M 109ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 3 Breda Bizjak Srednja glasbena in baletna {ola Maribor Kontaktni naslov: pika-polonica@siol.net Izvleček Opredelitvi bibliometrije kot kvantitativne analize objav sledi kratek pregled desetletnega izhajanja serijske publikacije Organizacija znanja (prej Cobiss obvestila). Nato so analizirane različne kvan- titativne lastnosti objav omenjene publikacije. Te lastnosti so: avtorji, tematika, citati. Zaključek je namenjen pogledu na prihodnost publikacije Organizacija znanja. Ključne besede bibliometrija, bibliometrijska analiza, strokovna revija, Organizacija znanja, Cobiss obvestila Abstract The definition of bibliometrics as quantitative analysis of publications is followed by a brief outline of the history of the journal Organizacija znanja (Organisation of Knowledge; continuation of Co- biss obvestila). In addition to that, the following quantitative characteristics of this publication are analysed: authors, topics, citations. The conclusion focuses on the future development of Organi- zacija znanja. Key words bibliometrics, bibliometrical analysis, professional journal, Organizacija znanja, Cobiss obvestila 1 UVOD Strokovne in znanstvene revije so danes osnovna oblika komunikacije v veliki večini strok. Bibliometrija meto- dično in sistematično zbira podatke ter meri in analizira objave v teh revijah. To so lahko podatki o avtorjih, o besedilih in odmevnosti objav v reviji. Slednje merimo z analizo citiranja, ki nam pove, kolikšna je bila odmevnost objav v določeni reviji. Indeksi citiranja poleg bibliograf- skih podatkov podajajo tudi oceno odmevnosti in kako- vost posamezne objave, kot jo kaže citiranost. Ta ocena je objektivna zato, ker sloni na ocenjevanju, ki ga istočasno in po skoraj enakih kriterijih objavlja svetovna znanstve- na skupnost. Faktorji vpliva so letno objavljeni v Poročilu o citiranju revij (Journal Citation Report – JCR). Seveda pa ne smemo omejiti bibliometrične analize revij le na te podatke. Tudi revije, ki jih indeksi citiranja ne zajemajo, imajo lahko znanstven in strokoven pomen za določe- na ožja raziskovalna področja in še posebej za manjše narode, kadar objavljajo v jezikih, ki jih obvlada manj- še število strokovnjakov. Zato lahko uspešno opravimo tudi bibliometrične analize takšnih revij in dobimo prav tako uporabne rezultate. Opravili smo analizo člankov in citatov v reviji Organizacija znanja, s katero smo želeli nakazati nekaj možnosti kvantitativne analize revije in s NEKAJ MOŽNOSTI BIBLIOMETRIJSKE ANALIZE ^ASOPISA OZ 1998–2006 tem tudi stroke. Čeprav kvantitativno ocenjevanje ni brez pomanjkljivosti, je vendarle eden od kazalcev, s katerim lahko prikazujemo dosežke stroke ali področja. 2 BIBLIOMETRIJA IN BIBLIOTEKARSTVO Razvoj informacijske tehnologije se odraža tudi v hitri in temeljiti avtomatizaciji knjižnic in le-ta je bibliotekarstvo zelo približala informacijskim vedam, kajti časi, v katerih je bilo bibliotekarstvo obravnavano kot obrt, pri kateri je bilo treba poznati nekaj kataloških pravil ter znati manipu- lirati z gradivom (nabava, hranjenje, izposoja), so mimo. To zbližanje bibliotekarstva in informacijskih ved sedaj zahteva pri bibliotekarskem delu veliko več raziskovalnega pristopa in metodološkega znanja. Kot vsaka stroka, tudi bibliotekarstvo z raziskovalnim pristopom razširja znanje o stroki in področju, s katerim se ukvarja. Za bibliotekarstvo so pomembne tiste raziskovalne metode, ki raziskujejo njegovo osnovno nalogo, tj. hranjenje in posredovanje zapisanega znanja. Raziskovalne metode v bibliotekarstvu dajejo identiteto stroki. Znanstveno področje, ki se ukvarja s tem vidikom preno- sa znanja in tudi znanosti ter oboje poskuša tudi ustrezno kvantificirati, se imenuje bibliometrija (gr. biblios knjiga), DOI:10.3359/oz0703109 110 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 3 saj je ta proces potekal praviloma preko tiskanih objav. Bibliometrija (angl. bibliometrics) je torej raziskovanje kvantitativnih aspektov produkcije in diseminacije upo- rabe zapisanih (znanstvenih) informacij (Južnič, 1999, 5). Šteje publikacije, patente, citate in druge potencialno informativne enote ali njihove lastnosti ter jih uporablja kot osnovo za merjenje raziskovalne dejavnosti, znanosti in tehnologije (Južnič, 1997, 2). Osnovna značilnost znanstvenega obveščanja in sporo- čanja je objavljanje znanstvenih