KATOLJŠK CERKVEN LIST.
»Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pel leta 2 gl. 20 kr.. z;i retert lela 1 pl. 2«» kr V tiskarni sprejemana za celo leto H gl. 60 kr., za ' 2 leta 1 gl. 80 kr., za 1 4 leta «H> kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide »Danica« dan poprej
Tečaj XLIX.	V Ljubljani, 22. maja 1896.	List 21.
Venček na grob
nepozabnemu monsignoru Luki Jeran-u.
Izdihnil dušo mož je blagi,
Oči je vtrujene zaperl; Od nas se ločil oče dragi, — Predragi oče nam je vmerl. Serce. ki tako nas ljubilo, Ki nam dobrote le delilo. Zdaj hladna zemlja krije; Za njim pa solze lije Sirot in revežev obilo. In ž njimi joče domovina, —
Imela boljšega ni sina, Ki starost je sicer dosegel, Prezgodaj vendar v grob je legel.
Kedo prižigal bo „Danico", Ki toljko let nam je svetila,
Kazala nam v nebo stezico, In v serca nam tolažbo lila? Kedo darove bo nabiral, Kedo terpeče bo podpiral? Kedo dijakom bo tolažil bedo
V	dejanju in z besedo? — — Vijolica, ponižna, mila
Med nami dolgo je cvetela: Pomladna, slana nam jo vzela, Najlepšo cvetko je vmorila. Xa nebu zvezda je svetila, Nenadoma se je vternila, A ne vgasnila; svit nje krasni Sveti nam še v višavi jasni.
V	britkosti misel nas teši, In lice mračno nam vedri,
Da on, ki vroče nas je ljubil, Rodu se našemu ni zgubil;
Le z dola solz se v raj preselil, Kjer se na veke bo veselil. Ko bo neskončno srečen sam, Izprosi srečo tudi nam.
In on. ki živel je za nas. Živi naj v sercih večni čas.
1'zor kreposti on nam bodi.
V življenju luč nas svitla vodi: Ko bomo vsi za njim hodili. Dostojno bomo ga častili.
Ko vmre domovja zadnji sin —
Jeranov takrat vmre spomin.
Janez Hilc.
Razlaganje apostoljske vere.
Spisal sv. Tomaž Akvinski.
(Dalje.)
VI. Člen.
Sel je v nebesa, sedi na desnici Boga Očeta, vse-gamogočnega.
Verovati moramo dalje, da je Gospod štirideseti dan šel v nebesa, verovati moramo v njegov vnebohod. O tem pa moramo tri stvari pomniti. — Pervič bil je vnebohod vzvišen, opravičen in koristen. Vzvišen je bil, ker je šel Gospod v nebesa. In to v trojnem smislu. Povzdignil se je namreč Gospod nad vsa snovna ali telesna nebesa, kakor pravi sv. Pavel: ,.Je šel gori čez vsa nebesa" (Kfež. 4, 10). In v tem je bil Kristus pervi: kajti pozemska telesa prej niso bila drugodi ko na zemlji, in tako je bil tudi Adam v pozemskem raju. Dalje se je povzdignil nad vsa breztelesna nebesa, to je čez vse duhovne natore. Bog Oče je posadil Jezusa na svojo desnico v nebesih, čez vse poglavarstvo in oblast in moč in gospodstvo in vsako ime, ki se imenuje ne le na tem dvetu, ampak tudi v prihodnjem, in je podvergel vse njegovim nogam" (Ef. 1, 20). Povzdignil pa se je Jezus celo do sedeža Očetovega: ^Glej, prišel je nekdo
v oblakih neba. kakor .Sin človekov in se je približal staroletnemu" il>an. 7. 13.) in, „Gospod Jezus, ko jim je bil izgovoril, je bil v nebo vzet in sedi na desnici Božji" (Marka 1<J, 1!»). rNa desnici" pa ne smemo vzeti v pravem, ampak v prenesenem pomenu." Kajti, v kolikor je Bog. pravimo o njem. da sedi na desnici Očetovi. da je Bogu Očetu jednak: v kolikor je pa človek, pravi se to. da uživa najvišje odlikovanje. Po tem pa je hlepel hudič: ,,V nebo pojdem, nad zvezdami božjimi bom povišal svoj prestol, sedel bom na gori zaveze na strani proti severju: pojdem nad višavo oblakov in jednak bom Najvišjemu- < Iz. 14. 13. H>). Pa le Kristus in nikdo drugi ni prišel tja. Zato pravimo: „Sel je v nebesa, sedi na desnici Očetovi." To je že prerokoval 1 >avid. rekoč: Gospod je rekel mojemu Gospodu: »Sedi na mojo desnico" (Psal. 1"!». 1).
Vneboliod Gospodov je bil opravičen, ker je šel v nebesa. In to iz treli vzrokov. Nebesa se namreč Gospodu pripadala po njegovi natori. Naravno je namreč, da se vsaka stvar tja po-verne, od koder je prišla. Kristus pa ima svoj izvor v Bogu. ki je nad vse. kakor je sam učil: rIzšel sem od Očeta in prišel nasvet: zopet bom zapustil svet in šel k Očetu" (Jan. IS, 2».), in: ,.Nihče ni šel v nebesa, kakor kteri je prišel z nebes. Sin človekov, kteri je v nebesih" (Jan. 3. 13». I »asi gredo svetniki v nebesa, vendar ne gredo tako. kakor Kristus. Kristus je namreč iz lastne moči šel v nebesa, svetnike pa Kristus vleče: „ Vleči me za seboj- (Vis. pes. 1, 3.). Lahko rečemo tudi, da nikdo ne gre v nebesa, razven Kristus, ker svetniki gredo v nebesa le v toliko, v kolikor so udje Kristusovi, ki je glava cerkve: „Kjer kedi je namreč mertvo telo, ondi se bodo zbirali orli" (Mat. 24, 2*>. — Orugič iinel je < h »spod pravico do nebes zaradi svoje zmage. Kajti Kristus je bil poslan na svet. da bi se bojeval zoper hud.bnega duha, kterega je tudi premagal: zato je pa tudi zaslužil biti nad vse povišan: ..Jaz sem premagal in se usedel s svojim < >četom na njegov sedež" iSkriv. razod. .'5. 21 . Tretjič so nebesa Gospodova zaradi njegove ponižnosti. Nobena ponižnost namreč ni tako velika kakor ponižnost Kristusova. ki je Bog. pa je hotel postati človek, in ko je bil Gospod. je hotel podobo hlapca nase vzeti, postal pokoren do smerti, do smerti na križu in je šel v predpekel: zato je pa zaslužil. da je povišan prav v nebesa na Božji sedež. Ponižnost je namreč pot k povišanju: ..Kdor se ponižuje, bo povišan" Luk. 1."». 11 >. „Kateri je doli šel, ravno tisti je tudi gori šel čez vsa nebesa. da bi vse napolnil" Kt*. 4, 1U).
