovdti, obvarovali, zave-titi, zaštltni, okovarjati, oko-vdriti, čuvati, začUvati; baS SBaffet—, vodo zajeziti, vodi zagrdditi. ©djufcengel, m. angelj va'rh. @d)U$engefeU|"djaft^ f. streldško
družtvg; strelci, ©djitfsenfjaufi, n. strelišče. ©d)ii|et, m. zavetnik, va'rb,
branitelj. ©djul^geleit, n. zaštitna straža. ©d)U§I)ett:, nt. zavetnik, zaštit-nik; — fcfiaft, f. zavetje, za iti ta.
©ct)u|ling, m. branjenik, po-
verenlk. ©djttfcrebe, f. zaštitna beseda, ©d&u^rebnet, w. zaštltni besednik.
©djtt|weljr, f. ob r dna. ©djroabe, nt. šUrk. ©d)Wacf>, a. slab, slabdteri , nemočen; tbunn) tenek,šibek. ©<f)ttxidje, f. slabost, slabdča, nemdč.
se, trepetdti, majati se; — ©tfjttttidjen, v. a. slabiti, osla-
r. a. stresti, tresti, ©cfjuttfjuufen, nt. groblja; razvaline, podertlne, razsip, razpadnlna. ©d>u§, nt. varstvo, obrdmba, . bramba,zavetje, obranilo, za-štita, okrilje, zakrllje, obrdna, ohrdna; (an SKiifilen) brana, ©dm^befoljtene, f. ©dmfcling. ©dm§6tattettt, pl. osepnice,
kravje kozč. ©dm$fcrief, m. zaštltni list. ©djuibutibnifi, n. zaštitna zaveza, nt. strelec, puškdr.
biti,razslablti,habiti; ein ®ab= djen —, oskrUniti deklico, ©dm>adjf)eit, f. slabdst, slabdča,.
nemdč; tenkost, tenkdta. ©d)»ad)f)erjig, a. slaboserčen, mehkdžen; —Eeit , f. slabo-serčnost, mehkdžnost. ©dm>ad>Eopf, ni. beda, trap. ©d;ttKidj.(ic6, a. slaboten, ne-mdčen; (EtariElid)) bolehav, opotekljiv; —Eeit, f. slabdt-liost; bolehavost. ©djltradtling, nt. paglavec. ^3djtt>ad)ftnn, m. slaba pamet,;
453 a. sla-
slabotimnost; —19, boiimen. ©djroaben, m. čid, pira, dim; (beim SDldljen) red, redica; (gjflanje) rosička. .©djtuabrone, f. švadrdn, truma, ©djtoaget, m. svak; dever. @d)t»dgetin, f. svaka, svakinja, deverica. [sina, svojščina. ©d)tt>dgerfd)aft, f. svaštvo, sva-@d)t»albe, f. lastavica, lastovica,
vlastovica, lastovka, ©djioatbenfotf), m. lastdvjek. ©d)tt>albenne|t, n. lastavičje gnezdo.
©tbwatbenn>urj, ni. drenovšek. @d)tt!aU , m. mndž , množina, truma;hrdp, šiim; gnječa; —en, v. n. gibati se, valoviti se, gnječiti se. ©djtoamm, m. goba, gljiva; (ara gufie beč spferbež) bradavica.
©dirodmmdten, n. gobica; mešir. ©djrodmmidjt, ©djtoammig, a. gobast, gljivast, ljukničast-gobav.
©cbrocm, m. labdd; — en, a. labildov; —engattcn, ni. la-budišče; —entoeibdien, n. la-budica.
©dttodngel, m. kembelj, čamelj, klepec; (arn 25refd)|Iege() cepec ; (arn 3ief)btttnnen) ročica. ©djt»a,nget, a. noseč, noščč. tegoten ; fte ift —, ni sama; fig. tromit —gef)en, kej skrivši snoviti ob. sklepati. Sdltodngetn, a. nosččo storiti, vbremčniti, otegdtiti; (in bet Sfjemie) polniti, napolniti, napojiti.
©djttjcmgerfdjaft, f. nošenje, te-gdtnost.
©Itoanf, a. gibek, gibčen, šibek, vejhliv; (ungeroig) ne gotdv, dvojben, nestalen, ©djtoanf, nt. šala, burke, kvanta, norčija, ©djtoanten, v. n. zibati se, majati se, omahova'ti, kolčbati se, svcpatise; feine .Snte —, vklekje se , kolena mu pre-pidajo, vtripajo. ©ijroanjenb, a. svepav, vsko-leban; dvojben, ne gotdv. ©dm>anj, m. rep. ©dirodnjbein, n. tertica. ©djttjdnjdjen, n. repič. , ©d)»dnjeln, v. n. mahljiti, mer-
dati ob. migati z repom, ©dtrodnjen, v. a. rep napraviti ; ein 9pfetb —, podvčzati l-čp konju; bie ©djttle —, ne iti v šolo; — v. n. klatiti se, skitati se, tepsti se. ©djroanjfrber, f. pero iz repa. ©djvoanjtneife, f. repita senica. ©djroanjtiemen, m. podrčpina,
podrčpnica, podrepnik. ©djtoanjfletn, ni. repata zvezda,
reptfča, repatica. ©djtodt, ni. vrčd, tvdr,- —en, v. n. pribirati se, vraditi se; otčkati, jitrati se, gnojiti se. ©d)tt>atm, ni. (Sienen—) roj ; (gatm) šunder, hrtip ; (Spam fen) trop , tropa, truma, množtvo. ©djrodrmen , v. n. (»on SSienen) rojiti, rojiti se; (Idrnten) šunder imčti, hrupeti; (fcfimelgen) raziizdano živeti, skitati se, tepčšiti se, gostiti se; (int

Senfen) sanjali, bedtiliti, lu-doviti; —71. rojenje; hrup, luupenje; ra7.1i7.dano življenje, gostitje; sanjarije. ©cf)tBatmet, m. (©cfemelget) ra7.-ii7.dan človek, skitavec. tepe-šnik; (gantafl) bedalež, sa-njir; (bei ben geueti»erfen) švigavee, švigavka. ©djtBatmerei, f. sanjanje, sanjarija , sanjrfrstvo , bedali-ščina, ludorija, bedalija. ©d;wdrmetifdj, a. sanjiški, sa-
njsfrski, fanatičen, ©tfroarte, f. koža. ©d)t8arj , a. ččrn, vrin; — eg spferb, vranec; — C SBafdje, zam&ano pranje; (Bon bet ©onne Berbrnnnt) zagorel, černomtfnjast', rujav; (traus lig) tužen, žalosten; (graflid)) strašen, strahovit; - madien, očerniti kogar. ©djlBatjaugig, a. černodk. ©dnBarjbeete, f. černica, bo-rdvniea. [7.agorel, osmdjen. ©cfjtBarjbraun, a. černorujav, ©dm>atjborn, m. černi gldg ob.
ternovec. [mdrec, neger. ©ifiroarje, m. černec, arap, za-©d)tt>atje, f. černilo; černost,
vranost, černina. ©dttBarjen, v. a. černiti, oččr-niti, počerniti; (Berlaumben) obrekovtili, ogovarjati; — v. 71. kontrabantirati, 7.abra-njevino prodati. Ičerno. ©3)l»ar}fdrber, m. liarvar na ©d)Watjgetb, a. temno-ždlt. ©tjttjatjgtau, a. temno-siv. ©dittjarjgrun , a. temno-r.elen. ©dttBatjfjaartg, a. černovlas.
©djtBarjfjots, n. hvojovc drevje,
iglasto drčvje. ©tfttBarjfopftg, <1. černoglrfv. ©(^»arjtunfl, f vraža, čara, copernija, čarobija.
©dmmtjtunfttet, m copernik,
čarovnik. ©dttBatjttdj, a. černkast, čern-kljat; (int ®eft'djte) začernel, zagorčl, ogorčl, černomi-njast.	Iprugami.
©draarjftreiftg , a. s _ černimi ©djiBa§en, v.n. čeblja'ti, blebetati, žlabrtlti, gomdliti; raz-govttrjali se. ©djtBa^et, 71. čebljič, blebeti-vec, žlabrič; —in, f. žlabra, hlebetdša.	I tanje,
©djroa^etei, f. blebet, blebe-©dm>a§Ijaft, u. blebetav, žla-brav , čebljav ; — tgfeit, f. blebetdvost, žlabraivost. ©djroebe, f. in bet — fjangen,
obešen biti, viseti, ©djmeben, v. 11 viseti, treptiti, obešen biti; fig. biti; tm@ei bddjtniffe— , biti v spominu; Bot ben 2Cugen —, biti ob. treptiti pred očmi; in ©efaftt —r biti v nevarnosti; JttJifdjeit gurd)t ttnb J^offnung —, v strahu upati, ©ctoefet, 7«. žveplo, sumpor;
— s, a. žveplčn, sumporen. ©djtsefelnttig, u. sumpdrast, žveplenast.	[ski cvet.
©d)t»efelatf)er, m. žvepleni vin-©tfjroefelfaben, m. žveplčnka,
žveplenica. ©dtroefelgerudj, m. žveplovina. ©djtuefelfjolsdien, 71. vžig-ilka, vžigalica.
©cbtpefelidjt, a. žveplast, žve-plčnast, sumpdrast. [ren. ©diroefelig, a. žveplčn, sumpo-©djroefetn, v. a. žvepliti, pož-včpliti, sumpdriti, nasum-pdriti. ©(fimeif, m. rep, repič. ®d)t»eifen, v. a. rep naprdviti; (aučfdttBeifen) iztesati, izstrd-gati; — v. n. gnati se, vlačiti se, pohajati. ©dtweifflern, m. repasta zvezda, repatica. ©tfttoeiffliicS, n. repina. ©djt»eigen, r. 11. molčati, tilio biti; vmoilcniti, zamdičati; — M. molk, molčanje. ©djttJein, f. svinja; praslca, kermtiča.	Iččnka.
©cbrceinebraten, m., svinjska pe-©dtroetnetei, f. svinjarija, ©dmjetnfleifdj, h. svinjina, svi-
lijčtina, svinjsko meso. ©d)Weinf)irt, m. svinjir; — in,
f. svinjarica. ' ©cfinteinigel, m. jčž; (Bon Ulen-.
fdjen) prase, kočej. Injarski. ©efjtpeiniftf), u. svinjski; svi-©cbtBeinmali, f. žir, žirovina. ©d)l»einmutter, f. praslca, svinja s prasci.	!rčz;ir. ©dtroeinefdjneiber, m. svinjorez, ©dtroeinllall, m. svinjak, svinjski hlev. ISagetn) kri. ©cfjroeig, m. pot, znoj; (bei ben ©cfin>eijibab, n. znojuica, potnica.
©dttreigen, v. n. potiti se, znojiti se; (bei Sagern) kri teči; v. a. variti, zvariti, spojiti, ©dtroeigig, ti. znojen, s potom oblit.
©cfitBei6lo<$, n. potna ljuknji-
ca, politika ©cblBeifitreibenb, a. znojiv. [plja. ©cf)Wei(<ttopfen, m. znojna ka-©d)tpeigtu<b, n. obrisalo, otirač. ©djioeifiroitrll, f. kervavica. ©djroeijer, m. švajcar. ©djtoeijetJafe, m. »vajcarski sir. ©dtroelen, v. n. tleti, tinjati se;
(limiti se; — v. a. žgati. ©djtpelgen, v. n. razdzdano ob. razkošno živeti, pirovati, bu-rovati.
©cbroelger, m. razdzdanec, raz-košnik, hurič; - ei, f. razuzdano živlčnje, bdr; — ifdj, a. razdzdan, razkdšen, razsipen. ©djtpeUe, f. prag. ©tbrcellen, v. n. oteči, otčkati; (Bom SBafTetl rasti, narisati, narasti, kipeti; — i>. «. bač SEBaffer —, vodo zajeziti. ©cbtBemme, f. kopalo, kopav-nik, oplaki"; kopališče.
Stbmemmen, w. n. plaviti; ^fets be —, kopati konje; ettt>aj> t»of)in — , nančsti, nanašati, naplaviti; (Slafjt, aBiifdje) splabniti, splaviti.
©djlBenfcn, v. a• sukati, vertčti, mahati (s čem); (etroag) ober-nlti, obračati; (©lafet) splah-niti, vrnili; ftd) —, v. r. obernltisc, obračati se, obri-titi se.
©djlper, (I. težek, težak, truden, mučen; einen - en .ftopf Ijaben, tverde glave biti; eine —e ©trafe , ojstra kazen; — eS ©elb foften, mnogo veljati, mnogo dnarja slati; — eš

©efdjitfc, topovi, veliki ogenj j e« fmb — e gejten, slabi so časi; mit —cm ^ictjcn, lostnim sercam j — fein, te žiti. [kdta, težkoča, tegdba. ©ctoere, f. teža, težina, tež-©cfetterfdttig, a. težek; štorast;
— feit, f. težkost. ©cfjtterfujjig, u. težkondg. ©djtoerfjdnbig, a. težkordk. ©ctoerfraft, f. težna mdč, težje, težnja.	[težkoma. ©ctoerlid), ad. javelne , težko, ©ctoermutf), f. tužnost, težko-
miselnost. ©cfmtetmutfjig, a. tužen, težko-miseln , žalosten; — Čeit, f. ©djiuermutf). ©cf)it)cr»un£t, m. težišče. ©d)tt)ert, n. meč; banžar, ja-
tagan; — feger, m. mečar. ©ctoertformig, a. mečast. ©cfnmtlilie, f. sabljica. ©ctoertfcfteibe, f. meččnka, meč-
mca, mečnja. ©<f>Wertfd<Iag, nt. oljne — , bez
prelivanja kervi. ©djroerttrdger, m. mečondša. ©cf)»e(iet,.f. sestra, sestrica. ©cf)»efjerlinb, n. sestrič.
a. sestrinski, se-sterski. [stranec, sestranik. ©djluefterfoljn, nt. sestrič, se-©d>n>efiertodjter, f. sestrična,
sestrana. ©cftitttbbogen, vi. obdk, svdd. ©dtnnegerdltem, pl. tast in tasta. ©dSmjifgermutter, f.
tasta, taša,
tašica, svekerva. ©cbtt>iegerfoljn, m. zet. ©#Wiegertod)ter, nt. snaba, sina-ha, nevesta.
©ttjttriegerbater, m. tast/ test, sveker.
ža- ©cfttmele, f. ždlj , žuljek, ožd-Ijek; (£ilgbldčctjen) mozdlj. ©c^njietig, a. težek, težaven, tegdben, mučen, težkoten; — Jeit , f. težkdta , težkdča, tegdba, mučnost. Ižika. ©(toimmbtafe, f. mehiir, ve-©cftttiimmen, v. n. plavati, pli-vati, plovati; —n. plavanje, plavba.	(vec, plaveč.
©cf)t»tmmer , nt. plavar, plava-Scfjroimmptafc, nt. plavališe. ©cfm>immfdf>ule, f, kopališče.
©dfmunbe, f. lišaj. ©djtt>inbet, nt. omotica, omot, vertoglavica.	Iglavec,
©cfiroinbeler, — geifl, m. verto-©djroinbetig, ©djroinblig, a. omo'-tičen, omoten, vertoglav, vertoglaven; ef> totrb mit —, glava se mi suče. ©djwinbeln , v. n. i. motiti se, omotičen biti; mit fctoinbett eč, glava se mi verti ob. moti, ©ctoinben, v. n. miniti, zginiti, zginjavati, gasneti, preiti, gi-niti, čeznuti; (ttertročnen) sušiti se, vsabniti. ©tfm>inbflecfjte, f. ©djnnnte. ©ctw>inbfu(fjt, f. sušica, jetika. ©cfjroinbfucfjtig , a. jetikav , su-šičen; et ijt — , ima sušico. ©dljnunge, f. (Setreibe -) ve-jača, vejavnica ; (glacftč—) trepalo; (Sliigel) perutnica, baba, krilot. ©cftmtngen, v. a mabati, pabati, sukati verteti; .Kom —, žito vejati; Sladjš — , lantrepati; ftdf> auf bati pfetb —, skočiti
06. šiniti na konja; fitfl uber ben 3aun —, skočiti čez pldt; ftclj in bie 8uft —, švigniti ob. šiniti pod oblike, vzleteti; fig. ftd) in bie #of)e —, povzdigniti se; (fdjaufeln) plavati, majati se, zibati se. ©cftrottren, v. n. bernčti, šurčti, škripati, čerčati. Ijitise. ©tfituiien, v. n. potiti se, zno-©cfiroiisipulBer, n. štupa za po-tčnje.
©gmoten, v. n. prisčči, prisegati, prisčgniti, zaprisčči, za-prisčgati, rotiti se, zarotiti se, zaklčti se; bei bet ©eele —, priddšiti se. ©djttJlit, a. sparen, sopdren, sparčen ; —e f. sparica, so-pdrnica, vročina, ©(fittjulft, ni. otok, oteklina; (im ©djreiben) obriklost, nadutost.	Lddt. ©d>tt>utftig, a. fig. obrikel, na-©d)it>ung, ni. mah, mahlej, p;ih ;
fig. navada, običaj. ©df)»ungfeber, f. pero. ©d)«>ut, nt. rot, prisega , za-kletva ; — gericfjt, n. pordta, pordtni sod; — mann, m. porotnik; — plalg, nt. rotišče. ©clatie, m. rob, suženj, sužnik, hlapec, nevdlnik. [sužnica. ©ClaBin, f. robkinja, sužnja, ©clasetei, f. robstvo, sužnost, hlapčija, nevolništvo; in bet — leben, roboviiti, hlapče-vdti.	Lsužniški, hlapčji.
©Clasifdj, a. robski, suženj, ©corpion, nt. skrakek, kačdr, škorpijdn.	Lmnja.
©trupel, m. dvojba, sdm, su
©etfj, n. čertalo.	v
©etfiS, num. Šest.
, f. šestka, šestica. tf, n. šesterokdtje. ©ecfifet, nt. šestak, šestica. ©ecbfertei, a. šestčri. ©edjšfadj, - fdltig, a. šestčrni. ©ecbčfjunbert, num. šest std, šest stotin; —lic, a šest stotni. ©ecf)Sidf)rig , u. šestleten , ščst let star.
©edjšmat, ad. šestkrat, ščst-
barti, šest putih. ©etfišmonatlitf), a. šestmesečen, ©ecfižfpannig, ad. s šestorico,
s šestimi konji, ©edjfie, a. šesti	Iščst.
@ed)fthalb, ud. pčt in pdl, pol-©ecf><Stiigig, a. šestdneven, ©etfičtel, n. šestina, šestinka. ©edjŽtenS, ud. šestič, šesto. ©ecterco<f>en, pl. pordd, rodt, babine.	[rodnica.
©etfjSroodtnetin, f. porodica, po-©ecftjefjn , num. šestnajst, šes-tnest; — fjunbert, num. šestnajst std ob. stotin; —te, a. šestnajsti.
num. šest deset, šest red; — (te, a. šestdesčti; — flel, n. šestdesetinka. ©ecfet, m. mošnja, mošnjica, kesa; sekelj (stari dnir); —meifter, m. mošojdr. ©ecret, n. skrivnost, tajnost; CHbtriti) stranišč; —ar, m. tajnik , sekretčr. ©ecte, f. stranka, ločina, ©ection, f. oddelk, ddsek;
razpiranje mertvih. ©ecunbant, ni. drdg (pri boju), sekundant.

©ecunbe, f. sekUnda, drobiček. ©ebejbanb, m. knjiga v šestnaj stini.
©ee, »». jezero i — f. morje, auf bet ojfenen —, na visokim morju; — r, n. morski, ©eednte, f. plol. ©eebad) • vi. jezernica. ©eecabet, m. kadet pomdrski. ©eebienft, m služba pomdrska. ©eeeinborn, n. narval. ©eefabrer, m. potndrec, morn.lr. ©eefaljrt, f. brodarstvo , pomorstvo, ©eegriin, a. sinj. ©eeljafen, m. luka, pristanišče, ©eeljanbel, »i. tergovlna po«
mdrska ob. na morju, ©eejungfet, f. morska deklica, ©eettifle, f. poindrje, primdrje,
breg morski, ©eete, f. duša; (bet gebet) sercč. ©eelenatnt, n. zaddšnica, hilja, černa meša. ikdst duše. ©eelenangft, f. dušna stiska, brit-Seelenljirt, m. dušni pastir,
duhovnik, ©eelentrafte, pl. duševne moči. ©eelenteljre, f. dušosldvje, du-šoveda, psihologija. Iduše. ©eelenloS, a. bezddšen, brez ©eelenruf)e, f. mir duše. ©eelenreanbetung, f. predušc-vdnje.
©eelforge, f. skerb duhdvna. ©eelforger, m. duhdvnik. ©eemann, m. mornar, pomdrec. ©eeofftjier, m, pomdrski častnik, ©eepafi, m. morski list. ©eetauber, vi. morski razbdjnik ob.ropir, gusar; —ei, f.morsko razbojništvo, gusarstvo.
Seeteife , f. morski pdt. ' ©eefdjroalbe, f. hudodrnica. ©eefotbat, m. vojnik pomorski, ©eefturm, v>. burja, morski vihar.
©eeufer, f. ©eefulle. ©eeraattS, ad. proti morju. ©ee)»efen, n. pomdrstvo, mor-narija, mornirstvo, brodarstvo.
©egel, 71. jadro, vetrilo, plahta; untet — geljen, podati se na morje, ©egelbaum, f. SKaflbaum. ©egelfertig, u. gotov ob. pripravljen na pdt. ©egelgarn, n. preja za jadra, ©egeln, v. n. jadriti; korma-niti, lentati; — v. a. in ben @tunb —, vtopiti. ©egelftange, f. jadrenica, lanta, lantina , lentina. 1 jadra, ©egeltud), n. veršelj, platno za SegelroetU, n. jadra, jadrovje, ©egen, nt. blagosldv, blagodar,
blagor, ©eglet, ni. jadrilec. ©egnen, v. a. blagosldviti, blagoslavljati ; (|td> fteujigen) križati se , prekrižati se. ®et)i, f. vid , glčd. <&>et)m, v. a. viditi, videti, zreti; gledati, pogledati; — laffen, pokazati; fid) — laffen, prikazati se; bae genftet ftefjt auf bie @affe, okno na ulico kaže ; laffet unž —, da vidimo, naj da vidimo, ftef) ba ! glej, lej, poglej, eto ! nad) nidjtš —, za nič ne marati; — v. n. (eine geroiffe @e|ia[t fjaben) viditi biti; ©ie — bla|r, rotb,
bledi, rudčči ste Ob. ste viditi.
©ebeneroe, f. vidna čutnica. ©eftenŽTOurbig, — ttjertf), a. redek; pogleda vreden-, —feit, f. redkost, ©efjet, m. (im eblcrn ©inne) pro-rdk, prerdk; —in, f. pro-ročica , prerokinja, ©eljerofjr, n. dalekogled. ©e^traft, f. vidna uide. ©eljne, f. kita, suha žila, (beč
SSogenč) tetiv, tetiva, ©eljnen, fitf), f. r. hlepeti, hrepeneti , dihteti, kopernčti (po čem); težiti, čleti, čez-nuti (za čem); želčti, zažel-jeviti (kar), ©efjnig, a. žilav, žilovit. ©ebnlid), živ, željen, hre-peneč, gorčč, dihtiv, žu-den; — roatten, komaj čakati, na iglah sedčti. ©efjnfudjt, f. hrepenčnje, hlepenje, dihtivost, željnost, poželjčnje. Seljnfttcbtig, f. ©efjnlitb. ©ef)r, ud. zlo, močno , jako, vele, prav, prc . gat }U —, prezlo. ©el)weite, f. vidodaljnost. ©eitfien, v. n. scati. ©eicfct, o. plitev, plitek, ne globok; fig. slih , jalov, niščč-tcn; — fjeit, f. plitvina, plitkost, plitkdta; fig. slabost, jalovost, ©eibe, f. svila, Žida. ©eibel, n. maselc, sajtlič. ©eibelbaft, m. voličji koren, alj divji poper. [svile, židan. ©etben, u. svilen, svilen, od
©eibenauig, a. svilast, svilen-kast.	Llarija.
©etbenbau, ,„. svilirstvo, svi-©eibenfabtif, f svilarnica; -
ant, m. s vil.ir. ©eibenfarberei, f. barvanje svile, ©eibenfjctnbe!, m. svilirenje, ter-govina s sviloj.	Inik.
©eibentjanbter, m. svilar, svilir-©eibenljafpel, m. motovilo svi-
1 sirsko, ©eibenreidj, a. svilat. ©eibenfpinner, m. svilopi-ejec; ei, f. sviloprčja; —in, f. svilopredica. [Ična roba. ©eibenfioff, m. svilovina, svi-©eibenrourm, m. svilod, svilnik. ©eibenjeug, f. ©eibenfioff. ©eibenjiiibt, f. ©eibenbatt. ©eife, f. mjilo, milo. žajla;
—	ns, a. mjilen.
©eifen, v. a. mjiliti, omjiliti.
žajlati , požijfati. ©eifenattig, u. mjilast, mjilovit. ©eifengeift, m. mjilovec. ©etfenfteber, m. mjila'r; —a injilarski; —ei, f- mjilarija. mjil.irstvo; mjilarnica; —in, f. mjilarica.	Ifenea.
©eifenroaffer, n. mjilenica, žaj-©eifflein, m. mjilenik. ©eiger, u. navpičen, kalamiran;
—	ud. navpik. ©eiger, f. Uf)tr.
©eigecn, v. a. (im Sergbau) topiti, taliti; čistiti rudo ; navpik kopiti, ©cilje , f. —t, m. cedilo , cedilnik, cedilnica ; — n, v. a. cediti, precediti, precejati, pretočiti. [nop, konopee. ©eil, H. vože, uže, verv, ko-
©eiter, m. vožir, vervir; — fjanbraerS, n. vožarija, vo-žarstvo.	[pohddec.
©cittdnjer, m. vervolčzec, kono-©eim, m. sit, cist mčd; (©djleim) žleza, žlezdba; —en, v. a. mčd čistiti.	[pustiti,
©ein, v. n. biti; bivati; — laffen, ©ein, —e, — pr. njegov; svoj. ©einetfeitS, ad. od njegdve
strane; od svoje strane. ©einetfiatben, —rcegen, - roitlen, ad. za njega voljo, zavolj ob. zarad njega, za njegdvo dejo. ©einige, bet, bie, bač pr. njegov; svoj; — ni. svojec, ©eit, ad. od, odtebddb, kar, od tega kar; — fritf), od davi. ©eitbem, ad. kar, od teh ddb, od lih mil, od tega časa; od kad; od onda. ©eite, f. strana, strin, kraj, plit; (bes jtorperg) bdk; bie recite — eine« geugeč, lice; bie tinte — eineč 3eugeš, rdb ; ©tfcerj bet — , bez šale; bei —, auf bie —, na strin, vstrin, s poti; »on bet — jufcbauen, za strane gledati; —n* , a. pobdčni. ©eitenblič, m. poglčd po strani, ©eitenbtet, n. skrajnjiča, stranica.
©eitenfacfi, n. predaljček. ©eitenfenfter, n. stransko okno. ©eitengebaube, n. pristava. ©eitengett>ef)r, n. sablja; meč. ©eitenfprung, ni. skdk na strin. ©eitenftedben, n. bodliji, bodnje. ©eitenftofi, m. vdir poil bdk. ©eitenttieg, m. stranski pdt, stranpotica.
©eitentt)inb, m. veter za strane. ©eitfjer, f. ©eitbem. ©eitroartš, dd. na strin, v strin;
za strane, na strani, ©etber, pr. sim. [isti, tisti, ©elbiget, e, eš, pr. oni, onaj, ©elbft, pr. sim; isti; »on —,
samodsebe. ©etbflbeflectung, f. oskrdnba samega sebe. ©elbftbetcug, f. ©elbfttaufdjung. ©elbfteigen, a. svoj vlastni, vlas-tni. vlastit svoj, samolisten. ©etbltertjaltung, f. hranenje samega sebe. [inega sehe. ©etbftertenntniS, f. spozninje sa-©elbiterniebrigung, f. ponižanje
samega sebe. ©etbftgefaUig, a. samoljdben;
—čeit, f. samoljdbje. ©etbflgefubt, n. samočdtje. ©elbftgeftfjoč, n. samostrel, ©elbflgefptacb, n. simogovor,
govor seboj samim, ©etbflgemalt, f. samosilje. ©elbftf)eit, f. svojdst, svojščina. ©elbftf)ertf(f>er, ni. samovladir;
— in, f. samovladarica. ©elbftfjilfe , f. pomdč sebi samemu.
©elbftlaut, —er, nt. glasnik, glasnica, samoglisnik, sa-moglisnica, samoglaska. ©elbdliebe, f. samoljdbje. ©elbftlob, n. vlastna ob. samo-
vlistna hvala, samohvila. ©elbftmorb, ni. samomor, sa-movmdrstvo. Imovmorivec. ©elbftmorbet, ni. samomor, sa-©elbflpeiniger, m. mučltelj sebe samega,	[samega sebe.
©elbftprufung, f. izpraševinje
©eltfam, a. čuden , čudnovit, neobičen , neobičajn ; —feit, f. čudnost, neobičnost, čud-novitost.	Ihdvšnica.
©emtnartum, n. šeminlšče, du-©emmcl, f. žemlja, žcmljička, bulka; —mef)I, n. bela moka, ©enett, nt. starešinstvo , v eče, .sena! —Or, nt. starešina, sta-rovečnik.
©enben, v. a. posliti, pošiljati;
odpraviti, napdtiti ©enbfctjretben, n. — biief, m. poslanica, pismo, ©enežbaum, nt. sena. ©enf, 711 ■ gorusica , gorčica j —a. gorušični; —bucfife, f. gorušičnica. ©enfte, f. nosilo, nosilnica. ©enge, f. žig, požig, ožeg. ©engen, v. a. smoditi, paliti, žgati; posmoditi, popiliti, požgati; — unbbrennen, pos-mdjati, popaljati, p'ožigati. ©eniot, nt. starešina, stardsta. ©enfblei, n. ©entel, ni. vtonilo,
kalamir; olo'vnica,_ _ ©enfen, v. a. pogrčzniti, potoniti, vtopiti, spustiti; SRebeit —, grebati, grebeničiti, pa-grebenlčiti, grobati, pova-liti; ficf) —v. r. pogrezoviti se. ©enfer, nt. grebenica. ©enfgrube, f. podlčzina. ©enjredjt, a. navpičen, kalami-
ran; — ad navpik. ©enne, f. ©efjne. ©enne, ©ennet nt. pastir, sta-
nslr; —in, f. pastarica. ©enfe, f. kosa, — v.'-, a. kosni. ©enfenfdjmieb, ni. kosdr. ©enfenfliel, nt. kosišče, ratišče.
©elbflracfte, f. samovlastnta os-veta.
©elbflflanbig, a. samosvoj, sa-mosvdjen, samostilen; — feit, f. samosvojdst, samo stalnost. ©elbftfud)t, f. samoljdbje , sa-
raopašnost, samogdltnost. ©elb|tfud)tig, a. sebičen, samo-ljdben, samopišen, samo gdlten.	Itnega sebe.
©elblttaufdjung, f. omama sa-©elbfltfjdtig, u. samdtež, samd-težen.	[samega sebe.
©elbfbertaugnung,' nt. zatajerije ©etbftBerflitmmlung, n. samos-
vdje pokvarenje. ©etbftBertrauen , n. zadpanje v
samoga sebe. ©elbftjufrieben, a. samodovdl-jen, zadovdljens samim seboj. ©etd)en, v. a. voditi, sušiti, ©elig, a. blažen, blagosten, srečen; (berf)tmmltf(lien@lucf= feligteit tf)eilf)aftig) zveličan ; (Bon SSerltorbenen) rajni, rajnki, zameri; —madjen, spa-siti, zveličati; —ttjecben, zveličan biti; — fptedjen, za svetega proglasiti; —teit, f. bla-žčnstvo, blažnost, blagostanje; radost; zveličanje. ©eltgmadjenb» a. zveličaven,
spasondsen. ©etigmadjer, f. .Spetlanb. ©etigfprediung, f. posvččcnje. ©elten, a. redek, poredek; neobičen, izrčden, malokdaj-šen ; — ad. redko, l-edkoma, malokdaj; — fjeit, f. redkost , rčdka reč , posčbnost, ■ neobičnost.
©entenj, f. scntčncija; otvčt, odldček; izrlk, poslovita, ©entimental, a sentimentdln,
mehkočiiten. (September, m. septčmber, kl-movec; (ilir.) rujan; (čedj.) zari; (poln.) vresen. ©etapi), - in, m. seraf. ©er»iette, f. pertie. ©er»itutSrecf)te, p(. servitdtncob.
služne pravice, ©effel, m, stol, stollca. ©efbaft, f.3fnfo§ig [st.ivba. ©e§att, f. način stavljenja, ©efcen, v. a. staviti, postdviti, postavljati, djati, položiti i (ein .Riiib tt>of)in ) posaditi, posdjati; feji — , odločiti, odrčditi; ben SaU —, postaviti , za primer vzeti; (Baume) vsadlti, zasaditi; vsajati; ein 3iel—, konec storiti, dokončati; ctttKts in ben^opf —, v glavo si zabiti; etroač auž ben 2(ugen —, kaj zancmdrati, vnemar pustiti; ettt)Q6 in ©elb —, prodati; in g ur d) t, ©tfires (fen —, prestrdšiti, prepld-šiti; in 8Sertegenf)eit —, zmotiti ; fein SSertriuten auf einen —,zaupati na kogar; ©cbrift — / slagati pismčna ; eine •Sbenne —, nasaditi kokoš; (ben Šegen an bie SBrufl —) nastd-viti; etroač auč einanber —, razldgati, razldžiti; — v. n. skočiti; preskočiti (kar); tiber ben gluji —, prepeljdti se čez reko j - c. i. eš fe(st, je, lmd; fidj —, u. r. sesti, vse-sti sc, posaditi se; (»on trits betigtiiffigEeiten) vscsti se; (abs
nefjmen) padati: fitft IjauSltdj irgenbroo — , naseliti se, nastaniti se; ficb ju ^pfcrbe —, konja zasčsti; ftd) toiber etroaS —, vpreti se, zoperstdviti se, vpirati se; ftd) in ©efaf)t —, v nevdrnost se poddti; f:cf\ mit ben ©Iriubigern —, pogoditi se; ftd) in ©tarfcb—, se na pdt poddti; (»on bet 2(r= mee) razpostaviti se. ©e§er, m. slagdr. ©efštaften, m. slagdrski ormdr,
pismenjdk. ©efcfun|}, f. slaganje; slagdr-stvo.
©e|ting , m. mladika ; sadika,
sadež. ©e|rebe, f. rozgva. ©eucbe, f. kuga, kužna bolezen; kužndba, kužndta. ©eufjen, v. n vzdihati, vzdi-
bdvati, vzdibniti, stenjati. ©eufjet, m. vzdiblej, zdihlej,
vzdih, izdali. ©id), pr. sebe, se; sebi, si. ©id)e(, f. serp, serpica; — fors mig, a. scrpast; — fdjmieb, m. ierp.tr ©idjer, a. varen, segdren. za-veten; (geroifi) gotov, istinit; (junerlagig) zvest, veren;
—	fjeit, f. varnost, segdr-nost; istinitost; vernost;
—	licud. gotdvo, zvesto, ©idjern, v. a. varovdti. obva-
rovdti, obrdniti; zavdrvati; osegdriti, vjistiti. ©icf)t, f. vid.
©icbtbat, ©id)tlidj, a. vidiven, viditeln, vidljiv, zreteln ; fig. očevlden, vidoma, očiten;
— feit, f. vidivnost, vidi-telnost; fig. očevidnost. ©idjten, v. a. sij.iti, presijdti;
rešctiti, prorešet;tji. ©te, pr. ona; one; oni; (alg 2Cnrebe) vi; —f. samica, on.1. ©ieb, n. sito; reščto; — en, v. a. sij iti .presijdti; rešet.lti. ©ieben, num. sedem; — f.
sedma, scdminka. ©iebenecfig, a. sedmerokdten. ©iebenerlei, a. sedmeri, ©iebenfad), a. sedmernat. ©iebenfaltig, a. sedmčrni. ©iebengeftitn, n. gostosevci, ©ieben&unbert, num. sedem std; sedem stotin; -r- fte, a. sedem stotni. L'lem let star. ©iebenjdt)tig, a. sedemleten, se-©iebenmal, ud. sedemkrat, sedem barti, sedem potih. ©iebenfd)lafer, m. pospinec. ©iebentaufenb, num. sedem ti-
sdč, sedem tavžent. ©iebente, u. sedmi; — t, n. sedmina, sedminka, sedmi del; - tli,ud. sedmič, sedmo. ©iebentf)atb, ad. pol sedem,
ščst 111 pdl. ©iebmac&et:, m. sitdr; rešetrfr. ©iebjefjn, num. sedemnajst, se-demnest; — Ijuiibert, num. sedemnajst std; taufenb, num. sedemnajsttisdč; — te, u. sedemnajsti, ©iebjig, a. sedemdeset, sedem-rčd; — (le, u. sedemdesčti. ©ied), a. bolčhav, bolezljiv; bolesten; — bett, n. bolniška postelj; dolga bolezen. Siecfjen, r. n. bolčhati, bolc-hovdti, bete/.evdti; sušili se.
©ie.dbfjauS, 71. bolnišnica, spi tal . ©ietfjfjeit, f. bolčhavost, bolez-ljivost. Ilestnik, betežnik. ©iedjling, tli. bolčhavec, bo-©ieben, v. n. kipčti, vreti, kuhati ; — v. u. kuhati, variti; — b, bfjeip, a. vrel, vrdč. ©iebepunft, m. vrelec, vrelin. ©ieg, m. zmaga, premdga, po-beda, dobitje; ben — baoon tragen, obvladati, premigati. ©iegel, n. pečtit; pečatnik; —
a pečatni, ©iegettač, n. pečatni vosek, ©iegeln, v. u. pečititi, zapečatiti.
©iegelring, m. — flotfet, n pečatnik, pečatnjdk, pečdtni perstan. ©iegel(ie®er, m. pečatar. ©iegelvpacfiž, f. ©iegellacf. Stegen, v. a. zmagati, premagati, dobiti, pobediti, obvladati, nadvlidati, predo-biti, posiliti; — b, a. zma-giveu, zmagondsen. ©teger, m. zmagtivec, dobitnik, pobednik; — in, f. dobitnica.
©iegež;, a. pobedni, dobitni. ©iegetSgefdfirei, 7t. premagivnica. ©iegreict), a. zmagondsen , sla-vodobiten. |ua pa! evo! ©iel)e, ©iefje ba ! i. glej; lčj ! ©iefecn, v. n. kapati, cankati. ©ignat, n. znamnje, znamenje,
znak.
©ignatur, f. signatdra; podpis, ©igniten, f. Unterjeiibnen. ©ill-er,7i srebro; (©ilbetgef<f>irr) srebernina; —a. sreberni. ©ilberatbeiter, m. srebar.
©iI6erartig, a. srebernast, sre-brast.
©itberbergtperf,«. srebernaruda. ©ilbetfarben, a. srebern, sre-bernc barve [srebernina. ©itbergetb, n srel.erni dnarji, ©itbetgefjatt, m. vrednost srebra, ©ilberljattig, a. srebrovit, sre-
bernat. ©itbetling, nt. srebernik. ©ilbermunje, f. sreberni penez,
srebro, sreberinca. ©itbern, a. srebern, srebrčn;
— v. a. srebriti. ©itberqueU, m. sreberni vrelec, ©ilbetton, m. čist ob. jasen glas. ©ilbern>ei|i, a. bel ko srebro, ©ilberjettg, n. srebrovlna, srebernina. ©impet, a. prost, priprdst. ©imS, nt. polica, ©ingbar, u. peven, pevateln,
za petje, ©ingen, v. n. peti. pevati, po-
pevati; — n. pelje, ©ingefpiet, n. igra s petjem,
spevigra. ©ingeflimme, f. glas. ©ingeftitč, n. pesem , popevka, ©ingriin, n. zimozčlen. ©ingoogel, nt. ptica pevka ob.
pevalica.	[nobroj.
©tngular,nt. jednobrdjnik, jedi-©ingipeife, f. napev, viža. ©infe, f. podlezina. ©infen, v. n. pasti, padati, vpasti, vpadati, pogrezovati se; (im SBaffer) topiti se, vtopiti se, vtapljati se, potoniti, v toniti; (trt SSecfall forns men) prepadati; ben fffiutt) — taffen, serce zgubiti; biš in
bie — be Sladjt, do černe noči; in Stjnmacfct —, ome-dlčti.
©inn, ni. čut, čutek, počdtek, čutjenstvo; (S3er|tanb) d m, raziim, smisel, pamet; (einer Stebe) pomen, zmisel; (®e-ftnnung) misel, mnenje, volja, namera; Bon — en Eommen, ob pamet priti, obnorčti; bei — en fein, pri sebi biti, pri pameti biti; baš f&Ut in bie — e, v oči pada; eg ftdj auš bem ©innefdjtagen, izbiti si iz glave; et Ijatte im —, on je bil namenjen, ©innbitb , n. kip, podobama,
poddba, simbdl. ©innen, v. n. misliti, mišljati. ©inngebidit, n. nadpis. ©inntidj , a. čuten , počdten; (rtidfjt geifiig) telčsen; — feit, f. čutnost; telčsnost. ©innloč, a. bezčdten; fig. ne-
razdmen, gldp. ©inntofigteit, f. bezčdtnost; fig.
neraziimnost. Idomiseln. ©innteiifj, a. umen, pameten; ©innfptucft, m, izreka; rčč, pos-lovica.	Iravnoznačen.
©innBerroanbt, a. jednoznačen, ©ippfdftaft, f. žlabta, rodbina, ©ifiem, n. sostav, sostava. ©itte, f. navada, vada, nrdv, običaj, narav. [zakon, ©ittengefefc, n. moralni, nravni ©ittenlefjre, f. moi-al, čudorčd-nost; nravstvo; (inbetgabel) navk; — t, moralist, čudo-rčdnik.
©ittenloS, a. opak, razdjzdan. ©ittli$, a. čudorčden, vesten,
naraven; Ičinbtid) —, nara'v-stveno; — Eeit, /'.. čudorčd-nost. vestnost, naravnost, ©tttfam, a. narav en . krotek, tih; — hit, f. krotkdst, tihdst.
©i§, m. sedež, sedtilo, seda-lišče; kraj, mesto; (SSofjtts Bla§) stolica, prebivališče, stin.
©igen, v. n. sedeti: (t»of)nen) prebivati, stanovati; (feftbis ren) stoloviti; ein SJtdbdjen — laffen , deklico zapustiti; gut — (Bon .Rleibern) dobro stati; — bteiben, neudati se; obsedeti; miifiig —,posčdati; 35eicf)t —, izpovedati; ju ®e« rid)te —, soditi; (»on .Stns bern) čičati; eine SBetle — bleiben, posedčti; — b, u. sedčč; — b, ad. sedč. ©i§fletfcfj, n. et f)at Eein —, ne
sedi rad. ©iljgelb, n. tamničarlna. ©igung, f. seja, sednica; se-
dčnje. ©Earniljel, n. zavitek. ©Eelett, n. hrodje, kostnjiča. ©Člbhe r f- čertica, načertek, osndtek. [osnuti, osnoviti. ©Eijjiren, v. a. čertati, načertati, ©o, pr. ki, kteri, koji; — ad. tako, tak, ovako; — ein, tak, takšen, takov; — C. ako; tako, obet s»irb nidjt attčgei btucft.
©obalb, C. ko, kakor hitro, ©o bap, c. tako da. ©ode, f. žok.
©ob, m. — btennen, n. zgaga; idft babe —, zgaga me dere.
©obomit, m. sodomljin. ©o eben, ad. ravno, kar, ravno kar, ravno zdaj. uprav sada. ©ofa, n. sofa, pletenica. ©ofetn, ad. če.	[bddra.
©off, m. pijdnost,- čmiga , čo-©ogat, ad. clo, tudi. dapače. ©ogteicb, ad. zdajci, nevtčgama,
precčj, pri tej priči. ©of)te, f. podplat; (am guge) podplat, hodilo; (©aljtBaffet) slanica; (bei 3immetleuten) porlsek.
©ofjn, m. sin, an — eč ©tatt
annefjmen, vsinoviti kogar, ©oljndjen, n. sinek, sinček, sinko.
©oljnešfofjn,m. sinovec;— todj* tet, f. sinovka; — roeib, n. siniha.	[klčr.
©o tange, c. dok, dokler, do-©oldjet, e, eS , pr. tik, takov, takšen; ovtik; — gejiatt, ad. na taj način; — tet, a. takšen, takov, ovikov. ©Olb, m. plača, plačilo, mezda, ©otbat, m. vojšik, vojnik, žol-ntr, soldit. vojik; — en, a. vojiški, vojniški. Ijakdlja. ©olbatenljure, f. soldatdša, vo_-©olbatifdj, a. vojiški, vojniški, solditski. [jištvo, soldištvo. ©otbatenl»efen, n. vojnlštvo, vo-©olbner, m. najčmnik, najčtnik. ©olten, v. n. morati, moreti; (fdjutbig fein) dolžen biti, dol-goviti; et foll tobt fein, pravijo, da je zamčrl; btt follft nidtt tobten, ne vbijaj; man foUte gtauben, mislil bi kdo; mag foll mir baS ®elb ? kaj je mi z dnarjem storiti? et foU 30
geften, naj grč; foUte eS rniig* licij fein, alj je mogdče; rortS foll i« nun? kaj hočem zdaj storiti? et follte Eommen, imel bi priti, ©olo, n. samospev, ©omit, ad. torej; tim. ©omrnet, m. poletje, leto; im —, po leti; m, a. poletni, letni.
©ommerflecE, m. — fptoffe, f.
pega; — ig, a. pegast, pegav. ©ommerfntdjt, f. jarmi, jarica,
jaro žito. ©omtttergerfte, f. jari ječmen, ©ommergetreibe, f. ©ommerfrutijt. ©ommetijaft, — Itd), a. leten,
poleten. ©ommetEom, n. jara rež. ©omtrtetn, v. n. et> fommert,
leto se približdje. ©omrnetfctat,f- jir, jara setvina. ©ommerltteijen, ni. jara pšenica. ©ommetttJenbe, f. krčs, naj dalji
din; letna suncostija. ©onatfi, f. golglirf). ©onbet, prp. bez, brez. ©onberbar, «. čuden, čudovit; neobičen; —feit, f. čudnost, čudovitost. ©Onberlidj, a. sosčben, poseben, osobit, zlasten; — ad. so-sčbno, osobito, zlasti, ©onbetling, m. posčhnež, sa-
mosvdjec, čuden čldvek. ©onbetn, v. a. ločiti, odlrfciti, razločiti, odbriti, odbirati, razdeliti,	Inego, več.
©onbern, ad. ampak, temoč, ©onbetg, ad. fammt unb —, vsi kmalo, vsi skup; vsi kolikor jih je.
©onnabenb, m. sobota, sabdta. ©onne, f. sonce, solnce, srnice; in bie — na sonce; in bet — na soncu, ©onnen, v. a. sončati, na sonce postaviti; ftcfj —, v. r. greti se na soncu, sončiti se, sončati se ; —a. sončni, ©onnenaufgang, m. vzhdd, iztok,
izhod, zrenik (sonca), ©onnenbtume, f. sončnica, po-
sdnčnica. ©onnenbtanb, m. žir, pripčka. ©onnencijfel, m. soncodoba. ©onnenfetne, f. odsdnčje. ©onnenftnflerniji, f. merknjenje
ob. pomerčina sonca, ©onnenfletfen, ni. pega. ©onnenflar, a. očeviden, očiten,
svetel kot sonce, ©onnenčteiž, m. obsdnčje. ©onnenlidit, n. sonce, sončna
svetloba, ©onnentegen, m. sonce 111 dež. ©onnenfcbirm, m. sončnik, senčilo.
©onnenflidj, m.vnetje možginov. ©onnenftillflanb, m soncostija. ©onnen(ltaf)l, m. žark, trik (sončni). [zahdd sonca, ©onnenuntergang, m. zapid ob. ©onnemttenbe, f. kres ©onnenjirEel, m. sončni kolobir. ©onnet, n. sonet, znelka. ©onnidjt, a. sončen, obsjin od
sonca, ©onntag, m, nedelja, ©onntdgig, — tdglicb, ©onntagtšs, a. nedeljtii. (pražita oblekah ©onntagSEleib, n. nedčljna ob. ©onntagSfiaat, nt. pražne oblačila.
večpiti, kalati, razkliti, raz-platiti; fi<6 — v. r. razpd-čiti, razpdčiti se, razpdkniti, regniti; cepiti se. ©pattig, a. razpdkan, razcepljen. razkalan. ©pattung, f. ceplenje, kalanje; razdor, razpartija, ločltva; nesldga, neskladnost, razcepljenost, ©patje, f. pleva, mekina. ©pan, m. treska ; ivčr. ©pdnen, v. a. dojiti; podojiti. ©panferEe!, n. prase, odojče. ©pange, f. kopča , sponka;
(3£rm —) nardkvica. ©pdngler, m. klepar, ©pangriin, n. zelčni volk. ©panifcfj, a. (feltfam) iuden; — e6 5Rof)r, terskovec; — e SBanb, zaslonilo. ©pannaber, f. žila. ©pamte, f. ped, pedenj, pedanj. ©pannen, v. n. auf etroač —, paziti na kar; — v. a. nategnili, napeti, napčnjati,nanizati; fifetbe —, vpreci, vpregati; (»on ©cf>uf)en) tiščati ; bcit SBagen —, zavreti kolo.
©panntette, f. zavora, zapenjača. ©pannEraft, f elastičnost, raz-penljivost. [ganje; fig. nemir, ©pannung, f. natčzanje; vpre-©parbiicfjfe, f. hranilnica, ©paren, n. šparati, hranoviti, štediti, čuvati; {ein ©elb —, za dnarje ne marati. ©parer, m. šparovcc. ©pargel, m. bildš, šparga. ©patlicf), ©pat, a. pičel; skdpt ©parpfennig, m. plesnjeve petke. 30*
©onft, ad. sicer, sečr, iniče, drugači; (tt)0 nidjt) ako ne; ( efjebem ) nekdaj , negdaj; (ubrigeng) v ostiflim, mimo tega ; — ig, a. ostali, drugi. ©opt)i|l, m. sofist, ©orge, f. skerb, briga; nemir; bafiir fjat er feine —, za to mu ni mir, za td ne skerbi. ©orgen, ti. n. skerbčti, skerbeti se, skerb imeti, mar komur biti; bati se. [bezbrižen. ©otges^tei, — loS, a.bezskerben, ©orgenpolt, a, skerbljiv, briž-ljiv, skerben.	Inost.
©orgfalt, f. skerb,briga, skerb-©orgfaltig, ©orglicf), a. skerben,
brižen, skerbljiv. ©orgloč, a. bezskčrben, tiema-ren; — igfeit, f. bezskčrb-nost, nemarnost, ©otgfam, f. ©orgfdltig. ©orte, f. musa, versta, sorta, ©ottiren, ti. a. prebrati; od-bi-ati; izbrati. Ltoljko. ©o fef)t, ad. tako , tako jako. ©oufler, m šeptavec. ©ouoerainitat, f. višja oblast, ©opici, ad. toljlto, toliko; tako. ©owof)l — atž_, c. koljko —
toljko; i — i; in. ©pagat, ta. motdz, špagat. ©pd£)en, v. n. prežati, paziti; lukati; ogledovati, razgledovati, ©pdfjer, m. ogleddh. ©palier, n. špalir; rčd. ©patt, m. pdč, poka, poklina, reža, špranja, vcep ; (— einer gfbet) precep; (bie fjalbe ©eite beS 33ucf)e(>) polovica, polovina. ©palten, v. a. cepiti, razcepiti,
©parren, m. šperovec, lome/,, ©parfam, a. varčen, varičen. štedljiv; - Eeit, f. varčnost, štedljivost. ©pač, nt. šala, poŠalica; — treiben, šaliti se; — on, v. n. šaliti se, šale zbijati, ©pajifjaft, a. šaljiv, šalen, smešen, smešljiv, zabiven; — ig* Eeit, f. šaljivost, smešljivost. ©pafmadjer, — »ogel, m. ša-lec, šaljivec, smešnik, veseljak, burkež. ©pat, a. pozen, pozden; — ad.
pozno, pozdl. ©pater, m. pralica, lopatica, ©paten, m. lopata; motika,ko-pilo.
©patja^r, n. jesen. _ ©patling, m. pozdnič. ©patftenž, ad. najdalje. ©pa?, f. ©perltng. ©pajieren, v. n. sprehajati se, prebijati se, sprehoditi se, šetati, šetati se, proščtati se. ©pajiergang, nt. sprehod, prehod, sprehij, šetnja, prošet. ©pajierganger, m. sprehijavec, šetivec.
©pajiectitt, nt. sprehij na konju, ©pajierflocf, m. palica, ©pedjt, nt. detalj, žolna, ©peif, m. slanina, boh; salo;
(geljacEter —) žiseka. ©pečbaudj, m. terbuh. ©pecEfett, u. tolst, predebel, ©petttjdnbler, nt. slaninar ©pecEig, a. debel, tolst; masten. ©pecEmatti), f. netopir, šišmiš. ©pecEfcfjttiarte, f. koža slanena. ©pectaEef, JI. prikizen; šunder, šment.
©pecutireit, v. a. premišljevitr,
razmišljeviti, špekulirati, ©pebiren, v. a. odpriviti, odpravljati, poslati, odpošiljati, ©pebiteur, m. odprivnik. ©pebition, f. odpr ava, odpravljanje.	[m. kopjenik, ©peer, tli. kopje, sulica; — reitetr,. ©peidje, f perčka, špica. ©peidjel, m. slina, ©peidjelbtufe, f. slinjivka. Ltina. ©petcftelflttfj, m. slinotdk, pljuvd-©peitfjeUecfet, m. fig. lizuu, pri- .
lizevivec, lisica, ©peidteln, v. n. sliniti se, sline cediti; (ben ©petd)el aužtoecs fen) pljuniti, pljuvati, ©peictjer, t«, žitnica, harobar, obilnica. Lvdti, brohiti, ©peien, v. a. u. n. bljuti, blju-©peiter, nt. spila, špica, prečka; — n, v. a. špilati, s špicami raztegniti. Ijestivo, živež, ©peife, f. hrana, jedilo, jestvina,. ©peifeljauč, n gostivnica. ©peifeEammet, f. jedilnica, ©peifemeifter, nt. hranar, sta-
resina.
©petfen, r. a. hraniti, živiti, kermiti, sititi; — t?, n. jesti; ju SKittag —, obedvati, ju-žinati; ju 2£benb —, večerjati; (beim ©peifen fein) biti pri jedi. ©peiferoftre, f. ješčnik, požirilo. ©petfefaal, m. jedilnica. ©peifefcfiranE, nt. oraru- za jest-vine.
©peife»irtfj, ni. kerčma'r, oštir. ©pelje, f. mekina, strok, ©penbe, f. dir, darilo, podarilo; milošna, milostinja.
©penben, v. a. dati, darovali, podarili, podeliti. . [niti. ©penbiren, v. a. darovdti, poklo-©petber, m. kragulj; —' baum, m. oskoruša; — traut, 71. kervdšnica. ©ptrling, m. vrabelj, vrabec, ©perr, a pičel.
©petre, f. zatvor; zavretje ; (ein SBerEjeug) zapor, zadel, zapčrnica; (am Slabe) zavor, zavora, ©perteifen, 71. narba. ©pmen, v. a. razpčti. razpčn-jati, raztčgniti; (bie Sfjore) zapreti, zatvdriti; (ben gluf) zagraditi, zajeziti; (ben SC3a« gen) zavreti; (burcft ein Jpins bemiji Iiemmen) vstaviti; ftdj — , vpreti se, vpirati se; einem ben 2Beg —, zaskočiti ob. zapreti pdt. ©perrfiols, ». zatika, ©perrig, a. širok. ©petrEette, f. zavor, zavora,
zavdrnica, zapenjtiča. ©perrleifle, f.prečka, prevdrnica. ©perrmaut, 71. zijalo. [cika. ©perrnabel, f. igla, iglica, bu-©pertriegel, m. zapor, zapah;
pregel	[na široko,
©percffieit, ad širotn, Siroma, ©pefen, pl. troški, zatroški. ©pejerei, f. korenje, diSččina. ©pf)ate, f. krdg, kolo, sfera, ©pftarifdj, a. sferičen ; okrdgel,
krogel, obel. ©piden, v. a. špikati, našpikati, slaniti; ben ffieutel —,mošnjo napolniti. •©puEnabet, f. špikalka, špikav-nica.
©piegel, m. ogledalo , sercilo, serkalo. [f. rokonaštvo. ©piegelfed)ter, m. rokondč; — ei, ©piegelglatt, a. pregladek, gladek kot ogledalo. Idalar. ©ptegelfjanbler,ni. serkalar, ogle-©piegelfjeU, a. prejasen, presvetel.
©piegeln, v. 71 svetiti se, bliskati se, bliščti; fidj — v. r. gledati se, ogledovati se, vi-diti se; an Semanben ftdj —, si kogar za primer vzeli; uglčdati se na čem. ©piet, 77. igra; ein — macljen, poigrati; mit Etingenbem —, z muziko ob. godbo; fein 8es ben fleflt auf bem —, za glavo mu gre.
©pielart, f. način igre; (»on
SSfjieten) sorta, različnost, ©pielbruber, — cnmecab, m. soi-
gravec, igrač, ©pielen, v. a. u. n. igrati; Sarten —, karta ti, v karte igrati; mit SBurfetn —, ko-brati, v kobre igrati; in baS ©riintidie —, prelivati se v zelčno; (»on ®iamantcn) igrati, lesketati, titrati; — 77, igranje; igra. ©pielet, ni. lgrfvec, igralec, igrač ; — ei, f. igra, igra-čija, igrača; — in, /'. igra-lica, igračica, igrivčinja. ©pielgelb, 71. denarji za igrati. ©pielgefeU, m. igrač, soigravec. ©pielEarte, f. karta, kvarta (za
igrati), ©piefmann, ni. godec, ©pielplafc, m. igrališče. ©pieltaum, m. prostor, polje.
©pielfadje, f. igrica , čačlarija. 'Spiti, m. kopje, sulica, pika. ©pieljburger, m. mestjanin, pri-
prdsti meščin. ©piefen, v. a. nabdsti, nabadati, natakniti, prebdsti ; ( a 16 ©trafe) na kol natakniti, ©piejigefeit, m. pajdaš, drdg,
družban. ©piegglaž, n. — glanj, nt. ličilo, ©piegtjicfdj, m. jclčnče. ©ptefiig, a. ojster. ©piejšEutf)e, — gerte, f. šiba, prdt; — n laufen, s šibami tepen biti. ©piUe, f. vreteno. ©pinat, nt. špindt, špiniča. ©pinbet, f. vreteno , vitlo, vitel; Seim—,limanec ; —bautn, nt. vretenica, vreteno. ©pirme, f. pajk, pajek, pauk. ©pinnen, v. u. presti; sukati, ©pinnengetoebe, n. pavdčina,pa-ječina.
©pinner, nt. predivec, prejec; — in, f. predica, predilja, prelja.
©pinnetei , f. preja, predivo;
(©pinnanfiatt) predivnica. ©pinnfjattč, n. predivnica, predilnica, predillšče. ©pinnrab, n. koldvrat. ©pinnrocten, m. preslica, ko-
zelj; (SBocfen) kodčlja. ©pinnroitbel, m. vretčnce, žmek. ©pion, m. ogleddh, vhoda, vhodnik; — iren, v. n. ogledovati, spregledovati. ©pitituS , nt. žganjica ; vino-
cvet, vinski cvet; duh. ©pital, n. bolnišnica, bolnica, ©pij, f. ©pi|ifl.
©pi$, m. dst, ostno; (^unbžart)
špic, kuže, ščene. ©pi^bube, m. nemarnež, goljuf; lupež; — tet, f. goljufija, lupežčilja. ©pi^&iibin, f. goljufica, lupežica, ©pifcbiibifcf), a. goljdfen, lupežen. pi§e, f. dst, ostno , ert, oj-strina, špic; (etneš SacfjeS) sleme; (cineš58etge(>,ffiaumeš) verh, verhdlj, verhdnec;. (beš Jjeereč) čelo; (arn ©etreibe) os, osina; bie — n, pl. krajci;
—	bietijen, vpreti se, vpirati se, protiviti se.
©pi§en, v. (j. ojstriti, špičiti; ben SJJunb —, brusiti jezik; bie ©l)ten — , nastivljati uščsa. ©pi§enJ)dnbler, m. krajčir; — in,
f. krajčarica. ©pifcfinbig, a. šegav, zvijičen; domišljlv; — teit, f. šegi-vost, domišljivost. ©pijače, — ()aue, f. pika;
kljdnjiča. ©pifcig, a. ojster , špičast, šil-
jat; fig. bodeč, bodljiv. ©pi§£opf, nt. šiloglivec. ©pi^mauč, f. šišmiš. ©pi|name, f. gerdo line. ©pi(snafe, f. špičast nds, klju-kands.
©pi|tt)infetig, a. ojstrokdten. ©pi?jat)n, m. ojstri ob. srednji zob.	[t;, n. cepiti se.
©pleige, f. treska; iver; — n, ©plint, nt. belo, belina; treska, ©plitter, m. oskalek, iver, ter-šica , treska, planjica , bil;
—	n, t>. n. cepiti se, kalati se; — e. o. cepiti, razcepiti, razcepljati, kalati; —
nacfenb, — nacft, a. gol in
nag.
©porer, m. ostrdgar. ©poeti, m. ostroga i fig. nagon, spodbdd, spodbadek; bem pferbe ben — geben, konja spodbdsti. ©pomen, v. a. podbdsti, spodbdsti, spodbadati; fig. pod-buditi, spodbadati, gnati, ©pornftreidjč, ad. skokoma, v
skdk, v dir. ©porntrager, m. ostrugaš. ©potteln, pl. podatki, dardvi,
akcidčncie. ©pott, m. sram, .sramdta, zas-ramba, prikor, poruga, zas-meh, pogerda, špot; feinen
—	mit einent treiben, zasmehovati kogar.
©pottetei, f. poruga, zasrdmba.
zasmeh, posmeh, ©pottetn, v. n. rugati se Ob. posmehovati se komur; ger-diti, zasramovdti ob. zasmehovati kogar, ©potten, t', a. rugati se, nagajati, posmehovati se (komur); zasramovati, oponašati, ger-diti, opravljati, psovatikogar, ©potter, m. zasramovavec, zas-mehovavee, nagajivee; —in, f. zasramovivka, zasmehulja;
—	ei, f. ©pottelei. ©pottgebidjt, n. zabavljica. ©pottgetb, n. necena; um ein —
tjergeben, pod nič dati. ©pottifd), a. rugtjlv, porugljiv, zasramljiv, posmehljiv, zas-mehljiv, porugateln, špotljiv. ©pottter, w. Spotljivec, zasram-ljivec.	|
©po ttW)eife,ad.posmehljivo,sme-
homa, za pordgo. @pottn>of)tfeit, a. predober ktip, spod nič.	Lv jeziku,
©pradjdfjntidjčeit, f. spoddbnost ©pradje, f. (einež SJotČež) jezik; (Sebe, Krt beč ©pre^eng) beseda, govor, rčč; glas; nur fjerauš mit ber —, le reci, le samo govdri.	Izika.
©pmcbeigenf)eit, f. vlastitost je-©pradifefjter , m. jezikoslovna
pogreška. ©pradigetefjrte, — fotfdjer, m.
jezikoslovec, slovničar. ©pracWenntni|t, f. znanje jezikoslovno, jezikozn.-instvo. ©prad)tunbe, f. jezikosldvje, fi-
lologija. ©pradiEunbig, a. jezikozndn. ©pracfjlefjre, f. slovnica, gramatika ; — r, m. slovničar. ©prctcfiloč, u. nem, mutast. ©pratfitefjrer, m. učenik jezika, ©pracfiridjtig, a. praviln. ©pradbroftr, n. govorno trobilo, ©pradiubung, f. urenje ob. vež-banje v jeziku, [ljanje jezika, ©pradtoerbefferung, f. poprdv-©pradjroerJjeug, n. organ go-vdrni, govorilo. Lbesedilo. ©predjart, f. način govorčnja, ©preden, v. a. govoriti, mar-nvati, gučati, besediti, kramljati, reči; laut, teife — , na glas, tiho govoriti, šepetati; ©ie t)aben gut —, vam je lahko govoriti; gut ju—fein, dobre volje biti; er ift nid)t ju —, ne more se i njim govoriti; 3ted)t — , pravico činiti, včiniti; ein Urtjteil —,
razsoditi; f)eilig — , posvetiti; fiic einen -, moliti za kogar, zagovarjati kogar; fdiledjt Bon einem —, kogar ogovarjati ob. opravljali, ©premer, m. govornik, govori-
telj, besednik, beseditelj. ©preije, f. podpora ; prečka, ©preijen, v. a. raztegniti; raz preti; (ftit(ien)podpreti, podpirati, podupreti; ftd)—v.r. vstavljati se, vpirati se, zo-persta'vljati; (ftcfl bruflen) ko-šatiti se, veličati se. ©prenget, m. okoliš, krdg, ok rdžje; (eineč SBifcfiofS) škofija ; (eine<> q)farret6) fara, plovanija; (— jtmt ©prengen) škropilnik. ©ptengen, v. u. (Ijeftig lattfen macfjen) poditi, derviti; (Sfjitr, SJiegel) razbiti; (berptengen) kropiti, pokropiti, škropiti, poškropiti, pdlivati, zalivati, razškropiti; —v. 71. skočiti; auf ben geinb log —, vdarili, vrisniti , navaliti na sovražnika ; einem nad) —, kogar poditi; einen — mat^en, kogar izgnati, ©prengfanne, f. škropilnica,kro-
pilnica, škropilnjak-©ptengiBtbel, — tcifd), m. škro-
pivnik, kropilo, ©prenfel, f. p,-ogla. ©prenfeln_, v. a. škropiti, poškropiti , poškripljati, na-škra'pljati.	[vat.
©pteu, f. plčva; Boli -,ple-©pridjttort, n. prislovica, po-slovica, prigovor, prisldvo, prirččje.
©pridjn>ortli<$, a. prislovičen,
prisldven. ©ptiegel, »i. obrdč, obldk; —n,
v. u. obrdče nabiti, ©priefien, f. ©ptopen. ©pringbanf, f. skoknica. ©ptingbtunnen, m. vodomčt. ©pringen, r. n. (jerfptingen) po-knili, počiti, razpdkniti se ; (©ptiinge madben) skakati, skakljati; (einen ©prung m«: d)en) skočiti, poskočiti; (ge= fprungen Jommen) priskakati, priskakljati; (Bom SBaffet) puhniti, vdreti,šterkniti; (Bon etroaž loS —) odbiti se ; iibet bie^linge — laffen, posabljati, pomoriti; (BomJpengfle) skakati, skočiti, ©ptinget, m. skakavec, skakdn;
(im ©dtad)fpiel) konj, konjič, ©ptingfebet, f. pero. ©ptinginžfelb, m. vetrenjak. ©ptifbittbfe, ©pti|e, f. brizglja, brizgalo; bzikavnica , kro-pilnica, polijavaica, bezgalj-ka.
©priden, v a. brizgati, briz-gljati, bzikati; škropiti, poškropiti, polijati. ©pri?enrof)te, f. cev od brizglje. ©Pti§er, m. šterkdtina, odšter-klej.
©probe, a. tverd; (leid>t btes dtenb) kerbek; fig. vporen, kljubesten, ©ptobigčeit, f. tverddst, tver-ddta; kerhkdst, kerhkdta ; lig. vpornost, kljubčst. ©ptoffe, f. klin; šprcklja, špri-
sla; f. ©profling. ©ptojfen , v. 7» berstčti, kliti,
kaliti, rasti, berst ob. ktil po gtinjati; (»on SRenfdten) pro-
17,hoditi, rojen bitij et. fproSt auS biefem ©efdtledjte, on je tč rodovlne. ©ptofšling, nt. klica, mladica, odrislik, berst, berstika, oci-mek, sciinek; potomek, za-rodič.
©prucfl, m. izrek, reč, beseda, prislovlca; 9tid)ter—, odloka, odloka, razsddek. ©ptubrfn , v. tt. kipčti, vreli,
vervrtiti, vrevati. ©pruben, v. a. metdti, sipati,
švigati; iskriti se. ©ptung, m. skdk, skakttj; (SRifi)
reza, poka, pokllna. ©pucfe, f. pljunec, slina, ©putfen, v. 71. pljuvati, pljuniti, ©putfnapf, m. pljuvilitik, plju-vdlilica.	Initi, pomiti,
©piiblen, v. a. opltfhniti, izpltih-©piiblfai iii.pomilnjak.pomijak. ©piiblidtt, n. pomije, ©pucf, 7». strašilo, strtih; (Sdtrn) šunder, hrup, razbota ; —m, It. i. strašiti, nazdj hoditi, ©pule, f. cev, cevka , navivni-ca; — n, tt. a. sukati, motati nacev. ©pulrab, n. kolovrat, ©pultpurm, m. gljista. ©piilen, f. ©ptiblen. ©punb, m. veha, piljka, zatika, vranj; —bofjrer, m. vranjak. ©piinben, v. a. zabiti, začčpiti,
zapiljkati. ©punbgelb, 71. kerčmarlna. <3pttnbf)efen, pl. drožje. ©pur, f. sled, trag, stopa, (SSetfjeitben)znamenje; (eineš
fegelnben ©cftiffeg) pruga, raj-da ; einem auf bie — tommen, zaslediti kogar, ©piiren, v. a. slediti, isktiti, tražiti; (»on #unben) njušili, slediti, vohtfti; (tpabtnebmen) čutiti; optiziti. ©piitbunb, m. vohOn, sleddh. ©iaar, m. škorec, škorec; (im 3(uge)belmo belina; bet fdjroats je — , jasna slepOta, mrena, ©taatlinfe, f. mrenoleča. ©taat, tu. gizda, gizdost, kra-
snost; (ein SReidj) ileržtiva. ©taatengeftbidjte, f. derživna dogodivščina.
©taatenfunbe, f. deržavozntin-
stvo, štatistika. ©taatš«, a. deržtivni. ©taatžbiirget, m. deržavljan ; retbt, — tbum, n. deržav-ljanstvo. ©tnatsElug, a. političen, poll-tiški.
©taatSElugbeit, —Eunbe, —lebre, - tpiffenfdiaft, f■ politika,
vladosldvje. ©taatžforpet, m. deržtiva. ©taatšmann, m. politikar, der-ža'vnik. | deriavno kormilo. ©taatštuber, n. lig. vladanje, ©taatč»etfaffung , f. usttiva,
konšutiicija. ©tab, m. palica ; batina ; (gaps battbe) doga; (beim Stegiment) štab , štap; iibet einen ben — brecben, kogar k smerti ob-sOditi.	(paličkica.
©tdbdien, n. palčica, paličica, ©tabeifen, «. železo v palici, ©tabšoffijiet, m. štapski oficir. ©tabt>quortter,' ».štapski kvartir.
©tabraurj, f. božje drevce. ©tadjel, »i. želo, žaleč; tern,
dst, kalbrin, bodeč. ©tad>elbeete,/\ ostrdžnica,ostrd-
ženca, ternjdlica, agrcs. ©tadielig, a. ternjev , ternat,
ternovlt; fig. bodljlv. ©tadjeKraut, n. gladiš, gladcž. ©tadieln, v. a. bosti, podbdsti, spodbddati.	Lkotlica.
©tadjetnufi, f. vodni oreh, ©tadjetfdiroein, n. morska svinja, ©tabt, f. mesto, varoš, grad;
— a. mestni, ©tabter, m. mestjan, meščdn, mestničan; —in, f. mestjan-ka, meščanka, mestnič.inka. ©tdbtifd), a. mesten,' meški,
varoški. ©tabtmauer, f. bedem. ©taffel, f. stopnja , stepčn;
klin; — ei, /".podstavek, ©taffete, f. štafeta, ©taffiren, v. a. okrdšliti. ©tafjl, m. ocel, jeklo, nado;
—jeklčn, oclen, jeklčnov. ©taf)larbeitet, m. jekl.ir, oclar. ©taljlen, v. a. jekliti, oclati;
Ibač gifen) kaliti. Loclčn. ©tablern, a. jeklčn, jcklenast, ©tafilfebet, f. jeklenovo pero. ©tafjlgrun, a. tamno-zelen. ©tafjtfdjneiber, —ftedjer, m. je-
klorezec, jeklore?.. ©tatjlftidi, m. nadorez, jeklorez. ©tabr, f. ©taar. ©tafjten, v. n. merkati se, goniti se (od ovčc). ©tali, m. hlev, štala ; (^fetbe—)
konjdrnica, konjdšnica. ©tallen, v. n. scati, poscati se; (ftieblitfi bet einanbet leben) bo-
gati se, zastdpiti se ; — v. a. vhleviti, v hlev djati. ©taUfutterung, f kerma. [na. ©tallgelb, n. hlevarina, štalarl-©taMnedjt, m. konjar, konjdh. ©tallmeiftet, m. konjarnik. ©tamm, m. (beS SSaumeš) deblo ; (einet spflanje) steblo, stablo; (J&oIjbto<S) panj, ter-kel, bruno, bervno; (SSolEŽ—) pokolenje, rdfl; (.Kapital) glavnica, istniga; (beč 83ief)e6) pleme.