raziskovalnih rezultatov pretežno v znanstvenih revijah. Bibliometrija in njene metode s sistematičnim zbiranjem podatkov merijo in analizirajo te objave. Bibliometrija se torej ukvarja z ob- javljenimi rezultati znanstvenega in strokovnega dela. Uporabnost teh rezultatov je možna na različnih po- dročjih bibliotekarskega dela. Rezultate bibliometrijskih raziskav lahko po Južniču (1998, 193) uporabljamo za: • merjenje vpliva in pomena objav posameznikov in raziskovalnih skupin, • merjenje vpliva in pomena ter oceno posameznih znanstvenih revij in drugih publikacij, • ovrednotenje vpliva in uspešnosti posameznih razis- kovalnih politik, • pomoč pri nabavi in dostopu do relevantnih virov pri- marnih dokumentov, • pomoč pri iskanju relevantnega gradiva. Rezultati bibliometrijskih analiz morajo biti pokazatelj razvoja stroke in smernice za nadaljnji razvoj. Z rezultati teh analiz lahko dobimo drugačen pogled na določeno strokovno področje. 2.1 Uporabnost bibliometrije Običajno revije, njihovo vsebino, kakovost in vpliv oce- njujemo kot bralci, torej s stališča uporabnosti oziroma interesa, ki ga imamo za posamezna besedila v njih. Pri tem gre torej za kvalitativna merila. Bibliometrijske me- tode obdelave revij pa se razlikujejo v tem, da poskušajo lastnosti oziroma značilnosti določene revije meriti s kvantitativnimi merili. Praviloma tudi ne dajejo ocen, temveč le pripravljajo podatke, na osnovi katerih lahko potem uredniki ali drugi strokovnjaki s področja, ki ga pokriva revija, utemeljijo svoje ocene (Maršič in Južnič, 1998, 422). Z bibliotekarskega stališča je pomembno, da citati opozarjajo, kot dodaten napotek uporabnikom, kje so na voljo informacije za popolno ali dodatno osve- tlitev problema, s katerim se ukvarja avtor objavljenega prispevka (Strmole, 2000, 6; citirano v Papler in Valčić, 2002, 8). Citati oziroma reference ali navedki uporablje- ni v objavah so torej pomemben vir iskanja informacij. Avtor s citiranjem opozori na svoje vire, hkrati pa daje drugim avtorjem priznanje za njihovo delo (Južnič, 1993, 978). Število citatov določenega dela ali avtorja daje težo posameznim objavam. Analizo teh virov, navedenih ob objavi, imenujemo analiza citiranja, ki se je tako uvelja- vila, da je zasenčila vse druge metode merjenja oziroma zbiranja kvantitativnih podatkov. Analiza uporabljenih citatov nam lahko razkrije marsikaj o stroki in področju (npr. razvitost določene stroke). 3 PREDSTAVITEV SERIJSKE PUBLIKACIJE ORGANIZACIJA ZNANJA Serijska publikacija Organizacija znanja (ISSN: 1580- 979X) je začela izhajati leta 1996, takrat še pod ime- nom Cobiss obvestila (ISSN: 1318-8585). Glede na to, da strokovnim in znanstvenim serijskim publikacijam večkrat krajše rečemo tudi časopisi oziroma revije, bomo tudi mi v nadaljevanju večkrat uporabljali bese- do časopis oziroma revija. Omenjena revija je nastala iz potrebe po predstavitvah in izmenjavi pogledov na avtomatizacijo knjižnic. Inštitut informacijskih znanosti Maribor (IZUM) jo je začel izdajati z namenom, da bi sproti razgrinjali strokovna vprašanja, ki se porajajo ob razvoju programske opreme, standardizacije in organizi- ranja kooperativnega online bibliografskega sistema in servisov. Zvezki prvih dveh letnikov še nimajo ločenih rubrik, z le- tom 1998 pa se rubrike ločijo na članke, poročila, recenzije in obvestila. Od tega leta dalje pa do konca leta 2001 je na sprednji platnici napisan tudi vrstilec UDK. Članki tretjega, četrtega, petega in šestega letnika publikacije imajo pov- zetke ter ključne besede v slovenskem in angleškem jeziku. Kazalo je napisano samo v slovenskem jeziku. Cobiss obvestila so leta 2002 preimenovali v Organiza- cija znanja, saj so s preimenovanjem želeli razširiti krog sodelavcev, posledično s tem pa tudi krog bralcev. Tega leta je pri reviji prišlo do dveh sprememb. Prva opazna sprememba je zunanja podoba revije. Format zvezka se je z 21 x 15 centimetrov povečal na 28 x 21 centimetrov in naslovna stran je dobila drugačno podobo. Druga spre- memba pa se nanaša na številčenje strani zvezkov in gre torej za spremembo, ki jo je treba upoštevati pri katalo- gizaciji. Štetje strani zvezkov skozi posamezni letnik je kontinuirano. Revija izhaja v štirih številkah na leto (leta 2002 dve dvojni številki, leta 2006 ena dvojna številka) v nakladi 800 izvodov. Med rubrikami je nova rubrika Cobiss obvestila. V zadnjem zvezku (številka 4) letnika 