Poštnina plačana v gotovini.
Stev. 33.
V Ljubljani, dne 18. avgusta 1927.
Posamezna itev. Din v-
Leto X.
Upravnlštvo ..Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 72
naročnin« ia toiemstio: četrtletno 7 5« Din, polletno 15 Din, celoletna SO Din; u Inoiemstfo: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Din. — Račun poštne hranilnice, podružnice » Ljubljani, št. 10.711.
Kaj je odvisno od izida volitev 11. septembra
V Sloveniji se vrši odločilna borba med nami in klerikalci. Radičevci so v propadanju in škoda za vsak napredni glas, ki bi padel zanje: Na Štajerskem g. Radič itak ne bo izvoljen; če bi pa končno le bil, bi to ne okrepilo slovenskega zastopstva v Beogradu. Na Kranjskem je prav tako glavni boj le med nami in SLS, kajti nobena druga stranka ne bo dobila količnika.
Gotovo to niso zadnje volitve in 11. septembra ne pade zadnja odločitev. A to je gotovo, da je na ta dan mnogo na tehtnici.
Klerikalci, čim so videli, da se ljudstvo od njih odvrača, so napeli vse moči v cerkvi, po spovednicah in po posojilnicah, da ukrote upornike. Slovenski kmet je ponižen, a politična duhovščina mu ne zaupa: boji se, da bo kmet, četudi ima strah pred nasiljem in osveto SLS, na tihem kroglico dal v t r e t j o skrinjico, kjer se borijo združene SDS, NSS in stara SKS za svobodo ljudstva.
D a pa bi se jih ljudje bolj bali, so klerikalci sklenili združiti se s srbskimi radikali, to je s sedanjo vlado. Odrekli so se vsemu, kar so do sedaj na videz zahtevali, zlasti avtonomiji, in kakor so prej Srbe preklinjali, tako se jim sedaj naravnost poniževalno laskajo.
Mi moramo ob priliki te tesne združitve SLS in srbskih radikalov vprašati, kaj to pomeni in kam to vodi.
Predvsem moramo ugotoviti, da je glavni krivec, da ni izenačenja davkov, baš radikal-ska stranka. Ona je to zadrževala in zavlačevala, vlagala navidezne predloge, ko pa je bilo treba resnega glasovanja, so radikali izenačenje davkov vrgli kar pod mizo.
Ni pričakovati, da se bo ta stranka med volitvami toliko spremenila, da se bo ogrevala za to, kar ji je do sedaj bilo strašno neprijetno. Ce ostane na vladi, se bo spet na videz širokoustila z izenačenjem davkov, v resnici pa bo vedno našla zadržke, da se zakon ne sprejme, a če se sprejme, da se ne bo izvedel.
Kdor pozna razmere v Beogradu, mi mora pritrditi, da vsako podpiranje radikalov, zlasti pa onih, ki so sedaj na vladi, pomeni nadaljevanje davčne neenakosti in gospodarskih krivic v naši državi.
In baš te radikale že od novega leta sem podpira SLS in jih vleče iz blata, v katerem so bili zaradi znanih korupcijskih dogodkov.
Mnogo se je zadnja leta pisalo proti tako zvanemu centralizmu, to je proti temu, da se o vsaki malenkosti odloča v Beogradu. Kdo je nosilec tega centralizma? Nihče drug nego radikali, s katerimi se hoče SLS združiti v eno stranko, kakor napoveduje sam ministrski predsednik Vukicevič, čeprav si g. dr. Korošec tega ne upa priznati svojim volilcem. ,SLS, če rešuje in podpira radikalijo g. Vuki-jieviča, vzdržuje in nadaljuje tisti centralizem, ki ga mi demokrati tako odločno pobijamo.
Če se je SLS naenkrat spokorila in se globoko priklanja pred vsakim dvorskim avtomobilom ter ji je srbska radikalna stranka zaenkrat vzor poštene stranke, je to samo pri-
znanje, kako je SLS ljudstvu doslej lagala, ko se je ogrevala za baš nasprotne misli. Pred dvema, tremi leti je klerikalcem Radič bil pravi bog, sedaj pa jim noben Hrvat ni pogodu. Samo mi ostajamo, kakor smo vedno bili, enako bratski Srbom in Hrvatom, za enakopravnost in za geslo: Vsakemu svoje.
Če so klerikalci šli v volitve z geslom, da se mora rešiti radikalna stranka pogina in se s tem vzdržati davčna neenakost in centralizem, moramo mi javnosti raztolmačiti, da je to proti interesu slovenskega kmeta, obrtnika in seveda tudi delavca, trgovca in nameščenca,
Mi pravimo, da je treba pri volitvah zlomiti tiste, ki vzdržujejo in podpirajo krivič-nost ter ovirajo enakopravnost. Zmagati morajo v državi tisti, ki hočejo za vse državljane
enake pravice in dolžnosti,
to so demokratje in z njimi zvezane stranke. Dva tabora se borita: cela demokracija Jugoslavije na eni strani, zastarela krivična radikalija. podprta od SLS na drugi strani.
Volilci! Kam boste krenili? Ali z radikali ali z demokrati? To vprašanje bo stavljeno 11. septembra skoro trem milijonom volilcev v Jugoslaviji. V takem velikem spopadu med zastarelo velesrbsko in nazadnjaško strujo ter naprednimi demokratičnimi možmi ne gre, da se ljudje cepijo na male struje in strančice ter da jih osebne razprtije zadržujejo od volitev. Tu korakajo stotisoči in med njimi tudi naše združene moči v Sloveniji, ki delujejo v SDS, NSS in stari SKS. Naša skrinjica, to je skrinjica demokracije, je po vsej Sloveniji razen v Ljubljani t r e t j a.
Dr. Gregor Žerjav.
Breznačelnost SLS
Nesposobnost in breznačelnost SLS mora doživeta pri volitvah temeljito obsodbo — Klerikalci kričijo o nevarnosti za vero, a se hočejo združiti v eno stranko s framasoni — Na svojih shodih morajo poslušati klerikalci bridke očitke
Ne da se niti približno preceniti, koliko škode že ima Slovenija od svoje 81etne klerikalne večine. Vedno zopet se je dalo naše ljudstvo preslepiti pri volitvah od klerikalcev, dasi je po vsakih volitvah vedno zopet videlo in občutilo na lastnem hrbtu gorje nesposobne klerikalne politike in breznačelnosti te stranke. Po vsakih volitvah je moralo ljudstvo uvideti, da so klerikalne obljube prazen veter, neresne ali sploh neizpolnjive. Enkrat mora biti temu konec. Osemletno gorje mora končno odpreti oči ljudstvu, saj mera ljudske potrpežljivosti ni brezkončna.
Pomladno dvomesečno vladanje klerikalcev z radikali je moralo zadati ljudski potrpežljivosti in nepoučenosti že tako močan udarec, da se mora danes že zadnjemu gorskemu pastirju vsaj dozdevati, da je SLS za Slovenijo velika nesreča. Na klerikalnih shodih, ki so navadno izredno slabo obiskani, vidimo silno poparjenost klerikalnih kandidatov, ki nimajo nikakih izdatnih gesel več. Klerikalni govorniki iščejo in iščejo, kaj bi ljudstvu povedali, da bi kaj izdalo, a ne najdejo ničesar primernega.