©tammdltetn, pi.pradedi, pred-
stariši, praroditelji. ©tammbaum, m. deblo rodo-sldvno.	[sldvna.
©tamtnbudj, n. knjiga rodo-©tdmmeifen, n. dleto, ©tammeln, v.n. jecdti, jecljati, spodernkovati, čakljati, zez-ljati, blekotati; — 71. ječanje, čaklj.inje ; — b , a. j ec-ijiv, blekotljiv, jecljav. ©tammen, v. n. proli.ij.ati, pro-i7.Iti, proi/.hajati, rodovine Ob. rojen biti, roditi se. ©tammen, v. a. podpreti, podpirati; ftdj — v. r vpreti se, vpirati se, protivili se, zo-perstdvljati se ; (ftdj an —) podpreti se, podpirati se, podprijčti se , podprijemati se, nasloniti se. ©tammetbe, t«, naslednik, dedič, ©tammgut, n. dednlna, dedo-vina, dedinstvo; očinstvo; materinstvo.	[čverstev.
©tammbaft, a. j:ik, korenjdški, ©tammt)au$, n. rdd. ©tammfjotj, n. drevd. [vit. ©tammig, a. deblovlt, steblo-
©tammter, m. jecavec, jeclji-
vec, blekotljivec. ©tammtegifter, n. rodosldvje,
genealogija.. ©tammfptacbe, f■ jezik izvirni
Ob. koreniti Ob. pervotni. ©tammftlbe, f. korenina, korenita slovka. [rodosldvna. ©tammtafel, f. deska ob. tabla ©tammoatet, m. očak, preded,
praded, praotec. ©tammtoort, n. korenina, per-
votna beseda, ©tcimpel, m. kolek, štempelj. ©tampelbogen, to. kolkovani ob.
štempljani list. [štempljariua. ©tampetgelb, n. kolkovarina, ©tampetn, v. a. kolkoviti, štem-
.pljati; fig. zabiljčžiti. ©tampelpapiet, n. kolkoviniob.
štempljani papir. [pečatar. ©tampelfdjneiber, m.kolkovnik; ©tampfe, f. stopa, tolkača;
(baS ©tampfen) phanje. ©tampfen, v. a. phati; mečkati ; (mit ben guffen) cepetati, beredti, zbijati, ©tampfet, m. stopič, phaj. ©tampfmut)te, f. stope, ©tanb, m. stav, stan, stanje, stališ;	mesto; ber@f)e—,
zakonski stan ; — f)a[ten, stati, braniti se; čakati, dočakati; bet — beš 2Bafferii, višina vode; ju — e tommen, včiniti se, napraviti se; et btingt nitbtč ju —e, nič ne opravi, ničesar ne doverši; (bei 3a= getn) stanje, čakališče; tebi« get —, sebitni stdn; (be<> 25te^eg) staja.	[barjak.
©tanbatte, f. stavnica, zastava,
©tanbartentrager, m. stavničar,
zastavnik, barjaktčr. ©tanbbilb, n. kip, soba. [da. ©tanbdjen, n. veččrnica, serena-©tanbe, pl. stališi, standvi; — Perfammlung, f. zborstališev. ©tanbesimajjig, «. stanu primeren, poleg stališa. ©tanbečpetfon, f. žlahtni ob.
znatni čldvek.	[starina,
©tanbgetb, n. mestovina, me-©tanbt)aft, a. stanoviten, staven, stalen, poslojan; —tgs Čeit, f. stanovitnost, stalnost, ©tčinbifd!), a. stališki, stanovski, ©tanbpuntt, m. stanovi šče, stojišče; fig. obzir, gledišče, ©tanbrecfit, n. stojna sodba, preki sdd.	[da.
©tanbrebe, f. nadgrdbna bese-©tange, f. drog, ranta, preklja, kol; žerd, lenta , manjga, vzdigalo ; plošica; einem bie — ijalten, kogar zagovarjati, ©tangel, m. — dften, n. kocen, stehlo, stebljice; (bet tfepfel, SBitnen !C.) recelj, pecelj; —n, v. a. pritikati, vezati, ©tangengolb, n. zlato v plošah. ©tangenpfetb, n. rudnjak. ©tanJer, m. rogovilež, svad-ljivec; (eine flinBenbe ^Jetfon) smerddh, smerdljivec; (bet attežbutdftftobett) vohavs, ber-liavs. [fig. svaja.kreg, prepir, ©tanterei, f. smradež, srmadi; ©tantern, v. a. (fltnčen) nasmra-diti; (butrfiflobetn) preber-bati, prestakniti, prenjdšiti, prenjdšati; fig. prepirati s«, svajati se. ©tapet, m. gomila, gromdda,
kup i (<SctnfFŽ»erfte) ladjeni-ca; (fiit2Baaren) sklad, skladišče ; »om — laufen, 7. barko odriniti.	[pravo. ©tapelgeredfitigEett, f. skladno ©tapeln, v. a. skladati, v kupe slagati; — v. n. stopati, stopnjiti. [variščc. ©tapelplats, m. skladišče, sto-©tapetfiabt, f. tergoviško mesto. ©tarE, u. močen, močan, jik, čverst, krepek, snažen , silen, tersat; fte toaren mefjre 1000 9Kann — , bila jih je več tisoč ob. hiljad: it)te — ifl bet geinb ? koljko ima sovražnik ljudi.
©tarEe, f. mo'č, jakost, snaga, krepkdst, sila, silnost; (t»ač fiart, (leif madjt) krepčilo; štirka, močic. ©tdrfen, v. a. krepiti, krepčati, vkrepčati, pokrepiti, pokrep-čati, posilniti, jačiti_, obj;( čiti; (SBdfdje) štirkati; — b, u. krepljiv, pokrepljiv, krep-čiven.
©tdrEenmef)(, n. močic , štirka. ©tarEmutfjig, a. hraber, pogd-men.
©tare, a. tdg, okdren, prcmčrl, derven, tverd; fig. okdren, vporen; einen — anfeljen, kogar bistro pogledati, ©tartblinb, a. čisto slep. ©tarten, r. n. togo biti, togčti; otogeti, otčrpniti, opanjčti, odrevenčti; (ftarc fefien) bistro gledati, v kar oči vpreti.
©tarrfjeit, f. togdst, togdta, okdrnost, premerlost.
©tarrEopf, m. terma, termo-
glivcc, samoglivec. ©tartEopfig, a. termast, termo-gliven, svojogliven, okdren, term.
©tarrfinn, m. termoglivost, okdrnost, termdst, svojogli-vost.	[niča.
Stacrfucfit, f. kerč, mertvodd-3t.it, a. stanoviten, stalen; (feft) terd, tverd, nepremakljiv.
©tdtig, a. vporen, tverdokd-ren; (anbaltenb) veden, pre-ven, staven; —Eeit, f. vpor-nost, tverdokdrnost; stav-nost, prevenosL ©tation, f. postij, os tališče; pošta; (tfnflellung) služba, mesto.	Lsldvje.
©tatiftiE, f. statistika , stavo-©tatt, prp. mesto, vmesto, namesto ; — f. ©tatte, f. mesto; »on — en geben, od rdk iti, po godu iti; ju —en Eorns men, biti 7,a kogar, koristiti komur; an .Rinbečftatt anneljs men, vz.eti kogar 7,a sina. ©tattf)aft, a. pripustiteln; spra-vedljiv-
©tattbatter , m. namestnik ; —
fcfiaft, f. namestništvo. ©tattlid) a. krasen, lčp , u7,o-
rit; važen, ©tatne, f. štatva, kip, soba. ©tatut, f. /.rast, u/.rast, stas, postiva.	Inarčdba.
©tatut,n. postiva,ustanovitba, ©tanb, m. prah; ftcf) auS bem —e madjen, vteči, pobrisati jo, — madten, prašiti. ©taubbefen, m. omčlo.
všč![miti; (in 3KetaU) vdelati, Vdolbsti, izddlbsti, vdletiti; (ein ©droein) klati, zaklali; bie ©onne ftidfjt, sonce peče ob. pripčka; (im ©ptele) vbili; ftdj einen Slaget in ben guj —, nabosti se na žrebelj; ben ©ta« — , izbosti ob. iz.peh-nlti mreno; in baš 2£uge - ' v oko pehniti. ©tedjen, n. bodenje; klanje, vdelanje; (in ber ©eite) bod-laji, —b, «. bodljlv, bodčč; ojster; —et ©djmerj, britka bolečina. [bodak, rogel. ©tedter, ni. Sutifet—, dolbnik; ©tedjfliege, f. komar, [palma, ©tedbpatme, f. stričik , bodeča ©tecfbtief, ni. iskavni list. ©teden, m. palica, gorjača; po-
rezavnlk.
©teden, v. a. vtakniti, vtikati, Vtekniti; etoaš tn bie ©tbe —, vsadlti, zasaditi, zariniti, poriniti, zabdsti; inž ©efangnif —, v tamnico vreči; in bie Safdje —, v žep djati ob. vtakniti; inž Stofier —, zapreti v samostan; ftd) in©d)ulben—, zadolžiti se, zakopati se v dolge; in Scanb —, zažgati; einem etroaž —, komur kar potepsti Ob. povedati; — v. n. tiči ti, tečiti; — bleiben, obtičali , vtičati; vstanoviti se ; in ©d)ulben —, zadolžen biti; (»erborgen fein) biti, zakrit biti, tičiti. ©tedenpferb, n. dervčn konj. ©tedenreifje, f. kolišče, ©tednabel, f. bucika, iglica, gumbnica.
©taubbeutel, in. mošnjica. ©tiiubdjen, n. prašek, ©tauben, v. a. izprašiti, izpi-bali; — v. H. prašiti, pra-šiti se.
©tduber, m. plajšič; stepalo, ©taubfaben, pl. končlči. ©taubig, a. prašen, prabovit,
prašnat. ©taubmeijl, n. poliska. ©taubregen, ni. drobni dež,
peršavlca. ©taubfanb,.— t»erf, n. prašina. ©taubmeg, ni. matica Cv bota-nici).
©taudjen, v. a. baž SBaffet —, vodi zagraditi; £anf, gtad)8 —, lan, konoplje raz.geruiti, prostreti Ob. prostirati; 5Baa= ten —, skladati robo v kak sod.
©taubdjen, n. germič,germiček. ©taube, f. germ; steblo; veja. ©taubenfatat, ni. glavitaločika. ©taubig, a. germovit. ©taunen, v. n. čuditi se, diviti se, stermčti; ostermčti, zavzeti se; bie 3<5ljne — mir, zobje se mi skominijo, skomino imem v zobih; — n. čudenje, čudo. ©taupbefen, ni. šibje, protje. ©taupe, f. šiba, prot; (SranS« fjeit) mor. [švikati, švikniti. ©taupen, v. a. šibati, tepsti, ©tedjapfel, ni. kristavec, svinjska dušica, kuželca. ©tedjen, v. a. bosti, badati, zbosti, zbadati, becati, bec-nlti; (»on ©djtangen, Snfetten 2C.) pičiti, pikniti, pikati;
(»on SBlucfen) pikati, ščipati,
©tedftei«, n. natič. ©tetfriibe, f. merkva. ©tefte, f. stogla. ©teg, nt. steza, stezda; (iiber ben gluji) berv, lova; (auf bem Snfirumente) kobilica, sedlo, mostiček. ©tegreif, m. stremčn; fig. aug bem — , iznen.cda , licz pripravljanja. ©tef)en, v. n. stati j fig. počdtiti se, imeti se; im ®ege —, biti na potu; — bteiben, obstati ; ©cf)i(b»ad)e —, biti na straži; — Iafjen , pustiti; im ffiegtiffe —, namenjen biti, voljo imčti; untet einem -, biti komur podložen; ttrie 1tef)tf> mit bit ? kako' je s teboj ? kako se imdš, počutiš? ež ftefjt nicf)t bei mit, ne zavisi od mene , ni na moji voljo; (ju liefjen Bommen) veljati, stati; (Bon^ieibetn) vdati se , spristovdti se, prllčči se ; eš jtef)t mit etnUnglticf bes »ot, nesreča me čaka; baftit —, dober stati; ein roenig —, postiti; oft—, postajati; ftcf) mtibe — , nastiti se ; —b, a. stoje, slojčč.	[pokristi.
©tef)len, v. a. krasti, vkrasti, ©teater, nt. kradljivec, tat, ©teif, a. tdg, okdren, nevkrč-ten, dervčn; —e, — f)eit, f. togost, nevkretnost, dervč-nost.
©teifen, v. a. podpreti, podpirati ; (JBcifdje) štirkati; ftd) auf evoaš —, na čem obstati, ©teig, f. ©teg.
©teigbiigel, nt. stremen, streme;
— tiemen, m. stremenoV re-men, stremenica. ©teige, f. lestvica; stopalnice. ©teigen, v n. lesti, laziti, plaziti, kremžati; (ftcf) erfjeten) vzdiči se, vzdigatl se, kvlško se valiti; (Bom SBaffer, ^)teife) rasti; auf ein spfetb - , na konja sesti, konja zasesti; au$ bet .Rutfdje —, iz kočije iti ob. stopiti; baS SStut fteigt mit in ben .Sopf, .kri mi v glavo sili.
©teigern, v. a. višej gnati, di-zati, višati, povišovdti; dražiti.	[cene. ©teigerung, f. dražba ; višanje ©teigtiemen, nt. stremenica. ©teif, a. sterm, stermčn, ster-menlt, —e, -f)eit, f. ster-mlna, stermdta, stermdst, stermenitost. ©tein, m. kamen; coll kamenje, kamnje; (eine ^Ctan6f)eit) pesek ; jtt — Wetben, okamneti. ©teinatt, a. prestar, ©teinatt, f. kamnina, ©teinattig, a. kamenit. ©teinbeifier, nt, kačela f riba). ©teinbotf,m.divja koza, kozordg. ©teinbtucf), nt. kamendrnica. Steinbtuif , m. kamenotisk; —
etei, f. kamenotiskdrnica. ©teineicfje, f. gaber, gabrovec, hrabrika; —nf)0tj, n. gabro-vlna; — nttialb, nt. gabrovje. ©teinetbe, f. krasa , kamenita zemlja.
©teinern, a. kamnen, kamenit. ©teinfrudjt, f. koščični sad. ©teingut, n. kamenina; — gefafi, n. beloperstno posddje.
©teinfjart, a. tverd kot kamen, ©teinljauer, m. kamendr, kam-. nodel.
©teintjaufen, nt. groblja. ©teinidjt, n. kamnast. ©teinig a. kamenit, kamniten, kamnat; (auš ©tein befte^enb) kamnin, ©teinigen, v. a. kamcnovati, s kamnjem pobiti. [stvo. ©teinfenntni|j, f. kamenoznan-©teinEtippe, f. skalina, pečina. ©teinfo^Ie, f. kamnen vogel, voglin; — n, pl kamneno voglje.
©teinmeifiel, m. dleto, dolbilo. ©teinme§, f. ©teinfjauet:. ©teinnufi, f. koščak. ©teinreidj, a. kamnovit, kame-niten; lig. prebogat. [rrina, ©teinreidj, n. kanmovina, rud-©teinfalj, n ogerska sdl. ©teinfcfineiber, rit. kamenore7.ee ©teinfcftreiber, m. kamnoplsec, btogrdl.	[kamenja,
©teinfe^er, m. dlažbar; skl idač ©teinroanb, f. stena, ©teinroerč, n. kamenje, ©teifi, 111. zadnjica, rit; — beitl,
n. tertica , ritna kdst. ©tette, f. mesto; .(2Sanbteifie polica; (®ienft) služba; auf ber - , koj, precčj, pri tej priči.
©tellen, v. a. staviti, postaviti, postavljati, poldžiti, djati; (etroač in bie geljorige Sage brin= gen) razstaviti, razstavljati, razpostavljati; einem nad) bem Seben —, komur po ži-vlčnju streči; ben Sopf ans geuer —, lonec k ognju pri-
staviti; ftc^er — , osegdriti; einen ffiiirgen—, poslati ob. dati pordka; etvoai in Ttbrebe —, kaj tajiti; auf bie 9probe —, poskdsiti; _((id) perfontid) etns ftnben) priti, dojti; einen }u= frieben —, komur zadovoljiti; in SBergteid) —, prispodobiti; ftdj anš genjler—, k oknu stopiti; ftd) bet @efa?t btog —, v nevarnost se podati; (|tdj »orfteUen, fieucfieln) delati se, činiti se; er (telit fidj ftumm, mutastega se dela; auf freien gujj —, izpustiti, osvobd-diti; bie tfrmee in Drbnung -, armado razpoložiti. ©teUung, f. postavljenjc; raz-postavljenje; razpoldženje; SDtilitar —, nabčra.^ ©teUoertreter, 111. namestnik, ©telje, f. bergla, opčrnica, hodaljka; —n, c.n. po berglah iti. ©tetjfuS, 111. lesčna noga. ©temmen, ©tempet, f. ©tam* men, ©tdmpel. [nja, stepa, ©teppe, f. pušča, pustdš, pusti-©teppen, v. 11 ■ všiti, všivati,
prešivati. ©terbe«, a. smertni. ©terbebett, 71. smertna postelj. ©terbefaU, m. odmerlija, stnert. ©terben , v. n. imeti, vmreti, vmirati, zavmreti; povmreti, izdabniti; —n. mretje, vmi-ranje
©terbenčtranf, a. na smeri bolan, ©terbtid), a. vinerjoč, vmerljiv, smerten, smerteln ; — feit, f. vmerljivost,smertnost; vmrč-tje , smert.
©terling, m. šterling. ©tem, m. zvezda; (irn ttuge) zenica, punčioa, serklo; (©(fticEfal) sreča, sodbina , Spferb mit einem —, liško, lisast konj, Ivec, ozvezdje, ©ternbilb, n. zvezd je. zvezdo-©terncfjen, n. z v e z d i c a, z v e z d i č k a ©ternbeuter, ni. zvezdoslovec, astroldg; — ei, f. zvčzdosldv-je, astrologija; —if<b, zvez-dosldvcn , zvezdosldvski. ©ternbeU, a. jasen, zvezdovit. ©terntunbe, f. zvezdozninstvo,
astronomija , zvezdrirstvo. ©ternSunbige, m. zvezdozninec,
astrondm, zvezd ar. ©ternfcfmuppe, f. zvezda letčča,
zvezdni uternek. ©termparte, f. zvezdarnica,
zvezdogledše. ©tetj, m. žganci. zganki, mesta ; (©cfiroanj) rčp ; (bet £in= tete beč fflfenfdjen) rit; (am ^>fluge) ralica, ročnik. ©tetš, ad. vselej, vsakdaj. vsa-
gda , vsigdar, vazda, ©teuer, f. dača, davek, odraj-tvilo, veča, štibra, namčt; ntilbe —, milošnja , pomdč; ©runb —, zemljarina, tlanina; .fiopf—, glavarina; £unb6—, pesarlna; ©nfommendo-hodkarina; a3etjef)tungg—, vžitnina, vžitarina; ©etreibe —, žitarina; ©tampel—, kol-ko vina; 4?au€ - , hišartna. ©teuet, f. ©teuerruber. ©teueramt, n. dačni urad. ©teueranfdjlag, m. namet. ©teuetbar, a. poplalni, dači podveržen.
©teuerbud), n. dačne bukve, ©teuereinneljmer, m. dačovnik. ©teuetftei, a. prost dače. ©tcuermcmn, ni. kotman, kor-
mandš , vesltir. ©teuern, v. a. kormiuiti , len-tati; einem Ubel —, doskočiti, ventati ob. odpoma'gatičemu; (bei —) prinčsti, prinositi. ©teuerpflidjtig, f. ©teuetbar. ©teuerruber, n. korit,ilo, kor-lnantlo.
©tid), ni. vbod, vbodlej, za-bddek; (einež SnfeJtč) vpič. vpik; (©ticfmjunbe) rana; (beim ■Kaljen) vpehlej, vpehndtje,-(im Aartenfpiet: vbitek, štih ,-einen tm — laffen, zapustiti kogar; nicbt — Ijalten, laž biti; (im SHaben) tergati se ; (fliefjen) bežati; ei £>at mir einen — inž j?etj gegeben, v serce je me zbodlo , v serce je mi seglo, rano je sercu vsekalo, serce mi jepresdnilo ob. pre-bodlo.
©titfjel, m. dleto, rezilo, ©ticftelei, v. zbadanje, pikanje. ©tidjeln, v. a. pikati, zbadati. ©titfen, v. a. všivati, vezati, ©tičsrei, f. vezilo. ©ticfflitjj, nt zaduha. ©titffjufien, m. zadušljiv kašelj, ©ticfjioff, m. gnjilec. ©tieben, v. a. razsipati, raz-prašiti; — v. n. prašiti se, razsipati se. ©tiefattern, pl. očdb in mačeha, ©tiefbruber, m. polubrat, na
pol ob. po poli brat. ©tiefel, ni. škornja, skornjice ; (leidtte ©tiefel) čižma.
etie
481
©tim
©tiefelfnecSt, f. ©tiefel}ief)et. ©tiefetmacfier, m. skornjir. ©tiefetn, v. a. škornje obdti ob.
obuvati,	'
©tiefel()u$er, m. skornjoččdec. ©tiefeltofire, f golonica, čižma. ©tiefeltmcf)fe, /".mazilo za škornje, ©tiefetjiefier, m. zuv.-ik, izzuvak, zajec.	Ipolusestre.
* ©tiefgefdmiifler, pl. polili)riti; ©tieftinb, n. pastorče. pasterk ©tiefnuitter, f. mačeha, mačo-
ha, pisana mati. ©tieffdjTOefter, f. polusestra, nepristna sestra. , ©tieffoljn, m. pastorek, [kinja. ©tieftocfiter, f. pastorka, paster-©tief»ater, m. očdb, očim. ©tiege, f. stopnjice, stopalice, štenge.
©tieg!i$, m. lisek, lišček. ©tiet, m. deržalo, deržaj, der-ždljka, ročica, ro'č; (an ^•Ranjen) steblo, kocen, re-celj; _en, v. a. nasaditi, na-sdjati. ©tiet, f. ©tatr.
©tier, m. bik, junec; —en, v.
tt- pojati se. ©tiergefec^t, n. bičji boj. ©tietijammel, m. oven. ©tift, m. klinec, klin, cvek,
cvekič; žrebliček. ©tift, n. zavdd; (jtlojlet) samostan , klošter; (in bet tjeiligen ©$rift) zaveza; stolnica, ©tiften, v. a. zavčsti, osnovati, vtemeljiti, napraviti, zavo-diti, ustanoviti; fig.vzročiti, vzrokoviti; gtteben —, pomiriti se; ©utež —, dobro činiti, storiti, včiniti.
©tiftet, m. zavodnik, osnovi-vec, vtemeljivec; fig. začetnik; početek, vzro'k. ©tiftifcfi, klošterski j stoliiiški. (Stiftčljerr, m. stolnik. ©tiftSfjiitte, f. skrinja zaveze,
snidnica. ©tiftSEirctje, f. stolna cerkev, ©tiftimg, f. ustanovitva, zald-ga, zavod; ftomme —, za-dušbina. ©titet, n. bodeč, hanžar. ©titt, a. tih, tihoten; miren;
— i. tiho, molči. ©tiUe . f. ttsma, tihdta; mir; in bet tihoma, natihoma, skrivoma; bie — bež SOleereč, bezvetrije. ©titfen, v. a. tešiti, miriti, vtešiti, pomiriti, potolažiti, tolažiti; baž ffititt —, vstaviti kerv; benSutfl —, žejo vga-siti; baf> Sinb —, dojiti ob. podojiti dete; baž SSetlangen —, izpolniti željo; (jum©titt« ftfjroeigen btingen) vtišati, vmi-riti.
©tiUljalten, v._ n. stati, postati, postajati, miren biti; —v. a. vstaviti. ©tiUfdjroeigen, v. n. molčati, tiho biti; vmolkniti; — n. vmolknenje, molk;—bž, ad. molčč.
©tiUfianb, m. prestdnek, postanek, postaja; postanje; einen — ntadjen, prestati, ©titlftefjen, f. ©titlfiatfen. ©timme, f. glas; fig. volja,
mnenje; odvet. ©timmen, v. a. (ein Snflrtmtenf) vbirati, vbrati; vstruniti;
l)of)tt —, napčti; ntebrigec —, popustiti; fig. einett —, nagniti Ob. pripraviti kogar; —, v. n. soglasitise, soglasno biti , skladati ob. slagati se; (©timme geben) glasovati, svoj glas dati; et ift nirfjt gut ge« ftimmt, ni dobre volje; — mef)rf)eit, f. čezpolovienicaob. večina (glasov), ©timmer, m. vbiravec; (StSerf;
jeug) ključ.
©timmri£e, f. glasivka. ©timmung, f. vbiranje, vstru-nenje; (bež ©eiflež) volja, raz-položnost, razpoldženje, na-misel.
©tinEen, ti. n. smerdeti, vonjati; — b, a. smerdljiv, von-jčč, smerdčč.	[ljivec.
©tinfer, m. smerddh, smerd-©tintfaitt, a. prevčdel. ©tintftfcf), m. linj.	[vdlj.
©tinfEafer, m. govnjač. govno-©tinEtfiier, f. Sttif [novnina. ©tipenbium, n. štipendij, usta-©ttrn, f. čelo; — a. čelni, ©tirnbanb, n. — 6inbe, f. venec, šapel, portik.	[Ijnak.
©tirnblaft, n. čelčnka, nače-©ttrnfjaar, n. vlasi na čelu. ©toberig , a. buren. viharen, ©tobern, v. i. eg (iobect, snčži, sneg pada,- — ti. a. prašiti, prah delati; er flobert alteš butcb, v vse dreza, ©todjer, m. čistilka (zdb) ; — it, v. a. čistiti, cediti, trebiti zobe; berbati, drezati, ©tocf, »i. palica; batina; ger-jača; (SBlocE) panj, čok, po-rUngelj, štor, terkelj; (ira
©efangnič) klada; (Sffiein—) ters; (eineS SSaumeS) deblo; (baš ©todfoerE) nadhišje, stro-pje, nadstrdpje , kat. ©tocfblinb, a. čisto slep. ©tocfcben, n. paličica, palčica,
palička. ©tocEbumm, a. trapast, uor. ©focEen, ti. a. zasaditi kolje; — v. n. (»on g(uffigEetten) vsesti se , vsedati se , okre-niti, oterpniti; (»on berSKitdj) vsiriti se, širiti se; (burdj geudjfigEeit »erbetben) stulinčti, preležati se; (auffjoren ftcf; ju bevoegen) vstaviti se, vstand-viti se; imSteben —, vstavljati se; er ftocft mit bet SRebe, jezik se muzaletdje, vstavlja ob. zavaluje; ber Jjanbel ftodt, tergovina stoji, ©totfett, ti. a. v klado d jati. ©totffifri), m. treska, čok, po-lendvka , lig. bedak, trap; —fang, m. lovitva polenovk. ©totffletf, m. preleženina, stuli-njenina; madlo; —ig, n, preležan, madlav. ©tocffremb, a. čisto ptdj. ©tocCbauč, n. tamnica, voza. ©tocSbotj, n. panji. [vlažen, ©tocfig, a. preležan , stuhnjen, ©tocEmeifter, m. tamničir. ©tocfpritget, — fdjlčige, pl. batine. ©tocfftumm, a. nem. ©focEting, f. oterpnenje: stuh-njenje; vstavljanje, [slrdpje. ©tocEtnerf, n. nadhišje, nad-©tOcEja^n, tli. kotnik, kotešnik. ©toff, m. snova, osnova, materija ; predmet; (SBeranlafs fung) pridka, priležitost, pri-
ldžnost, prilika; gcroebtet —, tkanina. ■ <gtil)neti, v. n. stenjati, pojemati, stokati; — n. stenjanje, stok, stokanje, ©toifer, m. štoik. ©toUe, f. stola.
©toUen, m. noga, podpora;
(im Sergbau) predeh, rov. ©tollgebiif)!:, f. štolarina. ©tolpem, v. n. spotakniti se, spodtakniti se, spodtikatise, spotčči se, spotikati se, opo-takniti se; — 71. spodtikanje. ©totj, a. pondsen, ponosit; (itbermutf)tg, f)o<f)mutf)ig) ohdl, zdeten, prevzeten, oliben; — auf ettpa« feitt, ponositi se s Čem; — tfiun, košatiti se, veličati se. ©tolj, nt. ponos, pondsnost; ohdlost, zdetnost, prevzetnost, ošribnost. ©toljiren, v. n. šopiriti se, veličati se, kašatiti sc, kazati se, gizdati se. ©topfen, v. a. zadelati, zamašiti, začčpiti, zabdlati, zaga-titi, zaphdti, zatakniti j lio-lati, gatiti, zatikati, mašiti; »Otl —, nagatiti, natličiti, naph.-iti, naterpati, nabiti; (®anfe)kermiti; eine ?pfeife£a^ baf —, pipo nab risati, basati, bulati, nabdlati, s tobrikom napdlniti; (butcfič 9laf)en) za-kerpati, zaplrititi; etnem bač SJKauI —, zamrizati ob. začčpiti komur usta. [čep. •©topfer, m. zaphdvec, zatikrič; ©topfbaar, n. dlaka, ©topfnabel, f. kerpdča.
©topfrrert, n. gača, bula, ga ta. ©toppel, f. stern, sternje, ster-nina , sternjovje; —n, pl. (bei ben ffiogeln) iglice, pis-kovje.
©toppetfetb, n. sternisče. ©tOlppeln, v. a. lavkati , klasje
pobirati, poberkovriti. ©toppter, tu. lavkavec, lavkrič. ©tdpfel, m. čep, zamrišek, za-
tič; — jil^et, m. čepovlak. ©tot, ni. bucika, nosvica; —
fleifdi, n bucikovina. ©torcf), m. čaplja,roda, štorklja;
—	fdjnabel, mi. čapljin kljun, ©toren , v a. motiti, vnespo-
kdjiti, v 7ii emir o v at i, muditi, pačiti; (in etroaž TOtiblen) riti, berskati, berbati, buriti, buniti
©torer,in.vzncmirovrivec,burič. ©totrig, ©torrifd), a. tverdo-glaveo, svojoglavcn, term; neposlušen, nevbogljiv; — Čeit, f. tverdoglavost, svo-joglavnost, termost, neposlušnost, ©totung , f• pomdta , zmota ;
buna, smeča, nered, ©top, Ml. vdar, vdarec, mah, pah, poriv; Srb —, potres;
—	Jpotfl, sklad, germrida ; (Unfall) napast, prigddek;
—	SSucfjer, kopa, skUd; einen
—	inž £orn tf)un , zatrobiti, ©tojfel, m- tolkalo.
©toften, v. u. (jerftofien) tolči, stolči, stleči, sterti; (Elein —) raztolči, razdrobiti, zdrobiti, zmerviti; (einen ©tog geben) £ sunili, pahniti; poriniti, dre-gnili, žokniti, becniti; (t)trt
unb f)CC —) suvati, dregati, drezati, žokati, becati; (f)inein ) zabiti, vsaditi, zasaditi ; (alčSegen) zabdsti, poriniti, kogar prebdstiob. prepahniti z mečem; (Bertreiben) izgnati, spoditi, prognati; Bom Sijrone —/iz prestola /.vreči; einen mit tem gupe —, vdariti, biti ob. dregniti kogar 7, nogdj; cep-tjCti, (mit ben bornem) bosti, dregati, terkati; iiber ben#au; fen —, obdriti, prevaliti, na tla trešiti; etmaS Bon ftdj —, kaj zavrčči; fig. einen Bor ben
flopf—, zameriti se pri kom;
— v n. vdariti se ob. spotakniti se na četrt, zadčti Ob. zaletčti se v kar; auf einen —z napasti (begegnen) srečati kogar, nameriti se na kogar; auf ettoač —, spustiti se, navaliti; zagnati se na kaj; inž J£>orn —, zatrdbiti,zatro-bentati; (Bom Sffiagen) tresti se; (angranjen) mejiti se ob. vezati se s čem; anšSanb—. prilentati h kraju ; Bom Sanbe —z odbdrkati, odpeljati se ; (mit bem £intern) ritati, zbijati, ftdj —/ v. r. vdariti se; fig. ftdj an etroaž —, preplašiti se, ostermčti nad čem. ©toger, m. tolkalo, tole; (ein Sbier) bodač, dregač, ter kač. ©topgebet, n. vroča molitva. ©topig, a. bodljiv; terkav. ©toffeufjer, m. vroč vzdihlej. ©tofiBoget, m. grabežljivaptica. ©tofcmeife, ad. mahoma, na mah
na ptlh; časoma. -Otottem, v. n. jecljati, čakljati,
berbotati, zezljati, berbdriti;
— b, a. jecljav, zezljav, čak-
ljav.
©tracf, f. ©erabe. [tej priči, ©traifč, ad. odmab, zdajci, pri ©trafbar, a. kriv, kaznlteln, kazni vreden; — feit, f. krivina, kaznitelnost. ©trafe, f. kazen, kara, pedčpsa, štrafa, kaštiga; ©elb —/kazen, penja, globa; bei—/pod kaznijo.
©ttafen, v. a. kazniti, kaznovati, karati, pokarati, štra-fati", poštrafati, pedepsati, kaštlgati; (S3erweig geben) p0-kregati, posvarili; einen 8u; gen —, kogar na laž postaviti, ©traff, a. napet, natčgnjen,.
stegnjen. ©traffaUig, f. ©trafbar. ©trafgetb,ii. kazen, globa, penja. ©trafgeredjtigteit, f. kaznovavna pravica.	i vavoa.
©trafgeridjt, n. sodnija kazno-©trdflidt, f. ©trafbar. _ ©trafloč, a. bez kazni, nekaz-
11 jen; prost, svoboden. ©:rafrutbe, f. bič. ©ttafmurbig, f. ©trafbar. ©trabt / m. žar , žark, zraka, lesk, trak: (^feil) pušlca,. strela; (SBlifc) blisk; gromska strela, munja.	[sjati,
©trabten, v. n. žarčti, sevati, ©trabtenbredtung, f. žarkolom-Ijenje.
©trablenb, a. žarič, sjajen. ©trablenEranj, m. nebčški venec, ©ttablig, a. sjajen, žarčč; les-kovlt, trakovlt. [predeno, ©trdbne, f. pasmo , štrenja,
•©ttamm, f. ©traff.
©trampetn, ©tram»fen, v. n. cepetati, štropotati, lupati, mandrati; — n. čepet,štropot. ©tranb, m. pomdrje, primdrje, morski breg, obal; — betroi)* ner, m. pomorec, pobrežnik. ©ttanben, v n. na bregu obse-dčti, na breg sesti; razbiti se, raztrdpiti se. ©ttanbgut.n. izmčtina (morska). ©tranbredjt,n.pobrežna pravica, ©trang , ni. zadergnica , uže, verv; (©djlinge) progla; jum —e »eturtfjeilen, navešila obsoditi; (am SBagen) podvez-nica.	f daviti,
©tranguliten, v. a. obesiti, za-©trapaje, f. trud, muka. ©tcapajiren, v. a. truditi, mučiti, moriti, ©trage, f. cesta, pdt; ulica, ©trafenmaittlj, f. cestovina, ce-starina, cestnina; — ner, m. cčstovinar. ©trafjenraub, m. razboj, raz-
bojništvo, lupežčina. ©tragenrauber, m. razbdjnik, lupež; — et, f. ©trajjenraub; ifdj, a. razbojniški. ©(tageitjoU, f. ©trafjenmautf). ©trauben, v. a. jeziti, ščetini t i, kostrčšiti, oprezovati, dizati ; ftcf) — , v. r. vpiratise, vpreti se, braniti se; (»on Sjaatm, gebern ic.) jeziti se, šetiniti se, po koncu vstajati, dizati se, kostrčšiti se.	(.len.
©traubig, a. naježen, nakostre-©traud),m. germ; bds; — roerf,
n. germje, germovje. ©trati cfjeln, v. n. spotakniti se,
opotakniti se, spolzniti se, spoderkniti , opolzniti se, sklizniti se, pasti, ©traug, m. šop; povojak; SSo; gel —, noj, štrde; ffltumen —, venec. Ipušelc, venček. ©traufidjen, n. šopek; povojak, ©traufifeber, f. pero od noja. ©trebe, f. podpora; —banb,
n. vez. prečnica. ©trebefraft, f. razpenljivost. ©treben , v. n. prizadčvati si, prizad jati si, prizadčti si, truditi se, tersati se, briniti se, pobriniti se; nad) etmaS — , hlepčti za čem , hotčti kar; — n. prizadevanje, pri-zadjanje , prizadčtje, priza-dčtek, potrdd, potruda;hle-pčnje, poblepa. ©tre6epfaf)l, m. podpora,podbdj. ©tredbar, a. raztegniteln, raz-penljiv; — teit, f. raztegni-telnost, raztegljivost. ©trede, f. prostor, razprostrina, daljina; komad; eš ifi eine jiemlidje — baftin, dosti daleč je. še tje; eine — SanbeS, kos ob. komad zemlje; (ein 3Betfj jeugl nategalo. ©ttetfen, v. n. raztčgniti, natč-gniti, napčti, razpčti, razte-govati, razpenjati; ftdj a 11 f 83ett —, na postelj se zvaliti; baS©et»e()r—»položiti ordžje; einen ju Šoben —, obdritiob. telebiti kogar na tla; (l)ins batten, bie ^>anbe) moliti, pomoliti, podati, podajati; stegovati, speti; (fid) fireden) stegniti se, stegovati se, lecati se, vlekniti se.
©treicfj, m. mah, vdar, vdarek; (Saden —) zaušnica; fig. čin; mutfjnriUiget —, šala; bummer
—	, budalaščina; (ifliger—, lukavšina; auf einen — , na jeden mah ob. mahlej, na edenkrat; — auf —, mah na pah; ein Bemunfdjter —,pre-klčti posel.
©treid)e, f. gladilo, gladiljka. ©treicfieifen, n. strugdč. ©treid)eln, v. a. gladiti, ©treic^en, v. a. gladiti, pogld-diti, poglsjati; (mit SRutfjen) tepsti, pretipati, šibati; (ein spflaftet) mazali, nama'zati; (baš SKeffet —) gladiti, (auf bem ©cfjletfftein) brusiti, oj-striti; (bač SKafi) zgla diti; (bie SBoKe) grebendti; ibie gelte) Strugati; etmaS auS bemSBudje —, brisati, izbrisati; bie ©es gel — , spustiti jadra; (ben ŠSiotinbogen) vošiti, povdšiti;
—	v. n. (Bon bet 8uft) prepi-hati, skoz vleči; tjerum —, potepati se, klatiti se, begati; bie gifdje —, ribe se bijejo; bie Jptinbin liceidjt, psica se goni.
©treidigarn, rt. mreža. ©treidjMfe, m. mohot. ©treidjftein, m. osla, brusni kamen.
©ttetf, ©treifen, m. pruga, pldza, rajda; (Bon JJeug) kos, komad, ©treifen, v. n an etoač —, dotakniti se, tikati se, dotikati se česar, zadevati v kar; (Bon Stuppen) četovdti; robiti, obhoditi; $erum skitati se, klatiti se; (burdj ©treifen ftcf)
bie Jjhaut Berttjunben) o dre ti " se; — v. a. einen Kat —, guliti jegdljo; (baS 8auf>) smu-kati, osmUkati, muziti, omU-ziti, muliti, omUliti; (©trei= fen madjen) pruge ob. rajde delati, pružiti.
©treiferei,/".četovdnje,robljenje. ©treiftg, a. prugav, prugast;
rajdast. brezast, rižast. ©treiffcfjufi, m. nastrel. ©treifjug, m. četa. ©treit , TO. boj, bitka; (3anf) prepir, povom, razpra, raz-partija, svaja; (Sleijtžflanbet) pravda.
©treitbar, a. bojoven, bojovit, raten, hraber, vitežki; — Eeit, f. bojovnost, bojovitost, hrabrost, brabrenstvo. ©treiten, v. n. biti se, bojevdtl, vojskovati, vojevdti se, ra-tovdti; (mit SBorten) prepirati se, prikarjati se; pričkati se; (mit ftdj fetbfi) boriti se ; (ftdj fct)lagen) tepsti se, tepežiti se; tttiber —, protiviti se. ©treiter, m. vojnik. bojovnlk, vojšak, borec ; (gantet) pre-piravec, pričkavec, pravdaš; — in, f. vojnica, vojšdkinja, borivka; pravdašica. ©treitfrage, f. pravdno pitanje,
pravdna točka, ©treittianbet, m. prepir, povom. ©tteitfjanbfdjuf), ttt. bojna rokavica.
©treitig, a. dvojhen; prepiren, pravden; baS tann mit 9{ies manb — madjen, to mi nikda ne more otčti; — (eit, f. dvojbenost; prepir, razpra.
©tseifEplben, m. šestopirnica,
birtdovan, tolkavnica. ©tteitfaifie, f. prepir, pravda, ©tteiffucj)t, f. pravdljivost, pre-pirljivost, pravdašivost; bo-jovnost; — fiitfjtig, a. pravd-ljiv, prepirljiv, pravdašiv; bojoven, bojeviven. ©tteittpagen, m. bojna kola. ©treng, a. ojster, hdd, strdg; — et SBintet, ljuta zima ; — e, f. ojstrost, strogost; ljutost. ©tteu, f.stelja, šteli vo; — bitcfife,
f. peskovnica. peskovnjak. ©tteuen, v. a. sipati, trositi, razsipati,raztrdsiti; (bem S3iei)e unfetfiteuen) stljati, naslljati, nastiljati; ©atj auf bie ©psi: feit —, soliti ob. posoliti jest-vine; fig. einem SBeibtaucf)—, hvaliti, hvalisati kogar, ©tteufanb, m. pesek; (gtobetet) svišč; —biidtfe, f.@tteubu(f)fe. ©treuflrof), n. stelja. ©tridf), m. potčg, potčglej, po-tčz, potez.-fj, potčga; čerta; (»on S3ogeln) tropa , odlet; (3one)pojis,podnebje; (©ttei= fen)pruga,smuga,riža; (SBeg) pdt; (»on gifdjen) derstva. ©tridfipunft, m. nadpičje. ©tticftoogel, m. odletavna ptica. ©ttidweife, ad. stranoma ©tticE, nt. uže, konop, konopec, verv.	Ištrikati.
©tticfen, t;, a. klinčati, plesti, ©tticfet, nt. pletivec; — in, f. pletilja.
©ttičerei, f. pletivo, štrikarija. ©ttiiieiter, f. privezana lestva. ©tridnabel, f. pletiča igla, ple-tiljka.
©tticfroetf, n. užeta, konopje. ©tticfjeug, n. pletivo. ©ttiegel, m. čohalo, česdlo;
—	n, v. a. čohdti, česati, šterglati; fig. rešetati, česati (k,ogar); (bebriicfen) mučiti, gnjesti.	Iklobasa.
©trieme, f. proga, prožina, ©triemig , a. proga v, progast,
klobasast. ©ttiejel, f. keržič. ©trof), n. slama; —n. slamnati, slamni. ©ttofjbanb, n. porčslo, povčslo. ©trofjboben, m. svisle. ©ttofjbunb, m otčp slame, ©ttoljern, a. slamen, slamnčn,
slamnat, ©ttoljfiebet, f. gingare. [bilka, ©ttobfjalm, m- slamica, slamka, ©troljbuf, «1. slamnik, slamnjak. ©ttotSfapf, m. fig. norec, trap. ©troljmann, m. slamar, strašilo, ©ttofjfacč, »>■ slamnica, sura. ©trofjfdjneiber, m. slamorezec. ©trof>t»itt»e, f. žena bez moža;
—	r, M. mdž bez žene. ©trom, m. reka; potdk; (bet
3uftanb, ba ein flitgtget .Stotper ftromt) tok; — ab, niz vodo, po vodi; — auf, proti vodij im — bet 3eit, v diru časa. ©tromen, v. n. teči, točiti se,
valiti se, dreti, ©tromung, f. tok, liv. [koma. ©tromt»eife,ud.potdkoma, scur-©tropfje, f. versta. ©trojen, v. n. pdln ob. naddn-jen biti; fte fitofct »on @efunb» fjeit, je zdrava kot riba u vodi; — b, a. poln, naddn-jen, naddt.
©trubet, m. vertinec , vertldg, vodovra't, kernica; — n, r. n. vertčti se; vreti; —n, n. vrenje.
©trumpf,m. nogavica, nogovica. ©trumpfbanb, n. podveza, pod-včzek.	[nogavičar,
©trumpfftanbler, — roirJer, m. ©trunf, m. panj, štor; kocčn. ©truppidjt, a. razkeršen, na-ščršen.
©tiibcljen, n. izbica, jispica, sobica, kamrica, čumnata. ©tube, f. izba, jispa, soba, Staniča; (S3ef)altnifi) shranba; —ni, a. hišni, sobni, ©tubenfjocfer, m. zapeča'r, za-pečnik.	Lkinja.
©tubenmaidjen, n hišna, dvor-©tiibet, vi. štilec. ©tiič, n. kos, komad, krajec,, del; abgebrocfienež —, odlrf-mek; (.Ranone) tdp; »onfreii en—en, dobrovdljno, sam od sebe; ein — SSief), glava, živinče; in allen — en, n vsem ; in biefem —e, v tem ; — fiir —, nadrobno; —ci)en, n. košček, komadič, krajčič; (Eiebrfjen) pesmica, ©tiicfeln, ©tlicEen, v. a. drobiti, razdrobiti, merviti, razmer-viti, raz kosi jati,razkomadati; sostaviti, skerpali. ©tiicfgieljer, m. topa'r; — ei, f
toparija; toparnica. ©tiicfgut, n. topovina. ©tiicfpforte, f. puškarnica. ©tiicEltieife, ad. po kosih, na
kose; kos za kosom. ©tudfroerČ, n. kosdvi; kerparija. ©tudjapfen, m. čep topovski.
©tubent, m. dijak, uččnec; —
eni, a. dijaški.' ©tubien, pl. navki, navke;
—	plan, »i. učebna osnova, ©tubiren, v. n. učili se. študirati ; auf et»a$ —, misliti na kar.
©tufe, f. stopnja, stopenj, stepen, stopnica; (im S5ergwerE) rudnik.
©tufenetj, n ruda v koščkih, ©tufenfotge, f. — gang, m. po-- stdpnjost, postdpnja versta. ©tufenjafjr , n postdpnje leto,
vsako sedmo leto. ©tufenroeife, ad. postdpnjama, korakoma, stopnjiško , od stopnje do stopnje. ©tuf)[, m. stol, stolec; (in ber
.Kirc&e) klo'p, klečalo, ©tuljtgang, m. odsčbnica; dri-
skavica, hitrica. ©tuftUefjne, f. zastolje, naslonilo od stola, ©tufatur, f. štukatdra. ©tiilpe, f. zaferlej, zavihaj, streha ; (ein Sedel) pokrov, pokrovec; —n, r. a. zafčr-liti, zavihati; pokriti; (einen Sopf umtetjren) povčzniti. iStumm, a. nem, mut, mutast;
—	e, m. mulec, nemec; —e, f. muta.
©tiimmet, m. odlomek, ostatek;
ogorek; —n, f. SSerftummeln. ©tummfjeit, f. nemost, nemo-
ča, mutost. ©tiimper, m. šušmar , mojster-Skaza, kerpač ; —ei, f. šu-šmad, šušmarija, kerparija ; —n, v. a. šušmariti, kerpd-rati; (auf einem Snflrument) brenkati.
©tum$f, a. top, zakaran , zatopljen ; (Bon gabnen) skomi-nast; — tttetben, stopili se, oto'piti se; —madjen, stopiti, zatopiti, zakairati; — e Siafe, plosnat nos; fig. slab. ©tumpf, —en, m. ostanek; štor. ©tumpfen, v. a. stopiti, topiti, zatopiti, zakarati; (bie *5df)ne) skominiti. [bost, slahdča. ©tumpfbeit, f. topdst; fig. sla-©tumpffinn, m. topost, topogltf-vost; — ig, a. Kip, topogltfv. ©tunbe, f. ura, sat; »on — an, od sadaj, odsele; jut—, sa daj; eine SSiertet — , četvčrt, ure; jut guten —, v dober čas; bic lefjte — , skrajna ura; —n geben, podučevtiti. ©tunbenlang, ud. cele ure. ©tunbenfd)tag, m urobltje. ©tunbent»ei|e, ud. vsako uro. ©tupfen, v. u. dregati, becati. ©tutrn, Ml. vihar, iha , vihta, nevihta; (auf bet ©ee) burja, nevreme, nepogdda -, (im .Stiege) juriš,naskdk; (Sumult) vihra, vika, hrtip; fig. lar-tna; — lauten, na larmo zvoniti.	Ipilo. ©turmbocE, m. stenoldm , tru-©tiirmen, v. n. (Idtnten) vihrtiti, vikati, hrupčti, larmati; (Bont UngetBitter) besniti, vih.lriti; treskati; (Bora 5Dteete) pljuskati, bučeti, valiti se; —v. a. naskočiti, v naskoku vzeti, na juriš osv (Vjiti si. [buren, ©tiirmenb, a. viharen ; besen ; ©tiirmer, m. vihravec; naska-kovtivec. [zvon sile. ©turmglocfe, f. burni zvon,
©turmbaube, f. kaciga. ©turmifdj, a. viharen, vihrav;
buren, nepogdden; besen, ©turmleiter, f. bojna lestva. ©turmBoget, ni. burna ptica. ©tutmtBCtter , n. vihar, vihta, nevihta, iha, nevreme. Lja. ©turmreinb, nt. piš, burja, olU-©tutj, Ml. propast, pid , pre-kucija.
©tiirje , f. pokrov , pokrovec. ©turjen, v. u. zvreči. upropa-stiti, stermogliviti; (ura—) prevaliti, prekucniti, obdriti, prevreči; (einen So»f) po-včzniti; (mit bem Sedel bebe* . cfen) pokriti, zavčzniti; einen ju aSoben — , na tla kogar trešiti ob. butiti; aufbengeinb —, vrisniti . planiti, zagrniti se na sovražnika; inSUngliict — , v nesrečo zakopati; — v. n. pasti, stermoglaviti se, srušiti se, zvaliti se. ©tute, f. kobila; —nfoljten, nt.
žreblca ; - tei, f. kobilišče. ©tu(S, ni. šltlc, risanca ; —batt,
m. podstrižena brada. ©tit§e, f. podpora, podpor;
fig. palica, steber. ©tu§en, v. n. ((topen) bosti se ; (|td> Bertttunbetn) sterinčti, ostermeti, čuditi se, začuditi se ; — v. u. podrezati, pod-strlči.pod ekati; (einen SBaum) iztrebiti, izgltiditi. ©tii§en, v. a. podpreti, podpirati, podupirati; ftdj auf et« HMČ —, upirati se, zančsti se, zanašati se na kar, uzdati se v kar. ©tufser, m. gizdelln.
©tu$gla$, n. nizka časa.	! ©ubeln, v. a. mazati, zamazati,
©tu§ig, a. začddjen, smečen, j pačkati.	[poldinski.
zmočen.	:@ublid), a. južen, poldnčven,
©tiifcig , a. vporen, oporen, ©tu&nmtt, m. podpdrnica. ©tl)l, m. sldg, pisdva , način pisanja, besedilo; — tftren, v. a. pisati, napisati, sost;ivitt. ©ubbiafon, m. podslužitelj. ©ubjeEt, n. podmet; osdba ; pomočnik; —io, a. znotrrtjn, sobstven.	[pisatelj,
©ubfcribent, m. podpisnik, pod-©ubfctibiren, v. u- podpisati,
podpisati se. ©ubfctiption, f. podpis._ ©ubftbien, pl. pomdč. [imčtck. ©ubjlanj, f. bitnost, vsebšina; ©ubfiituiren , v. a. namestiti, ©ubflitut, m. namestnik, ©ubtil, a. tanek. Subtrabettt, m. manjšitelj, od-števec.
©ubtrafjtrett, v. a. odštčvati. ©uccurž, m. pripomdč. ©učcebiren, v. n. slediti, na-
sledoviti. ©ucceffton, f. nasledovrfnje; potomstvo; —SErieg, m. nasled-bena vojska, ©udjen, v. a. iskati, poisk.-iti, tražiti; (ftdj betttufjen) prizadeti si, prizadčvali si. ©ucfit, f. kuga, mor; fig. strast, pohlčpa, žadost, poždda ; bie fallenbe —, padavica, ©ub, m. v;ir; vrenje , kipenje. ©ub, ©iiben, ni. jdg, poldne;
—', a. južni, ©ubelet, f. smrad, svinjarija,
fig. pačkarija, mazarija. ©ubelig, a. vmazan, zama'zan.
©iibofl, m. jugo-izbod; —ofts
litfi, a. jugo-izhdden. ©ubfee, f. južno ob. tiho morje. ©iibwdrtž, ad. proti jugu, k jugu , proti poldnu Ob. južnej strani.
©iibroefl, m. jugo-zapad; (•—s SBinb) jugo-zapadnjik; —lidf), u. jugo-zaprfden. ©itbtmnb , ni. jug , južni veter, ©iifjnen, f. 33erfof)nen. ©uttan, ni. sultan, ©ulje, f. žojca.	[moven.
©ummartfdj, a. sumoven , žu-©umrne, f. suma, žuma, skup-
njna, sošlevina. ©untmen, v. n. brenčati, ber-nčti, bučdti; — n. brenčenje. ©ummett, ©ummirett, v. a. so-
štčti, soštčvati; priddvati. ©umpf, m. močvirje, močevi-na, grčz, bara, mlaka, za-mok, blato; — tg, a. moč-včrn, barovit, mlakast, blaten.	[niča. ©umpfioaffet, n. mlaka, blat-©umfett, f. ©umrnen. [hdta. ©iinbe, f. greh, pregreha, gre-©iinbenfaU, m. greh, zagrešenje. ©itnbenfdjulb, f. krivnja, greh. ©imbenooll, a. grešen, pregrešen, grehapdln. ©titiber, nt grešnik; —in , f.
grešni ca. ©iinbflutf), f. potdp. ©iinbbaft, ©iinbig , a. grešen, ©itnbigen, v. a. grešili, pregrešiti se ; zagrešiti, ©unblid), a. grešen, pregrešen;
—Eeit, f. grešndst, pregreši 'ost.
©iinbopfer, n. žertva za grehe, ©upetfein, a pretanek, [dčnt. ©uperintenbent, m. superinten-©uperior, nt. starešina, glavir. ©itperElug, a. prem oder. ©uppe, f. juha, župa, polivka ; čorba.
©upptement, n. dopdlnik. ©uppticant, nt. prositelj. . ©uppticiren, v. n. prositi. ©ItppliE , f. prosba , prositba;
supiika. ©upremat, n. verhnost. ©ufpenbiren, v. a. odstaviti, ©ufpenfton, f. odstava. ©iifi, «■ sladek; fig. mil, pri-jdzen, milen; —brob, n. par-nek, mižnjak. ©iifie, f. ©ujiigteit. [sladke reči. ©iiltelei, f. sladčica, sladkarije, ©iiften, f. SBetfujien. ©iifjtjolj, n. sladič. ©iifiigEett, f. sladkdst, sladkdta, sladkoba. slast, sladdst, slad-nost, slid, sladčina; — en, pl. sladčice, sladkarije, ©tijlicf), a. sladkovat, sladkd-
ben, sladen, sladjahen. ©iiSiing, m. sladkič, sladkdn. ©I)tbe, f. slovka, zloga, slabi-
ka, složka. ©ijlbenmajj, n. merilo, ©pa-enftecfter, m. slabičkar. ©tjUabifdi, a. slabičen, slovčen. ©Ombot, n. kip, poddba, simbol.
©tjmmettie , f. razmera, ©pmmetrifcft, «. razmeren. ©tjmpathetifcf), a. sočdten, sim-patčtičen.
©»mpatbie, f. sočdt, sočdtje,
simpatija, ©tjmpatfjifiren v. n. simpatisi-rati, skladati se.	[nija.
©tjmp^onie, f. prizvdk, sinfo-Stjmptom, n. pripidek; znak, znamnje.	Lgdga.
©pnagoge, f. molivnica, sina-©ipnobe, f. cerkveni zbor, si-ndda.	[niča.
©Dnonljm, n. soime, istomemb-©tjntar, f. skladnja. ©tyrup, nt. sirop, sladkorica. ©ijflem , n. sostava, sostav, sistem ; —atifdj, a. sostiven, sistematičen, dosleden, ©jepter, n. žezlo.
T.
SabaE, nt. duban,tabak; (©dmupf —) ta bik, šnopovec; — fcfmu« pfen , ponosljevdti, šnopati. SEabaESbeutet, m. meh za duhan. Sabačžbofe, f. tabačnica, to-
btičnica, tabakčrka. SabaEžgerudj, nt duh od tali tika. SabaEčftanbter, m. duhinar, to-bikar.	Ifajka.
SEabaEžpfeife, f. pipa, lula, fajfa, SabaEčraucfjet, nt. tobakič. SabaEefdjmtpfer, m. ponosljevi-
vec, šnopavec. Sabellatifrf), a. tabcla'ren. Sabelte, f. tabela, tabula, deska. SabetnaEel, nt. taberndkelj, sve-
tohranišče. Sableau, n. sostdva obrizov. SabuietEramer, m. kramar, kro-snar.
Sact, m. takt, mera . vdarek. Sabel, ni. graja, svarilo, kude-
nje; (gefjler) pomanjkanje, pogrešek, krivnja; - jaft, a. grajdven, svarlven.
SabeUoč, a. pravčden, dober, bez pogreškov.
Sabeln, v. a. grajati, kuditi, svariti, gaditi; — Sreertf), a. svarila vreden. [rivnost.
Sabelfudjt, a. kudljivost, sva-
SEabelfiicfitig, a. kudljiv,svarlven.
Sabter, m. grajavec, svarivec, kudljlvec ; —in, f svarivka, kudljivka
Safel, f. tabla, deska; (Siftb) miza; ftcf) jut — fefien, za mizo sesti; bie — bežen, mizo pogerniti; bie—abbetfen, raz mizo spraviti; bie — auff)es ben, izza mize vstati.
SEafetbeffedE, n. jestilo, omizje.
SEafetbecEer, m. mizni strežnik.
Safefgefb, n. mizarina.
SEafetn, v. n. gostiti se, gostovati se, pirovdti.
Safetn , v. a. s deskami obiti.
Safeftucf), n. pert. krušenea.
Safeljimmer, f. Spetžjtramet.
Saffet, m. tafet, kamilka; — ttJeber, m. tafčtar, kamiikar.
Sag, m. ddn, den; ber — bridftt an, svita, deni se; ben gan? jen, lieben —, cel dragi da o ; in ben — fjineinleben, bez pameti, bez glave živeti; f)eut ju — e, drin današnji; ber iitngde —, sodni d.in; in meU nen atten —en, na moje stare dni; — fur —, dan nadrin; ei liegt am —e, očevidno ob. belodrino je; an ben — Eom« men, na svetlo priti, zvedeti se; beut itfcer at)t —, dans
osem dni; an ben — tegen, skazati; očitati; (im Setgbau) svetlo.
Sagearbeit, f. vsakdririji posel.
Sagebucfi, — btatt, n. dnevnik.
Sagebieb, m. dangdba
Sagefafjrt, f. din hodri.
Sagelobn, m. dnina , mezda.
Sage!of)ner, wt. najemnik, nad— ničar, nadenik, dninar; —in, f. najčmnica, nadenica.
Sagen, v. n. svitati, dan zoriti Ob. zazrevati.
Sagereife, f. da'n hodi.
Sagečanbrudj, m. zora, zor, svit; mit —, zarano. [svetldba.
SageSftiijt, n. svetlo, svitlo,
Sagežorbnung, f. danjski red.
Sage$jaf)t', f. dnevka.
SagemerE, n. čezdrinski posel, nadništvo.
Sdgficf), o. vsakdanji, vsakdri-njsni, svakidrinji;—ad vsaki din.	Lljati.
SaEetn, v. a. brod razpr.riv-
SaEelmetE, n. brodna sprava, ko-nopci.
Satar, m. taldr, plrijšč. [spomin.
Safent, n. talent, dar; glava,
Satg, ni. loj; —en, v. a. lojiti, oldjiti; — icfjt, a. lojast; — ig, a. lojen, lojridt; — lid&t, n. lojena sveča; — floff, m. lojec.
SalE, —ftein, m. talk, lojnik.
Samarinbe, f. tamariška.
SamartSEe, f. mariška, metljika.
Satnbour, m. bobnjrir, bobnja-nik.	(igrača.
Sanb, m. šala, čačlarija, čača;
SEdnbetei, f. igrača, čača , čačlarija, čenčljarija.
Sanbein, v. n. šaliti se, čanati se, čačljati, čenčljati.^
Sanbter, m. čanavec, čačljavec, čačlj.ir.	IS™8»n- klepi.
Sangeln , v. a. klepdti; — get«
Sangente, f. dotičnica.
Sanne, f. jela, jelka, jel; —n, a. jelov.
Sannenfjotj, n. jelovina.
Sannentoatb, m. jelovje.
Sinnenjapfen, m. jelov čurčelj, čerš.
Sante, f. teta, tetka, tetica.
Sanj, m. ples, raj, plesanje.
Sanjboben, m. plesišče.
Sanjen, v. n. plesati, rajati.
Sanjet, m. plesivec, plesir; — in, f. plesivka.
SanjJunlt, f. plesništvo.
Sapete, f. prepoga, prestčra, tapčta.
Sapfer, a. hraber , brabrčn, serčen , pogdmen, junaški, vitežki; —teit, f. hrabrost, serčnost, pogdmnost.
Sappen, v. n. šlatati, hvatati, tipati; f)ctum — , tavati, turna r a t i.
Sappifdj, a. neotesan.
Sata, f. tara.	[pajk.
Sarantet, f. tarintula , vlaški
Sartf, ni. tarifa, vcenilo.
Saro?, n. tardk; — fpieten, ta-rokovati.	[mošnjica.
Saftlje, f. žep, aržet; (ffieutel)
SafcbelEraut, n. kobdlica, bo-bdlica.
Safcfjenr, a. žepni.
Saf^enmefTer, n. britvica , ko-stura, kosturica, sključek, mihec, lovrek, lovriček.
Saftfienfpiel, n. — erei, f. slepa-
rija, slepirstvo, obsena; — er, ni. slepar.	[rica.
Safdjenuljr, f. žepna ura, žepa-
Safdjner, m. mošnjir.
Saffe , _ f. majdlčica , plošica, zdelica; čaša , torilo.
SajjTOetf, n. hovje, brina, bri-novje.
Saften , v. u. šlatati, pošlatati, tipati, potipati, hvatati.
Sa§e, f. šapa, taca, copata.
Sati, n. vože.
Saub, a. gluh, — »erben, oglu-šeti, ogluhniti; ftdj — flelfen, glušiti se; — e it)ce, Slug, prazen klas, oreh; et»až — ,na-gldhei, gluhdben.
Saube, f goldb, golobica, go-lobička; — Saubcfcen, n. go-ldbek, golobčič, golobička, goldbče.
Sauben=, a. goldbji, golobinji.
Saubenfarbig, a. golobast.
Saubenfjauš, n. golobinjak, go-lobnjak.
SaubenJotf), m. golobjek.
SaubenJropf, ni. golždn. [paž.
Saubenfcfjtag, m. golobinjak, tu-
Saubljeit, f. gluhdst, gluhdta, gluhdba.
Saubin, f. golobica, golobička.
Saubling, ni gobajur. ^
Saubflumm, a. gluhonem; —e, ni. gluhonemec, muta.
Saudjen, v. a. vtoniti, potdniti, potopiti, pogrezniti; pomočiti, omočiti; — v. n. vtoniti se, pogrezniti se, spustiti se u vodo.
Saudjer, ni. vodoldz.
Saucf)ergiocEe, f. vtonilo, vodo-laz, potopivka.
Saufs, a. kerstni.
Saufbudf), n kerstne bukve.
Jlaitfe, f. kerstiti, kerščovati.
Saufer, m. kerstitelj, kerstnik.
£attfliitg,m.kerščeiiec,kerščenik.
Saufflcitt, nt. kerstivnica. [kar.
SEaugett, v. n. veljali, hiti »a
Saugcnicfjtg, m. ničemnik, kalin, nemarnež.
Sauglidj, a. sposdben, goden, shoden, prikladen; kader; veljaven; - teit, f. sposobnost , prikladnost.
Saumel, ni. vertoglavje, verto-glavost, blagdtnost, svepa-vost; fig, pijanost.
Saumelig, a. vertoglaven, bla-gdten, svepav, opotekljiv; fig. pijan.
Saumellold), ni. ljuljka, ljuljika.
Saumelti, v. n. blagutati, sve-pati, vehljati, opotekati se.
Saufdj, nt. mena, zamena, menja, premenja.
Saufdfien, v. a. u. n. meniti, menjati, zameniti, premenjati.
Saufcfieit, v. n. slepiti, slepiriti, mamiti, omamiti, preveriti.
Sattfcfjcnb, a. lažljiv. [menjanje.
Saitfc^^anbet, ni. menjanje, za-
ffiattftfjting, f. mama, ornima, klama, zmama, zmamljivost; prevera, sleparija.
Saufenb , num. tisiič, jezero, hiljada, tavžent; — it. ti-sdča, hiljada.
Saufenberfei, a. tisuččri. Saufenbfadj, a. tisučernat.
Saufenbfattig., a. tisučerni.
SaufenbgitlbenJntut, n. svederc,
čantara. SEattfenbjalfirig, a. tisueleten.
Saitfettbfunflier, nt. vseznalec.
SEattfenbmat, ad. tisrfčkrat, tav-žentbarti.
Saitfettbfdjon, n. milica (cvet).
Saitfenbfle, a. tisdčni, hiljadni, tavžentni.
SauwerB, n. konopci, vervi.
Zax, — baum, ni. tis.
Sajramt, n. ceniteljstvo. [ksa.
Save, /'.cena. vcenilo, cenik, ta-
SEaviren, v. a. ceniti, preceniti, taksirati.	[umetnik.
ScdiniČ, /'. umetnost, — er, nt.
Sec&nifcf), a. umeten.
SEecfmoiogie, f. umetnija.
SEeidj, ni. ribnik, ribnjak.
Seig, m. testo,- — tdjt, ig, a. testen, testdnast; testnat; —tudft, n. hlebnica.
Selegrap?), m. daljndpis, dale-kopis, urnokaz, selegraf.
SeleScop, ni. dalekogled, te-leskdp.	Ikrožnik, talir.
SeUcr, m. pladnik, pladnjak,
Sellettedfer, ni. polizič.
Srtlettudf), n. obris, sm \ i j et.
Sempet, ni. molivnica, tempelj, božja vežja; —t)evx, m. tem-plar; —orben, m. templarski red'.	[kalina ? narav.
Semperameitt, n. temperament,
Semperatur, f. temperatura, po-vetrije.
SenaBei, n. precep; deržalo.
Senbenj, f. umisel, namera.
Senne, f. gumno, gumnišče, skedenj.
Senor, m. tendr.	[tenica.
Seppicft, m. preproga, sag, ple-
Setmiit, m. rdk, obrok, odldg.
Sctminotogie, f. nazivosldvje, izrazosidvje, pravorečje.
Sftau, m. rosa.
£f)aue_n, v. n. u i. rositi , ros-ljati, ros a padati; (»o m ©cfcnee) kopnčti, taliti se , topiti se, tajati se, zginjavati. [nat. Sfiauig, a. rosen, orosljen, ros-Sftauroetter, n. odmeklo vreme,
jugovina. SEfjauTOinb, ni. topel veter, jug. I2f)eater, n. gledališče, gled.lv-niea, igrališče, kazališče, teater.	ftrdlen.
Sijeotratifcf) a. igrališen, tea-Sftee, mi. čaj, tčj. i smola £t)eer , m. koloma/., katran; Sljeerbrenner, m. katrdnar; sino-Ur
ijljeerbrenncrei, f. katranarija ; smolarija; katrandrnica; smo-larnica.	Lriti.
£f)eeren, v. a. katrdniti; smold-Sfjeerig, a. katrdnast. pokatrd-
njen; smolnat. Sfjeit, «1. del, čast; strdn, strana , plat; kniga, svezek; — an etttjaž §aben, delčžen, česar biti; jurn —, stranoma. SJfjeitbar, a. deliven, deliteln, deljiv, razdeliven; —teit, f. delivnost, delitelnost, raz-delivnost.	Lmadič.
Sfjeilcben, n. delič; platič; ko-Sfjeiten, v. a. deliti, razdeliti; ločiti, razldčiti, krojiti, razkrojiti.
S^eiter, Ml. delitelj, delivec. Sfjeiltiaber, f. SEfjeitnetjmer. Sljeitljaft, — ig, u. deležen, vde-ležen; ficf) — macljen, vdelč-žiti se; —igfeit, f. delčžnost, delež , učdstnost.
ISfieilnafmte, f. Sfjeilnefjmung.
Serpentin, n». terpentin; —ofjt, 71. terpentinovec, terpenti-novo olje. SEertitorium, f. ©ebiet. Serjetol, n. žepna pištdlja. Serjett, n. trojspev. Sefiament, n. opordka, zadnja volitva; baš neite unb alte —, novi in stari zakon. Seflamentlidj, a. opordčen. ' Seftiren, v. n. sporočiti, opo-rdčiti, voliti. SSeufet, m hudič, zlodej, vrdg, čert, zlomek, netčk, peklčn-šek, hudir. Seufet5 ,_ Seufetifdb, u. hudičov,
vražji, zlomski, hudirski. Seufetžfert, Ml. zlomek, hudir, netčk.
Zevt, ni. tekst, reč; einem ben
—	tefen, okregati kogar. SEfjat, n. dol, dolina. SŠatbenjofjner, m. doljdnec, do-
lčnec, doljauiu, spodjdnec;
—	in, f. dolčnka, doljanka, sttaler, ui. tolar, križak. £f)at, f. čin, delo, djanje; in
bet —, v islini, zares, v resnici. 5£t)ater, mi. činitelj, poččtnik;
zločin, zločinec, krivec. Sf)at!)anblung, f. nasilje, zlo-činstvo.
Sljdtig, a. delaven; djaven,pos-lčn, marljiv; (ju fjanbeln fds fiig) činiven, djateln, djan-jski; —te it, f. delavnost, djavnost, poslčnost. S^dttid), a. nasilen, po sili, djanjskoma; — Jeit, f. nasilje, nasilnost. Stjatfadje, f. istiniti čin; prava istina ob. resnica.
Sfjei
496

SbeilneSntcr, in. delčžrnk, vde-lčžnik, vdelnik , učistnik.
Sfjeilncfjmmb, a. delčžen, vde-len, učisten.
3$ei(n$muttg, f. dčlništvo, vdel-ništvo, učastenstvo, vdelčžba.
Sf)ci(ž, ad. stranom, stranema , nekaj , delem.
5£{)et[img, f. delitva, razdelitva; ločba, ločitva.
£f)et'imgžjeic{jen, n. razdelivnica.
33&rilweife, ud. stranom , stranoma.	[predldg.
Sirarn, n 7,S(liča, predmet,
Sbeotog, m. bogosldvec, teoldg.
Sfjeotogie, f. bogosldvje, se-minišče, teologija.
Sf)eoXogtld&, a. bogosldvski, teo-ldgiški.
Sbeotetiftfj, a. teoretičen, teo-rčtički.
Sf)ftiaE, m. terjik.
Sljermometer, n. gorkomer.
Sfjeuet, a. drig, dragocen, skdp, fig, drag, mil.
Sfjntctung, f. dragdtina, dra-gota, dražina, dragina, dra-gdča
2()ier, 11. živil, živid, stvir; %aixš živinče, brav, živil; bie	e, živina; cin miU
beš —, zver, zverjik; TOilbe —e, zverina, zverjid, divjina, divjid.	[ ob. lekir.
SEfjieftjt, m. živinski zdravnik
Sfjietarjneifimft, f. živinslco le-kirstvo.
Uljietcfjen, n. živilica, stvarica, živalce; živinče, bravče; zverjice.	[njik, obora.
Sbiergarten, m. zverinjak, zver-
SEfliergefedjt, n. zverinski bor.
ISfjiergefcfciAte, f. živalosldvje, coologija, zveropis.
Sfjietifdv a. živilski, živinski; fig. živinski, zverski.
SfjterEreič, m. zverlnec. Lstvo.
SSfjietteicfe, n. živilstvo, zverin-
Sbon, m. glina, glinja; 11.
Sfjonartig, a. glinjast; ilast, ilo-vast.
Sfjonetbe, f. glinja; ilovica.
£()onetn, a. glinjčn, ilčn, par-stčn, lončen, zemljčn. [nat.
Sfjonig, a. glinjast; ilast, ilov-
J£b°t, m. bedik. budilo, trap, avša, abotnik, klama.
Sfior, n. vrata.
SEbotfliiget, m. vratnica.
Sfjotgelb, n. vratarina.
5£[)0tf)eit, f. bedačija, bedaš-tvo, budali.ščina, abota, nedmnost, budilost, budali-ja, brezumnost.