Tretjič bilo je Kristusovo vstajenje koristno in sicer v treh ozirih. Najprej glede vodstva. Kakor je vstal, da bi nas zbudil, tako je v nebesa šel. da bi nas tja peljal, ker ne vemo poti, ki nam jo je On pokazal: „Potem bo hodil pred njimi in jim pot kazal" (Mih. 2, 13). Tudi nam je hotel zagotoviti posest nebes: „Grem vam mesto pripravit" (Jan. 14, 2). — Drugič je koristen Gospodov vneboliod z ozirom na varnost: šel je namreč v nebesa, da bi za nas posredoval: »Prišel je po samem sebi k Bogu, ker vedno živi, da za nas prosi" (Ilebr. 7, 25). ., Imamo zagovornika pri Očetu Jezusa Kristusa" (1. Jan. 2. lj. — Tretjič, da bi naša serca k sebi potegnil: rKjer je tvoj zaklad, tam je tudi tvoje serce" <Mat. 6, 21.), in da bi zaničevali pozemske stvari, kakor naroča apostol Pavel: ,.Ako ste tedaj vstali s Kristusom, iščite, kar je zgoraj, kjer je Kristus, sedeč na desnici božji; hrepenite po tistem, kar je zgoraj in ne po tem, kar je na zemlji" (Kol. 3, 1, 2). (Dalje nasi.)
Slovesnost
pobožne družbe (bratovščine) Salezijanskih sotrudnikov
»a praznik »r. Frančišku Sahšknju 'J'.', prosinca	htu.
Govor pri sv. opravilu v št. Jakobski cerkvi.
Preljubi v Gospodu! Ker je toraj družbo Salezi-jancev in posebej društvo Salezijanskih sotrudnikov tako imenitno, tako očitno odobreno od Boga. poter-jeno s čudeži, ktere je Bog po Janezu Bosku delal, ter od sv. Očeta papeža tako živo priporočano, tako bogato z najobilnišimi odpustki obdarovano, moram reči. da v sedanjih tužnih Časih v istini skoraj ne poznam imenitnišega dela v čast Božjo, v zveličanje duš. v blagor mladine in korist domovine, kakor je delo Boskovo. Neizmerno veliko dobrega se vdele-žiino. ako podpiramo in pospešujemo Boskova dela. Marsikteri kristjan bi rad zapustil svet ter se posvetil redovnemu življenju ter stopil v samostan, da bi si tako več duhovnih milostij nabral in si s tem bolj zagotovil večno življenje; toda brani mu dostikrat starost ali slabo zdravje ali druge posebne razmere: velikrat si pa, naravnost rečeno, sam ne ve. kam obemiti ali pa nima priložnostij. Pa glejte, predragi, taki se lahko vdeleži redovnih duhovnih debrot ter stopi z redom samim v tesno zvezo, ako pristopi, naj se bode možki in ženska, k društvu Salezijanskih sotrudnikov. Salezijanski sotrudniki zamorejo živeti v svojih družinah ter pri svojih opravilih, pa se vendar vdeležujejo duhovnih dobrot, kakor da bi bili sprejeti v Salezijansko družbo samo. Radi tega so sv. Oče društvo Salezijanskih sotrudnikov obdarovali z najobilnišimi odpustki ter postavili ga na isto stopinjo s tretjim redom sv. Frančiška Razloček je le v tem, da si udje tretjega reda sv. Frančiška prizadevajo doseči kerščansko popolnost s pobožnimi vajami, udom društva Salezijanskih sotrudnikov pa je poleg najpoglavitnišega namena: izpopolniti samega sebe. še drugi glavni namen in to je djanje kerščanske ljubezni s po-
sebnim ozirom na mladino, ki je med svetom tolikim nevarnostim in zapeljivostim izpostavljena. O teh duhovnih dobrotah je brati v sprejemni knjižici, ka-koršno dobi vsak ud društva Salezijanskih sotrud-nikov.----
Marsikteri bi rad delal za razširjanje sv. vere ter šel tje med pa gane v Ameriko ali Afriko ali Azijo in drugam, da bi ondi oznanjeval sv. resnice Božje, pa mu ni mogoče ali pa je po raznih okoliščinah zaderžan. Glej. predragi v Gospodu, tega dobrega dela se lahko vdeležiš, ako postaneš ud društva Salezijanskih sotrudnikov. Kot salezijanski sotrudnik stopiš v tesno zvezo z misijonsko družbo Salezi-jansko ter postaneš nekako brat Salezijanskih duhovnov misijonarjev, katerim pomagaš oznanovati sv. vero pri poganih v Ameriki, pri zamorcih v Afriki, pri nevercih v Aziji in drugod, kolikorkrat jih podpiraš s svojimi milodari, ali z molitvijo, ali kolikorkrat navdušuješ ter prigovarjaš in podpiraš pripravne mladeniče, da se posvete slavni družbi Salezijancev. Preljubi, ali si moreš misliti lepše in večje plačilo, kakor je plačilo, kakoršno si tem potom tudi ti lahko nabereš za večnost pri Bogu?
Premnogi pa bi radi prav obilno in trajno koristili svoji domovini ter zlasti ljubi mladini pa ne vedo prav, kje in kako? Predragi, zopet ti je društvo Salezijanskih sotrudnikov najpripravniša pot, po kateri se ti je mogoče skazati dobrega očeta mladini ter velicega dobrotnika svoji domovini.
Salezijanec sprejme zapuščenega dečka, premno" gokrati že od vsih zaverženo siroto, ga podučuje v verskih resnicah in potrebnih svetnih vednostih, navdihuje mu sveti strah Božji in ljubezen do dela, blaži mu serce in rešuje dušo, pripelje ga na pravo pot. da postane koristen družabnik na svetu in enkrat srečen nebeščan v nebesih Iz Boskovih zavodov se vsako leto povprečno po kacih 30.<,r,0 tacih poboljšanih dečkov verne med svet nazaj. — Ljubljeni v Gospodu, ali ni to neizmerna dobrota za ljubo mla dost samo po duši in telesu; ali ni to neprecenljiva korist za celo domovino? In glej. predragi, tega postaneš deležen tudi ti. ako delaš kot sotrudnik salezijanski. Tega si deležen, ako se namreč mladih rev-čekov usmiliš; ako preskerbiš, da so sprejeti v kak salezijanski Boskov zavod; ali jim pomagaš za obleko in živež, ali po svojih milodarih in svoji molitvi, ali pa s prošnjami pri takih blagih usmiljenih ljudeh, kateri so voljni pomagati mladini sploh ter zlasti revno in zapuščeno mladino reševati. Kdo more prav povedati, koliko dobrega, koliko plačila si salezijanski sotrudniki tudi po tej poti nabirajo ne le pred Bogom, ampak tudi pred ljudmi!
Ljubljeni v Gospodu, ali bi ne bilo za nas vse posebno plemenito delo, ako bi se tak salezijanski ali Boskov zavod zgradil in vstanovil tudi v naši beli Ljubljani? Ali bi ne bila čast kranjske dežele ter posebna korist sv. Cerkve, korist naša ter naše domovine, ako bi se vstanovil salezijanski zavod, kjer bi se razni zapuščeni dečki, ki se vsled žalostnih domačih razmer ali svojih prirojenih napak, v šoli ne dajo koj radi voditi in učiti, poboljševali in kakega koristnega oberta ali rokodeljstva se naučili ali pa zna-biti toliko se poboljšali, da bi se lahko za kak drug poklic naprej in dalje šolali? O koliko bi bilo potem manj tako zvanih nesrečnih postopačev. koliko manj zlobnih upornikov ter krutih roparjev in strašnih
grešnikov; koliko manj pohujšanih in nesrečno pogubljenih ; koliko več pa srečnih na zemlji in blaženo zveličanih v nebesih!