Z varanjem, da je vera v nevarnosti, ne gre, ker vsi vedo, da je SLS sklenila prijateljsko pogodbo s framasonskimi radikali (blejski pakt), s katerimi se hoče celo združiti v eno stranko. Avtonomijo je SLS s to pogodbo končnoveljavno opustila. Besedovanje z izenačenjem davkov, našo najnujnejšo slovensko zahtevo, tudi ne zaleže, ker vemo vsi, da v zvezi z radikali klerikalci te zahteve ne bodo dosegli. Davki so v Srbiji mali in radikali se bodo izenačenju davkov stalno upirali, ker njihovi volilci ne marajo izenačenja davkov, kajti izenačenje davkov bi pomenilo za Srbijo povečanje davčnih bremen. Boj proti
klerikalno geslo, saj so baš klerikalci, ko so bili v vladi, napravili konec protikorupcij-skemu boju.
Tako je politika SLS tetnna spredaj in zadaj. Paragraf 82. v finančnem zakonu, ki ščiti pred visokimi davščinami bogate družbe in obremenjuje male ljudi, 42 milijonov dinarjev za črnogorske prince, železničarske redukcije, povečano davčno obremenjenje delavstva in malega zasebnega uradništva ter nešteto drugih slabih posledic nam je prinesla klerikalno-radikalna vlada. Klerikalci so nam, preden so bili v vladi, obljubljali raj. ko pa so vladali, je bilo obljub in raja konec. Brigali se niso niti za najnujnejše vprašanje, to ie za izenačenje davkov. Kakor je vprašanje davkov zavlačevala radičevsko-radikalna vlada, v kateri je bil za ministra tudi g. Pucelj. tako tudi SLS ni storila v tem pogledu svoje dolžnosti, dasi je večinska stranka v pokrajini, ki skoroda propada pod preveliko davčno obremenitvijo.
Naj danes klerikalno časopisje piše, kar hoče, naj zmerja, kakor hoče, dejstvo se^ s sirovim zmerjanjem in klevetanjem ne izbriše. Kar smo navedli, je bridka resnica, ki jo pozna vsakdo, ako le zna šteti do pet. Ve pa tudi vsakdo, da je to le del gorja, ki ga ie SLS nad našo Slovenijo priklicala s svojo nesposobno in breznačelno politiko.
Stranka, ki ima resno voljo do dela za one, ki so ji dali poslance, bi morala imeti predvsem resna načela in program. Ne bi se smela obračati s svojimi načeli po vetru, ako strankine koristi tako kažejo. Ne smela bi se igrati sedaj z avtonomijo, sedaj s federalizmom, potem s centralizmom, monarhizmom, republikanizmom in tako naprej, kakor ji pač
korupciji in proti nasilju tudi ne more biti več I kaže. SLS je, preden je stopila pomladi v
vlado, zmerjala radikale s korupcijonisti, potem pa je sama šla z njimi in jih branila pred temi očitki. Prej je kričala proti korupciji in volilnemu nasilju, a ko bi bila lahko stopila korupciji in volilnemu nasilju na vrat, je mirno potegnila rep med noge in nedolžno gledala predse.
Taka breznačelnost in nedoslednost mora biti kaznovana. Na to početje SLS se mora posvetiti v glavi dosedanjih klerikalnih pristašev. Kakor kmet ve, da je treba premenjati seme, ki slabo rodi, tako mora končno tudi klerikalni volilec reči: Menjajmo in poskusimo flrugje! Ni se težko odločiti, kam se naj zateče slovenski kmet. Naš kmet ni imel ničesar ne od neresne vlade radičevcev in radikalov ne od klerikalno-radikalne vlade. Radičevci, klerikalci in radikali so stranke brez stalnih načel in so zmagovale doslej le z demagogijo in zaradi nepoučenosti ljudstva, ki Je kaj rado nasedlo v svoji preprostosti svetlim obljubam in gromkim geslom, katerim se ?e razumen človek sicer smejal, preprosti človek pa jih je sprejel za čisto zlato
Naša stranka v svoji poštenosti takih gesel in varanja ni nikdar poznala, ker njeno
načelo obstoja v tem, da si pridobiva pametne in razsodne pristaše. Naša SDS hoče, da postane ljudstvo čim najbolj prosvetljeno, kajti potem ji ne bo težko pridobivati somišljenikov. Vsak pameten človek, ki zna količkaj misliti, bo priznal, da so načela naše stranke, ki se lahko s kratkimi besedami označijo: svoboda, bratstvo, enakost, najbolj poštena, pravična in lepa. Vsi ljudje, ki pošteno delajo, imajo enake pravice in enake dolžnosti. Med stanovi, ki so v našem živlienskem ustroju drugi drugim potrebni, mora vladati pravično ravnovesje. Nihče ne sme delati krivice svojemu sobratu iz drugega stanu.
Zato se volilcem ne bo težko odločiti, kam naj vržejo svoje kroglice. Naša skrinjica, skrinjica poštenosti, pravice in boja za blagostanje vsega našega naroda od Vardarja do Triglava, je v Sloveniji na deželi tretja. vmestuLjubljanipadruga. Naj se nihče ne da preslepiti s hudobnimi klevetami, praznimi obljubami, varljivimi gesli, s katerimi se hočejo propadajoči nasprotniki rešiti zaslužene kazni. Volilci. ako znate mis-! liti in ne sedete kakor muhe na vsak Hm, boste volili samo napredno gospodarsko listo.
Politični pregled
V torek 16. t. m. je potekel rok za vlaganje kandidatnih list. Pri sodiščih v Ljubljani in Mariboru so bile vložene
naslednje liste za Slovenijo: za Ljubljano štiri. Prva bo skrinjica SLS, druga naprednega bloka, tretja socijalistična in zadnja komunistična. Na Kranjskem jih bo že pet. Prva radičevska, druga klerikalna, tretja združene gospodarske liste naprednega bloka, četrta socijalistična. peta pa komunistična. Na Štajerskem pa jih je kar osem. Prva klerikalna, druga radičevska, tretja združene napredne gospodarske liste, četrta nemška, peta radikalska, šesta socijalistična, sedma komunistična in osma g. Zagorskega.
Naša skrinjica je torej
v Sloveniji povsod tretja. Le v mestu Ljubljani je druga.
Klerikalci se dobro zavedajo, da so pomladi in sedaj poleti še z blejskim sporazumom
izdali Slovence
velikosrbski in kapitalistični radikalski stranki ter se hudo boje narodove obsodbe. Zato dežuje klerikalnih shodov, ki jih prirejajo klerikalni kandidati kar v neposredni bližini cerkva in romarskih zidov. Navzlic temu pa je na teh shodih
prav zabavno.
Ljudje, ki danes več ne verjamejo, kar pri-digujejo klerikalni kandidati, ne požirajo brez ugovora sladko naučenih govorov klerikalnih gospodov in povsod ostro vpadajo s pravimi medklici. Ljudstvo preveč občuti, da
so davki ostaii isti,
ceste brez denarja, poplavljenci brez podpor, čeprav je bil klerikalni poslanec dr. Kulovec
roke klerikalni minister dr. Oosar. Na vladi pa so klerikalni možje pozabili na Slovenijo in dovolili 42 milijonov dinarjev za črnogorske prince, nov davek na žalostne prejemke 16.000 invalidov v Sloveniji, nov davek na upokojence, nov davek na nameščence.