Sf)ori<f)t, a. bedast, avšast, abo-ten, trapast, nedmen, brez-ilmen.	[avša.
Stotin, f. bedačica, abotnica,
Sjotfcfilieger, —raattec,«!. vratir.
Sbotweg, m. vrata.
SborjoU, m. vratarina.
Sbran, m. trin, ribje salo.
Sfjtane, f. solza, slojza.
Stjtonen, v. n. solziti, plakati, solze točiti ob. prelijati.
Sf)tdnen;, a. solzni.
Sfjtanenbadjj, m. potok sdlz.
Sbtanenfluf, m. solzčnje, solzi -vost.
SbtanentioU, a. solzen, solzav.
Sbtanfag, n. sdd za ribje salo.
£f)ranie$t, Sfjtantg, a. masten, maščovit, salen, tranovit.
5£fjton, m. prestol, prestdlje.

497
Sint
Sfironbefteigung, f. nastdp vladanja.	[dati, kraljevdti.
Sfitonen, v. n stolovati; vla-
SBfjronetbe, jra.prestdlni naslednik. [la; —r, f. Sfironerbe.
Sfironfolge, f. nasledstvoprestd-
Sfitonfiimmel, nt. nebo, nebesa.
SEfiun, v. a. u. n. delati, činiti. poslovati, raditi; včiniti, Moriti; narediti, djati ; Sunb —, obznaniti, na znanje dati; ju Seibe —, kogar razždliti; 2tbbitte —, odprositi; er fiat »iet JU —, ima mnogo opraviti ob. opravil; nicljtš ju — ijaben, be/. dela biti; eS tfiut mit teib, žal mL je; ficfi fierttot —, odlikovati se; auf bm Sifcfi —, na mizo djati ob. po-djdti; grofi —, velicega se delati; er tfiut, alč »iifite er nidfetg, se nevednega dela; eg tfiut 9tot(j, treba je; eS lt)itb ftefi fdjon --, se bodežč vdalo; »efie —, boleti ; fcfjim — ,do-brikati; eine SSitte —, poprositi; eine Srage —, poprdšati, popitati.
SSfiun, n. djanje, delo, cinjenje; aU unfer — unb Saffen, vse naše djanje in nehsEnje, vse naše dela.
SEfiunftfdfj, m. tunica.
Sfiuntidj, a. mogdč; —{eit, f. mogdčost.
Sfiiir, f. dveri, duri; vrata.
Sfiiirangel, m. zatik, stežij.
£l)urbanb, n. zaveznica, pant, obboj.
Sfiurflitgel, n. dvernica, durnica.
Sbiirbutfjer, tn. dvernik, durnik.
S^urnt, m. stolp, turn;
—, zvonik; befefligter —, gra_ die.	[gradič.
Sfiurmdjen, n. stolpič, turnič-
Sfiurtnen, v. a. kopičiti; ficfi v. r. dizati se, višati se, rasti.
Sfiurmer, nt. zvontir.
Sfiurrnflpt^e, f. verh stolpa.
Sfiurmubr, f. ura na zvoniku.
Sfiurpfofle, f. podboj, nadboj, pangar.
Sfittrriegel, m. zatik, zatika.
Sfjiirfcfiroetle, f. prag.
Sfiiirflotf, nt. verija.
ffifiljmian, m timijan, popovec.
ISief, a. globok, gldb, dubok; ilizek; —er ©cftlaf, tverdo spanje.
Siefe, f. gldb, globina, globo-čina , globost, globokdst, dubljina; nižina, ni/ava, niz-kdta. •	[komislčč.
Siefbenčenb, a. domiseln, dubd-
Siefftnn, nt. —igteit, f. globo-komiselnost, domiselnost;za-dumčivost, zamišljendst; fig. bister dm; — ig, a. globo-kotniseln, domiseln, zadum-čiv, zamišljen; fig. bistrod-men.
SEiegel, n>. kotlik, rena.
Siger, Sieger, m. ris, tiger.
Sigerfarben, a. tigrast.
Sigerfjunb, nt. tigrast pes.
Sigerfafce,/.divja tigrasta mačka.
Sigerroetbcfjen, n. risa, tigrica.
5£igerwolf, nt. risovolk.
SEitgbar, a. iztrebljiv; platfv._ _
Sitgen, v. a. trebiti, iztrebiti, vničiti; (eine ©cfiulb) platiti, poplačati.
Sinte, f. černilo, tinta.
Sintcnfap, n. černilnik, černil-
njak, tintnik. SEintcnflcdE, — Eletfe, m. mačka. SintenputDet, n. černilna štupa. Sifdj, m. miza, stol; (fflta&lseit) obed; nadj — e, po jedi; ju — c ftfsett, za mizo sesti ; ju — c Eommeit, k jedi priti. S£ifcf)ge6et, n. molitva pred jedjd. S£if<$gebecE, rt. omizje, pomizje. Sifcflfort, m. žličnik, žličnjak. SEifdfilabe, f. miznica. Sifdfjicr, m. mizar, skrinj *r, stolar; — arbeit, f. mizirsko delo; — Janbroerf, n. miza-rija, mizarstvo, stolarstvo ;
—	in, f. mizarica; — Wnb jeug, n. mizirsko orodje.
SEifdfttucft, n. krušnica, krušenca. Sifdjjeug, f. ffiifcbgebecf. Sitet, m. nasldv, ime. Sitetbtatt, n. čelo (knjige). Situliccn, v. a. titulirati. Soaft, m. napitek. Soben, v. n. divjali, norčti, besniti , be siloviti, hrupčti;
—	n. divjanje, besndea, heiip.
Sodjt, f. Sodfrt. SEodjter, f. hči, hčer. S£o$ter<$en, n. hčerica. hčerka. SodjterHnb, n. vnuk, uruičc. ffiocfctennann, m. zčt. Sob, m. smert; mit — c abge« l)en, vmreti, zavmreti; mit bcm — c ringen, vmirati;ft'dj JU — e (acfien, od smeha po-kniti; id) bin beš — ef>, zgubljen sim , po meni je; ftdf) ben — antijun, vmoriti se;
—	afjntidfc, a. mertvičen. ffiobbett, 7t. smertna postelj. Sobe« u. smertni,
Sobcfiart, f. način smerti.
SobeSfaU, m. smert, odmretje, odmertija.	is smertjo.
Sobef>Eampf,»it.vmiranje,borenje
SobeSfdiroetj, m. smertni ob. hladni pdt.
SobeSurtfjeit , n. obsddba na smert ob. k smerti.
Sobfeinb, m. glavni neprijitelj.
Sobfrant, u. na smert bolen.
£obti(j6,a.smerten, smertonosen.
Sobfunbe, f. smertni ob glavni greh.
Sobt, a. mertev, vmerl, zav-mčrl; fidi — fdjiefien, vstreliti se ; ftdj — fallen , vbiti se; bet — C, merlič, mertvi, mertvec, umerli.
Sobten, v. a. vmoriti, moriti, umoriti, vbiti, usmertiti, pomoriti ; fig. pokoriti, mert-vičiti; — b, a. moriven, umdren.
Sobtenader, f. griebfjof.
Sobtcnamt, n. bilja, černa maša, bila.	[nosila.
Sobtenbafjte, f. mertviški oder,
Sobtenbegdngnifj, n. pogreb.
Sobtenbtafle, f. smertna bledost,
Sobtenblag, a. bled ko smert.
SEobtenfatbe, f. mertviska ob. smertna barva.	[sti.
Sobtengebeine, pl. mertviške ko-
Sobtenglode, f. smertni zvdn.
Sobtengrdber, m. grobar, poko-pič.
Sobtenčopf, m. mertviška glava.
Sobtenma^I,ti.sedmina, sedmica.
Sobtenmuftf, f.mertviška godba.
Sobtenfdjein, m. smertni list,
SobtenBogel, m. mertviška ptica.
Sobtgeboren, a. mertvorojen.
Sobtfdilag, ni. vboj, vbojstvo, vmor, \ moritvn.
Sobtfcfitdger, ni. vbijavec.morl-vec, ubojlca, kervnik; —in, f. morivka, kervnica.
Sof, — (tein, m. tuf, krapnik.
Koga, f. zabtinec.	Ibttng.
Soteranj, f. tolerancija, f. ®uts
.Soli, a. besen, divji, stekel, .vstekel, zmočen, pomtimljen; (bumm) nedmen, nor; — et ■Spunb, stekel pes; — fein, noreti, divja'ti, besniti.
Sollbeere, — Eitfdie, f. volčja jagoda.
StolIIjauS, n. norišče.
Sollijeit, f. besndča , divjdst, besnost, bes.	Inež.
SoUBoitf, nt. vertoglivec, togdt-
SEollfufm, a. derzen, derzovlt, prederzen; — Ijeit, f. derz-nost, derzovitost.
SoUfudjt, f. vsteklost.
Solpel, ni. trap, lepee, beba, bezjtik, avša, klama, klamdta; — ei, f, traparija, bedalija, budaldščina.
Solpetljaft, Solpifdj, a. trapast, lepast, bebast, avšast, bu-d.-tlast, klamast.
Sombatf, nt. tutnpak.
Son, nt. glas, zvuk, zvčk, zvon, žvenk; (Kccent) naglds, nagi is ek.
Sonatt, f. način, tdn.
Sonen, f. n. glasiti se, zvenčti, zvučiti, brenčeti, zvoniti; razlegati se, oriti se.
Sonftm|}, f. glasništvo, godba.
SonBimfllet, nt. godec, godbenik.
Sonleiter, nt. zvukovdd, škala.
Sonmap, f. glasomerje.
Sonmeffet, m. glasomer, zvu-komer.	|sdd.
Sonne, f. lajta. bečva, pučel,
Sonfefcet, nt. skladatelj.
Sonfefctmg, f skladba.
Sonfttr, f. lisa, pleša, plešina.
SonjTlbe, f. slovka s naglasom.
Sonjeidten, n naglis, nagl.isek; (in bet SRttfiE) sekirica, nota.
Sopaš, m. topas (kamen),
Sopf, nt. lonec, pisker.
Sopfet, nt. lončtir, piskrar.
Sopfetetbe, f. glina, glinja.
Sojpfetn, a. glinjčn, zemljčn, lonččn.	Lsddje.
Sopfergefdiirt, n. lonččno po-
Sopograpfjie, f. tnestopis, topografija.
Sopp, t. dobro! naj veljti!
Sotf, m. šota, šušek ; ruša, ru-šina; —',o. šotast; rušinast.
Sotflaget, n. šotišče; rušišče.
Sotnifiet, nt. torba, tobdlka. tomister.	[torteilica.
Sorte, f. torta; — npfanne, f.
Sottur, f. peza, muka; pczav-nica, tezavnica.
Štab, ni. dirk ; stdp.
Srabant, m. telostrtižuik, pro-voditelj; sprenmik, '.rabtint.
Štaben, tt. n. dirjati; v stdp iti.
Staber, p/, tropine; (£utfen Bont attšgebrannten SJtalje) mlato; (»ont (Setreibe) zadnje, suški.
Stadtt, f. noša, breme, butara; (Bon ©peifen) jedilo, nosilo? (.Rteiber —) noša, nošnja, kroj.
Sradtten, v. rt. prizadevati se, prizadjati si, prizadčti si, gledati, nastojati, tersiti se; nad) bem £eben — , po živ-lenju streči; nad) etroač —, 32 *
gnati se za čem ; — n. pri zadevanje , prizadetje , pri-zadjinje; fein ganjež 25icfjten unb —, vsi njegovi trudi.
Staefjtig, a. brej ; (Bon ©cfiroeit nen) sprasen; ( Bon .Ruf)en) brej , stelen; (Bon ©tutten) zžreben; (frticbtbar ) roden, rodovit, plodondsen, ploden.
Sractament, n. gostitba, gostba, pir.
Stactat,n.pogddba, pojedndnje.
Stactiren, v. a. gostovati, gostiti.	[poročilo.
Srabifion, f. izročilo, ustno iz-
Stagbar, a. nosljiv, nositeln, ponešljiv; (fruefjtbar) ploden, plodovit, plodondsen, nosi-ven, roden.
Stagba^re, f■ nosila, nosilnica.
Stagbaum, m. trrfm, podsek.
Srage, f. Sragba&re.
Srage, a. len, leniv, vminj.
Sragefjimmel, m. nebo.
SrageloC)n, m. nošnina, nošarina.
Sragen, v. a. u. n. nesti, nositi; (Bon bet Stbe, ffiatmteti tc.) roditi, obroditi, donositi, do-nčsti; (einbringen) donositi, donsišati; auf ben #anben —, pes tvati.pesto vati; (Bom SMetje) brej biti; ©orge —, skerbčti, skerb imčti; bte ©tfjufb — , kriv biti; ftcf) ftagen, geEfeis bet fein , nositi se; et tragt nteinen Stlamen, on imtf moje imč; SJertangen —, željčti.
Srager, m. noseč, nosivec, nosilec.
Stagejeit, f. vreme nošenja.
Sragfjeit, f. lenost, lendba, le-nivost.
Stagtfomifcf), a. tragikdmičen.
Sragifcfc, a. žalosten, tragičen.
SragEotb, nt. koš.
SragEranj, m. svitek, zvitek.
Stagobie, f. tragčdija, žaligra.
Stagtiemen, m. nadrrimnica, obrrimnica.	[golčti'
SraUern, v. n. žvergbai, žvcr-
Srampet, ni. štorklež; štorklja..
Srampeltfjier, n. dromedclr.
SranE, m. pitje, pijriča, pivo, pitvina, napitek, napoj.
SranEe, f. napajišče, napaja-lišče, naprija ; — n, v. a. napojiti, napajati.
SrdnEtinne, f. — trog, m. korito.
SranEfteuer, f. pitarina.
Sranftto, ni. prehdd.
Stanžparent, n. prezrcični napis.
Srančport, ni. prevdz, transpdrt.
Sranšpottfcf)ifF,n. prevdznibrdd.
Stappe, nt. traplja (ptica). .
Staubefjen,n. grozdič, grozdiček, grozdek.	[grozdje.
Sraube, f. grdzd ; — n, pl.
Staubidjt, a. grozdast.
Sraubig, a. grdzdnat.
Scauen, d. a. poročiti, zaročiti, venčati,
Stauen, v. n. up ati, zadpati, zančsti se, zanašati se , verovati; ftcfj — v. r. derzniti se, prederzniti se, podstd-piti se. [žalovanje, tuga.
Srauer, f. žalost, žaloba ; iil,
Srauergebicfjt, n. pesen žalobna.
Stauetgefolge, n. sprevdd.
Srauergetaut, n. mertvdško te-lčmbanje.
Srauergefang, ni. žalospev.
Srauetgefdjidjte, f. žalostna pri-povest.
ffirauerfleib, n. černina, černa obleka.
Srauermufif,/". mertvdška godba.
»Erauern, v. n. žaloviti, tugo-vdti, žalovati se, žalostiti se, žalosten biti; um ben ®ater —, obžalovati oččta, žalovati po očetu.
Srauerfptel, n. tragčdija, žaligra.
Srattertudt, n. četno sukno.
SrSuerroeib, n. žaldstniea, žalo-vdvniea.
Sraufe, f. kip, kapllo, kapivo; Bom Stegen in bie —, z. dežja pod kip, iz blata do muže;
—	roaffer, n. kapnica.
Staufeln, Šraufen, v. a. u. n.
kapati, kapljati, kaniti, kap-ljevati, cankati, cankljati.
Sraultd), a. prijazen, zastopen;
—	feit, f. prijaznost.
Sraum, nt. senj, sanj, son, sanja.
* Sraumbeuter, m. razlagdvec san-jev.
Sraumen, v. n sanjati, senjdti, senjati se; icfi trdumte, sanjalo se mi je.
SErdumer, nt. sanjir; — ei, f. sanjarija ; — in , f. sanja-riea; — a. sanjirski.
.Sraumgeftdfjt, n. prikazen v snu.
Sraun, ad. res, zares, resnično, zaista.
Sraurig, a. žalosten, tužen, žalen, kukdven; — feit, f. žalost, tužnost, kukivnost.
Srauting, nt. ženitni ob. zakonski perstan.
Staufdjein, nt. ženitno pismo.
Xraut, a. mi), ljtib , prijazen, porazUmen.	Ivenčanje.
Srauung, f. poroka, zaroččnje,
Steff, n. želod.
SEreff, f. ©d)tag.
Steffen, v. a. vgoditi, pogoditi, zadeti; (erratfjen) vgoniti, vga-niti; (antreffen) najti, srečati; Ofnftaften) pripravljati, pripraviti; eine Sffiaf)! —»izbrati; eine ^peiratb — , oženiti se; bie Steifje trifft mi d), to se mene tiče, versta je nameni; v»en trifft bie ©djulb 1 kdd je kriv; ber 35(t§ f>at i fin getrof= fen, strela je ga vdarila; eS traf ftcf), primerilo se je, dogodilo se je.
SEreffen, n. bitka, bitva, boj.
Sreffer, m. vgonjič.
Srefflidj, a. krasen, zdi; dober; verli; — feit, f. krasdta, žalost; dobrdta; verlo.st.
Sretbefjnuč, n. pomarančniea.
5£reibef)erb , m. ognjišče za či-stenje srebra.
Sreibe[)oIj,n.priplavljene derva.
Sreibeiž, n. srež.	Igonba.
Sreibjagen, n. — jagb, f. gonja,
Sreibeleute, pl. gonjači, gonitelji.
SEreiben, v. n. (auf bem Sffiaffer) plavati; (IBacbfeni rasti, poganjati , berstčti, popičati, popkati; ftcf) fjetum —, potikati se; — v. a. gnati, goniti, poganjati, terati; (in bie glucftt —) spoditi, iztčrati, odgnati; SBudier —, vobrovati; Surjs tBeif — , šaliti se ; Unfeufd)* fjeit —, nečisto vati; er treibt ein Sttaurers, ©drtnergeroerbe, on je zidar ob. on zidari, on je vertnar ob. on vertnari.
Sreiber, m. gonjač, gonjič, goni telj.
Sret
502
Stif
SEreibeteiti, n. mladica.
Steibfanb, m. svišč.
Srennbar, a. razločiv, razločite In ; razkrojiv.
Stennen, r. a. ločiti, razločiti, razdrtižitl, razstaviti; (abfon; bem) odldčiti, oddelitl; (ettte 9laf)t) parati, razpirati, raz-porjiti; (jerfcfjneiben) razrezati; (tton einanbet reigen)raz-tergati, razččsniti; (tfiemifcft) krojiti, razkrdjiti, razldčiti; ftcf) — v. r. razlti se, razdrtižitl se. ločiti se.
Stennung, f. ločltva, razhod, ra-zid ; ločba; razdelenje, raz-druženje.
JStenfe, f. vojka, uzda.
SEreppe, f. stopnjice, stopalice, shodi.
SreSpe, f. stoklasa, steklasa, kopitnik.
Sreffe, f. prim.
Stejlet, pl. tropine; — Weirt,m. troplnšnica, skavec, bersa.
SEreten, v. n. u. a. stopiti,stopati, koričiti; auf etneti ©eitc —, s komur potegniti; bei ©eite—, odstopili; jufammen
—	, skupiti se , zbrati se; alleč jufammen —, vse po-tanciti ob. poteptati, berein
—	> vstopiti; (mit ben gitfšen autsauetfcfjen) manciti, tlačiti, iztličiti, tanciti; baš tjjflas fier —, klatiti se po ulicah; in ben ®ien|J — , služit iti, službo nastdpiti.
Steu, a. zvest, veren; — brus a. veroldmen.
Sreue, f. zvestdba , zvestdst, vernost, vera; bei meinetr —,
bogme, pri mojej duši, tako. mi duše.
S£tettf)erjig, a. iskrčn, odpert, odkritoserčen, ravnodušen, prostodušen; — Eeit, f. iskrenost, odkritoserčnost.
Sreulidj, ad. zvesto, verno.
SSreutoš, a. neveren, nezvest, veroldmen; — »etben, izneveriti se; — (oftgfeit, f. nevera, nevernost, nezvestoba, veroldmstvo. SJributiten, v. a. (im gemeinett Seben) natvezati, nadlegovali, ponadležoviti.
Sribunat, n. sodna stolica.
Sribut, m. namčt, dača, popli-tek; — pflicfjtig, it. poplaten.
Sricfjter, m: lilo, lij, lijik.
Stieb, m. gonj, tir, poj; (#eibe> čreda, stado; (am Saume) popek, mladika, berst; lig. nagon, nagib, pogon,pog.ijnk.
Stiebfeber, f. pero; fig. vzrdk, nagon.
Stiebfanb, m. svišč.
5£riebtt>eg, m. stegna.
KriebmetS, n. kolesa.
Sriefauge, n. kermeljivo oko; — augig, a. kermeljiv, ker-niežljiv, berlavodk. [teči.
Stiefen, v. n. kapati, kapljati,
SEriefnafe, 111. sopljivec.
Sriegen, v. n. mamiti, varati, klamati, omimiti; ftcf) — v.r. mamiti se,Varati se, goljfitise.
Stieglicf), a. lažljiv, lažen, gol-jufljlv, mamljiv.
Stift, f. paša , pašnik ; (^ietbe> čeda, čreda, stado.
SEriftgetb, n. pašnlna. Ipaše.
Sriftgerec&tigfeit, f. pravica do
Srif
503
&roft
Sriftig, a. temeljit, veljaven;
-	feit, f. temeljitost.
Srigonometrif, f. trigonometri ja,
trioglomerje.
Sritter, m. jiglavček, žvergolin;
—	n, v. n. žvergolčti, jigloviti.
SriUiort, f. triljon.	[piti.
Urintbar, a. piten, 7.a pitje, za
Irinfen, v. a. piti.
Srinfer, m. pivec; pijanec.
IStinČgelb, n. zapitek, (dnar) 7,a vino.	Iglažek.
SrinfgtaS, n. kozarec, bokal,
Srinčlieb, n. napitnica.
Srinffhtbe, f. pivnica, kerčma.
SrinJtrafTct, n. voda z.a piti.
SEripliren, v. a. trojačiti, potro-jačili
Srtppeln, v. 71. kobacljati, hodati,
Stitt, m. stopnja . stopinja, stopa , korak ; (<3put) sled, trag; (©tufe) stopnja, stepen,
Sriumpl), 7)i. slavje, slavodo-bitje, — bogen, m. slavodo-bitni oblok, častne vrata; —tten, v. n. slavijati, rado-stviti se.
Srocfen, a. suh, posušen; —tjeit, f. suša, suhota, suhdst.
2tocfenp[a&, »i. sušilo.
5EtocEen|iube, f. sušivnica.
SrocEnen, v. ?i. sušiti se, posušiti se; vsaliniti; —r. a. sušili ; bie #anbe —, roke otrčti ob. obrisati.
SrobelSram, m. starež, stareži-ne, starine ; starinarnica.
SrobeimarJt, »i. prodaja stare-žine.
Srobetn, v. n. tergovati s starinami; fig, muditi se, obotavljati se.
Srobter, m. starinar , starežar' — m, f. starinarica.
Srog, m. korito, kaddnja; ni-ške; - ftfiattc , f. stergdlja.
Krolten, v. n. valjati se; ftd) —, v. v. pobrati se,
Srommtt, f. boben; — feit, n. bobniček v ušesu; bobniča.
Stommeln, v. a. bobnjati, bo-
benovati, na boben biti. Srommelft^ltigrt, m. bobnarska
palička.
5Erotnmelfd)taget, m. bobnjar.
SErompetc, f■ trobčnta, tromba, troblja.	Ibiti, trombati.
Srompeten, v. n. trobčntati, tro-
Srompetenfdjjali, trobni glas, zatrdbenje. [bač, trobec.
Srompeter, i«, trobčntar, tru-
Stopf, 711. budalo, avša; armet —, siromak.
Sropfen, Stopfeln, v. n. kapati, kapljati, curčti, cankati.
Sropfen, m. 2ropf<f)en, n. kaplja , kanec, sraga, curka; kapljica, kanček.
Sropfentreife, ad. po kapljah.
Stopfnafj, a. moker do kože.
Stopflicin, ni. kapnik, krapnik.
Sropfipaffet, n. kapnica.
SropftPrin, m. podččpina.
Uroši, m. liertljiga, ropotija; druhal.
SEroft, ni. uteha, tolažba, po-tolažba, odžala.
SEroflbor, a. utešiv, utešiteln. _
Sroften, f. a. tešiti, tolažiti, potolažiti, utešiti, tažiti, po-tažili. troštati
SErofter, ni. tešitelj, utešitelj, to-lažnik , odžalnik; — in, f. utešiteljca, tolažnica.
Stoflti«, a. utešen, utešljiv, potolažljiv, odžaljiv, tešiven
SrofUoS, U- bez utehe; obiipen.
Srofifdfjreiben, n. tolaživno pismo.
Sto|, m. kljubet, ukljdb, klju-bčst, vpor , tverdoglavost, tverdokornost, nagaja ; mit sum —, meni vkljilb ; — bie-ten, kljubovati, ukljubovati, nagajati; — ad. ukljiib, vkljilb; et fpticfit — einem ®elef)tten, govori kakor učen čldvek.
Stolen, v. n kljubovati, ukljubovati , kljubetovati , nagajati; kujatise; bem Sobe —, ne bati se smerti.
Sro(5ig, a. ukljuben, ukljubljiv, kljubetljiv, nagajiv, vporen, tverdoglav.
ffito(sfopf, m. ukljdbnež, naga-jivec, vpornik.
Sriibe, «. moten, kalen; (buns fel) temen , temav, mračen ; (Bom ^limmet) oblačen , me-glčn; (betriibt) žalosten, tužen.
Stuben, v. a. motiti, kaliti; bet jj>immet ttiibt fi<f), nebo se oblači.
Srtibfal, n. nevdlja, nadldga, beda, reva; (bie Srauet) tu-ga, žalost.
Sritbfelig, a. nevdljen, beden, reven; tužen, žalosten, jaden.
Stubftnn, m. žalost, dreselje ; —ig, u. žalosten, dresel.
Stutfifef, m. stolnik.
Sttiffel, f. gomoljlka; — ljunb, m. gomoljičar.
Stug, nt. mama, goljfija, pre-vera, varka, klama, podvdd.
Stugbilb, n. mamljiva prikazen, pritvdra.	IStieglidj.
Stiigen, SEriigtidj, f. Stiegen,
Stugfcftluf, m. kriv izvod.
2tuf)e, f. skrinja, skrinja, kišta
Stiimrner, pl. razvaline, poder-tine; ostanki.
Srumpf, m. trumf, addt; - en, v. a. s trum lom vbiti; einen —, nasekati kogar.
Srtmf, ni. pitje, pitek, napitek: pijanstvo, pijanost.
Srunten, a. pijan, opit; (Bot gteube) prevzčt, izven sebe od radosti; — ItJetben, opiti se.
Stunfenbolb, m. pijanec, pijan-če.	Inost.
Stunfenfteif, f. pijanstvo, piid-
Stupp, nt. četa, trdpa, šok, šaka.
SEtuppe, f. četa, truma; —n, pl. armade, vojska, vojšaki.
Sruppentoeife, a. v tropib, četama.	[kavran.
Stutf)a[)n, m. puran, purman,
Stutfjenne, f. pura, kavra.
Srutljuftn, n. pure, kavre.
£udj> n. sukno; <3d)nupf—, robec, ruta.
Sudtattig, a. suknovat.
Sucfjbereitet, m. suknar.
Siicfeetdbfn, n. robec, ruta.
Sucben , u. suknčn, od sukna; — b, f. blazina.
Sudjfabtif, f. sukndrna, suk-narnica ; — ant, m. suknar.
Sucftfjanbet, nt. tergoviua s suk-nom.
Sudjmatfcer, f. -beteiter.
Su<f>macf)erf)i>nbt»er[, n. suknar-stvo, suknarija. Lsk.ivnica.
SuApteffe, f. suknarska sti-
Sucftftfjeete, f. suknarske škarje.
Suc^tig, a. verli, dober, pravi, vreden; (bauerfjoft) krepek,
močen, j;ik, čverst; (tauglicft) sposdben, prikladen, prigd-den ; —feit, f■ verlost, vrednost; krepkdst, krepkdča, jakost, čvcrstdča ; sposdb nost, prikltidnost. Iroba Sftttfiroaaren, pl. sukna, suknčna Sutfe, f. spletka, zvijiča, zloba. SEucfifcb, o. zvijsfški, zloben, po-
tdbnjen. 5Euf, »n. lahek kamen. Sugenb, f. krepdst, čedndšt - fjaft, a krepdsten, čedno-sten.	Im. čudorčdnik.
£ugenblef)re, f. čudorednost; - t, SEugenbteitfj, —fam,f.Sugenbf)aft. ffiulpe, f. tulipa, tulipan, kljun-ček •, — nbctum, nt. tulipnik. Sttmmel, f. Saurnel. JSummetn, v. a. gonili, poganjati, tirati , turjati; ftdj —, v. r. žuriti se, spešiti se, pospešiti se. Ijališče; bojišče. Summelplafc, nt. tekallšče, tur-ffiurmtlt, m. hrup , halabdka, šunder, praska; (Xitfrul)r) punt, buna; —uiren, v. n. hrupčti, halabučiti. Sttnd&e, f. belilo, apno, mrivec; maža; —n, v. n. beliti, pobeliti, apniti, p o.'i pni ti , ob-metafti.
Sunfe, f. juha, omaka , namaka ; —ti, v. a. namdčiti, namakati. pomdčiti. Supfet, m. pika, piknja, piknji-ea; —ig, u. pikast; —n, v. a. pikati, piknjtiti, napiknjati, pikičati.	Ldotakniti se.
Stipfen, Supfen, t\ a. pičiti;
Sttrban, vi. čalma. [turčiti se.
Siitf, m. tur k ; — roerben, po-
Sutnier, n. vitežka igra. turnir ; —plati, mej dan.
Surnieren, v. n. turnirati; biti se , mečevriti se.
Sutteltaube, f. gerliea.
Surtetn, v. n. gukati, gučati.
Suftfi, m. tuš.
Sufcbe, f. žužel,kinčskočernilo.
Siitte, f. 3i?e.
Stjger, f. SEiger. [mačuhav.
Sjtjpbuč, m. mačdh; —franf, a.
Shranit, vi. silnik, samosilnik, okrdtnik, trinog , kervoldk, tiran.
Sptannet, f. samosilje, samosil-ništvo, trinožtvo , kervoldč-nost.okrdtnost, nemiloserdje.
Sljranntftfe,rt.samosilniški,okrd-ten, kervoldčen, nemilosčr-den, tiranski. Ičiti, dreti
Uljrannifiten, v. a. zatirati, mu-
Sjafo, in. čako, klobuk vojiški.
11.
Uebel, n. zlo, zleg, hudo; (,Rranf= beit) bolezen; (UngliidE) nesreča, zlo.	v
Uebet, a. hdd, zli; ež ifl mit —, mi je hudd, mi je zlo, mi hudo prihdja , mi je medlo, me medli; — neumen, za zlo vzeti; einett — rooUett, zlo komur voljiti ob. želčti ob. vo-siti; — boren , težko slišati; — gelcumt, zle volje, nevd-ljen.	[zlohdten.
Uebetgefinnt, o. zli, hudomisleč,
Uebetteit, f. niedlica, omedle-vica.
Uebelflang , UebeUaut, m. glas neskladen ob. neugdden.
UebelElingenb, a. slaboglasen, neskladen.
Uebelflanb, m. nepristdjnost, ne-priličnost, nespodoba.
Uebeltftat, f. zločinstvo , zlo djanje, hudo delo, hudodelstvo, hudobija.
Uebeltfjdtec, m. hudodelec, hu-dodelnik, hudobnik, zločin, zločinec ; — in, f. hudodel-nica, huddbnica.
Ueben, v. a. (einen in etmaš) vaditi, vajati, vuriti, poduče-vati; (aušiiben) }. SB. baž Sleis fd)ergett>etbe, mesdriti; —fid), v. r. vaditi se, vuriti se, iz-driti se, vežbati se; SRadje —, maševati se nad kdm.
Uebet, prp. čez, črez, krez; verh; nad; na; prek; — ben SKSeg, čez pot; — bemSoipfe, nad glavo'; — Jtlagenfurt nad) Saibad) gefien, skoz Celovec na Ljubljano potovati; — Sifcfie, pri jedi, pri mizi, medjedjd,
—	bern gluffe, unkraj ob. un-stran reke biti; — biefeč, verh tega ; bie Stacfit —, po noči, skoz noč; — ein Safjr, dalj od leta, dalj kakor leta dni;
—	breišage fomme idf> roieber, v treh dneh spet pridem; eč gebt JtUeS — unb — , vse krizama grč, vse vprčk leti;
—	unb J?0J)f, na vrat na nos.
Ueberacfern, v. a. preordti, pre-arjati.
UeberaU, ad. povsdd, povsodi, povsdt vsikjer.
Ueberantaotten, v. a. izročiti, vročiti, dati, predati, izdati.
Uebetarbeiten, v. a. predelati, predelovati, prenarediti; — fid), v. r. presiliti se, prete-gniti se.
Ueberauč, iibet bie SJtagen, ad. črez vse, odviše, neizmerno.
Ueberbauen, v. a. (bašgetb) pre-Orati; (ein JpauS) prezidati.
Ueberbieten, v. a. preceniti, več občtati.	[včzati.
Ueberbinben, v.a. prevčzati, pod-
Ueberblattem, v. a. prebrati, prebirati Cbukve).
Uebetbleiben, f. Uebrigbleiben.
Uebetbleibfel, n. ostanek, ostd-tek, ostaja.
Ueberblitf, m. pregled j —v. a. pregledati, pregledovati.
Ueberbreiten, v. a. prostrčti, za-streti, prostirati ; razgerniti, razgrinjati.
Ueberbringen, v. a. prinesti, do-nesti, prinrišati, poditi.
Ueberbtinger, m. podaljec, poda-jivec, donosnik; donesovi-vec, donašsivecj —in, f. po-dajiivka, donosnica, dona-šdvka.
Ueberburjetn ftdj, v. r. preklic-niti se, prevroči se, preko-baciti se, stermogliviti se.
Ueberbao, Ueberbem, UeberbieS, ad. verh tega, razun tega. Lterp^tl.
Ueberbauern, v. n. prebiti, pre-
Ueberbecfe, f. odčja, odevka, odevrilo, pokrivalo, poverh-odeja.
Ueberbecčen, v. a. odčti, odzvati, pokriti, pokrivati, odeniti, zagermti, zagrlnjati.
Ueberbenfen, c. a. premisliti, pre-mišljoviti, razmisliti) — ftd), v. r. premisliti se.
Ueberbrefcfien, v. a. premlatiti.
Ucbecbrug, m. omerza, zloba, naveliča, stiid, pristiid.
Uebetbriifftg, a. naveličan, sit; et roirb eS — trerben, se bode
1 " naveličal, bode sit, se mu bode stožilo.
Uebetbiingen, v. a. pregnojiti, preveč nagnojlti; pognojiti, nagitojiti.
UeberecE, ad. popreko.
• Uebeteilen, v. a. dohitčti, prihi-tčti, dohltili; pritčči; (etrociei —) prehitčti, preliiliti, prenagliti, preletčti, hitro ob. berzo delali; — ftcb, v. r. prenagliti se.
Uebereilung, f. prentiglica, naglica , prenagljivost, naglost, prehitenje.
Ueberein, ud. jedino , shodno; — »ftbctt, pogdditi se , razumeti se, dogovoriti se.
Uebereinanber, ud. jeden na drugega , jedno na drugo; eč gebt OTeč —, vse grč naop.ik Ob. krizama.
UebereinEommen, v. n. (mitetroaS) soglasiti se; (ft'<b »ergleidten) pogoditi se, dogovoriti se.
Uebercintunft, f. pogddba, dogovor; soglasje, vravnava.
Ueberetnftimmen, v. n. sogltislti se, soglasovitise, priličiti se, soglisno biti, složiti se; — b, a. soglasen, skladen, složen.
Uebereinflimmung , f. soglasje, sloga, složnost, skladnost, sklad, porazumnost.
Uebeteintreffen, f. Uebereinftimmen.
Uebereffen, fttft, v. r. prejesti se, preobjesti se, preobjedati se.
Ueberfabtett, v. a. (einen juffiBas gen) prek česar peljati, prepeljati; (uber einen Šlup) prepeljati, prebroditi, prebar-kati; — It. n. prek česar peljati se; prepeljati se, pre-včzti se.
Ueberfatjrt, f. prevožnja, prevoz; (ber Stt ber —) brdd, prebrdd, prebrodlsče.
Ueberfall, m. napad, napast, na-skdk, prepad, naval; —en, v. a. naptisti, napadati, navaliti, planiti (na kogar); bet (Sdjlaf itbetfaUt ibn, spanje ga obide.
Uebetfeilen, v. a. opiliti. Iben.
Ueberfein, a. pretčnek, predrd-
Ueberflecbten, v. a. preplesti, preplčtati, zaplčsti.
Ueberfliegen, tt. a. preletčti.
Ueberflieften, v. n. izlivati se, izllti se, pretčči, prelivati se, razlivati se.
Ueberfltigeln, v. a. nadkrlliti.
Uebetflup, m. obilnost, obilje, preobllnost.
Ueberfliifiig, a. obilen, preobilen; (unnotbig* nepotreben.
Ueberfotbern, v. a. preveč tirjati.
Ueberfreffen, ftdt, tt. r. prejesti se, preobjesti se, objesti se, objedati se, prežrčti se.
Ueberfrieren, v. n. zamerzniti; zakčrknitl; premreti.
Ueberfubte, f. Ueberfabrt. _
Uebetfiibten, v. a. prevčzti, prevoziti, prevažati, prepeljati; (tiberroeifen) prepričati, pre-
vižati, presvedočiti (kogar), dokizati (komu). Ueberfiifjrer, m. brodnik, brod-n®r-	[darina.
Ueberfttfirgelb, n. brodnina, bro-UeberfuUen, v. a. prena polniti, prepogniti, — fitf, mit ©pet« fen, prejesti se. Ueberfiittern, v. a. prekčrmiti,
zakermiti, prepičati. Uebergabe, f. predinje, preditva,
lzročenje, predija, uditba. Uebergalte, f. prežolčnica. Uebetgang, m. prehdd, prebija,
prehajanje, prelaz. Uebergeben, v. a. izročiti, vročiti, predati, — ftdj, v. r. bljuti, bljuviti, kozliti. Uebetgeficn, v. n. preiti, prestd-piti,- jum geinbe —, vskočiti, odbegniti; (in gaulni® gnjiti, gnjiliti, gnjiti začčti; bie ge; Ihtng ging ttber, terdnjiva se je podila ; bie icttgen gef)en mit tiber / solze me nabijajo; (»on gtiiffigfeiten) f. Ueberfltefien; — in Si«, v srežiti, srežitise. Uebergeljen, v. a. (mit <3tilIfcf)Wet= gen) zamdlčati; (aučlaffen)pre-skočiti, izpustiti, prepustiti, prestdpiti; (bttrdjfeljen) preglč-dati, — ftcft , V. r. prehoditi se, vtrdditi se. Uebergenridjt, n. previga, pre-
tčžnost, preteža. Uebergiefjen , v. a. politi, poli-
jati, obliti, oblivati. Ueberglcičt, a. posteklen. Uebergolben, v. a. pozlatiti, po-
zličiti, prezlatiti. UebergtoJ, a. prevčlik, velikin-ski, orjiški, srčp, grozen.
Uebergufi, m. polivka. Uebergut, a. preddber. Uebertjatten, v. a. preceniti, preveč eeniti. Uebetljanb nefjmen, v. n. širiti se. razširjati se, presiliti, množiti se, rasti, razprostrin-jati se.	Lvesek.
Uebetf)Ong, m. prekrivilo ; pre-Ueber^angen, v. n. viseti nad
ččm; prekriti. Uebet^dngen, v. a. pokriti; za-gerniti, zagrinjati; obveseti prevesiti. Uebetfjdufen, v. a. prepdlniti;
obsipati, preobsdti. Ueberfjaupt, ad. sploh, v obče, povčrh, poverhama, skupno Ueberfjeben, v. a. (einen einet ©adje) rešiti ob. osvobdditi (kogir česar); — ftdb, v. r. prepovzdičiti se, ponositise, prepovišati se , prevzčti se. Ueberfjetfen, v. a. pddpomigati,
pripomigati, pripomdči. Ueberfjtn, ad. (»otbei) memo, memogredč; (iiber ett»af> f)tn) znid; (oberflacfjlicfj) pover-homa, po verhi, koljčkaj. Ueberfjodj, a. previsok. Uebetfjoren, v. a. (etmaš) ne čuti, ne slišati (česar); (einen) pre-slišati (kogar). UCbetfjubeln, v. a. prenigliti, prehiteti, preniglo deliti. Uebetbiipfen, v. a. preskočiti, preskikati, preskakoviti, prč-ko skočiti. Ueberjagen, v. a. pregniti, vgniti, vtruditi, prepoditi, pretirati.
Ueben%ig, a. črezleten.
Ueberirbifcfj, a. nadzemčljski, nadzemen, nebeški.
UefcerEaufen, ftcf), v. r. prekdpiti se, drago plačati, predrago kupiti.
Ueberfletben, v. a. oblepiti, po .ljepiti, preljčpiti, obmizati.
\teberfleib, n. zverhnja suknja, hala; —en, (befleiben) obleči, oblačiti; (uberjie^en) preblčči, preoblačiti; — ftd^ , v. r. preobleči se, preoblačiti se.
Uebetflug, a. premdder, pre-
• pameten, predmen.
Uebetfodjen, v. a. prekdhati.
Ueberfommfn, v. a. dobiti, za dobiti, dosčči, prejčti; — v. n. črez priti; (auefommen) prebiti.
Ueberfunft, f. prehdd.
Ueberlaben, v. a. preobldžiti, prenaldžiti, pretovdriti, pre-tčžati, prebasati, mit ©efcfjdfj ten — fein, mnogo posla imčti.
Uebertang, n. preddlg.
Uebertaffen, v. a. prepustiti, pre-pdšati, pustiti, dati; — ftcf), v. r. vdati se, podati se, izročiti se.
Ueberfaft, f. pretovor, pretčža; (5Befcf)n>et:lid)Jeit) nadlčga težava , napost.
Ueberlafien, v. a. preobtovoriti, pretčžiti, preobldžiti.
Ueberldfltg, a. nadlčzeu. težaven, siten, naposten.
Uebetfauf, m. naval.
Uebertaufen , v. n. (»on gtu[fig= feiten) razliti se , razlijati se, izlijati se; kipeti; (jum gein; te) vskočiti, odbegniti, prebegniti, vteči k neprijatelju;
v. a. (einen) prevrčči, podreti kogar ; (butdjfefjen) pregledati, preletčti; (an @e= fdjminbigfeit ubettteffen) pre-hitčti, pretčči (kogar); C6 iiberfduft midj ein ©cfjauer, groza tne obide, spreleti, nahaja ; — ftcf), v. r. preletčti se.
Ueberfdufet, m. uskdk, prebeg-nik, begdnec; —in, f. us-kdka.
Ueberiaut, a. glasen, preglasen; ud. na včs glas, na vse gerlo.
Uebetfeben, v. u. preživeti.
Ueberlegen, v. u. preldžiti, prestaviti; (S(eibet) f. Ueberffeu ben; (tiberbenfen) premisliti, premišljevati, presdditi, pre-sojevati, razsoditi, prežin-jati, prevdariti, pretiihtati.
Uebertegen, a. (an SDIadjt) moč-nčjšt; (an JCraft) močnčjš:, silnčjši; (an ©e(ef)rfamfeit) učenejši; — fein, v. n. pre-višoviti, nadvišovati.
Ueberlegfam, a. pazljiv, opazen, oprčzen : —feit, f. pazljivost, opaznost.	[jen.
Uebertegt, a. premišljen, razsd-
Ueberlegung, f. preldžba; raz-sdj, razmišlenje prevdarek, premislik, razsddek ; —Sftaft, f. razsddnost, razsddna mdč.
Uebertefen, v. a. prebrati, pre-čitati, preštčti, prebirati.
Uebetfetnen, r. a. ponavljati.
Ueberliefetn, v. u. dati, izročiti, vročiti, preročiti, predati, sporočiti.
Ueberlieferung, f. izroččnje, pre-danje, bie mimbltdie — , us-tmčno sporočilo.
Urtftliften, r. fl.pregoljfdti, prekiniti , zvoditi, premesti
Uebetmatfien,®. a. prenarediti, prenarčjati, predelati i (u6er= fenben) posldti, pošiljati, izročiti.
Uebermad)t, f. premoč, pre-mdžnost, preobldst, veči sila ob. mdč; madttig, a. pre-mdčen, presllen, premdžen, premogočen.
Uebetmalen, i>. u. premalati; (auf bet ©itiljle) preinMti
Uebetinannen, Uebermetfletn, v. a. nadvlddati, prevladati, premagati.
Uebermap, n. nezmera, črez-mera; fig. nezmernost, pre-komernost.	[mereu
Uebermdlttg, a. čezmeren, preko-
Uebermauern, v. a. zazidati, pre-zidati.
Uebermenfdjlidj, a. nadčloveški, nadčovečen , črezčloveški.
Uebermefien, v. a. premeriti, pre-merjati, zmeriti: — ftd), v. f. prevdriti se v meri.
Uebetmiigen, v. a. premdči; nad-vlddati, premdgati.
Uebermorgen, ad po jutre, po jutrinim, po jutrišnim , po jutra'jnim , čezjdtre ; — tttOE= Qtg, a. pojdtrišen, pojutrčnji. Uebermutf)/ m. preozetnost, pre-vupnost, preošdbnost, svoje-vdljstvo; — mutljig, a. prev-zčten , preošdben , razsdjen, zvupen, prevdpen.
Uebernacfcten, v. n. prenočiti, no-eiti, prenočovdti, prespd-vati.	Ičen; pondčen.
Uebetnčidjtig, a. prendčen, no-
Uebernafjen, v. a. prešivati, ob-šlvati, prešivati.
Uebernabme, f. prijem, prijema, prijet je,prevzetje,prijemanje.
Uebernaturlidf), a. čeznatdren, liadnatdren, nadprirdden, nadnardven.
Uebernetjmen, v. a. prijčti, spri-jčti, sprijčmati; (auf ftd) neb; men) prevzeti, na se vzeti ; — fid), v. r. prevzeti se ; (ftd) mit Ttrbeit —,) pretčgnitise.
Uebernefjmer, m. prijčmnik, pri-jemdvec. Ljati, prepldžiti.
Uebetpflttgen,».a. prcordti,prear-
Uebectagen, v. a. nadvišovdti.
Ueberrafdjen, v. a. prepdsti, pre-napdsti, prendgliti, prestreči.
Ueberrafdjenb, a. nenaden; — rafdjung, f. nendda.
Ueberredjen , v. a. pregrabiti.
Uebettetfjnen, v. n. preračuniti, preštčti, preštevati, prerdjtati.
Uebetreben, v. a. pregovoriti, pregovdrjati, premarnovdti nagovoriti, fpremarno v dn je.
Ueberrebung , f. pregovdrjanje,
Ueberteiben, v. a. pretrčti, pre-drobiti, preribati. fmdžen.
Ueberreidj, a. prebogat, preza-
Ueberreirf)en, v. a. izročiti, vročiti, dati, podati; —v. n. preseči, premolčti, črezmo-leti; — retdjung, f. izročitba, poda'nje. vroččnje.
Uebetteif, a. prezrel, pregdden; —teife, f. prezrelost.
Ueberreiten, v. a. prejčzditi, pre-jdhati; ju Soben —, potreti ob. poteptati s konjem.
Uebercemten, v. a. potreti ob. zvernlti (kogar) v begu.
Uebetreft, m. ostanek, ostdtek; (Sttyne) razvalina, podertina, podertija.
Ueberrinnen, f. Ueberlaufen.
Uebarrotf, m. zverhnja suknja, hala.
Ueberrumpetn, v. a. navrisniti, i/.nenada napasti; —rumpes tung, f. nenadni napad.
Ueberfaen, v. a posjati, nas-jati; pregdsto sjati, presjati.
Uebetfaljen, r. a. presdliti.
Ueberfatt, a. presit, prenasit-jen, najeden; fig. sit, naveličan; —fcitttgen, v. a. pre-nasititi, presititi, prenaker-miti.
Ueberfaufen, ftdj, v. r. prepiti se.
Ueberfdjatten, v. a. obsenčiti, presenčiti.	[več ceniti,
Ueberfcfjafsen, v. a. preceniti, pre-
Ueberfdjauen, v. a. pregtčdati, pregledovati, razgledati.
Ueberfdjtčen, f. Ueberfenben.
Ueberfdnefjen, v. n. infmo stre-liti, črez streliti; — v. u. streliti (črez kar) — ftdj), v. r. prekucniti se.
Uebetfcbiffen, v. a. prepeljati z ladjo, prebarkati, prevezti, prečdlniti; —, v. n. prepeljati se, prevčzti se.
Uebet:fd)lag, m. prevdga; (beirn ■Kletbe) preklad ; (bei ben SBuns ben) obveza, obliž, obkladek ; (in bet 5Recfmtmg) račUn, pre račUn.
Ueberfd)lagen, v. a. prevagati; (bebecfen) pokriti, odčti; (»on einer gliiffigfeit) pregrčti, so-grčti; (ein -Rifib) prekladati, obldžiti; (iibetblattent) pre-
skočiti; (uberredjnen) prera-čUniti; — fi<f,, r. prekucniti se,
UeberfcMammen, v. „. zablatiti.
UeberftfjleKfjen , v. a. podkrdsti se , priplaziti se (k komur), zalčsti (kogar).
Ueberfcbleiern, v. a. zastrčti, za-gerniti, pogerniti.
Ueberfdjmeljen , r. a. prevariti, preverjati.
Ueberfdtmieren, v. u. premazati, nama'zati, obmazati.
Ueberfdinapipen, v. n. preskočiti, prehlopiti se, zahlopiti se.
Uebetfdfineien, v. a. pokriti ob. obsUti s snegam; — v.n. za-pasti s snegam.
Ueberfcbon, a. prelep, sprelep.
Ueberftfjnitren, v. a. povezati, prevčzati.
Ueberfdjreiben, v. a. prepisati, prepisovati; (ubetett»aS fdiretJ ben) nadpisati , napisati kar na ka'j; Semanben etroaš —, pisati, na znanje dati, naznaniti (koinu kar).
Ueberftfireien, v. o. prekričati, prevpiti, predreti.
Ueberfcbreiten, c. a. prestdpiti, prekoračiti; — v. n. iti na drugo stran.
UeberiiJbrift, f. nadpis, napis.
Ueberfcljltf), ni. gornji črevel, • kaloša, cokla.
UebetfcbuS, ni. ostanek, ostatek.
Ueberftfjiitten, r. u.presUti, za-sUti, obsUti , presipati; (»on glnfftgteiten) politi, poli-jati.
Ueberf(^t»anSen, r. n. prevesti se, premdhniti, nagniti se.
Ueberfdjmanflidj, a. preobilen, obilen, izobilen, brezmeren.
UeberfdjreeUen, v. n. nabrekniti.
Ueberfdjreemmen , v. a. potopiti, razliti se (po čem), potoniti; —fdtraemmung, f. potdp, po-vddenj, povodnja. [lidf). Ueberfdwenglidj, f. UebetfdjtoanS*
Uebetfdittjer, a. pretežek.
Ueberfdjttiimmen, v. a. preplavati.
Ueberfegeln, v. a. prejadriti, prebroditi.
Ueberfebett, v. a. pregledati, previdni, prezreti, razglčdati; (Betfe!)en) nevideti, neopdziti; (nidjt adjten) nemdrati , prezirati, pozabiti; jemanbž gef)= ler —, zanesti, prizanesti.
Ueberfenben, v. u. poslati, poši-lati, odprdviti; — fenber, m. poštldvec.
Uebetfe^en, v. n. preiti, pregd-ziti, prevezti se,- — v. (t. prevezti, prepeljati, prebroditi; (auf einen anbern Ort fteUen) prestaviti , preldžiti; (Sdume) presaditi; einem im J&anbel —, drago predati; (ein Sudj) prestaviti, prestavljati, prevdditi , prekladati ; inž (Slotttenifdje —, posloveniti; — fe$et, m. pre-stavljavec, prevoditelj, pre-vddnik ; —fe§ung, f. prevod, prestavljenje. [preselovatise.
Ueberftebeln , d. n. preseliti se,
Ueberfteben, v. a. prevariti, pre-vreti, prekdhati, navariti.
Uebetjtlbern, v. a. posrebriti, presreberniti, prosreberniti.
llebetftngen, v. n. nadpevati, črez peti.
Ueberftnnlicfi, a. čuvstvčn, breztelesen.
Ueberfpannen, r. a. prenapeti, napeti, nategniti, prenatč-gniti, raztegniti; spferbe —, prepreči konje; ben ©eift —, napčti ob. napenjati svoje dušne moči, si glavo beliti; feine Gšm>artungen —, preveč pričakovati.
Ueberfpannt, a. prenapčt, preveč napčt ob. nategnjen; eitt —er Sopf, prenapeta glava , prenapčtnež; — fpnnnung, f. prenapčnjanje ; preprega ; prenapetost.	[presti.
Uebetfpinnen, v. a. opresti, pre-
Uebetfptingen, v. n. preskočiti, preskakati, črez skočiti; — v. a. eine ©tube —, preskočiti jamo; (ubergeflen, aučlaf* fen) preskočiti, izpustili, prepustiti; — fptung, m. preskok, skok. [vzeti, vbiti karto.
Uebetftedjen, v. a. eine Satle —,
Uebetfleljen, v. a. pretcrpeti, prebiti, prenesti, prestati.
Ueberfleigen, v. a. prelesti; (ubers tceffen) preseči, nadvišovatt, previšovdti; ^inbecniffe —, ovčrke Ob. zaderžke prema-gati.
Uebetfletgern, v. a. predi-ažiti, ceno povišati, kup povzdigniti.
Uebetfiimmcn, v. a. preglasiti, prekričati, nadvladati z večino glasdv; ein ©aiten^Sns fitument —, strune prenapeti ob. prevbratiob.prenategniti.
Uebet(iraf)Ien, v. a. nadsijdti, obsijati [mazati, premazati. Uebet(lteid)en, t;.a. pomdzati, na-
Uefcetflrcifen, v. a. bie tfermel - , rokttve odvihati; - (tcidfet bes riif)ten) lahko dotekniti se.
Ueberjlreuen, v. a. obsdti, posuti, posipati, potrdsiti, pre-trdsiti Lpotoplti, potoniti.
Ueberftromen, v. n. razliti se ;
Ueberflttbiren, v. a. premisliti, prevdariti.
Uebetfltit.ien, v. n. prekucniti se, prevreči se; — v. a. prekucniti.
Uebertčiuben, v. a. oglušlti, za-glušiti, preglušiti, omamiti,
Uebertljeuer, u. predrtig ; — tfjettern, tt. a. preceniti, pre-dražiti.
Ueberttag, »t. prenos, prenašanje; — ett, tt. tt. prenesti, preuoslti, prendšati; eittern ctllMi —, izročiti komur kar.
Uebertreffen, v. a.previšati, nad-krlliti, preseči, premagati, nadvladati.
llebertreiben, tt. a. pregnati, pre-siliti, vgnati ; — trieben, pregnan, črezmeren.
Hebettreten, v. n. prestdpiti, prekoračiti se; — v. a. (ein®es fe|) prestdpiti, prelomiti; — tteter, mi. prestopnik, pre-lomnik; — tretung, f. pre-stdpljenje, p'resto'p, prčldm; —ttitt, ni. prestop.
Uebertrinfen, ftd), v. r. prepiti se, opiti se.
Ueberfurtdteit, tt. a. pobeliti.
Uebetsolčert, a. preobljuden.
Ueber»ortE)eiten, v. a pregoljfati, prevariti, ocigtiniti.
Ueberntadjfen, v. n. zarasti, obresti, narasti i — v. a. preraisti.
Uebertttčittigen, v. a. premdgati, nadvladati, preslltti.
Ueberroeifen, tt. a. prepričati, prevažati (kogar), dokazati (komur).	[liti.
Ueberttteifien, t', a. pobeliti, obe-
Ueberttterfen, v. u. prevreči, pre-metati , premečov.-iti; ben SJiantel —, zagerniti, na se vreči, na se obesiti pltfjš;
—	ftdt, v. r. s kdm svaditi.
Uebentticbtig, prevtižen, pre-
tčhten.
Ueberntiegen, tt. u. prevagati,; (itbertteffen) presčči, previšo-vdti.
Uebertttinbett, v. a. premagati, nadvladati, oblidati; — win= ber, mi. premagtivec, ohladitve c ; —roinbung , f. premag, premiganje, nadvlidanjej —
tttinblid), «• premagljiv; — tmnblidjfeit, f. premagljivost.
Uebernrintern, v. n. zimčti, pre-zimčti, prezimovtiti.
Ueberjafit, f. večina , vekšina;
—	jahten, v. a. preštčti, preštevati; — $at)lig, a. nadšte-vilen; — jaf)ten,_ v. a. pre-pldtiti, prcplačati.
Ueberjeugen, v. n. prepričati, previžati, presveddčiti (kogar), dokazati (komor); — jeugenb, a. prepričdven, pre-svedočiven; — jeugung, f. prepričanje, presveddčenje, presveddčba.
Ueberjieljen, tt. a. prevlčči; pokriti, zastreti; mit -Rcteg —, z vojsko napasti; — tt. n. preseliti se; —ftdj, preoblčči se, preoblačiti se; ber £tm= 33
met uberjieljt fitfc mit SBotfen, nebd se oblači. Uebetjinnen, v. a. obkositrati. Uebetjutfem, v. a. obsladkdriti,
posladkoriti, poedkrati. llebetjug, m. prevleka, preble-ka, obvlek Lskriž, krizama. UeberjttKtdfj, ad. poprek, nav-Uebticfj, a. navaden, šegen, po-ščgen, običen, v navadi, v šegi; —feit, f. navada, običaj, šega, vadnost. Uebtig , a. ostali, drdgi, uni;
—	bteiben, ostati, ostajati;
—	enž, razen tega, verh tega, v ostalem.	[vežbanje.
Uoburtg, f. vaja, vada, vadba, Ufet, n. breg, berčg, kraj, obalo ; primdrje; —a. brežki; primdrski; — berooijner, m. primdrec. Uljt, f. ura, godina; um Wie »tet — ? obkorčj, obkorid ? ti 5 — gefdfrtagen, ura je pčt odbila; — a. uren;
—	djen, n. urica; — madber, m. urir; — mac(jer=, a. urir-ski; — madjerfunfl, f. urarstvo; — fabrič, f. urarnica.
Uf)u, ni. podhdjka, vjer. Utrne, f. brest; — it;, a. brestov; — nttalb , m. brestje, brestdvje. Um, prp. okdli; o, ob; po; za;
—	bažJ&auS getjen, okdli hiše iti; — Oflern, o veliki ndči;
—	5»ci Ubt, ob dvčh; — bie <St)Xe btingen, ob čest pripraviti; — einen ©utben, za čn goldinar ; — ©otteč SBillen, za božjo voljo; — bie S5ejab= Jung fommen, poplačilo priti;
ti ift mit fttoer — bač J^etj, mi je težko pri sercu; — fo mef)t, tim več; — fo »eniger, tim manj; bie 3eit ijl —, čas je minul.
Umačern, v. a. preoi-ati, pre-arjati, prepldžiti; podoriti.
Umanbetn, v. a. premeniti, pre-narediti, predelati, prenarč-jati; — rung, f. premena, prememba.	[narediti.
Umatbeiten, v. a. predelati, pre-
Umatmen, v. a. objčti, objč-mati; —mung, f. objčm, ob-jčmanje, objčtje. Lnesleči.
Umbebalten, v a. še dalej imčti;
Umbiegen, v. a. opogniti, nage-niti. I delali; preobraziti.
Umbitben, v. a. prenarediti, pre-
Umbinben, v. a. (um ftdf> binben) opasati se ; ( — ettt>aš) pre-vezati, obvčzati, obviti.
Umblafen, v. a. okdli pihniti ,0b. pihati.
Umbtetfjen, v. a. prelomili, olo-miti; einen Met —, l-azorati, preorati njivo; (bei benS8utJ)= btucfetn) prestaviti.
Umbtingen, v. a. vbiti, vmoriti, vbijati, vsmčrtiti, ob živle-nje pripraviti, vmartdrati.
Umburjetn, v. n. prekdeniti se.
Umbecfen , v. a. prekriti, prekrivati.
Umbreljen, v. a. zasdkati, ober-niti; —, fid!), v. r. sukati se, vertčti se, oberniti se, obračati se; —btefjung, f. obračanje. sukanje.
Umbrucfen, v. a. prenatisniti, preštampati.
Umfafjren, v. n. voziti se okoli;
obiti; — v. a. potrčti z voza ai.
UmfaUen, v. n. pasti, previ-eči sej zverniti se, prevaliti se; (»omSBiefj) poginiti, cerkniti, krepniti. Umfang, m. obšir, šir , okrdg, , okrij, objem, s tež i j, steja ; (Snfjalt) obseg; — en, v. a. objeti, obseči, obsegati, 7.a-popisti.
Umfaffen, v. a. objeti; obseči. Umflattern, v . obleteli, oble-
tati, obletovati, oferkljiti. Umflediten, v. a. oplesti, oplč-tati.	Itoviti.
Umfliegen, v. a. obletčti, oble-Umfliefien, v. a. obteči, obtčkati. Umfotmett, v. a. prepodobiti,
preobraziti. Umftage, f. razprišovinje, raz-pitovinje; — en, v. a. raz-prišati, razpitati, razprašo-viti. [prelijati, pretakati. Umfulien, v. a. preliti, pretočiti, Hmgang, m. (einež Slabeč) ver-tčnje , sukanje , obra'čanje , (^projefTion) obhdd , proeč-sija; bet — mit Semaitben, obbdd, obboj, obhijanje, tovaršija, pajdašlja; — gang? lid), a. druževen, prijizen, priljuden; — gdngIicf)Eeit, f. druževnost, prijaznost, priljudnost. Itmgeben, v. a. obdali, obleči; obskočiti, obstdpiti, obsčsti, obkoliti.	[va, okrajna.
Umgegenb, f. okolica, okolja-Umgefjen, v. n. (bte!)en) sukati se, vertčti se , obračati se; (fputfen) strašiti; mit Semcms
ben —, pajdišiti se, obhoditi se s kdm; (ftd) 6efdjaftU gen) pečati se; mit einem gut —, lepo ravniti ob. obhoditi se s kdm, lepo imeti kogar;
—	v. a. (einen Umtpeg madjen) okoli iti; (au6n>etd)en) ogniti se, ogibati se česar; anttoorte mit — bet spo(t, odgovori s prihddnjo pošlo.
Umgefef)tt, a. napčcn, nardben;
—	ad. nasprdti; napčno, narobe.
Umgeflaltung, f. presndva.
Umgiefien, v. a. obliti, ohlijati; preliti
Umgtaben, v. a. prekopati, pre-kapati; (um etroač f)etumgta= ben) okopiti, okipati, obko-prfti; — gtabung, f. prekdp; obkdp. [jašiti, ograničiti.
Umgtenjen, v. a. omejiti, obme-
Umgiitten, v. a. opisati; prepisati , pripisati, opčti.
Umfjaben, v. a. imčli na sebi, nositi.
Umljang, m. zastdr ; — fjangen, zastrčti, ogerniti; obesiti okoli česar.	Ikati.
Umftauen, v. a .posekati, obse-
Umfjet tc., f. Jjetum.
Umbetitten, v. n. plandovati, klatiti se.
Umfjin, ad. okoli; nidit — ioni nen, primdran biti.
UmbtiUen, v. a. ogerniti, zager-niti, zagrinjati, zaviti, oviti, zavijati, odeti.
Umtefjten, v. n verniti se, vračati se ; (einen 5£opf) opikniti, povezniti; — v. a. verniti, vračati, vračoviti, oberniti, 33*
preobemiti; — fefjrung , f. obernltva, obričba. llmElamroern, r. a. objeti, objemati, okleniti se, oklepati se, opeti se.
UmEletben, v. a. preblčči, preobleči , preoblačiti; — ftd^, v. r. preblčči se, preobleči se.
Umfommen, v. n. poginiti, zginiti, konec vzeti.
Umftanjen, t?, a. venčati, ovenčati.
UmEreiS, m. krdg, okrdg, okrd-glej; —freifen, v. a. okrdžiti.
Umlaben, v. a. pretov.iriti, prekladati, prcnaldžiti.
Umlagern, v. a obsesti, obse-dati, obleči, oblčgati.
Umtauf, m. občg, krogotčk; — fdjteiben, razpis; —fen, v. n. verteti se, sukati se, obračati se; okoli leteti; —v. a. podreti, zvjrniti, prevrčči lctč; krog česar letati ob. begati, obleteti kar.
Umlegen, v. a. obldžiti, oblagati; (anberž legen) preldžiti, zvaliti, prevaliti; (umbiegen) zaviti; einen 33etbcmb —, pre-vezati, zavezati; einen 9R<tnr tel —, plajš krdg sebe d jati; — fict), v. r. bač ©tfiiff tegt fttfi tttn, ladja se oberne ob. obrača; ber 2Binb legt um, veter se menja.	[čati.
UmlenEen, o. oberniti, obra-
Umteuctiten, v. a razsvetiti, razsvetliti, osvetiti.
Umltegenb, a. okdlen, okoli ležeč, obližnji.
Ummadjen, v. a. predelati, pre-narediti, prenarčjati, prede-
lovati; ein J&olčbanb —, vratni robec okoli djati.
Ummnuern, v. a. obzidati.
Ummeffen, v. a. na novo meriti, izmeriti, premeriti.
Ummitnjen, v. a. prekovati.
Umnčiljen, v. a. obšiti, obšivati.
Umnebeln, v. a. omegliti.
Umnefimen, v. a. okdli se djati ob. vzeli, zagerniti.
UmpacEen, v. a. prenaldžiti, pre-nalagati, prekladati.
Umpanjem, v. a. okl opiti.
Umpflanjen, v. a. presaditi, presajati; obsaditi, obsajati.
Umpflugen, v. n. preorati, pre-pldžiti; podorati.
Umpragen, f. Ummunjen.
Umreifen, v. a. obiti, obhoditi, obpotovati.
Umreifen, v. u. podrčti, zverniti, prekdeniti, prevreči.
Umreiten, v. n. jezditi ob. jahati okdli; — v a. (ju Soben reis ten) prejezditi; (einen Ort) jezditi ob. jahati krog česar , objezditi, objezddriti (kar).
Umrennen, v. a. podrčti, pre-vrčči, zverniti; obleteti,
Umringen, v. a. obstopiti, ob-skočiti. obdjati.
Umtif, m. obris, načert.
Umritfiren, v. a. mešati, razme-šati, premešati.
Umfagen, v. a. prepiliti.
Umfatteln, v. a. presedlati; — — v. n. premisliti se, pre-meniti se, preoberniti se, besedo prevrčči.
Umfd§, »i. prodaja, razmena.
llmfcbaffen, v. a. prenarediti.
predelati, pretvtfriti, pre stviriti.
"Umft^dnjen, v. a. obkopati, ob kapa ti i — fdjanjmtg, f. obkdp. Umfcjiatten, v. a. obsenčiti. Umfdjauen, f. Umfefjen. [mešati, llmftbaufeln, v. a. z lopato pre-Itmfdjiffen, v. a. prebroditi, ob-lidjati, obvesldti, prebar. kau; jadriti okdli. Umftfjlag, vi. zavitek; (bei ben JCerjten) obklddck, zavoj (a3eranberung)prememba; (an ■Sleibern) zaslec, oslec; (Um; fa|) prodija; — en, v. n. zverniti se, prekdcniti se, prevrčči se; (ficf) Beranbern) premeniti se ; baš SSetter fd&tagt um, vreme se preverže; (auSarten) popačiti se; — a. etmaž um etoaž —, oviti, zaviti; (einen SJtantel) zager-niti, se zaviti (v plajS); (itrautet) obkladati, okl.isti; (einen®aum)posekati; (5Dtiin= jen) prekovati. llmfcbleictjen, v. u. oblčsti, oplaziti, skrivši okdli česar hoditi. Umfdjleietn, v. a. zastrčti, ob-strčti.	[sčsti, okrdžiti
Umfcfiliegen, v. a. obstopiti, ob-Umfdjmteljen,t. a. pretopiti, preliti, prelljati, prevariti. UmWmi?ben, v. a. prekovdti, prekrivati; okovdti, okavati. Umfc&ranten, v.a. ograditi, ogrd-
jati, omčjiti, omejasiti. llmfcbreiben, v. a. prepisati, prepisovati; (f)erumr<i)reiben) ob-pisati, obpisoviiti, pisati Ob. napisati okdli česar; (beutlidj madjen) opisati, popisati, po-
Umft
fdjrift, f. nadpis,
pisovdti; napis, opis.
Umfdjutien, f. Umgurten.
Umfcfiutteln, v. a. potrčsti.
Umfcbutten, v. o. (uberftfmtten) presdti, presipati; preliti, prelivati, prelljati; (»etfd)ut; ten) razsdti, razsipati; razliti, razlijati; (f)erumfcfjutten) ob-sdti; obliti.
Umfcbtoeif, m. ovink; of)ite — e erjahten, naravnost ob. brez ovinkov povčdati; — en, f. £erum|lreifen.
Umfegeln, f. Umfdjiffen.
Umfefjen, fM&, v. r. (binter fitdj fefjen) ogledati se, ogledovaiti se, ozrčti se, ozirati se; (ftcfj nadj etmaš —) razglčdati se, razgledovati se; fig. skerbčti se po čem.
Umfefjen, v. a. prestdviti, prestavljati; (Saume) presaditi, presrfjati; (®elb , SBaaten) menjati, tergoviti, prod.iti; (tingS fterum befe&en) obsaditi,
obstijati.
Umficbt, f. 83orft<fjt.
UmfinEen, v. n. ptisti, zverniti se.
Umfonft, ud. zapstdnj, zastdnj; muhte.
Umfpannen, v. a. preprčči, pre-pregati; (mit bet ©panne um« faffen) s pedjd obsčči ob. pre-sčči.	[zaprčsti.
Umfpinnen,«. a. obprčsti.oprčsti,
Umfptmgen, v. a. podrčti, podirati, prevaliti; (umtingen) obskočiti; ((jetumfptingen) ob-skakati; — v. n. (mit etroaš) obhoditi, postdpati s čim.
Umftanb, m. okdljšina, okdl-
nost , okoliščina; uzrdk;
—	flanbtidj, a. nadroben, po-drdben, obširen, natanjčen;
—	čeit,nadrdbnost, obširnost, Batanjcnost. Lpati, prekidati.
Timfiedjen, r. a. prekopati, preka-Umftecfen, v. a. obtikati; obsa-diti.
Itmflefjen, v. a. obstdpiti, okro'-ziti; — v. n. okoli stati
—	b, okdli stojčč. Umftelfen, v. a. prestaviti, prestavljati, premestiti; obsta-viti, obstavljati.
Umffimmen, v. a. (ein Snjltument) prevbrati, prevbirati; (Se* manben) na druge misli pripraviti (kogar}, napeljati na druge misli. Umjlojfen, v. a. podrčti, prevaliti, prevrčči; fig. uničiti. Umfitafjlen, v. a. obsijati, ob-svetiti.
Umfiteuen, v. a. obsdti, obsipati. Umftričen,«. a. preplesti; oplesti. Umjlurj, m. prekdc, prekucija, prevrat; — ftutjen, v.n.pre-kdcniti se, pasti, zverniti se;
—	v. a. prekdcniti, oboriti, podrčti, zverniti; (ein ©efdfj um£et)ten) povčzniti.
llmtaufen, v. a. prekerstiti, pre-
keršovati. Umtaufcfj, m. zamena; — en, v. a. zameniti, zamenjati, premeniti. Umtfiun, v. a. (itleibet) obleči, vzeti na se, okdljsebe djati;
—	jt<$, v. r. (natf) eftpctč) sker-beti se po ččm.
Umtteiben, v. a. sukati, vertčti, goniti, v kro'g gnati; — ficf),
v. r. potčpati se, klatiti, krožiti.	Idi ti.
Umtreten, v. a. poteptati, poho-
Umttieb, m. sukanj e; geljeime — e, tajno kovarstvo.
Ummadfifen, v. a. obrasti, zarasti, obrašati; — a. obrdšen.
Ummdtjen, v. a. prevaliti, pre-valjati; — jung, f. valjanje; fig. prekucija, prevrat, ko-Ičbanje, mesarija.
Ummecfifetn, v. a. premeniti, za-' meniti, premenjati; — v. n. (mit einem) meniti se, razme-niti s kdm; čreditise; — Wedj£>lung, f. premenjava.
Ummeg , m. ovinjk, izpdtje; einen — macljen, okoli iti.
Umspenben, v. (t. oberniti, za-verniti, obračati; —bltng,f. vernitva.
Ummerfen, v. a. (ein itleib) obleči, vzeti Ob vreči na se; (umflofien) podrčti; (ben SBa; gen) zverniti, zvračati.
Umtmdkin, v. a. oviti, ovijati, poviti, zaviti; (cmbetč wičetn> previti.
Umroolfen, ftdj, v. r. oblačiti se.
Umtputjten, v. a. preriti, razriti, prerovati.	Ijiti-
Umjdfjten, v. a. prešteti, prebrd-
Umjapfen, v. a. pretočiti, pretakati.