Ljubljeni v Gospodu, kako posebno imenitno pa bi še bilo za Kranjsko, za sv. Cerkev in nas. ako bi se pri nas osnovalo celo nekako misijonsko semenišče salezijansko. kakor so Boskovi vstavi sploh po raznih delih sveta ? In bi se marsikateri mladenič naših potomcev lahko na domačih tleh posvetil za duhovna ali misijonarja, da bi nekdaj šel in oznano-val luč sv. vere še celo pri brezbožnikih po Ameriki. Afriki. Aziji ali drugod, ter tako s Kristusom sodeloval pri odrešenji sveta na najplemenitiši način. Predragi. ali si moramo misliti, kako imenitniše in bolj zaslužljivo delo. kakor je to? Predragi, gotovo bi se marsikaki stariši preserčno veselili, ako bi imeli sina misijonarja! O. gotovo bi se že sami radostno tolažili, da bodo tudi oni deležni vsega dobrega, kar njihov sin stori v ptuiini v čast Božjo in zveličanje duš! Predragi, pač sladka tolažba to takim misijonarjem in njihovim starišem; rečem pa. preljubi v Gospodu, ne le misijonarjem in starišem njihovim je to posebna tolažba, ampak tudi vsem tistim, kateri b' dotičnim mladenčem, ki imajo veselje do misijonskega življenja, pri šolanji pomogli ali pa še celo omogočili. da bi se tak misijonski zavod ali kolegij zgradil tudi pri nas na Kranjskem?
Ljubljeni v Gospodu, ne vstrašimo se tega! saj delovati za razširjanje sv. vere ter rešenje in zveličanje duš je naj plemenitejše in Bogu najbolj dopad-ljivo delo. Zato je pa tudi tistim, ki se trudijo za re šenje duš. v istim posebno plačilo pi.hranjeno v nebesih. Tako govori sv. Gregor, papež: „Xi ga djanja. katero bi vsegamogočnemu Bogu bolj dopadlo. kakor gorečnost za rešenje duš." Sv. Jan. Damaščan reče: rNajgotovejša pot izbrisati si lastne grehe, ie prizadevanje zabranjevati ptuje grehe." In sv. Odo terdi: „Jako imenitna je terditev. da bo sleheren z istimi dušami obdan iz groba vstal, katere je s svojim prizadevanjem rešilu
Ljubljeni v Gospodu, kdo iz med nas si ne želi pridobiti milosti ter dopadajenja Božjega? Kdo si ne želi od Boga popolnega odpuščanja vseh grehov ? Kdo si ne želi enkrat srečne smerti? In glejte, jeden naj-važniših pripomočkov, dopasti Bogu, — oskerbeti si srečno zadnjo uro ter srečno večnost je. posebno ime nitni pripomoček tudi rdruštvo Salezijanskih sotrudnikovu ali sodelavcev. Trud salezijanskih sotrudnikov ni kakor delo in trud Človeka, kateri se trudi in peha le za časne ter svetne reči. kakoršne človeka tolikrat ogoljufajo in nezadovoljnega puste, ne da bi za to le količkaj plačila imel O. kako se marsikdo trudi z h kak dobiček: pa komaj si stvari tako napelje. d;» misli, velik in lep dobiček je jjotov. kar mu naenkrat spodleti ter zgubi ne le dobiček, na katerega se je tako terdno zanesel, ampak zgubi še tisto, kar si je prej z velikim trudom skupaj spravil. In kakšno plačilo ima za to? Tugo in žalost, nemirno in bridkosti polno življenje, in dalje v večnosti — nič. Kolikrat se kak mladenič ali že poštam mož trudi, uči in j>eha. da bi prišel v kako dobro službo, ter dosegel visoko čast. že misli, da jo že takorekoč v rokah ima. kar mu naenkrat smert prestriže nit življenja. — umr.-. in kaj ima za ves svoj velik trud v večnosti ? Nič. nobenega plačila nima za to, ker ni delal za Boga in nebesa in večne reči, pač pa ga le prerada tlači in
mori težka butara zadolženja pred Bogom, katera ga tira v večno pogubljenje. Kako vse drugače pa je, predragi v Gospodu, delo salezijanskega sotrudnika in salezijanske sotrudniee' Zato so pa tudi občutki o smertni uri čisto drugačni, prijetni in veseli. Salezi-janski sot rudnik ob koncu svojega življenja vidi sicer, da mora umreti, toda on vživa dokaj veliko tolažbo. Znabiti poln svetih želja zlihuje: Oh kako bi še rad delal v čast Božjo, kako rad kaj storil v zveli-čanje duš. kako rad še popravljal, kar sem v življenji premalo, ali pa še celo napačno storil, toda tolaži ga misel res. da jaz ne morem delati, toda ti dečki, tisti mladenič, tisti mašnik. ktereinu sem jaz pomagal kot ^alezijanski sotrudnik. da se je poboljšal in rešil. <la je postal duhoven in inašnik. ta bo mesto mene delal v čast Božjo ter reševal duše. katere jaz sam ne morern rešiti. Kes da jaz ne morem več vde-ležiti se najsvetejše daritve sv. maše, ne več prejemati sv. Zakramentov, toda ti dečki, katerim sem jaz pomagal rešiti se. tisti ljudje, kateri bodo spreober njeni pr. tem mašniku. kateremu sem jaz pripomogel, da je misijonar, bodo prejemali svete Zakramente, ter darovali sv. obhajilo tudi zame Kes. da jaz ne morem več moliti, moje ustni' «* n»* morejo več slaviti Božjega imena, ne klicati s častjo Jezusa. Marije in Jožeta, toda dečki, ki so po mojem prizadevanji rešeni; ljudje, ki s<» in b«»do spreob«-Hijeni po besedi mašnika, kate-remu sem jaz pomagal. «ia j,» postal salezijanski mi sij«»nar. ti bodo molili mesto mene in za me; oni bxio hvalili B«.ga in proslavljali presveto ime Jezus še potlej, ko mene ž»» davno med živimi ne bode. Vs»* to bode p« l"g obilnih duhovnih milostij. katere so papeži podelili sabv.ijanskim sotrudnikom. tudi meni v večnosti v plačil«». Preljubi v Gospodu, tako veselo zaupanje je pa* opravičeno. zakaj? Večni Bog. ki še kozarca m^rzle vode ne pusti brez plačila, bo gotovo dela. ki so naravnost l.jemu v čast in zveličanje neumerjočih duš. prav obilno plačeval.