Mnogo veselja imajo naši ljudje z dr. Korošcem. Na svojih shodih pripoveduje doktor. Korošec, kako bo po volitvah stopil v vlado, a sam ni prepričan, da bo njegova stranka s policijskimi radikali dobila večino. Zraven tega se mož boji odkrito povedati, da se bo po volitvah združil z rr.dikali in
da SLS ne bo več.
Ne pomaga prav nič Koroščevo izgovarjanje. Ljudje imajo dober nos in dobro slutijo, da se nekaj pripravlja s SLS.
Toliko pa tudi naši ljudje vedo, da je v državi
vse proti radikalom
in da bo 11. septembra zanje strašno huda ura. Po Srbiji hočejo radikale kar raztrgati in Davidovič je tudi že povedal, da bo po volitvah proti radikalom in klerikalcem, ki so zagovorniki reakcije in nasilja. Po volitvah bo gotovo prišlo
do velikega demokratskega bloka,
v katerem bo tudi naša SDS.
V zunanji politiki je zanimivo, da je bil naš kralj v Nemčiji, kjer se je sestal z bolgarskim kraljem Borisom: Listi pišejo, da je naš kralj na tem sestanku ponudil bolgarskemu kralju
reko sprave
in da bo v kratkem med našo državo in Bolgarsko podpisan pakt prijateljstva. Če pride do tega pakta, potem bo za dolgo vrsto let mir na Balkanu. Kdo se nas bo še upal dotakniti, nas skupaj z Bolgari?
Ves svet je te dni protestiral proti ameriškim sodnikom, ki so
po krivem obsodili dva ameriška delavca,
rodom Italijana, Sacca in Vanzettija na smrt zaradi umora, čeprav njuna krivda ni bila
minister za kmetijstvo in je razpolagal z dr- j dokazana. Zdi se, da bodo ameriške oblasti žavnim denarjem, a ne za našega kmeta, j ugodile protestu vsega sveta in oba na smrt Drugi ključ do državne blagajne.ie .dobil obsojena izpustile na svobodo.
S o t e š č a n:
Graščakov morilec
(Povest iz starih časov.)
(Konec.)
Žarki poletnega solnca so ugašali za zahodnimi gorami, ko se je vitez poslovil od domačega ljudstva in zaključil ženitovanje. Njegov poslovilni govor je bila velika posebnost za tedanje čase. Vso okolico je za tisto leto oprostil tlake in desetine ter je obljubil zavzeti se na najvišjem mestu, da se podobna bremena v bodoče znatno olajšajo in prej ko prej popolnoma odvzamejo. «Kdor potrebuje delavca, ta naj ga tudi plača», je bilo njegovo načelo.
Nekaj dni po poroki je mladi graščak priredil skupen lov. Za lovišče je predlagal Divjo grapo, kjer se je izurjenim lovcem obetal obilen plen. Odpravili so se. založeni z živežem in s strelivom, zakaj več dni so nameravali izostati ter se posvetiti lovskemu razvedrilu.
Jasnega poletnega jutra so odjezdili na čilih konjih v družbi gonjačev, ki so jim nosili puške, nože in rogove. Od koče v Soteski so morali hoditi peš čez prelaz, koder je vodila najkrajša pot na dogovorjeno mesto. Tam so se razkropili. Samo vitez je ostal, sedeč na posekanem drevesu, z gonjačem, ki mu je nosil lovsko torbo. Poslal ga je s steklenico na bližnji potok, da mu natoči vode, ker se je namenil v hrib, odkoder se ne bo tako hitro povrnil.
Komaj se je služabnik dobro odstranil, je vitez zapazil senco za grmom, ne daleč. i6d debla. Nalašč se je obrnil v drugo smer, skrivaj pa je gledal, kaj se godi za hrbtom. Sključil se je in oprl na puško tako, da mu je cevka gledala čez ramo, roko pa je položil na petelina.
Skoraj brezslišno je stopil izza grma človek ter se mu je prav tako tiho bližal. Videl je, kako sega pod haljo po meč ter ga skriva za hrbtom, držeč ga za ročaj. Neznanec je napravil velik korak ter se sklonil, da bi zamahnil. Takrat pa ga je zagrabila od zadaj močna roka gonjača, čigar koščeni prsti so se mu zarili v tolsti vrat. Izvil mu je meč ter ga podrl na tla; vitez je zapiskal na piščalko, s čimer je opozoril tovariše, da se mu je nekaj pripetilo.
Dogovorjeni žvižg je izzval zaželjeni od-zjv. Pritekli so lovci in gonjači, ki so planili na razbojnika, ga zvezali ter ga neusmiljeno pretepli.
«To je ropar, ki natn je ušel iz koče», so ga spoznali po zagorelem obrazu. «Govori, ali si ali nisi!»
«Sem», je hudobno priznal.
«In kaj si hotel storiti? Ali priznaš, da si nameraval izvesti zavraten umor?»
«Priznam», je zlobno potrdil.
«Kdo te je napotil do tega dejanja?«
«Nihče.» Tolovaju se je zaletela v grlu ta beseda, iz česar je bilo razvidno, da ni povedal resnice.
«Udarite!» je vitez pomignil gonjačem. «Bijte, kamor dosežete, samo po glavi ga ne smete!«
Gonjači so ga obrnili, urezali palice in pričeli udrihati. Razbojnik se je zvijal pod udarci, kmalu je iz njegovega stokanja privrela prošnja za odpuščanje.
«Odstopite!« je ukazal Milan, nad tolovajem pa se je zadri: «Govori. kdo je naročil umor?»
«Moj poglavar«, se je hinavsko zlagal.
«Kdo je tvoj poglavar? Kje je njegovo bivališče?«
«V brlogu, globoko v podzemski votlini.*
«Kje je tista podzemska votlina?«
«Ako povem, bom izdajalec ...»
«Moraš, sicer te usmrtimo.«
«Umorite me! Tu je moja glava in srce, samo dobro pomerite in točno pogodite!«
«Tvoje življenje je dolga veriga grehov. Pravica pa muke plačuje z mukami in trpljenje s trpljenjem. Ne želi si nagle smrti, počasi boš umiral.«
Groženj s trpinčenjem se je ropar ustrašil. Grozno je zavil oči in nagubančil čelo, beseda, ki jo je hotel izpregovoriti, se mu je zaletela.
«Ako nam izdaš skrivališče, ti ne bomo ničesar storili«, mu je vitez pomagal iz zadrege. «Vse pa, kar se ti bo pripetilo, bo plačilo za tvojo trdovratnost.«
«Torej, povejte, kaj zahtevati od mene!*
«Pot do vašega bivališča ...»
«Vzdignite in vodite me. da vam jo pokažem.«
Razvezah so mu noge in preiskali žepe, v katerih so našli samo nož in piščalko. Okrog pasu so mu opasali močen usnjat jermen, tako so ga z največjo pazljivostjo
Angleži so sedaj uvideli, da je njih lord Rothermere, ki se je zavzemal za Madžare, bil vendarle
preveč podkupljen
in so ga povabili, naj utihne in naj ne onečasti poštenega imena angleškega. Pravi angleški politiki so rekli, da Angliji ne pade v glavo, da bi pomagala madžarskim baronom na noge.