2004, 2005 in 2006 zasledimo namesto rubrike Članki rubriko Strokovni prispevki s konference Cobiss. Večina člankov je opremljena z izvlečki ter ključnimi besedami v slovenskem in angleškem jeziku. Kazala in naslovi član- kov so v slovenskem jeziku. Vrstilca UDK pri posamez- nem članku ne zasledimo. Breda Bizjak: NEKAJ MOŽNOSTI BIBLIOMETRIJSKE ANALIZE ČASOPISA OZ 1998–2006 M T 111ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 3 Poudarek v spremenjeni izdaji je na strokovnih člankih, ki postajajo vse bolj kakovostni. Uredniški odbor oblikuje vsebinsko zasnovo, tako da so čim bolj pokrita različna po- dročja informacijske znanosti in bibliotekarstva, in si priza- deva, da bi vsebina zadostila nalogam, ki so predvsem: • posredovanje novih spoznanj s področja informacijske znanosti ter sorodnih področij, • prispevek k razvoju teorije in prakse informacijske znanosti in bibliotekarstva, • pomoč strokovnjakom informacijske znanosti in bibliotekarstva. Od leta 2002 ima vsaka številka tudi uvodnik, ki obravna- va aktualno strokovno tematiko. Organizacija znanja spada med strokovne revije. To pome- ni, da so v njej objavljeni članki, ki prikazujejo primere iz prakse, strokovne probleme in standarde. Revija je medij, kjer lahko knjižničarji, informacijski strokovnjaki in drugi strokovni delavci objavijo svoja spoznanja kot plod razis- kovalnega dela in tudi spoznanj iz vsakdanje prakse. Publikacija Organizacija znanja je predstavljena tudi na spletni strani kot “odslikava” tiskane verzije. Vendar pa glavni urednik revije meni, da je treba na časopis pogle- dati iz zornega kota številnih novih možnosti digitalne komunikacije. S spremembo naslova Organizacija znanja je tudi spletna stran dobila novo oblikovno in vsebinsko podobo. Nov spletni naslov elektronske verzije revije je http://home.izum.si/cobiss/oz/. Cilj spletne strani je čim večja dostopnost za najširši krog uporabnikov. 4 MERILA ZA IZBOR ^LANKOV IN METODE DELA V bibliometrično analizo smo vzeli strokovno revijo za informacijsko znanost Organizacija znanja iz obdo- bja 1998–2006. Analizirali smo članke in bibliografske navedbe v rubrikah Članki in Strokovni prispevki s kon- ference Cobiss. V obdelavo nismo zajeli uvodnih besed glavnega urednika, poročil, razgovorov, ocen, obvestil in kazal. Usmeritev uredništva je, da naj bi članki ne prese- gali 18.000 znakov obsega. Analiza avtorjev ~lankov Avtorje smo prešteli in jih razvrstili po priimkih in imenih in tudi po spolu ter prešteli število njihovih člankov. Ka- dar je avtor objavil več člankov, smo ga šteli samo enkrat. Analiza ~lankov Prešteli smo število člankov v devetletnem obdobju. Če so članki opremljeni s tabelami, grafi in citati, nas je za- nimalo število le-teh. Pri štetju citatov smo upoštevali literaturo, ki je navedena na koncu člankov, in opombe z bibliografskimi navedbami. Analiza naslovov ~lankov V tej analizi smo zajeli naslove vseh 141 člankov v de- vetletnem obdobju. Prešteli smo število besed v naslovih, analizirali najpogostejše besede, ki se pojavljajo v naslovih vsako leto posebej, in jih nato predstavili še v skupni tabeli. Analiza citatov Pri citatih smo analizirali bibliografske navedbe (referen- ce, vire, literaturo) in vire v opombah na koncu članka. Analizirali smo število citatov po članku, jezik citiranih informacijskih virov, različne tipe citiranih informacijskih virov in starost citiranih informacijskih virov. Pri analizi citatov po članku smo izračunali povprečno število cita- tov (aritmetično sredino), ki se nanašajo samo na citirane članke. Pri analizi jezika citiranih informacijskih virov smo prešteli vse citate v določenem jeziku in jih pred- stavili v tabeli. Pri določanju tipa citiranih virov smo se omejili na monografije, serijske publikacije, elektronske vire in drugo. Citirane vire smo ločili še po letu objave. 5 BIBLIOMETRI^NA ANALIZA 5.1 Analiza avtorjev ~lankov V obdobju 1998–2006 je svoje članke v reviji Organiza- cija znanja objavilo 118 različnih avtorjev. Najmanj avto- rjev je prispevalo svoje članke v letu 2001 (8 avtorjev), največ avtorjev pa je sodelovalo v letih 2005 in 2006, in sicer skupaj 34. 