Umjdunen, v a. ograditi, za-graditi, ograjati, oplotiti; — nung, f. ogrdja, pldt.
Umjieijen, v. n. (uberfiebetn) preseliti se; (in bet SBelt) klatiti se; (.Rteiber) preblčči, preo-blčči, preblačiti; (3cf)uf)e) preobdti, preobUvati; — ftcfv
Umji
5t9
Unbe
v. r. preobleči se , prebleči se; (Bom Jpimmel) oblačiti se; preobiiti se ; — v. u. obiti, obhoditi, okrdžiti.
Umjingetn, v. a. obditi, obstd-piti, objčti, obsčsti, oblčči.
Uit« in 3ufammenfe§ungen ne.
Unabanbetlitb, a. nepremenljiv; — feit, f. nepremenljivost.
Unabgefonbett, a. nerazločen, neodldčen.
Unabljangig, u.nezavisen,neodvisen ; — feit, f. nezavisnost, neodvisnost.
Unablaffig, a. neprenehljiv, ne-prenehiven, prevčn, neprestan ; ad. neprenehama ; — feit, f. neprenehljivost, ne-prest.*inost.
Unabfef)bar, a. nepreviden, ne-pregledljiv, neizmeren.
Unabfefcbar, a. nezvergljiv ; (Bon SBaaten) kar nima kdpa.
Unabftd&tlicfv «• nehotčč.
Unabtpenbbat, a. nevbranljiv, neoovračljiv.
Unadjt, a. ne pravi, nepristen.
Unacbtfam, a. nepazljiv, nepa'zen, nepovančljiv; — feit, f. nepazljivost, nepiznost, nepo-vančljivost.
Unabelig, a. nežltihten, nepleme-niten, prdst.
Unafjnlirf), a. nepoddben, ne-jednak; — feit, f. nepoddb-nost, nejednakost.
Unangeffeibet, a. neoblččen.
Unangemetbet, a. nenaglašen.
Unangenebm, a. neprijčten.
Unangefefjen, a. nehneniten, ne-vdžen, malovižen
Unanne[)m(icfi , a. neprijčten;
—	feit, f. neprijetnost. Unanfebnlicb, a. neimeniten,ma-
lovižen; — feit, f. malo-vdžnost. Unanftinbig, a. nepristdjen, ne-priličen, neprikliden ; — feit, f. nepristojnost, nepriličnost, neprilika.	Ipohujšljiv.
Unanfiofiig, a. nespotikljiv, ne-Unatt, f■ nespoddba, nepristojnost, zla naviida j — ig, a. nespoddben, nepristdjen, nedvorljiv. liig. nevešči. Unaufgerdumt, a. nepospravljen; Uniiiiffjorlicf), a. neprenehljiv,
veden, neprestan, prevčn. Unaufločlid), a. neodrčšljiv, ne-
razvezljiv, nerazločljiv. Unnufmetffam, f. Uncitbtfam. Uniuičbleiblicf), a. neuianjkljiv,
nevbranljiv, nezogenljiv. Unaučgebitbet, a. neizobražen. Unaužgefe|t, f. Unaufbortid). _ Unaužlofcbticf), «• nevgasljfv;
neizbrisljiv. Unaužfpred)(icf) , o. neizrččen, neizrekljiv, nedopovedljiv;
—	feit, f. neizrččenost, neiz-rečljivost. Lnepreterpljiv.
UnauS(tef)ti<b, a. neprenesljiv, Unau6tilgbar, a. neiztrebljiv. Uneuičroeicfibar, a. neogibljiv. Unbanbig,a. nevkrdten, nevlirot-ljiv, svojevdljen; — feit, f. nevkrotljivost, svojevdljnost. Unbarmfjetjig, a. nevsmilen, ne-miloserden, nemiloserčen;
—	feit, f. nevsmilenost, ne-miloserdnost.	[den.
Unbčittig, a. golohrad, hrez.br.-!-
Unangreifbar, a. nenapadljiv. | Unbebacbt, Unbebdrfjtig, Un6ebacf)t;
fam, n. nepremišljen, nepazljiv; ~ bebadjtfamEeit, f. nepremišljenost, nepazljivost.
Unbebecft, a. nepokrit, odkrit.
Unbebeutenb, a. malovižen.
Unbebingt, a. nepogojen.
Unbefitngen, a. neprestrišen , prostodušen; — f)eit, f. ne-
prestrišcnost., prostoddšnost.
Utlbefleit, a. neoskrdnjen, neo-madežovin, čist; — Ijeit, f. čistdst, neoskrdnjenost.
Unbefugt, o. nepov listen, ne imajoč pravico.
Unbegreiflicb, a. neznpopadljiv, nerazumevcn ; — Eett, f. nc-zapopndljivost.	[ničen.
Unbegcanjt,u.neomčjen, ncogra-
Unbefiaart, a gol, brez lis.
UnbefKtglicf), a. neagdden, neprijeten ; — Eeit, f. neugdd-nost, neprijetnost. [plašen.
Unbef)erjt,a.neserčen,brez ser (M,
UnbeEanitt, a. neznan, nepoznin.
UnbeEleibet, (t. neoblečen , ndg.
UnbeEiimmett, rt. brezskčrbcn; — ad. brez skerbi.
Unbelebt, a. neživ, mertev.
Uttbeliebt, u. neprijeten, nevgd-den.	[mezden.
UnbetoE}nt, a. nepopličan, nepo-
UnbemerEt, a. nezapizen; — ad. skrivši.	| bogit.
Unbemittett, a. nezaindžen, ne-
Unbennnnt, a. neimenovin.
Unbcnomraett, a. neodvzčt; s.vo-boden, prost, dopiišen.
Unbeguem, a. nepriličen, nepri-kladen, neprirdčen; — litb-Eeit, f. neprilika, nepriklid-nost.
Unberebt, a. nezgovdren.
Unbereitet, a. nepriprivljen.
Unberttfen, a. nepozvin, nepoklican.
Unberiihmt, a. neslaven.
Unbefcfteiben, a. nemoder.
Unbefdiolten, a. neoskrdnjen, neolirekovin. Igraničen.
UnbefdbrdnEt, a. neomejen, neo-
Unbeftfireiblicf), a. nepopisljiv.
Unbefeelt, a. brez duše, neoživ-Ijen.
Unbefonnen, a. nepremišljen.
Unbeftanb, m. nestilnost, nestiv-nost; — jtanbig , a. nestanoviten, nestalen; —itanbigs Eeit, f. nestanovitnost
Unbeftedjlid), a. nepodkupljiv.
Uflbeflimmt, a. neodldčen, ne-
Vstiven.
Unbefnbelt, a. neoskrdnjen. Unfcetrdcfltlto)/ a. malčnkast, ma-lovižen.
Unberoaffnet, a. neobordžen.
Unberoanbert, a. neskušen, nez-vdčen.
Unbett>egli<f>, a. negenljiv, negibljiv , nepomičeii) — Eeit, f. negenljlvost, nepoiničnost.
Unberoeibt, a. neožčnjen.
UnbenjuJit, a. nezaveden; neveden, neznin. [nezavestje.
Unbeioitgtfein, n. nezavedenost,
Unbejtt>eifelt, a. nedvomljiv.
Unbcjminglitfi, a. nepremagljiv.
Unbifgfam, a. nevgibljlv , ker-hek, nevkreten.
UnbiUig, a. nepravičen, liepra-veden, krivičen; — Eeit, f. nepravičnost, nepravčdnost.
Unblutig, a. nekerviv.
Unbrctucfibar, a. nevpotrebljiv, nepotreben, nekoristen.
Unbuffertig , a. nespokdren ;
—	feit, f. nespokdrnost.
Unconfequent, a. nedosleden;
—	fequenj, f. nedoslednost.
Unb, c. 111, ino, indj, noj ter.
Unbanf, m. nehvdla,nezahvdla;
—	bar, a. nehvaležen, nezah-vdlen, nehvdlen; — barfeit, f. nehvaležnost, nezahvdlnost.
Unbenftid;, a. nepomniv , nes-pomenljiv, daven.
Unbeutlidj, a. temen; nerazumljiv , nej:isen. Unbeutfdj, a.nenčmški; (un»et5 ftanblidj) nerazumljiv, neza-stdpen.
Unbienflfertig, a. nepostrežljiv, lieposluzen; — feit, f. nepo-strezljivost, neposlužnost.
Unbing, n. nered , izmišljena stvar.
Unbutbfam, «. neterpljiv; —feit, f. neterpljivost.
Unburdibringlidj, u. neprehdden, neprehodljiv (ginfternifi) ne-previdljiv j lig. nezapopadljiv,
Unburdjfidjtig, a. neprevidljiv.
Uneben, u. neraven, negladek; —e, f. neravnost, neravnina.
Unedit, f. Unacfit.
Unebel, a. neplemenit.
Unefjtid), a. nezakonski; ein—eS jfinb, pankert.
.Unefjrbar, a. nepošten, nesra-možljiv; —feit, f. nepoštenost, nepoštenje, nesramož-ljivost.
Unetjre, f. nečdst. neččst, nepoštenje: -efjrlid), a. nečd-sten , nečesten, nepošten.
Unebrerbietig, «. nespoštujdč, neponižen, nespoddben,
Unefirtidj, a. nepošten, nečesten ; -feit, f. nepoštenje.
Uneigennit|ig, u. nekoristoljdben. nesamopriden, nesebičen,ne-saraop.išen; —feit, f. nesebičnost; nesamopdšnost, neko-ristoljdbje, nesamopridnost.
Uneigentticf), u. nevhisten.
Uneingebenf, a. — fein, nespo-mniti se , pozdbiti.
Uneingelt>eif)t, u. neposvečen.
Uneingejogen, a. razvujzddn ,• — f)eit, f. razvujzddnost.
Uneinig, a. nejedin, nesldžen; —■feit, f. nesloga, razpertija, razpor.
Unempfangtidj, a. nesposdben.
Unenbtid), a. neskdnčen, brez-kdnčen, neizmeren,- —feit, f. neskdnčnost, neiziuernost.
Unentbetjrtid;, a. prepotreben, neobhdden ; — feit, f. prepo-trebnost, neobhddnost.
Unentgeltlid;, «. zapstonj, zastonj.
Unentfjaltfam, a. nezderžljiv, nevzderžen,- —feit, f. nez-derzljivost.
Unentfcfiteben, a. neodločen; — Ijeit, f. neodločenost.
Unentfcfiloffen, u. neodločiven, neodvdžen.
Unentroicfett, a. nerazvit.
Unerbitttid), u. nesprosljiv, nev-smilen , terd ; —feit, f. nes-prosljivost, nevsmilenost.
Unerfatjren, a. nesktišen, neveden; —t)eit, f. neskdšenost, nevčdnost.
Unerforfdrtid), u. nepresledljiv, nezapopadljiv , nezasledljiv, neprevidljiv.
Unerfreulidj, a. nevešč], neraz-veseliven , neridosten, žalosten.
Unergrunblicfc, a. neizmerjen, fig. nepresledljiv.
Unerfje&lid), a. malov.ižen , ne-vdžen; —feit, f. malovriž-nost, malenkost. 1 zahvalen.
UnecEenntlicfi, a. nehvaležen, ne-
UtterElarbar, a. nerazjasniv, ne-razkladljiv.	|hdden.
Unettaftid),a.neodpustljlv,neo_b-
Uttermegticij, a. neizmeren, neizmerljiv; —Eeit, f. neizmer-nost.
Unermubet, a. nevtrudljiv, nev-triiden; —mublicfiEeit, f. nev-triidljlvost.
Unerreicpar, a. nedosegljiv.
Unerfattlicf), a. nenasiten, ne-nasitljiv ; —Eeit, f. nenasit-ljivost.
Uiterfdjopflidj, a. neizčrepljiv, neizprazljiv , brezkdnčen.
Unetftfitoifen, a. neprestrašen, nevstrašljiv, nevplašljiv; — f)eit, f. neprestrašljivost, nev-plašljivost, nevstrašljivost.
Unerfcfmtterlicij, a. nepremakljiv, neomajljiv; —Eeit, f. nepre-makljivost.
UnerfdjttHng[id&, a. prekomeren, prevelik, kar se nemdre storiti ob plačati.
Unerfe|Iidjj, a. nedostavljiv, ne-povračljiv.
Unerileiglict), a. nepreplazljiv, neprestopljiv ; nepremagljiv.
Unectragticf), a. nepreterpljiv, neprenesljiv.
Unertt)ad)fen, a. nedorišen.
Unermartet, a. nepričakan, ne-
naden j — ad. iz nendde, nenadno.
Unertreičiidj, a. nedokazljiv,
Unertoiefen, a. nedokazan.
Unetttogett, u. nepremišljen.
Unetjogen, a. ncizi-ejen, nedo-rašen; slabo zrejen.
Unfa&ig, a. nesposdben, nego-den, topogliv; —feit, f. ne-sposdbnost.
Unfatf, m. nesrdča, nezgdda.
Unfeljlbar, a. neblodljiv, ne-premotljiv , nespotekljivj — Eeit, f. neblodljivost, nespo-tekljivost.
Unferrt, ad. ne drileko, ne daleč.
Unflatf), m. nesndga, skurndba, nečistdta, nečednost, lajno, blato; — fldtf)er, m. nesnaž-nik, skumdbnež, svinja; — fldt^ercf/ f. nesnrižnostj svinjarija; — fldtf)ig, a. nečist, skurndben, nesnrfžen.
Unfleij?, ril. nemarljivost, lendba; —i<J/ a. nemaren, nemarljiv, len.
Unfotgfam, a. nepokdren. nev-bogljiv ; —Eeit , f. nepokor-nost.
Unfreunb, m. neprijritelj; — a. neprijazen , neprijeten.
Unfrei, a. nesvdboden.
llnfciebe, m. nemir, n ep o ko j, razpertija ; — frieblidj, a. nemiren ; nepokdjen.
Unfrud&tbar, a. nerdden, nero-dovit; (t>om SSteJ)) jtfl, jalov; — Eeit, f. nerddnost, nero-dovitost; jalovost.
Unfug, m. nerčd, nerodnost, nepristdjnost, nerddnost, ne-prilika; — fiigtid^, a. nepri-
Ungegtiinbet, a. hreztemeljen,ne-
temeljen, lažniv. Ungefjatten, a. nevdljen, hudo-
vdljen, serdit, jezen. Ungefjeif en, a. nevkazan, do-
brovdljen, brez zapovedi. Ungefjeucfjelt, 11■ nehlinjčn, iskren , odkritoserčen. Ungefieuec, a. strašen , strahovit, grozen, nedopdvedljiv, neizmeren; — n. strašilo, strahdta , divja zvčr. Ungefjinbert, a. neovčren, ne-zabrinjen, slohoden, prost. Ungefjobelt, a. neostrUgan ; neotesan [— ad. iz nenide. Ungeijofft, a. nenaden; neUpan; llngefiotfam, a. nepokdren, nev-bogljiv , neposldšen; — m. nepokdrnost, nepokdršina, nevbogljivost, neposldšnost. Ungefiott, a. neslišan, nečdven. Ungeftdnft, a. nežaljen. Ungefiinftelt,«.nariven,narivski. Ungeiaben, a. nepovabljen, nepoklican, nepozvdn; (Bom ©eroefjrejnenabit, nenabisan. Ungelautert, o. neočiščen. Ungelegen, a. nepriličen, nepri-ldžen, nadlčžen; — fein, na-dlčgati, nadlegovati; —f)eit, f. nepriličnost, neprildžnost, nadlega. Ungete^rig, a. nepodučljiv, neu-čljiv, nepomnjiv , —feit, f. nepodačljivost, neučljivost. Ungelefjrt, a. neučen, nenaučen j
—Ijeit, f. neučenost. Ungelenf, a. ncgibek, negibčen, drevčn, lčsčn; —tjeit, f. negi bčnost. Ungemacf), n. nadloga, teživa,
stojen, nerdden, nespodd-ben, nepriličen.
Ungangbat, a. nepohodljiv; —e fBliinje, preklican denir.
Ungaflfreunbticf), a. negostoljU-ben, negostiven.
Ungeacbtet, a. necenjen, nespo štovin; c. akorivno, desi-ravno, čerdvno; prp. razun tega.	Igraj an.
Ungeaflnbet, a. nekiznjen, nepo-
Ungebaijnt, a. neraven, nepre-hdjen.
Ungebdnbigt, a. nevkrdten.
Ungebeten, a. neprdsen , nena-prrišen ; nepoklican , nepovabljen , nepozvin.
Ungebilbet, a. neizobražen.
Ungebrdudftlidj, a. nenavaden, neobičen , ne v šegi.
Ungebitfjr, f. nepristdjnost, ne-dostdjnost, nespoddbnost;
—	lidf), a4 nepristojen, nespo-ddben.
Ungebunben, a. nezvčzan; (ftei) svoboden, prdst; —e Stebe, proza.
Ungebulb, f. neterpljivost, ne-poterpežljivost, nevčaklji-v.ost, — ig, neterpljiv , ne-poterpežljiv, rtevčakljiv.
Ungeefjtt, a. nepoštovin, ne-čestit.
Ungefdfjr, a. nagoden, nenaden ; ad. iznenade, nagodno; (beildufig) oko'1, okdli.
UngefdUig, o. neprijčten, nedo-padljiv, nevšččen , nevgo'-den; nedvdren , nevljuden;
—	feit, f. neprijčtnost, ne-všččnost; nedvdrnost, nevljudnost.
neprillka ; —mcttftlicb, a. nadležen , težaven , nepriličen. Ungemein, a. nenavaden, posč. ben , neizmeren , neobičen; ~ ad. zlo, odviše,prav, silno, grozno.	[zlmen
Ungenannt, a. neimenova'n, bre-Ungenedt, a. nedrdžen. Ungeneigt, a. neprikldnjen, ne-nSgnjen; nehdtljiv,'nedobro-žčljen	Iprisiljen.
Ungcnotfiigt, a. dobrovdljen. ne-Ungemtgfam, a nezadovdljen; — Eeit, f. nezadovdljnost.
Ungeorbnet, (i. nevrčdjen, ne-
poversten. Ungerafce, a. neraven, kriv. Ungeratljen, a. napčen. Ungetdumttjeit, f. nesklepnost. Ungeredftt, a. nepravičen, ne-pravčden, krivičen ; — igEeit, f. nepravičnost, nepravčd-nost, krivičnost. krivica. Ungetrimt, a. nepristojen, ne-dostdjen; — Ijeit, f. nepri-stdjnost.	Iljen.
Ungern, ad. nerad , neradovd-Ungefaftelt, u. neosedlin , ue-nasedhin. [kvašen, oprčsen. Ungefduert, a. nekvisen, brez-Ungefaumt, a nezardbljen; (uns Berjuglirf)) hiter; — u. hitro, berzo, herž, brez odloga. Ungeftfteijen, a. nestdrjen, nev-činjen.	[straha.
Uitgcfdteut, a. nebojčč , brez Ungefdiicft, a. okdren, napčen, nerdden; — et, m. štorkljež, tepec; — Ijeit, f. okdrnost, napčnost, nerddnost, Ungef(filrtd)t, a. neotesan, sirdv, nevkrdten, terdogltiven.
Ungefd^liffen, a. nenabrUŠen, tdp; fig. neotesan, sirdv,
—	t)eit, f. neotesanost, sird-vost.
Uttgefdimeibig, a. neglbčen. Ungefdioren, a. neostrlžen; einen
—	laffen,pustiti pri miru kogar. Ungefellig, a. nevljdden, ne-
družčven, neprijazen; —feit, f. nevljudnost, nedružčv-nost, neprijaznost, liepriljd-dnost.
Ungefe^mapig, a. nepostiven. Ungefittet, a. ra/.vuj/.cian; neotesan.	[razgovoren. Ungefptiidjig, a. nezgovoren, ne-Ungeftort, miren. Ungefliint, nagel, silovit. Ungetfjum, n. pošast, strah,
strašilo, grozna zverina. Ungetreu, a. nezvest. UngentiS, a. negotov, nestalen;
—	f)eit, f. negotdvost, ncstal-nost. [zvesten, brezdušen,
Ungentiffenbaft, a. nevesten, bre-Ungeroitter, a. nevihta, vihta, hudo vreme, huda ura, ne-vrčme.
Ungetoofjnlitft, a. nenavaden, ne-ščgen, neobičen, neobičajen, izreden. Ungejdfjmt, a. nevkrdtjen. Ungejiefet, m. merčes, merčež, červi.
Ungejiemenb, a. nepristdjen, ne-
dostdjen, nespoddben. Ungejogen, a. razvujzdan, neotesan , sirdv; — ijeit, f, raz-vujzdanost, neotesanost. Ungejugelt, n. ne/.avujzdan, neo-bvujzdan.	[dvdmen.
Ungejreeifelt, a. nedvdjen, ne-
Ungejtmmgen, a. neprisiljen, ne-primoran, svoboden, prost; — Ijeit, f. neprisiljenost, pro-stdta.
Unglaube, m. nevera, never-stvo; —glčiubig, a. neveren, brezveren, neverski; - gtaus biger, m. nevernik, brezver-nik; — gtaubticft, a. neverjeten, neverjetljiv.
Ungleidi, a. nejednik, neraven, različen; — attig, o. raznoroden , različen, —t)eit, f. nejednakost, nerivnost. različnost.	la. sirov.
Ungtimpf, m. sirdvost; —litf),
UnglucE, n. nesreča, nezgoda oplotek ; — Itd), u. nesrečen, nezgoden.
Ungnabe, f. nemilost, zamera; —gnabig, nemilosten, nemi-lostljiv.
Ungottltcb, a. nebožji.
Ungultig, a. neveljaven; — Eeit, f. neveljavnost.
Ungunft, f. nedobrovdljnost,hu-dovdljnost, zlohdtnost; nev-gddnost; nemilost, —gunflig, a. nedobrovdljen, zlohoten; nevgdden ; nemilosten.
Uttgut, a. etroafi fur — neljmen, zameriti, za zid vzeti kar; nicftte ftir —, nič za zid.
Ungiitig , a. nedobrotljiv, ne-dobrdten, nemilosten.
llnf)attbar, a. nestalen, nederž-ljiv, slab, nekrčpek.
Unf)fi[, 7t. nesreča , zlo , beda; —bar, a. neozdravljiv, neiz-celetljiv , neizlečljiv; —bars Eeit, fneozdravljivost, neizlečljiv ost.
Unljeitig, u.nesvčt; brezbdžen; —teit, f. liesvetdst, brezbož-nost.
Unboflidj, a. nevljuden, nepri-ljUdcn, nedvorljiv, nefleten;
—	feit, f. nevljddnost, ne-dvorljivost
Unbotb , a. neprijazen , nepri-kldnjen; nemil, nevgdden;
—	m. vrag, copcrnik, čard-bnik; —in, /". copernica, čara, čarobnica.	[sdka šola.
Untoerfitat, f. vseučilišče, vi-
Untttetftmt , n. vesoljnost.
Unfe, f. voš.
UnEennbat , Unfenntlid), a. ne-poznanljiv, nespoznanljiv.
UnEeufdj, a. nečist, nečisten ;
—	tjeit, f. nečistost, nečistota.
UnEtug, a. nepameten, nespameten nemdder; ~t)e\t, f. nemodrost, nespametnost.
UnEorperlidj, a. breztelčsen,brez-telen, netelčsen; —Eeit, f. breztelčsnost, brezlelnost.
UnEollen, pl. troški, vtrata, po-troški.	Ipek, slab.
UnEraftig, a. neindčen , nekrč-
UnEraut, n. plevčl; kokalj, lju-ljka, glota.
UnEttnbe, f. neznanje, nevednost; — Etinbig, o. neveden, nevešt.	Ikratkem.
Untangft, ad. nedavno, pred
Untatigbar, o. netajljiv, očevi-den, belodan; —Eeit, f. ne-tajljivost,, očevidnost.
Untauter, a. nečist, ncččden; —teit, f. nečistost, nečistota.
Unteiblicft, a. nesterpljiv , ne-preterpljiv , neprenesljiv ; —
feit, f. nesterpljivost, nepre-nesljivost.
Unteferlidj, a. nebrdven, nebrat-ljiv, neštitljiv, neštiv.
Unlicblirf), a. neljdb, neprijeten, nemil,nevgdden,neljubezniv,
Untobticfj, a. nehvalovit, neh-valiven, ne.sl;iven.
Unluff, f. neveselje, neradost, nesladenje, gnds, stiidj — 19/ n. nevešči, nera'dosten.
Unmannbctr, u. neodrdšen, ne-moždven.	[žen.
Unmannticf), a. nemdžki, mehkd-
Unmafigebliclj, a. nepredpisajdč, nezapovedujdč.
Unmapig, a. nemiren, nezmeren, brezmeren; —feit, f. nemer-nost, nezmernost, brezmer-nost.
Unmenfdj, m. nečlovek, trinog, divjdk. brezddšnež; — Itd), a. nečlovečett, trindžki, divjaški; — ticfjfeit, f. nečlo-veštvo, nečlovečnost.
Unmerflidj, a. nečutljiv, neznaten, neopazljiv, nezvančljiv; — feit, f. nečutljivost, neo-pazljivost, nezvančljivost.
Unmitteibig, a. nevsmilen, terd, nemiloserčen.
Unmittetbar, a. neposreden, ne-posredstven; — teit, f. nepo-sredstvenost, neposrednost.
Unmčglicfi, a. nemogdč, nemo-gdčen, nemdžen ; — feit, f. nemogdčnost, nemdžnost.
Unmtinbig, a. nedoraščen, nedorasel, maloleten , nedole-ten; — feit, f. nedorašče-nost, nedoraslost, malolet-nost.
Unmutf), m. nevdlja, gnjčv, ne-vesčlje, žalost; — ig, a. ne-vdljen, gnjeven, nevešči, žalosten, zle volje.
Unannefjmtidj, a. nenasledljiv, neposnemljiv ; — feit, f. ne-nasledljivost , neposnemlji-vost.	Isosedski.
Unnacfibarlidj, a. nesoseden ; ne-
Unnaturlitf), a. nenaraven, ne-priroden, — feit, f. nena-ravnost, neprirodnost.
Unnennbar, a. lieizrččen, neizrekljiv, nedopovedljiv.
Unnotljig, u nepotreben; baš i|t — unb fdjablitfj, to je tako potrebno, kakor ternvpeti;
—	fett, f. nepotrebnost.
Unnu§, Unnufittcfi, a. nekoristen,
nehasnovit, malovreden, ničvreden , malopriden, ničč-mei n ; — ti<f)feit, f. nekorist, malovrednost, malopridnost, niččmernost.
Unorbentlidj, a. neporčden, nev-redjen , nerčden, napčen ;
—	orbnung, f. nerčd, nepo-rčdnost, zmeta.
Unpattfieiifd), Umpart^eitidj, a. nejednostran, nejednostrdn-ski; — tijeitidjfeit, f. nejed-nostranost.
Unpafi, Unpdftitfi, a. bolebav, malo bolan ; — fein , bolehati; - tic()feit, f. bolčha-vost, bolčhavnost. [stven.
Unperfonticf), a.neosdben, nesdb-
Unpotirt, a. neoglajen, nelikan; lig neotesan.	Uitičen.
Unpotitifdb/ nepolitički, nepo-
Unpcopottionirt, a. nerazmeren, neravnomeren.
Untatf), m. smčt, smetje, po-metlna, lajno, klat, oplačina.
Unratfjlicfi, a. nenasvčtljiv.
Unratbfarn, a. nevaren.
Unre<f)t, a. nepriv, kriv ; — n. krivda; (ttngetfdjt) nepravičen, krivičen; (bet 2tbfi(bt ni<f)t gemdf) napčen, kriv ;
—	ad. nepravo, krivo; nepravično; napčno, naopako;
—	n. nepravica, krivica;
—	mdfiig, a. nepostiven; nepravičen, krivičen;—mds figfcit, f. nepostivnost; nepravičnost, krivičnost.
Unteblicb, a. nepoštčn; — feit, f. nepoštenost.
Untcgctmdfiig, a. nepravilen, brezpravilen, nenarčdben, nevrčdjen.
Unteif, a. nezrel, nedozdrjen, neprizdrjen; r— e, f. nezrelost.
Untetn, a. nečist. nesnažen;
—	igfeit, f. nečistost, neči-stdta, nesndžnost, nesnaga.
Unreintidfj, u. nesnažen, nečist, neččden, gnjasen; — feit, f. nesnižnost, nečistdta, gnju-sdba.
Untichtig, a. nepriv, nepriven, kriv; napčen; (fatfcf)) po-grešen ; — feit, f. nepriv-nost; napčnost; pogrešnost..
Unrufjc, f. nemir, nepokdj; (in bet Uf)t) nemirika; — ttif)ig, a. nemiren, nepokdjen.
Unrufjmlich, a. neslaven.
UnS, pr. nam; nas; si. [ljn .
Unfdgticfj, a neizrččen, neizrek-
Unfanft, a. nemil, nekrdtek, nemi cen.
Unfaubet, f. Untein. [pokvarjen.
Unfcbabbaft, a. nepoškodvan.ne-
Unfcfcdblitf), a. neškodljiv; — feit, f. neškodljivost.
Unfcf)d£bat, a. neprecenjen, neprecenljiv; — te it, f nepre-cenjcnost, neprecenljivost.
Unfdjeinbat, a. nesvetljiv, temen ; neznaten, malčnkast.
Unfdf)i(f(iclj, a. nedostdjen, nepristdjen, nepriličen; — feit, f. nedostdjnost, nepristdj-nost, nepriličnost.
Unfcfjiffbat, a nebroden, ne-brodljiv, nebarkaven; — feit, f. nebrodljivost, nebarkav-nost.	Ijena sveča.
Unfcfilitt, n. ldj; - ferje, f. lo-
Unfd)tuffig, a neodločen; — feit, f. neodldčnost.
UnfdmtacEbaft, a. netččen, bre$-vkdsen ; — igfeit, f. ne-tečnost.
Unfdjnteljbar, a. neraztopljiv, neraztajljiv, nevarljiv ; — feit, f. neraztopljivost, nevarlji-vost.
Unfdjulb, f. nedolžnost, nevi-nost; — tg, a. nčddlžen, nevln.
Unfelig, a. nesrečen; neizveli-čan, pogiibljen; — feit, f. nesrečnost, neizveličanje, po-gubljčnje.
Unfer, pr. nas; naš; — tbalben, — troegen, — treiUen, ad. za-volj nas, za našo voljo, za-strin nas.
Unficber, u. nevaren; neizvesten; nestanoviten ; — t)eit, f. nevarnost; nestavitnost.
Unftdjtbar, a. neviden, nevid-
ljiv , nevidčč; nevgledljiv; — Je it/ f. nevidnost, nevid ljivost.
Unfinn, M. breziim, brezpamet, nespimet, nep;iinet; — ig,«-brezdmen, neumen, brezpd-meten, nespameten, nepa-meten; — igteit, f. brezdm nost, nedmnost, nespamet-iiost.
Unfittig,Unftttfam, a. nenriven nepošten; razvujzden; — feit, f. nenravnost; nepoštenost; razvujzdinost.
Unforgfam, a. neskčrben, nes-kerbljiv; — feit, f. neskerb-nost, neskerbljivost.
Unflcitt, a. nestalen, nestanovit; nestanoviten; — fidttigfeit, f. nestalnost, nestanovitost, nestanovitnost.
Unflerblitf), a. nevmerjdč, nev-merljiv; — feit, f. nevmer-jdčost, nevmerljivost.
Unflrdflidft, a. nekazenljiv; kazni nezaslužujdč; neddlžen, pravičen.
Unfireitig, a. gotov, nedvdjben, nedvomljiv; — ad. gotovo, rčs, brez dvoma.
Unfhtbirt, a. neučen. [šen
Unfitnbig, u. negrčšen, brezgre-
Unfunfclicf), a. negrešen, brez-grešen, negrešljiv.
Untabelfjaft, a. negrajljiv; graje nezaslužijdč; prav, pravičen.
Untauglicfj, a. neprikladen, neveljaven , negdden, nepri-priven; — feit, f. nepri-kladnust, neveljavnost, ne-' pripravnost.
Unten, ad. doli, tadle, spodi,
spodaj, zdolej; (Bon — auf) od spodaj.
Unter, prp. pod; (jtsifdjen) med; ( unter einern Šinge Jeraor ) spod, izpod; (roaijrenb) za; (geringer) nižje, manje.
Unter, a. spodenj, zdolen.
Unterabtfieilung, f. podrazdelk, podrazdelenje.
Unterbart, m. podbra'dek.
Unterbau, m. temelj; - en, v. a. poddratr; (ein ©ebdube) pod-zidati.
Unterbaucft, m. podtrebdh, spodnji del trebuha, podčrčvje.
Unterbefefjtžfiaber, m. podzapo-vednik.
Unterbett, n. podpdstelja.
Unterbinben, v. a. podvčzati, podvezovdti.
Unterbleiben, v. a. zaostiti, prestati, zaostajati.
Unterbredjen, v. a. pretčrgati, prejenjati, prebčnjati.
Unterbreiten, v a. podstreti, podgerniti,podprestrčti, pod-stirati; (iibergeben) dati, predložiti.	[spraviti.
Unterbringen, v. a. pod streho
Unterbeffen, ad. med tem, te čas.
Unterbiafeft, m. podnarččje.
Unterbriicfen, v. a. zadušiti, vti-šati, vtažiti, ovrčti; (bebrii; tfen) tlačiti, stiskati, zatrčti, stiskoviti, zatirati; — ter, »». vtažitelj ; stiskovavee, za-tii-avec; — fung, f. zatiranje, zatrčtje, stiskovanje.
Untere, a. spodnji, dolnji; nižji; manjši.
Untereinanber, ad. med sebdj;
' jcdno z drugimi (»erroirrtl zmeteno; (»erfebtt) naopik; (»ermiftbt) mesama.
Unterfangen, ftdj, v. r. predčr-7.niti se, zvupati se, podstd-piti se; — n. smelost, °pre-derznost.
Unterfreffen, v. a. podjesti, pod-jedali, podgrlz.ti.
Untetfuttet, n. podvlaka, pod-klada, podstiva; — fiittern, v. a. podvlčči, podstiviti, podklisti.
'Untergang, m. (bet ©onite) za-hdd, za p a'd, zatdn; pogiiba, pogin pogubljenje, konec ; razpad.
Untetgeben, v. a.podvrčči, pod-Idžiti poddati, v obldst dati;
—	e, Ml. podložnik, podldžen, poddtfnik, podverženik.
Untetgeben, v. n. (»on bet ©onne) zaiti, zaboditi, zahajati: (im SBajfet) vtoplti se, vtonlti, potoniti se; (ju ©tunbe gefjen) zginiti, poginiti, pogubiti se, kotirati se; razpisti.
UntetgeWef)t, n. podordžje; meč.
Untetgtaben, v. a. podkopdti, podkipati; — bung. f.podkop.
Unterbalb, ad. spodi, spodaj, z dole.
Unterbalt, mi. brana, živež;
—	en, v. a. spodderžati, pod-staviti, deržati pod (kaj); (nabten) hraniti, živiti; (fotU erbalten) zderžati, vzderžati; (ergofcen) veseliti, razvesčlo-viti,kratek čas delati (komu);
—	ftcb, v. r. pomčnkovitise, radovati se, razveseloviti se; — ung , f. vzderžanje;
hranenje; razgovor, pomenkovanje, kratek čas, radost.
Unterbanbeln, v. n. razgovirjati se, dogovarjati se, pogidjati se , pogdditi se , dogovoriti se; (rnddeln) mešetiriti, mešč-titi; — banblet, m. srednik, pogadjavec; mešetar; — Klnb; lung. f. razgovor, dogovor, razgovirjanje, pogddba.
Unterfjauž, n. doljna ob. spodnja hiša.	Irobača.
Unterljemb, ti podsra'jca. spodnja
Untetbofen, pl.svitice, podhlače.
Untetitbifrf), a. podzčmljiški, podzčmen.
Untetiodjen, t', a. podjarmiti, podvrčči, premagati, pod svojo oblist spraviti.
UntetBinn, n. podbridek.
Untettleib,n.podoblčka, spodnje oblačilo.
Untetfommen, v■ n. mesto ob. kraj najti, pod streho priti; (einen ŽDienft bečommen) službo najti ob. dobiti; —n. mesto, kraj; služba.	Lmestnik.
UntetBonig, mi. kraljčvski na-
Untetftiedien, v. a. podlesti, podložiti, podpdlzniti.
Untetlage, f. podldga, podlaga.
Untetlanb, n.dolensko, dolenska dežčla; — Unbet, mi. dolčnc, doline, poljinc; — tdnbifd), a. dolenski, poljinski.
Untetlaf, mi. nemudnost; obne — , brez prenčhanja , pre-nčha , nehinja ob. prestin-ka, neprenčhama, nepre-nehljlvo.
Untetlaffen, v. a. opustiti, popustiti, zapustiti, nehati, popd-34
sati, zanemarati, zamuditi; — laffung, f. opdšanje, za-nemaranje, zamuda.
Untertaufen, v. a. (einen) pod-begniti; — v. n. mit —» iti z drugimi, ob. med drugimi, podkrasti se, nasoditi se; (mit ffilut) zatčči.
Unterlefje, Untertippe, f. spodnja ustnica, poddstnica.
Untertegen, v. a. podldžiti, pod-la'gati; etner _£enne ©er —, kokoš nasaditi.
Unterleib, m. trebdh, črevo.
Untertiegen, v. n. obležati, orni-, gati; (bem geinbe) podati se (komu), pasti, premagan biti.
Untertieutenant,m.podnamestnik.
Untermattetn, v. a. podzidati. _
Untermengen, v. a. podmčšati; zmešati; medmešati; primešati ; vmešati.
Unterminiren, v. a. podkopati, podrovdti, podmdliti.
Untermifdjen, f. Untermengen.
Unternefirnen, n. Unternefjmung, f. poččtek, zdpočetje, posel.
Untetnetjmen, v. a. početi, začeti, poččnjati, začenjati; na se vzeli; — i, a. smel; — mung, f. podvzetje.
Unteroflfijier, »t. podprestdjnik.
Unterorbnen, v. a. podrediti, podvrediti, podvreči.
Unterpfanb, n. zalog, zastdva. _
Unterpfliigen, v. a. podordti, zaordti, podarjati.
Unterreben, fid), v. r. pogovarjati se, razgovdrjati se, pomenkovati se, meniti se, po-msirnovati se; — tebung , f.
pogovor, razgovor, pomenk-va, pomenilva.
Unterricbt, m. nauk, navk, po-ddk; — en, v. a. učiti, naučiti , podučiti, naučdvati; (benadjri<jjtigen)na znanje dati, naznaniti. UnterrocE,nt.podsdknja,podjdpa.
Unterfagen, v. a. prepovedati, prepovedovati; — fagung f. prepdved, prepovedanje.
Unterfa(s, m. podstdva, podstavek, podpora.
Unterfcfieiben, v. a. ločiti, odld-čiti, razldčiti, razlikovati; razpoznati; — ftbeibung, f. razlika, razločitva; razpo-zninje; — fdj eibungŠjeidjen, n. znamenje razločivno ; (in ber Srtogrctpljie) znamenje pravopisno.
Unterfdlieben, v. a. podtakniti, podldžiti, podriniti, pod-d jati.
Unterfd)ieb, m. razldček , razlika, različje, ra/.bor ; —licb, « razen, različen, mnogoter en.
Unterfdjtag , m. zataja , zatdje-hje; - en, v. a. (SJriefe) tajiti, zatajiti, vtajiti; (etriem ein ffiein) podstaviti, podbiti; (bie SBeine) noge prekrižati, noge navskriž djati ob. po-ldžiti.
Unterfdjteif, m. potdba.
Unterfcbreiben, v. a. podpisati, podpisovati; — fdjrift, f. podpis.
Unterfe^en, v. a.podstaviti,pod-stavljati; — fe§t, a. terslat, tersat, majhen in močen.
llnte
531
Unti
/Unterftnfen, v. n. vtoniti, vto-niti se, potdniti, vtopiti se, pogrčzniti, pogreznili se.
Unterfteiien, v. a. podtekniti, podtikati; ©otbaten —, razdeliti, vojsake po regimentih.
Unter|lef)en, t', n. stati pod čem; — fidj, f. Unterfangen.
Unterftellen, v. a. podstdviti, podstivljati; —, ftcfj, v.r. stati pod čem, stopiti pod kar.
Unterflretcfjen, v. a. podčerkati, podcčrlati, podbrisati.
Unterflreucn, v. a. podsdti, pod-trositi, podsipati; (<Streu ben ^tferben) podstlati, nastliti, podstiljati.
Unterftu(scn, v. a. podpreti, podpirati; (fjelfen) pomagati, podpomigati; — flu(5ung, f. podpora; pomdč.
Unterfudjen, v. a. preiskati, raziskati, pregledati, preiskovati; — fucfjung, f. pregled, preiskovanje.
Untertaucfjen, v. a. potdniti.
Untertban, m. podldžnik, pod-danik; —, —tbdnig, a. podložen , poddttn, podveržen, pokoren; —tbanigfeit, f. pod-ldžnost, poddinost, podver-ženost, pokdrnost. Ivo.
Untert§anšwefen, n. podložnižt-
Unterttetten, v. a. poteptati, razteptiti; — v. n. stopiti pod kar.	Lvredlti se.
Untecwacfjfen, v. n. podristi,
UnterroartS, ad. navzdolej, od-spodaj, zdol.
Urttetroegeg, ad. grede, na potu memogredč, po poti.
Unteitreiten, f. ffiiStoeiten.
Untetroeifen, r. a. učiti, podučiti, naučiti; naučtfvati, obu-čivati; —»eifung, f. uk, p0_ ddk, nauk.
Unterroelt, f. podzemeljski svet.
Untetroerfen, v. a. podvreči, poddati; v oblist spraviti.
Unterroinben, fidf), f. Unterjleljen.
Unterroorfen, a. podveržen, podložen. [rovali, podkoptiti.
Untcrmu&lcn, v. a.podriti, pod-
Unternjiirfig, a. podvčržen, pod-dtfn, podložen, pokdren; — feit, f. podvčrženost, pod-ložnost, pokdrnost.
Unterjeic&nen, v. a. podpisati;
—	jeicfjner, m. podpisivec ,
—	jeicfinung, podpis.
Untetjiefien, v. a. podvlčči; eine
SJtouer —, podziilati —, ftcf), v. r. vzeti na se (.kar), pod-stdpiti se (česar).
Unter}ief>f)Ofen, f. Unter^ofen.
Untbctt, f. hudobija, hudodelstvo, pregreha, zločinstvo.
Untbdtig , a. brezdelen , brez-delaven, nedeliven, brezpo-slen, len; - feit, f. brezde-1,-ivnost, nedelavnost, brez-poslenost, lenost.
Untfteitbar, a. nerazdeljiven.tie-deljiven, neločljiv ; - feit, f nerazdeljivost, nedeljivost, neločljivost.
Untbier, M. zver, zverina, zver-j,-ik; (ein mtlbet 50tenf(fi) trinog, divj-lk.
Untbunficfj, a. nemogdč ; —feit, f. nemogdčost.
Untief, a. plitev, plitek; —e, f. plitvina, plitkost.
Untobtlidj, a. nesmerten; nes-vsmertljiv.
Untrngbat, a. neprenesljiv, nc-nosljiv; (Bon SSdumen) nerd-den, nerodovlt, nerodoviten; (Bon .Ru^en) ]i[, jalov.
Untreu, a. nezvest; —^/'.nezvestoba, nezvestdst. [ljdfen.
Untrieglicfj, a. nelažnjiv, nego-
Untroftlicfj, a. neodžaljiv, neu-tešiv; —feit,/1. neodžilnost, neodžilenje, neuteha, neu-tešlvost.
Untruglid), f. Untriegtidj.
tlntud^tig, a. nepripr.ivan, nesposoben, neprikliden; — feit, f. nepriprivnost, nesposobnost.
Untugenb, f. pregreha, napika ; razvida, napčna navida.
Uniiberlegt, a. nepremišljen, ne-razmišljen; — t)eit, f. nepremišljenost
Unuberfebbar, a. neizmeren.
Unuberrainblid), a. nepremagljiv, nepobedljiv.
Umtblicf), a. nedbičen, nenavaden, nešegen.
Unumgdnglid), o. (ungefeEig) ne-priljdden, nevljdden, nedru-žlven; (notfjroenbig) neobhd-den, neogibljiv; — feit, f. nepriljddnost, nevljudnost; neobhodnost, neogibljivost.
UnumfcbrdnČt, a. neomejen, neo-mejišen; — Ijeit, f.neomlje-nost, neomejišenost.
UnumfloPidj, a. neprevergljiv.
Ununterbtodjen, a. neprenehljiv, veden, preven, neprestin.
UnBeraltert, a. neostarel.
UnBecdnbetlicf), a. nepremenljlv,
nespremenljiv; — feit, f. ne-premenljivost.
UnBetdnbert, a. nepremenjen.
UnBerantroortlicfj, a. neodgovoren ; — feit, f. neodgovornost, neodgovorljivost.
UnBerarbeitet, a. neobdelan, nedodelan. Iljiv, neprodijen.
UnBerdtifierlidj, d. neprodajav—
UnBerbefTerlidj, a. nepoboljšljiv?
—	feit, f. nepoboljšljivost.
UnBetboten, a. neprepovedan,
dopdščen, dovdljen.
UnBerbriilJtidj, a. neprelomljiv; —feit, f. neprelomljivost.
UnBetbitrgt, a. nezaprican; ne— zagotovljen, nepoterjen.
Unsetbdtfjtig, «. nesumljiv, ne-sumniteljn.
UnBerbauet, a. neprebavljen;
—	baulicft , a. neprebavljiv;
—	baulicfjfeit, f. neprebavlji-vost.	ikrit.
UnBetbecft, a. nepokrit, neza-
UnBetbetblicb, a. neskazljiv, ne-pokvarljlv , nezvratljiv; — feit, f. neskazljlvost, nepo-kvarljivost.
UnBerbient, a. nezasldžen.
UnBetborben, a. nepokvarjen,, nepopičen, nepokižen; — Ijeit, f. nepokvdrjenost, ne-popičenost, nepokiženost.
UnBetbtoffen, a. nevtrudljlv, ne-zamerzen, netožljlv, rad, do-brovdljen; —Ijeit, f. nev-trudljlvost, nezamerznost,. netožljlvost.
Unoerefieli^t, a. (Bom SOtanne) neožlnjen; (Bom Srrauenjim* met) nevdina, neomdžena;. devica.
■UnBereinbar, a. nezjedinljiv, nezdružljiv . nesložljiv , neskladen; —teit, f. nezjedin-ljivost. nezdružljivost ne-složljivost.	i čist.
UnBerfalfcbt, a. nepokvirjen,
UnBergangtici), a. neminljiv, ne-preminljiv, stalen; —teit, f. neminljivost , nepreminlji-vost, stalnost. [nezabljiv.
UnBergeflicij, nepozabljiv,
UnBergleicfjtidj, a. neprispodob-ljiv; —Eeit, f. neprispodob-ljivost.	[nepoplačan.
UnBetgoltett, a. nepovernjen,
Unserfjeuratt)et, f. UnBereE)eti<fjt.
UnBcrfjofft, a. nenaden, nepri-čakan, nenadama.
UltBCtf)of)len, a. odkritoserčen; — ad. na ravnost, brez ovinkov.	[lodan.
HnBerfennbar, a. očeviden, be-
UnBerIe§tid), a. neranljiv, ne-žaljiv, neoskrunljiv; —Eeit, f. neranljivost, neoskrunlji-vost.
UnBertierbar, a. nezgubljiv.
UttBertofdjtief), a. neizbrisljiv.
UnBermeiblicf), a. neogibljiv, ne-zogibljiv, nezogenljiv, nedb-bdden; — Eeit, f. neogiblji-vost, nezogibljivost, neob-bddnost.
UnoetmerEt, a. nezapazen, neopazen, nepovančan.
UnBermogen, n. nčmdč, nemdž-nost, slabdst; —b, a. nemd-čen, nezmdžen, slab.
UnBemefjmlicf), a. nerazumljiv, nezastopljiv; — Eeit, f. nerazumljivost, nezastopljivost.
UnBermmft, f. nepdmet, nedm,
nespimet; —nuitftig, u, nepameten, nespameten, ned-men, brezdmen.
UnBerridjtet, a. neopravljen, neizpolnjen; —er ©acbe ju« titcEEef)ten, brez uspeha se verniti.	[stanoviten.
Unserrucft, a. nepremaknjen,
UnBetftfjamt, a. nesramen, ne-sramožljiv; — t)eit, f. nesramnost, nesramožljivost.
UnBerfcbulbet, a. neza dolžen, ne-krivičen; — ad. po neddlž-nem.
UnBetfdjtBiegen, a. nezamolččč,. nemolččč, berbljav ; neza-mdlčen; — Elfit, berbljavost.
UnBetfefjenS, ad. iznendda.
Unserfeftrt, f. Un»etle$t.
UnBerjtegbar, a. nezasušljiv; — Eeit, nezasušljivost.
UnBerftegett, a. nezapečiten.
UnBetfčfjnlirf), a. nepotolažljiv, neotolažljiv, nespravljiv; — feit, f. nepotolažljivost, ne-spravljivost
UnBetforgt, a. neoskerbljen.
UnBetftanb, m. nespamet, neza-stdpnost, nedmnost, nepd-metnost; — ftattbig, a. nespameten, nezastdpen, neumen; — ftiinblitfi , a. nerazumljiv, nezastopljiv; — ftanbticfiEeit, f. nerazumljivost, nezastopljivost.	[poskusen.
Unoerfucbt, a. neskdšen, ne-
UitBectiigbar, a. neiztrebljiv, ne-zatretljiv, nepokončljiv.
UnBertEdglidft, a. nesldžen, nezjedinljiv, neskladen,nezdružljiv, nevljuden, nespravljiv; —Eeit, f. nesldžnost, ne-
skladnost, nezdružljivost; nevljudnost, [vpertimi dčmi.
UnBetraanbt, a. mit - en Kugen, z
Unbew?e$tt,a.nezabrdnjen,nev-branjen, pripUšen.
UnbertDelfticfj, u. nevenljlv, ne-vedljiv; — feit, f. nevenlji-vost, nevedljivost.
UnBettBerflidft, o. nezaveržljiv.
UnBettBCČtid), a. nestrohljiv, ne-sperhljiv, nezgnjitljiv; - feit, f. nestrobljivost, nesperblji-vost.
UnBettBiinbbar, a. neranljiv ; — feit* f. neranljivost.
UnBerjagt, a. smel, svoboden, nevstrašen, neoplašen, ne-boja/.ljiv; — tjeit, f. smelost, nevstrašenost,neboja/.ljivost.
UnBerjetiilicIj, a. neodpustljiv, neprizanesljiv; feit, f. ne-odpustljivost, neprizanesljivo«.
UnBetjiiglicfj, ad. hitro, berž, zdajci, netčgama, pri tej priči, brez odldga, brez od-kladanja.
UnBotttommen, a. nepopoln; — Ijeit, f. nepopdlnost, nepo-pdlnamost.
UnBoUflanbtg, a. nepopoln, r.e-doveršen ; — feit, f. nepopdlnost, neiloveršenost.
Un»orfd§li(tj, d nenamislcn, ne-ndlaščen , nehoten; — ad. nehoteč.
UnBorftcbtig, a. nepazljiv, nepreviden ; — feit, f. nepazljivost.
UntBaljr, a. neres, neresen, lažen ; — fjeit, f. neresnica, laž; — t)aft, a. neresničen,
neistinit, lažniv; — ftfieinlirfj, a. neverjčten , neverjetljiv;
—	fcfiein[i<f)Eeit,r ne verjetnost. Unmanbelbar, a. nespremenljiv. UntBegfam , a. neprchodljiv,
brezpdten, nehodljiv. Unreetfe, a. nemdder, nepame-
ten, nespameten. Urnreit, ad. nedaleko, nedaleč;
—	prp. blizo.
Umoettf), a. nevreden; — m.
nevrednost, neveljavnost. Unraefen, n. nesporčdnost, razsaja.
Unraetter, n.vihta, nevihta, zlo ob. hudo vreme, nepogdda, iha.
Unttndjttg, a. malovdien, ne-v.'ižen , neimeniteii; — feit, f. malovažnost, neimenit-r.ost.
ttn»ibemtflidj, a. nepreklicljiv;
—	feit, f. nepreklicljivost. Unttnberfpredjlidfj, a. neprego-
vorljiv , nezopergovorljiv. Untoiberbringlicf), u. nepovrat-
ljiv, nedohitljiv. UntuiUe, m. nevdlja, huda volja; gnjčv, serditost; —tniUig, o. nevoljcn, serdit, merčen. Untt>iUfuf)tIicf>, a. nehotčč. Unttrirffam, a. nedehiven, neu-
činljiv; slab. Umrittfjbdt, a. pdst, zapUšen. Unnjiffenb, a. neveden; ein - ec SDtenfcf), nevednež ; - ttijTens f)eit,/\ nevednost,neznanstvo. UnroilTenttictj o. neveden, ne-
vedijoč, neznajdč. UntBi^ig, u. nedmen, neojstro-
Umen, nebistroUmen. Unteutbig , a. nevredeh, nedo-
stojen ; — feit, f. nevrednost, liedostojnost. Unjaf)[, f. neštevilo, sila, množina; - jaf)l_tar, — jdfjlig, a. neštevilen. Unjeit, f. nevreme, ncčas. ne-goda . nepravi čas, —ig, a. negoden, ne ob pravem času ; (unreif) nezrčl. Unjetbtecbltd), a. nerazlomljiv,
nestrupljiv, nerazkrušljiv. Unjetftotbctt, a. nerazdertljiv. Unjettrennlid), Unjertrennbar, a. nerazločljiv , nerazdružljiv ;
—	feit, f. nerazločljivost, ne-razdružljivost.
Unjiemlicb, a. nespoddben, ne-
dostdjen, nepristdjen. Unsietlicfj , a. neokinčan; ileo-kdsen.	Ibrdsten.
Unjinžbat, a. nenak.iznjen, neo-Unjudtt, f. nečitost, nesrdmnost, loternija; — jiidjtig, a. ne-1 čist, nesramen, lotern. Unjuftieben, u. nezadovdljen, nedovoljen ; — f>eit, f. ne-zadovdljnost, nedovdljnost. Unjttgdnglicf), a. nepristnpljiv; nedosegljiv; — feit, f. nedosegljivost.	[zaddsten. Unjuldnglitb, a. nedovdljen, ne-Unjuldffig , a. nedopustljiv;
—	feit, f. nedopustljivost. Unjufammenf)dngenb, a nezvč-
zan.	[negotdv.
Unsusetldffig , a. nezanašljiv, Unjlt)eifelf)aft,a. nedvo'men,ned-vomljiv; — igfeit, f. ned-vomljivost. Ueppig, a. sladen; bohoten;
—	feit, f. sladnost, naslad-nost.

Ut = in 3ufatrmtenfe§ungen pra, pre.	[praded.
Utafin, Uratmfjetr, m. preded, Uratt, a. prestar; _ dttern, pl. prededi, prestarejši; — »atet, m. predočik. Uranfang, tn. pervi 7.aččtek. Utbat, a. obdelan.. Utbegtiff, m. perva misel. Urfcetroijnet, nt. pervi nasčlnik. Urbitb, n. prepoddba, perva podoba, izvirnik.	[ček.
Utenfet, ni. prevniik, prevnd-UrgrofjBater, ni. preded, prede-šček; — muttrt,/\ prebribiea. Utf)eber, tn. 7.aččtnik, poččtnik;
—	in, f. 7,aččtnica, poččt-nica.
Utin, 711. scanje, scavnica;
—	btafe, f. mehdr; - iten, v. n. scati.
Urfraft, f. pervdtna moč. Utfttnbe, f. sprično pismo.pis-mena spričba , sveddčba;
—	n, v. u. spričati, svedd-čiti; — funbtidj, a. resničen, spričan.
Urtaub, nt. slovd; odpdst. Utne, f. parstčna posdda, pe-pčlnik.	[pervi začetek.
Urguett, m. izvir, provrčlec ; Utfttt&e, f■ vzrok, uzrok, pri-čina, povod.	[virnik.
Urftfjrift, f. izvirno pismo , iz-Utfptnrfje, f. pervdten jezik. Utflptung, ni izvir; poččtek;
—	fprunglidj, a. izviren, pervdten, poččten.
UrtfjetI, n. (eineS SdidfiterS) sdd, sodba, razsddba, razsddek ; (itbet eine ©acf)e)mena, mnenje, misel; — en, v. n. soditi,
razsdditi; meniti, misliti; — SEraft, f. razsodna moč.
UrVoeU, f. pervdtni svet.
Urtoefm, n. pervo bitje.
UTOort, n. korenita beseda, perva beseda.
Ucgeit, f. davnost, pervi čas.
Ufo, m. navrida, običaj.
T.
S3acant, a. prazen; — can}, f. prazniki; in Sen ©cfiulen, šolski prazniki.
SSagabunb, m. potepuh, potepin , potepčj, skitnik ; - iren, v. n. potčpati se, potikatise, skitati se. S3alef, n. slovd; — fdjmauž, m. odhddnagostba, slovno gost-vinje.
SSaluta, f. vrednost, cena.
SSampljr, m. kervosčs, kervoldk.
33aniUe, f. vanilija.
Skfall, m. podldžnik.
S3afe, f posoda.
SSater, m. oče, oča, otec, atej, rodnik; — lanb , n. domovina, vla'st, očistvo, očina;
—	lanbifcfj, a. domordden, vlasten; — lanbžfrettnb , m. domorddec, vlastenec; — lanbžliebe, f. domorddnost, domoljubje; — Uit), a. očinski, očetovski; — liebe, f. ljubezen očinska Ob. oččtovska; — lož, a. brez oččta, sirdški.
23atccmorb, m. očetomdr; — rnotbet, m. očetomorivec;
—	šbtuber, m. stric: — šbrts berfoljn, m. bratdnec; — Žbrus
beržtocljter, f. bratinka; — g= Wweftcr, f. teta; — fcfiaft, f. očevina, očinstvo; —flnbt, /'. rojstno mesto; flelle, /'.
—	bei rinem »ettteten, biti komu na mesto očeta;
—	tl)ril, m. očinstvo, očin del; — unfer, m. očeniš.
SBegetabitim, pl. rastline, zelišča, bilje, ffirildjen, 11. vijdla, vijolica;
—	Malt, a. vijolčen. S3entil, n. zahldpka; - atot,m.
dušnik.	1 f. franedz.
Semič, f. Venera, Lada; — nerie, 23erabfolgen, v. a. dati, izročiti,
vročiti; — Ittffen, poslati, ffietabreben, v. a. vgovoriti, pogovoriti se; — bung,f. vgovor. 23erab[aumen, v. a. zamuditi, zanemariti, v nemar pustiti, aSetabfdjeuen, v. a. studiti kar, gnusiti se komur kar; — fdjeuting, f. stdd, gnus, gnu-šenje.
S3erabfcf)teben, v. a. posloviti
kogar, slovo dati komu. ffietaccifen, v. a. harmico ob.
carino od česar plačati. 23etaccotbiren, v. a. pogoditi, ^
dogovoriti. S3eradjten, v. a. zaničov;iti, za-metavati, zasmehovati, zas-ramoviti, nemarati za kar;
—	adjtet, m. zaničovivec, zametavec, zasmehovivec;
—	atfjtung, f. /.aoičovaoje;
—	Ud), a. zaničljiv, zamet-ljiv, zasmehljiv.
83eralten, v. n. ostarčti, postarati se, ostariti se; — tet,a. ostarčl, postaran, stdr.
Sierdnberlirf), a. premenljiv, nc stalen, nestanoviten; — Eeit, f. premenljivost, nestdlnost, nestanovitnost; — anbetn, tt. u. premeniti, spremenili,pre-narediti, predelati; — ftd), v. v. premeniti se, spremeniti se, preinačiti se, prevreči
, se, prebernlti se; (ftcbBerbeis ratfifn! oženiti se; vdati se, omožitise; 2Sof)mtng —, preseliti se; — anberung, f. prc-memba, sprememba , spre-menja.
SBetanlaffen, tt. a. priložnost Ob. priliko dati, vzročiti, vzrokovati; — laffung, f. vzrok, nagib, pridka.
33eranfialten, tt. u. napraviti, pripraviti, narediti, razporediti; — tun.t, f. naprava, priprava, naredba, na prav-lenje.
33erantt»orten, v. zagovoriti, zagovarjati kar, odgovoriti za kar; — fid), v. r. zagovoriti sfe, odgovoriti , opravičiti se; — tung, f. zagovor,zagovarjanje; — rcortlicfi, a. odgovdren, zagovorljlv; — toortlicbfeit, f. odgovornost, zagovorljlvost.
Sercntbeiten, v. a. obdelati; potrositi, po troti t i pri delu.
SJeratgen, tt. u. zameriti, za zlo vzeti, za zlo imčti; — gung, f. zamera.
SSerartnen, v. n. obdžati, obu-bdžati, osiroteti, osiromašiti.
S3erarjnficn, v. a. potrdtiti ob. potrošiti na zdravila.
S3erauctioniren, v. a. prodati
podražili; — rung, f. dražba.
Skraulerlid), u. prodiven, prodajen; — četn, v, a. prodati; — fierung, f prodaja.
SSerbanb, vi. obveza, obvčzka prev&dca, zavtfj.
23erbannen, v, ti. pregntitt, izgnati, proterati; — bannter, m. pregnanec, proteranec, izgnanec; — bannung, f. izgnanstvo.
SBerbnuen, v. ti. zazidati; potratiti ob. potrošiti zidčč.
SBerbeifen, v. a. (ben 3orn) za-deržati, premagati; (Snbfits ben) pogdltniti; — fid), v. r. zagrizti se v kar, z zobmi se stisniti.	Itajiti, zatajiti.
83erbergen, v. «. skriti, zakriti;
Sierbefferer, »t. poboljšvavec, popravitelj; — befferlidj, a. poboljšljiv, popravljiv; — beffern, tt. a. poboljšati, po-boljšavati,popra'viti, popravljati; - beffetung,f. poprava, popravek, popravljanje.
SSetbettgen, fidt, v. r. prikloniti, nakldniti se, pripogniti sc, vkloniti se; — gung, f. pri-kldn, naklon, pripoglej.
S3erbiegen, u. o, zaviti, skriviti, zavihati.
SSerbieten, v. a. prepovedati, branili, prepovedovati.
33ettbtnben, tt. a. zavezati, ob-včzati, prevezati; ein SBudj —, slabo zvezati knigo, liste prestaviti v knigi; (Berejni« gen) zjediniti, združiti, slo-žiti, skleniti; einen ju etroag —, obvezati kogar, dolžnost
naložiti; — ftdj, v. r. zjediniti se, združiti se, složiti se; ftd) JU ettt>a6 —, na se vzeti, si kar naložiti, obvezati se ; ftd) einen —, obvezati kogar. 33erbinblid), a. obveza j dč; dvoren, uljdden. priljdden: dolžen t — lid)feit, f. dolžndst; (■^oflidjčeit) uljddnoit, dvor-nost.
23erbtnbung, f. zjedinjenje, slo-ženje, zavčza; e(jelid)e —, že-nitva; — 6wort, n. VČZ. SJetbitten, t>. a. prositi, da se
kaj ne stori, odprositi. SSetbittern, v. a. greniti, gren-
čiti, ogreniti, ogrenčiti SSerblattern, v. u. zmešati ob.
zmesti liste. SBerbleiben, v. n. ostati, ostajati, ©erbleidjen, v. n. bledeti, obledeli, pobledeti. SBerblenben, v. a. oslepiti, zaslepiti; — bung, f. oslčpčnje. SSerbleien, v. a. osvlnčati, zas-
vineati, z svineom zaliti. 33etblid)en , a. bled , obleden ; (»erfiotben) merlev, zamerli, rajni, pokdjen. aSetbliifft, a. zateMban, splašen. SBerbliifjen, v. n. ocvesti, ocve-teti, odeveteti. [nerazumljiv. SSerMitmt, a. prenešen; temen, 83erbluten, ftd), v. r. kriob.kerv
iztočiti, preliti. SSerfcobrcn, v. a. zavertati. 93erborgen, v. a. posdditi, na
posdd dati. ajetbotgen, u. skrit, zakrit, tajen; im — en, skrivši — fieit, f. skrivnost, skritost, tajnost
Berbot, n. prepoved.
33erbrcimen, v. a. obšiti, obšl-vati, obrdbiti, obložiti.
aSerbraudfi, nt. potrdšek; — en, v. a. potrdšiti, vpotrebiti.
S3erbredjen, v. a. (abbredfien) odlomiti, vlomiti; fig. prelomiti zapoved, zagrešiti se ; — n. pregreha, zločinstvo; — djer, nt. pregrešnik, prestdpnik zapdvedi, zločinec; — djerifd), a. pregrešen, zločinski.
33etbreiten, v. a. razširiti, razprostrt! ti,razprostrdniti;(au6s fagen) razširiti, raztrčsli,raz-ndšati; — ftdj, v. r. razširiti se, razlegati se, razglasiti se.
S3etbrennen, v. a. zažgati , sož-gati, /.netiti; opeči; ogarati, ožgati; — v. n. /.goreti, po-gorčti; — ftd), v. r. opeči se, ožgati se, ogarati se; — brenns Itd), a. zgorljiv.
SBerbtingen, v. a. (»erfdjroenben) zapraviti, zalratiti; (ju ©tanbe btingen) doveršiti, dokončati.
SSerbrofeln, v. a. zdrobiti, razdrobiti.
SSerbrubcrn, ftd), v. r. pobratiti se, zbratiti se; — berung, f. bratinstvo; (SSruberftf>aft)hra-tovščina.
33etbriif)en, v. a. opariti, ogarati.
SSerbufjlen, v. u. zavasovrfti;
-	buf)lt, a. zaljubljen; za-vesovan. [zavčzan; obvezan.
SSetbunben, a. zjedinjen, složen;
SBetbitnben, v. a. zjediniti, složiti ; — fid}, v. r. zavezati se; zjediniti se, složiti se;
—	biinbete, ni. zaveznik.
S3etbiirgen, v. a. zaprlčati, za-
gotdviti; pdrok biti za kar, zapordčiti.
SSerbadjt, ni. sum, sumnja, na-tolcovdnje; — badjtig, a. sumljiv, jiatolcovin, dolžljiv ;
—	bddttigen, v. a. natolco-vdti, sumnjičiti, obdolžiti.
23erbammen, v. a. obsdditi, osd-
' d iti j prekleti; (tterscerfeit) zavreči; — bammltdj, u. ob-sodljiv; zaveržljiv; —barnm« ni|j, f. prekletstvo, večno po-gubljčnje: — bammt, a. ob-sdjen; preklčt; — bammung, f. obsddba, obsodjetije.
SSerbampfeti, v. n. izpdhtčti, iz-hlapeti, izkaditi se, izpiriti se.
SBerbanfen, v. a. zahvaliti, hvalo vediti, ,hvalo dati.
SSerbauen, v. a. prebaviti, prekuhati, prebdvljati; — baulidf), a. prebavljiv; — bautidjfeit, f. prebavljivost; — battttng, f. prebavljčnje.
25erbecf, n. pokrov ladje.
33etbe4en, t', a. pokriti, zakriti, zagerniti, ogerniti. [vzti.
SierbenEen, v. a. zameriti, za zlo
SSerberben, n. nesreča, pogdba, pogubljenje, proprist, pogi-belj; — v. a. pogubiti, spriditi, pokaziti, skaziti, kvariti, pokvariti; (pon ber.SBils lenčridjtung) spačiti, popačiti; (jerfloren) razdjati, razdevati;
—	v. n. pogubiti se, spriditi se, skaziti se, pokaziti se; spačiti se, popačiti se, pokvariti se, shuditi.
S3etberbet, ni. pogubivec, poka-zivec, pokvarivec; — betb' lii), a. pogubljiv , gonoben,
skazljiv, škodljiv, pogdben;
—	mtrit, f. škodljivost; kvarljivost; — betbnif, 23ers borbenf)eit, f. pokvirenost, poprfčenost, spridenost.
3?erbeutfdien, v. a. prestaviti na nemški jezik, ponemčiti.
Sierbidjten, v a. zgostiti.
SSetbienen, r. n. zasldžiti, prislužiti, pridelati, dobiti; —fl, nt. zasldžek, dobitek, prislužek;
—	n. sasldga, zaslUžba; — btenfllic!), (t. zaslužen, zasluž-ljiv; — bienfi»oU, a. zaslužen, poln zaslug; — bient,a, zaslužen, prisldžen.
SBetbingen, v. «. dati v najčm; pogoditi set najčti; — ftd&, v. r. v službo stopiti; — bins gung, f. najčm. S3erboimetfcfjen, " tolmdčiti, prevdditi; — metfcfter, m. prevdduik.	[vostrUčiti.
SSerboppeln, v. a. podvojiti, pod-
SBerbotben, a. pokvriren, skažen; poptičen, spačen ; — fjeit, f. 8?erbet:bni|š. [neti, vsušiti se.
23erborren, v. n. vsahniti, zve-
SSerbrdngen, v. a. pregnati, odgnati, izgnati, pretiščati.
SSerbreljen, v. a. zasdkati, pre-Sdkati; (ben tfrm) izganiti; ba£ 2Bort —, besedo presč-kati; ba<> SJeAt — , pravico prevrčči; ben .Ropf —, zmesti komu možgdne.
S3erbreifa<fjen, v. a. potrojiti,po-trostrdčiti.
Setbriepen, v. i. merzčti, tožiti se; e« »erbrieft mid), merzi me; eS f)dtte mi* »erbroffen, bi se mi bilo tožilo ; eš »et«
bciefit if)m IdeS, vse mu kmalo zagreni; ftcf) feine 501%, (eine .Rofien — faffeit, ne marati za trud, in za troške. ffierbriefjlicf), a. merzliv, tožljiv, siten i nevešči, okoren, zlo-voljeri; — feit, f. zamerza, tožljivost, sitnost; nevesčlje. S3etbroffen, a. len; zlovdljen, tožljiv; — fjeit, f, lenost; zlovdljnost; — bruft, m. zamera, zamerza. 83erbunfefn, v. a. potemniti, za-temniti, otemniti, pomračiti, merkniti; — ficf), v. r. po-tčmnčti, otemnčti. SSetbiinnen, v. a. potanjšati, Steniiati; (»on gluffigfeiten) zrediti.	Lpiti.
58erbunjten,». n.izpdhtčti, izhla-83erburflen, v. n. žeje vmreti,
od žeje vmreti. S3etbti)letn, f. SBetbunfefn. SBetebefn, v. a. pobdljšati, ož-labtiti, požlahtiti, oplemeniti. 33eref)Iicf)en, v, a (»on SJtannčs perfonen) oženiti, ženiti; (»on gcauenjimmecn) vdati, omo-žiti; — ftcf), v. r. oženiti se; vdati se, omožiti sc; — lis <f>"ng, f. žeiiitva; vdaja, ajeteljren, v. u. poštovati, častiti, spoštovati; (fcfjenfen) dariti, podariti, pokldniti, dati; — efjrung, f. poštovinje, spoštovanje, častitva. čast; dar, poklon; — ef)ret, mi. spošto-v.ivcc; — efjrungšttmrbig, a. spoštljiv,častitljiv, poštovanja ob. česti vreden. SSeteiben, v. a. zaprisčči; |— bung, f'. zapriseganje.
93etein,tn. družtvo; zjedinjenje; — batltcb, a. zjedinljiv, združljiv , skladen; — batung, f. zjedinjenje. fflereinigen, v. a. zjediniti, skleniti, složiti; — ftcf), v. r. zjediniti se, složiti se, združili se , pogdditi se; —eint, a. zjedinjen, složen, združen.	Ipotratati. SSereiteln, v. a. ovčrati, vničiti, SSeteitern, ftcf), v. r. ognojlti se. 83ere<fcln, v. a. vgaditi. [niti. SJetenben, v. n. poginiti, cerk-S3erengen, v. a. stisniti, zvožiti. S3eretben, v. a. izročiti. 83eren>tgen, v. a. na veke pres-
laviti, uvekovititi. SSerfafjren, v. n. postopati, obhoditi, ravnati, obnašati se, obhdjati; — v. a. razvoziti, razvažati; benSBeg —, zabld-diti, zaiti. SBetfall, ml vpdd, razpa'd, raz-padeilje; (@itten —) spačenje, popričenje; —en, v. n. (inets t»a(>) vpasti, zabrčsti, zaiti, zagriziti; auf ettoaž —, spomniti se, zmisliti se; (»on ©ebauben) podrčti se, razva-liti se, razrdšiti se; (»om ■ 3Becf)fel) preminiti, preteči; (arn potrpet) sušiti se, posušiti se.
ffietfdlftjen , v. a. (®efb) ponarediti , ponarejati; (StBein) mešati, pokvariti, kvariti; (ben ©inn) besedo preober-niti ob. presekati; —falfcbet, Mt. ponarejrivec. ffierfangen , ftcf), v. r. vjeti se, vloviti se, zaplesti se, za-
motati se; (Bon ^ferbcn) za-mdtati se; (im SJeben) zaplesti se v govdru; —fdngtid), a. zvijaški
SSetfatben, ftcf), v. r. bojo ob. barvo premeniti ob. zgubiti.