HOTEDRŠICA. Zelo odobravamo korak naše Čitalnice, ki nam je pripravila izreden dogodek, ko je povabila gcJrenjelogaškega in dolenjeloga-škega Sokola, ki priletita v nedeljo 21. t. m. prvikrat po vojni v našo obmejno vasico. Sokolstvo bo nastopilo s prostimi vajami in tudi na orodju. Po telovadbi pa se bodo vršili prosta zabava, ples ob zvokih polnoštevilne dolenjelogaške godbe na pihala ter srečolov, katerega prireja Čitalnica. Veselimo se že nedelje, ko bomo Vas, dragi bratje Sokoli, prisrčno pozdravili v svoji sredi in ko nam boste pokazali sadove Vašega truda-polnega dela v telovadnici. Vsa napredna Hote-dršica Vam pripravlja ljubezniv sprejem. Vabimo tudi okoliško Sokolstvu naklonjeno občinstvo, da se udeleži našega lepega slavja.
TRŽIŠČE. Prvo gospodarsko dobrodelno društvo v Tržišču sklicuje na željo vseh odbornikov ponovni izredni občni zbor za dan 21. t. m. ob 8. dopoldne v šoli v Tržišču. Na dnevnem redu je med drugim ustanovitev gasilnega društva.
KRIŽE PRI TRŽIČU. Tudi pri nas smo 24. julija t. 1. ustanovili krajevno organizacijo SDS, v katero se je vpisalo takoj 40 članov. Izvoljeni odbor nam je garancija, da bo deloval le za napredek. Za občinski odbor smo mislili, da je že razrešen svojih dolžnosti, ker že več mesecev ni bil klican k sejam. Baš pretečeni teden je gospod župan uradno povabil naš celokupni odbor, naj se za gotovo vsi udeležijo dne 7. t. m. proslave, ki jo je priredilo Izobraževalno društvo sv. Jožefa v Tržiču pod imenom «Katoliški dan». Zdaj pa upajmo, da bo občinski odbor zopet lahko spal spanje pravičnega. Radovedni so vaščani v Krizah, kdaj prideta na vrsto podrti jarek in cesta skozi vas, ko je vendar občinski odbor že
lansko leto na prvi seji priporočil in odobril kredit za popravo? — Za spomenik v svetovni vojni padlim smo do zdaj nabrali 20.000 Din. Stalo bo okroglo 30.000 Din; torej manjka še 10.000 Din. Naročen je spomenik pri g. Tomanu v Ljubljani. Odkritje bo najbrže šele pomladi 1928. — Prostovoljno gasilno društvo bo priredilo tudi letos veliko vrtno veselico, in sicer 21. t. m. pri g. Primožiču v Pristavi. — Pokopali smo minulo soboto mlado dekle Francko Vodnjovo (Gašper-jevo), kateri je jetika pristrigla nit življenja. Kako spoštovana je bila pokojnica, so pričali pogreb in številni šopki ter venci. Omeniti moramo, da je umrlo v tej hiši od svetovne vojne naprej 18 oseb. Ostali so še dve dekleti in 1 fant, ki pa so vsi zdravi in čvrsti.
RADOMLJE. Ondan so imeli pri nas radičevci svoj volilni shod. Veliki organizator, ki sc ie ' prežet zmešane radičevščine pravkar doselil iz j samega Zagreba, je pred shodom svečano prero-| koval, da se bliža katastrofalen krajevni politični preokret. Naslajajoč se ob misli, da že gine na-| predna vrsta Radomljanov, je vzel kot bivši de-! inokratski tajnik na piko predvsem dobro rnu znane demokratske volilce. Pa se je mladenič 1 opekel. Po shodu, ki je bil od strani Radomija-! nov kar najbolj pičlo obiskan, je lahko uvidel, i da se da ujeti kalin Ie na črnelski dobravi. Topovi, ki ste jih na shodu basali s hujskajočimi j lažmi na demokratsko stranko, so zgrešili svoi I cilj — naša vrsta sc drži krepko. Vaš oficijelni i proglas, da je boj proti klerikalizmu bedarija in da je naprednost oslarija, smo vzeli na znanje. Razpravljati o teli pojmih z vami nimamo namena. Ko boste po znani Pucljevi metodi ležali s klerikalci v objemu, vam želimo sicer dober tek, strahu pa ne bomo imeli nobenega. 1 CERKLJE OB KRKI. Pri nas imamo kaplana g. Tomazina, ki je priden agitator za SLS, več-] krat pa tudi nehote za «Domovino». Kadar se s prižnice jezi nad «Domovino» in nad tistimi, ki jo čitajo, vselej takrat dobi naš priljubljeni list zopet nekaj novih naročnikov. Prosimo g. kaplana, da naj le nadaljuje in kmalu bo »Domovina* v vsaki hiši naše fare.
NOVOMEŠKA OKOLICA. Minister g. dr. Kulovec zopet obljublja. V nedeljo 7. t. m. je imel shod v Podgradu. Mazal jc volilce s takimi žav-bami, ki bi naj vlekle kroglice v njegovo skrinjico. Pa nc boš! Obljubljal je podgrajskim volilcem vodovod in ceste. Seveda, on misli, da
to vleče. Včasih je res vleklo. Na primer leta 1908. je neki kandidat SLS obljubljal v Brusnicah da dobe železnico, če njega izvolijo, in sicer po desni strani Krke. Ko pa je imel isti možak istega dne popoldne shod v Št. Petru pri Novem mestu, je volilce plavšal, da bo šla železnica čez Št. Peter, če bo on izvoljen. Slučajno je bil neki trško1 gorski kmet na obeh shodih, pa se <e oglasil: «Gespud. al je železnica teč, ki bo letala po luft?» Kandidat SLS je bil izvoljen, a železnice na Brežice še ni, niti čez Brusnice niti čez St. Peter. Volilci, ali boste spoznali iarbarijo SLS? Pred volitvami Vam bodo vse obe:aii, vodovoda, ceste, znižanje davkov. Ko bodo pa volitve minule, bodo obljube kakor običajno padle v pozabljenje. Kaj so pa do sedaj naredili poslanci SLS? Prav ničesar za kmeta; le davke so zvišali, zavarovali Trboveljsko družbo in črnogorske prince. Ti. kmet, pa plačaj, povrh še daj biro. čeprav je suša in čeprav je lansko leto tolkla toča. — Virčna vas dobi tudi vodovod in imajo baje že 10.000 Din za to. Seveda, bližajo se volitve. Čemu niso tega že poprej naredili? Zakaj ravno sedaj? — Naše ceste so pa tako slabe, da se smilimo Bogu in vsem svetnikom, a minister g dr K t-lovec ni izposloval niti pare, ko je br! na vlaui. Torej, volilci, le zopet kimajte za SLS!
Z GORJANCEV. 7. t. m. smo pohiteli na Gorjance. Sv. Miklavž je dobil nove zvc::ove 3000 ljudi iz Kostanjevice, Št Jerneja. NoVe.:.:£ mesta, Metlike, Semiča, Spšice in še iz dru; J krajev se je udeležilo te gorske slovesnosti. B i. sta dve maši, ena v starosbvenskem jezika. Pri tej je bila cerkvica natlačeno polna ne le Vlahov, nego tudi naših ljudi. Na trati so pekli umjce prasce. Igrala je godba, pdo se jc in plesala. Bil je pravi planinski praznik. Le prel.itro je inhv.:[ čas za razhod. Več izletnikov je pos.iib Trdinov Vrh, da so praznovali štiriletnieo krsta terra vrha. Pota so izvrstno zaznamovana Vsa ča-t SPD v Novem mestu!