5.1.1 Analiza avtorjev na posamezni ~lanek Zanimalo nas je, koliko avtorji sodelujejo pri objavljanju v reviji, ki jo obdelujemo. Število avtorjev Število člankov % 1 102 77,3 2 21 16,0 3 3 2,3 4 4 3,0 5 0 0,0 6 0 0,0 7 1 0,7 8 1 0,7 SKUPAJ 132 100,00 Tabela 1: Število avtorjev na posamezni članek Breda Bizjak: NEKAJ MOŽNOSTI BIBLIOMETRIJSKE ANALIZE ČASOPISA OZ 1998–2006 112 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 3 V devetletnem obdobju ima več kot enega avtorja 30 člankov (22,0 %), od tega ima 21 člankov 2 avtorja, 3 članki 3 avtorje, po 1 članek pa 7 oz. 8 avtorjev. Iz rezultatov je razvidno, da je v reviji izražen individua- lizem. 5.1.2 Analiza {tevila ~lankov na posameznega avtorja Število člankov Število avtorjev 1 95 2 11 3 2 4 5 5 0 6 1 7 1 8 1 9 0 10 1 17 1 SKUPAJ 118 Tabela 2: Število člankov na posameznega avtorja V obdobju 1998–2006 je svoje članke v reviji objavilo 118 različnih avtorjev. 95 avtorjev je objavilo po 1 čla- nek, 11 po 2 članka, 2 avtorja po 3 članke, 5 avtorjev po 4 članke, individualno avtorstvo pa ima 7, 8, 10 oz. 17 člankov. 19,6 odstotka avtorjev je napisalo več kot 2 članka v reviji Organizacija znanja, in sicer 72,7 odstotka vseh člankov. Avtorjev, ki so objavili tri ali več člankov je malo (12 od 118). Resda v strokovnih revijah niso vsi članki rezultat raziskovalnega dela, vendar verjetno med potencialnimi avtorji ni pripravljenosti za objavljanje člankov na do- ločeno tematiko. Zato piše in objavlja le ožja skupina avtorjev. Seznam avtorjev, ki so v letih 1998 do 2006 objavili naj- manj tri članke, je prikazan v tabeli 3. V Organizaciji znanja je 12 avtorjev objavilo tri članke ali več. Med njimi izstopa Tvrtko M. Šercar, ki je objavil 17 člankov. Sledita Marta Seljak z 10 in Matjaž Zalokar z 8 članki. Sledita jima Gordana Budimir s 7 in Maksimiljan Gerkeš s 6 objavljenimi članki. Večji del avtorjev pa je takih, ki so objavili štiri ali tri članke. Avtor Število člankov Tvrtko M. Šercar 17 Marta Seljak 10 Matjaž Zalokar 8 Gordana Budimir 7 Maksimiljan Gerkeš 6 Lidija Curk 4 Franci Pivec 4 Bojan Oštir 4 Anka Rogina 4 Tomaž Seljak 4 Gordana Popović–Bošković 3 Sigrid Reinitzer 3 Tabela 3: Seznam avtorjev, ki so v obdobju 1998–2006 objavili tri članke ali več Med dvanajstimi avtorji je tudi glavni urednik revije in štirje člani uredniškega odbora. Vprašanje je, zakaj objav- ljajo člani uredniškega odbora. Revija je relativno mlada in morda v uredništvo ne dobijo dovolj prispevkov za objavo, pa morajo zato vrzeli zapolniti člani uredniškega odbora. 5.1.1 Analiza avtorjev po spolu Tabela 4 prikazuje, v kolikšni meri s svojimi članki v reviji Organizacija znanja sodelujejo avtorji oziroma avtorice. Spol Število % Moški 75 63,6 Ženske 43 36,4 SKUPAJ 118 100,0 Tabela 4: Število avtorjev glede na spol v obdobju 1998–2006 Razmerje med spoloma prikazuje graf 1. Prevladujejo avtorji s 63,6 odstotka, čeprav tudi 36,4 odstotka avtoric ni majhen delež. Višji odstotek moških avtorjev kaže, da se z raziskovanjem na določenem po- dročju več ukvarjajo moški; čeprav je revija namenjena tudi bibliotekarstvu in je poklic izredno feminiziran. Breda Bizjak: NEKAJ MOŽNOSTI BIBLIOMETRIJSKE ANALIZE ČASOPISA OZ 1998–2006 M T 113ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 3 5.2 Analiza ~lankov V analizo podatkov o člankih so zajeti vsi članki, ki so bili v obdobju 1998–2006 objavljeni v rubrikah Članki in Strokovni prispevki s konference Cobiss. Pregled objavljenih člankov v devetletnem obdobju pri- kazuje tabela 5. Leto Število člankov 1998 14 1999 8 2000 12 2001 9 2002 11 2003 11 2004 22 2005 29 2006 25 SKUPAJ 141 Tabela 5: Število objavljenih člankov v obdobju 1998–2006 Povprečno je bilo vsako leto objavljenih 16 člankov, naj- več v letu 2005, in sicer 13 več od povprečja. Najmanj jih je bilo objavljenih v letu 1999, in sicer 8 manj od povpre- čja. Leta 2001 je izšla zadnja številka revije z imenom Cobiss obvestila, leta 2002 pa je začela revija izhajati z nekoliko spremenjeno obliko in formatom ter z novim imenom Organizacija znanja. 5.2.1 Analiza opremljenosti ~lankov s tabela- mi, grafi ali slikami Leto Število vseh člankov Število opremljenih člankov Število tabel, grafov ali slik 1998 14 3 5 1999 8 3 9 2000 12 6 28 2001 9 5 30 2002 11 6 16 2003 11 8 31 2004 22 7 24 2005 29 17 72 2006 25 12 32 Tabela 6: Opremljenost s tabelami, grafi ali slikami S tabelami, grafi ali slikami je bilo v obdobju 1998–2006 v reviji Organizacija znanja opremljenih 47,5 odstotka vseh člankov, tj. 67 člankov, ki so bili opremljeni z 247 tabelami, grafi ali slikami. Najslabšo opremljenost s ta- belami, grafi ali slikami zasledimo leta 1998, ko so bili opremljeni samo 3 članki, najboljšo pa leta 2005, ko je bilo opremljenih 17 člankov. 