.58erfaffen, v. a. (ein SBud)) spisati, zložiti, sostdviti, napisati i —faffer, m. pisdvec, spi-satelj . zloživec; —faffung, f. spisanje, sostdvljenje, napi-sanje : ustava , konštitiicija ; —faffungšmdfiig, a. ustdven; — faffungžtBtbrig, a. protiustaven, ust.tvi nasprdten.
SGetfaulen, v. n. z«njiti, stroh-nčti, sperbnčti; — foutt, a. gnjil , sperhnčn , trobnčn, trohljiv.
SSetfedjten, v. a. braniti, zagovoriti, zagovarjati.
33erfel)len, v. a. ne vgoditi, ne pogdditi, nezadčti; (eine @e= (egenljeit) zamuditi, opustiti; (ben 5Beg) zaiti, zablriditi; (Semanben) ne najti; idh troerbe tti<f)t —, ne bodem manjkal, ne bom preminil.
33erfeinetn, v. a. fig. izobraziti, izličiti, otesdti.
SBerfettigen, v. a. napraviti, naredili , dogotoviti, izdelati, —fertiger, m. narejdvec, na-pravljdvec, izdeldvec.
SSerfeuern, v. a. postrelati.
S3etfinfletn, f. 83erbunfeln.
SSerfled^tert, v. u. preplesti, oplč-sti, opletati.	[pati.
33erflicfen, v. a. zapldtiti, zaker-
SSetfliegen, v. n. razletčti; (Ber= biinfien) izpuhtčti, izhldpčti, izkadltise; (Bon bet 3cit) mi-
nuti , zbežati, preiti; — ftdj,
v.	r. zaleteli se.
SSerftiegen, v. n. preteči, pretakat; ; (BOn bet 3eit> niindti, preiti , preteči , preminiti.
SBetflucfjen, v- , a. prekleli, preklinjati, zaščntovati, zazlo-djevdti; - fludftitng , f. pre-klčtva , kletva.
SBetflitf, m. pretek.
SSetfolg, m. tek; nasledek, na-stdpek; —en, v. a. goniti, gnati, poditi, dreti za kdm; preganjati, zatirati; (fortfe$en) podaljšati, podaljšovdti; baS 3iel —, nasledovatinamembo; —et, nt. preganjdvee , zati-rdvec; —ung, f. preganjanje, preganjba, zatiranje, pregon.
SBerfreffen, v. a. zajesti, zazreti, požrčti.
S3etfitgen, v. a. naravnati. narediti, ftdj roofjtn —, poddti se, napdtiti se kam; —fits gung, f. narčdba, naravnava. 23etftil)ten, v. a. (ffiSaaren) voziti, razvoziti, zapeljdti; (Se« manben) zapeljdti, zavoditi, popdčiti, pokvdriti; —fitfjtet,
vi.	zapeljlvec , zavodljivec, zavoditelj; — fiitjrerifdj, a. zapeljiv , zavodljlv.
SJetfiittetn, v. a. prekermiti, za-kermiti, prepitati.
ffietgaffen, ftd), v. r. zaglčdati se, zazijdti se , zatelčbiti se.
ffiergaUoptten, ftd), v. r. zaklo-
titi se, žareči se. S3ergdUen, v. a. (einen gifdj) žolč razliti Ob. raztergati; (Betbit« tetn) greniti, grenčiti, ogren-čiti.
Bergangen, a. pretekel, pretežen, minii 1; - fjeit, /'. mi-mllost, preminulost; — gdngs tidj, a. preminljiv, minljiv, preidljiv , premindč; nestalen; —ganglidjčeit, f. premin-ljivost, minljivost, pretek-ljivost; nestalnost. S3ergeben, v. a. (bie .Starten) zda ti se, slabo deljiti; (mit ®ift) zavdati, ostrdpiti; (eine_<3teEe) dati, dariti, podarili, podeliti ; (»erjeifjen) odpustili, prizančsti; »on feinem SJtecfjte nidjtč —, ne odpustiti Ob. od-sldpitiotl svoje pravice; feine £od)ter —, vdati Ob. oinožiti hčer.
83ergebenž, ad. zastonj, zapstonj, zaman, zavman; — geblicf), «. »erjeiblicf), a. odpustljiv, prizanesljiv; (ur.:lu?} prazden, prazen, nepriden, brezkori-sten; — gebung, f. odpuščnje, odpuščanje; zavdajrfnje; zav-drftva; podeljeuje, podaritva.
SSergegenrodrtigeri, u. a. vpriča-jdčiti.
SSetgefien, v. n. (betfliegen) minuti, preiti, preminiti,pretčči, po-tčkati; (ju ©runbe geljen) jen-jati, henjati , nehati, pre-nčhati, prehčnjati, (»o m ©djnee) kopnčti, skopnčti, raztopiti se; (»ot ®ut|1) omagati, vmreti, — fidf), ». r. pregrešiti se, pozabiti se; — 71. pregreha.
SSergelten, v. a. verniti, pover-niti, vračati, povračati; obdariti; plačati; »ergelte ečeucft @ott, Bog vam plati; — gels
tet, »i. povračnik, povrači-vec, plačnik —geltung, f. povračilo, plačilo, povernilo, povračanje.
83ergefeUf(Jaften, fTcfj, v. r. združiti se, zjediniti se, stovrfr-šiti se.
SBergeffen, v. a. pozabiti, zabiti ; — ftd), v. r. pozabiti, zazabiti se, zamisliti se; — Ijeit, f. pozabljenje, pozaba, zamišljivost.
jBergefitiefj, a. pozabljiv, zab-ljiv, pozaben; —feit, f. pozabljivost, zabljivost, pozab-nost.
S3ergeuben, v. a. zapraviti, potratni , zatratiti, zapravljati.
23erger»iffern, v. a. zagotdviti, zaresničiti, poresničiti.
S3ergie8en, v. a. (mit ŠBIei) zaliti, obliti; (»erfcfiutten) razliti razlijati; (S3tut, Sfjranen) preliti , prelijati, pretočiti.
SBergiften, v. a. ostrupiti, zavdati, ostrupenčti, z strupom zmešati, otrovati; —giftet, m. ostrdpnik, ostrupovavec, otrdvnik.	[mačje oči.
33ergi|Smeinnid[)t, n. potdčnica;
S3ergittern, v. a. obreščtiti, obo-mrežiti	[kliti.
ffietglafen, v. a. ostčkliti, poste-
23erglaftren, d. a. oldšiti, oblo-šiti.
23ergleitfj , m. pogddba, dogovor ; (baš aSetfjaltnig) primera, prispodoba, prilika, —bar, a. prispodobljiv, primerljiv.
23ergleicf)en, v. a. (fireitenbe $pat5 teien) pomiriti, vmiriti, spraviti; (bie ©acfce mit einanbet
—) prispodobiti, prispodab-ljati, pripodobiti, prijednd-čiti, primeriti, primerjati; — ft'(f), v. r. pogoditi se, pri-miriti se , spraviti se; primeriti se, primerjati se; — gleidftung, f. prispoilabljanje; prispodoba; pogodba, sprava; —gteief)ungf>»eife, ad. prispo-daldjajoč, pripoddbno. S3ergtimmen, v. n. iztlčti, vgds-niti.
33etgtuf)en, v. n. obladiti se. žBergnitgen, v. a. (befriebigen) zadovoljiti, zaddstiti, dovo-Ijiti, (ergo$en) veseliti, razveseliti ; — ftdj, v. r. veseliti se; dobre ob. zidane volje biti; — n. veselje, radost, zadovdljnost; — gnitglid), a. zadovdljen, dovdljen; — gniigt, a. vesčl, radosten, zadovdljen; — gnugung, f. veselje, razveselenje. S3ergotben, v. a. pozlatiti, poz-lačiti; gotber, in. zlatar pozlatnik; —gotbung, f. poz-lata , pozlačenje. SBergonnen, v. u. dopustiti, pripustiti, dovdljiti, privdšiti 83ergbttern, v. a. oboževati, po-
bdžati, bogovam prišteti 33ergraben, v. a. zakopati, za-
kopovati. SJergreifen, fttf), v. r. (»on SBaa: re:i) prodati se. spečati se (bie ^>anb) zviniti, izviniti, vganiti; (falft^ gieifen) memo seči, spreseči; ficf) an etroaš —, prisvojiti si kar po kri vičium , zaletčti se, zatčči se v ptujo pravico; fidj an einem
—, lotiti se kogar; ftd) an bet J?afTe — , okrdsti denarnico; —griffen, a. prodan, razprodan, spečan.
SSetgtofiern, v. a. povekšati, povečati, poveličati; (»ermef)= ren) množiti, vmnožiti, pomnožiti; —grojierer, m. povčk-šavec;—groSetungSglač, n. po-vekšovdvno ob. povekšavno steklo.
S3ergiiten, v. a. poverniti, ver-niti, nadomestiti; —giitung, f povernilo, povračilo.
aSetfjact, n. zaseka.
83erfjaft, >'>■ ječa, voza, zaklčp, tranča; —tjaften, v. a. v ječo djati, vloviti, vjčti, zaprčti; — et, a. vjet, zapert; — ttng, f. vjetje, zapretje.
SSerljatten, v. a. (juručfjatten) za-deržati, vderžati; (»erbergen) zakriti, skriti, prikriti, za-mdlčati, zatajiti; — fttf), v. r. biti; bie ©adje »erf)alt ftclj fo , reč je takšna , taka je ž njo', tomu je takd; (»on 23erf)altniffen) biti. primeriti se, priličiti se; (ficf) betragen) obnašati se, zaderžati se, ravnati se.
S3erf)alten , n. zaderžanje, obnašanje, ravnanje ; —f)tiltni(j, n. razmera, primer; (93erbin= bung) zavčz; (SSejie^ung) obzir; —f)dltnipmdftg, a. raz-meren, primeren.
2Setf)anbetn, v. a. prodati, prodajati; dogovarjati se',, pogovarjati se , pretresovdti;
. - Ijanblung, /". dogovor, pregovor , pretresovdnje.
33erf)<mgen , v. a. zavesi ti, za streti, zagermti; bem $5ferbe ben Stigel —, popustiti konju ujzdo; (julaffen, Berantaffen) dopustiti, pripustiti; narav-niti, poslati; eine ©trofe — odldčiti kazen; — f)dngnifi, n. osdda , sodbina , vrok; — f)dngnifiBoU, u. osdden, vro-ken; —Ijdngt, a zastert, za-gčrnjen; odldčen.
SSerfiarren, v. n. ostati, ostajati; — n. ostajanje; stalnost.
33etf)arfcf)en, v. n. okoriti se, obskorjati se.
SSerljdrten, v. n. otčrdčti, vter-dčti; - Jjarftmg, f. oterdenje : terdost, vterdina.
SJerftaft, a. sovražen, ostdden.
S3et$au, f. ffierljacf; — en, v. u. odsekati, presekati; (ben Sfieg —) zavaliti, zasekati; —jidj, v. r. zaroči se, zagovoriti se. memo mahniti.
SJerfjaufen, v. a. zatrititi, zapraviti, zagospodiriti, zagnati.
SSerljeeten, v. a. za tre ti, pokončati, razoriti, opdšiti, poraziti . guliti.
25erf)et)ten, v. a. skriti, prikriti, zakriti, zakrivati, vtajiti; (bie SBaljtfjeit Berftfjroeigen) za-mdlčati, zatajiti.
S3erf)eilen, v. n. zaceleti; — v. o. zaceliti.
SSetfietmtitjfjen, v. a. vtajiti, zatajiti, tajiti, prikriti; —H« cliung, f. tajba.zatajba.zakritje.
9Set()eiratf)en, v. a. (Bon SKannČJ »erfonen) ženiti, oženiti; (Bon Stauenjimmetn) udati, omo-
žiti; — ftdj , v. r: ženiti se, oženiti se; udati se.omožiti se. S3eri)ei§en, v. a. obečati, obč-tati, obljubiti, obečovati; — fiung, f. obečanje, obljiiba.
Sflerfjelfen, v. a. (etnem ju etmaž) pomigati, pripomagati.
SBerfjerrlidjen, v. a. slaviti, prestaviti, razslaviti, poveličati, čestiti, počestiti; —djung, f. čest, slava, poveličanje.
23erfje(sen, v. u. dražiti, razdri-žiti; našUntati, zahUskati, podžgiti, podžigati.
SSerfjinbern, v. a. zabriniti, vbra-niti, ovrčti, ovčrati, zapre-čiti, preprečiti; —fjinbetung, f. ovčranje, ovčra, zapreka, vbranitva.
S8etf)0ffen, v. n. nadjiti se; wie ber — , iznenade.
S3ert)oBnen, v. a. zasmehovati, zasramovati, oponašati, — fjoljnung, f. zasramovanje, zasmehovanje.
83erf)or, n. izprašovanje ; — en, v. a. izprašovdti; (eltonž) pre-slišati, nečuti.
SBerfjubetn, v. a. prenagliti, pre-hitčti, pokvariti.
25erf)ullen, v. a. zastreti, za-gerniti, odeniti, odeti, pokriti.
53erf)ungenn, v. n. gladu vmreti.
SBer^uren, v. a. zakUrvati, s kur-vami zapraviti.
S3erf)itten, v. a. odverniti, za-braniti, zavirvati, obriniti, odvračati.
SJerjagen, v. a. prepoditi, spoditi , zapoditi, pregnati, odgnati, razgnati, preganjati.
33etjaf)ren, v. n. ostareti, zasta-
reti; —jdgrt, a. ostarel; (Bon SSontttfjei(en) vkoreninjen.
23erirren, ftd), v. r. zahldditi, zaiti, za gaziti, zabrčsti, zmotiti se ; — itrung, f. zablodba, zmota, pomdta.
23erjungen, r, a. pomladiti, om-ladlti; ( Berfletnern ) vmaliti, pomanjšati, vmčnjšatt; — ftd), v. r. pomladiti se, om-ladlti se; —jungt, a. pomlajen, pomlijšen; —jiingter SHlagflab, pomanjšana mera.
23erfalten, v. a. obdpniti.
ffierfappen, v. a. pokriti, — fidf>, v. r. obšemati se, zašemati se.'
SSerBauf, m. prodija , predaja; —en, r. a. prodati, predati, prodajati; — fdufet, mi. pro-dajavee, prod.ivec; —taufet rin, f. prodavka, prodaj avka;
—	Mufltdj, a. prodajaven
SSerSefjr, ttt. terg, kupčija, prodaja; (Umgang) obhod, ob-hajenje, tovaršlja; —en, v. a. (Ijanbeln) teržiti, tergovdti, kupčevati, prodajati; (umBeljs ren) obernlti, preobernlti; (BettBanbeltt) premeniti; ben ©inn ber SBorte —, besedo presekati Ob. preoberniti, besedo naoptik razldžiti; mit einem —, obhoditi se, obhajati s kom.
33erfeljrt, a. občrnjen, preo-bernjen; (in ftttlidjer S3ejies ljung) spačen, popačen, napčen, nardben ; er greift SUež
—	an, vse navpak Ob. narobe prime; —f)eit, f. napč-nost, napaka , nardbnost, opačina.
a5erfeiten , v. a. zabiti, zagoj-zdlti, zakliniti, zagvozditi. SSerfennen, tt. a. ne poznati, ftdj — spregledati se , prevlditi se. aSertetten, f. a. zveiižiti, zve-
zati; —fettung, f. zveza. 23erte(sern, tt. a za krivoverea
imčti Ob. deržati. SBerfitten, tt. a. zakčljiti. 23erflagen, tt. a. tožiti, zatdžiti, obtdžiti, ovaditi; —flager, »t. tožnik, zatdžnik; —flas gung, f. tožba, zatdžba, ovada, ovadenje. SSerftammen, v. n. odrevenčti,
oterpniti od mraza. S3erE(aren, tt. a. bistriti, raz-bistriti, razjasniti, zvedriti; fig. preobraziti, prešla viti, presvetli«; —Elarung, f. preo-braženje; slava. SSerElatfdjen, f. 83erleumben. aSetflecfen , v. a. nakapati, po-
kapati.
SBerBleiben, v. a. mazati, namazati, omazati; zakčljiti. SSerfleiben, tt. a. preblčči, pre-oblčči; — ftdj; v. r. preblčči se, preblačiti se. S3erEleinern , v. a. vmaliti, pomanjšati, vmčnjšati; — £Iei= nerlidj, a. vmaljiven, pomen-šaven , vmenjšaven; — Bleis nerungSroort, n. pomanjšavna beseda.	[mazati.
aSerBleiltern, v. a. zaljeplti, za-35erEnuj)fen, tt. a. zavčzati, zve-zati, zaderzniti, zavozlati, zjedlniti, spojiti. SSerfodien, tt. a. pokuhati, zakuhati. Serforpern, v. a. vtelčsiti.
58ctsriecf)cri, ftdj, r.
zakriti se.	[drobiti.
Ssetfrummeln, u. a. zdrobiti, raz-
33erEtumen, v. n. skriviti se.
skerčiti se.	[zmečkati.
SSerEtuppeln, v. a. pokvččiti,
58et£it[)[en, v. n. u. r. ohladiti se, razhladiti se, razmrdziti se.
33erfummern, v. a. (tter&ittern) ogreniti, ogrenčiti; (in fcfclag nefimen) zaderžati, pooblastiti se, vstaviti; - fitm metung, f. ogreničenje; za deržanje, pooblastenje.
SJetKnbigen, v. a. oznaniti, naznaniti, na znanje dati; (SSraut; leute) oklicati, oklicovati čttnbiger, ni. oznanovdvec, oznanovanje; - gtmg,/'.oklic.
S3erfttppe(n, v. a. zvesti, zvoditi
Skrtiirjen, v. a. kratiti, priklatiti , prikrajšati, okrajšati, pokrajšati; bie šteit —1 kratek čas delati.
83erladjen, v. a. zasramovdti, zasmehovati.
SJetlag, m. zaldga, založba; ein 33udj in — nefimen, knigo izdati na svoje troške.
33ertaf)men, v. n. ohromčti, okru-lčti, ošantaviti.
SSetlangen, v. a. želčti, požc-lčti, poželovati, hoteti ; tjefi fig — , hrepenčti (po čem) ; (forbern) terjati; — n. želja, želenje; hrepenčnje; terjatva.
33etlangetn, v. a. podaljšati, po-daljšovati; prodolgiti.
SSerlattjen, v. a. obšemati, za-ščinati
S3etIaS, m. fflertaffenftfiaft, f. spordštvo, dedovina, naled-
stvo , očinstvo; — taffen, v. a. pustiti, zapustiti, popustiti, zapiišati; (tegiren) sporočiti, zapustiti; — fid), V. r. zantisti se, zanašati se, oslanjati se (na kogar); — taffec , ni. sporočnik. 33erlafilidj, a. veren, zvest, za-našljiv ; — Jeit, f. vernost, zanašljivost, zvestdba. SJertaflern, v. ti. obrekovdti, raz-
našati, obrekovati. asetlattf, m. tek, tečaj, pretek, zatek, preminenje; nad) — Don btei SBodjen, v treh nedeljah, čez tri tedne; ben — bet ©acfie erjafiten, prigodbo na tanjko Ob. na drobno povedati.
SSerlaufen, v. a. (einem ben 2Beg) pretčči, zaleteti; — v. n. (Don bet 3eit) preteči, preiti, mi-ndti, preminiti, preleteti; — fid), v. r. odbežati, odbe-gniti; (ft'd> »erirten) zabldditi, zaiti; (attSeinanbetlaufen) razleteli, raziti. S3ertdugnen, v. a. tajiti, zatajiti, vtajiti, zamdlčati, nikati, za-1 likati; (entfagen) odreči se, odpovedati se; — tdugnung, f. tajba, zatajha,tajenje,zataj. Setldumben, f. SSetleumben. S3ertaut, in. bem — nad), kakor se sliši ob. govori ob. glasi. 33etlauten, v. i. eS tierlautet, govori se, sliši se, glasi se, pravijo ;_ ftdj — laffen, reči, govoriti.
SSerle&en, v. a. preživeti, prežiti, prebiti, preživljati; — lebt, a. star, ostarel, prileten.
IBerledjjen, v. n. razsušiti se, razpdkati se od suše; od žeje vmreti.
33erfegen, v. a. preložiti, prestaviti, predjati; (torfd)teben) odldžiti, odlagati; (an einen unbetannten Drt legen) zaldžiti; (Oerfperren) zagraditi, zaldžiti, zavaliti, pregraditi, zapre-čiti; (»etfefjen mit etroaž) osker-beti, prevideti; (ein SBucfj) zaldžiti, v zaldgo vzeti, izdati ob. na svetlo dati bukve na svoje troške; — ftcf), v. r. ficf> auf etttjafi —, pečati se š cim, poprijeti se česar, lotiti se česar.
SSerlegen, a. (Bon SBaaren) star, zastiran, zaležrin; (in 33e:le-genbett) zmeten, zapleten, zmočen; — f)eit, f. stiska, zamotavka, zadrčga; in — fe|en, zmesti, zmotiti.
aSelleger, m. izdtitelj, izda vitel j, založnik.
58ertef)nen, v. a. posdditi; (ge= ben, fcfjenEen) dati, daroviti, podeliti, pokldniti.
SSetleiben, v. a. einem etmaB —, perostdditi,perskdtiti,ogren-ci ti.
SSetleifjen, f. ajetfebnen; —feiljer, nt. posodvivec, posojvrivec; podelivec , podarivec, po-delnik; —fetf)ung, f. posod-vanje; podelitva, podaritva, podeljenje, podeljevanje.
SSerleiten, v. a. napeljati, zapeljati, zavoditi, navesti
58etletnen , ti. a. pozabiti, od-učiti se.
SJevlefen, v. a. brati, prebrat i.
čttati, prečkati; (aužfucfien) odbirati, prebirati, odbrati, prebrati, čistiti; bie ©olbaten —, imenonovriti vojšake. S3etle?en, r. a. (befebabigen) oškrf-diti, poškodovati, pokvariti; (BertBunben) raniti, o raniti; — fe^licfj, a. poškddljiv, oško-dviven; ranljiv; — fefcung, f. poškodvinje; rana. ffietleugnen, f. 25etfaugnen. SSerfeumben, v. a. obrekovriti, opravljati, raznrišati, černiti, obirati; - teumber, w». obre-kovtivec, opravljivec, razna-šivec; — teumbectftf), o. obre-kvtlven , opravljiv ; — feums bung, f. obrekovanje, obrek, černenje SSetlieben, fid), v. r. zaljubiti se; —liebt, o. zaljubljen; — liebt* f)eit, f. zaljubljenost. jBetlieren, zgubiti, zgubljati, ob kar priti; - Itcfr, c. r. zgubiti se, pozgubiti se;' ftdi in ©ebanfen —, zamisliti se. S3er(oben, v. a (ein ©elitbbe mas dien) obččati, obljubiti, zaobljubiti ; (feine Sodjter mit einem) zaročiti hči s kom, obljubiti komu hči; — (0= bung, f. — tobnifi, n. zaroki, zardčki, zaroka, zavodle; — fobte, m. zaročnik; — [obte, f. zaročnica. ffierlobte, f. obljublenica. ffietfoeEern, a. potrititi, za-
tratiti, zapraviti. SSerlobern, v. n. zgoreli, splah-
teti.
SJerlogen, o. lažljiv, lažnjiv. SSerloljnen, fid), r. r. e6 oer(of)nt
ftdj bet SBlufje nidjt, nije truda vredno.
Setloten , a. zgubljen ; pogubljen; — gefjcn, zgubiti se.
33«I6fdjeit, v. n. vgasniti, pogasiti se.
ffietloofen, v. a. srečkati.
33etlotIjen, v. a. zvariti, zavariti spojiti.
33etlufl, m. zguba, guba, zgu-biček; — tg, a. — einer ©adje trcrben, ob kar priti, kar zgubiti; ftdj — madjen eiiter Ša: cK\ znebiti se česar.
33eratad)en, v. a. zadelati, za djati; (im SEeftamente) sporočiti, zadelšati, zapustiti; — macfttniji, »t. zadedšna, za-delšanje, spordček.
SScrmaljlen, v. a.zmleti, pomleti.
S3«mal)[en, v. a. poročiti, po-rdčati, oženiti; udtiti; — mafjtung, f. poroka, ženitba, oženitba , vdaja.
Sermafjnen, f. grmabnen. S3ctma(ebcien, v. a. prcklčti, kleti, preklinjati; —malebeit, a. preklčt.
S3ermanteln, v. a. zagrinjati, zakrivati, prikrivati.
83ermarJen, v. a. omeja.šiti, omč-jiti, ograničiti.	[zidati.
SSermauctn, v. a. zazidati, ob-
83etmef)ten, v. a. mndžiti, pomnožiti, vmndžiti, povččati, poobilšati, zarediti, zaple-meniti; — mefjttmg, f. po-množitva,vmndženje; — mef)' rer, m. pomndžnik, povečd-vec, zarednik, povekšitelj.
S3etmeiben, ti. a. ogibati se, ogniti se, vgeniti se, zogniti
se, varovati se ; — meiblid), o gibljiv, vgenljiv , zoginljiv.
2?ertneinen, v. u. meniti, misliti; (»crtjctm burdj benJtnblicf) vd-ročiti, vpldtiti.
S3ermelben, v. a. oglasiti, naznaniti, napovedati. [sati.
23ermetigen, v. a. mešati, zme-
33etmerten, v. u. zapaziti, opaziti, spaziti, oslediti, občutiti, ovenčati; zaznamovati.
SBetmeffen, v. a. meriti, izmeriti ; — , ftdj, v. r. (bei bem HJieffett itten) premeriti se, omeriti se; (fdjttiomt) rotiti se, prisegati, perddšati, kleti; iptableit) hvaliti se, hvastiti se; (in Ungnabe čommen) zameriti se.
SBermelTen, — tlidj, a. derzen, prederzen, derzovit, prevd-pen ; — Ijeit, f. derznost, prederznost, derzovitost,pre-zavdpnost.
33ermietben, v. a. v najem dati, najeti; —, ftdj, v. r. v službo stopiti, najmiti se; — mietljer, najemdvec; — mtetfjung, f. najčm.
Serminbern, v. a. vmaliti, po-mčnjšati, vmčnjšati.
S5ermifdjen, v. u. mešati, zmešati, razmešati, primešati; — mifdjt, a. zmešan.
SBctmiffen, v. a. zgrešiti, pogrešiti, pogrešati.
83ermitteln, v. a. vmiriti, pomiriti , primiriti, zravnati, pogoditi, posrediti; — mit' telil, prp. s, s pomočjo; — mittelung, f. posredovdnje, posredništvo ; — mittter, m.
srednik, posrednik; — mitt letin, f. srednica, posrednica.
SBermobern, v. n. strobnčti, sperhnčti, sperstenčti, zgnjiti, sperčti.
33ermoge, prp. po, zavdljo, iz.
ffietmogen, n. (JEraft) sila, mdč, zmožnost, primdžnost; (Ses ft(5tf)um) premdženje, blagd, glčšt; — v. a. moči, pre-mdči, zmoči, zamdči, moč imčti; — mogenb, — moglidj, a. zmožen, primdžen, zamd-žen, mogdčen, bogat. \
33etmummen, v. a. obščmati zašemati.	Lkovati.
SJetmunjen, v. a. v dcn.ir pre-
SBertttlttfjen, v. a. misliti, me niti; — mutf)lidj, ad. blezo, berž de, kakor se mi dozde va,- —mutfjucg, f. mčna, misel, dozdčvek, sum.
33ernad)tdfftgen, f. a. zanemariti, v nemar pustiti, zamuditi; —Idfftgung, f. nemar, zane-mdrenje.
-SSernageln, v. a. zabiti, pribiti; (ein $>fetb) zakovdti; (eine 8.0,: none) zogdjzditi.
83erndfjen, v. a. zašiti, zašivati.
Sernatten, ti. n. obnorčti; — ftdj, v. r. zaljdbiti se, zatele-biti se, zazijati se.
JBernafdjen, v. a. polizdti, potrd-titi nasladkarije, zajedovdti.
23etnef)men, v. a. slišati, zasli-šati, čuti, začuti; (tterflef)en) razumeti, zastdpiti; (burdj ba« ©eridit etfafjren) zvedeti, čuti, slišati; einen tibec eine ©adje —, izprašati ob. izpra-šovati kogar zavdlj česar.
Sernefjmen, n. guteg — , slož-nost, sloga, prijateljstvo; bem — nad), kakor se glasi Ob. sliši ob. pravi ; — mt)m: lidj, a. razumljiv, razgoveten, razložen, glasen; —ne[)mlidjs feit, f. razumljivost, razgo-vetnost. SBetneigen , ftdfj, v. r. prikloniti se, vklonitise, priklanjati se, pripogniti se; — neigung, f. pripdglej, prikldn. Setneinen, ti. a. zanikati, zatajiti, tajiti, vtajiti. S3erni<f)ten, v■ a. vničiti, vni-štiti, zaničati, vkončdti, pokončati, skrušiti, vničovdti; —nid)tung, f. vničenje, pokončanje.	Ivdti. 33emietf)en, ti. a. zavariti, zako-ffiernunft, f. dm , razdrti, pamet; — elei, f. modrovdnje ; — etn, v. n. modrovdti, pa-metovdti, umovdti. 83ernimftig, a. umen, razdmen, pameten, moder; —feit, f. umnost, razdmnost, pamet. SJetnunftfraft, f. um, razdm, razlog.
Betnunftlefire, f. umosldvje. SBetnitnftlet, m. modrijdš, mo-
drovdvec. S3ernunft(06, a. bezdmen, ne-razdmen, nespdmeten; —(o: ftgfeit, f. bezdm, bezumnost, bezdmje. »ermmftmdfiig, a. razdmen. a3etnunftmibcig, a. bezdmen,
razdmu protiven. SJeroben, v. a. pustdšiti, opu-stdšiti, osamotiti; — v. n. osamotčti.
prestrašiti,poplašiti, razgniti, razspoditi. 23erfd)icEen, v. ».razposlati, razpošiljati, odposlati. 33etfd>ieben, v. a odmakniti, premakniti, kerniti; (auffdiieben) odložiti, odlagati, odkla-dati.
Setfdfiieben, a. razen, različen, različit, rozmanit; — Ijeit, f. različnost, različitost, rozma-nitost, razlika , razlikost;
—	eS, marsikaj, kar bodi. S?etfd)iefien, v. n. premeniti se,
zgubiti se, obledčti; — v. a. postreljati, popokati; l^feite) pometati; ftd) — v. r. zale-tčti se.	[voziti,
ajerfdtiffm, v. a. prevozili, raz-SSerfdjimmeln , v. n. splesnjčti,
splesnjiviti, plesniviti. S3erfdjimmelt, u. plesnjev. SSetfdjlafen, v, n. zalčžati, zaspati; — a. zaspan, pospin ;
—	f)eit, f. zaspanost, dremdta. S3erfci)(ag,m. pregrada, pregraja,
predel.
23etfd)Iagen, v. a. zabiti, zatdlči, zatriipiti; (einen S3erfd>l(tg m a: djen) pregraditi, predelati; (»on <2i)iffen) zagnati, zader-viti, zančsti; — a. šegav, zvit, lukav; — fjeit, f. še-gavost, zvitost, lukavost,po-tuh, zabilost. 33erf(f>t(tmmen, v. a. z.ablatiti, zamašiti, z blatom zasdti; (»etfcfcroelgen) raztčpsti, za-tratiti.	[shujšati.
SSerfcftlecfitetn, v. a. pohdjšati, SSerfcfiteid&eri, ftdfj, v. r. vkrasti se ; miniti, vzmakniti se.
Serfdjteiern, t;, a. zakriti, za-gerniti obraz.	[piti.
S5etfd)leifen,r. a. zabrdsiti. zato-
23erfdjteimen, v. a. zasliniti.
S3etfd>leig, m. prodaja,
SJetfdjIeilien, v. a. (abtragen) ob-nositi, ponositi; (oerfieten) zapraviti, zatratiti; (Detfciufen) prodati, prodajati, prodati.
23er|d)Ienbetn, v. a. po nemarnem zapraviti.
S3etfd)[eppen, v. a. raznositi, razvlčči; zavlčči, zavlačiti.
23erfd)teubern, v. a. zapraviti, raztčpsti, zatratiti.
S8etfcf)lie6en, u, a. zapreti, zat-vdriti, zakleniti, zapirati, za-klčpati; ftd) in ftd) felbjl —, zatvdren biti.
35erfd)limmern, f. S3etfdjledjtern.
S3etfd)tingen, v. a. pogoltniti, pohdvsniti, požreti, proguL-niti; ( »ernricfetn ) zamotati, zaplčsti.
23erfd)loffen, a. zapert, zatvdren.
SBetfdtiutfen, v. a. pogdltniti, požreti, požirati. | zaspati.
25etfd>;ummetn, t', n. zadremati,
SBetfcbtufS, Ml. zatvor.
83erfcftm<i($ten, v. n. obnemdči. obnemagati, obnemagovati, omagovati, koperneti, sko-perneti, ginuti, poginuli.
S5erfdjma[)en, v. a. zavrčči, zaničevati, zametovati, prezirati.	Ipopiti.
SJetfdjmaufen, v. a. pojesti in
33erfdjmel$en, v. o. topiti, stopiti, raztopiti, razpustiti, raz-pdščati; (gatben)sliti, slivali.
33etfd)met}en, v. a. preterpeti, prenčsti, prestati, prebolčti.
SSerfdjmteren, v. a. zamazali, zamašiti.
33erfd)mt§t, a. zvit, zavit, prekinjen, šegav; - f)eit, f. prekaiij$lidst, šegavost, za-vitost.
ffietfdjnappen, ftcfj, v. r. zaroči se, zaletčti se, zahldpniti se.
33erfd)neiben, v. a. izrezati; (bes fdmetben) obrezati; (entman* nen) skopiti, škopiti; ("erim= ftatten) skaziti.
83erfd)neien, v. n. zasnežiti, s snegom zapdsti.
93erfdjnittene, m. škopljenec, škopec, koplenik. [rezljati.
SSetfdmifseln, v. a. izrezkati, iz-
23erfd>ni|t, a. perhuljen.
S3eEfdmupfen, v. a. ponosljati, pošno'pati.
SSetfcbollen, u.pozgubl jen, omol-knjen ; razkričan.
SJerfdjonen, v. u. prizančsti, pri zanašati, zanesti (komur) štediti.
SJerfdjonecn, v. a. lepšati, izlep-šati, olepšati, polepšati.
SSerfdjrdnten, v. u. pregraditi; (bie giifie) v križ postaviti.
SSerfdjtauben, v. a. zaškerniti; zaviti.
a5etfd)tetben,». u. spapier —/popisati papir ; SBaaren —, naročiti robo, pisati po robo; tfrjenei —, lek predpisati; alč Gšigentfcum etrociš - , zapisati , vpisati; fid) — v. r. prepisati se, faliti v pisanju.
83erfdjteibung, /".popis; narričba; zapis, vpis ; pismo, obligacija.
ffietfdjreien, v. a. razkričati, raz-
SJetfdjmieben, v. a. pokovdti. nesti, raztrrisiti; lig. ureči, 11 n. 7.amri7.ali. »a. I začarati, vurčiti.
Serftftroben, a. napčen. opak. 58erfd)tumpfen, v. n. skerčiti se,
sključiti se, zgerbačiti se. 33etfd)ub, m. odklad, odkladek odldg.
SSetfdjulben, v. a. zagrešiti, pregrešiti, zakriviti; (mit ©djuts ben betoben) zadolžiti; ftd) — v. r. zadolžiti se; — n. pregreha , pregrešenje, zakriv-Ijenje; zaddlženje. SSerfdmlbet, u zaddlžen. SBetfdjiitten, v. a. zasuti, zasipati; (aušfdjiitten) izsdti, raz-sdti, razsipati; (einegtufiigteit) izliti, razliti.	[citi se
S8etrdjnx5gent, ftdj, v. r. posvst-SBerfdjttNtEjen,!). u. r.erniti, očer-niti, obrekoviti, razglašati.^ SBerfdjmeigen, v. «._ vmolčati,
zamdlčati; zatajiti. S8erfd)»etgen, v. a. pojesti in
popiti, raztepsti, zapraviti. SSetfdjmeUen, v. n zabdhniti,
zabrčkniti, obrčkniti, oteči. SBerfdjroenben, v. a. zapraviti, zapravljati, raztepsti, zati-a-titi, potrititi. 25erfd)Wenbet, m. zapravljivec, potratnik ; — in, f. zaprav-Ijivka, potratnica; —ifč), a. zapravljiv, zatraten, potraten, razsipen. SSerfdiroenbung, f. zapravljivost,
zatrdta, potrata, razsipnost. SJerfdjroiegen, it. molčljiv, za-molčljiv, skrovit, tajen; — t)eit, f. molčijivost, skrovitost, tajnost.
SBetfdjroinben, v. n. miniti, zgi-
niti, zibniti, izgubiti se, zmuzniti se, prestati, [striti se.
S3etftf)»i|ietn, ftd&, v. r. posč-
a3erf$t»i§en, v. a. zaznojiti, s znojem zamizati; Cg.pozabiti.
SJerfdjrcoren, v. a. u. r. žareči se, obreči se, zaprisčči; ftdj — v. r. prisčči, zaprisčči, zaldčti se, zarotiti se ; (roiber ben ©taat) spuntati se, spun-tariti se.
83trf($ttorer, SSerfcfcroorene, m. za-rdtnik, zaklčtnik; puntar.
S3erfd)tt>6rung, f. zaprisčga, za-klčtba , zakletva , zardta ; punt.
SSerfefjen, v. a. (nirf)t fef)en) ne viditi, ne opaziti; (einengef)= let begefjen) pregrešiti se, pogrešiti ; ein 2Cmt —, opravljati službo ob. oskerbljevati; einen mit etroaš —, presker-beti, oskerbčti ob. previditi kogar s čem; e6 bei einem —, zameriti se pri komur ; ftdj —• v. r. pregrešiti se , faliti; (mit ett»ač) oskerbčti se, previditi se; (f)offen, errcarten) nadjati se, pričakovatij (Bon ©djroangem) zaglčdati se.
SSetfefjen, n. pogreška, pogrešek.
23erfef)ren, v. a. okvariti, oha-biti, retiti.
33etfenben, v. a. poslati, pošiljati, odposldti, razposlati.
SSerfengen, v. a. osmoditi, opaliti.
SSetfenEen, v.xa. vtopiti, potopiti. potapljati, potdniti.
SSetfeffen, a. auf etl»aš — fein, počem dertbitiob. kopernčti.
SSerfefcen, v. a. prestaviti, pre-1 ožiti; (»on ^pflanjen) presa-
<1 iti, presajati; (»on Sinroofjs nem) presčliti, premestiti; (»erpfanben) zastaviti; (Ste= taUe) mešati, zmešati; in bie 9tot[)tt>enbig6eit — , prisiliti; einen ©rfjlag —, vdariti, ceb-niti, ropiti; eine Ofjrfeige —, zadšnico dati, berljdzniti; in einen 3uftanb —, pripraviti v kak stan j (antroorten) odgovoriti, djati. SSerftchern, v. a. zagotdviti, uve-riti, pozvestiti; (affecutiten) zavarvati, osegdriti. S3erftcbert, a. zagotdvljen; ose-
gdren, zavarvan. aSetficbetung, f. zagotdvljenje, zagotovilo; zavarvanje; — anftatt, f. zavarvavnica; — fdtein, m. zagotovilo. [titi. ©erfiegetn, v. u. zapečatiti, peča-SBerfiegen, v. n. vsahniti, vsušiti
se, posušiti se, zasušiti se. Setfiffiem, v. a. posrčbriti, osrč-briti.
33etft'nfen, v. n. pogrezniti se, pogrezovati se , potoniti se, utoniti, propasti. SCetftnnlttfien, v. a. pred oči postaviti ; — diung, f. povi-stovanje. SJerfifcen, v. n. presedeti; ftdj
— v. r. zasedčti se. SBetemadjer, m stihotvorec. SSetfoffen, a. pijan, prepit. ©etfofjnen, _t>. a. spraviti, pomiriti, vmiriti; (3orn) potolažiti, potažiti. 33erfof)ner, m. miritelj, spravnik,
pomiritelj. 83erfot)nIidj, a. spravljiv, vmir-ljiv, pomirljiv, potolažljiv;
Serf
555
»erft
-	feit, f. spravljivost, po-mirljivost.
ffierfofjnung , f. sprava, pora-7,Umnost; pomirenje, poto-laženje.
SJerforgen, tt. a. oskerbčti; pri-škerbčti, pribaviti; feine5£od)= ter —, ud i ti hčer.
SiBerforget, m. oskerbnik ; — trt, f. oskerbnica.
S3erforgung6!)aufS, n. oskerbniš-nica, oskerbovivnica.
S3erfpdten, ftd), SBerfpdtigen, ftdf), tt. r. zamuditi se, zakesniti se, opdzditi se.
83erfpeifen, v. a. pojesti.
33etfpenben, v. a. razdeliti.
33erfperren, v. a. zapreti, zat-voriti; pregraditi. [zgubiti.
83erfpielen, tt. a. zaigrati, v igri
SSerfplittern, v. a.raztepsti, raz-trdsitt.
33erfpotten, v. a. zasmehovati, zasramovati, sramotiti (kogar); posmehovati se, rugati se (komur).
83«rfpottung, f. zasmehovanje, sramotčnje; zasmeh, pordga.
§3erfpred)eit, v. a obljubiti, obč-tati, obččati; ftd) — v. r. zarčči se; mit einer sperfon —, zaročiti se; — n. obljdba, občt, obečanje, zardka, za-rdki. [razpoditi, razgtiati.
SJerfprengen, v. u. razkropiti,
SSerfpringen, ftdj, v. r. ben Sup
—	r izviniti ob. spehniti si nogo.
SSerfprifeen, v. a. izbrizgati, iz-bzikati; (Sluti preliti, prelivati. Iplljkati, zatakniti.
SBetfpitnben, tt. a. začepiti, za-
SSerfputen, r, „. opaziti, ose-
čiti, začutiti.
SGerftanb, m. Um, razUm; (83ers nunft) pamet; (UttfieilSEraft) razsddnost; (einer Sebe) po-mčn, zmisel; ben — Betlieren, obnorčti; s« — e Eomrnen, spametovati se.
SSerflanbežfraft, f. umnost, ra-zUmnost; razUm, razsddnost.
33er|ldnbig, it. umen, raziimen; pameten.
23erfldnbigen, tt. a. razidžiti (komur kar) podučiti, sozndniti kogar o čem) ; ftd) — tt. r. zastdpiti se, porazdmiti se, raziimiti se.
S3erftanblidj, a- razdmljiv, umeven, zastopljiv, razgovčten; — teit, f. razumljivost, umčv-nost, razgovčtnost.'
S3erftdnbniiS, n. složnost, sklad, skladnost, porazUmuost, po-razUmljenje.
SBerftdrEen, tt. a. pomndžiti, razmnožiti, povčkšati; poji-čiti, objačiti.
SJerftarEung, f. pomndženje, po-množitva; objačenje; pomdč.
2Ser|tatten, f. ©eftatten.
SSerjlauben, v. n. razprttšiti se.
SSerflduben, tt. u. izprišiti.
33er|iecE, n. skrilo, skroviš, skrovaj.
S3er|tecEen, it. a. skriti, zakriti, poskriti, skrivati; zatakniti, zatikati; ftd) — v. r. skriti se, poskriti se.
58er|tei)en, tt. a.razUmiti, razU-meti, zastdpiti, pojmiti, za-popasti; ftd) — tt. r. (mit einem) porazUmiti se, pogo-
aSerft
din se ; (butdf) Stegen fcf>tecf)ter roetben) zastati, zastati se ; ftdj auf et»a8 razdmetise na kar, znati kar ; »erfleftt fid), seveda, se ve da.
83erfteigen, fidj, v. r. zalesti, zaklatiti, zajiti; raniti se.
33erfleigern, v. a. licitirati , na
kant djati, razprodati po dražbi.	[tariia
33er|leigerung, f. dražba, lici-
SSerdcinotn, v. n okamnčti, po-kamnčti, okamenčti.
Setfleinerung, f. okamnenje; okamnina, okamnelina, oka-mnjenee.
25etlieUen, V. a. prestaviti, premestiti; ftdj — v. T. hljiniti se, potajiti se, potiibniti se, pretvoriti se.
33erfleUung, f. hlimba, hinavšina, potuhnjenost, pretvdrnost; — žfunfi, f. hljinivost, hi-navMmst.	[plačati.
23etjteuem, v. a. dačo od česar
33er|timnten, v. u. preglasiti, po-remetiti; [ig. ožalostiti.smesti.
SSerfiobern, v. a. zamesti.
SSetfloden, v. n. oterpniti, za-kerkniti, oterdobeti; (»on geudjtigteit) stuhneti.
33etflotft, a. tverdokoren, oter-pnjen; stuhnjen ; —f)eit, f. tverdokdrnost , oterpnost, slepija.
33erftof)len, —et SGSeife, ad. skrivaj, skrivoma, skrivši, tajno.
SBerftopfen, v. a. začčpiti, zadelati , zatakniti; zalčstiti, zalopniti; (ben 8ei6) zapreti, zagati ti.
SerjJopft, a. zapečen.
556
SBcrf
23et|lotben, a. rajni, ranjki, zameri , pokdjm, mertev.
SBerftoren, v. a. smesti, zmotiti, raztdžiti; razgndti, razkropiti ; f. 3etfli>ren.
33erflort, a smeten, zmotjen, prestrašen.	[sek, omil.
SBerfiofi, nt. pogrešek, zagre-
SSetftopen, v. u. zavrčči, ovrčči, zatrčti; au<> bem ^aufe —, iz hiše suniti ob. pahniti; — v. n. pregrešiti se, pogrešiti se.
SSerfireidjen, v. a. zamdzati; — v. n. preteči, preminiti, miniti.	[pričkati.
SSetflcciten, v. a. zapravdati, za-
33erflreuen, v. a. raztrdsiti, raz-siiti, razsipati.
SBerjiriden, v. a. zaplčsti, zamd-tati; poplesti.	Ijnka.
S?cr|ltt(fung, f. zaplčtenje ; za-
SSerftiimmeln, v. a zmandrati, okerniti.
SJerflummen, v. n. obmdlkniti. obmdlčati, vmolkniti, pre-mdlkniti; (flumrn »etben) ob-nemeti|, onemčti, obmdt-niti.
SBerftumpeln, f. Serpfufdjen.
SSetfud), m. pokus, poskds, pos-kdsba, poskdšnja, pokdšenje; skds, skušnja; - ntadjen, — en, v. a. pokdsiti, poskd-siti, poskdšati, skusiti, šku-šati; (foflen) pokusiti, okd-siti, vardjati; einen —, skušati Ob. napastovati kogar.
SSerfudier, nt. skušnjavee , na-pastnik; —in, f. skušnjavka.
SSerfudmng, f. skdšnjava , napast. [gerditi, oskruniti. aSerfubetn, v. a. onesnažiti, za-
S3erfiinbigen, ftd), v- r. pregrešiti se, zagrešiti se. aSerfiinbigung, f. pregreščnje, pregreha.
S3etfitfien, v. a. sladiti, osladiti, slajšatl, osla j sat I. poslajšati, pomladiti, nasladlti, naslado -vati, sladkati.
SBettagen, v. a. odgdditi.
SJertdnbetn, v. a. začčnčati, za-čenčljati.	[jati.
58ertanjen, v. a. zaplesati, zard-
83ettaufd)en, v. a. premeniti, zameniti, zamenjati, menjati, izmenjati.
33ettaufcfwng , /'. premena , zamena; zamenjanje, menitva.
S3ectaufelt, a. presnčt, vražji.
S3ertf)eibigen, v. a. hraniti, obraniti, štititi, zastavati; (mit 2Botten) zagovarjati, zagovoriti, zavetovdti.
35ertf)eibiger, nt. branltelj, štit-nik; zagovarjavec, zagovornik, zavetnik.
33ertf)eibigung,/'.hranjenje; bran, obrana, zaštita; zagovarjanje; — Sloč, a. golordk, bez branila. [dati, razdajati.
SJertfjeilen, v. a. razdeliti, raz-
33ett[)euern, v. a. zdrajšati, dražiti , podražiti. 33ertf)iitidfi, f. 25erfd)tt>enberif($.
23ertf)un, v. a. zapraviti, po-tratiti. zatratiti, potrošiti.
SSetticfen, v. a. izgldbiti, izddb-sti; ftcfi—, v. r. zagldbiti se, zadribstt se, zadubiti se, zamisliti se; in©ebanfen »ertieft, zamišljen.
SScrticfung, f. izglobenje; to-mdn, komdn, glob, globina.
SBertitgm, v. «. pokončati, vni-čiti, iztrebiti,pomori ti,zatreti.
§3ertonnen, v. a. oddoneti.
33ertrcig, nt. pogddba, dogovor, ugovor; sprava; einen — fdltiefien, pogoditi se.
SSertragen, v. u. raznoslti, raz-nesti, razcjaziti; (Steibet)iz-noslti, ponoslti (ertragen) pod-nositi, prenesti , prestati ; (ttetfofjnen) spraviti, vmiriti, ftdj — v. r. bogati se, vbo-gati se, poraziimiti se, sla-gati se, zastdpiti se.
SBertraglid), a. miren, družč-ven, porazdmen , vbogljlv, zastdpen; —feit, f. družčv-nost, porazdmnost, zastdp-nost, skladnost.
Sertragfam, f. a3ertragtid6.
SSerttauen , v. a. u. n. verovati, poverenje imčti; upati, za-dpati, zanesti se, zanašati se; einem etroaž —, poveriti, zaiipati komur kar; — n.po-verenje; zadpanje, dp, zadp.
33ertrattlidj, a. zadpen, porazd-men , prijazen , prijateljski; — feit, f. zadpnost, prijaznost-	Iprespati.
SBertrtiumen, v. a. presanjati,
SBettraut, a. iskren, prijateljski, veren ; — mit etwa8 roerben, soznaniti se ob. upoznati se s čem; mit etroaš — fein, zveden v čem biti; —e, nt. po-verenik ; — f. poverenlca/
SSerttnuungčiJoU, a. zaupen.
SOertreiben , v. a. pregnati, preganjati, iztirati; razgnati; (bie 3eit) kratiti; (»erfaufen) prddati, prodati.
S3ertreten, v. a. (ben 2Beg)za-stdpiti, zaskočiti; (einefS SteUe —) namestoviti, namestnik biti, nadomestiti; (einen »ers tfjeibigen) braniti, zastdpljati, zavetovati; ben gufS—, zviuiti ob. naviniti si nogo, (bucdj Sreten »erberben) zatcpfctti, poteptati, pogriziti.
SBectreter, m. zastopnik; namestnik; — in, f. zastdpnica; namestnica.
SBerttiebene, m. prognanec, pro-gnanik, pregndnec.
58erttinten, v. a. zapiti.
SBertrotfnen, v. ». vsahniti, posušiti se.
SSettrobeln, v. a. zabarantiti.
fl. potešiti, potdzltl.
S8ettufcf)eii, v. u. zatajiti, prikriti, potantati
S3erube[n, v. a. zameriti.
SSertiben, v. a. včiniti, činiti, doprinesti.
SSeritnebeln, v. a. pogerditi.
S3erunebe[n, v. a. osramotiti, onečastiti.
S3etunef)tung, f. osramotenje, osramdčenje; sramdta.
SSerunemigen, v. a. razpartiti, zasva'diti.
S3etungltrapfen, v. a. opsovati, psovati, obreei, obrekoviti, ogovoriti, ogoviirjati, pogerditi. [sovrinje, obrekovanje.
SBetunglimpfung, f. pogerda; op-
SBerunglttcfen, v. n. nesrečen biti; fig. spodnčsti se, ne iti za rokoj.
žBertuiteinigen, v. a. oskrdniti, oskverniti, ognjdsiti, onesna-
S3etunflalten, v. a. ogerditi, na-kriziti. Lpiodtajiti, vkrasti. SJeruntreuen, v. u. podkrristi, a3eruntreuung, f. tatvina, kradež. S3erurfacf)en, v. a. uzročiti, vzro-čiti, uzrokovdti, podbuditi, zbuditi, včimiti.	[diti.
SSetuttfjeilen, v. a. obsdditi, osd-®etutfbeilung, f. obsdda, ob-
sddba , osoda. 33er»ie[faltigen, v. a. pomnožiti, namnožiti, umndžiti, razmnožili , zapldditi. SSeroterfacfjen, a. početveros-
trdčiti, početveriti. 25er»oU£ontmnen, v. a. izveršiti,
doveršiti, soveršiti. SSenoatfifen, v. a. odrfsti; — v. n. a »rasti, obrasli; — a. odraščen; zardščen, obraš-čen; gerbav. [niti, obrdniti. S3etroabten, d. a. začdvati, olir.i-25ent>ai)tltci>en, v. a. vresničiti. SSettoabrlofen, v. a. zanemdrati,
v nemar pustili , zančbati-aSerroaifen, v. n. osirotčti, si-
rdta postati.	*
SSericatfet, a. siromašen, sirdta. SBeraalten, v.a. opravljati,oliriv-Ijati, oskerbljevati , upravljati, ravnati, voditi. 33erlt>atter, m. opravnik, oskerb-nik, ravnitelj; —in, f. oprav-nica, oskerbnica. $Scrrcaltu(ig, f. opravljanje, os-kerbljevrinje; opravnlštvo, oskerbništvo, ravniteljstvo, vodstvo. 33etn>anbelbar, a. prcmenljiv. SBecroanbetn, v. a. premeniti, promeniti, premenjati, pre-tv driti, preoberniti.
SSerrcanblung, f. premena, pro-
mena, pretvdra. 33erroanbt, a. soroden, v žlaliti,
v rodu , v rodovini. 33ettt>anbte, m. soroj;ik, — f.
sorojikinja. SSerrcanbtfdjaft, f. sorodovina, rodbina, žlahta; —lic§, a. rodbinski, zlahtniški. a3etroafd)en, v. a. zapriti; izprati.	Lvddniti. 23ettt>dffern, v. a. liavddniti, po-ffierrceben, v. a. potkiti; (»et*
fletf)ten) zatkiti, utkati. SSetaedjfeln, v. a. premeniti, zamenjati; zmešati, pomešati. 83erroegen, a. derzen, dcrzovit, predčrzen, smion; - h i", t, f. derzovitost,prederznost, smi-onstvo. [piihati; /.ainesli S3er»eljen, v. a. razviti, raz-S3»rn>ef)cen, v. a. zabrsfniti, vbra-liiti , nskratiti.
S3erit>eiifdicben, v. a. omelikdžiti,
pomehkdžiti. 35etweigem, v. a. odreci, us-
kra'titi, ne dovdljiti. S3em>eilen, v. n. muditi se; zamuditi se, pomuditi se, za-ustati. zaostajati, zakasniti se. ffiertreinen, ». a. prejdkati; t>er=
tceinte JCugen, solzne oči. 83ernjeič, nt. posvarilo, posva-
ritva, prigovor, pokreg. S3ertt>eifen, v. a. svariti, posvariti, pokregati, okregati, pokarati ; (einen auf einen Oct) poslati , updtiti, odpraviti odposldti; (aut> bem Sanbe) izgnati, progndti, pregnati. S3etn)etčlicfj, a. svarljiv, pos-varljlv.
aSetmeifung, f. poslinje, odpo-slinje; prognanje, prognan-stvo.
aSetn>et!en, v. n. vsahniti, posušiti se, vednuti, zveniti. SSetmenben, v. a. odverniu, odvračati ; (fein ®elb ic.) ober-niti, obračati, naoberniti, vtratiti, potrdšiti; allen Sleig unb 3eit auf ettuaž —, ukvarjati se s čem ; jtcfr — v. r. zavzeti se , zauzeti se, po-tčgniti se za kogar. SSerttenbung, f odvračanje, od-vernitva; obernenje, vtrate-nje; trdd, potrdški; zauzetje, posiedmštvo. SBetroerfen, v. a. zavrčči, ovrčči, zametnuti; — v. n. zvreči, izvreči, povreči. S3etn>etflid), a. zaveržljiv, nevreden, nedostojen. SSetroefen, v. n. strohneti, sperhnčti, zgnjiti, zgnjiliti, iztrd-niti; - v. u. opravljati, ffietroefer, m. opravnik, vodja.' S3etn>et>licfi, u. strohljiv, sperh-ljlv, zagnjiliv; - feit, f. strohljiv ost.
25etlt>efung, f. gnjildst, gnji-ldba , trohndba , trulost, (SBerroaltung) opravljanje. 33ern>etten, t?, a. zavildljati, izgubiti v stavah.	fvražji. aSecroettert, u. presnet, preklet, SSetroidjen, o. mindl, pretekel,
pretečen; — ad. nedavno. SJetroitfeln , v. a. zamdtati, zaplesti , zaviti , zameršiti, SSeroicfelung, f. zamotanje; zino-
tnjava, homatija, zaplčtka. | S3ewie|ene, f. SBetbannte.
2?cr»il_bcrn, v. a. zdivjal, odi vjčti, zdivjati se, podivjd-čtti seosirovčti; — IdfTen, zapustiti. [pdščen, pdst. 58er»itbert, a. divji, sirdv; za-25em>inben, v. a. pomdtati. SBerttrirEen, v. a potkati; (»<r
bremen) zakriviti, pregrešiti se ; iaS Seben — , zasluziti smert.	[stiniti.
33ermirHic!jen, v.a. vjistiniti, obi-35er»trren, v. a. zmotiti, po-mdtiti, smesti, zmešati, pomešati.	[smečen. SGetttntrt, a. zmotjen, zmešan, SBerrotrrung, f. homatija , ko-dercija, zmotnjava, smeča, metež.
58er»irtf)fcijaftm, v. a. zagospo-
ddriti, zagospodiniti. 2?er»ifcfjen, v. a. zabrisati; izbrisati.
S3er»ittecn, v. n. razpasti se. 25ertoit«)ct, a. vddv, udov. 33erttofynen, v. a. razvaditi, raz-
mdzati, pomehkuziti. SBertoofjmmg, f. razvida, raz-vadba.
SSetrootfen, a. zaveržen, ničvreden , malopriden ; — fjeit, f. zaverženost, malopridnost. a?ernjorten, a. zmešen, smečen, zmočen.	[niti.
3Serwunben, v. a. raniti, ora-33erwimbuttg, f. ranenje; rana. aScrtBunbcrn, jtef), v. r. čuditi se, začdditi se , čudoviti se, zavzeti se, diviti se. 23ert»unberung , a. čudo, začd-denje , zavzčtje; — žrourbig, a. čudovit, čudopdln. 25ettmtnf<$eit, v. a. kleti, pre-
kleti , preklinjati, rotiti, za-rotiti. [(bejaubett) zača'ran. SSeWimfc(jt, a. preklčt, presnčt; S3mj)imf<f)img, f. prekletje, pro-
klčtstvo. 35er»iiflen, v. a. pustdšiti, pu-stobiti, opustdšiti, opustd-biti, pogondbiti, pokončati. SScrjagcit, v. n. obupati, zdvo-
jiti, prepisti. SSecjagt, a. pl;ih, plašljiv,strašljiv; —ijeit, f. plahota,plaš-ljivost.
33erjafyien, f£dE>, v. r. preštčti se, prebrdjiti se, prečislitise. SSetjafjneit, v. a. nazobiti. SSctjapfen, v. a. prodavati, točiti, kerčmdriti. Serjcirteln, v. a. razmazati, obmehkdžiti.	[diti.
S3crjdunen, v. a. zagraditi, ogra-SSerjaumtng, f. plot, zagrdda,
ograja. SBetjed^cn, v. a. zapiti. SSerjeijnten, v. a- platiti desetino; zadesetiniti. S3erjef)rra, v. a. pojesti in popiti, potrdšiti, zatrdšiti, po-tratiti; zavžiti, povžiti. SBetjefjnmg/f.potrdšenje; troški, potrdški; —£>|ieuer, f. potro-škarina, vžitarina. SSerjeicfmen, v. a. slabo narisati; (ŠBucfjet ic.) popisati, zapisati, zazndmiti, zaznamovati, po-biljčžiti.	[zazndma.
SSet jeidjniji, n. popis, zapis, S3etjrif)en, v. a. odpustiti, od-
pilšati, oprdstiti. S3er5eif)ttcf), a. odpustljiv. SJerjeiljung, f. odpušččnje, od-pušanje, oprdstenje.

S3et5etteln, ii. a. raztrdsiti, raz-trčsti, pozgubit!, popustiti.
SSetjidjt, f. odrečenje, odpd-ved ; — leiften, odreči se, odpovedati se.
33erjief)en, v- a• zavlčči , z a vlačiti ; (ben SDtunb) zamčrdati, zamčrdniti; (ein .Sinb) zane-mirati. pokvariti; (auffcbies ben) odkladati, odlagati, odlašati; — v. 71. čakati, počakati, pomuditise; (»0n3'<5 cEungen) skerčiti se, kerčiti se, sključiti se; ftd) — v. r. zvreči se, skriviti se; (Borit; betjieljen) preiti, preminiti; (ftd) in bie Šnnge jte^ett) zatč-zati se, oprezovdti se.
SSerjieren, v. a. okiučati, nakin-čati, nakititi, olepotičiti, olepšati, olišpati.
SSerjtftung, f. okinčanje; kin-čarija, lepotičje.
33erjinnen, v. a. pokositriti.
23etjogetn, v. a. odldžiti, odlašati , odlagati, zatezati; po-muditi.	[čati.
ajetjOilen, v. a. liarmieo pla-
SSetjucfetn, v. a. posladkoriti, pocdkriti.
SBerjug, m. odldg, odkladek, odlašek, zatezanje.
S3etst»eifeln, v. n. obdpati, sdvo-jiti, razsdvojiti.
SSetjtBeifelt, a. bezdpen, sdvo-jeU; (fdjtetflidj) strašen, strahovit ; (BertBtinfdtt) preklčt.
S3et5tt)etfelttng, f. obdp , obd-panje, obupnost, sdvojenje, razsdvoj.
Setjnticfen, v. a. odščipniti.
S3e«!per, f. večernja; veččrnice.
SBešperbrob, m. mavžina.
SSettei, f. babtfra, babulja, ba-bdša.	[rojak.
33etter, m. Stričnik; stric; so-
Betiten, v. a. mučiti, dražiti.
S3ejit, m. vezir.
ffiiaticum, n. popotnma.
SSicat, m. vikar; namestnik; —iat, n. vikirstvo, names-tništvo.
S3ice;.Romg, m. namestni kralj. S3ictuatien, f. Sebenžmittel.
23iet), n.živina; (jebež unBetnunf; ttge £f)iet) živinče, žival, govčdo.živid; (.Ktein—)drob-nica, (@ett—) jalovina; ein — »erben, poživiniti se ; —s, a. živinski.
SSiebbremfe, f. obad. [klaja.
8}ief)futter, n. kerma', piča;
58iel)f)anbtet, m. živinoteržec.
33iel)t)trt, vi. govedar , čoban.
Siebifdj, a. živinski.
SGiebmagb,/'. kravarica,kravarka.
S8ief)fdjeUe, f. zvonec.
SSiebftcta, m. hlev.^
SSiebftamm, m. pleme.
SSiebfteuer, f. govedarina.
23tebtranEe, f. StanEe.
ffiiebtBafferfudjt, f. glen.
SSiebroeibe, f. SBeibe.
SBic^utijt, f- živinorčja, gove-dorčja.	[veliko.
33iel, a. mnogi; — ad. mnogo,
SSielattig, a. mnogovčrsten.
SJieletE, n. mnogokdtje.
SSieletlei, a. mnogotčri, mnogovčrsten, različit.
asietfadj, a. mnogotčrni.
33ietfaltig, a. mnogoternat; — Eeit, f. različnost, razlikdst, različitost.
»tel
562
SBift
ffiielfatbig, o. pisan , šaren.
SSielftaf, m. žeruh, požeruh, jeddn, netek; nesitnež, pož-rešnik.	Lhen, ješčen.
SSielfrafiig, a. požrešen, požerd-m. standga.
SSielgetie&t, a.preljiibljen, pre-ljiib.
83ielgfptiefen, a. velecenjen.
33ielg6tteret, f. mnogobožtvo, mnogobožje.
S3ielbeit, f. mnogdst, mndž, množica, množina.
33ieljabrig, a. mnogoleten.
S5ieEeid)t, ad. morebiti, znablti, možebiti, morde.
SSielmal, — g, a. mnogokrat, velikokrat, čestokrat.
SSielmalig, a. mnogokriten, ve-likok
riten.
SMetmdnnerei, f. mnogomdžtvo.
33ietmel)r, ad. veliko več, tem bolj, temveč, dapiče
58iclfeitig, a. mnogostrfn, ve-lestrin, mnogostranski.
SBietfijlbig, a. mnogozldžen.
83iel»ermbgenb, a. velemožen
S3iflWeibfrei, f. mnogožčnstvo.
SSieltttrntger, ad. tim inanj.
33ietoifTent>,a. velezutin.vsezndn.
SSieltttifjer, m. vsezntilef, vedež; —ti, f. vsezntfnstvo.
SJiet, num. štirji, štiri, četiri; —t, f. šterka, četverka; — -, a. četvčro-.
33ietbeinig, a. četverondžen.
SSieted,
tu. četverokdtje.
SSifmlei, a. četvčri, čvetčri.
S3ierfacb, a. četvčrni.
čvetčrni.
fflierfaltig, a. četvčrnat, čve-temat.
SJiergefpatm, n. četvčr.
S3icr^unbert, num. štiri std; —
fte, a. štiri stotni. SBi«>ridf)rig, a. štirleten. [štirnik. SSierling , m. štirčik, četverdk, SSiermal, ad. štirikrat, četiri-krat, štirbartj —ig, a. štirikraten.
SSiermoitatlidj, a. štirimesečen. asierpfiinbig, a. štirilunten. SSierraberig , a. na štiri kolčsa. IGierft^ig, a. na štiri sedala aSictfpattnig , a. za štiri konje. SJiertagig, a. štiridnčven. 33iertaufenb, num. štiri tisuči,
štiri hiljide ob. tavžent. S3ierte, tit. šterti, četerti, čet-verti.
SSiettel, n. četčrt, četvert, če-tertinka, četertlna; —jabt, n. četvert leta. ajtcrteln, v. a. četvčriti, na če-
teri razdeliti. aSiettens, ad. štertič, četvertič. SSiortfjeilen, v. a. razdeliti na četiri.
aSierjebtt, num. štirnajst, četir-najst, štirnest; - te, a. štir-najsti, četlrnajsti. aSierjig, num. štirdeset, četir-deset, žtiredl; — (le, a. štir-desčti,	Lnice.
SJigilion, pl. bilje, predveččr-SSignette, f. vinjčta , obrazek. SSiole, f. aScilcbett; — t,a. višnjev. SBiotine, f. gosli SSiolinifl, m. gosltir.	tce.
SSiolottcell, tt. violonččlo, gosli-SSijtet, f. gad, zmija. ajiftr, n. proglčdka, reščtka;
(am ©etttebr) muha. SSiftrett, v. a. meriti, izmeriti; amati, vizirati.
»ift
563
f&oOt
SBifttircn, v. a. preiskati, ogledati, pregledati. aSitriot, m. hudičevo olje. 85i$bom, m. namestnik. SSocal, f. ©ribfllaut. SBocalmuftf, f. glasna muzika. SJocatio, m. klicivnik. SBoget, m. ptica, tira, ptič; —
a. ptičji.	_ Igajba.
IBogelbauer, m. ptičnica, kletka, ;8ogetbeere, f. jereblka; — n, pi.
jerebičje. [tička, ptiček. S86ge(cf>en, n. ptičica, ptička, 83ogetbeuter, m. ptičoglčd; —ei, f. ptičoglčdstvo.	llov.
S3oge(fang, nt. ptičdrstvo, ptičji 33ogelfdnger, m, ptičar. SSogelflinte, f. ptičarnica. SSogelftei, a. propisan; —etEId;
ren, propisati. "33ogeIf)dnb[er, m. ptičar SSogelijausš, n. ptičarnica. 33ogelf)erb, nt. ptičarsko guinno
ptičarnica. S3ogelieim, m. Ijčp, lim. 33oge[fdjeucfje, f. strašilo. SiBogelfdjlag, nt. kletka, bezgdv-nica.
33ogelfleUer, f. ŠBogelfdnger. SSogetoitEe, f. divja grahdrica. S3ogeltDilbbrctt, n. divje ptice, divja ptiče vina.
SSogler, f. 33ogelfdnget. ajogt, nt. nastdjnik, vodja; —
et, f. nastojništvo-SSolE, n. ljdd, ljudstvo; narod, pdlk; (©olbaten) vojšaki, vojska; (©eftnbe) družina, če-ljad; (eine@ci)aar) tropa,množica.
S36lferre(f)t, n. narodnje pravo. 2SoISer|(f)aft, f. narod; polk.
SSotfertoanberung, f. preselo-
vanje narodov. a3olSretd&, u. presčljen, polkovit. SSotfži, a. narodni. SolEšfefl, n. ljudogdd. 83oIEšfreunb, m. ljudomll. SJolEgmdfitg, a. narodski. SSolEšmenge, f. množina naroda ; ljudinstvo. SSolEeregierung, f. ljudovlada, narodovlada.	ika.
33olE6fage, f. naroda pripoved-33oltČtf)um, n. narodnost. 2SolEčtfyumtitf>, a. naroden 25olt, a. poln, napdlnjen; pre-
pdlnjen; fig. prepit._ ffiollauf, ad. obilno , izobilno. SSoUblittig, u. polnokčrven, ker-vat; — Eeit, f. polnokervje. ffioUbrtngen, v. a. sveršiti, dovčršiti, dognati, dokončati,
doprinčsti,dočiniti,dopdlniti.
SBotlbringung, f. sveršenje, dokončanje; sverha, sverščtek. Sollbritflig, u. persat S3oUenbett, u. a. dokončati, končati, sveršiti, dovčršiti; er f)at »oUenbet, vmerl je. SBollenber, tli. dokončavec, sver-šltelj.
S8pUenbž,a<J. dokdnčno, dokonča, zavsim, povsim, docela, do celega.	Lšenje.
S3olIenbutig, f. dokončanje, sver-336Uetet, f. požeruhnost, opll-
stvo, požreštvo. SJoUfitljreii, v. a. opraviti, ovčr-šiti, izpeljati, dovčršiti, izpolniti, včiniti; opravljati, izpeljevati. 83oUguItig, a. celoplaten , po-
pdlne vredndsti.
S5oUfjeit_, f. polno t a, polnost;
fig. pijanstvo, pijanost. S5oUj%ig, f. ffitiinbig.
SJoUig, a. pdln, podpdln; cel; ves; debčl, tolst; — ad. popdlnoma, popdlno, za vsem, po vsem; — Eeit, f. (beš Seibeš) debelost, tolstdst.
33ollfommen, a. saveršcn, do-veršen, izversten, popdln; — ad. celo, čeloma , cisto, popdlno; —t)eit, f. saverše-nost, saveršenstvo, dover-šenost, izvčrstnost, popdl-nost, popdlnomast.
SSollfointg, a. zernat, zernovit.
25oUIeibtg, a. telnat, tolst, debel; - hit, f. telnatost, tol-stdca.
SSoUmad&en, v. a. napdlniti.
SBolImatfjt, f. polnovldstje, polna oblast, polnomočnost.
SSoUmonb, m. sip, polni mesec.
SSoUfaftig, a. sočen, sočnat.
SSoUflcmbig, a. popdln, podpdln, doveršen; — hit, f. popdl-nost, doveršenost.
35oUftintmig, a. polnogldsen.
ffioUftrecfen, v. a doveršiti, sveršiti, oprdviti, dopdlniti.
SSoUtt)tč5ftg, a. polnovdžen , — hit, f. polnovdžnost. Lpdln.
33oUjal)Iig, a. polnočiseln, po-
SSoUjiefjert, v. a. izpdlniti, dopdlniti, izvčršiti, doveršiti, oprriviti.	[veršitelj.
23oU}iebet, m. izpolnitelj, do-
SSolIjiefjung, f. S3oUjug,m. iz-pdlnenje, izpolnitva, dover-šenje.	Lmovoljec.
SSotontat, M. dobrovdljec, sa-
S3on, prp. od, o, iz; za, izza;
raz, niz; einer — tmš, jeden izmed nas; jtaifet — Oeflers reitf), cdr Avstrijdnski; ein Siing »on ©olb, zlit perstan; ein greunb — mit, moj prijatelj ; ein SKann — Čleiner ■perfon , mdž male postave ; fcljon »Ont ©eftcbt, lepega obrdza; ein @to»ene — ©es burt, rojen Slovčnec; — StedMfjtoegen, po pravici; ein. SKann — Safjren, priletni mdž; ben Jg>ut »om Šopfe nebmen,. razkriti ob. odkriti se; — ©tatten gefjen, od rdk iti;
—	efnanber, raz; od; — etns anbet bremen, rjzlomiti, odlomiti; — einanbet fjauen, raz-sekati; odsekati.
SBonnotben, ad. Jreba, potrebi, potrebno; — Jjabett, trebo-v i ti, potrebovdti.
SSot, prp. pred; spred; od;
—	greube, od radosti, radosti.	[večerje.
2?orabenb, m. predveččr, pred-
SSordltetn, pl. predstarši, pra-roditelji.
SSoran, ad. spreda, spredej, poprčd; (»ortrattš) naprej, napred.	[mur).