BREZNO PRI SV. JEDERTI. V ned lio dne 21. t. m. ob pol 15. uri se bo vrši! javni volilu shod Samostojne demokratske strank? v gosti: -niških prostorih g. Petra Kozoleta na Breznem. Na shodu bo poročal skupščinski karriidat gospod dr. Jože Bohinjec iz Ljubljane. Pridite v-': in povabite Vaše znance in prijatelje, da bo udeležba čim večja
ŽALEC. Naš roiak g. Ivan Virant, gostilničar in posestnik, je bii odlikovan z zlato Obilicevo
vodili v smeri proti pečini, kamor jim je pokazal.
«Gorje ti, ako nas varaš!« so mu gonjači zapretili. «Za vsako zvijačo te čaka nova bolečina.»
«Prisilili ste me. Ne mislite, da sem postal izdajalec iz lastnega nagiba!«
Prispeli so do skale, kjer se je ropar ustavil in gledal brezupno okrog sebe. Oglasila se mu je misel na beg, toda krepke roke go-njačev so ga držale kakor vragi ubogo grešno dušo. Poželel si je smrti, tako se mu je zagnusilo izdajstvo; upanje v življenje in strah pred trpljenjem pa sta bila močnejša.
«Tukaj!» jim je pokazal z zvezanima rokama. «Pod to skalo je vhod v votlino.»
«Ali so roparji doma?» so poizvedovali.
«Podnevi navadno počivajo«, jim je odgovoril.
Lovci so se odpravili na delo. Poiskali so si kole in drogove, s katerimi so po daljšem prizadevanju izluščili skalo in odprli vhod v votlino. «Kaj pa sedaj?« so obstopili viteza, ki je snoval načrte za naskok.
«Vdreti ni varno«, jih je poučil. «Nič ne vemo, kako je votlina urejena in kje bi roparje zajeli. Tudi luči nimamo, v temi pa se ne moremo braniti.«
Odobrili so vitezovo mnenje in preudar-jali, kako bi prišli tolovajem do živega.
«Koliko izhodov ima skrivališče?« so zahtevali od razbojnika.
«Samo enega, kakor resnično živim«, je ropar trdil svečano.
«Dobro. Dajmo jih zadušiti. Napolnimo vdolbino z dračjem ter ga zažgimo. Kurimo
neprestano ves dan in vso noč, prepričan sem, da se bo obneslo.«
Mahoma je bil vhod zadelan s suhimi odpadki, ki so zaplapolali v silnem plamenu. Načrt je bil izboren. Votlina je požirala dim in vlekla vase plamen kakor mojstrsko zgrajena peč. Lovci so jo polnili z vejami in debli, trije so čuvali zvezanega razbojnika, eden pa je odjezdil na Zatičje po ljudi in po potrebno orodje.
Ni se še popolnoma znočilo, ko je dospela močna četa z orožjem, žagami in sekirami. Pričeli so sekati in žagati les, drugi pa so ga metali na ogenj. Gorelo je kakor v apne-nici, razpoke visoko gori na rebri so jele propuščati dim — dokaz, da je dim napolnil vse podzemske prostore in ugonobil pre-. bivalce.
Kurjenje je trajalo ves dan in drugo noč do tretjega jutra, ki je moral pokazati učinek. Utrujeni. so se odpočili in okrepili .z jedjo in pijačo, med tem se je ohladila jama ter izkadil dim; vendar so počakali še pol dneva z vstopom v notranjščino.
Prižgali so smolene bakle in šli v podzemski rov. Komaj so še prenašali vročino, puh-tečo od kamenitih sten. Kmalu so se začeli izpotikati ob mrtih truplih — roparji so v brezupnem stanju begali proti izhodu. Cim bliže so prihajali k odprtini, tem prej so se zadušili.
Pregledali in pretaknili so vsako duplino, povsod so ugotovili dejstvo, da je pokončana roparska zalega kakor čebele v panju, ko jih zažvepljajo. Našli so bogate zaloge raznih dragocenosti, katere so kmetje med seboj
razdelili. Nato so izhod zasuli s kamenjem ter se odpravili z roparjem proti Zatičju.
«Ali me ne boste izpustili?« se ie ropar obrnil na viteza.
«Tega ti nismo obljubili«, mu je porogljivo odgovoril. «Za sedaj pojdeš z nami, pozneje bomo že kako uredili.«
Razdelili so se v tri gruče: prva ie bila spredaj za stražo, druga je vodiia roparja, tretja pa je zadaj nosila orodje in nabrani plen. Tako so se pomikali navzgor po rebri: zgoraj nad potjo so štrlele pečine, spodaj pa so zevali globoki prepadi, posuti s kamenjem, ki so ga stoletja navalila v dolino.
«Izpustite me!« je prosil med potjo razbojnik. «Vse sem izpolnil, kar ste mi naložili.«
«Saj si moral«, so ga zavrnili. «Gorje ti, ako bi se bil proti vil.«
«In kaj nameravate? Kakšni kazen mi boste naložili?«
«Kakršno si zaslužil...»
«Dajte mi puško, da mi iztisne kroglo, dajte mi nož — samo za trenutek mi ga dajte —, da si ga zabodeni v prsi, vrzite me v prepad — tam doli naj bo moj grob med skalovjem ...»
«Sodi naj te višje oblastvo, ko pretelita tvoje hudobije«, mu je pojasnil vitez. «Ja/ rc maram nikogar kaznovati.«
«Tako! Kraljevemu oblastvu me boste izročili? O, jaz nesrečnik! Valerij, kam si ;. i e zavodil!«
•Valerija ni več«, mu je nevedul lovec. «Pred tedni si je končal življenje.«
svetinjo za hrabrost. Pri osvobodilnih bojih za našo Koroško se je posebno odlikoval ter prejel sedaj zasluženo nagrado. Iskreno častitamo!
SV. PETER V SAVINJSKI DOLINI. (Lep shod naprednjakov in polom dr. Nova č a n a.) V nedeljo je imel pri g. Šribarju shod radičevski kandidat g. dr. Novačan. Sicer je shod razglašal z oklicem in lepaki, vendar se njegovega sestanka ni udeležil niti en domačin. Gospod doktor je v celjski okolici pač preveč znan in zato taki neuspehi, ki so kaj prerokujoči tudi za izid volitev. Na shodu je bilo 18 ljudi; od teh 5 nevolilcev in 9 fantov iz Orle vasi, ki so bili na shod komandirani. Med shodom si je dovolil dr. Novačan zabavljati čez domače sinove in ko je bil zato stavljen na odgovor, je zakričal proti domači hčerki in pred njo udaril po mizi, da smo vsi dvomili, ali imamo res doktorja pred seboj. Tudi s tem, da je kmečke fante volilce zmerjal z otroci, se ni posebno priljubil Savinjčanom. Kaj radičevci res niso imeli za naš celjski okraj drugega kandidata? G. dr Novačan si s svojimi kri-čaškimi nastopi pač ne bo pridobil mandata. Pri nas ga še dosednji pristaši SKS zatajujejo in ga kot kandidata odbijajo, kar so najbolj pokazali s tem, da so se vsi vzdržali shoda. Pod Radičevo hrvatsko komando nikoli! to je danes pri nas geslo. — Istega dne je imela pri g. Šribarju zborovanje Združena slovenska gospodarska lista. Velika gostilniška soba je bila polna zbo-rovalcev. Poročal je kandidat g. Urek in tajnik g. Zabkar. Zborovanje se je izvršilo mirno in dostojno in je zaradi tega bil poznejši dr. Nova-čanov kričaški nastop toliko bolj opažen in obsojen. V nedeljo 11. septembra pa bomo -"olili vsi zavedni Šempetrčani v 3. skrinjico.