Ljubljeni v GosjhmIu. vi vsi. ki ste vneti za vse d »!»r<». vneti zlasti za čast I -ožjo in zveličanje duš. kako naj vas še spodbujam, da pristopite društvu Salezijanskih sotrudnikov; kaj hočem še reči da sodelujete za vstanovitev misijonske družbe Salezijanske t u« li |»ri nas - Ah. predragi. prosim vas. ne radi mojih pičlih bese-lij. ampak radi dobre stvari same. radi ljubega J.-zusa, ljubitelja duš: radi ljube Matere Marije. r »:nočni» e kristjanov. ra*di vsih svetih apostolov Gospodovih in zvestih oznanovalcev Božjih, sv. Frančiška Ksaverja in »v. Ignacija, radi svoje lastne večne slave, radi velike tolažlje m pomoči, ki se ima po našem delu tudi ubogim dušam v vicah skazati. vas prosim, pristopite društvu Salezijanskih sotrudnikov, delajte tudi vi za vstanovitev misijonske družbe Sa-lezijancev v naši mili domovini na Kranjskem v večo čast B»»žjo. v zveličanje duš. v slavo Marijino in naše večno rajsko plačilo v nebesih' — Predragi, mili Bog daj, tla pod varstvom Marijinim, pod varstvom sv. Frančiška Šaleškega, sv. Frančiška Ksaverija, in sv. Ignacija in vsili sv. apostolov nas združuje in edini delo salezijansko na zemlji, v večnosti pa nas za plačilo obdaja rajska radost v družbi izvoljenih pri Bogu. Amen
Štirinajsto letno poročilo
družbe vednega česčenja presvetega Rešnjega Telesa in v podporo ubožnih cerkev Lavantinske škofije za leto 1895.
»Magister, ubi habitas?
IVenik. kje stanuješ?«
Jan. 1. :;s.
Po kerstu Jezusovem je stal Janez Kerstnik drugi dan zopet pri Jordanu, in dva njegovih učencev pri njem. In ko je videl Jezusa prihajati, je rekel: „Glejte, jagnje božje!"') Ko sta učenca to slišala, sta šla za Jezusom. Jezus pa se oberne in ju vpraša: „Kaj iščeta"'4 Ona sta odgovorila: ^Magister, ubi habitas — 1'čenik kj»» stanuješ?" Jezus jima reče: „Pridita in poglejta". Sta prišla in videla, kje stanuje, in sta pri njem ostala tisti dan-l Ta dva učenca sta bila: sv. Andrej apostol in sv. Janez evangelist
Ako bi sedaj mi vprašali Jezusa: JJčenik. kje stanuješ?" nam družba vednega češčenja v imenu svete katoliške cerkve odgovarja: Jezus stanuje v nebesih na desnici božji, kakor Gospod nebes in zemlje v svojem veličastvu. kjer ga molijo in častijo vsi angeljski kori in svetniki božji; na zemlji pa stanuje Jezus v najsvetejšem zakramentu, v ponižni podobi kruha tabernakelju. kakor Bog in človek, kjer ga pobožno molijo vsi. kteri ga poznajo in ljubijo: „ Iv ve. tabernaculum Dei cum hominibus — Glejte prebivališče božje z ljudmi, in prebival bo ž njimi. In oni bodo nj»>govo ljudstvo, in Bog sam. njih Bog. bo ž njimi; in Bog bo obrisal vse solze iz njih oči." i „Venite. adoreinus — Pridite, molimo in po-kleknimo in jokajmo pred Gospodom. ki nas je vstvaril; zakaj, on je Gospod naš Bog. in ini smo ljudstvo njegovo in ovce njegove pašeu,i
I)a se ljudje za Boga in za čast božjo tako malo menijo, je največ krivo to. ker Boga in njegove ljubezni ne poznajo. Ignoti nulla cupido — Česar kdo ne pozna, tega ne poželi; odtod prihaja tudi zaničevanje Boga in božjih rečij in zanemarjanje božjih zapovedij. Tako govori že prerok Ozej v stari zavezi rXon est scientia Dei in terra — Ker ni spoznanja božjega v deželi, zato je kletev in laž in morija in tatvina in prešestovanje se razlilo kakor povodenj po zemlji, in kri se za krvjo preliva." > Kdor Boga in njegove zapovedi prav spozna, mora ga ljubiti in inoliti in njegove zapovedi spolnjevati. ker njegove zapovedi niso težke: „0 kako sladek je Gospod tistim, ki ga ljubijo!"') „Vzamite nase moj jarem, pravi Jezus, ker moj jarem je sladek, in moje breme je lahko".7» Nekdaj je Janez Kerstnik Judom očital: rIn rnedio vestrum est, quem vos nescitis — V sredi med vami je, katerega vi ne poznate, i Tudi sedanje dni se zamore reči: V sredi med vami je Jezus, odrešenik sveta; tu'-aj v tabernakelju je Jezus, tukaj na altarju je, kjer se za vas daruje pri daritvi sv. maše; pa mnogi ga ne poznajo. in zato ga tudi ne molijo in zanemarjajo daritev svete maše ob nedeljah in zapovedanih praznikih. O ko bi ga prav poznali, bi hiteli k njemu in
') Jan. 1. 29 *) Jan. 1. 37-39
Sknv. raz. 21. 3. *) Ps. 25. S. j Ozej 4. 1. r\ Pet. 2.3 ■i Mat. 11. -9. "t Jan 1. 2«.
bi ga pobožno molili v najsvetejšem zakramentu, v tej skrivnosti njegove božje ljubezni; bi tudi radi prihajali k najsvetejši daritvi svete maše, ter bi v cerkvi, hiši božji, se spodobno obnašali; bi radi pristopali k mizi Gospodovi, da se okrepčajo, in da si nasitijo dušo za večno življenje. O Judih terdi sveti apostol Pavel. ..da ne bi nikoli Jezusa, Gospoda Ve-ličastva bili križali, ko bi ga bili poznali — Si enim cognovissent. nunquam Dominum glorae crucifixis-sent".M
Prizadevajmo si tedaj Jezusa bolj in bolj spoznavati. to je neobhodno potrebno za naše zveličanje, ker ni drugega imena, v katerem bi se za-mogli zveličati. rHaec est autem vita aeterna — To je večno življenje, da spoznajo tebe, samega pravega Boga. in kterega si poslal, Jezusa Kristusa."-; Storimo, kar so storili pagani — neverniki; ko so prišli svoje dni v Jeruzalem na praznik, klicali so: „Vo-lumus Jesum videre — Želimo Jezusa videti," ) in apostoli so jim pokazali Jezusa. Ravno tako še sedaj dušni pastirji, nasledniki apostolov radi pokažejo Jezusa tem. ki po njem poprašujejo. In kakor je nekdaj rekla Marta svoji sestri. „Dominus adest et vocat te — Gospod je tukaj in te kliče"'); ravno tako govori družba vednega češčenja: Gospod Jezus Kristus je tukaj v tabernakelju, naš ljubeznjivi Zve-Jičar je tukaj v najsvetejšem zakramentu: pridite in ga molite. rOuam dilecta tubernaoula tua Domine — O kako ljnbeznjiva so tvoja prebivališča, Gospod vojskinih trum! moja duša hrepeni in koperni po preddvorih Gospodovih. u\) — Jezus se za nas daruje pri vsaki sveti maši; pridite in darujte se tudi vi njemu, zahvalite ga za njegovo neskončno ljubezen, da je za nas na svetem križu terpel in umeri, in da nam je postavil daritev sv. maše, v kateri ponavlja spomin svojega terpljenja in svoje smerti. ter nam prilastuje sad svojega odrešenja. — .Jezus nam oznanjuje v pridigah in krščanskih naukih božjo besedo po svojih namestnikih: pridite in poslušajte radi božje nauke. „Kdor je iz Boga, posluša rad božjo besedo.4") — Jezus nam kaže svoje božje serce in kliče: „Pridite k meni vsi, ki ste obteženi in ter-pite, in jaz vas bom poživil.447) 1'čite se od mene, jaz sem krotek in iz serca ponižen, in bote mir našli svojim dušam."-) Zato le pridite vsi k božjemu sercu Jezusovemu v najsvetejšem zakramentu; molite ga pobožno in ga prosite, da vam pomaga vsakdanje križe in težave voljno prenašati, za njim hoditi po poti svetih čednostij in božjih zapovedi in tako doseči večno življenje !