SBotarbeit, f. priprava Ck če-
SBorarbeiten, v. a. pripravljati (kčemur ); (einem) pretčči Ob. prekositi kogar v poslu.
fflotdtmel, ni. gornji rokav.
SSotauS, ad. spreda, spredej, poprčd; naprej, napred ; — n pervenstvo.
S5oraužbe}al)(en, v. a. predpld-čati, predplatiti, poprčdpla-čati.
3?ora
565
SBote
SJoraitšbejafitung, f. predplačilo, predplata. [predpoldžiti. 35orau6fe§en, v. a. predpoltigati SSorbauen, v. a. predzidati; (eis net ©acbe) ovčntati, oprčtise. IBorbebadfit, m. predmislik j raz-misel; mit gutem —, hoti-mice, navldš; o[)ne — , nehote. [zen; predmišljen. tBorbebacfjtig, a. razmiseln, opd-Sotbebenfeit, v. a. razmisliti, predmisliti. [predzn.imnje. S3orbebeutung , f. predzn.im, Sorbeljatt, m. — tmg, f. privz-deržanje , izvzčmek , izvze-tek, izvzetje. 33orbe[)atten, v. a. privzderžati si, izvzeti si, pogoditi si; (ei? ne ©(burje) pred sebdj obderžati. ifein, prejiti, minuti. S3orbei, ad. mimo, memo; — SSorbenannt, a. gori rečen, gori napomenjen, gori imenovan,
33otbereiten, v. a. pripravljati, pripraviti, pripravovati, pri-strdjiti.
ffiotbereitung, f. priprava, pri-
prtivek; pripravljanje. SJorbericfjt, m. predgovor, pred-
opomena. SBorbcftbtib, m. poziv ob. pozov (pred sdd); —en, v. a. pozvati (pred sdd). SBorbeten, v. a. predmdliti. SSorbeugen, v. a. fig. einer <3<t* dje —, izogniti ob. izogibati se česar. SJorbettJufjf, m. znanje, vedenje, ffiorbitb, n. izglčd, razglčd, primer, predobrriz, prikittd. SSotbitben, v. a. predobrdziti, izobraziti, izobraževati.
S3orbilbti<b, „. obrazen.
SBorblafen, v. a. einem ettoaš —, pred kom igrati ob. zaigrati.
33orbote, m. predposel; fig. glasnik; znamnje.
23orbringen,_ v. a. prednčsti, predndšati, dovčsti, dovoditi, razldžiti, izdstiti. [strešje.
SSorbadj, n. predstreha, pred-
SBorbeeEe, f. paluba.
SJorber, e, ež, a. prednji,, pervi; ?, a. prednji, pe^vi.
83orberarm, m. prednja strti r» roke. Lprednje posldpje.
S3orbergebdube, n. predhišje,
S?orberfianb, f. pestnica, šaka.
S3orberfiaupt, n. prednja stra'n
glrive, teme. 25orber[)auf>, f. —gebaube.
SBorberlauf, m. (bei 3agem) prednje noge.
SSorbermann, m. prednik.
S3orberfasj, m. predsttivka, pred-sada.
S3orbertf)et[, m predek, predel, prednja strana,- (am ©cbiffe) predek, prova. |nje duri.
SGorbertf)ur, f. preddveri, pred-
SBorbertreffen, n. prednja Vojska ob. straža.	I daj.
33or biefem, ad. pred tčm, neg-
SJorbrdngeh, v. a. vsprčd tiščati
SBorbringen, v. n. protltfčiti se, protlaeevati se, porivati se, prodirati, prodreti.
Soreiten, t', ti. einem—, pretčči ob. prehitčti kogar; (eitig Jeitt) uriti se, žuriti se, naghti se.
Soreitig, a. prenagel; - Eeit, f. prentfglost.
Sotempftnben, v. a. predčdtiti, preobčutiti.
SBorempfinbung, f. predčdtje, preobčdtenje, preobčdtlej SSorentJalten, tj. a. kratiti, uz-krdtiti, pritergati, prideriati ne dati.	Lpredopdmniti.
aSotetinnetn, v. a. preopomeniti, 25oretinnewng, f. predopomena,
predopdmba. SSoternte, f. predžčtva. SBoterfl, ad. na prej, naj pred,
pred vsem. SSor^fett, n. perva jed. 33orfabr, m. predmestnik; pra-
dtec, praded. SJorfaljren, v. n. einem —, komur se pred peljriti. _ SSotfafl, m. primerlej, prigodek, prigdda, dogadj.ij, pripčtek, slučaj j (— bet ©ebarmuttet) trd t.
58otfaUen, v. n. primeriti se, nameriti se, prigoditi se, slu-čiti se, pripetiti se; — b, a. prigdden. SJotfedjten, v. a. einem —, učiti
kogar v mačevrinju. SSotfeft, n. osvetek, bila. SBorfliegen, v. n. doletčti; nad-letčti, preletčti. Izivati SSorfotbetn, v. a. pozvriti, po-23orfuf)ten, v. a. pripeljati pred kogar.
Sorgang, m. prigdda, dogod-ha, dogodek; primer, izglčd. SBorgdnger, m. predšristnik, predmestnik, predhddnik. SCorgauEetn, v. a. etnem eltrae —, slepariti kogar s čem ; prevdriti kogar. Isldpje. Sorgebdube, n. sprednje po-Sorgeben, v. a. dati pred kogar; (im ©piefe) vnaprčd
dati; (bortoenben) praviti, iz- ' govrirjati se.
SBorgeben, n. izgovor; pravenje.
SBorgebirge, n predgdrje, berdo.
SSorgeblitf«, a. namišljen; lažljiv.
SBorgefaftt, a. prej začet; pred-soden; — e SReinung, f. pred-sdda.	Lpredčutjenstvo.
SSorgefiibl,«. predčdt.predčdtje,
23orgef)en, v. rt. (etnem) iti pred kogar, prctčči kogar; (ben 23otjug ftaben) _ pervčnstvo imeti, nadkriliti; (fid) jutras gen) primeriti se , pripetiti se, dogoditi se; (tmŠinne —) dozdevati se , zazdevati se; einem mit guten SBeifpielen —, komur dober izgled dajdti.
SBorgemelbet, SSorgenannt, f. SSot= benannt.
SBotgemacb, n. predsdb*.
23orgef<f>macE, m. predkus.
SBorgeigen, v. a. einem etoaS — r kaj pred komur zagdsti.
ffiotgefefjen, t. pazi: s poti! na stirin.	[rešina.
35orgefeljter, m. poglaviir, sta-
ffiorgeftern, ad. predvččraj,pred-vččrajšnim, prekjučer.
S3orge(itig, a. predvčerinj,pred-vččrajšen, prekjuččrn.
SBorgiebet, m. čelo.
S3otgteifen, v. a. etnem—, preteči, nridkriliti, presčči kogar.
SSotfjaben, v. a. imeti kaj pred sebdj; v misli imeti, nami-sliti, nameriti, nakdniti; — n. namisel, namera, naklčp, nakana, predvzčtje, predu-zetje, namemba.
58orf)atten, v. a. deržati pred kogar; deržati predkomnr;

(einen gcfjlcr) oponašati, opo-nositi, očitati (komur kar).
23orf)anb, f. pestnica; (Sorrang) pervčnstvo, prednost, pred-šina j — f)aben , (im ©piele) na roci biti.
33ort)anben, a. pritdmen, priči-jdč; — ad. pri rokah; — fein, naldziti se, biti, dobiti se.	[zavesa,
SSor^ang, Ml. zagrinjalo, zastor,
33orfyangen, v. n. viseti pred kom.
S3orf)dngen, v. a. zagerniti, za-vesiti, zasti eti (kar); obesiti pred kar	[vezje.
ŽSorfMuč , n. predhišje , pred-
25ot6aut, f. prednja koža.
S5orl)er, ad. prej, poprej, pred, popred, pred.tem.
S3orf)erbeflimmen, v. a. predod-ldčiti, v napred odrediti, pred odsoditi,
25orf>erbejlimmung, f. predod-ldčba, predodsdda.
33orf)ergef)en, v. n. pred iti; — b, a. prednji, priašnji, predasnji.
33orf)erfagen, v. a. prorokovati, prerokovati, prerdčiti.
33orf)erfagung, f. proročanstvo, prerdklia, prerokovanje.
58or{)erfef)en, v. a. previditi.
33or!)erfef)ung, f. predvidjenje; previdnost.
33orf)eucf)eln, v. n. einem etoač —, hljiniti se pred kom.
33orf)in, ad prej, poprčj, prie
23orl)of, m. predvdr, predvdrje.
35orf)6Ue, f. predpekel; vice.
33 orig , a. prejšen , poprčjšen, prijašnji; inindl, prošasti.
asorjd^rtg, u. lanjski.
Sotie^t, f. Se^t.	[kaj.
ffiotfauen, c. žvekati komur
9Sortauf, ni. zakdp. [kupovdti.
58or8atifen,t>. n. predkdpiti.pred-
Sorfatifer, Ml. predkdpec.
2Sot6et)ten, v. a. naravnati, pripraviti ; alte Stittel — , Vse mogoče upotrebiti.
S5otfef)tung,f.priprava,narčdba, naravnanje.
SGortenntnip, f. perva znanost.
SSotfircfje, f. lopa, lopica. Ijiti.
SBotSleben, v. a. zaljipiti, zaklč-
SJorfommen, v. n. (Borfjer fom* men) prčj priti; bei einem —, priti pred kogar; (Borfalien) pripetiti se, dogoditi se, zgoditi se; (fdjeinen) viditi se, činili se, dozdevati se; ©a« cften, bieijft—, vsakdanje reči.
SSorlaben, v. a povabiti, pozvati.
SBorlage, f. predloga.
83ottanb, n. prednja zemlja.
aSorlangen, v. a. auS bet Saftfje —, iz žepa potčguiti.
SBorlangfi, ad. davno, predavno, odavna.
S3orlaffen,t>. a. predpustiti,pred kogar ob. kogar h komur pustiti.
aSorlaufen, d. n. predtčči, poprčd leteti; einem —, preteči, pre-letčti ob. nadterčiti kogar.
SBotldufer, Ml. predteča.
93orldufig, a. predbežen.
Borlaut, a. preglasen, predčr-zen; lajav; — er9JJenfd),vikač.
®otlegeioffel, ni. velika žlica.
Botlegemeffec, n. veliki nož.
SSottegen, v. a. (©ipeifen) podati, podajati; bie Srage —, popi-
tati, povprašati; feine ©riinbe —, razložiti uzrdke svoje; (»orfdjlagen) predldžiti.
33ortefen, ,v. a. predbriti, citati komur kar.
»orlefer, m. pred brivec.
SSortefung, f. čitanje. [zidnji,
33otle$te, a. predposlednji.pred-
33or(eud)ten, v. a. einem—,svetiti komur; mit SBeifpielen -, dober izgled komur daj iti.
33orIieb, ad. zaljubo; — nefjmen, za ljubo imeti. [ljubav.
2?0tliebe, f. priljubezen, osobita
ŠBorliegen, v.n. ležiti pred čem.
23orIiegenb, a. ov; pribiten.
S3otlugen, v. a. lagiti Ob. zlagiti se komur.
S3ormadjen, v. a. preddjiti, po-stiviti pred kar; einem etroaž —, pokazati komur kar ; zlagiti se; šale s komur zbijati.
83ormaIen, v. a. pred komur kar malati; einem ettttač —, kazati komur, kako se mala.
SBotmalig, a. negdinji, nekdanji, negdišnji, nekadinji , per-višnji.
S3ormal6, ad. negdaj, nekdaj, negda, nekada, nekadaj.
SBotmctuer, f. predzid, predzidje; lig. zaštita.	Lpdldan.
83ocmittag, m. predpdldan, do-
SBormittcigig, u. predpoldinski, dopoldiuski, pred poldnč-veu.
83otmittag6, ad. pred poldnem, pred poldnom.
SBotmnnb, m. oskerbnik, varh.
33ormtinberin, f. oskerbnica, varbinja.
33ormunbfd)aft, f. oskerbništvo,
varbstvo; licI), a. osker-bniški.
23orn, —e, ad. spredej, spredi. predej.
23ornacf)tig, a. snočen, snočej-šen; necdjn.	limč.
S3orname,m. predimek, kerstno SBotnebm, a. velik; znaten, znamenit, imenit, važen. SJotnebmen, v. a. vzeti pred sč; eine Ttrbeit —, lotiti se dela; ftdj — , p red v zeti si, skleniti, nakiniti, nameriti, nameniti; — n. predvzčtje, preduzetje, nakana, namera. 25ornebmtid), ad osoblto, so-
sčbno, posčbno, zvlišč. S3ornef)mjie, a. pervi, naj pervi,
naj znamenitiši. Sorpfeifen, v. a. žvižgati pred kdmur.	[komur.
83orplaubem, v. a. blebetitipred SSotpoften, m. prednja straža. SSotptebigen, v. a. predigati komur.	[venstvo. SBorrang, m. prednost, per-©orratb , m. zaloga, pripriva, gotovina. Ipriprivljen. S3orratbig,ti.prigotdvljen,got6v, SBorratbčbauč, n. — tammer, f.
zaldžoica.	ikom.
S3ortedinen, v. a. račdniti pred SBotret^f, n. predpravica, prednost, predvlastica, nadpra-vica.
33orrebe, f. predgovor, [komur, ffiotreben, v. d. govoriti pred SGorreif, a. prerin, prezrel. ffiorreiten, v. n. jahati ob. jezditi pred komur Ob. kogar; nadjišiti kogar, ffiotreiter, m. predjišnik.
SSotfcfcmacS, f. S3otgefdjmacf. SSorftfjneiben, tt. a. rezati, pred-rezati.
tt. prentigel, preblter. 25orfdtteiben, v. u. predpisati, prepisati, zapovedati; einem —, kogar pisati učiti. 33otfdjrift,f. predpis, predpismo, izglčd ; .narčdba, určdba, za-pdved.	[pripomdček.
35otfd>ub, m. pomdč, pripomoč, SSocftbuf), »'■ liagldvek; — en, tt. a. podšlti, podšivati, na-gUviti.
SBorftftufi, tu. izposodilo, izposo-
jilo; (am .Sleibe) izpustek. 33orfd)U$en, v. a. etntaS —, izgovarjati se s čem. [očmi. 33orfcf)tpe6en, v. n. biti pred ffiorieljen, v. a. f. 58otf)erfel)en; ftd) — v. r. čuvati se, začu-vati se, paziti se. 25otfel)ttng, f. previdnost, pro-
vidnost, providjenstvo. SBorfe$en, v. a. predpostaviti, predpoložiti . predpodjtiti;
jum Sffen, Srinfen —, dati jesti, piti; einen einem —, kogar čez kogar postiviti; ftdj
—	v. t. predsevzčti pred-vzčti si.
SBotfidit, f. previdnost; pre-mišljendst , razmišljenost; opaznost; — ig, u. previden, premišljen,razmlšljen,optizen. SBotftngen, v. a. pred komur peti.
$Sotft$, nt. predsčd, predsčdba;
—	en, v. n. predsedovati, predsčditi. predsčdnik biti;
—	er, enbe, vi. predsednik, predsčda.	Ijanje.
SSotfotge, f. skerb, briga, nastd-
SJortidjten, v. a. pripraviti, pripravljati.	_ Ipriprdva.
33orridjtiing, f. pripravljanje ;
ffiotritcSen, v n. dalje ob. naprčj iti, napredovati,- približevati se; — v. tt. naprej pomakniti ob. potčgniti; einem ettttaž—, očitati Ob. ogovarjati komur kar.
35otfaaI, ni predsoba.
SSotfagen, tt. a. narekovati
SJotfa^, ni. predvzčtje, predsev-zčtje, namlsel, oklčp, naklčp; mit —, navldšč, hotimice.
33otfa§Iidj, a. samohdten, boten; namišljen; — ad. holoina, hotimice, navltiš, naltiš, nav-lttšč.
33otfdjein, m. jttm — fommen, pokazati se, prikazati se.
S3orfd)icten, v. a. naprčdposldti.
SSotfcbieben, tt. a. napotisniti; (©tiefel) podšiti, podgliviti.
SSotfdtiegen, it. a. (@etb) posoditi, vnaprčd dati; — v 11. predstreliti; poktizati, kakd se strelja; (ftd) plofctid) fort-reifien) zagnati se, vreči se, zapoditi se; (»on $>flanjen) rasti, kliti.
33orfd)[ag, nt. predlog, predld-ženje, nasvčt,svet; poniida; lin ber KrtiUerie) čep, zatik; (in berSJlufft) znak, znamnje.
S3orfdjlagen, v. a. pribiti, zabiti; (bei bet 2£ttiUetie) nabiti; (trn -£anbel) preceniti, predra'go ceniti; (einen S5otfd)lag tf)im) predložiti, svetovati, nasvčt-vati; poniiditi; — v. n. pre-mahniti.
23orfdtldglitb/ a. predldžen.
SJorfpamt, f. priprčga, sprega; — en, v. a. priprčči, pri-pregati.
SBotfpiegetn, v. a. einem etoaS —, kogar s čem noriti ob. ob-seniti.
Sorfpiel, n. predigra.
SSotfpieten, v. a. igrati pred komur ; — v. n. početi igriti, zaigrati.
Borfprecljen, v. n. govoriti pred komur; — v. a. prositi za kogar.
25orfptingen, v. n. predskočiti; skočiti pred kogar; (Bortagen) molčti, stermčti.
23orfpruclj, f. gurfpratfe.
SSorfjjtung, ni. skok v naprčd, predsko'k; (beg Jjaufee) pred-strešje.	[gridje.
SJorftabt, f. predmestje, pred-
SSorfiabter, ni. predmeščan.
S3or(lanb, ni. predstdjnik; (Uns terpfanb) zaldg; došistje pred sodbo. [oči, odlikoviti se.
58orfiecfjen, v. n. fig. padati v
aSotfiecfen, v. a. zatakniti, zatikati
SSotftefjen, v. a. (Bortagen) viditi se, kazati se, moleti ob. segati čez kar; einet ©adje —, uprivljati, opravljati kar, ravnili s čem, predstiti; eš fief)t mit Bor, čaka me.
Sor(lef)er, m. nadstdjnik, predstojnik, nastdjnik, načelnik, glavir, starešina.
SBorlieUen, v. u. etmaž Bot etrnaš, kar pred kar postiviti; einent ettoafS — , predstaviti predstavljati, predldžiti, razld-iiti; ein ©tiic! —, igro igrati,
prikazati, prikazoviti; fl'cf> — v. r. misliti si, domišljevitisi.
asotftellung, f. predstivljenje, predldženje,navistava; (®e= banBe) misel, pomisel.
Sorftrecfen, v. a. protčgniti, nategniti ; (einem etmač) posd-diti, u naprčd dati.
ffiortanj, nt. pervi plčs.
SBortanjen, v. n. poččti plesiti, zaplesati, zardjati; plesiti pred komur; pdkiza ti komur; kako se plesa'.
SJortanjet, m. plesovodja.
S3ortf)eiI, m. prospeh, prospeš-nost, korist, basen, hasek, dobiček, dobitek; — fjaft, a. prospešen, koristen, basljiv, basnovit.
Botttiun, v. a. eine ©djiirje —, pripisati si predpert; ftdj — v. r. f. JperBortfjim ftdj.
SSortljiir, f. zvunajne dveri.
58ottrab, m. prednja straža.
SSortrag, nt.predivanje.predni-šanje, govor; (im Sefjren) način učenja; (im ©ingen) način pevanja ; (Srtldrutig) izjisnenje, razlaganje; — en, v. a. (Bot einem etroač) nositi pred komur; (einem eine ©adfie) izjisniti, razligati, predi-vati, prednrišati, učiti; pri-dbčili, objiviti, nazniniti.
S3ottreff(idj, a. izversten , krasen ; verli, vreden ; — feit, f. izvčrstnost, krasota ; ver-lost, vrednost.	[seboj.
SSortreiben, v. a. gnati pred
SBottreten, v. n. predstopiti; pred kogar stopiti, [predpiti.
SortrinEen, v. n. pervi piti,
SSoitritt, m. predstdp; fig. pred-
stvo.
SBortEitppen, pl. perva vojska, ffiortiicf), f. ©cfjurje. SBotiiben, v. a. predvaditi. SSoriiber, f. SBotbci. S3ocurtf)ciI, n.predsdd,predsdda, predsodek, domnenje ; — ig, u. predsdden; — 6frei, a. Le?, predsddkov. ssocbotjafjtig, a. predlanski. S3ormad)e, f. 25onpo|ten. SBoctodgen, v. u vagati, tehtati,
meriti pred komur. SSorroattfn, v. n. pred vladati;
premagati. 93otnxtnb, nt. izgovor. 25ortt)artš, ad. naprčd, naprej, vspred; dalje, delj. Inekim. SBottBeinen, v. n. plakati pred SSoTOeifeti, f. SSorjeigen SBotroelt, f. pervovek, pred-nimstvo , predsvet, staro-davnost; negdašnji ljudi, ajotraenben, f. 85orfcf>ii§en. ffiortrerfen, v. a. predvreči, vreči pred kogar; (Borrutfen) oponašati, oponesti, očitati. 25ortBtmmetn , v. a. jadikovati
pred nekim. SSoroiffen, n. znanje, vedenje. 38ort»ig, m. vedčnost, radovednost, radovedčnost; rado-glednost; — ig, u. vedčen, radovedčen, radoveden; ra-doglčden, sničav. SSotlrott, n. predlog, predslov
(u slovnici). SSottBUtf, nt. oponašanje, oponaša, oponos; (©egenflanb) stvar, predmet. Lpočitati. S3orjdf)len, v. a. predštčti, pred-
ffiotjei^en, n. predznimnje, predznamenje.
SBorjcidjnen, v. a. predzname-novati; risati pred nekim.
ajorjetgen, v. a. pokazati, prikazati; dovoditi.
Botjeiger, m pokazatelj.
SSorjeit, f. stara doLa. pervi časi, predčas ; — en, ad. neg-daj, nekada , svoje dni, v nekdanjih časih.
SBorjit^en, v. a. izpotčgniti, iz-vlačiti; (atS einen 58orf)ang) zagerniti; (eine ©acfie einec anbetn) raji imčti , bolj šti-mati, višej ceniti.
S3otjtmmec, n. predjizba.
SBorjug, nt. prednost, predstvo, predek; pervenstvo, prestdj-nost.
S3orjugli<§, «. osobit, sosehen, poseben; verli; — ad. oso-bito, sosčbno, posebno, zlasti, zvlašče; — feit, f. osobitost, sosebnost.p osčbnost.zlastdst.
S3orjugžwetfe, ad. sosčbno, oso-bito	_ Iglase.
SBotiren, v. n. glasovati, dajati
SBotum, n. glas.
SJulfftn, nt. ognjena gora; Vulkan (bog ognja).
SBuleantftf), a. ognjen, ognjevit; vulkanski.
W.
SBnare, f. blagd, roba, ropotija ; grune —, zelenjad, ze-lenina.	Igazin.
SBaatenlager, n. skladišče, ma-
SBabe, f. sat; voičina.
', a. buden; ec ifi —, bdi
2Bad)e
ob. budi; — fein, bdeti, bu-dčti; — »erben, zbuditi se, prebuditi se.
3Bad)e, f. strdža, strdž; (sperfon) straž.ir, stražnik; (Jjauš) stra-žišče; auf bie — jietjen, na stražo iti.
2Bad)en, v. n. bdčti, budčti, bedčti, čuvati, ne spati; iibet etwaš —, čuti nad čem.
SBadjfeuer, n. straždrski ogenj.
aBacfigelb, n. stražarina.
as5atfif)auž, n. stražnica, stra-žišče, stražara.
SBadjEiolbet, — baum, -firautf), nt. bor, borovec, brin, brinovec.
2Bacf>f)o[berbeete, f. bordvnica.
3Badjfjo(berbrannttt>ein, nt. boro-vica.	[brinjevina.
SBaditjolberljol}, n. borovina,
3Bacb6olberof)l, n. borovo ob. brinjevo olje.
2Bad)mei(ter, m. stražmešter.
SBadjpatabe, f. stražna parada.
2Bacfipoften, m. straž,
3Badfg, n. vosek, voščina, vo-ščevina; — s, a. voščen, vošen.
SBadjfatn, a. bdijoč, pazljiv, pozdren, bedljiv, stražljiv, 6uj.cn; — feit, f. pazljivost, pozdrnost, čujnost.
2Bad)čartig,u.voskovit,voščevit.
2Batf)šbleid>e, f. belilo voska.
5Bad)fen, t;. TI. rasti; množiti se, umnoževiiti se.
aBadjfetn, u. vošččn, od voska. aBacfižfabttf, f. voščarnica; — ant, m. voščdr.
5B5ad)čfacfel, f. duplir, voščena baklja.
572
2Bad)f>fteden, nt. kaplja od voska,
okdpina. SESadjšgelb, a. romčn kot vosek. SBatbSfjanbler, vi. voščdrnik. SBadjšferje, f. voščena sveča, voščanica.	[vina-
SBadiSfudiett, nt. voščina, vošče-2Bad)žftocf, nt. voskovnik. SBadjštbunt, m. rdst, rastnja;
rastljivost. aBacbSjiefiet, nt. svečdr. SBadit, f. 2Bad;e. SBacfitel, f. prepelica, putper-
nica ; - c, a. prepeličji. 3Bad)tetfang, nt. lovitvaprepelic. 3Bad)tflf)unb, m. prepeličar, SSadjtelfonig, m. hareč, bariš. 335 acbtetftcid), nt.prolet prepeličji. SGBadjter, m. stražar, čuvdr, čuvaj. straždj; — in, f. stražarka, čuvarica. [ žarnica. 2Badjttf)urm, m. stražišče, stra-SBacfetn, v. n. svepati se, zibati se , kolčbati se; (tm @eben) kol) d ca ti, mahati; majati se, gibati se. ©acfer, o. verli, j,-(k. Lmečni. SBabe, f. meča, litka; —n--, a. SBaffe, f. brdn, branilo, ordž ;
— n, pl. ordžje. SBaffenbruber, m. sobojnik. SBaffenf)au$, n. orožnica, oro-žišče.	Lrdk.
SBaffenloS, a. bez ordžja, golo-SBaffenplafc, m. bojišče. SBaffeiitocf, nt. kurtka. 2Baffenfcf)mieb, nt. orožar; —e,
f. kovdčnica. StBafreitftiUfianb, nt. primirje. SBaffentrager, nt. oprod, oproda, ščitonoša. aCafeniibung, f. bojno vežbanje.
3Saffnett, v. a. ordžati, orožiti, obordžati.	Inica.
SSagamt, n. vagirnica, tehta r-5Bage, f. vaga, tehtnica. Lra. SBagebalEen, m. gredeljnica.svo-2Bogef)alS, m. pogiimnež. aBageElobett, m. klin ob. škarje
od vage. SBagemeiftet, m. vagar. SBagen, m. v 67.-, ( SSauer —)
kola; (.Rutfdje) kočija. SBagett, v. a. staviti, vaga ti; ba« Žufjerfie —, poslednje sile napeti; — v. n. u. r. derz-■ niti se, prederzniti se, pod-stdpiti se, osmeliti se, osd-diti se.
SBagen, v. a. vagati, tehtati.
težiti, težati; meriti, izmeriti. SBagenadjfe, f. podvdz, d s. UBagenbaum, m. svora. SBagenbecEe, f. štorija. Sffiagenbeidjfet, pl. ojnice. [pa. SBagenflecftte, f. spletenlca, kri-SBagengeleife, n. kolčja, kolo-inaja , kolotččina , kolovdz. ffiSagenEiipfe, f. ročica. SBagenleiter, f. grote, lestvice. SBagenrab, n. kolo. SBagenfcfcmiere, f. kolomdz. SEBagenfcbuppen, m. kolnica, ko-Idrnica.	[navplk.
SBagcrcdtt, n. navpičen ; — ad. SBSagefdftalp, f. tehtilnica, važ-nica.
2BageflucE, n. vratoldmen čin. 2Bagcjitng[Ein, n. jeziček pri vagi. [—Eeit, f. opdsnost. ©aglidfj, a. opdsen, pogibeln ; SBJagner, m. koldr; — arbeit, f kol .irsko delo; — f)anbreer£, n. koiarija, kolarstvo.
SSagnig, n. pogibelj.
2Baf)l, f. voljitva, izbdr; vo-Ijenjc, izbiranje; volja; —s, a. voljltni.
SBablbfjirE, m. voljltni okraj.
SBaJIett, v. a. voljiti, izvdljiti, izbirati
SBafjlet, m. voljivec, voljitelj, izbiravec, izbdrnik.
SBabifaftig, voljiteln, voljit-ljlv, izberlv, voljiten.
SBaljlfiirfl, m. izbrani knez.
SBailE)ftt, m. izbdrnik.
SBaljlEonig, m. izbran kr<lj; —reid), n. izborila kraljevina.
SEBatjlptalj, 111. bojišče, bojova-llšče, mejdan.
2BaIjIfpra<fj, 111. poslovica.
SBaftlftimme, f. glds.
SBa^ltag, m. voljltni dan.
SBabttterfammlung, f. voljitna skupščina.
SBafjtourjet, f. gabez. _
SBaljn, nt. bldd, blodnja; mnenje , misel.
SBaijnen, v. a. meniti, misliti, domnivati se (komur).
SBaljnftnn, — Wi|, 111. bezdm-nost, bes, besndča, blaznost; — ig, a. bezumen; besen, blazen; —e, 111. bezdmnik, blazen, blaznik.
SKSaljr, a. istinit, istinski; res; prav; e« i|t nicflt — , 111 res, resnica ob. istina; — fptedten, resnico govoriti; fo — tttic @ott belfe, za Boga, tako mi Boga; fo — icf) lebe, pri mojej duši, tako mi živdta ; ba« — e, istina, resnica ; pravo.
2Ba£)ren, v. n. terpčti, trajati.
5£Baf)renb, prp. o, ob, za; u
čas ; — bet 9lacf)t, čre/ ndč, pondči; - beSSEageS, zadne;
—	beg Sffiinterč, črez zimo;
—	a. trajdč, terpčč; — ad. dokler, dok, med tem ko, ko
2Baf)rf)aft,_ — ig, a resen, resničen, istinit; — igfeit, resnost, resničnost, istinitost. 2Baf)rf)eit, f. resnica, istina;
—	Sliebe, f. istinitost. SBttljrlicfl, ad. zares, v resnici
Ob. .istini, zaista , resnično. 3Baf)rnef)men, v. a. zapaziti, začutiti, osečiti, zaglčdati. 2Baf)rfagen, v. a. prerokovati, prorokovrfti, prorikati; vračati , vračrfriti, vražiti. SBafjtfaget, nt. vračrir, proro-kovavec; — ei, f. vračanje, prerokovanje, vraža; —in, f. vračarica. SBafjrftfieinlidj, a. verojčlen, dozdeven; — ad. meode; prej ko ne; —feit, f. vero-jčlnost, dozdevnost. 2Bdf)ruttg, f. trajanje , terpcž;
(bet> ©elbeč) vrednost. cena. SBatmoolf, m. volkodlak, vu-kodlak. [znamenje, zn,'»k. 3Baf)Cjei(()en, n. prcdznamnje, 2Baib , m. verbovnik (.trava);
—	mitble, f. mlin za mleti verbovnik.	[slrdtica.
2Baife, (m. ) f. sirdta; sirotče, 2Batfenf)auč, n. sirotišnica. SBatfenfnabe, nt. sirdtče, sirotle, sirdtek, sirdtej.	[tica.
SBaifenmdbcfjen, n. sirdta, sird-SBnifenbttter, m. sirotinjski oče. SBalb, ni. gora, les, šuma, šu-mava ; bi <f»ter —, hosta, ho-ščriva ; £0$ —, gojzd , les ;
(J£>ain) gaj, log, dobrava; —a. gorski.
SEBalbbacb, m. bistrica.
2Batbbiene, f. divja čbela.
2BaIbbranb, nt. gorski pož.-ir,
SBalbbtuber, m. pušrivnik, pu-stinjrik.	Idobrava log.
3BdIb(ben, n. lesič, šumica, grij,
SBatbefel, ni. divji osel.
SBalbgeredjt, a.gorski, šumrfrski.
2Balbgefdf)tei, n. lovski krič.
2Ba(bi)0nig, nt. divji med.
SSalbbotn, n. lovski rdg
SBalbbiitber, nt. lesnik,ir, leso-vdd, šumrfr, gojzdnrir.
SBalbig , a. lesovril, lesnat, gor-nat, goroviten, šumovit, gojz-dnat.
5BaIbeirfd)e, f. loška črešnja.
SBalbleute, pl. gor.ini, gorjrinci.
3Balbmann,in. goran;mdž gorili.
SBalbrnafi, f. žirovina.
aBctlbmeifier, nt. nadlesniktfr, nadgojzdnrir. Idivji čldvek.
SDSalbmenftf), ni. urang-utang;
2Balbnu§ung, f. uživanje gore.
2Balbo(f>«, f. TtuerodiS.
SBatbcebe, f. srebdta , sirobdt, srebotina, — n, pl. sirobdtje.
SBalbtaube, f. divji golob.
SEBalbteufel, ni. mirkucin, škrat.
SBSatbung, f. les, lesovje, dobrava, šumava.
2Ba!gen, SBalgetn, v. a. valjati.
SBatfe, f. valj, valjbilo, va-Ijavnica.
JBalfen, v. a. valjati, teniti.
2Ba(tmuble, f. valjarnica.
3BattmulIer, ni. valjar.
asall, Ml. nasip, osip, bedem; fig. obriina, zagrdda ; (Štifte) breg, obdl.
j, m. valih , koplenik, škopljenec. 2BaUen, v. n. kipčti, vreti, pariti se; valiti se; (tnanbern) potovati, romati; — b, a. vroč, kipeč. ©aUf(l[)tt, f. romanje, potovanje; božja pot; — en, v. n. potovati, romati, na božjo pot iti ; —et, m. romar, ho-dočastnik. StBaUfifdj, m. kit, balčna, morski som; —artig, kitovit; — fang, m. kitoldv , lovitva balčn; — fiinget,ni kitolovec. 3BaUnujS, f. laški oreh. SBaUratb, m. kitova maščovina. aBaUtoS, n. morski konj. SBallung, f. kipenje , .vrenje;
in — gerat{)en, vskipčli. 3BaUtt>utj, f. gabez, svalnik. 2Bulpurgižnac()t, f. ndč sv. Val-
pdrge; vračirniška ndč. aBdlfcf), a. vlaški, laški; fig
ptuj; —lanb, n. laško-asalten, r. n. ravnati, vladati, obračati . upravljati; delati, činiti; fdjalten unb — , po svojem gospodovati; ittaltč
@ott! Bdg daj.
SEStilje, f. valj, vaijak, valjar,
valek, rovlovec. SBaljen, v. a. valjati, rovljati;
ples.iriti, plesovati, SBaljen, v. a. valjati, valiti; (eine itugel) potakati, taldv-kati , talikati; fid) — , v. r. valiti se, valjali sc , gnati se, talikati se; bie ©d)Ulb auf einen 3£nbetn , druzega kriviti ob. obkriviti. 2Ba(}er, m. ples.
SBntjenfotmig, a. obel, valjovit.
SBantrne , SEBampe, f. terbuh; salo.
n. hala, jopič.
SBanb, f. stena , mir, zid.
©anbel, »». življenje , život, žitje , živobitje , zadčržanje, obnašanje, ponaša; S;tanbel unb —, tergovina ; življčnje.
aBanbelbar, a. premenljiv, nestanoviten, nestalen; (bin-foUigt slab, lašt; —feit, f. premenljtvost , nestalnost; slabost.
SBanbeln, v, n. hoditi, iti, sprehajati se, pohajati, šetati se; (fidj bettagen) živčti, obnašati se , žaderžati se; — v. u. premenjati, premeniti, menjati
SBanbelflern, f. planet.
SSartblung, f povzdigovanje.
UBanbeter, m. potnik, popdtnik.
SBanbrtn, r. n. potovati, po-potovati; seliti se, presčliti se; unfiat betum - , tepsti se, klatiti se, skitati se.
SBanberfdjaft, f• pot, potovanje.
SBanberftab, m. potniška Ob. romarska palica.	llitva.
SBanberung, f. potovanje; se-
SffianbbaEen, m. klin, čavcl.
5Banbleucbier, m. stčnskisvečnik
SBanbuljr, f. stenska ura.
SBange, f. lice, mulica, milica.
SBantelmutf), m. —miitbigJeit, f.
nestalnost , nestanovitost, omahlost, nepostojnost; — mutbig , a. nestalen , nestanoviten, omahel, nepostdjen.
Sffianfen, v. n. omahovati, majati se, jugati se, svepati se,
gibati se, kolčbati se; — mad&en, obmajati, objdgati; — b, a. svepav, majav, oma-boviven.
SEBann, ad. kad, kade!, kadaj, keddj; kadar, kedar; bann unb —, včasi, nekokda.
SBanne, f. k.!d ; (ein ©efap jum Steinigen bes! ©efreibež) vejača, vevnica , vija'ča; — n, v. a. vijati, vejali.	[odkoder.
aBannen , ad. Bon — , odko'd;
SBanft, m. trebuh, vamp.
SSanje, /. stenica; —nhaut, n. steničnik.
SBanjig, a. steničav.
SBapen, m. gerb.
SBapenfetb, n polje v gerbu.
SBapenfunbe, f. gerboslovje.
9Bapenfunbige, m. gerbosldvec. SBajjenfdjitb, n. ščit, škit.
3Bapenfd>neiber, m. gerborez.
SBajjnen, f. SBaffnen.
SBartidj, f. 2Ba()rIi$.
Sffiarm, a. topel; (fefit toarm) gorek, vrdč, pretdpel, gor-kdten; (ftebenb t)eigeš SBaffer) krop ; —bab, H. toplice.
©atrne, f. topldta, toplina; gorkdta, vročina; — meffer, n. toplomer, gorkomer.
SBatmen, v. a. greti, grijati, grevati, ogrčvati, topliti; ftdj — , v. r. greti se, sogreti se.
2Barmefloff, m. gorkdta, toplot-vor; — gčbunbener, gorkota zvezana; —fteter, gorkota razvčzana ob. zbujena.
ffiSatmeflafdje, f. grevnica.
aSarmepfanne, f. žerjdvnica, oglenica.
2Bdtro(iube, f. vroča ispa.
SBarnen, v. a. opominjati, opo-meniti, svariti.
SESarnung, f. opomena, svarilo, opominjanje.	[straža.
SGSarte, f. stražišče, stražnica;
SBarten , v. n. čakati, čekati, pričakati, pričakovati, čajati;
—	v. a. (etnen .Rranfen) čuvati; skerbčti (za kogar), stre-či Ckomur).
SBČirter, m. čuvaj, čuva'r, stre-žaj; —in, f. čuvarica, strežnica.
SBartgetb, n. čuvarina.
SBarttfjurm, f. SBatte.
SBartung, f. čuvanje ; skerb; briga, strežba, postrčžba.
SBarurn, ad. zakaj, čmd, čemd,
, zaštd.
SBatje, 2Bat{d)en, n. bradavica, bradovica;bradavičica, bra-dovičica.	[bradovičnik,
SBarjenJraut, n. bradovičnica,
SBarjig, a. bradovičast, bra-davičnat.
3Baž, pr. kaj; kar; Sto; šla;. (etn>aS) kej, neka]; — fiit ein, pr. kakšen, kakov.
2Bafd'becfen, n. vmivavnica.
3Bafd)btciueI, m. perdla, trepka, perdča.
2Bafd)e, f. pranje, perilo; (Sffieip« jeug) pertenina, platnlna.
SBafdjen, v. a. prati, izprati, žehtati; (©eftdjt, ©efa&e ic.) miti, mivati, vmivati, omiti;
—	v. n. klepetati, kvasiti, blebetati, žlabrati.
SBafdier, 11. perivec, perilec; (<Sd)Wtfker) blebetalo ; — ei, f. pranje, perilo; (®efc(>t»a§) blebet; — in, f. perica, pe-
rilja, perivka; — loljn, m. plačilo za pranje.
SBafdiers, n. prana ruda.
3Bafd)fajš,n. perilnjak, žehtnjak.
SBctftfifrau, f. 2Bafc&ertn.
SBSafdjgolb, n. prano zlato.
2Bafcbl)aft , «• fig- blebetav, berbljav, žlabrav ; — igJfit, f. blebetivost, berbljivost.
3Bafcfjf)anbfdjut)e, P'- rokavice za pranje.
3Bafd)()aus>. n. perilnica.
2Bafdj{cfTct, m. kotel za pranje.
SBafdrtappen, m. opirnjiča.
2Bctfd)lauge, f. ldg. ^
23<tfd)pla$, m. perišče.
2Baftj&Vpa|Ter, n. voda za pranje Ob. omlvanje.
SBSafett, m. ruša, rušina, dern; —meilier, f. ttbbecfer.
SBaffer, n. voda ; ju — , po vodi, po morju; JU — unb ju 2anb,po vodi in po kopnem ob. na suhem; bctž — fleigt, voda raste; Su — ferbett, zvodenčti; frtfd)el> —, merzla voda; tparmeš —, krop; bie Jtugen flefjen ifjm Poli —, imi solznate oči; b(tS — abfdjlas gen, vodo spustiti.
SBSaffer«, a. vodčni.
SBaffetampfer, m. cevta, cčv.
SBafferartig, u. vodovit.
SBalterbab, n. hladna kopel.
SSafferbauEunfl, f. vodostrojni-štvo.	[njak.
SBaffetbecffn, n. kamenica, vod-
2Ba(ferbef)alter, m. vodnjik, vodarna.
2Bafferbefdjtnbung, f. vodoplsje.
aBaffetbitn, f. mehka ob. vo-dčna hruška.
aBaiTecblafc, f. mehdrnavodi;
puhor, berbunk, SBafferbtau, a. sinj. JBaffctbamm, m. jez, zasip. SBaffVrbampf, m čad vodčni. SBafferbicfjt, a. nepremdčen.
aBaffeccimcr, m. vedro, vodo-nds, lijij, okov. [čje, slip. SBaflerfalI, m. vodopdd, potd-SBafferflut, f. povodenj. SBafferfcadjt, f. brodarina. SSafferfurdje, f. jarek, draga. SBaffergang, m. rov, prekdp, vodovod, jarek, vodotččina. aBafTergeflugel, n. povddnje ptice.
2Baffergla<>, tt. čaša za vodo. 2Baffergufi, m. privil. $3afferI)ofe, f• morska truba. SBafferbuljn, n. liska, sulika. SSSdffcrig, a. voden, vodeničen;
—	Eeit, f. vodnost. SBctfferEanat, f. Sffiaffergang. aSafTcrJeffel, m. kotel za vodo. SBafferSunbe, f. vodosldvje. SBafferfeitung, f■ vodovdd, vodotččina, raka.	[vode.
SBaffermangel, m. pomanjkanje SSaffccmann, m. vodenik; vodik, povodnik,povo'dnji mož. SBaffermeffer, m. vodomer. SBaffern, v. a. vodntti, povdd-niti, navddniti, močiti, namočiti, namakati, navližiti;
—	v. n. berffltunb toaffert mir, zobje se mi skomlnijo.
SBaffermr, m. bdg vodčni; — e,
f. boginja vodčna, 2BafTernt)mpf)e,f.najida,nereida. SGSafterpfanne, m. ponva za vodo. SBafferpumpe, f. vodosisiljka, vodčna sisiljka.
SBafTetccirfj, a. vodnat. 2Ba|fetrinne, f. žleb. 3BajTetfd)aben,ni. škodaodvode, aBafferfcfiaff, n. vodonds. 3Bafjerfd)eit, a. vodobdjen; besen, vstekel; — f. vodobdj-nost; vsteklost, vsteklina, bes, besnost. 3Ba|Terfd)ierling, m. trobčlika. aBafterfdjlange, f. belodška, gdš. SBafferf^opf«, nt. zajimic; ko-rec.
3BajTerfdjWatbe, f. bregdlja. SBafferčnotf), f. vodčna sila.po-vridenj.	Lvode
2Bafferfpieget, m. poveršje
od
SBafferfptfije, f. gaslluica, ga-sivnica
SBafletllanb, nt. višina vode.
SBSaffecfJoff, nt. vodčnec.
SBaffetmdjt, f. vodenica, vo-denika.	Ldeničav.
SBafTerfiid&tig, a- vodeničen, vo-
28ajTertf)ier, n. živil povodnja.
aBaffccttcigct,, m. vodondsnik, vodondša.
2BaffettrinEev, nt. vodopivec.
SBaffertrog, n. korito.
3Baffertroj>fen,ni. vodena kaplja, kaplja vode.
UBaffratmge, f. vodoviga.
aBaff«t»c^re, f. jez.
SBafferroeibe, f. iva.
2Baffetn>eifje, f. posvččenjc vode.
3Ba|Terwert, n. vode; vodostroj.
SBaffcrroitbi'!, nt. vertinec, ker-nica, vodovrit.
SBafferrooge, f. vil, talas, slip.
aBaffctji>U,ni.vodarina, vodnina.
SBaten, v. n. gaziti, bresti; preg.iziti, prebrčsti.
SBatte, f. vata.
SBattiren, r. a. vatirali.
SEBeben, v. a. tkati, zatkiti; (bon bet ©pinne) presti; — v. n. leben ttnb —, žisniriti; — n. tkanje.	L f- tkalica.
2Beber, nt. tkavec, tkalec; — in,
2Beberbaum, m. vratovilo, navoj, vratilo.
SBeberblatt, n. berda.
353ebereinfd)lag, nt., votek.
SBeberet, f. tkar.ija, tkavstvo,. tkanje.
SBebergelb, n. tkarina.
SBebergefiell, ».. stin, statvam statve.
SBeberfatnm, greben.
3Beberred)en, nt., žvoje.
2Beberfčf)emmit,, nt. podndžisik.
3Beberfd)ifF, it. snovivnica.
SBebertipule, f. vitel, cevka..
SBeberjluijl, nt. statva, staive.
5Beberjettel»nt.osndtek, osaova.
2Secf>feI, m. menja, ineoitva, protnena, izmena; (— brief) menica, menilni list ; ber — ber Saljtežjeiten, menjanje letnih časov.
SJBecfjfelbalg, nt. najdenik, nale-zenec, podverženec.
2Bed)"elbant, f. menilnica. Llist.
2Be^fetbrief, m. menica, menilni
SBet^felfieber, n. menična groz-nica.	,lsel.
SSedifelgefdtaft, n. membčnipa-
SBetftfelEurž, m. kurs menični.
28ed)feln, v. n. menjati se, pro-menjati se, premeniti se;
—	v. a.meniti, menjali, premeniti; bie Jtletbung prc-oblčči se; iCugeln — , streljati v jeden druzega; SBorte
—	, govoriti, pričkali se s
SEBed&f
579
ltom; (bet ®etreibeanfaat) ko-lobariti.
2Becf)feIfeitig, a. vzajemen, nasproten, zamenit; — Eeit, f. vzajemnost, nasprdtnost. SBettjfetroeife, ad. premenjdvno, izmenice; nasprdtno, vzajemno.	[menivec. 28edf)šler,m.menjav ec, menjalec, 3Betfen, v. a. buditi, zbujati, zbuditi, prebuditi, dramiti predramiti. [Ufjr) budilo SB5et!er, nt. buditelj; (an ber SBebel, nt. rep, metla; mahalo rnuhalo, mubavnica, rnu-bovnik.
SSSebeln, v. n: mabati, gibati
migati; mahljati, migljati. SBebet, c. ne,,ni, niti; — SIBaffer nodj ffitob, ni vode ni kruha. 38eg, m. pot; (Saf)r —) cesta; (@teig —) steza, stezda; fig. pot, sredstvo. SBeg, i. proč, prec, spoti, v stran, na strin, vkraj, spod n dg; (in 3ttfammenfefcungen) od; — ba, proč tukaj; er i(l —, po njetn je; fdjledjt —, kratko, po našem, 2Begarbeiten, v. a. odlomiti, od-klesati; — v. n. neprestano delati; alte« —, podelali. 3Begbegeben, ftcb, v. r. oditi, oddaljiti se.	[niti.
SBegbeifen, ti. a. odgrizti, odgriz-aSegblafen, v. a. odpihniti, od-pdhniti.
SBegbteiben, v. n. odostiti, izo-
stati, ne dojti. 2Begbredjen, o. a. odldmiti,od-
lamati; izrigati, izbljuvati. aBegbtennen, v. a. požgdti, po-
pili ti ; izžgati; — v. n. iz-gorčti, pogorčti.
SBegbringen, ti. a. odpraviti, odpravljati, odstraniti.
2Begcapern, ti. a. otčti.
SBegbittfen, v. n. smeti oditi.
SBegebreiter, m. cestnikir.
SESegegelb, n. potnina, potarina, cestarina.	_ I teti.
SEBegeilen, v. n. odbežati, odhi-
SBegetagerer, m zasednik.
SBegemeffer, m. potomer.
SBegen, prp.zavolj, zarad, zbog, zadel.	[nik.
SBegeticTj, nt. terpdtec, perpdt-
JBegefdjeibe, f■ razpotje, raz-križje, razcestje.
SBegeffen, v. a. snesti, pojesti.
2Beciefc6necfe, f. polž.
SSegetritt, nt. slak, podvdrnica (trava).
šffiegeroarte, f. radič, [brešen.
SBegejefjrung, f. popotnina,
SSBegfabten, u. n. odpeljati se.
2Begfal(en, i>. n. odpusti, od-pridniti; fig. prestati; izostiti.
SBegfangen, v. a. vloviti, polo-viti, vzeti.	[trohnčti.
SBegfauten, v. n. odgnjiti, iz-
SBegfegen, v. a. odmčsti, pomesti, izmesti.
SBegfifdjen, v. a. poloviti; fig. otčti, preotčti.
SBegfliegen, v. n. odlelčti.
3BegfIiejjen, ti. n. odtčkati, od-tčči, iztčkati.
®egflč6en, ti. a. odplaviti.
2Begfreffen, v. a. požreti.
SBegfttfjren, v. a. odpeljati, od-včsti, odvoditi.
SBeggang, m. odhdd. [sebe.
SBeggeben, v. a. oddati, dati od 37 *
SBeggefjen, t>. n. oditi; odlaziti, odhajati.	[odučiti.
2Beggett>ofjnen, v. a. odptdjiti, SBeggiegen, v. n. odliti; izlili. 3Begf)alten, v. a. dalej deržati. 2Begf)angen, v. a. odvesiti, na
drugo mesto obesiti. S3eg[)(jfc§en, v. a. vzgrabiti. 2Begf)ef>en, v. a. odvzdiči, od-
vzdigniti. 2Begf)obeln, v. a. odstrdgati. _ 9Begf)olen, v. a. odnesti; priti po kaj.
SBegfiiipfen, v. n. odskdkati, od-skakljdti; fig.nemiratizakaj. SBegjagen, v. a. odgnati, odpo-diti, izterati.	Ipiti.
3Begčaufen, v. a. kupiti, poku-2BegEef)ren, v. a. pomesti, iz-mčsti; (roegtcenben) odverniti, odvračati, odvratiti, 2Beg{ommen, v. n. proč priti; (»on einem ©tte) oditi; rešiti se, spasiti se; (ftd) »erlieren) izgubiti se, zabloditi, zajti. SBegEonnen, v. n. moči oditi. 2Beg{ra§en, v. a. odpi-askati, ogiiliti.	Iziti.
SBegftiedien, v. n. odlezti, odld-SBegtaffep, v. a. odpustiti, pro-pustiti, ostaviti.	[čati.
SBegtaufen, v. tt. odbežati, odter-SBegtetfen, v. a. oblizati. SBegtegen, v. a. na stran pold-žiti, odpoložiti, proč djati, odložiti.	[sdditi
3Begteiben, v. <i. posoditi, odpo-SBegletten, v. a. odvoditi, od-včsti. [(ein SButJ) prečitati. SEBegtefen, v. a. otrebiti, obrati; SBegtocfen, v. a. odvdbiti, od-mamiti.
SBegmadien, ftd&, v. r. pobrati
se, oditi, potčpsti se. SBegmarfdiiren, v. n. oditi, odhajati, odtegniti. SBegmaufen, v. a. pomuzijiti, vkrasti.
SBegmeifter, nt. cestoravnavec. SCegmiiffen, v. n. proč morati. SCSegnafjrae, SBegnetimung, f.
vzetje, odvzčtje, otčtje. SKSegnetjmen, v. a. vzeti, odvzčti,.
otčti; odnesti. 2BegpacEen, ftdj, v. r. pobrati se. SBegpeitfdjen, v. a. odgnati, spoditi z bičem. SBegptacticiren, v. a. ukrasti. SBegpu^en, f. W>pu§en; fig. ukrasti.	Ibiti, pobasati. SBegtaffen, v. a. pograbiti, ugrd-ffiegrattmen, v. a. odstraniti,
odpraviti. SBegretfe, — n, f. OTreife, — n. aBegteigen, v. a. odtergati, odlomiti; porušiti.	[jašiti. 2Begreiten, v. n. odjčzditi, od-SBegroUen, v. a. odvaljati, odvaliti.
SBegrucEen, v. a. odmakniti, od-mikati, ukloniti; — t'.n. odmakniti se, premekniti se, zmakniti se.	[peljati se.
2Begrubern, v. n. odveslati, od-SBegrufen, v. a. odpozvati, od-poklicati	[gati.
SBcgfagen, v. a. odpiliti, odžd-SBegfaufen, v, a. popiti, polokati. ffiegfaugen, v. a. posisati. SBegfcfiaffen, v. a. odpraviti, odpravljati,odstraniti, oddaljiti. SEBegfdjarren, v. a. odgrebsti,
odkopdti. 3Begfd)aufe(n, v, a. odkidati.
SBegfdjenlen, v. a. razditi, razdajati, razdarovriti, podariti.
aScgfcfifrert, v. a. ostrici; ficlj — v. r. pobrrfti se.
aBegftfteucfien, f. SSerfdjeudjen.
SBegfcfitcEen, v. a. odposliti, odpraviti.
2Begfc|jieben, c. a. odtisniti, odri-
. niti, odporiniti, odmakniti.
3Begfcf)iffcn, v. n. odkdjati, odpeljati se.	Itrdpiti.
UBegfdMagcn, v. a. odbiti, od-
3Begft$leicfien, fttf), v. r. zmuzniti se, potčpsti se.
UBegfdjteifen, v. a. na saneh odpeljati; odbrusiti.
2Begfcf)leppen, v. a. odvlčči, od-vlričiti.
2Begfdjleubern, v. a. zavreči, od sebe pahniti.
SBegftljmeifien, f. SBegtoerfen.
SBegfdf)naipJ>en, v. n. zagrabiti.
UBegfcfmeiben, v. a. odrezati; odstriči, pristriči.
SBegfcbneUen, v. a. odbersniti, bersniti, odraziti.
aBegfcbiitten, v. u. odliti; izliti, razliti; izsuti, razsdti.
SDSegfcfjntemmen, v. a. odplaviti, odnesti (voda), poplrfhniti.
Sffiegfdjttimmen, v. n. odplivati.
UBegfegetn, v. n. odjadrati.
2Begfe[)en, v.n. gledati ob. pogledati na stran, odvr.-ititi oči od česar.	[oditi.
2Begfebneit, ftcf), v. r želčti
SBegfenben , v. a. poslati, od-poslriti.
3Begfe$en, v. a. odstaviti, od-postiiviti, proč djati; (ein ■ftinb) pustiti, ostfviti; flber einen (Štaben —, skočiti čez
rov; fidfj — v. r. itbet et»ač, ne marati za kar.
JBegfein, u. n. proč biti, nepri-tomen biti; lig. ne mar biti česar; miniti, zginiti.
SBegftngen , v. a. odpeti; »om SStatt —, z mesta peti.
SBegfpeien, v. a. izrigati, izbljuvati, izpljuvati.
SBegfptengen, v. a. odcepiti; — v. n. odterčati, odbežati v skdk, odderčati.
SBegfpringen, v. n. odskočiti.
SSegfpufjIen, v a. odvrniti, od-pldhniti, odnčsti.
®egfledjen, v. a. izbdsti.
SBegfle&len, f. ©tehten.
SBegfleUen, a. odsUviti, proč postaviti.
SBegtierben, v. n. odvmreti, po-vreti, pomreti.
SBegflofien, v. fl. odbiti, odtisniti, oridriti. [sati, otrčti.
2Begflreicf)en, v. a. izbrisati, obri-
SSegtfjun, v. a. proč djati, odstraniti, oddaljiti, djati od sebe, odpustiti, pustiti.
Sffiegtraben, v. n. oddirjati.
SBegtragen, v. a. odnčsti, odnašati.	Ipoditi.
SBegtteiben, v. a. odgntfti, od-
SESegtreten, v. n. odstdpiti.
2Begtrin£en, v. a. popiti, izpiti.
SESegoerlangen, v. n. želeti oditi.
SBegroatjen, v. a odvaljati, odvaliti.
2Begwanbetn, v. n. odpotovali, odriniti, na pot se podati, odpdtiti se.
SBegmafcIjen, v. a. oprriti, izpfriti, omiti, izpfehniti.	[Bati.
SBegroeljen, v. a. odveti, odpi-
SBegtoetfen , v. a. odpraviti, vpotiti. Lveruiti, odvračati. 3Begroenben, v. a. odvrdtiti, od-SBSegroetfen, v. a. zavreči, od-vrčči, proč vreči, zabaciti; ftdj — V. r. prepoidžati se. SBegttnfdjjen, v. a. otrčti, obrisati, izbrisati. SBegrollen, v. n. hoteti oditi. SBegmtinfdjen, v. n. proč želeti; — v. u. želeti, da kdor ne pride.
SBegjaubetn, v. a. odča'rati. 2Begjief)en,_ v. a. odvlčči; — v n. odseliti se, presčliti se. oditi.
2Beg}WicSen, v. a. odščipniti. 355ti), 3£et)e, i. jo j i gorje; joj jojtnene! ah; alt — , joj! prejoj! —tfjun,boleti; finem
—	, uvrčditi kogar; ftdj — tljun, vdariti se.
SBeft, K. bdi, bolečina, bolčst; beda, reva; bie — en, pl. porddne bolečine. SSefjen, v. n. pihali, puhati veti, vejati; (al« galjne) viti se, ferfrdti. SBeljeiage, f. javk, javkanje, pldč, jadikovdnje, jok, vek;
—	n, v. n. javkati, plakati, jadikovdti, jokati se, vekati, tarnjdvati, kukati.
3Be&nuit&, f. žaldba, žalost, žil,
miloba, tuga. 2Beflmut()ig, a žaloben, žalosten , žalen , mil, tužen; — feit, f. žaldbnost, miloba, tužnost-SBeljtmutter, f. babica SBcljr, — e, f. brin, obrdna, bramba, varstvo; ordžje,
branilo; ftcf) jut — fiellen, braniti se, v brdnsepostdviti. S8ef)Ef>aitm, m. šranga, šranja. SBeijren, v. a. braniti , zahra-niti, vbranili, štititi; ne pustiti, ne dovoljiti, uzkrdtiti> ftd) — v. r. braniti se. SBeftrgefjang, n. remen od sablje. aGefjtgeratf), n. branilo. SBe^rfjaft, a. kdor se braniti more; - mctdien, ordžati, oborožiti. SBeljrlo«, a. neordžan, neobo-
rožjen, golordk; fig. slab. 2Bef)rflanb, nt. vojdski stdn. SBeljtage, f. dnevi bolezni. SBeib, n. žena, ženica; alte«—, baba; fjafilidje« — , babdra, babulja; elenbe« —, babče. 3Bei6cl)en, n. ženica, ženka, žen-kica; (bei SJfjieren) ond, samica. SEBeiber«, a. ženski. 3Beibetmann, nt. žendh, žendr. -SSeibetnarr, nt. babež, žendh, ženkdlj.
3Beiberraitb,nt. otmica, ženordp. SBeibertegiment, n. ženska vlada. SBBeiberrocf; m. janka , kiklja;
ženska jopa Ob. suknja. SBeibetfdjeit, a. ženohdjen. aBeiberjeit, f. mesečina ženska,
ženski čas. SBeibifd), a. omebktižen, babji. 2Beiblidj, a. ženski; —feit, f_ ženska nardv.	(.žena.
2Betb«bilb, P. petfon, f. ženska, SBeibžleute, f. ženske, ženstvo. ~Seid), a. mehek, mek, meček, mehak; (fanft, jart) mičen, rah, rahel. 2Beidj)bilb, n. okolica, obližje.
, f. smehkdta, mehkost; (jtBifdKR tien Stipsen unb Oen-
ben) lakotnica, tišina; (SBabe) meča ,' tmečdva. SSeidjen, v. n. ogniti se, ukloniti se, umakniti se; (einet itbettegenen .Rraft) jenjati, od-jčnjati, 'henjati, nehati; Bot einem — , bežati pred kdm;
—	v. a. močiti, namakati, vlažiti, tnavlagati; mečiti, omekševati, mekšati.
SBeidjgefotten, a. mehko, napol kuhan.
3Seidf)b'it, f. mehkost, mehkdta. SBeidtbetjig, a. miloserden, mi-loserčen, vsmiljen, milostiv;
—	feit, f. Miiloserdnost, mi-loserčnost, vsmiljeno serce.
SESeidjtidj, u. mehkužen ; slab;
—	feit, f. niehkdžnost. ®eid)ling, m. rnchkUžnik, raz-
mizancc, bcha.
5E5ebmuti)ig , f- aBeidjfjerjig. 9Beid>feI, f. višnja; - fitfdjbaum,
m. višnja, ŽEBeibe, f. —nbaum, m. verba, verbovec; fteine—, verbica; —n, a. verbov; —nroalb, ni. verbje, verbovje. 2Beibe, f. paša; pašnik; fig veselje , radost.	[pasti se. vJBeiben, ». a. pasti; — v. n. 3BetbepIa§, m. pašnik, paša, mu-
ljiva , murava. 2Beibgefdf)tei, n. lovski krič. 2BeibEne<f)t, »t. lovski sluga. SBeiblicb, a. verli, jak; dober. SBeibmann, tn. lovec; — fd^aft,
f.. lov; lovstvo, ffieibmanniitf), a. lovski, lovaški SKSeibmeffet, a. lovski nož,
SBeibfadE, m. —tafcfie, f. lovdška torba.	[ydštvo.
SBeibnjerf, n. lov; lovstvo, lo-
SBeife, f. motovilo, motilnjak, motivnik; — n, v. n. motati; —t, m. motavec; —trn, f. motavka.
SBetgern, r. a. braniti, odrčči, nedovdljiti, kratiti; ftd) —, v. r. braniti se, ne hotčti, vpirati se, zoperstavl jati se.
SBeif)bi|"d)of,m. posvečen vladika.
SBet^c , f• kanja , kanjdh, za-koleč (ptica).
SBeifje, 2Beif)ung, f. posvčta, posvččenje, sveti red.
SBeifjen, v. a. svetiti} posvetiti.
SBlibet, nt. ribnjak.
SBeifjfeffet, m. kropilnjak.
SBeibnatbten, f. aBeibnatfitgfeft, n. božič, rojstvo JezusoVo.
2Beiljnad>tS-, a. božični.
SBeifjnadfitČbrob, n. popertnik, božlčnik, mižnjak.
SBetbnacfjtžjeit, f. božič.
3Beif)taucb, m. kadilo; tamjan; —biidtfe, f. tamjanica; —faf, n. kadilnica, kadilnjak.
SSeibttaffet, n. blagosldvljena voda.
SESeibtBCbel, — ficrenget, m. kropilo, škropilnik, škropilo.
SEBeil, c. ker, jer, jerbo; (fo tange al i) doklčr; (inbem)ki, ko , kar.
SEBeilanb , a. pokojni, ranjki; bivši; — ad. negdaj.
SBeildjen, n čas.
SBeile, f. čas, doba, rošnja, vreme, alte —, vsigdar, vsaki Čas; tange, furje —, dolg, kratek čas; id) f)dbe futje.
tange —, mi je kratek, dolg čas, idj [)abe — , vtegnem, imam čas. SBetlen, f. S3cmeiten.
aBeilct, m. selb, ves. [vinski.
SBein, m. vino; tersje; - o.
2Beinart, f, versta od vina; — •9- «• vinu poddben-
SBeinbau, m. vinorčja, vinstvo.
SBeinberg, m. vinograd, nograd.
SBeinbirn, f. vinica.
Sffieinblatt, n, tersov list.
SBeinbliitfje, f. tersov cvet.
2Beinbutte, f. brenta.
SBeinbtoffet, f. beli drozeg.
3Beinen, v. a. u. n. jokati se, plakati, vekati; — n. plač, P lak, jdk, včk, jokanje, pla-kauje, vekanje.
'SBeinertidj, a. plačen , plačljiv, jokav, vekav; mirifl —, težko mi je pri sercu.
3Beinfa|i, n.bečva, pučel, bren-ka, brenta.	[od vina.
SBeinfledfen, m. skverna ob. mada
SBeingarten, ni. vinograd, nograd.
SBeingebitge, pl. vinrfgradi.
SBeingeifl, m. vinski ddh.
SBeingelage, n. pivnica. aBeingelanbet, n brajda.
3Beingefd)ma<f, m. slaj od vina.
SBeinglač, n kupica, kozarec, bokal.
2Beinf)adEe, m. motika. Lnotn.
355einf)anbet, ni. tergovina s vi-
SBeinfjauč, n, ker cm a , pivnika.
m. nogradski varh.
35Jeinjaf)t, n. vinorodno leto.
2Bein£eller, m. pivnica.
SBeinfern, m. pečka. SBeinEufe, f. kad.
SBeintatte, f. prekelj, letva.
SOSeinlaub, n. tersovo listje.
SBeinlefe , f. tergatva, bratva, branje , bendima.
2BeinIefer, m. berač, tergavec, tergač; —in, f. beračica, tergačica.
SBeinmeffer, 111. vinjak.
2Beinmonat,ni.oktbber,listopa'd.
SBeinpfa[)l, m. prekel, kol, tik.
SBeinranSe, f. rozga, rozgva, loža; brajda.
SBSeinrebe, f. rozgva, loža, vinika.
SlBeinteidf), a. tersovit.
SBeinfaufer, ni. viuopivec.
SBeinfd)an6, m. kerčma; prodaja vino. [kerčmarlca.
2BeinfdienE, m.kerčmar; — in, f.
2Beinfd)ierting, ni. češmilje.
2Beinfe(sling, m. grebgnlca, vla-čenica.	[venšterg.
2Bein|tein, m. vinski kamen,
SBeinftoČ, ni. ters, vinska terta ; col. tersje.	Lpine.
SBeintrdber, — tre|ter , pl. tro-
SBeintraube, f. grozd; — n, pl. grozdje.
SBcintrintcr, m. vinopivec..
2Beinjefjent, m. desetina od vina.
2Beinjei((>en, n. vinsko kazalo.
SBeinjerl, m. vinogradnik, no-gradnik.
SBeinjoU, m. vinarina.
SBeiž, a. einem etroač — mas dben, nalagati kogar, [napev.
ffieife, f. način; šega; (tfrie)
2Betfe, a. moder, pameten; — m. modrec, modrijan.
SBeifet, f. matica (pri čbelah).
2Beifen,i>. a. kazati, pokazati, ka-zivati; fig. fidj - laffen, poslušati ; »on fidj —, odpraviti.
SBeifer, m. kazavec; f. SEBeifel.
SBeigroutJ , f. beli koren, ko-korik.
aBeifung, f. povčlje, zavkiz, navestje, sprava; (Sabet) graja, svarilo. SBeit, a. daljni, dalek, dalijn; (al<> JTteibet) širok; (geraumig) prostdren. prostrin bet— ern nidjt, nikikor ne; — ad daleč, deleč, daleko; — unb breit, na dalekn in široko. SBeite, f. daljina, delja , dal-jnost, daljtiva, dalečina, da-lekdta, širokost, širina; pro-stdrnost, prostrinost. SBeiten, ftdj, v. r. širiti se, razširjati se. SBeitet , a. dalji, daljšidale-ččjši; širji, prostdrniši, prosti'.inisi; — ad. dalj, delj, dalej, dalje. 2Beittditftg, u. obširen, raztegnjen; prostrin, širok; —er SSertttanbter, daljnirojik; —et @tbl, obširen, raztegnjen slog; —teit, f. obširnost; prostrdnost; flaljnost. 3Beitfd)Weiftg, a. obširen, preobširen, pretčgnjen, raztčgnjen, preddlg. SBeitfidltig, a. dalekovid, dale-
koviden; —e, ni. dalekovid; —te it, f. dalekovidnost. SBeijen, m, pšenica; — = , a.
pšenlčni.	[nisce.
SBeijenacfet, m. —felb, n, pše-ffieijenbrob, tt. pšenlčnjak. pšenlčni krub. aBeijentorn, n. pšenično zerno. SBeldjer, e, eS, pr. kteri, ka-tčri, ko ji; kdd; roeld) ein SRann, kakšen čldvek ; —ge;
aBeižbeit, f. modrdst, pamet-nost.	[pameten.
3Bei(>lidj, a. moder, premdder, SGBcif, a. bel; (rein) čist; - n.
—	e, f. belina, beldba, beldča. SBeiSfagen, v. a. prorokoviti,
prerokovati, prerdčiti, pro-rikati.
SEBetžfager, nt. prorok, prerok;
—in, f. proročlca, prorokinj a. SBeižfagung , f. proročinstvo; prorokba, prerokba ; proro-kov.inje , prerokovanje. aBeiSbiet, n. belo pivo, zamčd-nice.
SBeiftbledv n. kositer. SBeifibrob, n. beli krub, pogiča. SBeifbudte, f. gaber, graber; —n , a. gabrov; —nbolj, n. gabrovina; — ntttalb, nt. gab-rovje.
aBeifborn, nt. beli gldg, gldg;
—beere, f. gloginja. Lbeljtik. SSeifie, n. belo, belina; (im Gšj) SBeifen, v. a beliti, obeliti,
pobeliti. SBeifftfdj, nt. belica, podlčstva. SBeifjgat, a. strojen Cua irh). SBeifgarbet, nt. jirhar, irhar;
—	et, f. jirharlja , irharlja, irhirstvo.
SEBeijjgelb, u. beložolt. aBeipgrau, a. siv. SSeifibaarig, a. belovlis. 2Bei0Eof)£, n. ciklja, beli kapus. SBetftlid), a. belkast, belkljat,
belkljast, belav. 2Bet|jlebet, n. jirb , irh , jirho-vina; — n, u. jirhast, irhast. SBeifititnne, f. hoja, hojka. iKSeifjjeug, n. pertenina, plat-nina, perilo.
ftatt, ad. kakd, na kakšen način; •—let, pr. kakšen, ka-kuv.	[uvčdel.
SESSetE, «. včl, vedel, zvedel,
SSSelten, v. n. veniti, zveniti, venčti, vedniti, vednčti, zve-dneti, ved le ti, zvedlčvati, sušiti se, vehnuti.
SBetEfjeit, f. velost, vedlost.
SBeUbaum, m. valek, valjovec, vitlo, vratilo.
SGJeUe, f. vil, slap, talas,vlna;
f. SBeUbaum.
2BeUenfotmig, a. valovit, vald-ven; — eSBetoegung, valjavica.
SffieUern, v. a. ljepiti, zaljepoviti.
3Betg, m. som (riba).
SBett, f. svet; fig. ljudstvo, ljudi.
SBeltacfjfe, f. osovina od sveta.
SBeltatl, n. vesdljni svet, ve-sdljnost, celi svet.
2Beltalter, n. vek. Isveta.
SBettbefjettftfiet, nt. gospodir
2BettbeEannt, a. znan po celem svetu.
SBeltberufjmt, u. prešla ven, ve-leslsfven, slaven po celem svetu.
2Bettbefdf>teibung, f. svetopisje.
SBeltbraucb, m. navada sveta.
3Bettbutger, ni. svetčan, svečan.
2Beltgebaube, n. vesdljni svet.
2Beltgegenb, f. strana sveta.
SBeltgeifHicfie, nt. svetovni du-bdvnik.	Išna sodba.
2BeJtgeridf)t, n. poslednja ob. stra-
SBeltgejcfitif)te, f. dogodivščina sveta; aUgemeine—, občinska dogodivščina.	Ijas.
2BeItgiirtel, nt. podnebesni po-
aBettEarte, f. svetovid, mapa sveta.
2BettEemitnifi, f. poznanje sveta.
SGBeltBinb, n. — men'clj, ni. sve-tdven čldvek, posvetnež, svetnež.
SBeltEIug, a. političen; — fieit', f. politika ; poznanje sveta.
SBettEoriper, nt. svet
UBettEreiS, m. zemaljski krdg.
SBeltEugel, /". zemaljska krogla.
2BeltEunbe, f. poznanje sveta; svetoslovje.
SBettlauf, m. zemaljski tek.
SBfttleute, pl posvetni ljudi.
SBelttidj, a. posveten, svetrf-ven , svetski; zemaljski.
SBettmann, m. politik; posvetnež, posvetni~človek, sve-tovnjdk.	imorje.
SDBeltmeer, n. okean, širdko
SBeltftnn, ni. posvetne misli.
SBellfltid), m. podnčbje.
SEBelttbeit, ni, strana sveta.
SBeltroeife, ni. modrec, modrijan, tilosdf.	[sofija.