5.2.2 [tevilo citatov v ~lankih Pri štetju števila citatov so bile upoštevane vse enote, ki jih je avtor navajal v bibliografskih virih in opombah. Pojavljajo se tudi članki, ki nimajo citirane literature. V obdobju 1998–2006 je 37 člankov brez citatov. Graf 1: Prikaz avtorjev po spolu Graf 2: Opremljenost člankov s tabelami, grafi, slikami Breda Bizjak: NEKAJ MOŽNOSTI BIBLIOMETRIJSKE ANALIZE ČASOPISA OZ 1998–2006 114 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 3 Leto Število vseh člankov Število citiranih člankov Število citatov 1998 14 9 134 1999 8 6 195 2000 12 12 262 2001 9 9 249 2002 11 8 192 2003 11 11 295 2004 22 13 166 2005 29 15 286 2006 25 21 285 SKUPAJ 141 104 2064 Tabela 7: Število citatov v člankih v obdobju 1998–2006 Od leta 1998 do leta 2001 je opazna rast člankov s citati. Leta 2002, ob preimenovanju revije, se je število citatov nekoliko zmanjšalo, kar ni pozitivno. Število citatov se je zmanjšalo še leta 2004. Kot verjetni vzrok lahko nave- demo, da so v zvezkih tega leta objavljeni strokovni pri- spevki s konference Cobiss in ti v 9 primerih od skupno 17 ne vsebujejo citatov. 5.3 Analiza naslovov ~lankov Zajeli smo naslove vseh 141 člankov v devetletnem ob- dobju in analizirali število besed v naslovu. 5.3.1 Analiza naslovov glede na {tevilo besed Leto Število besed 1998 106 1999 49 2000 92 2001 63 2002 65 2003 73 2004 141 2005 185 2006 187 SKUPAJ 961 Tabela 8: Število besed v naslovu Naslov enega članka vsebuje povprečno 6,8 besed, naj- daljša naslova sta vsebovala 16 besed, najkrajša pa 2 besedi. 5.3.2 Vsebinska analiza naslovov Analiza besed naslovov kaže na tematsko usmerjenost objavljenih prispevkov (Popovič, Ambrožič in Južnič, 1984, 177). Pri pogostosti navajanja besed v naslovih so bili izključe- ni vezniki, predlogi, števniki in druge nepregibne besedne vrste. Najpogostejše besede so samostalniki v imenoval- niku ednine in pridevniki v ženskem spolu. 1998 1999 2000 BESEDA f BESEDA f BESEDA f Težak 7 knjižnica 2 baza 2 izobraževanje 3 knjižnična 2 COBISS 2 center 2 dokument 2 COBISS 2 informacijska 2 informacijska 2 podatek 2 internet 2 splet 2 Težak 2 2001 2002 2003 BESEDA f BESEDA f BESEDA f informacijska 4 informacijska 3 knjižnica 2 kontrola 2 knjižnica 3 2004 2005 2006 BESEDA f BESEDA f BESEDA f katalogizacijska 4 knjižnica 11 knjižnica 9 informacijska 3 avtomatiza- cija 8 COBISS.SI 4 knjižnična 3 informacijska 5 evalvacija 3 sodelovanje 3 COBISS.SI 3 visokošolska 3 knjižnica 2 Slovenija 3 univerzitetna 3 sistem 2 znanstvena 3 bibliografska 2 znanost 2 knjižničar 2 gradivo 2 računalniška 2 sistem 2 servis 2 Slovenija 2 sistem 2 univerza 2 tehnologija 2 vprašanje 2 znanost 2 Legenda: f = frekvenca Tabela 9: Analiza besed naslovov po posameznih letnikih Največkrat uporabljeni besedi sta knjižnica in informa- cijska. Sledi beseda Težak, ki se je tolikokrat pojavila v naslovih zaradi tematske številke Cobiss obvestil, po- svečene Božu Težaku. Nato sledi beseda avtomatizacija, ki predstavlja jedro dejavnosti, in besedi COBISS.SI in Breda Bizjak: NEKAJ MOŽNOSTI BIBLIOMETRIJSKE ANALIZE ČASOPISA OZ 1998–2006 M T 115ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 3 sistem, ki sta neizogibni v tej dejavnosti. Sledita besedi knjižnična in katalogizacijska. Tudi vse druge besede, ki se v naslovu pojavljajo več kot enkrat, kažejo vsebinsko usmerjenost revije. BESEDA Frekvenca knjižnica 29 informacijska 19 Težak 9 avtomatizacija 8 COBISS.SI 7 sistem 6 knjižnična 5 COBISS 4 katalogizacijska 4 evalvacija 3 izobraževanje 3 sodelovanje 3 visokošolska 3 univerzitetna 3 Tabela 10: Analiza najpogostejših besed v obdobju 1998–2006 5.4 Analiza citatov Kriterij za kvantitativno oceno objav je tudi število virov, na katere se avtorji sklicujejo. Študij literature je pogoj za visoko strokovnost članka. Ta metoda se je doslej najpogosteje uporabljala za anali- ziranje karakteristik raziskovalne in znanstvene dejavno- sti, kot je: • distribucija števila referenc po posameznem članku kot eden izmed pokazateljev znanstvenosti neke serij- ske publikacije in s tem tudi stroke, • povezanost starosti referenc s stopnjo razvoja neke znanstvene discipline, • razlika med posameznimi strokami glede citiranja raz- ličnih virov informacij, npr. citiranje člankov, knjig in sive literature (Popovič, Ambrožič in Južnič, 1984). V tem delu analize je bilo upoštevanih 73,8 odstotka člankov, objavljenih v publikaciji Organizacija znanja v obdobju 1998–2006, in sicer tistih, ki so bili opremljeni s citati (104 članki). V analizi s pojmom citat označuje- mo tisto publikacijo, ki jo v referencah (in ponekod tudi v opombah) omenja avtor prispevka. Analiza citatov vključuje: • analizo števila citatov po članku, • analizo jezika citiranih informacijskih virov, • analizo citiranosti različnih virov informacij, • analizo starosti citatov. 