Sklepam to letno poročilo in prijazno vabim vse k prelepi družbi vednega češčenja: „l)ominus adest, et vocat nos — Gospod je tukaj in nas kliče.44 (Jan. 11. 28.)
„Regi autem saeculorum immortali — Kralju pa večnosti, neumerljivemu, nevidnemu , samemu Bogu bodi Čast in slava na vse veke vekov. Amen." a. Tim. 1, 17.)
') Fil. a. 18. *) Jan. 7. 3 3) .lan. 12. 21. *) Jan 11. 3s. 5) Ps. 83, 2. '•) Jan. 8, 47. ■) Mat 11. 2*. ") Jan. 1.
Možje časa.
( Poslov. I
Serčan. pogumen časa je možak.
Za boj pripraven, neustrašen, jak.
Globoko v zemlji išče rud serčno.
Potaplja se. umetno v morja dno.
Z balonom derzno v zrak ti poleti.
Prepade grozne, reke premosti.
V puščavi tigra išče neboječ.
In skoči celo v olamen ti žareč. —
Le ko v nedeljo k maši pozvoni.
Premnogi „časa mož44 pogum zgubi
Oerled po Slovenskem in dopisi
W	X	A
Sv. Katarina v Topolu. Uae •> inajnika >mn
blagoslovili nov kip. Jezusovega SMr«a v k;ip'li< i na Grapcih. Kip. 12"> cm. visok, izklesan i/. belega i-.turškega marmorja, je pravi umotvor, j-^ln«» najboljših del naših domačih kiparjev na '•erkven-m polji Kaka miloba in ljubezen ti odseva z obraza, da takoj razumeš, kaj ti govori Jezus, kaž-.č .s sv« jo roko na serce: ..Glej. to je Serce. ki je ljudi t«>l:kanj ljubilo!" Ob jednem pa bereš na obrazu tu li vs » resnobo in pomilovanje, da čutiš, kaj ti gov-.ri S -i -e Jezusovo: „Človek. kaj sem ti stori1, da me ne nehaš žaliti? Ta miloba in ljubezen združeni / r-s-nobo so tako lino izraženi, da si kaj biljš—_r» ne ž-j-lim<» in da moramo g umetnika po pravi»-i < bčudo-vati. Tako lepih kipov, s kakorsnim s<- se 1 m ji-»mi t naše pogorje, nahajamo v naši deželi j• m»!o Vsa čast g. Jarneju Ttrnovu skromnemu sicer, t« »da bogato nadarjenemu umetelniku! Po m >jih mislih )e napačno to. da se dandanes pri grtj*nji kap In-preveč gleda na zidanje samo. zh to se veliko potroši, a sliki in kipi v njih so jak" slabi: vsaj so kapelice radi podob in ne narobe Tudi v • rkvah se marsikje stavijo mogočni, tehnično doveišeni ol-tarji, toda slike ali kipi v njih ali na strani s > slabo izdelani in zelo slabe vtis ter zmanjšajo lepoto in vrednost oltarjevo. \a podobe se m »ramo v pervi versti ozirati in skerbeti zato, da so umetniško izdelane. da jim je zarisan pravi značaj, da imajo kaj idealnega in sicer svetoidealnega nad seboj Pod olje morajo imeti življenje, morajo govoriti in učiti, vsaj jih sv. cerkev ravno zaradi tega priporoča, da v nas vzbujajo pobožna čutila, nas vabijo k vzornim čednostim in tako napeljujejo h krepostnemu življenju.
Topolski.
Iz Planine na Notranjskem se nam poroča, kako izverstno se je obnesel sv. inisijon od 7. do 15. maja t. 1. Vdeležba je bila vseskozi tako mnogoštevilna, da je bila prostorna cerkev premajhna za toliko obiskovalcev. Razun domačih faranov so prihajali k prelepim, temeljitim govorom čč. gg misijonarjev ljudje iz 10 fara v obližju Najsilnejši je bil pritisk zadnji dan ob sklepu, ki se je veršil z veličastno procesijo. Nekdo je štel 47oo vernikov, mnogo jih je pa ostalo v cerkvi, ker so se bali, da nazaj prišedši ne dobijo prostora v cerkvi in ne slišijo sklepnega govora.
Družba Marijinih otrok, ktera je v sv. inisijonu dobila 60 novih udov, je šla k procesiji za svojim novim banderom, ki ga je zelo Ližno in vkusno na-
pravila gospa Hofbauer za prav nizko ceno 120 gld. Bodi s tem gospa, ki si tako močno prizadeva vsaki želji vstreči in naročila natančno ter po najnižji ceni izveršiti, za jednaka dela najtopljeje priporočena. Domačinom prednost!
Vsa čast in hvala dekletom, ki so splela brez števila beršljanovih vencev, da je bila cerkev ozalj-šana kakor nikdar poprej.
Zares lepi in milosti polni so bili dnevi sv. mi-sijona. Vse je hitelo k govorom. Mnogi niti jednega niso hoteli zamuditi, akoravno so bili po trije na dan. Pri spovednicah so čakali nekteri po več dnij, da ja gotovo pridejo na vrsto. Skupnega sv. Obhajila v praznik Vnebohoda se je vdeležilo okoli 10n0 ljudij. pristopil je tudi svetli knez s svojim bratom Robertom in s svojim uradništvom, — pač spodbuden zgled za ljudstvo. PrejSnji dan je bilo sv. Obhajilo za varihe in bolehne. nastopni dan ponovljeno sv. < obhajilo, darovano za mertve, — vsakikrat okoli :H)o vdeleženrev. Nihče ni hotel zaostati, vladalo je vseskozi neko sveto, navdušeno tekmovanje v gorečnosti.
Solznih očij so ljudje zahvaljevali gg. misijonarje za njih blagi velikanski trud, ko so odhajali od nas. Naj prejmo v nebesih plačilo, ker tukaj nobenega ne sprejino, za svoje življenje, posvečeno delu izveličanje toliko tisoč in tisoč ljudij! —
Prečastiti gospod profesor dr. Krek je zadnja dva dni prav izdatno pomagal v spovednici. Istotako sta nam v veliki zadregi zastran spovednika prihitela na pomoč gg. Pešec iz Begunj in Nemanič iz Hrenovic Vsem trein gospodom tisočera iskrena zahvala!