2Beltroei6f)eit, f. modrdst, filo-
SBem? pr. komU ?
2Ben? pr. koga?
2Benbef)alS, ni. serboritnik, ser-boritnež; (SJogel) serboritka, vertoglivka.	lkrdg_.
SBeiibeEteiS , — jirEel, ni. točni
2Benbelbaum, nt. vertilo, stožer.
2Benbeltrep)>e, f. okrdglc stopa-lice , obernenka.
SBenben, v a. obrdtiti, ober-niti, obračati; vratiti, ver-liiti, kreniti, okreniti, okrč-nuti, zasukati, prevračati; ftcb an einen — , oberniti se h komur; einen Met —, preo-riti njivo ; ®elb auf eroaš —, dnar za kar potrdšiti, bet
Sffiinb fjat fidj geroenbet, veter se je premenil; @ott roenbe tis jum Seflen , Bdg ddj, da dobro izide; <ftrf) umanbern) piomeniti se, premeniti se.
SBenbung, f. obernitva, ver-nitva, okret, okrčtanje, promena, premena.
2Benig,a. U. ad. malo, maj-beno; ein —, koljčkaj, trohico, majceno; —e, d. mati, maloktčri; —er, u. u. ud. manj, manje.
SBentgEeit, f. malenkost, ma-ličkost, maličina, malost, majhenost.
SBSenigfle, a. tiajminje; — n§,a. najmanj, najmanje, bar, harem.
SBenn, c. ako, ko, če; kader, kedar; — ad. v kteremčasu; — aucf), — gfetcfj, — fcfjon c. akorivno , čerdvno, desiri-vno, četudi, premda, ako-prem; bodi, da; —nur, c. samo ako, da le.
2Ber, pr. kdd, tko'; kteri.
SBerbegelb, n. zavd.ivek.
SBerbeEretč, m. vojniški krog.
SBerbelijle, f. list od zapisovanja vojnikov.
SSerben, v. a. (um etwa<>) isk.-iti, tražiti; (©ofbaten) zapisovati nabirati, vabiti; (um eine ffiraut) snubiti, svatoviti, prositi.
SBetbeplafs, m. mesto od zapisovanja (vojnikov).
SBetber, ni. iskavec; zapisovd-vec, nabirivec; snubač. snubitelj, prosivec.
SKSerben, v. n. postiti, posti-
ti i t! , postijati j biti, bo-dem.
SBerfen, v. a. vreči, metiti, ljučati, hitati ; SOtijt — , kidati gndj; 3unge —, povrčči, polčči, mlade imčti; (Bon bet j?uf))otelitise; (Bonbet©d)»ein) oprasiti se; (Bon bet ©tute) ožrčbitise, einen ju SBoben —, kogar ob tla trešiti Ob. telč-biti; ftcf) — i V- »'• skriviti se, kriviti se, zvreči se; ftcf) Bor etnem auf bie Snie —, pred kdm poklčknuti. losnutje.
Sffietff, n. - e, f. osnova, snova,
3Berg, ©erE, n. kodelja, tulje, kosmina.
SBerE, n. delo, posel; djanje, čin; bie J&anb ang — legen, lotiti se posla, prijeti se dela.
SBetEbiene, f. delavna čbela.
SBerEfufjter, -meifler, nt, delo-
vddJa- „	. ivi •
SBerEleute, f. teziki, delavci.
SBerjlatte, f. delavnica, dčlav-nišnica.
SBerEftellig, a. — ma$en, dogo-toviti, dodčlatl, dostoriti, narediti.
SBetEflube, f. SBerEftatte.
SBerEtag , m. delivnik, vsakdanji, delaven ob. vsednji din.
2BetEjeug, n. ordd, orodek, orddje; fig. sredstvo.
SBermutf), ni. pelin, pelen ; Klein, nt. pelinovec, pelinovo vino.	[mor, podjed.
ffijetre, SBetle, f. bramor, mra-
SBetfte, f. versta (ruska milja).
SBertf), nt. vrednost, cena, ce-nost.
3Bertb, a. vreden; (tiet, tljeuer) drag, mil, ljdb; — acbteit, —
batten, — fcfjdgett, poštovati, štim.-fti, ceniti; eS ift nic^t ber SKiibe —, ni vredno. SBertfjgefdjdfst, d. drag, spoštovan, ljubljen, precenjen. aBert^djaljung, f. poštovdnje, spoštovanje j cenjenjc, cena. SSSefen, n. bitje; (SBefenfieit) bit-nost, bitstvo, istdta ; (©acfie) stvdr ; (3uflant>) stan, stališ; (StatureU) narav, čdd; bač bodjfte - , naj višnje bitje beztelčsno; bftž gemeine - , posli občinski; (gpilepftO padavica, božjdst; (Ste ©itten) šege, navade, obnašanje. aBefenfjeit, f. bitnost, bitstvo SBefentlidj, a. biten, bitstvčn;
istinski; glaven SBeSpe, f. osa, ds; — nneft, n.
osina, osenišče, osinjak. osir. aBeffen, ®e(j, pr. čigav, čiji. [)a[b , •- loegett , ad. za kdj, čemu, za česar voljo, zašto. SBeft, m. zahod, zapdd, zatdn. SBefte, f. telovnik, bezrokdv-nik, perslik, životnik, lajbič, kamiždla. aBeflen, m. zahod, zapdd. aBeflerbemb, n. križemnik. SSJefHidfi, a. zahdden, zapaden, zap.-fdnii ■ — ad. proti za-padu, k zahddu. SBeftmcirSČ, ad. proti zahodu, veččru ob. zapadu , vzahod. S55efltt>in& , nt. zapadnjak , zahodnjak, zapddnik, večerni veter.
SBette, f. vadlja, stava, oklada' SBetteifer, m. tekma, tekmanje,
natecanje; —er, nt. tekmec, tekmavec; — n, v. n. tekmati, natecati se. 3Brtten, v. a. u. n. vadljati, vadljati se , staviti, staviti se, okladati se. SKetter, nt. vadljač, stavovec. asetter, n. vreme ; (Un—) ne-vreme, nevihta , iha , nepo-gdda, oldja; grdm, germlje-vtna.
SBetterabteiter, m. gromosvrfd. 2Betterb(ume, f. nežčvica. aBetterbadj, n. nadstrešje, pri-stresje.
aBetterfafjne^.veternica. [komer. aBetterglaž , n. vremenik, zra-aBetterfiabn, nt. veternik. aSSettertaunig, a. zlovdljen, kla-vern , merčen ; premenljiv kot vreme. 3Betterteucbten, v.n. bliskati se;
dernice igrajo, zabliskavati. aBettem, v. i. gromčti, germčti, nevihtovati, vihrati; (fludjett) kleti, preklinjati. aBetterpropljet, vi. prorok vre-
mčna, pratikdr. aBetterproptjejriung, f. prerokovanje vremena; — regrn, ni. ploha; —ftratjl, m. grom, strela, blisk, gromska strela ; —»enbtfcb, o.nestanovit, premenljiv; —molte t f. hudo-drni oblik. SESettrennen, v. n. za vadijo ob. stavo teči; —ftreit, m. borba za vadijo. 2Be$en, v. a. brusiti, ojstriti, podjstriti, dergtiiti, dergati; — fietn, m. briis, brusen kamen, osla.
SBidjfe, f. vošilo, voščilo, vosk; — en, v. a. voščiti, ovdščiti. voskati, likati. [—, siromak.
SEBidjt, nt. ničvrednik-, armer
SBitfltig, a. (BoUroidjtig) polno-v;igen; Bon SBebeutung, f. važen, prevažen, znamenit, zanimiv; — Itit, f. važnost, znamenitost, zanimivost.
JSicfe, f. grahor, grahorca, gra-liorka.
SBicČel, m. (fReiftenbiifcIjel) toka, totika; (auf bet .KunEet) kosem , kosmič; (sum Štagett bet -SiSrbe) svitek ; —banb, n. povdj; — Einb, n. dete, do-jčnec , dete v povdju ; — n, 17. a. viti, zaviti, motati; zamotati; ein .Kinb — , poviti, povijati dete; —jeug, n. plenice, povoji.
aBibbet, m. oven.jarec; — topf, m. (ein jettauffet £opf) koš-mider, razkdsmanek.
3Biber, prp. zoper, soprdt, nad; proti, nasprdti, naprdti; et fiinbigt — @ott, zoper Boga greši; — bengeinb jiefjen, nad sovražnika iti; — feine^flidjt tjanbetn, svojej dolžndsti na sproti delati., zoper svojo dolžnost delati; — ben gtufi ftljtBimmen, rčki nasprdti plavati.
SEBibetbtutf, m. odpor.
S!BiberfaE)ten, v. n. zgoditi se, primeriti se, nakljdčiti se,pri-pčtiti, pergoditi se; —^attett, v. n. vpirati se , braniti se, vstavljati se, protiviti se.
SBibettegen, v. a. opovrčči, prepričati.
SBiberlittj , a. sporen, zopern, nevgdden, neprijeten.
2BibernaturUc6, a. protinariven, proti naravi; neprirojen; — Eeit, f. protinaravnost.
ffiiberpart, m. zopernik, pro-tivnik.
aBibetpralt, m. odboj; — en, v. n. odbiti se, odskočiti.
SBibetratben, v. a. odsvčtvati, ne svetvati.
SBiberredjtlicIj , a. nepravičen, nezakonit, nepostaven; — teit, f. nepravičnost, nepostav-nost, nezakonitost:. Ltimba.
SBibertebe, f. prigovor, pro-
SBiberreben, v. n. zopervati, protiviti se, prigovarjati.
ffiibertuf, m. oporčka, preklic.
SBibertufen, v. a. oporčči, opo-rčkati, preklicati. Lklicljiv.
SBiberruflidj, a. oporečiv, pre-
SlSiberrufung, f. SBibertuf.
SBibetfacfier, m. protivnik, zopernik, neprijatelj; zapetnik; (Seufel) vrag; - in, f. pro-tivnica, zopernica
SSibetfcftein, f. 2Biebetfcf)em.
S3ibetfe(sen, ft<$, v. r. protiviti se, soprotiviti se, vpirati se, zoperstivljati se, vstavljati se.
SBiberfe^ticb, a. protiven, vpo-ren, zopern; tverdoglav; —" Eeit, f. protivnost, vpornost, zopernost; tverdoglavost.
SESibetfe^ung, f. vpor, odpor, opor, protimba, zoperstiv-ljanje.
SBMbetfinnig, a. protismiseln, bezmiseln; — feit, f. bezmi-selnost.
SBtbetfpdnfiig, a. okoren, vpo-
ren,nepokdren, čmern, tver-dogltiv, term; -- feit, f. okdrnost , termost, nepokdrnost
SOBtberfpretfjen, v. a. zoper ob, proti govoriti, odporov.-iti, protiviti se; — fttf), v. r. po-riii se, spodrčči se, zariti se; —b, a. protiven, sopro-tiven, protisldven, nesldžen.
SGSiberfpretfjer, m. protivnik, od-porovnik, nasprdtnik.
SBiberfprutfj, m. protigdvor, protislovje , nasprotna beseda, navskriž- beseda.
SEBiberftanb, m. vpor, odpor, protinstvo, nasprdtje, overa
SBiberllefjen, v. n. protiviti se, zoperstivljati se, zopersU-viti se, vstaviti se , vpirati se, vpreti se, odporovati, nosprotovriti.
2Bibe'r|ireben, v. n. vpirati se, protiviti se, zoperstrivljati se.
SBiberftreit, m. odpor, vpor, protivljenje; —en, v. n. f, SBiberftreben.
SBiberrodrtig, a. protiven, zo-pern, soprotiven, nasprdten; neprijeten, sporen, ostuden; — feit, f. protivnost, ».oper-"nost, nasprdtnost; neprijetnost, spornost.
aBtbettpiUe, m. zlovdljnost, klju-bet, nejevdlja, nevolja, ne-zadovdijnost, nezadovdlj-Stvo; —ngegen etroaS f)aben, kaj merzitt; mit — n , neje-vdljno.
SBibermillig, a. z.lovoljen, nejevoljen, nevdljen, nezadovd-ljen;nebdten. [riti, sporočiti.
SBibmrn, v. a. posvetiti, poda-
JBibmung , f. posveta , sporo-čitva, podaritva.
SKSibrig, a. zopern , protiven; (unangenefim) neprijeten, sporen, pristdden ; —enfalfč, ad. inak, inrice; ako ne ; dru-grici; —feit, f. zopernost, protivnost; spornost, pri-strfdnost, neprijetnost.
2Bie, ad. kako, kako ; (bejiebenb) kakor, kot, kao, kano, jako ; od; — gefefjrt ec autf) fein mag, naj je učen kakor hoče ;
—	alt ift er, koljko je star, koljko imri let; — ftatf reat bie fflefeHfcfjcift ? koljko je bilo družtva? — tange, koljko časa, — oft, kolikrat, ko-ljkokrat? — tfieuer, po čem, za koljko? — Diet, koliko, koljko ? - ®ott mili, kakdr Bog hoče; er fiebt if)n — fein Seben, ljubi ga za svoje živ-Ičnje; — eieffadj, kolikčri?
—	tuof)f, če ravno, akotddi;
—	er mitf) erbfidft, kader me zagleda.
SBifbe, f. terta, vitra; — Ijopf, m. smerdokrfvra, vddd,vdcb, udeb, butej, dab.
SBieber, ad zopet, spet, opet, vdrugič, znova, ibiti; najti.
SEBiebetbefommen, v. a. nazij do -
SBieberbringen, v. a. povernlti, p tj vrač a ti, nazaj prinčsti.
2Bieberemnaf)me, f. priosvdjenje.
2Biebererinnerung,f. priopomena.
2Biebererlangimg, f. prizadob-Ijenje.
®iebereroberung,/'.priosvdjenje.
SBieberfinben, v. a. najti, zopet dobiti.
UBiebetforbern, v. a. nazdj tirjatj.
SBiebergebaren, v. a. preporoditi.
SBiebetgeben , v. a. povratni; nazaj dati.
SBiebergeboren, a. prepordjen.
aBiebetgeburt, f.preporod, pre-pordjenje.
2Biebergenefen, v. n. ozdraviti se, opordviti se, okrevati se.
SBtebetfjaU, m. odmev, odrr.ih, odglds, jeka; -n, f. 2Bie= becfcbaUen.
2Biebetf)erfleUen, v. a. ponaprd-viti, poobnovlti, popravili.
SBieberfjetrfieUung, f. poprdvek, poobnova
SBieberbolen, v. a. ponoviti, ponavljati; (brtngen) nazaj prinesti.
SBieberMtten, v. a. preževati, prežvekati. prežvekovati.
SBiebertauf, m. odkdp; —en, v. a. odkupili.
28ieberfaufet, m. odkdpnik.
2Biebettefjr, f. povrdjekt — en, v. n. verniti se,*ratiti se, povrdtiti se. 5Bteber{ommen, v. n. spet ob. na/.,,] priti; verniti se.
SBieberCunft, f.povrdtek, dohdd.
SBieberlefen, v. a. spet prebrdti.
SBiebetnefjmen, r. u. nazaj vzeti; preotčti.
SBteberfagen, v. n. spet reči.
SBieberfdjaU, m. odmev, odmih, jeka ; - - en , v. n. odmevati, razlčgati se, oriti se, odzivati se.
SBieberfcftein, m. osvit, odsev, odsvit; — en, v. n. odsevati, odsjdti, odsvitati.
SBieberfdjicSen, r. a. spet posldti.
SBiebetfdjreiben, v. a. odpisati. SSieberfefjen, v. a. uzviditi, oz-viditi.	ikerst.
aBiebettaufe, f. prekerst, drugi SBlebertiinen, f. aBiebetfcbaUen. SBiebettiergelten, v. a. poverniti. povrdtiti, povrdčati; nadomestiti, nakndditi. SSieberttergeltung , f. povernllo, povernltva ; naknsfda; —š= redfrt, 71. povračilna pravda. SBieberoerfaufen, v.a. preprodati. SBiege, f. zibelj, zibela, zibka, kolevka; — n, v. a. zibati. SBiegen, v. n. vagati, težiti;
meriti; M- / r- vijugati se. SBiefjetn, v. n. berzdti, rzati,
razgetrfti, heržiti, restdti. 2Biežbaunt, m. žerd, žerv. SBiefe, f. travnik, senožet. [da. SBiefenflur, f. trata, loka, liva-©iefenfut^e, f. draga, jarek. SBtefenHee, m. detelja. 2Bie »tet, ad. koliko , koljko ;
—	fte, u. koliki, koljki. 2BieW0t)l, c. čerdvno, desirdv-
110, četudi, akoprem, premda. JBilb, a. divji, divdk; (graus fam) ljut, divji; (aušgelajTen) raziijzdan; (roj)) sirov, neotesan; (obe) pust, pr.ih; — tjin unb Ijer fdtauen, miždrkati*
—	roetben, zdivjati; einen — • rnadien , ra/.kriči ti kogar ; —
71. zver, zverina, /veljali, zverjačina ; divjdd, divjina, divjačina.	_ lea
SBilbbad), 7ll. budoilrnik, bistri-SBilbbaum, m. lesnika. Lčina. 2Bilbbraten, m. prečna divjd-SBilbbtet, n. divjdčina. SBilbbieb, 711 zverinski tat.
2Bitbe, m. divjak.
SBitbfang, m. fig. divjak, gor-njak, razs.ijavec.
2Bitbfremb, a. čisto ptUj.
2Bitbfrucfct, f. lesnika, loški sad.
aBitbgefaUe, pl. divjarina.
SBilbfjeit, f. divjačnost, divjost, divjota, raziijzdanost; sird-vost; pustoba.
SBilbting, m. divjak.
SBilbmeifler, m. zverinjar.
SBilbnig, f. pustina , pustinja, pustara, pušava; divjota.
2Bitbfct)aben, m. škoda od zverine.	[vec
2Bi[bfct)%, m zverostrelec, lo-
JBilbfcfmtein, f. divja svinja.
SBilbfpur, f. sled od zveri.
2Bitb|tanb, m. loža, berldg.
SBitte, m. volja, hotenje; (@in= toitligung) privdljenje, — «4 fein, v. rt. hoteli, hteti, nameniti, namenjen biti.
SSiltenčbeftimmung, f. odldka, odlitka, hotenje.
SBiUenfSmeinttng, f. misel, volja.
3BiUfat)ren, v. a. dovdljiti, pri-vdljiti, storiti komur po volji.
SJBiltfaftrig, a. postrežljiv, vstrež-ijiv, posldšen, voljen ; —feit, f. postrežljivost, poslušnost, voljnost.
SBiUtg, a. voljen, radovoljen, dobrovol j en, pripraven, rad; — ud. rad, voljno,; — en, v. a. in etnjaS —, v kar pri-voljiti; —feit, f. voljnost, radovdljnost, pripravnost.
SBiUfommen, a. všeč; fei —, dobro si dosel, Bog te spri-mi, zdravo; — Ijeigen, pozdraviti, sprejčti; fig. drag ob.
prijeten biti; —m. pozdrav, zdravje; (Sedjer) došlica.
5BSiUČiiS)t, f. samovolja, svojo-vdlja; — tid), a. samovdljen, svojovdljen.
SBimmetn, v. n. mergolčti, gom-zčti, gomizljati. vreti, verveti.
SBimmer, f. gerča; — ig, u. ger-čav.	[vekati, prepadati.
SBimmern, v. n. plakati, ječati,
SBimpet, f. veternica.
JBimper, f. trepavniea, vejica;
—	n, v. n. mižgetati, trepd-hati.
2Binb, m. veter; gelinber —, vetrič, hlad; ber — gefjt, veter piha; — marf)en, mahati, pahati; fig. hvaliti se, ustiti se; — wot)on tjaben, čutiti kar,
2Binbbeute(, ni. vetrenjak, ve-trogonja ; bahUn, bahivs.
SBinbbtidjfe, f. veternica, veter-njača (puška).
2Binbe, f. slak (trava); (jum SBinben)( motavnik, štritiv; vitlo. **
aBinbet, f. plenica, pelentca , peluica, povoj; —n, v. a~ poviti, povijati.
SBinben , v. a. viti, vijati, navijati ; (roeifen) motati; (bres fjen) sukati; .Stranje —, viti. plesti, spletati vence; etivatr auč ber jjanb —, iz rok izviti; Saften in bieJpofje —, na vitlo gnati; bie jjanbe -, roke sklepati ob. spenjati; ftcf>
—	, v. r. viti se, sukati se, vijdgati se, vertčti se.
2Binbfa<fel, f. SBSinbticbt.
SBinbfafjne, f. veternica.
2Binbf)unb, m. hert, oger.
3Binbig , a. vetroven, vetren,
vetrovlt. SBinblidjt, n. dupllr. [stiin. aBinbmadjer, m. paglovec, hva-SSStnbmeffec, m. vetromer. aBinbmuble, f■ veterni mlin. SBinbrofe, f. veterna roža, ve-ternica.
3Binb6braut, f. villir, viher, iha. SBinbfdjaben, m. škoda od vetra. aBinbfdteu, a. vetrobdjen. 2Binbf(jie( f. 3Sinbbunb. aBinbfliU, a. tih, bezvetern, za-velen; ein — et £>tt, zavčtje;
—	e, f. bezvetrije, tišina. * 2Binbfturm, f. ©turmtoinb.
SEBinbfudjt, f. sušica (veterna). ffiinbung, f. (beg glufeš) vijd-ganje; (bež 3»itn§) motanje, sukanje ; navijanje ; (einer <3djtaube) zavdj. aSSinbtsebe, f. zamet. aSinbmeifer, m. vetrokdz. SBinE, m. mig, miglej, pomiglej;
kimnej j mahlej. SBintel, m. kot, vogel, ogel;
—	d)en , n. kotoc , kotiček, oglič; —a. tajni, skrivšni.
aBinfelelje, f. tajni ob. skrivšni zakon.
SBinEeleifen, n. vogelnica. 2BinEelformig, a. voglast, oglo-
vit, oglast. SnjinfelbaEen, m. verstomer. SBinEelig, a. voglat, ogelnat, voglovat, koten. [mera. 3BinEe(maf!, n. kotomer, voglo-aBinEelmeffer, n. kotomerec. SEBinEelfcfjreibet, m. pravdozkaza. SBinEeljuge, pl. izvijdtine, prazni
izgovdri. SBinCen, v. n. kimati, kimniti,
migniti, migati, pomigniti; (mit bet #anb) mahati,mahniti.
SBinfeln, v. n. cviliti, cvičati, cmevkati, cmeriti se, joho-tati, čvičati; — n. cvil, cvič, cmevkanje, johot.
SBtntet, m. zima; im —, po zimi; ben — jubtingen, zimo-\,iti. prežimo viti; — s, a. zimski. [mina, zimski sid.
3Binterfrudjt, f. ozimina, zi-
3Bintergtun, n. zimozelen, berš-ljan.
aSintetbaft, a. zimdven.
SBintem, v. n. zimiti se, zima nabijati.	[zimska sev.
3Binterfaat, f. ozimina, zimina,
SBintetfeite, f. severna strdn.
2Bintertt>eisen, m. ozlmica,(pše-nica).
23intetjeit, f. zima, zimski čas.
SStnjer, m. vinogradnik, no-gradnik, vinocar; — meffet, n. vinjak.
aBinjig, a. majcen, majčken, majčken, miken, droben.
SBipfel, f. ®ipfel.
3Bir, pr. mi; mč.
SSirbet, m. vertin, vertinec, vertolec, kernica, vir, vo-d o vrat, koldvrat; (auf bet Srommet) herčinja, trepet; (am .Ropfe) teme, verh glave; (SBinb —) bahorin, viher; (in ber SRubte, bie ©pinbel) vretčno; škerpec, vretčnce; (@djt»tnbet)vertoglavica,omd-tica; fig. — »on ©efdjaften, sila opravil.
aBirbelbein, tt. herbetna obet obrtična kdst.
aBitbelig, a. virovit, poln ver-38
tincev; (fdjtoinbelig) vertogldv, omdtičen; fig. pijan.
SSitbetn, v. n. vijati se, valjati se; OBirbelfd^tagen)bobnjati, na boben vdarjati. Liha.
3Bitbettt>inb, m. viher, villdr,
SBirteft, v. a. (Sen ffieig) mesiti, zamesiti, vmesiti; (»eben ) tkati; (ben#uf)strugati, ostril-gati; (betotrEen) včiniti, proiz-včsti, uzrdčiti; — v. n. či-niti, delovati, včiniti, U7.ro'-čiti; (auf etmaS) udelovdti; (»on JCtjetteteit, grma&nungen) koristiti, hasniti.
ffitrElicfi, a. djanski, tvoren, skutečen, istinit, resničen ;
—	ad. zares, v resnici, v djanju; — Eeit , f. djanje, skutečnost; istinitost, resnica.
SBitEfam, a. poslčn, deloven ; koristen, basnovit ; •— fem, koristiti, od koristi biti;
—	Eeit, f. poslčnost, delovanje; koristnost, hasen.
SBirEung, f. djanje, čin, delo; uspeh, vspeh; učinek , pri-činek, mdč. ..aBicEungSEraft, f. delovnost.
2B i tEungžEteiž,«!. kr o'g delov an ja.
SBitEungSlož, ad. bez uspeha; bez koristi; —a. bezkoristen.
SEBittgatn, n. zamotki, zmetana preja, zaplčtki.
SBirrEopf, m. zmotjena glava.
2Birtjlto^, n. zmetana slama.
2Bira»atr, m. kodercija, zmot-njava, zmešnjava, smeča, metež, nerčd.
SBittf), tu. kerčma'r, oštir, go-stivnik; (#aUŽ —) gospodar, gazdar; — in, f. kerčmarica,
oštirka ; gospodinja, gazda-rica. Ldarljiv, gospodaren, 2BittE)li$, — fdfiafttid), a. gospo-2Birtf)fc^aft, f. gospodarstvo; gospodinstvo ; hišovavstvo; — er, m. gospodar; ključar, hišovavec ; — etirt, f. gospodinja; ključarica. SBitt^fd&aften, v. a, gospodariti;
gospodiniti: hišovati. [stvo. 2BirtIjfdjaftSEunfl, f. gospoddr-SBittljšfjauč, n. kerčma, ošta-rija, tabčrna, pivnica; go-stivnica. SBiftfj, m. otirač, omelo, ome-talo, brisalo; — en, v. a. otirati, brisati, obrisati, omč-tati; — v. 71. ent —, vteči, zmuzniti se, pomuzniti jo, vmuzniti si.	[brisovec.
SBtfdjet, m. otirač; otiravec, SBifdjtapjpen, 711. otirač, brisač,
brisdvka. SBifdjtoafčf), m. blebčt. 2Btfpetn, v. n. šeptati, pošep-
tavati si , gomdliti. SBifibegierbe, f. vedoželjnost,
navkoželjnost, vedoželjčnost; radovčduost. SEBifibegtetig, a. vedožčljen, nav-kožčljen; vedožčljčeiij radoveden.
SBiffen, v. a. u. n. vedeti; znati; ju — geben, naznaniti , na znanje dati; —n. znanje. S8iffenf(f)aft, f. znanost, ved-ndst, veda, učendst, navka; znanje; — tiiij, /".znanstven, znanosten, vednosten, učen, ■ffitjfenštrurbig, a. znanja vreden. SBiffentlicIj, a. samohdten, vedeli;— ad.vedoma, zavedoma.
aasitt
595
Iffiittern, v. n. nevihtoviti.ger-meti; — v. a. vohati, ob vohali ; slediti, čutiti.
SBifterung, f. vreme; (»on .ipuns ben) voh, dišek, duh, nds ;
—	šlet)te, f. vremenosldvje.
SBitfrau, f. 2Bitwe.	•
SBittfmm,».vdovstvo, uddvstvo.
SBitttje, f. vdova , udovica ;
—	nflanb, m. vdovstvo; — t, m. vdovec.
2Bi|, m. um, ojstrodm, ojstro-dmnost, domišljivost; — elei, f. ojstroumkovinje; — ein, V. a. umničati, ojstroumko-viti.
2Bi§ig, a. umen, ojstroiimen, bistroumen, prebrisan, prekinjen, domišljiv; — en, v. a. opimetiti, opametoviti, učiti, pameti učiti.
2Bi§ltng, m. urnncž, bistroum-než, domišljivec.
3Bo, ud. kje, čej, gde, kde; ako , če; — nitf;t, ako ne, iniče.
2Bobei, ud. kje; pri ččm ; pri čemur; — imrner, kjer koli.
2Bod!je, f. leden, tjeden, nedelja, keden; bie —en, pl. babine, pordd; in bie — n Somnten, roditi, poroditi, o babi I i se; in ben — n ftoben, v porddu vmreti.
SBocfienbett, n. babine, zibel; auf SBocfienbefudj Jommen, na zibel priti:	ftjednik.
2Boc6enblatt, n. nedeljni list,
SBodjenfinb, n. novo rojeno dete, rojčnček.
SBodjenloftn, m. nedeljna mezda, tednina.
SEBo^t
SEBodjenmarft, m. nedeljni sedenj-	[pis. SBod&enfdjrift, f, tjednik, tedno-
2Boc6entag,_ m. din v tednu, vsakdinji din, delivnik.
2Bocf>entlicfj, a. nedčljni; — ad. vsake nedelje, vsakoga tedna.
3BocfjneE m. tednir; — in, f. porodica, porodnica.
SBoburcf?, a. (burd) »eldjjen Drt) kod, kodi; (bejiefienb) koder, kodar; (burcf) tteldječ SBlittel) sččm; (bejtefjenb) sčemur.
SBofern, ad. ako, ko, če, ak.
SBofur,ad.zakoga ; čemu,zakaj.
SBoge, f. vil, slip, talas.
SBogegen, ad. temu nasproti, proti temu; proti čemur.
2Bof)ec, ud. odko'd; (bejiefienb) odko'der.
3Bof)in, ad. kim, kamo; (bejiee fjenb) kamor, kamur.
2Bol)l, ad. dobro, prav,blago; (»ietleicfit) morebiti, morde; lebenSSie —, z Bogom, srečno hodite; ia —, pač, da da, bogrne da; nidjt —, težko;
—	bir, blagor tebi; ganj — , verlo dobro; idjj mocfite — roiffen, rad bi vedel; eš (ann
—	fein, zni biti; — 71. blagor, blagost,blagostinje, dobro ; sreča.	Igocenjen.
aBofilac^tbar, o.prepoštovin.bla-
2Bol)lan, c. nu! na noge! po koncu! hajde!
2Boljlanji&nbig,a. pristdjen; spo-štovin; — feit, f. pristd-jnost.
SBofttauf, ad__fein, zdrav biti.
SBoMbebadM, a. dobro razmiš-ljen, prevdirjen.
2Bofjl&eftnben, n. zdravje, dobro zdravje.	Lbrein staliŠu.
3BoJ)l6eE>atten, a. zdrav, v do-2Bo|lt>efommen, v. n. koristiti,
biti na zdravje. 5ISof)tte[ei6t,a.telnat,debčl,tolst. 3BoJ)IbetebfamEeit, f. zgovdrnost,
rečitost. SBefjtberebt, a. zgovdren, rečit. 2Bof)I6etagt, a. prileten, V letih. SDBoijlebet, a. blagordden, bla-gordjen, plemenit; — geboren, a. visokordden, preblagord-den.	[mnogočdsten.
3Bo[)te§rWurbig, a. častivreden, SOBofiJctgcfieit, n. zdravje, sreča. 2Botylfafjtt, f. dobro, sreča;
dobri prospeh, blaženstvo. SKSofilfeil, a. cen, dober kdp, ne drig,- — f>eit, f. cenost, dober kdp. SSofilgebaut, a. lepe postave. 2Bof)Ige6oten, a. blagordden,
blagordjen. 355ot)tgefaUen, n. dopsidenje, zadovoljstvo ; — att etwaš (jas ben, veseliti se Ob. radovati se čemur; — v. n. dopis ti, dopidati,' dopisti se. SBoIjtgefaUig, a. prijeten, fleten, vgoden; — feit, f. zadovoljstvo, radost.	[želčč. aBofjtgemeint, a. iskrčn, dobro-aBofitgemutfi, a. vesčl, dobro-miseln; — m. (trava) dobra misel.
ggofjtgeneigt, a. prikldnjen. SBofjlgcorbnet, a. dobro vredjen. aBofitgeratfjen, a. dober, dobro
izrejen; plodondsen. 3Bol)Igerudj, m. dišiva, prijeten ddh.
2BoE)lgefct>maif, m. dobra slrfj.
2Boi)[geftnnt, n. dobromislčč.
ffiSotjtgeftttet, a. dober, dobrih
ščg.
SBoIjtgeftalt, f. lepdta. lepa slika ob. postiva; — et, a. lepe slike ob. postive.
SBofilgeroogen, a. dobrohdten, prikldnjen; —Ijeit, f. dobro-hdtnost.
SBofjtgejogen, o. dober.
3Bof)lQabettb, a. premdžen, zmožen, blagoviten.
3Bof)IEtang, — taut, m. blago-glisje , blagozvdčnost, lepo-gldsje.
3Bot)tftingenb, — lautenb, a. blagoglasen, blagozvdčen, lepo-glisen. Izdano življčnje.
2Bo!)lte&en, n. razkošje, razdj-
SSotjUobtit^, a. slaven, preslaven.
SBofitmeinenb, a. dobrohdten, prijateljski, istinit, iskrčn; — ad. po prijateljsko.
3Bof)ltebenb, a. lepogovdren.
3Bo^Iriec6enb, a. mirisav, bla-godiščč.
2Bof)truf)enb, a.mirnopočivajdč.
SBofilfcfjmetfenb, a. tečen.
SBotjlfein, n. zdravje; sreča.
fB5o£)ljiatib, nt. blagostinje, do-brostinje ; premdžnost, bla-. govltost; pristdjnost.
2Bof)ttf)at, f. dober čin, dobrota, dobročinstvo, blagodir, dobro delo.
SBofjlttjater, m. dobrotnik, bla-godirnik,dobrodelnik; — in, f. dobrdtnica, blagodirnica.
3Bofittf)atig, a. dobrdten, do-brotiven, blagodiren, blago-daten; milodaren, d ar ovit,
dobrodelen, dobrotljiv; —
'teit, f. dobrdtnost, blago-dirnost, milodarnost,dobrot-ljivost.
UBobttfjun, v. n. vgoditi, prijetno biti.dobro djati; (rtuften) koristiti; (©utež tf)un) dobro delati ob. činiti; fttf)—, v. r. gostiti se, pitati se, mastiti se.
SBofjtBerbient, a. zasldžen.
3Boj)l»etl)alten, n. dobro obnašanje ob. zadčržanje.
2Bofrt»etflanbett, a. dobro razumljen ; — ad. razUmi se.
SBoljtoeife, a. premdder.
aBobtoifTenb, a. u. ud. dobro-veddč, dobroznajdč.
2Bof)tWoUen, n. dobrobdtnost, dobrovdljnost; — v. n. želeti komur dobro; —b, a. dobrohdten, dobroželčč.
SKSofinbar, a. standven, za stanovanje, prebiviven.
SBobnen, v. n. živeti, stanovati, prebivati, obitivati.
tCBo^rtljaft, a. standten , prebiva jdč; ftcfj — ttiebetlaffen, nastaniti se. 3S5of)nf)auS, n. hiša, ddm.
SBof)ttfi§, — ott, m. selo, se-lišče, poselišče.
5Bobttung, f. SBofjnplafc, nt. pre-bivališe,stanovallšče,stanišče.
5E$of)tt}immer,B.jispa, izba, soba.
SBSolbelt, v. a. obokati, lokati, v obdk zidati.	[svdd.
SBSotbung, f. obdk, obldk, lok,
5Botf, m. volk, velk; — atmtii), u. volku poddben.
2Bolfcf>en, m. volčič, volčč.
SBoIftn, f. volkulja, volkinja.
2BotfSs, u. volčji.
aBolfžbaar, n. volčja dlaka.
3Botf«f)aut, f. volčina, volčja koža.	[glid.
3SotfŽ£)angec, m. gl;(d, pasji
SBoIfžEitfdje, f. Sollfirfae.
SCBotflM«, m. lisivt.
SBotfžmitdj, f. hvojka, kačic.
SBolfžpetj, m. volčja šavba.
2Bo(fČt»utj,/\ lisjak, volčji koren.
SBolfcfjen, n. oblačič, oblakee.
SBotfe, f. obldk. {temniti se.
SBotfen, ft<f>, r. oblačiti se,
SBottenbtudj, m. ploha, naliv, lijavica.
aBotfenbimmel, m. oblaki.
SBolfentOž, a. veder, bezoblika.
SBoltig, a. oblačen.
SBoUatbeit, f. volnčno delo; volnotvdrstvo; —et, m.vol-nir, volnotvdrec.
SBolIe, f. volna; — n, a. vol-nčn, od volne.
SBollett, v. n. hoteti, hteti, voljo imčti; želčti; niefit —, ne hoteti; idj »iti mcf)t, nočem; icf) tviU fommen, prišel bdm; ju rnern »oUett <3ie? koga bi radi; et WiU bejab<t feitt, on hoče plačilo; »illž ©ott! ako Bog hoče, ako je božja volja, po božjej volji! troUte©Ott! da bi Bdg dali — n. fio-tenje, btenje; volja.
iSoUfit;, a. volnčn.
SBoUenfabtif, f. volnarniea.
SBoUenroetf, n. volna, volnovina.
585oUf)ctnbe!,m. tergovina z volno.
2BoUt)emb, n. košdlja.
aSoUid&t, a. volnast; mehek.
SBoUig, a. volnat.
SBolHamrn, m. grebčn za volno.
SSoUteid), a. volnat, volnoroden.
SBoUfacE, to. vreča volne; vreča za volno.
SBoUftfieere, f. škarje za volno.
2Bolffcf>ur, f. strižba, strižnja.
SBollfipinner, m. volnopredec; — ti, f. volnopreja; volno-predivnica; — in, f. volno-predica.
SSoUltfi, f. sldst, slastje, slad-nost, nasladnost; razkdšje, nečistost, hotljivost.
SDBoIIuftig, a. slasten, sladen, nasladen; razkdšen, nečist.
2BoUfuflIing, m. razkosnik, ne-čistnik, botnik.
SBottroicčet, n. kosem.
SBolljmirn, m. volnčna nit.
aBomit, ad. s čem ; (bejieftenb) s čemur.
3Bonicf)t, ad. ako ne; intfče.
SBonne, f. radost, vuga, sladdst.
255onnereiclj, 3Bonnig, o.radosten, sladosten, vužen.
SBonnetrunBen, a. rddosti pijan.
2Bonne»oU, f. SBonnereicf}.
SBoron, ad na čem ; po čem; (bejiebenb) na čemur.
SBorcutf, ad. na čem; na kdj, na ktero reč.
aBorauč, ad. iz česa; odkdd; (bejiebenb) iz česar.
SBorein, ad. v k;(j.
SBotfetn, v. a. vej.(ti, zvejati.
SBorffdljaufel, f. vevnica, vejsiča.
SEBorgen, fttf), f. SBiitgen, ftcf).
StBotin, ad. v čem, kje, gde, (bejiefienb) v čemur, kjer.
SBornadj, ad. za čem, po čem; (bejieljenb) za čemur, po čemur.
SEBort, n. rčč, slovo, beseda, izrriz; fig. ein 5BIctun »on —,
mož beseda; —s, a. slovnic besedni.
$8ortaf)nlicf),ci. p oddben v slovih.
SBotfatm, a. sirom;(k v besedah.
2Bortbrudf)tg, -a. veroldmen.
2Bortcf)en, n. besedica, rečica.
ffiBorfetbudj), n. slovsir, slovnik, rečnik, besednjak.
SBortforfcfier, m. rečosldvee, eti-moldg.
3Bortforfdjttng, f. rečosldvje, etimologija. Ldanje besed.
SBorffitgung, f. rečosklada.skla-5£5Sortfut)rec, m. hesednik, be-seditelj, govornik.
SBortflauber, m. preblravec be- ■ sed; —ei,/*. prebiranje besed.
SKSortCram , m. prazne besede, množina besed. IblebetUlo.
SDBortEramec, m. berbljrivec,
SBortticf), a. sloven, rečen, beseden ; —- ad. od reči do reči, od besede do besede.
SBortmacber, m. besedotvdrec, kovrfč besed.
2Bortreid), a. zgovdren, rečit.
9Bortreid)tf)um, m. bogastvo v besedah.
SSortfpief, n. besedna igrriča.
2Bortloecf)fe[, to. prikor, pre-karjanje , prepir. Lbesed.
3Botft»teberf)olung, f. ponavljanje
SBortibet, ad. nad čem, verh česa, zbog česa; (bejief)enb) nad čemur, verh česar.
SBotunfet, ad. pod čem , gde; (bejiefjenb) pod čemur.
SBofefblt, ad. kjer , gde.
3Bo»on , ad. o čem; od česal odkdd; (bejtefjenb) od čemur; od česar; odkoder.
SBo»or, ad. pred čem, od česa ;
(bejtefienb) pred čemur, od
česar.
2Bot»iber, ad. proti čemu.
$3ojl»obe, ni. vojvoda.
SBojroobfdjaft, f. vojvodina; vojvodstvo.
JBoju, ad. črnil, čemii , k čemu, za kaj; (bejiefjenb) k čemur , za kar.
SSracf, n. podertine od broda.
2Butf)er, m. — ei, f. vohernija, kamata, odertija ; — et, ni. vohernik, kamatnik, ožilr-nik, odertnik; — f)aft, —Iirf), a. vobrav, kamaten, oždren, oderten.
3Bud;ern, v. n. vobrovati, ka-matovati, odčrati, na obrč-sti dajati; (»on spflanjen) pre-včč razrašati se.
2Bucf)Ž , ni. rast, zrast, uzi-ast, stas; postava.
aBudjt, f. teža i mndž.
2Buf)Ien, v. a. u. n. riti, rovati,
kopati, broditi, berbati. SBtifller, m. rovar, brodač; draživec.
SBufme, f. lavra.
SButfi, f. zvitek; —tg, a. zavit.
3Bunb, a. boien, ranjen, oran-jen, odčrt; —arjnei, f. ra-narstvo, ranocelništvo; — atjt,ni. ranarnik. ranocelnik; —balfam, nt. balzam za rane
©unbe, f. rana. lligen) rana.
2Bunbenmaf)t, f. 9tarbe (bei #eis
2Bunber, n. čudo, čudež; ei nimmt mid) —, čudim se.
HBunber., a. čudni; čudotvdrni.
SBunbetbar, a. čudotvdren, čudodelen; čuden, čudnovit, diven, čudapdln, čudoviten.
SBunbetbilb, n. čudotvdren kip. ffiunberbing, n. čudo, čudna stvar.	[deže.
®unbergtaube, m. vera v ču-aiSunbergrof, a. čudovitne velikosti.
SBunberftaft, f. čudovitna mdč. 2Bunbetlid), a. čuden, čudnovit, čudežen, čudodelen, diven; —feit, f. čudnost, ču-dnovitost. 2Bunbern, v. a. ež rounbert midj, čudim se ; ftdj — v. r. čuditi se, diviti se , čudoviti se. ffiSunbernžfoutbig, a. čudnovat. SEBunberfdjon , a. diven , čudne lepdte.	Lkn kada.
SSunberfelten, ad. redkomaj, red-SESunbettljat, f. čudo, čudo-djanje,čudotvor,čudode!stvo. 2Bunbertf)fitet, m. čudotvdrec, čudodelnik.	Idodelen.
23unbertt)atig, a. čudotvdren, ču-3Bunbet»oll, a. čudnovat, čuden , čudežen. 3Bunbert»erf, f. SBunbertfiat. ffiBunberjeidjen , n. čudež. SBunbfieber, n. SESunbltegen, n.
groznica ranov.na. 2Bunbmittet, n. ranovni lek. SBunfct), ni. želja, poželčnje,
požuda; vošilo. SBitnfdten, v. a. želčti, požel-
jevati, žudeti; vošiti. SSSitrbe, f. čast, dostdjnost, dostojanstvo ; prednost. SBitrbig , a. dostdjen; vreden; častitljiv; —en, v. a. ceniti, častiti, vrednega imčti , šti-
mati, poštovati; —feit, f. dostdjnost;vrednost; častit-ljivost.
Sffiurf
600

SBurf, m. ljučij, veržij, hiteč; mah,
SButfanget, f. udica. SBurfd, m. kober , kocka, kobra; —formig, a. kobrast, kockast; —n, v. a. kobrati, kockati; — fpiel, n. kockanje ;
—	fpieler, wt. kockar. SBurferbe, f. izkopana berna. SButfgarn, n. metivnica. 9Bttrfmafcf)ine, f. samostrel. 2Burffcfwufe(, f. SBorffaaufer. SBurffpief, m. kopka. aBurgm, v. a. daviti, gušiti,
dušiti, zaddšati, gerčiti; ftd)
—	v.r. daviti se. 3Burgettgel, m. smertni angelj. SBiitger, m. davitelj. dušltelj. SButm, m. čer v/ (gingeroeibe—)
glista; lig. žalost. aBitrracrafalž, m. zapldda červi-
va, červidina. SEBurmattig, a. červast. SBucmdjen, n. červič, červiček. aBuntten, v. a. eS rourmt mid>,
grize me. 2Burmfrag, —fiid&, »n. červovina,
červojedina , červdba. ffiSttrmfrcifiig, — jtidiig, a. červiv, červojeden, izjeden od čer-vdv.
SBurmfraut, n. vratič. Lstam. aBurmmittct, n. lek proti gli-SButmfpeife , f. hrana červdv. SBurmftidj, —ig, f. SCB'utmfta6, jc. SButmflocf, m. červinjak. SBurinfudjt, f. červivost. StBurfi, f. klobdsa; klobaslca; —batrtt, »t. čreva 7.a klobase; —madjer, m. klobisar; — maut, n. debčle usta; — ttiaulidj, a. debčlih dst.
SBtitje, f. začimba, začina, štii-
pa; f. ©flDUtj.
SBurjet, f. korčn, korenina, korenlka , žila ; —s, a. koreninski.
23urjeld)en, n. korenik, koreninica.
SBurjelgctuad)«, n. korenlka.
SBurjetig, a. korenit.
SButjelmann, m. korenar.
SBurjeln, v. n. koreniti se, za-koreniti se , ukoreniti se ; v zemlji tičati, zakorenjen biti.
SBurjelfttbe, f. korenita slovka.
SBurjetoctJ, n. korenje, korenine.
SBitrjen, v. a. začiniti, začln-jati, štupati, poštdpati; fig. slajšati, nasladjivati, sladkati.
SBufi, m. skurndba, nesndga, smet; kodercija, mešanica:
2Bti|i, a. piist, pušiven, pušd-ben. divji, divjičen; fig. ra-zrijzdan , bezporčden; —e, enei, f. puša , pušava , pustinja, pustina , puščava ; — f)eit, f. pustdta; fig. razdjz-danost.
SBujlig, a. nečist, smraden, »kurndben, nesnažen.
2Buj}ling, m. razkdšnik, razsip-než , razujzdan čldvek.
3Butf), f. bes, bčsndča ; gnjčv ; togota, jarost; (So fjeit) ste-klost, steklina, besnica.
2Biitf)en, v. n. besniti. besno-viti; noreti, togotiti se, divjati, — b, 3Biitf)ig, a. besen, nor; togdten; (toll) stekel.
SButtjetid), m. kervolok, okrdt-nik, trinog, nevsmiljnik.


Saden, m. rogel, rdg, rogo-vlla , gača , zdh , verh ; (am J(jttf<bgeweibe) rogovlla; — v. a. zobiti, nazdbiti.
;5acfig , a, roglast, rogovilast, gačast, zobat.
3agel, m. rčp; (3opf) kita.
gagen, v. n. plašiti se, bati se, strahoviti se.
3agf)aft, a. plašen, boječ, plaš-ljiv, strašljiv, —igSeit, f. plašnost, bojččost,plašljlvost.
3abe, a. vlečljlv, vleččč, žilav, zatčgel, zategljIv, tog; fig. tverd , stisljiv.
3df)tg{rit, f. vlečljlvost, žila-vost, zatčglost, togdst; fig. tverdost.
JSatyl, f. čislo , broj, število; — amt, n. plačlvnica; —bar, (1■ plačlven, platen.
JSabtbar, a. izbrojlv, čiseln, iz-števljiv , preštevljiv.
3dblbrett, n. brojivnica.
Sablbrud), m. drobiž, drobiš.
3ablen, v, a. plačati, plačevati , platiti, popličati, po-plititi.
jsdblen, v. a. šteti; številiti, čis-liti, brojiti, čislovati.
Sabler. ttt. plačovivec, platnik, platitelj, plačovitelj; —in, f. platnica, plačiteljica.
Sabler, m. števec , brojivec, čislovivec.
3<>blftgur, f. 3iffer.
3ablIoČ, a. neizbrdjen, bezšte-vllen , brezčlseln.
Sablmeifler, m. platitelj.
3afilcei4 , a. brojen. brojnat,
števUen , mnogobrdjen. 3af)Ita", m. platni din. [čilo. gablung, f. plača, poplita, pla-gfibltmg, f. brojenje, brojitva,
štetje, štetva. 3af)tl»orf, n. brojno ob. številno
ime, števllnica. gaftljcid&en, n. številka, čislenka. 3abm , a. pitom, pitomen, do-mič; (»on Sbieten) krotek, privijen. 3abmbar, o. vkrotljlv. gabmen, v. a. krotiti, vkrotiti, prividiti, privijati, pltdmiti; fig. obdjzdati . berzdati. 3abrobeit, f • pitomost; krot-kost, krotkdča.	,
3abn, «». zdb; — c, a. zobni 3dbncben, n. zobek, zobej, zo-biček, zobčič.	Llomec.
3abnbred)er, t«, zobivs; zobo-3abnbiirfle, f. ščetka za zobjč. 3dbnrin, v. u. zobkati, uazdb-kati; — ®■ "■ zobe dobivati, gabncn, v. n. zobiti se, zobe
dobivati. 3abnfleifdj, n dlasna, dlesna. 3abnformig, a. zobast, zobu
poddben. 3abngefcbwtir, n. zazobnica. 3abnig, a. zobat. 3abn8!appctn, n. klepet z zobmi. 3abntnirfd)en, n. škripanje z
zobmi.
3abnčraut, n. zobnik. 3abnIož, a. brez zdb, brezzdben. 3abnlticfe, f. zobna škerbina. 3abnliiifig, a. škerbljiv; -e, m.
u. f škerbljivec; škerbljiv ka. Safinftbmctj, m. zobobdl; idp babe —en, zobje me bolijo.
gaf)te, f. solza, slojza.
3<wge, f. klešče, kleš<^ škripa lice.
3anE, m. prepir, kreg, razboj, zdražba, svaja, svadja, ravs, razpra ; —en, v. n. prepirati se, kregati se, svajati se, prickati se, ravsati se, hu-doviti.
3<tnEer, m. prepiravec; prička-vec, pravdaš, svadljivec; — in, f. prepirljivka , svad-ljivka.
SanEfucbt, f. prepirljivost,svad-ljivpst, kregljivost; — fttd&tig, <<• prepirljiv, svadljiv, kreg-ljiv, pravdljiv, pričkaven.
3apfen, m. čep, zatik, zatič; (©punb-) veha, napiismica; (ffiaum- i storž, čerž, abran ka; (@ig—) krunec, krun celj, ledenka , strež; (ittt SDtunbe) jeziček, čepič.
3<ipfen, v. a. čepiti, začčpiti.
3<tpfen, v. n. kerčmariti, ločiti (vino !C.}.
3apfenbo()rer, m. čepovnik.
3<Hpfengetb, n. kerčmarina.
Sapfenflteicfi, m. večerno bob-njrinje; čepobitje.
3appeln; v. n. cepetati, derge-tati, trepetati, otripati.
3ater, m. derskač (ptica).
3arge, f. rdb , kraj; obrfd.
3art, a. nježen, nežen ; (njeidfj) mehek, rahel; (Elein) majčken, majčken, miken; — gefiifjt, n. mehkočiitje, meh-kočdtnost, rahli čilt; - f)eit; nježnost; mehkost, rahlost; majčkenost.
3artli$, a. nježen, brižljiv, me-
ževen, mehkočdten , rahločuten; —Eeit, /'. nježnost, mežčvnost, rahločutnost.
3artling, ni. mehkiižnik, meh-kdtnik.
Saubet, nt. coper, vraža'; čara, čarobija, baja ; (Steij) mik ;
—	butf), n. čarobniške bukve;
—	s, a. čarobni, coperni;
—	er, m. copernik , vražnik, čarobnik ; vračar ; —ei, f. copernija, čarobija, vraža.
3auberin , f. copernica, čarob-nica, vražnica, vračarnica.
3au6erifdf), a. coperniški, čarob-niški, (reijenb) milen.
3auberEttnfl,. f. vražtvo, coper-ništvo.
gaubern, v. a. coprati, čarati, vražiti, vračiriti, bajati.
3aujf>etmetE, 71. čarobija, copernija.
3<wc6e, f. psica.
3atiberer, m. obotavljavec, žuž-Ijavec, mučkavec; —ei, f. obotavljanje, mučkarija.
3aubetf)aft, a. obotavljiv, mud-ljiv, žužljav.
3aubetn, v. n. obotavljati se, muditi se, žužljati, kesnovati, čakati.	Lžvala.
3<tum, nt. ujzda, uzda; berzda,
Saumen, v. a. uzdati, ujzdati, obiijzdati, berzdati, občrz-dati; krotiti.
3<tumto6, a. razilzdan, neobuj-7. dan.
3<tun, m. pldt, graja, zagraja, tinj; — gerte, f. protika; — Eonig, nt. kraljic, kraljiček, štrežič, palčič; — offnung, f. verze!; eine — modjen, ver-
zniti; — pfafjt, m. kol, planka; —tube, f. divja vinika, Kostna čerlčnka. 3aufen, v. a. puljiti, pipati, čupati, čodrati; bei ben Spaa-ren —, lasati, za lasje pipati. gebra, n cebra. 3edje, f. gosti, veselo družtvo : (3«f)Iung) zapitnina; (3unft) ceh, združba; —n, u. a. piti, pijinčevati; — et, 3e<fj&ruber, m. pijanec. [gar plačati. 3edjfrei, a. einen—f)alten, zako-3edjine, f. zlit, cekin. 3ecEe, f. klešč, klošč. 3et)e, f. perst na nogah, nožni
perstj bie grofie —, palec, jieijen, 3ef)n, num. desčt; — b, n. desčtka, desetinka, desetica. 3ef)ent, m. desetina, desčti del; —a. desetim ki, desčtko-ven; —en, v. a. desetiniti, desetino pobirati, desetko-vati; —er, ni. desetinar; — fref, a. prost od desetine; —gatbe , f. desčti snop; — t)err, m. gospodar desetine. 3ef)ne, f. gefiner, m. desetica. gešnertei, a. desetčri. ŽSejnfadlj, — fdltig, a. deseter-
nat, desetčrni. 3ef)njdf)tig, a. desetleten, gefjntmrt, ad. desčtkrat, deset-bart; —ig, a. desetkraten, dosetbdrten. 3ef)nt)funber, ni. desetfuntnik, to'p za krogle desčtih funtov. 3ef)npfunbtg, a. desetfdnten 3efinte, m. desčti; —t, n. desetinka, desčti del; —ng, ad. desčtič,
Se^ren, v. n. živčti, jesti in piti,
hraniti se; (bei einem ffiSirttje) trositi, zatrdšiti, jesti inpiti; (|tc6 perminbetn) sušiti se, posušiti se; činžati se; —v. a. sušiti, činžati.
3ei)jgetb, n. — pfenntg , m. po-potnina, strošek.
3efitung, f. brešen, brešno.
3eicf)en, n. znam, znamnje, znamenje, znamen, znak; — budj, n. knjiga za risanje; — betts tet, m. znamenar, znakosld-vec; (auš ben ©eflitnen) zvez-doglčd; — ei, f. znamenir-stvo, znakosldvje; — Eunfi, f. risarstvo; — meifier, m. risovnik, risarski učitelj; — fdjule, f. risarska šola.
3etdf)nen, v. a. tt.fi. risati, ri-sovati, narisati, čertati, na-ččrtati; (mit einem 3eidfjen) zaznamiti, aazničiti.
3cicfmer, nt. risar , risovavec; — in, f. risarica.
3et(fmung, f. risanje; narisek.
3eibeln, v. a. obrčzati ob. podrezati bčele.	[kazivec.
3eigeftnget, m. kazin, kazinec,
3eigen, v. a. kazati, pokazati, pokazovati.	[kazalo.
3etger, ni. kazavec, kazitelj,
3eifien, v. a. kriviti, okrivljati, dolžiti.
3eile, f. versta, rčd, reda, redek; — nroetfe, ad. porč-doma, poverstoma.
3et(tg, m. čižek, cizek, šterli-nec, ternjdvka.
3eit, f. čas, vreme ; doba; um »eldje — , obkorid, kaddj; Bot ber —, prevrčd, prerino, prezgddaj; biS ju biefet —,
3eit
604
3erf
dosihddb, dosihmal, dosle ;
—	tiaben, vtegniti; »etcfie -ifl eS, ob kolikih je, obkorid je; eS ifl fpčitet an bet —, poz-nčje je; ju — en, včasih, včasi; bei — en, zgodaj, za-rano, rano; unter ber —, ta-čas, med tem; Boc — en, nekdaj, svoje dni; gefletnum biefe —, včeraj obsorid; in Jutjec —, v kratkim.
SeitaKec, n. vek; — bu<fi, n. časnik, časopis; —befdjreibung, f. časopisje; — folge, f. ča-sotek ; — genofi, m. verstnik;
—	tjec, ad. od tega časa, od teh ddb.
Beitig, o. goden, zrel; zgoden, rdn ; — ad. prigodaj, zgodaj ; — en, v. n. zoriti, doz-rčvati, zreliti. iieittunbe, f. časosldvje. geitlang, ad. eine —, nekdljko
časa; dolg čas. 3etttebenS, ad. svoje žive dni 3eitticfi, a. časen, posveten, mi-ntjdč, premenljiv, pozcmal-ski; — feit, f. časnost, pos-vetnost. Seitlofe, f. podlčsk, čemerika. iieitmafi, m. mera časa; — mefs fet, m. časomer; — punft, m. doba ; — rautn, m. čas, vek. geitfcfidft, f. časopis, časnik, letopis.
JSeitung, f. novine, časnik, časopis, novice; — Sfdjreiber, m. novinar, novičar. [časa. 3eitoeclufl, »t. zatrata ob.zguba 3eit»ettteib, m. kratek čas; au6
—, za kratek čas. 3eit»ort, u. glagol j.
3elte, f. izbica, hišica ; (SBienen —) piskrica; — ngetpebe, n. piskričasto tkanje.
3eUig, a. piskričast.
3elt, n. šotor, šator, stan, šo-torišče, šatorišče ; ba$ — aufs fcfjtagen, všotdriti se; — bett, n. Sotorska postelj; — bacfi, n. štorija; — pfaf)I, m. kol, prakol; — tnagen, m. pokriti vdz.
m. zahddmk, zčfir.
Septet, tli. žezlo, kralj lila.
3erarbeiten, v. a. razdelati; — v r. ficfi, razdelati se.
3etbeifjen, v. a. zgristi, razgristi, razgrizniti.	[letčti se.
3ecbetflen, v. n. razpdčiti, raz-
3etbtauen, v. a. natepsti, pre-tčpsti, nažgeiti, nakdriti.
Serbrecfjen, v. a. razbili, razlrf-mili, raztretl, raztrdpiti, pre-ldmiti, streti.
3erbrecfilicf), a. razlomljiv; — teit, f. razlomljiv os t.
3erbr6dfetn, v.a. razdrobiti, raz-drdbljati.	Ilatiti.
3erbrefcfien, v. a. zmldtiti, prem-
3etbtucten/ v. a. zmiičkati, zmečkati , razmdčkati , stlačiti, zmandrdti, razmandrdti, zgn-jesti, razgnječiti, zgnjiviti.
3erfaUen, v. n. razpisti, razpadati, razsuti se, razsipati se; (im gallen jerfcfitagen, j. 33. ftdj ben JEopf) razbiti (si glivo); (mit einem —) svaditi se, v razpertijo priti, razprijit-ljiti se.	Lrazvaljen.
3etfallen, a. pordšen, podčrt,
3erfe§en, v. a. razdrapati, razcapa ti, razcdnjati,razcdndrati,
raztergati, razdreti; — fe§t, a. razcapan, crfpast, cdnjast, candrav; (cin — « SRcnftfi) razcdpanec, cap, capdn. 3erfleifcf)en, v. a. razmesririti,
razkervriviti. gerflicfcn, v. n. (»omGttS) trijati se, taliti se, topiti se, raztd-jati se, raztopiti se; (»om ©djnee) razkopneti, skopneti, kopneti; (»on flupigen Stngen) razteči se, raztekati se, raz-cediti se; in £f)tdnen —, v sdlzah se topiti. 3erfreffen, v. a. razjesti, razjedati, razgrizti, zgrizti. 3etgeljen, v. n. raziti se, razpustiti se; (»om ©cfinee unb f. getflicgcn). 3ctgcn, v. a. drrižiti, razdrrižiti,
razsviditi, razsvajovriti. 3crgticbcrn, v. a. (einen iEorper) raztelesevjiti, razuditi; (einen razlagati, razložiti, razkladati.	[kati. 3etfiacfen, v. a. presekati, razse-3erf)dmmern, v. a; razbiti, raz-kovati. [pihniti. 3etf)auc(jen, v. a. razpihati, raz-3erbauen, f. gergadEen. [žvečiti. 3erjat<tn, v. a. razžvekriti, raz-3ej!lo(jfen, v. a. razbiti, raztdlči. 3erfna4en, v. a. razleskati, raz-leskniti,
3et8nttfen, v. a. pokvečiti, step-
triti, zgnječiti, razldmiti. getfnirfdbeit, v. a.- razlčskniti, raztreti, razmdčkati. [šen. 3etJnirfdf)t, ad. p obit, stčrt, skrd-3erSodjen, v. a. razvariti, raz-kuhati, prekuhati; — v. n. — fid), ta r. razkuhati se,
razvariti se; (tm SOtagen) raz-h.lviti se.	|drripati.
Setfra^en, v. a. razpraskati, raz-
3cttaffen, v. a. razpustiti, raz-pdšati, razcverati, razcvreti, topiti, taliti, raztopiti.
3crletbsfn, v. n. razsahniti, raz-sušiti se, popdčili od suše.
3ettcgen, v. a. razdjati, razde-vati, razldžiti, razlagati; (— baS gteifcfi) razrezati, razrezo-vriti.	[tčrgati.
3erlocfjeni, v. a. naldknjati, raz-
3ctlumpt, ad. razdrripan, razcapan, cripast, cdnjast; f. get*
3ermaf)len,i>.a. razmleti, zmleti.
3ermalmen, v. a. razdrobiti, zdrobiti, raznesti, razdrilz-gati, razmleti.
germattern, v. a. razmiičm.
3erme(seln, v. a. razmesariti.
getnagcn, t), a. razgristi, raz-glodati, razgrdditi.
3emid)ten, v. a. vnlčiti, uništiti, vnič spraviti, pokončati, iztrebiti, potrebiti.
3erpla(sen, v.n. raztrešiti se, raz-pldsniti se, razpdčiti, razpd-kuiti.
3erprefTen, v. a. raztiskati, raz-tisniti, razmdčkati.
3erquctfc(jen, v. a. razmdčkati, razmečkati, raztlričiti.
3erreiben, v. a. raztreti, razti-rati, preribati, zribati, razri-bati, zdrozgati.
3emipen, v. a. raztčrgati, pre-tergati; (setfe^en) razcapati, razcunjati; (nicbetteifen) razdreti, razdirati;
(jerfleiftben)
I razmesariti; — V. n. razter-
gad se, pretergati se, vterga-ti se. [vleči, razvliciti. 3err?n, v. a. vleči, vličid, raz-3ettenbaum, m. cer. 3sttmnen, v. n. razcureti, razliti se; razvodeneti. 3emif)teri, v. a. zmešati, raz-mešati,	• [pdljiti.
3errupfen, v. a. razkdbsd, raz-3«rutten, v. a. zmešati, zmč-diti, zmotiti, zrdšiti, pordšiti; — tung, f. zmešnjiva, zmot-njiva, koderclja, porušenje. 3erfagen, v. a. razrezati, prerezati ; razžigad, prežigad. 3erfdjctben, v. a. razstergati. Serfcfcdtetn, 3etfd)dlen, v. n. razbiti se, razldmiti se , porušiti se.	[streliti. 3ref(Jjie|ien, v. a. prestreliti, raz-3«ftf)lagcn, v. a. razbiti . razbijati, riztolči , pretlčči; — ftd), v. r. razbiti se, strupiti se, pobiti se. [pustiti. 3crfd)mcljcn, v. a. raztopiti, raz,-3etfdjmettern, v. a. razvreči, raztriipid, raztrešiti, raznčsti. 3etfd{mriben, v. a. razrezati, prerezati. [deliti. 3erf$totten,t>. a. razdrobiti, raz-3etfefcen, v. a. razstaviti, razstavljati, razkrdjiti. 3crfpalten, v. a. razklali, raz-platid, kilati, razkdlati, cepiti, razcepiti. 3erfplitfetn, v. a. razcepiti, raz-cepljati, razkliti; (unnu| an; tttenben) vtridti, zatratiti, po-trititi, zapri viti, raznesti, rastepsd. 3etfprengen, v. a. (in ©tuife) raznesd, razgniti, razvreči;
(aučdnanbet jagett) razpodiu, razkropiti.	[letčti se.
3erfprtngm, v. n. razpdčiti, raz-
3ctflampfcn, v. a. razpliati.
3er|tduben, v. a. razkaditi, razvejati, razkropiti, raztčpsti, raznesti, razpčršiti [bdsti.
3erfl.ed>en, v. a. razbdsti, pre-
3erflieben, v. n. razvejati se, razkaditi se, razprišid se.
3erflorbar, a. razrušljiv, poder-ljiv, porušljiv.
3er|ioren, v. a. razdreti, podreti, podirati, razrušiti, porušiti, razdjiti, razvaliu, raztreti; — rung, f. razdor, p odertija, razdertija, razdjinje.
gerfioffm, v. a. stolči, raztdlči.
3er(lteuen, v. a. raztresti, raztrositi , razsipati, razvejati; (auftjdtern) zabiviti, razveseliti; — ftd), it. r. razvedriti se.
3erflreut, a. razsuti, nepazljiv.
3er|}mumg, f. raztiosenje; ( @emiitf)Šju|ianb) razmišlje-nost, nepazljivost; (ttufbdte; rung) vesčlje, zabava.
3er|tiicfcn, r. a. razkdsiti, razdrobiti, na kose zdrobiti, raz-komidati.
3ettt)dten, v. a. razdeliti, raz-deloviti, razkrojiti; (BonSJtes bicamenten) raztopiti; (»om SBaffcr) raztčkati se, raztčči se.	Idelitva.
3ertbetlung, f. razdelenje, raz-
3ertrennbar, 3ertrennlid&, ad. razločljiv, razparljiv.
3erttfnncn, r. a. razdeliti, raz-Idčiti; (dne 9?atb ) pirati, razpirati, razporjiti.
3ertreten, v. a. poteptid, po-

ceptati, zmandrati, razman-di-ati, streti, zmancdti, po-gdziti.
gertrummern, v. a. razrušiti, razdreti, raztreti, raztrUpiti, raz-valiti.
3et:n>eid)en, v. a. razmakati, raz-močiti; — v. n. razmakati se, razmočiti se.
3etrt>ui)len, v. a. razriti, razrd-vati, razbčrbati, razbroditi, razvohati. ttija, razddr.
jJerirurfniSi, f. razpor, razpar-
JSetjaufen, v. a. razpipati, raz-čUpati, razvlačiti, razcUnjati.
»ieEjupfen, v. a. razcUkati.
3etergef<t)rei, n. krika, krik, krič.
3ettel f m. listič, pismice, ce-dula; (bei ben ŠBebern) snova, osnova, osnutek, snutek; — baurn, »». snovalnica ; — n, v. n. trositi; (etwaš an —) snovati, osnovati.
3eug, m. u. n. osndva, osnoviea, rdba; (im ©emir? a« Stoff ju .Steibern) tkanica, tkanje, tkanina; (Eeinen —) platenina; (fjanfener) ras; (SBaaren) roba; (SDing, ©acfje) reč, stvar, roba; (bummež, alberneš —) burke, kvante, norčije, traparije.
3euge, ni. priča, svedok.
3eugen, v. n pričati, sveddčiti; pričoviti, svedočovati; — v. a. (ein Sing fetner 2trt butcf) ftcfy felbft) roditi, poroditi; (butd> gottpflanjung »ermefjren, }. S. Sjaume tc.) rediti, za-rediti; -s, a. svedočanski.
Seugenoetljor, n. izprašanje prič.
3eugfabrif, — manufactut, f. osndvnica; — fjauž, f. oro-
žiše, orožnica; — madjet, n». tkavec, tkač ; — nifj, f. priča, pričanje, sveddčba, spriček, spričimba.
3eugfcf)mieb, m. orozjdr, orodjaš.
3eugung, f. rojčnje, plodjenje; roditva; reditva; — čgtieb, n. rodi ven Ob. sramen ud; — Ss feraft, f■ moč, sila rodna;
—	čtrieb, m. nagon rodni.
3eugtoart, m. čuvar orožnice.
3ibebe, f. cibeba.
3i6ett^ier, n. cibet.
3itfe, f. kožica, kozičica, kdzle, kdzlič; — In, v. n. kdzitise, jagnjiti se, mlade imčti.
3iedje, f. prevlčka, obvleka, navlaka.
3iege, f. kdza; — n ftutt)en, koze pasti, kozariti, kozar-čovati.
3ieget, m. opčka, opčk, črep; a. opččni; — brenner, m. opekar; — batf), n. opčkna streha ; — becfer, m. pokri-vač s opekom ; — Ijiitte, f. opečnica, opekarnica.
3iegens, a. kozji.
3iegenbart, m. f. ©eižSatt; — bocf, m. kozel, jarec; — feit, n. kozina, kozličina, kozle-tina, kdzjakdža; —fleifcf), n. kozlina, kozletina, kozlovina;
—	t)irt, m. kozji pastir, kožar ; - tjirtin , f. kozarica, kozarka.
3ieget, m. sirotka, srodka.
3iel)en, v. a. vleči, vlačiti , te-zati , potegovati, potčgniti; an ficf) —, k sebi potegniti; (£f)iere) rediti, zrediti; (SBtus men)saditi, sajovati; (©anten)
m
pripraviti, pripravljati; (ben 33 eutel) pličati, plačovati, pla-titi; (ben£ut) odkriti se; 3e= manben bei ben £aaren —, kogar lasa'ti; (eine Sinte —) čerto narediti, čertati; (erfjal« ten,empfangen) dobiti, dosčči; (ftdj ettttaž ju ©emtitbe —) si kar k sercu vzeti; (»on einem Orte an einen anbetn—) seliti se, preseliti se; (atg SBolfen) derviti, priderviti; auf bie 2Sadte —, na stražo iti; 8idt« tet —, sveče livati, delati; }U ERatEse —, svetovati se s kom ; ben .Suttjeren —, zgubiti; Saiten —, napeti, nategniti strune; (einen ©raben, einen 3aun um einen £>rt; ob-kopiti, ograditi; bie 2Sotte —i raztezati besede; in ©r« tttagung —, soditi, razsdditi, pomisliti; in 3>»eifel —, dvomiti o čem; golgen nad) ftdj —, posledke,posledice imeti;
—	tt. n. (tropin) iti, seliti se, preseliti se; (betum—) tepsti se, potepati se, klatitise;
—	v. r. (ftdj) vleči se, vlačiti se, potegniti se; (ftdj etflreden) pružiti se, protezati se, pro-stirati se ; (ftdj auS einer ©adje, 58eriegenf)eit --) izviti se; (bet 3Beg jiebt ftdj in bie£ange)pot se proteže, mu ni konca; (Itd) in bie ®nge —) stisniti se.
giebgelb, n. rejlna, rejčnčina;
—	ttnb , n. rejčnec, rčjic; rejčnka, rejčnče; brdnjenik, branjenlca, hranjence.
3iebung, f. (in bet: gotterie) vlečenje, vleka; itmrm ifl bie —,
3imm
kdaj se bo vleklo? kdaj bodo vlčkli ?
3tel, a. (3»etS, OCbftdjt) namen, namčmba, namera, cilj, kd-nec; (baS25ing, nad) bemman jielet) tarča; (©renje eineS Staumeš) mčja, mčjica; (£et= min, gtifi) rdk, obrdk, doba;
—	en, it. tt. (barauf feben, ura eS j u treffen) meriti, nameriti; (jur Ub{i<f)t baben) nameniti, namisliti,namembo imeti, naklepati.
3temen, v. r. pristati se, spo-
ddbiti se; f. ©estemen. 3temer, m. žila, bikova žila, bi-
kovica, bikovec. Siemticb, a. u. a d. (mittelmajig) prčcej, že velja, še kdlj; (fafi, beinalje) skoro, skoraj. Sier, 3ietbe, f. klnč, lišp, le-potlja, ures; (.fttnber—) kija. 3ieraffe, 3ierbengel, m. gizdelin. 3ieren, tt. a. kinčiti, lišpati, le-potiti, zalšati, krasiti určsiti;
—	ftdj, v. r. briniti se, opirati se, vstavljati se, lomiti se.