REČICA. (Zalivala.) Prostovoljno gasilno društvo Rečica pri Laškem se tem potom naj-iskreneje zahvaljuje vsem onim, ki so o priliki vrtne veselice pripomogli k tako lepemu gmotnemu uspehu. Da imamo tako lep rezultat, gre velik. del zahvale Trboveljski premogokopni družbi, ki je društvu brezdvomno financijelno največ pripomogla. Posebna zahvala gre tudi gospe Kokaljevi za njeno nedosegljivo požrtvovalnost in nesebičnost, s katero si je pridobila pri vseh gasilcih, zlasti rečiških, največje priznanje.
STRANICE PRI KONJICAH. Preljubi bralci «Domovine», sedaj pa že dolgo ni bilo ničesar
slišati iz Stranic. Gotovo ste mislili, da smo že vsi, ki tukaj čitamo «Domovino», pomrli. Kaj še! Ljubi Bog ne da te sreče. Naš g. župnik bi bil preveč vesel, ker bi dosti od nas zaslužil. Oh, ti lepa «Domovina», kako te naš g. župnik rad ima!
0	njej govori, naj bo v spovednici ali na prižnici. «Ta ljuba .Domovina' ne gre mu nikdar iz spomina!« Da, da, naš gospod nas vedno straši s tistim praznim bav-bavom, češ, da bodo prišli po nas tisti črni angelci, ki imajo roge. G. župnik ima tudi črno dolgo suknjo; pa naj še on gre z nami. Največjo skrb pa prizadevajo našemu župniku volitve. Zmagali naj bi zopet klerikalci, da bi zopet bila postavljena na cedilo kmet in delavec. Ljubi bralci «Domovine», ne dajte se preslepiti, da bi volili SLS, držimo se krepko in dajmo kroglice v tretjo skrinjico. G. župniku svetujemo, naj pusti agitacijo ter se rajši vneteje posveti svojemu poklicu. Prijateljski pozdrav vsem ljubim bralcem «Domovine».
JARENINA. Pri nas se bo vršil shod Združene ' gospodarske stranke v nedeljo 21. t. m. koj po rani maši pod vaško lipo, ob slabem vremenu pa j v gostilni g. Cvilaka. Poročali bodo o političnem
1	in gospodarskem položaju narodni poslanec g. dr. ; Pivko, dr. Gorišek in drugi. Da se resnica prav | spozna, je treba slišati zvona dva, pravi pregovor ' in res je. Zato se vabijo tudi pripadniki drugih
; strank, da pridejo in slišijo poročilo. Pa le ne' veselica z godbo in plesom. Vabljeni vsi. •
MURSKA SOBOTA. Te dni so dobili davko
v ljutomerskem okraju? Prvič, da naše vinogradništvo rapidno pada, drugič, da tudi naša konjereja in živinoreja stalno propadata. Na vseh koncih se /vidi nazadovanje. Klerikalni oblastni poslanci se ne brigajo za take stvari. Oblastni poslanec in gerent okrajnega zastopa g. Jakob Rajh ima preveč drugih poslov. Edina sumljiva zasluga klerikalcev v ljutomerskem in gornjeradgonskem okraju je, da so odstranili iz okrajnega zastopa gg. Roškarja in Zemljiča. Zaradi svojega dela sta jim postala nevarna za njihovo politično go-spodstvo. Danes se pa že sveti po vaseh. Ljudstvo prihaja do prepričanja, da bo klerikalno go-spodstvo ljutomerski okraj spravilo na kant. Koliko pojma pa ima o konjereji g. dr. Hohnjec? Koliko pojma ima o konjereji g. Stipica Radič ali novinar g. Prepeluh? Zato ljutomerski konjerejci in vinogradniki, volite vsi slovensko gospodarsko stranko, ako se hočete rešiti popolnega poloma.
MALA NEDELJA. Glavni dobitki največje letošnje tombole pri Mali Nedelji na angelsko nedeljo v Društvenem domu so: 1 prvovrstna , krava, 1 seženj drv, moške in ženske obleke, | kolo za otroke, petrolej, sol, moka, perilo, pod-j plati itd. Nad 300 dobitkov samih najbolj porab-j nih predmetov. Tombolske karte samo po 3 Din si preskrbite v predprodaji. Po tomboli ljudska
sirovosti, s katerimi jc že itak preveč zastrupljen današnji svet. Na mirno stvarno vprašanje pa dobi vsak zaželjeno pojasnilo.
LJUTOMER. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljutomeru bo priredila v nedeljo 28. t. m. v osnovni šoli ob 8. zjutraj pre-; davanje o umnem vrtnarstvu. Govoril bo znani I vrtnarski strokovnjak profesor g. Fr. Vardjan iz | Št. Jurija ob južni železnici. Potrudite se k predavanju, gospodinje in dekleta, ker boste marsikaj koristnega slišale, kar boste uporabile praktično na domačem vrtu! Vabljeni so tudi vsi člani podružnice.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERSKEM POLJU. Naš kmet ima ob priliki volitev pač malo prilike razmišljati, kam naj vrže svojo kroglico. V klerikalno skrinjico je ne more, ker SLS za ljuto-! merski okraj še niti s prstom ni mignila. Dolga leta ima že klerikalna stranka v zakupu ljuto-• merski okraj in misli, da ga bo imela vekomaj. 1 Kaj so pa posledice tega klerikalnega gospodstva
plačevalci obvestila o odmeri dohodnine. Med njimi je nastalo silno razburjenje. Nekaj se bo v tej zadevi gotovo moralo storiti, ker so nekateri z odmero preveč zadeti. Ako bo to šlo tako | naprej, bo polovica Murske Sobote v konkurzu. j Gospodje od davčnega oblastva bi pač lahko j milejše postopali, ker ne vemo, kam bodo šli ' drugikrat po denar, ako bo polovica eksistenc j uničena. Prav V davčnih zadevah je imela radi-j kalna stranka priliko že devet let, da pokaže j svojo skrb za Prekmurje. Zakaj še vedno ni pri-! stala na izenačenje davkov. Ko bi nam gospodje 'od radikalne stranke prinesli zakon o izenačenju davkov, bi pač lahko prišli po naše kroglice. Osem let že čakamo na to, toda zastonj. Ako tega ! do sedaj niste napravili, potem nam tudi v bodoče ne boste.'Mi dobro znamo, kako stvar stoji. : Radikalna stranka je čisto srbska stranka in ona ' nima zanimanja, da bi davke izenačila, ker bi ! potem gotovo izgubila mnogo volilcev. Še bolj
«Slepar! Celo v zadnjem trenutku me je prevaril. Lagal je, ko mi je obljubil plačilo.»