Razgled po svetu.
Iz južne Afrike, i Dalj*- > rNo, afrikanske „slikeu imajo pa lo senčnate strani, nobenih solnčnatih," bode masikteri cenjenih bralcev vzkliknil. „Tu nam prihaja misijonar z opicami, mačkami, gadi in drugo golaznijo, da se človeku res gnjusi!" — Je že tako, ne morem pomagati: saj mnogo afriških verskih stvarij pripovedujem v veliko milejši podobi kakor so v resnici. —
Veliko ulogo pri čarovniku igra jako strupena, čez meter dolga povodnja kača „inhlatuu. Ime „in-hlatu- ima za nas trapiste velik pomen. Kajti sve-tovno-znani samostan Marijanhil pozna prav malo Kafrov pod tem imenom, temveč le: „UmhIatuzaneu, imenovan po rečici, ki teče skozi Marijanhil in ki goni naš mlin in druge tovarne. nLTmhlatuzaneu pa pomenja zalego povodnjih kač. In v resnici, grozno veliko teh strupenih kač je v naši reki.
Ta rinhlatua škoduje menda neizrečeno v rokah čarovnikovih človeku. Če pride kdo v bližino, kjer biva „inhlatu"\ zaduha baje sperva nezmerno sladak in vabljiv duh. ki ga vedno dalje vleče, — dokler ne pride do njega, da se naserka mamljivega duha. Kolikor sem jaz opazil, se derže povodne kače najrajše ladij; na vodi plava modra roža. ki zelo diši; kar se tiče duha te kače. nisem jaz nikakoršnega opazil, čeprav sem bil že zraven žive povodne kače. in sem mertvi že strupeni zob nekoč izroval. Mamljivi in škodljivi duh prihaja tornj le od začarane povodne kače. —
Če se srečata pogleda človeka in povodne kače tedaj se človeku baje zverti, zgrudi se onemogel, hudo zboli in naposled grozne smerti umerje. — Da pogled kače pogubno vpliva, je res splošno znano. Ta strah naj se pa po mojem mnenju ne pripisuje kačinemu pogledu, ampak — strahu. Človek n. pr. oterpne in ne more z udom ganiti, če leva na skok pripravljenega ugleda. Tudi sem bral, da kača klopotača na sledeči način tiča ujame: Skuša, da se s pogledom tičevem sreča njeni ostri pogled, tič se prestraši, sem ter tja boječe ferfota, jame vedno ožje kroge delati nad kačo, dokler slednjič ne pade — v odperto žrelo strahovite kače!
Sploh igrajo afrikanske kače veliko ulogo z ozirom na vero domačinov. Že stari Egipčani so bili čudoviti kačji čarovniki, in tudi v psalmih se govori o čarovnikih, kteri so znali prav dobro „kačam peti" in jih krotiti Primaruha! Kaj bi rekel pošten slovenski kmet, ako bi srečal černega čarovnika! Pred čarovnikom gre tista merkavica in po bliskovo maje s svojo pasjo glavo na vse strani; potem pride suha černa. ušiva mačka; zraven nje pa skače podgana „inkvekveu ; zdaj pride čarovnik, le napol oblečen; svoje koštrunove lase ima tako zavite, da so spredaj kakor dva rogova, na temenu pa kakor debel vozel; okoli vratu ima obešenih gotovo več ko 40 kozjih rožičkov in svinjskih parkljev; v vsakem rožičku in parklju je poseben „umutia ali lek, navadno kak strup. Zn Čarovnikom se pa vije debela, čemo-žolto, dva metra dolga kača („inhlatua), ktera sika z jezikom in včasih tudi dva dolga zobova pokaže Pri nas ni več veliko takih čarovnikov, ker jim Angleži preveč na perste stopajo, tem več jih je pa v sosednjih deželah. — „Lopnil bi po škratelju!" bi znabiti kak Gorenjec rekel. No. navadno se tudi tako zgodi, kajti, kolikor sem zvedel, še ni noben čarovnik na ravne smerti umeri. Ljudstvo ga spoštuje, kakor pri nas duhovne, če se mu pa kak derzen poskus ponesreči, ali pa, ako ga po noči ulove, ko ravno čara. planejo brez usmiljenja nadenj in ga umore. No, ka-koršno delo, tak zaslužek! Veliko bi imel povedati še o čarovniji in prerokovanju, toda „slikeu bi bile pre-černe. zato hočem drugikrat lepše in bolj vesele naslikati, da ne bodo rojaki mislili in rekli: „No, Kafri morajo biti pravi vražji rod !u
Kako se hude žene potolažijo?
Ker ima naš samostan velik vpliv na domačine, je lahko umevno, da tudi nastale prepire poravnava častitljivi naš opat. Prišla sta nekoč k njemu dva černa zakonska, — žena je prišla s kervavo glavo. Mož, sicer dobroserčen človek, se je upijanil in ženo pretepel. Takoj je pri poznal svojo pregreho in obljubil, da ne bode več pil. Sodba opatova se je glasila: Mož mora skoz teden dnij v samostanu delati in zaslužek občinski blagajni izročiti; dalje mora kupiti ženi novo obleko za 6 šilingov (9 kron), ker ji je staro raztergal in s kervjo onesnažil. Ženo so pa poslali k našemu zdravniku. Mož je hotel takoj vse plačati, tudi zaslužek za delo, toda naš gospod opat se ni dal pregovoriti, in sicer iz veljavnega vzroka: leni Kafri naj se uče delati. Toda žena ni bila z obsodbo zadovoljna in se je pritožila na svetno sodišče v I)urban-u. vTam pa so obsodbo opatovo popolnoma poterdili. Černa Lady se je pa vse jedno hotela ločiti od moža, čeravno ga je videla, kako hudo se je
pokoril s šestdnevnim terdim delom, kako je zdi-hoval, kako se potil, in čeravno je dobila novo obleko. — To bi bil pa slab izgled za nje sinove, kateri so bili v naši šoli. Kaj stori častitljivi gospod opat? Razžaljeni in nespravljivi ženi reče, naj pride dva tedna vsako jutro v samostan, kjer bo pila kavo (s kruhom) in sicer dobro osladeno. To je pomagalo. Prišla je vsako jutro. — oči so postale milejše, ustnice so se zdaj pa zdaj nekoliko nasmehnile, — in zdaj je vse dobro in pozabljeno! Torej dokaz, da ima kava veliko moč na svetu, v civiliziranem kakor neciviliziranem, — in če bi v starih časih poznali to moč, bi Ksantipa, stara teta naših kaferskih žena, ne dosegla tako žalostne „ slave". P. E. D.
I. Bratovske zadeve
molitv 'nega apostoljstva.
Nameni za mesec veliki traven (maj) 1896.
(Spis poterjen od sv. Očeta.)
a) Glavni namen:
Marijina božja pota.
(Konec.)
Zakaj Gospod, ki i.e stavi svojim milostim sploh nobene meje za tiste, kateri jih iščejo po Mariji, marsikatero podobo ali svetišče svoje Matere v posebni meri s čudeži svojega usmiljenja odlikuje; tega seveda ne moremo mi preiskovati, temveč naša dolžnost je, ga zato hvaležno častiti, da ne jenja delati tako velikih čudežev po svoji dekli in razsojevati po njenem posredovanju svoje moči, dobrote in svetosti svojega imena.