5.4.1 Analiza {tevila citatov po ~lanku Pomemben pokazatelj strokovnosti objave je opremlje- nost z navedeno literaturo. V reviji Organizacija znanja so citati navedeni na koncu članka. Označeni so z arabskimi številkami ali alinejami. V obdobju 1998–2006 so bili citirani 104 članki od skup- no 141 (73,7 odstotka). Povprečno ima članek 19,8 citata (aritmetična sredina). 5.4.2 Analiza jezika citiranih informacijskih virov Navajanje tuje literature pomeni razmah stroke. Upoš- tevali smo literaturo v angleškem, hrvaškem, srbskem, nemškem, francoskem, makedonskem, češkem, japon- skem, latinskem, italijanskem in ruskem jeziku. V obdobju 1998–2006 je bilo citiranih 2064 publikacij, in sicer v desetih jezikih. Najbolj izstopajo publikacije v angleškem jeziku (1515), sledijo publikacije v sloven- skem jeziku (299). Pregled citiranih virov po jeziku in letih je prikazan v tabeli 11. Graf 3: Opremljenost člankov s citati Breda Bizjak: NEKAJ MOŽNOSTI BIBLIOMETRIJSKE ANALIZE ČASOPISA OZ 1998–2006 116 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 3 Leto Jezik SKUPAJ angl. slov. hr.-sr. nem. fran. češ. mak. jap. ital. lat. rus. 1988 79 4 50 – 1 – – – – – – 134 1999 152 23 10 7 2 – – – – 1 – 195 2000 173 40 37 11 – – – – – 1 – 262 2001 212 21 13 2 1 – – – – – – 249 2002 139 47 2 1 2 – – – – – 1 192 2003 233 43 7 3 2 2 – 4 – – – 295 2004 123 25 14 1 – – – – 2 – – 166 2005 209 33 23 – 5 3 6 – – – 1 286 2006 181 63 36 2 2 – – – – – – 285 SKUPAJ 1501 299 192 27 15 5 6 4 2 2 2 2064 Tabela 11: Citirane publikacije glede na leto objave in jezik publikacije Prevladuje literatura v angleškem jeziku (73 odstotkov). Avtorji segajo tudi po literaturi v slovenskem jeziku (14,5 odstotka), v hrvaškem oz. srbskem jeziku (9,3 od- stotka), v nemškem jeziku (1,3 odstotka), delež literature v drugih jezikih pa je zanemarljiv. Razmerje med tujimi (85,4 odstotka) in slovenskimi (14,6 odstotka) citati je prikazano v grafu 4. 5.4.3 Analiza citiranosti razli~nih virov informacij Metode analize različnih oblik citatov se v bibliometriji uporabljajo predvsem za preučevanje razlik med po- sameznimi znanstvenimi disciplinami in kot selekcijsko merilo pri oblikovanju knjižničnega fonda posameznih tipov knjižnic. Citirane vire smo razdelili v štiri različne kategorije: mono- grafske publikacije, serijske publikacije, elektronski viri in drugo. Za knjigo je značilno, da so njene informacije pona- vadi bolj stare in zato manj zanimive za tekoče znanstvene raziskave. Vendar pa so znanstvene knjige, predvsem uč- beniki, temelj vsakršnega nadaljnjega raziskovalnega dela znotraj posameznih disciplin (Popovič, Ambrožič in Južnič, 1984, 186). Serijske publikacije vključujejo časopise in re- vije. Danes so članki v strokovnih revijah najpomembnejši vir znanstvenih informacij. Obstoj specializiranih revij je eden izmed pomembnih kazalcev stopnje razvitosti določe- ne stroke. Podatki v monografijah lahko zaradi dolgotrajne priprave zastarijo, prispevki v periodičnih publikacijah pa so objavljeni z veliko manjšim časovnim zaostankom (Li- kar, 1997, 107). Vendar pa je za članke v revijah značilno dosti manj posplošitev, zato tudi članki kmalu zastarijo. Med elektronske vire smo uvrstili internetne naslove in plošče CD-ROM. Med elektronske vire smo uvrstili tudi serijske publikacije in nekatere monografske publikacije, kot npr. standarde, kadar je bil v referencah naveden nji- hov elektronski naslov. Med drugo smo uvrstili: dopise, tipkopise, elektronsko pošto, delovno gradivo, poročila, interne dokumente, gradivo s konferenc, programe, pisma. Diplomske in magistrske naloge ter doktorske disertacije so monografske publikacije. Leto Monografije Serijske Elektronski viri Drugo Skupaj 1998 39 75 20 0 134 1999 64 63 58 10 195 2000 100 85 68 9 262 2001 112 53 78 6 249 2002 82 60 46 4 192 2003 112 73 97 12 294 2004 53 20 82 10 165 2005 99 76 93 12 280 2006 87 85 103 9 284 