«Na onem svetu se bosta pogovorila ...»
«0, če bi mogel za njim. šel bi do skrajne večnosti v najnižji pekel...»
Prispeli so na rob prelaza, tja, kjer je reber najstrmejša in prepad pod potjo najgloblji. Izmučeni so bili od naporne hoje in zdelani od vročine; morali so se nekoliko oddahniti in obrisati znoj, ki jim je tekel po obrazih.
«Ali me res ne boste izpustili?« je obupa-val razbojnik. «Pridi vsaj ti, morilec, reši me, Valerij!»
Šiloma se je po teh besedah iztrgal spremljevalcem, sunkoma se je pognal nad brezno ter izginil v globino.
Gruče kmetov in lovcev so se nad prepadom strnile v eno skupino, ki je brez besede zrla v prepad. Globoko jih je pretresel odigrani prizor, čigar slika jim je dolgo časa živela pred očmi. Nad skalovjem pa so krožili jastrebi in kragulji, veseleč se plena. Takoj po odhodu lovcev so se spustili v nižino na nesrečno žrtev.
NE SAMO NAJCENEJŠE, AMPAK TUDI NAJBOLJŠE BARVE, LAKE, FIRNEZ,
steklarski klej, čopiče ter
vse potrebščine za slikarje, pleskarje in druge v te stroko spadajoče predmete dobite t star oznani trgovini na Miklošičevi cesti, nasproti frančiškanske cerkve
Ivan Jančar
Ivan Albreht:
Tiničino breme
(Dalje.)
V brezizrazni bojazni se je stisnilo k vratom, a si jih ni upalo odpreti. Pepelnato v obraz je prisluškovalo in čakalo. Pomagalo si je z edino otroško pomočjo, s solzami.
«Nič več s teboj pod eno streho,» je za-pretila v kuhinji mati.
«Le pojdi, kamor te je zmeraj vleklo,» je rohnel oče in bil ob mizo, da je žvenketalo posodje.
«Na vsak prst bi bila imela lahko deset takih kot si ti...»
«Na papirju,« se je zarežal Tomi s tako groznim glasom, da je zatrepetala Tini kakor šiba na vodi. Razumela ni ničesar, samo krik ji je povzročal bolečine. Spomnila se je tistega Turka, ki je v Št. Janžu sekal Marijo, in na tisto gorečo ptico, ki je nekoč zanetila Re-berje .. Vsega hudega se je domislila in vse hudo se ji je zdelo, da je zdaj prišlo med očeta in mater. Vajena je bila malih prerekanj, trenutkov, ko završi po hiši kakor huda ura, a kaj takega še ni čula kot nocoj. Zato je vstajala njena domišljija in prizivala take podobe, da se ji je oznojilo čelo. Spomnila se je stare matere, ki je umrla pred dobrini pol letom. Tisto voščeno in mrzlo ...»
«Mama,» je kriknila, ko se ji je zazdelo, da je padlo vnovič. Med jokom je odprla vrata in se skrčila k tlom. Matilda je ležala na tleh in Tomi jo je tiščal k tlom
Tini je omahnila k njima in puškar se je prestraši! Hotel je zagrabiti proti dekletu, a roka je omahnila kakor mrtva. Hipoma ni vide! pred seboj nič drugega nego otrokove orosene oči in ni čul drugega, kakor njegov jok. Vstaio je v njem tako, da ni vedel, kam bi se ozr! in kaj bi začel.
'Peži.>. je hotel zakriti otroku grozoto, toda dete ni ubogalo. Ozrl se je na ženo in se zaitudil sam sebi.
«Fej,» se je dvignil naglo in odšel v noč. Kamor se ]C ozrl, je ugledal mater in dete. Njuna nema govorica je nenadoma dobila moč -nad ljubosumjem. In puškar je ubežal v beznico, da bi jo utopil.
Kakor obsojenec je šel od Sv. Jožefa proti Reberjem: Težke noge, težke misli in klju-vanje v glavi. Mislil je naprej in nazaj, nazaj na tiste ure, ko je delal z dekletom načrte za bodoče dni. Takrat je zaslužil štiri krone v tednu — a moč je bila v njem. Govoril je radostno — vse iz srca v srce — in s trudom in z dolgovi sta si postavila malo kočo... Moj Bog. kakšno yeselje je bilo tedaj, baš malo prej, preden je prišla Tina. Potem pa nič več — za čudo krščeno — nikamor več ni hotelo iti. Več je zaslužil, več je porabil. Obresti, deca, žena ...
Puškar Tomi je stisnil pesti. Noč je bila svetla in prijazna. Toplo je zavabil tupatam veter, da so se zganile visoke trave ob cesti na travniku.
«Krivica,» je zamomljal Tomi in se ozrl po zvezdah, «vse je sama krivica na svetu.*
jasno pa je, da tega ne bo storila samo zaradi Šoštarca in Dsubana. Ako ta dva gospoda hočeta postati poslanca, potem bi si morala zbrati drugo firmo in ne radikalsko. Radikali so že enkrat poskušali svojo srečo v Prekmurju, pa so strahovito pogoreli. Razlika je bila samo ta, da so takrat imeli čisto druge ljudi na svoji listi, namreč mnogo in mnogo sposobnejše. Zato bo sedaj polom tem hujši.
BREZOVCI. K nam hodi agiterat za radikalno stranko Damjan, gostilničar na Gorici. To smo mogli povedati, ka bodo njegovi prijatelje v Murski Soboti znali. Zav nam je* ka ga je Predanov-ski Vlaj na tako pot spelao. če si bota ta dva gospoda po volitvaj ešče v Mursko Soboto vii-pala, ne vemo. Mi smo vsi trdni in idemo vsi za našega domačega človeka, to je g. Godino. Političnih špekulacij smo se navolili. Mi vsi dobro znamo, ka g. Šoštarec nemre biti zvoleni, ar najč ti prvi na njegovoj listi, to je fiškališ dr. Ravnik, nemre biti zvoleni. V morje, odkec se nikdar več ne vrnejo, pa n^ših votumov ne bomo metali.
IVANOVCI (PREKMURJE). Smrtna kosa je vzela v 19. letu starosti 11. t. m. vrlo, mlado gospo Emilijo Pečkovo, rojeno Jakišovo v Iva-novcih. Poročila se je Emilija z Jožefom Pečkom iz Krncev šele 20. februarja t. 1. Po treh tednih težkega bolOvanja je za vedno ostavila svojeiga ljubljenega tovariša in svoje ljubljene starše, brate in eno edino sestro, katere letos teži velika žalost, saj še ni pol leta, ko so izgubili eno starejšo hčerko, odnosno sestro, staro šele 21 let. Pogreb se je vršil 13. t. m. v Ivanovcih ob udeležbi petih gasilnih društev (križevsko, fokovsko, andrejsko, krnsko in domače ivanovsko) z velikim številom članstva. Bila pa je velika udeležba drugega občinstva iz vseh sosednih občin. Vsi žalujemo za pokojno mlado gospo, ki je bila vedno prav prijazna. Blag ji spomin! Lj. Č.