Dolžnost naša je, da prosimo Gospoda, naj da studencu milosti katerega častimo v Mariji, še nadalje teči in še v bogatejši meri se izlivati na starih in novih božjih potih.
Naša dolžnost je, da porabimo bogato te milosti s pobožnim romanjem. S takim romanjem častimo Boga v njegovi sveti Materi, zasluga in blagoslov takega dobrega dela je tem bogatejši, kolikor več časa ali denarja žertvujemo, in kolikor večja je gorečnost, s katero molitve in druga dobra dela opravljamo in zlasti sv. zakramente prejemamo. Za vreden prejem sv. zakramentov in s tem tudi za obnovljenje kerščanskega življenja je božja pot zlasti pripravna, ker nas izterga iz vsakdanjih skerbij in nam že svetost milostnega kraja sama serce dviga v nebo. Dandanes imajo božja pota še posebno vrednost in pomen kot serčno, očitno spoznanje katoliške vere, tem bolj, čem večjemu zasramovanju in posmehovanju, časih celo surovemu, nasilnemu oskrunje-vanju so izpostavljena. Kako zelo pa božja pota zaupljivo molitev pospešujejo, vedo vsi tisti najbolje, kateri so na teh milostnih krajih pomoči iskali in gotovo tudi našli; pa tudi od tistih, ki so skusili, se lahko sliši, da se mora iti na božja pota in gledati ljudi, ki molijo pred milostnimi podobami, če se hoče učiti moliti. Tu deluje ob jednem dvoje, moč izgleda, in milost sv. Duha in posebne milosti, ki so se razlile nad takim krajem.
Torej na Marijina božja pota! V Loreto! V Lurd ! Seveda vsi ne morejo tako daleč; pa saj imamo tudi svoja domača božja pota, ki so znana in obiskovana že od nekdaj. Dunajčana vleče v ljubeznjivo Marijino-celje na Štajarskem, in s kerščanskim poživljenjem
Dunaja je tudi ta stara šega dobila novo življenje. — in gotovo je romanje v Marijinocelje kerščansko gibanje močno pospeševalo; Bavarsko ima svoj Alt-utting, katerega je Pij IX visoko čislal; na sever vleče Kevelaer trume pobožnih romarjev, na zahod Mati Božja Luksenburška, na jug slavno znana Marija Einsiedeln; in koliko druzih krajev nas v bližini vabi k sebi, n pr. Telgte na Westfalskem. Born-hofen ob Renu. Marija Abzam. Waldrast, \Veissen-stein na Tirolskem. Lukava in Višarje na Koroškem. Kirchenthal in ljubeznjiva Marija Plain na Solno-graškem, Mariaschein in nova božja pot Filipova vas na Češkem; (komu izmed Slovencev je neznana Marija Pomagaj na Brezjah al> na Višarjahv Op. vred.) naj molčimo o „marijanski Gorenji Avstriji** itd.
Obiskujmo pridno vsi šmarnice: Iščimo milosti pri sercu Jezusovem, in iščimo jo po Mariji *
b) Posebni nameni:
22.) S. Julija. Popolna udanost v Ijuliezni polno previdnost 'Jožjo Društva za odverr.jenie nevarnosti.
28.) S. Andrej Bobola. Iludo terpljenje sv. f.erkve na Ruskem Semenišča in izgojevalne naprave. Delavci, ki iz potrebe ob nedeljah delajo.
24.j	S. Blnkoštnl praznik. Papež in škofje. Ilešitev deržav v tem da se vernejo k pravi kerščanski politiki.
25.)	Blnkoštnl ponedeljek. S. Gregor VII. Pospeševal« i molitvenega apostoljstva. Še ne rešeno šolsko vprišanje. Pomanjkanje cerkva v velikih mestih.
26.1 Blnkoštnl torek. Nemški katoliški shod. «Duhovni in obhajanci>. Pošteni dijaki. Hazsvitljenje v tehtnih odločbah.
27.) S. Beda častitljivi. Duh notranjega življenja pri redovnikih. Odstranjenje velikih ovir pri poklicu. Katoliški učitelji in učenjaki.
28) S. Avguštin Kantenbnrškl. Angleško. Po .kulturnem boju» in socijalni demokraciji zaterte ol*"ine. Zadeve pil s'ano-vanjih. Jeiobi
2^.) S. Emil. Posvetne gosposke. P.edovni višji in njih občine. Znanstveno podjetje.
80.1 S. Ferdinand. Zagotovljenje n«kega časnikarskega podjetja. Marijanske kongregacije Posli v gostilnah.
81.i Praznik presf. Trojice. Angela Merici. KrSuhnke. Vse poslane pa še ne uslišane zadeve. Meseca majnika umeril udje molitvenega apostoljstva in bratovščine sen a Jezusovega in oni. ki bodo umerli meseca junija.
II. Bratovske zadeve N. 1). Gosp* presv. Jezusov. Serca.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. Ij. G. presv. Jezusovega Ser« a sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo. prešeit-vanje m vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe — Nevarno bolni se priporoča v molitev. d;i hi prejel sv. zakramente za umirajoče. — Nekdo priporoča začaranega grešnika, da hi se odvadil pijančevanja, ter opravil tolikanj potrebno mu spoved — Neka oseba se priporoča v molitev na čast presv. Jezusovemu Sercu in naši ljubi fiospej presv. Serca za telesno in dušno zdravje z namenom, da ho uslišano molitev z hvaležnostjo v »Danici* naznanila. — V molitev so zlasti priporočeni oni. ki zopet letos niso opravili velikonočne spovedi; priporočeni so. da bi jim »Marija majnikova* sprosila pravo spoznanje. — Dirmanci.
Listek za raznoterosti.
Ljubljana. Binkoštni prazniki so tu. Prišlo bo, kakor po navadi, veliko otrok k sv. birmi. Med ma-ziljenjem s sv. krizmo in dotično molitvijo bodo prejeli sv. T Juha, kteri „naj bi birmance še posebno v veri poterdil. da bi mogli po njej stanovitno živeti ter jo serčno do smerti pričati," kakor pravi katekizem Ta milost : svojo katoliško vero neustrašeno in djansko pred svetom pričati, zdi se mi potrebna posebno za sedanji čas. Veliko, veliko je ljudij, ki se sramujejo sv. vero očitno pokazati. Od strahu pred ljudmi, od tega hudega nasprotnika sedanjega časa. dajo se preveč vplivati in voditi. Pravijo namreč: »kaj bodo pa ljudje rekli, če grem večkrat in in očitno k sv. obhajilu; kaj bodo pa ljudje rekli, če se odkrijem ob zvonjenju zjutraj, opoldan in zvečer; kaj bodo pa ljudje rekli, ako skažem svoje spoštovanje do sv. K. Telesa s tem, da pripognem svoje koleno pred Njim; kaj bodo zlasti ljudje rekli, ako naročim in berem samo dobre časopise, slabih pa ne; ako se tesno oklenem sv. Cerkve in duhovščine njene; ako se vdeležim tu in tam kake cerkvene procesije itd V Norčevali se bodo iz mene; raje opustim" .... Prosimo ob Binkoštih sv. Duha. Duha moči in resnice — naj blagovoli nad birmance razliti obilo svoje milosti, da bodo iz njih vzrasli odločni, neustrašeni, verni katoličani!