SKUPAJ 748 590 645 72 2055 Tabela 12: Citiranje različnih virov informacij Največ citatov je iz monografij (748 oz. 36,4 odstotka), čeprav tudi odstotek citirane literature v obliki prispevkov iz periodičnih publikacij (590 oz. 28,7 odstotka) ni za- nemarljiv. Tu so mišljene periodične publikacije v kon- Graf 4: Razmerje med literaturo v tujem in literaturo v slovenskem jeziku Breda Bizjak: NEKAJ MOŽNOSTI BIBLIOMETRIJSKE ANALIZE ČASOPISA OZ 1998–2006 M T 117ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 3 vencionalni obliki. Pomemben je tudi delež citiranja iz elektronskih virov (645 oz. 31,4 odstotka), po čemer lah- ko sklepamo, da se ti viri danes vsakodnevno uporabljajo. Izpostaviti moramo serijske publikacije, ki jih avtorji citirajo. Citirajo namreč prispevke iz specializiranih stro- kovnih serijskih publikacij, kot npr. College and Research Library, Library Resources & Technical Services, The Jo- urnal of academic librarianship, Journal of Librarianship and Information Science, Journal of Internet Cataloging, processing & Management, Libri itd. 5.4.4 Analiza starosti citatov virov To analizo uporabljamo predvsem za ugotavljanje stopnje razvoja neke znanstvene discipline. Je pa starost citatov rela- tiven pojem in je odvisen od posameznih znanstvenih disci- plin (Popovič, Ambrožič in Južnič, 1984, 191). Proces zasta- ranja publikacij je mnogo hitrejši pri naravoslovno-tehničnih vedah kot pri družboslovnih vedah in humanistiki, kjer imajo dela daljše življenje in zato stari citati ne kažejo nazadovanja stroke, saj so lahko citirana tudi zelo stara dela, kadar avtor obravnava povezano s preteklostjo temo. V analizi smo upoštevali samo dva vira informacij, in si- cer monografske in serijske publikacije. Elektronske vire smo izpustili, ker ni bila vedno navedena letnica. Največ citatov monografskih publikacij je iz obdobja 1–5 let (311), nato iz obdobja 11 let in več (290), na tretjem mestu so citati iz obdobja 6–10 let (147). Tudi pri se- rijskih publikacijah je največ citatov iz obdobja 1–5 let (317), sledijo citati iz obdobja 11 let in več (176), nato pa citati iz obdobja 6–10 let (97). Leto 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 SKUPAJ m s m s m s m s m s m s m s m s m s 1–5 let 25 31 22 46 44 41 25 34 40 27 34 29 26 13 52 40 43 56 628 6–10 let 4 9 18 13 8 4 19 2 14 12 37 26 10 3 21 15 16 13 244 11 in več let 10 35 24 4 48 40 68 17 28 21 41 18 17 4 26 21 28 16 466 SKUPAJ 39 75 64 63 100 85 112 53 82 60 112 73 53 20 99 76 87 85 1338 Razvidno je, da je v Organizaciji znanja 628 citiranih del (47 odstotkov) v okviru 5 let, 244 citatov (18 odstotkov) v razponu 6–10 let in 466 citatov (35 odstotkov) v okviru 11 let in več. 6 ZAKLJU^EK Bibliometrijske analize niso same sebi namen in ne sme- jo ostati le analize določenih publikacij. Predvsem se je treba izogniti predsodkom in poenostavljenim trditvam, da so rezultati bibliometrijske analize le številke (Juž- nič, 1999, 15). Rezultati se morajo uporabiti za analizo posameznih strok, saj znanstvenikom in raziskovalcem omogočajo vpogled v znana dela avtorjev, ki so se s tem ukvarjali že prej. Z bibliometrijsko analizo člankov in citatov serijske publikacije Organizacija znanja v rubrikah Članki in Strokovni prispevki s konference Cobiss v obdobju 1998– 2006 smo nakazali nekaj možnosti kvantitativne analize in s tem tudi analize stroke. Za strokovno revijo je značilno, da objavljeni članki pri- kazujejo dejavnosti na tem področju, nimajo pa velikega števila citatov; nekateri članki, ki izhajajo iz prakse, jih sploh nimajo. V Organizaciji znanja je takih 26,2 odstotka člankov. Ugotovili smo, da je povprečno število citatov v članku 19,8. Primerjalna analiza jezika citiranih virov je pokazala najvišji odstotek tujih citatov leta 2003. Čeprav je največ tujih citatov, pa ti ne naraščajo tako izrazito, kar dokazuje, da je stroka dobro in že dalj časa razvita. Naj- večkrat so citirane monografske publikacije. Tabela 13: Starost citirane literature glede na vire informacij Graf 5: Razmerje med citiranimi viri Graf 6: Razmerje citiranih virov glede na starost Breda Bizjak: NEKAJ MOŽNOSTI BIBLIOMETRIJSKE ANALIZE ČASOPISA OZ 1998–2006 118 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 3 Skoraj polovica člankov v reviji je opremljena s tabelami in grafi ter slikami, kar potrjuje, da je revija namenjena tudi praksi. Analiza po avtorjih nam je pokazala, da