3ierlid), tt. mičen, čeden, snažen, flčten; — feit, f. zi-lost,flčtnost,mičnost, čednost. 3iefelmaus, f. polh. 3iffec, f. številka, čislenka, čislo;
—	btatt, n. kazalo. 3igeuner, m. cigan; — in, f.
ciganica, ciganka; — ei, f. ciganija; — Eraut,n. červivec. 3immet:, n. (SBauftolj) tesarski les; (ein ©ebaube) hram, hiša ; (©emadj) soba, jizba, hiša, čumnata; —atbeit, n. tesarsko delo; —art, f. tesarska sekira, tepača; —bede,
608
3imm
609
3»tt
f. strop ; — gefetl, nt. tesarski hlapec; —boU, n. tesarski les; —»ann, m. tesar, tesdč, stenar; —n, v. a. te-sdriti, staviti; — m. tesarsko dvoriše , tesarise ; —. lperf, n. tesarsko delo.
jiimmet, »t. korica, sladka skdr-je;.cimet; —a. korični.
ginte, f. rdgel, roglic, zob, ra-sohe , rogovila; (©pi(se eine« SSetge«) verh; Četrt Snjltument) rdžnica, ro'g, trobilo; — ig, a. f. 3a<fig.
3inn , n. kositer, olov, dlovo;
—	= , a. kositren, kositern ;
—	afdfte, f. — {alt, m. kositer-ski pepčl; —bergtperl!, n. ko-siterski ruduik; -fin, a. kositern , dloven, olovndt; — gefaf;, ti. kdsiterna posoda; —gtefier, nt. kositra';-, kosit-ldr; —gieferei, f. kositlarija;
—	gtube, f. kositrčna, rdda na kositer; — fyaltig, a. kosi-terast, olovnast; —obet, ni. rumenica , rudecica , ceno-var; — ptatte, f. pldča ko-siterna, ploša dlovna.
Sinite, f. verh; strop (eig. gim? metbecfe); ozidje (eig. etne ge» mauette Umfaffung, ©tabt= mauer); sleme (eig. bet ®acbs fitfl.)
ni. ddča, ddcija, dač, veča; kdzen; (SDlietlj—) najem-cina, najemnina; (Snteteffe) obrčst, interčs; —bat, a. večoven, zabiren, blri pod-veržen, kazenski; — barEeif, f. večovnost; —batter, m. večoven kmet; —bttčfj, n. ve-
čovna knjiga; — etnnefjmet, m. večovnik; — fen, v. n. u. a. večo nesti; večo_ plačati, večovati, kaznovati, na večo iti; — frei, a. prost veče, sldboden kazni; — gut , n. zemlja birna, ddbro večov-110; —getteibe, n. kazen, žitna kdzen , večovno žito ; — f)err, m. gospodar veče , gospodar večovni; — pflicljtig, f. 3tn«bat. [škric, končik. 3ipfel, m. krdjnik, okrdjek, 3ipperlem, n. protin, hudiča, skernina.	[vo.
3irbelbatmt, m. cer, cerovo dre-3irte(, m. (b. Umfteiž) krdg, okrdg,kolo, okroglej, obdd; (©efellfcfjaft) družtvo , kolo; (bas SSetlieug) Sestilo, okro-glilo, obodilo; — bogen, m. obod, lok; —fortnig, a. krd-gel, okrogel, obel; — flatfje, f. krdg, kolo; — linie, f. okrdgla čerta; — n, v. a. s šestilom meriti, šestkati, še-stiti, obvdditi; — punEt, nt. sredina, središče. 3irpen, v. n. čerčati, cverčati,
cbirikati, peti. 3iftfjer(n, t', ti. šepetati, šepta'ti,
čebljati, žvižgetati. 3tfd>en, v. a. sičati, sičiti, psi-kati, izpsikati, psičati, žvižgati.	[vodnjak, rdpa. gifietne, f. vodarna, stekva, 3itf)er, f. citre; —fpielen, citrati. 3ittone, f. citrdna. 3ittetaat, m. trepeča jegdlja. gitterefpe, — pappel, f. tdpol,
topoldvka, trepetljika. 3ittetfifif>, m. derktdlja.
3 itt	610	3u6e
Sittetmaal, n. lišdj.
gittern, v. n. trepetati, derge-
tdti, trčsti se. Jiij, m. čic. Idovica na sescih. JSi$e, f. sesec, zizek, sisa, bra-Sifcenfotmig, a. ziscast, sisast. gobci, m. njdst, s »'m ur. sdbol;
—	fang, m. ldvlja sdbolov ;
—	fanger, to. soboldr; -pel}, ni. sdbolski kožuh.
3ofe, f. jispna, hišna, dvorkinja. ŠSogern, v. n. obotavljati se, ke-snovati, odlašati, kasnlti, zatezati.	»[tomec. Sogting, m. rejčnec, rejec, pi-§0U, m. (ttbgabe) harmlca, mdta, mita; (Sdngenmafi) palec; —s, a. harmicni; — arat, n. harmiea; —bar, a. zahermi-cen, od česar se mdra muta pldčati, zamdten; — en, v. a. harmlco ob. mtfto plačali, miitati, zamutati; (2>ant —) hvaliti, zahvSliti se; — frei, a. prost od mirte ; — geredj= tigjeit, f. mdtna prdvica;
—	t)CMš, n. harmlca , harmi-čdrnica ; — ner, JJoUner / m harmičar, mi t drj — jiab, m pošet; — tarif, m.'mdtna ob. harmična tarifa; — roefen, n. mutništvo, harmištvo.
Sotte, f. podnebje, Strem, po-jas zemlje. I/1, živinoslovje, gootog , m. živinoslovec; — ie, Šopf,_ ni. kita, člta; gopfdjen, n. kitica.
Sopfbanb, n. vpletek, upletnik. 3otn, nt. jčza, gnjev, serd, zld-ba, ljutost; — tg , a. jčzen, gnjeven, serdlt, razkačen; —mtitljig, a. serdlt, razkač-|
Ijlv, togdten, gnjevliv, zloben ; — mutfjigteit, f. serdi-tost, gnjevljivost; — mutf), f. serd, razkičenost, divjost, zldst.
§0te, f. kocina, kdsma, kodra; (an .Rteibern) cdnja, banjdsa, cdndra, cdpa ; (ein ftf)mu(stgei: JCučbrutJ) bdrke, kva'nte, klo-basarija, nesramna besčda; -ein, v.n. (|Sotenreifšer) kvdn-tati, klobasiniti, kldfati; — n= fjaft, a. gnjdsen, nesramen; —nteiger, nt. kvantdč, kloba-sin, ki a far; —id)t, a. cun-jast; —ig,a. cdnjat, razcdpan.
3ottig, a. kosmat, kddrast; (ein JOttiget SRenfdj) košmider, razkosmanik.
Sti, prp, k, li; do; pri, per; U; za; po; na; bi« — if)m, do njega; Siebe — @ott, ljubezen do Boga; — bet 3eit, u tem času; eudf) — @{)ren, vam na čast; — SBSten Ijerumfiteis dben, po Beču se potepati; — #aufe fein, domti biti; — Siftfie ft|en, pri mizi sedeti, pri obedu biti; Bon Sag — Sag, od dnč do dne.
gubauen, v. a. pristaviti, prizi-dati, prigrdditi.
3u:beretten, v. a. pripraviti, pri-prdvlati; — bereitung, f. priprava, pripravek; —binben, v. a. zavezati; —bringen, v. a. prinesti, prinašali, donesti, donašati ; (bie 3eit) prežiti, preživčti, prebiti; (jutrinjen) napiti, napljati komur ; (idi btinge Sir ju, bu foUft leben 1) Bog te živi; Bog pomdzi!
3ud|t
611
3ufa
(ein Jg>cirat^6g«t) zaženiti, prinesti del; — brocfen, v. a. pri-drobiti; — buge, f. vtrdta, zatreta, zguba; —biifien , v. a. vtrititi, zatratiti, zgubiti.
Sudjt, f. (ein SBerfjeug jum 3iefyen)vlek; (». 58ief)) pleme; (—ocf)$) vol zaplčme;(?pflege) rčja; (83rut, Sjeetbe) p^od, pleme, rod; (bie 3(nteitung ju einem pflidjtmdfitgen 83erf)alten) strib , red, pokdra; (<Sitt* famfeit) lepo zaderžanje, lepe navade in ščge , strah ; —biene, f. matica; - f)auš, n. kazivnica, pokorivnica ; — fjengft, m. žrčbec; —lož, a. brez straha ; — foftgfeit, f. razuzdanost; —meifier,»t. strahovdvec; —rut[)e, f. šiba strahovavka; (©trafe) kara, kazen; —fau, f. svinja za pleme; — Itute, f. kobila za pleme; —biet), n. živina za pleme.
i3ucfytig , a. sramežljiv, nedolžen, čist; — feit, f. sramežljivost, čistost; —en,v. a. pokoriti, strahoviti, kaznovati; (mit ber SRutfje) tepsti, šibati; (mit SBorten) svariti, posvariti; (firafen) karali, kazniti, kaznovati; — ung, f. kara, kazen, pokdra. ikimniti.
3uden, v. n. mikniti, mikati,
3uder, m. sladkdr, euker; — bddfer, m. sladkopčk, sladi-čar; — bticfife, f. škatlja za sladkor, sladkirniea; —n, v. a. sladkdriti, posladkd-riti; cukriti; — ftebetet, f. cukrovdrnja, sladkorija; —
fufš, a. presladek. sladek kakor sladkdr; —toerf, n. sladkarija , sladkiš , sladka jed; — iDttt}, f. sladki koren.
Subdmmen, r. a. zajeziti, za-graditi.
gubecfen, v. a. odčti, odčvati; zakrili, zakrivati, pokriti, zagerniti.
3ubem, ad. verh tega, k temu.
{Subrdngen, ftcf), v. r. siliti se kamor, prisiliti se, mešati se Cu vse).	fsdkati.
3ubrefjen, v. a. zaškerniti, za-
3ubtinglicfj, a. prisilen; — feit, f. prisilnost.
3«briicEen, v. a. stisniti, zatis-niti; (bielfugen) zamčžati, mež-getati, stisniti oči.
3ueggen, v. a. zavlačiti.
3«eignen, ftdj, v. r. prilastiti si, prilastoviti si, prisvojiti si, prisvojevati si; (mibmen) posvetiti ; posvečovdti, dariti, podariti, prinesti; — v. a. prilastiti.
3uerfennen, v. a. prisoditi, pri-spoznati; dati; — nung, f. prisoda, priznanje.
3uerfi, ad. naj prčj, nar prčd, prčd vsem; v pervič; (bač erfle ®taf)l) pervokrat.
3ufaf)ren, (fiurtig fafiren) t>. n. hitro se peljali; (auf etroač — ) proti čemur se peljati.
3ufalf, Ml. nagddek, primerlej, prigoda, nakljdčba, prigo-dek, slučaj, sreča; —en, v. n. zahldpnitise, zapa'sti; (bon ungefdljt ju Sfjeif roerben) pri-goditi se , nagoditi se, primeriti se, priklučiti se.

gufaUig, a. nagoden, prigod en, slučajen; — Eeit, f. slučajnost, prigodnost.	[jati. 3ufertigen, v. a. odpraviti,pošil-3ufled>ten, v. a. zaplesti, zapletati; priplčsti, priplčtati, 3uflitfett, v. a. kerpati, zaker-
pati, zaplatoviti. gufliegett, v. n. priletčti, prile-tati; doletčti. ttčči, dotčči. 3uflie$en, v. n. pritčkati, pri-gufludjt, f. vbežišče, utočišče, pribežališče, zavetišče, zavetje, zaupanje.
3ufIud)t«ott, m. f. SuM4-
3uflug, m. pritdk, priteka; do-hddki. 3"folge, f. gelge. 3uftieben, a. dovdljen, zadovdljen; td) bin bamtt —, mi je prdv, mi je po vdlji; — ftelten jemanben, zadovdljiti, zadostiti komur; (fid)_— 8«= ben) umiriti, se vtolažiti se; — t)eit, f. zadovdljnost, zadovoljstvo.	[mčrzniti. 3uftieren, v. n. zamčrzniti, pri-3ufitgen, v. a. zadeti, zadevati,
pričiniti, činiti; storiti. 3ufuf)t, f. privdžnja , privoz, dovožnja; bie — abftfjneiben, zaprečiti dovdz. 3ufut)ten, v. n privdziti, pri-vdžati, pripeljati,pripeljovati. 3ufttUm, v. a. dopolniti, napolniti, nadopdlniti. 3ug, m. vlak, vlčk, poteg, potega , potčglej; (— trn Stins Jen) dušek , požir, požirek; (— mit bet gebet) potčz, ččr-ta ; (—SBoget) kita; odletav-ne ptice; (—^>fetbe) vprega,
zaprega; (— Ktuppen) i-ajdar trdma; (ein 58orubetgang) prehod; ettten — tljun, potegniti; (— £)d)fen) jarm: (bie ©efidjtSjitge) obraz, obličje; (— ftit —) na dlako, točno; (tn3iigen liegen) umirati.
3ugabe, f. priddvek, nadavek, primčeek,privčržek, dodatek.
3ttgang, m. prihdd, pristdp, dostop.	[stdpen.
3liganglidj, a. pristopen; do-
3ttgnnfet, m. vlečivno sidro.
3tigbrtt<fe, f. viseči most.
3«geben, v. a. pridati, prida-vati, navreči, primeči; (ge* ftatten) dopustiti, dovoljiti, pripustiti, privoljiti; (im -Sat* tenfpiete) mast dati, mddlati.
3ugebadjt, a. namenjen.
3ugegen, ud. vpričo, nazoči, na-zočen.
3uget)en, v. n. hitro iti, hitčti; (jufdjtiejien) zapirati se, za-
0 preti se, zaklopiti se; (ges fd)et)en) zgoditi se, goditi se; (eš ging fe^t tjtfctg ju) jako so se bili ugreli; (fpigig —) za-ojstren bili.
3ugef)6r, n. priprava; — en, v, n. kogar last biti, kdmur slišati; (ba$ gefiott bit nidit JU) to tč bi ne gre.
Sugeljottg, a. (ttnrb butclj iSeis roorter bejeitftnet); tvem ~t čigav.
3tigel, nt. berzda, ujzda; vajet, vdjka, vdjet; (Semanbentm — ^alten) kogar u strahu imeti; — tog, «. razuzdan, razvujz-dan, brezujzdan, razgdjzdan, razpušen; — lofigfeit, f, raz-

uzd.inost,razgo j/danost,brez-
uzdanost. Jiugemiife, n. sočivje, sočivo,
zčlje, prikUha, strdčje. Uugeotbnet, a. pridan , dodan. JJugefetfett, v. a. pridružiti, pri-
pajdašiti, pritovaršiti. Jiugeftefjen, v. a. dopustiti, do-v olji ti.	Lnjen
J3uget$an, a. podan, vdan, nag-gugftfčf), m. prehddnariba, pro-
hddna riba. guggarti, n vlak, sak. Šttggraben, m. jarek, draga, gugiefcn, v. a. priliti, prilijati, doliti , dolivati; zalili, zali-jati, obliti. gugteidfj , ad. zraven, zrdvnej,
zajedno; skupej, vred. >3uglet<f>en, v. a. ravnati, zravnati, poravnati. Sugloife, n. dušnik, zdiišnik. .Sugluft, f. prepuh , vetromet. 3ugocf>i>, m. vprlžni vdl. jiugpferb, n. vprežni konj. fiugreifen, v. n. popdsti, poprijeti, vloviti.	[(štranga). gugrtemen, ■ — flvang, m. lano JSugutten, v. a. zapisati, pripa-
sati, opiti. 3ug»icf>, n. vprlžna živina, .gugtiogel, m. odlettfvna ptica,
odletavnica. JSttglsrffe, ad. na kite, na trume;
kitama, trdmama, rajdama. JJugttunb, f. gugtuft. Lknlpati. Jjuljacfen, v. a. zakopčati, za-JJuŠatten , v. a. '(jumatften) zapirati , zapreti, zaderžov.ati, zaperto deržati; (bie Ttugcn —) mežati, mežeti, žmeti, žmeriti.
gufjangen, v. a. zavesiti. gufiauen, v. n. (auf einen —) tepsti, pretepati kogar, vda-rati, nemilo tepsti; v. a. (bes Jjauen) tesati, obtesavati. guf)eften, v. a. zašiti, pripehniti. 3uf>eiten, u. a. zalečiti, lečiti, zaceliti; —' v. n. celiti se, zaceliti, celiti. 3ut)0ten, v. n. poslušati; —exf
m. poslušavec, poslušatelj. guinitlen, v. a. odeti, zakriti, zagerniti, odevati, zakrivati, zagrlnjati.	[čatt.
•3ujaucf)jen, V. n. vriskati, kri-gufefjten, v. a. verniti, ober-niti, obračati.	J kati.
3u61atfdjen, v. a. (ffieifafl) pljls-3uHeben, gutteifiern, v. a. zalepiti, zalepljivali. gutnopfen, v. a. zakopčati, 7,ak-
nlpatl, zaknofldti. 3ufnitpfen / a. za vozi j.-(t i, za-
dčrgniti. 3u8ommen, v. n. ddjti, priti, dospeti; (etlaubt fein) ddjti, iti; (einem et»a§ — laffen) podeliti , dati. gufunft, f. prihod, prihodnost, bodočnost, prihddni čas; —funftig, a.prihoden, bodoč, gutčicfieln, v. n. nasmčjati se komur.
3utage, f. priloga, prildžba,
priveržek, dodatek, gutangen, v. n. (na<t> etwaS) seči, segati (po kar); (genug fein) seči, ddjti, dovolj biti; (JUs reitfcen) podati, podajati (bei Stfdje) sldžiti se', posliižiti se, uzlti.
gutangtidj, f. J&intanglid).
gulalfertj v. a. dopustiti, pripustiti , dopilšati, dovdljiti, privdljiti; zapčrto pustiti.
3ulafftg, a. dopustljlv, pripus tljlv, dopustiteln.
3«lauf, m. privala, dobeg, na vila, množtvo; — en, v. n. (auf ettttaš —) teči kam, steči se; fpi|tg —, ojster biti.
Sulegen, v. a. zadelati, založiti, zagraditi, (f)inju ) priditi, priložiti, priklidati; ftcf) ein gjferb —, konja si kupiti.
guleimen, tt. a zakčljiti; zalepiti.
gutefct, ad. slednokrat, slednič, zadnjič, naposlčd , naposlej.
Suntadjen, v. a. zadelati, zakriti, zaphiti, zamašiti; (5£©itc> za-pirati, zapreti, zatvdriti; (Kugen) stisniti, zamežati; (ben Sto d) zakdpčati, zaknč-pati.	[bito.
JSttmal, ad. posčbno, zlasti, oso-
Bumauetn, tt. a zazidati.
3umeffen, r. a. odmeriti ibet« meffen) primitrovati, pripisovati , primeniti.
3umutf)en, v. n. pritolcoviti, primeniti komur, si misliti od kdgar ; —ttng, f. zahte-vanje; misel, mnjenje.
3unadjfi, ad. naj bliže, najprčj, tik; osoblto , najviše.
3unaf)en, a. zašiti, zašivati.
3unaf)me, f. množitva, prirast, napredek.
3uname, m. priimč, primik, pertmek.
3ttnbbar, a. upaljlv, — feit, f. upaljivost.
3itnben, v. a. vnčti, vžgiti, vpili ti, piliti; — v. n. vnčti se,
vžgiti se, vnemati se, vži-gati se, upiliti se.
3unber, m. netilo, podpil.
3unbec, m. vžigilo, zapilovec (Čeh).
3unberfdm>amm, m. gdba.
3unbi)6ljdten, n. žveplčnka, klin— ček, vžigalica.
SiinbEraut, n. podprišnik, na-prašnik; (— auffdjiitten) naprositi , podprišiti.
3unb»fanne, f. prišnica. 3unef)men, v. n. (gro§et toetben) risti, naristi, narisati; (fid^ Petmesten) množiti se, vmnp-žlti se, ploditi se; razplo-diti se; (bitf tpetben) tolstčti, vrediti se; (an .Rraften) okrepiti se.
3uneigung, f. prinignjenje, na-gniitje, prikldnost, prikldn-jenost.
3unft, f. ceh , cčha, zdrtižba; srenja, dbčina, skdpšina; (bet ©tantrn) rod; junftig, a. cehdven, cehin; —meiflet, m. cehin, starašina ; — xed)t, n. cehdvna pravica.
3unge, f. jčzik.
3itngetn, v.n jezičiti, jezik gibati.
3«ngem, a. jezični.
3ungen8rebel, m. rak na jeziku.
Sunidjte madjen, v. a. vnič spra'-vitl , vničiti, vništiti, razrd-šiti, pokviriti; — roetben, v. n. pokvariti se.
3uničen, tt. a. kimniti, pomi-gniti.
3undtf)igen, ftdj, v.r. prisiliti se, posili se vriniti.
3uotbnen, it. a. priditi, pri-vrediti, pridrdžiti, dodati.
3upf	615
Jujjfcn , v. a. čuka ti, cukniti,
mikati, dergati, pipati. gupjcben, v. a. zasmdliti. guratftcn, v. a. svetovriti, svet-viiti, prisvetvati, prigovarjali. 3uredjnen, v. a priračdniti, pri-
računvati; f. 3umeff<>n. 3uredf)tbringen, v. a. urediti, popraviti , u prrivo rčd spraviti.	[se. 3uredjt finben, ftdj, v. r. znajti 3urecf)t ^elfen, u. n. pomagati komur na pravo pot; —Fom? men, t?, n. o pravem črisu priti; mit etnem — , pogoditi se s komur — legen, fe|en, ftetlen , v. n. na sv o'je mesto postaviti, namestiti, urediti; — macfjen, v. n. popraviti, napraviti, ponapraviti, popravljati; (ftdj —) spraviti se, pripraviti se; — roeifen, v. a. komur prrivo pot kazati; (unterricljten) učiti, podučiti. 3ureben, v. a. prigovarjati komur , primarnovriti (kogar), guteicfeen, v., a. podati, podri-vati, prdžiti; — v. n. zadd-sti, dovelj biti, zaddstiti. 3uretcfjenb, a. dovdljen; — ad.
zadosti, dosti. 3uricf)ten, v. a. napraviti, pripraviti, pripravljati, naprriv-Ijati, narediti, gotdviti, zgo-tdviti; (befcljmit$en, »erberben) obdelati,onesnažiti, pogdbiti. 3utiegeln, v. a. zarlniti zapah,
zapahniti. 3utnen, r. n. serditi se', jeziti se, togdtiti se, ljdtiti se, auf einen —, hud, jezen biti na kogar.
3uru
3urutf, ad. u. i. nazrij, nazrid, zid, nritrag; — beben, v. n. stresti se , strepetati, uzdčr-gniti; _ — begeben ftdj, v. r. vermti se , vrstiti se, nazaj včmiti se, povrrititi se; — befjatten, v. a. obdčržati, za-deržati; — betommen, v. a. nazaj dobiti; — bletben, v. n. zaostriti, zaostrijati, z:jdi ostriti; uzvinjiti; — btidfen, v n. ozreti se, ozirati se; - btingen, v. a. nazaj prinčsti, dončsti; — bens ten, v. n. pomniti, spomniti se; — btangen, v. a. nazaj tiščati, nazaj siliti; — breljen, t?, a. odmdtati, odviti, od-sdkati, odvijati.
3utucfen, v. a. primrikniti, pri-mčkniti, primikati,domakniti.
3urii<ffaIIen, v. n. nazrij pristi, (auf ben SRucEen) vznrik pristi.
3utiiift'0tbecn, v. a. terjati, nazaj terjati.
3uritcEgef)en, v. n. (ritdftingš ge* Jen) navzrit, ritnisko iti; (v. £aufen, .Speitatben u. bgl.) ra-zlti se , razbiti se, razvreči se, — [jalten, v. a. zaderžati, zaderžovriti; — jagen,u.a. od-gnriti, odgrinjati, odpoditi;
—	tebren, v. n. nazaj priti, verniti se, občrniti se.
3utucKebr, f. 3titč8et)r, 5RucfČunft_; —Jommen, v. n, nazaj priti, verniti SC; (Boneinet®Jeinung) opustiti misel, svojo misel premeniti; — taffen, v. a^os-triviti, zaostriviti, zapustiti;
—	tegen, v. a. uazrij djriti, nazaj poldžiti; (einen meiten 3Beg_) dalečpriti; (Satire) preživčti,
prebiti; — neljmen , v. a na_ zaj vzdli J (fein 2Sott) preklicati, opordči, opovrčči; — praUen, t. n odskočiti, odraziti se , odleteli; — teife, f-SKudSreife; — tufen, v. a. ria-zij poklicati ob. pozvati, od-pozviti, odpoklicati; —fcfiau-s bem, v. n. strepetiti, stresti se, zgroziti se; icf) fdiaubere juritcf, strah me obleti, grdza me obide; — fcbitfen, »■ nazijposlati, — fcfiieben, v. a. odriniti, nazaj poriniti; —. fcfllagen, v. a. odmahniti,nazaj v darili; (ben Metmel) za-vihniti; (ben ©cfjleiet) vzdigniti; — fdjreiben, v. a. odpisati, odpisivati; — feften, v. a. ozreti se , ozirati se, ogledati se, ogledovati se ; — fefinen, fitf), v. r. se nazaj želeti, nazaj hrepeneti.
3urucE fenben, f. 3utucffcbitfen, — fe|en, v. a. nazij postaviti, u stran postavili; (Semanben — )zanema'riti; — (ieljen, v.n. zanemirenbiti; — tloffen, v. a. nazaj pahniti ob. poriniti; — treiben, v. a. odgnati, odpo-diti, pregnati; odterati; — treten, v. n. odstdpiti, nazij stopiti; (nora ®affet) pasti, padati; — treifen, v. a. odpraviti, nazij poslati; (auf ettpaž —) opdmniti, spominjati ; — roitfen, v. a. f. Stucfs iBirten; —jieben, v. a. nazttj vleči, nazaj potegniti; ftdf) —, 1? r. odstdpiti, vzmak-niti se.
3utuf, m. zvanje, glas, okrik.
3utufen, v. a. klicati, zviti (na kogar).
3utuflen, v. a. pripriviti, pripravljati, ordžiti , obordžiti.
3uttifiung, f. pripriva, priprdv-ljanje , ordženje.
3ufaen, v. a. dosjiti, prisjiti.
3ufage, f. obljdba, obet, obe-, čanje, beseda; —n, v. a. obljubiti, ohččati, občtati. obe-čivati, besedo dati; -J- v. n. (anftanbig fein) vditi se , do-pisti, po volji biti.
3ufamnten, ad. vkup, skiipaj, skup, vkdpej , skupej, zajč-ilno; in bet 3ufatnmenfe|ung mit 3eitti)ortetn: s, audtvkup; — beipen, v. a. (bie 3if)ne) stisniti, stiskati (zdbe); zgristi; - betufen, v. a. sklicati, skli-coviti. Sozviti; — binben, v. a. zvezati; zvezdvati; —brecben, v. a. potreti, zlomiti, polomiti , streti; — v. H. podreti se, zlomiti se. strčti se, sru-šiti se, razdreti se; — bringen, v. a. nabriti, snositi, spri-viti, nakupiti, vkup spri v iti; r btiicfen, v. a. stisniti, stiskati, sgnjesti; - fal)ten, v. a. navoziti, v kup voziti; — v.n. voziti se, peljiti se s kom skupa ; (erfdjjtecfen) stresti se, vstrepetiti, prepisli, zgroziti se; (getinnen) vsesti se, — fallen, v. n. (einftittjen) podreti se, srdšiti se; (ficf) Beteinigen) zjediniti se, sldžiti se.
3ufammenfalten, v. a. nabriti, nabirati; (bie #anbe) skleniti, skldpiti; — faffeit, t'. «. poprijeti, vkup vzeti, objeti,
3ufa
617
3ufa
obuzčti, objimati; — finbert, ftdj, v. r. snlti se, se znajti;
—	fled&ten, v. a. splestii — flicfen, v. a. skčrpati; —flie; fjen, v. 71. stekati se, steči se; — fluf), 7it. sto'k, stčkva; (Bont 5Dlenfd)en) shod ; — ftie; ren, v. n. zamerzniti; — fi:-gen, v. a. sostiviti, skldpiti;
—	geben, v. a. vkup dati; (ffiertobte) zjediniti, oženiti, vencati; —geljen, v. n. vkup iti; — gefe^t, ti. sostdvljen; .—fjcttten, i), a. vkup der-žati; (Bergleicljen) prispodo'-biti, prispodobijivati; — v. n. edinih misli biti; — fwng, ni. stik, zvčza; oljne — reben, govoriti be/. glive in ,repa; (— l)ang fjaben) stikati se, vezati se . slagati se : — Ijdngen, v. a. skupaj obesiti; — v.n. vkup viseti ; —(jdufen, v. a. kopičiti, skupljati, nakupiti, zakupljati; — Ijeften, r. a. za-šiti, /.ašivati; —8ef)ten, v. a. smesli; — Elang, m. sklad, soglasje , sldga ; — Jlctubett, v. a. nabriti, pobirati, nabirati; — Heben, v. a. slje-piti; — čnitpfen, v. a. zavezati , z.avo/.ljati; — čommen, v. 71. zajčdno priti; (fid) ein; finben) žiti se, shajati se, siliti se, snidati se, nabirati se, skupiti se, skdpljati se; — {oippeln, v. a. zvčzati; — Junft, f. shod , snid , skupščina ;
—	tuppeln, v. a. svčsti, svd-diti, zvčzati; — laffen, v. n. vkup pustiti; (SEbiere' jut 3eu; gung) pripustiti, pripušati; —
laufen, v. n. steči se, stčkati se, stčči; (SJtildj) vsesti se.
3ufammenlegen, zlagati, složiti;
—	leimen, v. a. skčljiti; — lotfjen, v. a. zvariti; — nas f)en , f. — beften;_ — nefimen, v. a. skupaj vzeti, povzčti; (ftdj)tt. r.,potruditi se, paziti;
—	pctcčen, v. a. skladati, zlagati , vkup skladati; — raf= fen , v. a. sodrčti, pograbiti, pobrati: (M) v. r. pobrati se; — redjnen, v. a. zračdniti;
—	reijjen, v. a. počesniti, raz-ččsniti, potčrgati; — reiten, v. a. (ein9pferbjizmučitiko'nja, (einen SRenfdjen uberreiten) po-jahati; — roUen, v. a. zaviti, zavijati; — rotten (fid>) v. r. steči, zdrdžiti se; — ritcfen, v. a. vkup pomakniti;
—	v. 71. približati se , — rus fen, f. - betufen; — fdjitfen, ftcb, it. r. vdati se , prilčči se, pristati se; — fdjiegen, v. a. (eine ©tpbt) razdreti, razrušiti , razdjitij (@etb) vkup diti; — fd)(agen, v. a. razbiti, raztrupiti, strčti; (bie gebrudten SSogen) sldžiti, zlagati; (bie 2Crme)prekrižati roke.
3ufammenfcbleTOen, v. a. nav-lčči, navličiti, na kup vlačiti ; —fdjmeljen, v. a. stopiti, splaviti; — v. n. stopiti se ; — fd)mieben , v. a. skovati; — fdjmiegen, ftdj, v. r. stisniti"se; — fcbmieren , v. a. zmazati; — fdmiiren, v. a. za-tčgniti, zatezivati; — fdjrei« ben, v. a. spisati; — fcbrum-pfen, r. n. skčrčiti se, sger-
3ufa
618
3»W
čiti se; — fd&tt)eiffen, v. a. zvariti; — fe(5en, v. a. sestaviti, sostivljati, slagati; — ftedjen, v. a. pobosti, zbdsti;
—	fief)len, v. a. nakrasti; — fltmmen, v. n. slagati se, so-gla'siti se; — v. a. (3nftrtt= mente —) vbirati, priglaso-viti, priglasiti; — fbffen, v. a. (}. 58. spfeffer) tdlči, raz
t o' let; — v. n. (granjen) mejiti se, tikati se; (jufcimmens ireffen) srečati se, nagoditi se, pogoditi se; — fiufen, v. a. sostaviti, postavljati
—	fitdjen, v. a. poiskati, za-kdpiti; — tragen, v. a. znašati, znositi, znčsti; — treffen, v. n. f. — floffen; - treiben,_ v. a. zgrniti-, sognati, zganjati , — treten, v. n. vkup stopiti; — tritt,m. drdžtvo, zjedinjenje,
—	wad)fen, v. n. zrasti se, zrašati se; — ttteben, v. a. stkati; — toerfen, v. a,- zvrč-či; (itbet beti .£aufen »erfen) prevrčči, razvrčči; —SDicSetn, v. a. zaviti, zavijati; — »in; ben, u. a. zvijati, namdtati;
—	Jtefien, v. a. potčgniti. vkup potčgniti, zvleči, zvlačiti; ((Sttmmen) soštčti, zračuniti; (Srutspen) zbrati, združiti, nakupiti; — v. n. nakupiti se; ftd) — , v. r. skčrčiti se, sključiti se; eS jief»t ftcfj ein ©erottter jufammen, vreme se spravljal
gufafj, m. pristivek , pristava, dostava, dostavek; pridavek; (in bet 9Riinje) kov; (Sfjemie) primes.
3uftfidrfen, b. a. zadjstriti.
3ufdfj<tren, v. a. zagrčbsti, zasdti, zagrebati.
3ttfcfwuen, v. n. gledati, glediti;
—	er, ni, glčdavee, gledatelj;
—	in, f gledavka, gledatel-jica, gledalica. Igrčbsti.
3ufcftaitfeln, v. a. zagrčbati, za-
3ufcf)t(fen, v. a. poslati, prislati, pošiljati; (3Cn(lalt mctcfien) pripravljati, pripraviti.
Suftfjiegen, v. a. (@elb) pridati, prida'vati, prildžiti; — v. n. vstreljiti.	Itzroččnje.
3ufčf)lag, m, (geričf)tltrf>er)prisoda,
3«fcf)lagen, v. a. (fmrtig fdjlagen) prav biti, jako tčpsti, pretč-pati, kuriti, pdkati, vdiriti; (SSretter) pribiti, pribijati; (bie £f)ut) zatresniti, zalopdt-niti, zatrešiti; — v. n. ddbro djati, tjčkniti, ljubiti.
Sufdjliejiea, v. a. zakleniti, za-klčpati, zaklepiti.
3uf(f)mei0en, v. a. ldpniti, zalo-pdtniti.	[mašiti.
3ufcf)mieren, v. a. zamizati, za-
3uf$naUen, v. a. zakdpčati.
3uftf)nnwen, v. n. zahlopniti se, zapreti se.
3ttWneiben, v. a. (einSIeib) krojiti, prikrojiti, prirezati, pri-rezovati.
3uf<fjnitt, ni. krdj,prirez, prikroj.
3uf<3>nuten, t>. a. zatčguiti, za-(lerčiti, zagčrčiti.
3uf(f>tau6en, v. a. zavintati, za-škerniti.
3«Wfei6?n, v. a. (Semanben) pisati C komur D; (roibmen, etn 58u4) posvetiti, prilastiti; (beilegen) prilastiti, pripisati,
3ufpitnben, v. a. zapiljkati, zavihati.
3«flanb, m. st in, s utaje, okdl-
nost, okdlšina, okdlik. Sttjlcinbig, a. spadajoč, pristd-
jen; \ listi L 3ttfletfen, v. a, zatčkniti, zatikati ; (einem fjeimticfj etataž —) vtikniti, vtikati, skrivši dati. 3uflef)eit, v. n. pristati, iti, vdati se; — v. a. (abtteten) prepustiti.
3ufietten, v. a. (eine Oeffnung) zastaviti, zastavljati, zasld-niti, zagraditi; (einem etwa8 etnljanbigen) vročiti, izročiti, dati; (etnett ©tetuben —) komur verjeti. Sttflimmen, f. SSeiftimmen. 3uftopfen, c. a. zamašiti, zaphati. 3uftojien, v. n. (gefiljetjen) prime-riti se, pripetiti se, priključiti se, prigoditi se ; — v. a. tolči; (butdi) ©topen BerUopfen) zaphati.	[šiti.
3uffreic(jen, f. a. zamazati, zama-3u|itomen, v. n. pritčkati, dotekati.	Ipomdč. 3utijat, f. priprava, pomdč, pri-3utl)eilen, v. a. odldčiti, podeliti, dati, podati. 3utf)tm, v. a. zadelati, zapreti, zakriti; (Ijinjutegen) pridati, pridjati; —■ ft<&, v. r. perli-zovati se, perkupovati se;
—	n. (ffltitroitčung, ijiitfe) pri-djanje, pomdč, pripomdc;
—	licfj, jutljcitig, a prilizljiv, prikupljiv ; ofyne metn, oljne bein —, hrez mčne, brez tčbe.
3«ttdgtic6, a. hasnjiv, koristen,
pripisovati; (Semctnbeit ein ■§aii6) zapisati, vpisati.
3ufcf>reien, v. n. zakričati na kogar, vpiti na kogar.
3uftf>u|j, pridavek, prildžek.
3ttfe^iitten, v. a. (©anb) prisdti, prisipati, dosdti; (ein Sod)) zasipati, zasdti.
3ufctjworen, v. n. prisčči komur Cna kar); zakleti se, zakltn-jati se.
3ufef)en, v. n. glčdati, glediti, paziti, f. 3ufct)fl"en; — bž, ad. vidama, vidoma, očevidno,
3«fef)t, ad. preveč.
3ufenben, f. 3«Wi^en.
3ufe|en, v. a. pristaviti, pristavljati, dostaviti; (bttrctj.ijjins jutf)un BeEmefjren) pomndžiti, povččati; — v. n. (einem fcfjatf —) siliti, ndditi, vrivati se (komur).
Sufe^n, v. n. zapčrto hiti.
3uft'egeln, v. a. zapečatiti, za pečatovati.
3ufpeife, f. 3ugemufe.
3ttft>etren, f. 3ttfi|liegen.
3uft>i|en, v. a. zaojstriti.
v. a. (SMutlj) sčrce delati kdmur, kdgar podbu-jati; — v. n. (bei einem) kdgar obiskati , oglasiti se prikomur; (Stofi—) tolažiti, potolažiti, tčšiti; (einem fteunbtidf) —) kdgar 'prijazno nagovoriti.
3«f)ptingen, v. n. priskdčiti, pris-kakatt, prihiteti, doskdčiti; (alž @ct)lof>) zapreti se.
3ufptuc(j, m. posčrčenje; tolaženje tolažba, potolaženje, uteha; obiskanje.
tjččen, zdrav, dober; eš i(l unč—, nam tekne, namljdbi. 3utrauen, v. a. zaupati; (ettoaS Bon einem ettBarten) nadjiti se, upati; — n. zadpanje;
—	Itd), a. zadpen. Ičiti se: Sutreffen, v. n. sljvfčiti se, sld-3utrelben, v. a. gnili, prigniti,
priginjati. 3«trinfen, t;, n. napiti, napivati, na zdravje piti, zdravico piti. gutritt, m. piistdp, vbdd; er bat bet tf)m feinen ne sme k nj^mu priti. SutrunE, m. zdravica. guBerlaftidj, u. gotdv, veren, zvest, nadežen, stanovit;
—	feit, f. vernost, zvčstost. SuBerficfit, f. svest, zavest, us-
vest; — Itd), a. svest; — f)0ffen, svestili se. SuBiet, ud. preveč. 3u»or, ad. pred, prčj, poprčj,
pred tčm, prije. SuBorberil, ad. pred vsem, naj-prčd, najprije. [tčkati kogar. 3uBotfommen, v. n.pretčči, pre-3t<Borfommenb, a. postrežen,
posluziv, dvdren. 3utt>adjS; m. pririšba, pririst, za'ro<l, pomndženje; (an @rbs reidj burdj einen Slufi) naplavina ; — en, v. n. naristi, narisati; priristi, prirašati; priroditi, poirmdžiti se. JStttpdgen, v. a. odmeriti, odtehtati.
3uroegebringen, v. a. činiti, vči-niti, doveršiti, opriviti, storili, narediti. 3un>ef)en, v. a. zametiti; priviti, privejati.
3tt»ei(en, ad. veisi, veisih,ne~ kokrit, kadkad.
3uroeit,ad. predaleč, predileko. *
3uwenben, v. a. oberniti, obri-eati; (tmicben, bajj Semanb et= mag befomme) spriviti, pris= kerbčti.
3«werfen, v. a. vrčči komur kar; (eine ©rube) zasdti, zasipati.
3utt)icfetn, v a. zamotati, zaviti.
3ut»iber, a. (tsiber bie 2tbfid)t einež Ttnbecn) protiven, nasproti-ven; (bie9teigung eineS2Cnbern beleibigenb) zdpern; — prp. proti ,nasprdti, zoper,soprdti.
3«lfinfen, v. n. prikimati, pora ign i ti f. SBinfen.
3ui»iffenti)un, v. a. na znanje diti, jiviti. jivljati. |kati.
3ut»oIben, v. a. zalokati, zaobd-
3ujat)Ien, v. a. prišteti, pribrd-jiti.	_ Ljati.
3ujautten, v. a. zagraditi, zagri-
3u 3eiten, f. 3uweilen.
3ujief)en,; v. a zategniti, zavlčei, zavličiti; (bie Sfjiit fiinter ftefi) vrata za sabo zapreti; (83ielj) ploditi, plemeniti,rediti; (Bers utfacfien) nakopiti, nakloniti.
3ujiet)ung, f. obne SemanbeS —, bezpomoči ktere.
3tBang, m. sila, nasilje, ndja, prindja, primdranje; —t, a. prisiljeni.
3tBangSbienfl, m. tlaka; (SRobotf)) prisiljena služba.
3t»angči»eife, ad. po sili. šiloma, po vsi sili, na silo.
3roanjig, num. dvijset, dvijsti, dvideset; — f. dvijšica,dvi-jsetka;— er,m.dvajšica,dvij-
setica, dvadesetica ; —erfet,a. dvajseteri; — fad>, a. dvajsetem!, dvajsetčrrfji; — fiU tig, a. dvajsetčrnat; — fte, a. dvijsti, dvadesčti; —(tel, n. dvajsetina, dvadesčtina.
3ft>ar, c. sicer, scer; bas, upravo, istina.
3tt>ecE, m. (9?agel) žrčbel, klinec, čOvlič ; ( Wtf)t, (šnbjmecE) konec, cilj, namera, namen, namemba; — en, v. a pribiti, pribijati; — v. n. naklepati, namerati, zmerati, nameniti ; — loč, a. brez namena ; — Wibtig, «. nepri-kldden, namenu protiven.
3»ei, num. dva, dve; —f. dvdjka, dvojica ; — armig, a. dvorok; — 6einig,a dvonog;
—	blatterig, a. dvolisten ; — beutig, a. dvoumen, dvdmen;
—	beutigEeit, f. dvoumnost, dvodmstvo ; — er, nt. dvo-jak, dvdjka, dvojklja; — er« lei, a. dvoj, dvdji; — fatf), a. dvdjni, dvdjsten; — faltig, a. dvojnat.
3«>eifel, nt. dvom , dvdmnja, dvdmba, dvdjba, dvdj,sUm; (o^ne 3»eifel) brez dvdmnje, gotdvo; — Ijaft > dvdm-ljlv, dvojljiv; (ungetotji) dvd-men, negotdv, neveren, dvo-jččen; — fiaftigEeit, f. dvom-ljlvost, negotdvost; —n ,v.n. dvojiti, dvomiti, dvomljoviti, sumiti, dimljovdti; — iucf^t, f. f. 3»etfelf)aftigE<it; — flet, m.dvomljlvec,dvdmnež, dvomeč.
3Weig, m. veja; mladika, od-
raslika, berst, berstika, klica, cep, grana ; — id)t, a. ve-jast, grinast; — ig> a. vejat, košat, grinatj — lein, ti. vejica, vejičica, mladikica. gn>eif)en{etig, a. dvordčen, dvo-locnat; — jdljrtg, a. dve leti star, dveleten, dvaleten; — Eampf, nt. dvoboj; — {iSpfig, a. dvdglav; — mat, ad. dvakrat, dvdput, dva pUta, dva-bart; — maftig, a. dvojam-boren; — raberig, a. na dva kolesa; — fd)neibig, a. u dve plati ojster; — ftfcig, a. na dva sedala; — fpannig, a. (SSagen) voz za dva kdnja ; — jlimmig, a. dvogldsen; — te, a. drUgi; —tel, n. polovica, polovina; — tenč, ad. drU-gič; — tgeboren, a. drugord-jen; — i<ltfig , «. dvozobat; — jiingtg, a. dvoličen, dvojezičen ; — jungigfeit, f. dvoličnost, dvojezičnost. 3»erd), ad. vprčk, poprčk; — feU, n. opnica, prepdnka, pri-serdje.
3«)erg, ni. patuljak, magldš, pa-glovec, pertlikovec ; —in, f. patuljica, maljčnica ; — baum, in. mstlo drevo, pertlikovec. 3wetfd)Ee, f. sliva; — nbrannt* »ein, m. slivovica, slivova žganica; — nbaum, ni. slivno drevo, sliva; — ngarten, m. slivje; — nmufi, n. sllvovec, sllvovnik. 3t»icf, ni. (ein Eteiner 9iagel) šenec; (baš 3t»iden) ščipec, ščipnenje, ščipanje, gtmdel, m. (anStTtimspfen) roza,
latica; (j?eit) zagdjzda, za gldzda , klin; — batt, m. vdse, bčrke.
gtBicfcn, i>. a. sčipati, vščipati, ščipniti, vščipniti, všččniti.
3»iebacf, m. subar, dvopek.
3tt>iebe[, f. luk, čebul, čebula, čerlčnec; — apfel, m. lu-kašnica; — bauer, m. lukar. čebular; — n, m. 1 Učiti, če-bUliti; (itn ©pielen) odreti, po vetru komur dati, olUpiti kogar; — fuppe, f- bikova juha; — rourjel, f. gomolj, gomoljica.
3wiebrad>e, f. (jn ffigeingarten) trčtja kop, (auf tfetfern) drUgo oranje.	[pot oi-ati.
3tt>iebrad)en, v. a. u. n. po drugi 3tt>iefadj, f. 3tt>eifadj.
3wiefpalt, m. 3wiftrad)t, f. razdor, razpartija, svada, svaja, zdražba, nesloga, razpra, nes-klad.
SrDiUicfj, m. dvdjšert, plahta, plahuta ; — en, a. dvojščrten.
3tt>iUing, ni. dvdjčič, dvdjič, dvojček, _ šbrubet,pl. dvoj-čiči, dvdjki, dvdjci; — 6= fdjroeflern, p i. dvojke,
3»t>inge, f. upenjača; — n,v. a. siliti, prisiliti, primdrati, nU-diti, niijati, prinUditi, pri-nUjati;ftdj — v.r. siliti se, posiliti se; — r, m. (^>erfon ob. (Sadje, bie }Wingt) silnik, pri-mdravec; (SRaum) prizidje, ogr.-ida za ldvske pse.
Jtoirn, m. nit, nitka; — en, a. n tken, nitkast; — en, v. a.
nitke sdkati, nitkati; —fa= ben, m. nit; — {naul, m. klopčič nitke; — rab, n. ko-Idvrat.
3tt>ifdjen, prp. mčd, mčdji, izmed; (in bet SRitte) sred, vsred, vmes, posred; — ges fang, m. medpčtje, medpe-sem: — mauer, f. medzid; medzidje; — pfeiler, m. srednji stčber; — raurn, m. med-prdstor; — rebe, f. medgrf-vor; - teben, v. n. vmes govoriti, besedo presekavati;
—	fa§, vi. medstavka; — fpiet, ». medigra ; — Wanb, f. medstena, predel; — W0tt,». mčdmet; — geif, f. medčas; tin bet — jeit) u tem času, ti čas; — jeile, f. medvčrsta.
3»ifl, f. 3wiefvart. 3tt)iflig, «. svadljiv, zdražljiv ,-
nesldžen. 3n>itfdjern, r. n. cvčrkati, cver-
čati, everketati, čivkati. 3»itter, m. pol mož, pol žena; polutan, polutanka; a, polovičen, polUten. 3tt>0tf, n um. dvanajst, dvdnest;
—	f. dvanajstica, dvanajstka;
—	etfig , a. dvanajstvoglat, dvanajst vdglov; — er, m. dvaiiajstka, dvanajsica; — ertei, a. dvanajstčri; — facft, a. dvanajsterni; — faltig, a. dvanajstčrnat; — te, a. dvanajsti ; — tli, n dvanajstinka, dvanajsti del; — tenS, ad. dvanajstič.
3tymbet, f. cimbale.
Couftt
K e r s t n a
JCbrabam, m. Abraham, Abram. atbalbert, m. Adalbert, Vojtčh. Tlbdfjeib, f- Adelajda. 2(botpf), ni. Adolf; — itte, f.
Adolfina. 3Cgatt)t, f. Agata. 3(egibittč, nt. llji, llia. Sfgneš, f. Neža; INežica, Nežka,
JNežkica. JHtanuŽ, nt. Alban, Belan. 3Ubencf), nt. Alberik. |Vojteh. 2Hbett, Tttbred&t, m. Albert, 2£lbin, nt. Albin, Belan. Jder. 5tlerattber, ni. Alcks.inder, Šken-Tlteriuč, nt. Aleš, Lekš. [slav. MoitS, tfloifut«, ni. Alojz, Veko-JCmalte, f. Am.-ilija, Malika,
Malieka, Malinka. JCnbteaž, m. Andrej, Andraš,
jNeček, Andrčjček. 3Cnna, /'. Ana, Ančika. [Tonček, 3£nton, m. Anton ; Tone, Tonek, KpoUonia, f. Apoldnija, Polonija, Polrfna. JCttfltiflitt, nt. Avguštin, Avguštin, ffialtbafat, nt. Boltažar. SSarbata , f. Barbara, Barba;
Barbica, Barbika. S3artf)o!omaiig, nt. Jernej, Ar-nej, Paternuž; Jernejček, Arnejček. SSeatrir, f Beati i ca, Blažcnka. {
amen. imena.
SSenebict, nt. Benedikt; Benko. Siernfjarb, ni. Bernard; Bernsf-dek.
StafiuS, m. Blaž; Blažek. SBrigiUa, f. Brigita. ffiruno, m. Brunon, Brdn. Kajetan, ni. Kajetan, Gajo. ■|fimir, ni. Kazimir, ^afar, m. Cesar. [Cilika, Eecilia, f. Cecilija, Cila, Cilica, Gfjarlotte, f. Karolina, Dra-
gojila. ©)ttf}ian, m. Kristijan. Ebrifiine, f■ Kristina, Kristinka. ©Jtiioflomuti, m. Krizostom,
Zlatodst. Gfjriftopb, ni. Krištof. Sbtiftuž, ni. Kristus, ©aubitiš, ni. Klavdi„KIavdio. ©emenš, m. Klemen. Gšolontanuč, ni. Koloman.v [ca. CSonflnntia, f. Ko^štancia; Stan-Gonflantin, m. Konstantin, Kosta. CSorneliuž, ni. Kornelij. Gšrofltč, m. Krčz, Kre.s. (5tjttllu<>, ni. Ciril; Ciro. [tar. Semetriuž, ni. Dčmeter, Dimi-Siontjfius, ni. Dioniz, Dior.iž,
Doniž. iDctninicuČ, m. Dominik. 2)orotf)ea, f. Doroteja, Dora, Rotija.
gbuatb, in. Eduard, Slavoljub. ©eonora, f. Eleonora, Elco-
norka. Očitaš, m. Elija, lila. eiifabetf), f. Elizabeta, Špela, Ližbeta, Liza.	lian.
©mil, (Smiliuš, nt. Emilj , Mi-©ntilia, f. Emilija, Milica, Emiljkj.
©rašmug, ni. Erazem. Gtmetitf), m. Emerik, Mirko. @ugen , Sugettiuš , nt. Evgen,
Evgenlj. Sutatia, f. Evl.-ilija; Lelica, ©ufebiuč, m. Evzebij. ©Da, f. Eva.
©ufiacfjiuč, m. Evštah, Evštabi gabian, m. Fabijan. ^ ^ j5etit, 111. Feliks, Srečati, Srečko, getbinanb, m. Ferdinand, Mi-
lozvan. glora, f. Flora, Cvetka, glotiatt, ni. Florijan, Ferjan, Cvetko.	(Franja.
gtanrišEa, f. Frančiška, Franica, grandSEuŽ, granj, ni. Frančišek, Franc, Franjo. gtiebtitf), gri§, m. Friderik,
Miroslav. ®cnot)efa, f Genovefa. ®eorg, nt. Juri; Jurek, Jurko. ©eraftmuf!, mjjerosim. ©ertraub, f. lra, Jera, Jčdert;
Jerica. ©etBafiuŽ, m. Gervasi. ©oftfrieb, m. Bdgomir. ©ottlieb, m. Bogoljub,Bdgomil. ©Ottlcb, m. Bdgoslav. ©tegor, m. Grega, Gregdr, Gergur. Gorej.	[jetka.
©retdjen,n. d. Marjčtica, Mar-®un tfjer, nt, Gunter.
©ufiat), m Gustav. [čica. jpanndtett, n. d. Janeška, Ivdn-#dnnčcbeit, n. d Janžek, Ivanek. •Šdnricf), m. Enrik, Erih, Areh. J&clcnc, f. Lenka, Jelčna, Jela!5
Jclica; Lčnčica, Lčnčika. Jpcntiette, f. Enrika, Henrinka.. 4>etEulež, nt. Hrelja, Hrcljko. 4?ermann, m. Jerman.^ ^)iajintb, ni. lacint. •£>ierommuž, m. Jeronim, Jero-
mln, Jerdm, Jerolim. Jpitariu^, m. Milari. £onoriui>, ni. Ondrij. J&OtatiuS, m. Orac, Orticij. 3gnajtuž , m. Ignacij, Vatro-
slav, INace. Sreneuč, m. Irenčj. SfaaE, ni. Izak Sfabclle. f. Izabčla. SaEob , m. Jakov, Jakop, Jaka. Spremiač, m. Jeremia. Sefttž, ni. Jezus, Isus, Jeziš. Sefug SfiriflitS , nt. Isukerst, Jezus Kristus.	[bim.
Sfoatfiim, ni. Jačiin, Ačim, Joa-SoboEuS, ni. Jošt. Sobami, m. Janez, Ivan, Jovan, Jan že; — a, f. Jovana,Ivinka. Sofepb, ni. Joža, Jdsip, Jožef;
Joška, Joško. Sultan, m. Julijan. Sulie, f. Julija, Juljika , Lju-
bosIUva, Ljdbica. Suliuž, m. Julij, .Ljuboslav. Sufltnian , m. Upravda, Justi-nian.
$arl, m. Dragotin, Karol. ■Raroltne , f. Dragoila , Karo-lina, Dragotinka, Dragoiljka. .Rašpar, ni. Gašpar. iKatrej. Siatijattlta, f. Katra, Katrina,
SabišlauS, m. Ladislav. Saitrentiuč, Gorenj, ni. Lovre. Ceo, ni. Lav, Leo. Seopotb, m. Leopold, Lavoslav. 8tečd)en, n. Lizika. Eubrnilta, f. Ludmila. Subtrtg, m. Ludvik, Ljudevit. Coaife, f. Alojzija, Vekosldva. Suifaš, nt. Lukež, Svetozor. SRagbatena, f. Magdalena, Mad-lena.	Igaiita.
SRargareffja, f. Marjeta, Mar-SRaria, f. Marija, Mina. SRartuš, nt. Marka. SRartin, m. Martin; Martinček. SRatfjiaž, m. Matija. -3Rattf)auš, nt. Matčvž , Tmi;
Matevžek.	W
SRetfjobiuS, m. Metod. Ihajlo. SRicftitel, m. Miha, Mihal, Mi-SRorij, m. Moric. 9Rofef>, nt. Mozes, Mojzija. 9li6obemttS, nt. Nikodem. SRieolctttč, nt. Miklivž, Nikola. Stfimar, m. Otoraar. Otto, m. Oton. Ooibtuž, m. Ovid, Ovidij. ■pariš, nt. Parid. gjctul, m. Pivi; Pavle, ^eter, m. Peter. 3>f>ilipj>, m. Filip, Filipi, fiuž, nt. Pij, Piji. $>rocop, m. Prokop. ,
Stobert, m. Robert. 5Roberiifj, m. Roderik. Stodjuž, m. Rdk. SRofe, SRofine, f. Rozina, Roža. Stofalio, f. Rozalija , Rožalijia. Stubolpf), m. Rudolf. Stupretbt, m. Ruprat. ©abbaž, m. Sava-©ebafiian, m. Boštjan; vBoštej. Simon, in. Šiman ; Šimej. SfanišlaitS, m. ^Stanislav, ©tepfjan , m. Štefan , Štepan. v ©ufanne, f. Susana. SfjabbdUS, nt. Tadedž. SEfjeobor, m. Teodor , Todor,
Bogodar. £f)eobori<f>, nt. Todorik. Sberefe, f. Terčzija. £f)omaj>, ni. Tomaž, Toma. SbimotfjeuS, ni. Timotej. SobiaS, ni. Tobija. Uttidj, m: Ureh, Ulrih. Urban, ni. Verban, Banej. Urfula, f. Uršula, Urša. S3alentin, ni. Balant. SSeit, m. Vid. SSictor, m. Viktor. v SSitatis, m. Vido, Zivko. SBenjel, m. Venceslav. 2B:lf)etm, m. Vilem, Vilhelm. SBtabimir, ni. Vladimir. SetreS, ni. Kserkses. 3acfjariaš, m. Caharija.
HtQfid)iiifj gfojjra|)()ifd)er lame«. Zemljopisni slovar.
7Ut<t}en, n. Ahen, Cali, Cahi. 5£belšb«g, n. Postojna. Tfbtianopel, n. Drinopdlie. 3{briatifdKŠ ®ieer, n. jadransko
ob. sinje morje. 3£egrif<f)cž SReet, n.egejsko morje. 3£eg^tra, n. Egipt-ICegpptier, nt. Egipčanin. 3Cetf)iopien, n. Etiopija. "Ztetna, nt. Etna. 3tfrifa, n. Afrika; — ner, nt.
Afrikin, Afrikinec. Ttgrcmt, n. Zagreb. 2£lbanien, n. Albinija. Mteranbtien, n. Aleksindrija. JCtpen, pl. planine. 2Cmeri{a, n. Amerika; — faner,
nt. Amerikan, Amerikdnec. ICmfetfetb, n. Kosovo polje. Kncona, ti. Jakin. 3tnžpacfc, n. Anaspah. 2Cnti»art, n. B.-ir. ■Jtrabien, n. Arabija. JCrabter, m. Arab, Arabčin. 2Crc$ipelaguš, nt. Arhipelag. Ttffen, n. Azija. ICfiat, tn. Aztjan, Asi j it. Ztt>en, n. Atčna. 2£ti)06, ni. Sveta gora. attantif^, a. atlintski. JCiterčbfrg, n. Turjik.
2ftt)ler!r<5, n. Slavkov. JCuftralien, n. Avstralija, ■tfuffralier, ni. Avstrilee. ffiatetn, n. Bavirija. Saireutfi, n. Bajrut. ffialA/ebe SKeer, n. blatsko ob.
OT%iško morje. SSafel, n. Basileja. Saujen, n: Budišin. Selgten, n. Belgija. SBelgrab, n. Belgrad, Biograd. SSergfcfiotte, m. gorski škdt. Sertin, n. Berlin, Berolin. 35ern, n. Berna. SJeffarabien, n. B^saribija. 5Sitt&, n. Bilsko. Itdrske. , Bocdje bi Gattaro, pl. Boke ko-SBofime, ni. Ceh; — n, n. Ceska (.zemlja); in, f. Cehinja; — ifcfi, a. češki, ffiošnien, ti. Bosna, ffiožpontž, m. Bospor. ffiorbeaur, n. Bordd. SSranbenburg, n Branibor. 83r«unfcf)tteig, n. Brimšvig. 33rajja (3ni"el) j". Brič. SBrfgraj, n. Bregenca, Breznica. aSteižgnu, n. Brizgava, ffiremen, n. Brema. Srcšlctu,. n. Breslava.Vratislav. ®retagnp, f. Bretinja.
ffitieg, n. Breg. SSrittanien, n. Bi*t«!nija. Sriigge, n. Bruž>. ffiriinn, n. Berna. Berno. ffiriiffcl, n. Bruselj. SSriir, n. Mostovo. SSubtreiS, n. Budjevice. SSuccari, n. Baker, Bukovar. S3ufarefl, n. Bukarešt. SSttlgatien, n. Bugarska (zemlja). SBunjlait, n Boleslav. ©anten}, n. Kamenlca. [otdci. ©anarififie 3nfetn, pl. kanarski Gannofa, n. Terstčno. gapobiflria, n. Koper. G>ar(oroi£, n.,Karldvci. Gartbago, n. Kartigina. ©aSpifdje SEJleer, n. hvalinsko
morje. 6aflelnuo»o, n. Novigrad. Sfjampagne, f. Šampanja; — t'
TOein, m. šampcfnjovec. gl)att)&btš, /j Karibda. Sfjerfe, f. /ires. Sfjina, n. Čina, Kina. Eillt, n. Celje, ©tlibale, n. Staro mesto. Sorfu, f. Karf. CSoblen}, n. Koblice. v Golit, n. Koldnja. [Stambul. CionfJantinoprf , n. Carigrad, Sonftan}, n. Kostnice, ©urjola (Snfel) f. Korcdla. ©Ijpern, n. Ciper. ®almatien, n Dalmacija, Dalmatinska (zemlja). ®ane, m. Dane/.. [(zemlja). ®anemarf, f. Danija , Danska ®an}ig, n. Gdansko. ®etpf)i, n. Delfi. ®eutf<f>brob, n. nemški Brdd. ®eutfd&e,m.Nemec; — f.Nemka.
®eutfdjlanb, n. Nemčija, Nemška
(zemlja). ®iafo»at, n. Djakovo. Snieper, m. Dneper. Smejler, m. Dnester. [Dunaj ®onau, f. Donava, Dunava, ®rau, ®ra»e, f. Drava. ®retjben, n. Draždini. ®ulctgno, n. Odsinj. ®ura}}0, a. Dr;(č. ©binburg, n Edinbor. ©ger, n. Heb. ©tsgrub, n. Lednlce. gibe, f. Laba. ©Ibogen, n. Loket. (Snglanb, n. Anglija, ©ffeg, n. Osek. ©tfclj, f. Ečava, Adiga. gutopa, n. Evrdpa. ©uropacr, m. Evropčjec. giannooa, n. Plomlnj. gittme, n. Reka. gtoren}, n. Fiorčnca. [(zemlja). S?ran!retcf),tt Francija,Francoska grantfurt, n. Frankobrod. granjofe, m. Francdz. gretburg, n Pribor, [(zemlja), griaul, n. FurUnija, Furlanska giinffittfieit, n. Pečuh. ©ail, f. Zilja (reka), ©altjten, n. Galicija, Hališka
(zemlja), ©enf, n. Genefra. ©enua, f. Genova, ©itfdfun, n. Jičin. ©logau, n. Glogava. ©nefen, n. Gnezno. @0tj, n. Gorica, ©rabičca, n. Gradlška. ©tait, n. Ostrogon._ ©raubitnben, n Grizlja, ©raj, n. Gradec.
40 *
©rie&e, m. Gerk. ®roč»arbein, n. veliki Varadin. ©iinS, n. Kisek. ©urč, f. Kerka (reka), Jpalle, n. Hala. 4ainburg, n. Ambor. •fcermannftabt, n. Sibinj. •ČoUflein, n. Holštajn. [lja. SUtjrien, n. Ubija. Ilirska (zem-Snbien, n. India. Srtftnb, n. Irska (zemlja). Snšbrucf, n, Inšpruk. Sflrien, n Istrija statien,/!. Italija, Laška(zemlja). SnfTt), n. Jaš-
Samaica, f. Jamtijka (otok). Sapan, n. Japan. 3erufalem,vn. Jerdzalem. -5"be, m. Zid. Židov. •Sarlfiabt, u. Karlovec. ^arntfn,n. Gorotiinsko,Koroška
(zemlja). ■Safdjau, n. Košice. ■Sirdftenttaat, m. papežove dežele. .Sttagenfurt, n. Celovec. ■SUaufenburg, n. Kološ. [tdlija. .Sletnafien, n. mala Azija, I\a-■£otnorn,n.Komoran,Koma'rno. ■Riinigenbof, m. Kraljodvdr. .Stonigčberg, n Kraljevec. •Sopreinij, n. Koprivnica. •Ropenfiagen, n. Kodanj. ■Srnin, n. Krajnska (zemlja). ■Stainburg, n. Kra'nj. .Srafau, n. Krakov. Jtremfter, n. Kromeriž. Gretij, n. Križevec. [vatica. Uročit, m. Horvrft"; — in, f. Hor-■Sroajien, n. Horva'tska (zemlja) •Sulpa, f. Kupa, Kulpa (reka). Siiftrin, n. Koštrin. -Ruttenberg, n. Kutna gora.
gatbacb, n. Ljubljtina. gagofla (Snfet) f. Lastovo. Sappe, a. Lapdn. gapplanb, n. Laponija. 8auft!s, f. Lužice, Lužnice. SeirniS, n. Lipnik. Seipjig, n. Lipslco, Lipnica. geitmetifc, n. Litomerice. iiemberg, n. Lavov. 8efima, f■ Hvrir (otok). 8eutomifd;l, n. Litomišl. Sicta, f. Lika.
Eieftanb, n. Lifdmja, I.ifltindija. Sin}, n. Linec. 8iptau, 11. Liptov. Siffa, f. \is (otok). iiifTabon, n. Lizbdna. 8itf)auen, n. Litva. Sombarbte, n. Lombtirdsko. Sotbringen, n. Loreita. Stibetf, n. Bukovec, Ljubek. Euvenburg, n. Luksenbor. SKaa«, f. Moza. SOlacebonten, n. Mačedonija. SJlngbebttrg, n Devin. SXagl)ar, m. Madjar, Oger. SSdbren, n. Mortivija. SJtdbriftbsSlculiabt, n. Unčov. SKatlanb, n. Milan, Mediolan. SRain, m. Men, Majna. SHainj, m. Moguncija. SOtantua, n. Mantova. StJIarct), f. Morava (reka). SOlarburg, n. Maribor. SMariasISbereftopel, n. Subotica. 9)lannota=9Xeer, n. belo morje. SOtecca, n. Meka. SMebina, n. Medina. ®?eifjen, n. Mišnice. ©teleta, (Sn'el) f. Mlet. OTelnif, 11. Melnik. SJiofiatftf, n. Mobač.
©tolbau, f. Moldavija ; (reka)
Yeltava. SRontemaggiote, n. Učka. SRontenegto, n. čeina gora. 58tOf>{au, n. Moskva. SDtofel, f. Mozela (reka). Ikovo. gRimdjeil , 71. Mnihov, Mona-Slarertta, f. Neretva (reka). Stajarrtf), 71. Nacaret. 9leayet, n. Napelje. 9JeumatJtl, n. Teržič. 9teufa$, n. Novisad. 9?eufo!)l, 71. Banska Bistrica. 9leu|iabt, — el, n. Novo mesto. Sleutra, n. Nitra. 9titoISburg, n. Mlkulov. Sliebertanbe, pl. Nizozčmje. 9fona, n. Nin.	[rika.
9torbameriJa, n. severna Ame-9totb|ee, f. severno morje. Slortoegen, 71. Norbčgija. Jfotttgorob, 71. Novigrad. Sitirnbetg, 71. Nortmberg. Sbrosajjo, n.Obrovec. ©ebenbutg,7i. Šopron. Sber, f. Odeta, Odra (reka), Seftmeitb, ti. Avstrija, Avstri-
janska (carevina). Ofett, 71. Budi in. SImit$, 71. Olomuc. SrfdtotBa, 71. Oršava. tpabtta, n. Padova. ^palatfirta, 71. Palestina, spati«, 71. Pariz. ^affarotBiS, 71. Poždrevec. "petu, 71. Perav. gjefl, 71. Pešta. gvtergburg, 71. Petrograd. speterntarbein. 71. Petrovtiradin. <pettau, 71. Ptuj. 3>tattenfee, 711. Blatsko jezero, m. Pid (reka).
q>ote, 711. Pol.ik, Lčh; — n, n.
Poljsko, spommettn, 71. Pomordnija. spofen, 71. Pozndnj. [zlatni. >prag, 71. Praga, Prag, 1'rag ^teugctt, n. Pruzija, Prusko, ^tegburg, n. Poždn, Bretislav. Staab, 71. Gjur. Stabgerčburg, 71. Radgdna. SRagufa, n. Dobrdvuik. SRatttt, 71. Brežce.	[no.
SRegenSburg, 71. Rattsbona, Ržez-Steifnifc n. Ribnica. Stbcin, m. Rčn, Rajna (reka). StbobuS, Snfcl, Rdd. Stifano, 71. Risen. Stobitfdj, 71. Rogatec. SRoirt, 71. Rim.	[revina.
Stujilanb, n. Rusija, Ruska (ca-©acbfett, 71. Saksdnija. ©alona, 71. Solin; (glug) Jader, ©arbinieit, 71. Sardinija, ©au, ©ase, f. Sava. ©aBojen, 71. vSavoja. ©djemni(j, 71. Seavnica. ©djleften, 71. Sile/.ija, Sleska
(Zemlja). v ©(bottlanb,v7i. Skotija. ©(bttteij, f. Svajcarska (zemlja), ©citttari, 71. Skader. ©cbcnico, n. Sibenlk. ©cmtin, 71. Zemdn. [(zemlja), ©erbira, 71. Serbija, Serbska ©ibcricn, 71. Siberija. ©icitien, n. Sicilija, [grddsko. ©iebetibutgett, n. Erdelj, Sedmi-©loBene, 711. Slovenec. [včn. ©laBe, nt. Slavj;ln,Slovdn, Sla-©lutn, 71. Slunj. ©palato, 71. Splet.	Lnija.
©pameti, 71. Hispa'nija, Spa-©feiermarJ, f. Štajersko.
©t. SSeit, n. Šentvid, ©trafiburg, n. Brodnice. ©trljmon, n. Struma. [grad ©tublreeifenbutg, n. Stolni Bio-©<ibametiEa, n. južna Amerika, ©iibfee, f. južno morje, ©ijrmten, n. Srem. Semečtoar, n. Tčmešvar.
n. Toplice. £l)eig, m. Tisa (reka). Sf)emfe, f. Tamiz. Sfjeffatonidj, n. Solun. Sibet, f. Tibera, Tever. Sriefl, n. Terst. Stoja, n. Troja. „ Sf<$afatf)utn, n. Cakavec. ffiiirfe, m. Turek. Irevina). Surfei, f. Turčija, Turška (ca-Ungar, m. Oger;—n, n. Ogersko. 33eglia, n. Kerk.
ffienebig, n Benčtke, Mletke.
23etoje, n. Verovitica.
SBiUadf), n. Belak.
SBoffiermartt, n. Velkovec.
SSatjen, n. Vric.
SBaUadj, m. Virih.
aBaraSHn, n. Varaždin.
SBarftfjau. n Varšava.
SBeidjfel, f. Visla (reka).
SBeimar, n. Vojmir.
SBSenbe, m. Serb.
2Bien, n. Bec, Dunaj, Viden.
2BiefeJburg, n. Mošdn.
SBittingau, n. Trebdnj.
3ata, n. Zader.
iSeng, n. Senj.	4
3igeuner, m. cigan.
3naim, n. Znojem.
3iUi, f. ©Ki.
|3K>eifiiucfen n. Dvamdsti.
fJertdjtijjuttgen.
©eite ©salte Seite tefe			ftatt
50	1	1 »on oben ska	skas
60	2	16 BOnunten poverstiti	povertit i
65	1	4 Bon oben pohajati	pogajati.
132	1	6 » „ deržavljanskih	derzavljankih
197	1	4u.7» » vstvarjati, vstvaritva, vstvarjenje	vstarjati, vsta-ritva, vstarenje.
203	S	19 „ ,, vist	nist
211	1	20 Bon unten mehir	mebir
227	2	9 » » govornik	gorornik
227	2	3 „ „ voditelj	voditetj
290	2	16 » „ višji	vižji
303	i	6 „ » kahlami	hahlami
376	2	16 »on oben aud) : nepristrdn, ne pristt-anost	
389		2 »on unten regrad	reg rad
391	2	»on oben odlažiti	oblažiti
412	1	10 Bon unten povraten	provraten
480	1	20 Bon oben zveidoglediše	zvezdogledše
505	1	14 » » čednost	čedndšt
515	2	15 » » obli jati	ohlijati
569	t	13 M » sklep	oklčp
«08	1	3 Bon unten hranjenče	hranjenče
608	2	19 Bon oben koj	kolj
ftdj auger ben f)ter genannten t>iet(eid&t nodj anbete, abet nut unbebeutenbere ®tucffef)lcc bejiigtidj bet tfccentuitung unb OTtfjei* tung bet ©ilben eingefc^Iic^en fjaben, moge burdi bie 3tb»efen&eit bež SJerfafferS som Srucfotte giitigft entfdjulbigt »erben.