I^ubljana. Goriški nadškof so izdali do svoje duhovščine prelepo okrožnico, v kteri svare pred slabimi časopisi, zlasti pred »Sočo" ter jih, če bodo še taki, prepovedujejo pod smertnim grehom. Zanimiva je ta okrožnica zlasti še za našo škofijo. Časopis wSoča", zvesta hči liberalnega »Naroda", zaletavala se je zadnji čas močno in gerdo v našega prevzv. knezoškofa. Seveda — »Narod" jo je naučil. »Soča" je celo pisala tako, kakor bi bili goriški nadškof z njo enih mislij in nasprotni našemu gosp. knezo-škofu. O liberalci, kako ste zaslepljeni! V tej okrožnici pa nadškof naravnost pravijo, da se popolnoma vjemajo z našim prevzvišenim knezoškofom in hvalijo njihovo »čudovito modrost v ravnanju." Ker je ta okrožnica pomenljiva tudi za nas, prinesla bo .Danica" celo.
Dražba salezijanskih. sotradnikov obhaja povodom praznika Marije Pomočnice 24. t m. dva dni pozneje t. j binkoštni torek 26. maja t. 1. svoj drugi redni letni občni zbor in sicer svojo cerkveno slovesnost v cerkvi sv. Jakoba ob 0. uri s sv. mašo in pridigo. svoje zborovanje pa v mali dvorani »Tonhalle" ob 3. uri do '37. ure popoludne, kjer bo mnogo zanimivega slišati o Boskovih salezijanskih napravah in o načinu, kako pospeševati salezijanska dela tudi po naših krajih v naš časni in večni blagor.
l"dje sotrudniki salezijanski dobijo ta dan popolni odpustek pod navadnimi pogoji, ako namreč vredno opravijo spoved in sv. obhajilo in molijo v namen sv. Očeta Leona XIII.
K obilni vdeležbi vabi
načelništvo salez. sotrudnikov v Ljubljani.
Umeri je v Mirni Peči, Hi. t. m. č. g. župnik Janez Ev. Dovič. N. p. v m.!
Dunaj. Pretekli torek ob tri četert na 7. uro je umeri |nadvojvoda Karol Ludovik. Presvitli cesar je
prečul celo noč v hiši svojega pokojnega brata. Cesar ima zdaj še jedinega brata nadvojvodo Ludo-vika Viktorja. Pokojni nadvojvoda je bil zelo veren katoličan. O njegovi drugi soprogi je pred kratkim prinesla »Danica" lep izgled njene žive vere in po-božnosti do sv. R. Telesa, ktero si je na srnertni postelji dala prinesti slovesno in očitno
Iz lavantinske škofije. Milosti vi knezoškof so se zadnjo nedeljo popoldne pervič odpeljali na kanonič-no vizitacijo in birmovanje in sicer v rogaško deka-nijo. Birmovali so: 11. maja v Kostrivci. 12. pri Sv. Petru na Medvedovem selu. 13. pri Sv. Emi. 14. pri Sv. Križu na Slatini, Hi. pri Sv Roku ob Sotli, 17. v Bogatcu, 18. pri Sv. Florijanu ob Boču. 19. v Zitalah in dne 20. v Stopercah.
Novo kapelo v Kadencah je dne 13. maja. v čast sv. Ani blagoslovil preč. g kanonik dr. Ivan Križanič.
Župnijske izpite so pretekli teden delali v kne-zoškofijski pisarnici v Mariboru č. g. Jakob Marinič, provizor v Soboti, in tile čč. gg. kapelani: Jernej Bogataj z Laškega, Janez Horjak iz Vojnika. Janez Pavlič iz Pišec, Franc Pečnik iz Braslovč, Friderik Repolusk iz Luč, Janez Sušnik iz Dobove. Alojzij Vojsk od Male Nedelje, Janez Zadravec s Prihove in Franc Zdolšek iz Vuzenice.
Dobrotni darovi.
Za dijaška mizo namesto venca na grob pokojnega creduika „Zy. Danice" tnonttgn. L. Jerana: C. g. Franc Brulec, župnik na Vel. Dolini. 3 gld. — Č. g. Jakob Dolenec, župnik na Igu, o gld.
—	Č. g. Fr. Marešič, župnik v Lipoglavu, 3 gld. — Č. g. Gregor Maloverh, župnik v Št. Vidu nad Ljubljano, 5 gld. — G. Simon Pogačar. posestnik in načelnik < Vzajemno podpornega društva v Ljubljani*, 2 gld. — G. Ivan Peterca, posestnik v Ljubljani. 2 gl.
—	G. V. Vizjak, deželni oficijal, 2 gld. - Č. g. Matija Sila, župnik in dekan v Tomaju, 3 gld — Gorenjec iz Hraš. 10 gld. — Č. g. Jož. Laznik, župnik v Polhovem gradcu, 3 gld. — Č g. Anton Kerčon, žnp. v pok. v Terbojah, 2 gld. — G. F. Ks. Goli, tergovec v Idriji, o gld — Dekanijska duhovščina v Ribnici, namesto venca na grob f dekana preč gosp. Martin Povšeta, 15 gl. 50 kr.
—	r. g zlatomašnik Ignacij Podobnik, župnik v Preserji. 3 gld-
—	G. Feliks Knižek, kapelan v Preserji, 2 gld. — Č. g. Gothard Rott, župnik v Stari cerkvi, 2 gld. — Č. g. Simon Zupan, župnik na Ježici, •"> gld. — G. Frančišek Pešec, kapelan v Cirknici. 2 gl.
—	G. J Franci. 1 gld. — Gg. konkurentje, 14 gld. - G. Ivan Oblak, kapelan pri Sv. Jakobu v Ljubljani, 5 gld. — G. Anton Pfajfar, župni vpravitelj v Leskovci, 2 gld. 50 kr. — Č. g. Ivan MikS, župnik v Planini pri Vipavi, 5 gld. — Č. g. Alojzij Stare upok. župnik v Ljubljani. 3 gld. — Č. g. Ivan Berlic, župnik v Mošnjah, 3 gld. — Č. g. J. llladnik. župnik v Gočah na Vipavskem, 5 gld, — G I. Gruden, kapelan v Mošnjah. 2 gld. — G. Iv Zupan, kurat v Št. Petru, 10 gld. namesto vencev na groba nepozabnih odličnih mož monsign. Jerana in Povše-ta. — Ant. Mezeg, kapelan v Selcih, mesto venca na grob č g župnika železniškega 4 gld. — G. L. Ravnik 50 kr. — Č. g. Andrej Stritar, vpok. duhoven v Mostah, 2 gld. — Neimenovana dobrotnica iz Ježice 20 gld. — C. g. Fr Dolinar. župnik v Horjulu, 2 gld. — Nekdo na dan svojega ?odu iz Begunj 20 gld.
(Drugi darovi prih.)
Odgovorni vrednik: Frančišek Birk.
Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.