prevladujejo eno- avtorski članki. V reviji prevladujejo avtorji in ne avtori- ce. Zelo malo avtorjev je objavilo tri članke ali več, teh je le 21. Poiskali smo avtorje, ki najpogosteje objavljajo, in jih v preglednici predstavili poimensko. Najbolj odmevni avtor v omenjenem obdobju je Tvrtko M. Šercar. Ob- javljajo tudi člani uredniškega odbora in več kot polovica objav (52,5 odstotka) je njihovih. Člani uredniškega od- bora skrbijo za uredniško politiko in so obenem strokov- njaki z določenega področja (sociologije, računalništva, informatike). Pogledali smo tudi število besed v naslovu in katere bese- de se najpogosteje pojavljajo. Pri vsebinski analizi naslo- vov je bil rezultat pričakovan. Besede, kot so knjižnica, informacijska, avtomatizacija, COBISS, katalogizacijska, govorijo o strokovnem področju, ki ga predstavlja revija Organizacija znanja. Avtorji največkrat segajo po angleških informacijskih virih, kar kaže na razširjenost le-teh. Kot vir informacij prevladujejo monografije (36,4 odstotka), nekoliko manj pa serijske publikacije (28,7 odstotka). Največ citatov je iz obdobja 1–5 let, najmanj pa iz obdobja 6–10 let. Bibliometrijsko smo torej lahko izmerili naslednje spre- membe revije: • revija se je iz internega časopisa razvila v strokovni časopis, • razširilo se je področje, ki ga obravnavajo prispevki v reviji, • povečuje se število avtorjev. Rezultati kažejo na razvoj revije in velik kakovostni pre- skok v teh letih. Tako je Agencija za raziskovalno dejav- nost Republike Slovenije (ARRS) revijo uvrstila na na- cionalni seznam časopisov in ga upošteva pri vrednotenju rezultatov raziskovalnega dela. Mogoče bi lahko elektronska verzija revije Organizacija znanja zaživela kot spletno mesto, kjer bi uporabniki po- leg polnih besedil člankov našli še druge servise s stro- kovnih področij, ki jih serijska publikacija pokriva (npr. imenski katalog spletnih povezav, novice, zanimivosti za raziskovalce). Uredniški odbor in strokovnjaki v stroki so tisti, ki dolo- čajo videz svojih revij, bibliometrične analize pa so tiste, ki jim lahko pri delu pomagajo. Reference [1] JAMAR, N. (2001). Bibliometrijsko bibliografska primerjava znanstvene serijske publikacije Materiali in tehnologije (2000) in Materials science and technology (2000). Diplomsko delo. Jesenice: [N. Jamar]. [2] JUŽNIČ, P. (1993). Analiza citiranja kot metoda merjenja odziv- nosti v znanosti. Teorija in praksa, 30 (9–10), 978–987. [3] JUŽNIČ, P. (1997). Uporabnost rezultatov bibliometričnih analiz. Šolska knjižnica, 7 (3), 2–5. [4] JUŽNIČ, P. (1998). Biblitekarstvo in bibliometrija. Zbornik raz- prav: 10 let oddelka za bibliotekarstvo 1987–1997. (str. 189–200). Ljubljana: Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo. [5] JUŽNIČ, P. (1999). Metodološka osnova analize citiranosti in njena uporaba v Sloveniji. Doktorska disertacija. Ljubljana: [P. Južnič]. Pridobljeno 10. 5. 2006 s svetovnega spleta http://rcun. uni-lj.si/primoz/doktorat.zip. [6] JUŽNIČ, P. (2000). Analiza citiranja in motivi za citiranje. Knjiž- nica, 44 (4), 33–50. [7] LIKAR, T. (1997). Analiza člankov in bibliografskih navedb v reviji Knjižnica za obdobje 1990–1996. Knjižnica, 41 (1), 107. [8] MARIČIĆ, S. (2003) Bibliometrija. Pridobljeno 12. 6. 2007 s sve- tovnega spleta http://public.carnet.hr/hid/articles/bibliometrija.php. [9] MARŠIČ, M. in P. JUŽNIČ (1998). Bibliometrično-bibliografska primerjava letnikov Teorija in praksa 1985, 1990, 1995. Teorija in praksa, 35 (3), 422–441. [10] Navodila za oblikovanje znanstvenih in strokovnih periodičnih publikacij, ki jih sofinancira MZT. (1998). Pridobljeno 12. 7. 2007 s svetovnega spleta http://www.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov. si/pageuploads/MSZS/slo/znanost/sifranti/pdf/nav-oblik-publ.pdf [11] PAPLER, M. in M. VALČIĆ (2002). Primerjalna bibliometrijska analiza revij Slovenščina v šoli, Šolska knjižnica, Jezik in slov- stvo ter Zbornikov Bralnega društva Slovenije v letih 1996–2000. Diplomsko delo. Ljubljana: [M. Papler: M. Valčić]. [12] PIVEC, F. (2007). Cobiss obvestila in Organizacija znanja: Bi- bliografija za obdobje 1996–2007. Organizacija znanja, 12 (1), 42–56. [13] POPOVIČ, M., M. AMBROŽIČ in P. JUŽNIČ (1984). Nekaj značilnosti razvoja slovenskega knjižničarstva v novejšem obdo- bju. Knjižnica, 28 (3–4), 167–198. Breda Bizjak: NEKAJ MOŽNOSTI BIBLIOMETRIJSKE ANALIZE ČASOPISA OZ 1998–2006