ZENKOVCI. Najprvle je radikalna stranka za kandidata gor postavila našega župana, sledkar pa so ga vkraj liičili. Za stranko je to nej lepo delo. Ali naš gospon župan naj bo srečen, ka njegovo ime nede na takšij stranki, štera šče vel-ko Srbijo. Od nas itak nišče ta ne vrže svoje kruglice. Tiidi Radičove republike smo že siti. Najlepše pa nas je za norca postavila Radičova stranka, ar nam je ešče fiškališa za kandidata postavila. Fiškališa pač nišče nede šo volit. Naša ladica je ednok t r e t j a in samo ta vsi liičimo, ar
št. 33 =====================================
vsi- drugi samo naše votume niicajo, mi pa od njih nič ne dobimo.
GOSPODARSTVO
Kmetijski pouk
POZNI PLEVEL MED KROMPIRJEM.
Po naših njivah zrase mnogo plevela, ko je krompir že obdelan in osut. To je pozno-poletni in jesenski plevel. Naše njive so ga večkrat tako polne, da trpi ves krompirjev pridelek. Treba le malo pomisliti, koliko hrane pobere tak plevel iz zemlje in kako stisko dela med krompirjevimi grmi. Posebno močno je razširjen med krompirjem naslednji plevel: loboda, dresenj, muhič, kostreba, škrbnika in rogovilček.
Ves ta. plevel nam zrase, ko preneha vsako delo med krompirjem in se krompirjevi grmi tako obrasejo, da se dotikajo drug drugega. Namesto da bi ostala njiva v tem času prosta plevela, se z njim tako zarase, da ga je polna. Vse te plevelne rastline nam od-cveto in nastanejo same, preden kopljemo, tako da se nam vedno na novo zasejejo. Zato ni nič čudnega, da se ne rešimo plevela in da so ga naše njive tako polne.
Pravilno bi bilo, da ostane zemlja po okopavinah plevela prosta in čista. Pri nas pa ostaja polna plevela, ker se prikaže polno plevela v času, ko se okopavanje že preneha in ko ne moremo z okopalnikom sploh več na njivo. Bohotno rastoči plevel nam v tem času mimo dozori in otrese svoje seme.
Proti tako poznemu plevelu nimamo druge pomoči kakor to, da ga z rokami ople-vemo. Kakor hitro nam dovolj odrase in se pripravlja k cvetju, ga je populiti in ven znositi, da ga spravimo potem na kompost. Nekaj dela nam to res povzroči, ali glavno je, da očistimo našo njivo škodljivega in nadležnega plevela. S tem pomagamo krompirju, pomagamo pa tudi k potrebnemu čiščenju zemlje. Plevela čista zemlja je velikega pomena za njeno večjo rodovitnost. Okopa-vine, kakor krompir, koruza, pesa itd. naj zapuščajo plevela čisto zemljo! To mora biti pravilo!
NE TIRAJMO KRIŽEM - PLEMENEN.IA PREDALEČ!
Pri nas živino radi križem plemenimo. Mislimo namreč, da živina zmeraj le pridobi, če se kri meša in naj so pasme še tako različne. To pa ni res. Tudi križanje pasem ima svoje meje. Pri vsakem mešanju krvi moramo imeti pred očmi posledice takega pleme-nenja, vedeti moramo, kam nas tako križanje privede in kaj bomo s tem dosegli glede na vnanjost živine kakor tudi na njene notranje lastnosti. Kar tja v en dan tega ne smemo delati. Najlepše uspehe dosežemo s čistim plemenenjem, če namreč živali enakih pasem med seboj plemenimo, če plemenimo pinc-gavsko kravo s pincgavskim plemenjakom. Če take živali skrbno odbiramo, lahko dosežemo s časom najugodnejše uspehe, tako kakor so jih dosegli po drugih krajih. Grešimo pa, če vodimo n. pr. pinčgavsko kravo k črnemu montafunskemu plemenjaku ali pa če vodimo montafunsko kravo k simodol-skemu plemenjaku. Tako križanje ne velja, ker dobimo zarod, ki je preveč mešane in premalo skladne krvi in ki je za nadaljnje plemenenje premalo zanesljiv v svojih lastnostih. V Švici imata enobarvna (rjava) švicarska pasma in simodolska pasma točno omejene pokrajine in nikjer se ne pripeti, da bi se ondotni živinorejec tako daleč spozabil, da bi te dve pasmi med seboj križal. Obe pasmi sta strogo ločeni. Tudi na meji ni ni-kake mešanice teh dveh pasem. Ondotni živinorejci se zavedajo vrednosti čistokrvnega plemenenja. In to je prav! Pri nas pa mešamo pasme večkrat brez vsakega pomisleka ali cilja. Glavno je, da je krava za-skočena in oplemenjena. Tu in tam se pripeti, da skušajo naši rejci preiti od simodolske pasme na montafunsko pasmo samo zato, ker so za svojo osebo nezadovoljni z uspehi simodolske pasme in ker upajo več doseči z montafunsko pasmo. Ta prehod hočejo izvesti s tem, da vodijo simodolske krave k montafunskemu plemenjaku. To je velika napaka. Že to večno menjavanje pasem je napačno in kaže vso našo nezavednost v živinoreji. Še posebno pogrešen je pa način prehajanja in križanja teh dveh pasem. Enobarvne živine sploh ni križati z lisasto živino, če nam je
Pogledal je po trgu. Prav tam doli ob robu so stali visoki dimniki; kakor iz pošastnih žrel se je valil dim iz njih.
Dolge, ozke in umazane cunje so plavale pod nebo. Puškar je mislil na tiste ljudi, ki se stezajo po mehkih divanih in imajo kožo kakor baržun. Svila jim šumi nasproti, kadar stopijo k ženi, in deca se koplje v čipkah. Od jutra do večera jim plešejo številke pred očmi in njihov ples jim privabi zlata in srebra v izobilju.
«Prekleta ura,» je pomislil na tisti hip, ko je bil obsojen v življenje. Postal je, preiskal žepe in stresel drobiž v oguljeno denarnico.
«Ena, dve, tri», je štel na prste merice, ki si jih sme privoščiti za pozabljenje. Ko je uredil vse, je stopil v zganjamo.
V tesnem prostoru se je šopiril smrad. Delavci so rogovili sem ter tja in njihova govorica je bila kakor hud prepir. Sajaste roke so segale po umazanih steklenicah, tu in tam se je zasvetila pipa, cigara, cigareta. Med govorico se je mešalo kašljanje in pljuvanje, pozdrav bolezni in sestre smrti. Dvoje zakajenih petrolejk je za silo razsvetljevalo nič manj črne obraze. Debelušna ženska je stala pri točajnici, Nagubana golša ji je mahedrala na vsaki strani vratu, da so se konci lic gubili v njej. Kadar je izpregovorila, je bil njen glas kakor zvok počene strune.
Med gosti se je vrtela mastna natakarica. Tobakov dim je pregrnil njeno mladost, da je bila kakor neokretna voščena figura. Raz-mršeni lasje so se ji usipali po čelu in po vratu, na vsaki strani vratu pa si je že pripravila golša svoj sedež.
Tomi je sedel in dekle je stopilo k njemu tako, da se je dotaknilo s prsi njegovih ramen.
«Grenkega?»
«Le», je zagodrnjal puškar in je uščipnil dekle v stegno.
«Pri meni je že tako in tako vse grenko.»
Natakarica se je zasmejala s širokim smehom, da se ji je stresla vsa prednja stran — in je odšla po zahtevano pijačo.
Tomi se je oziral po pivcih. Stari in sivi, vmes možje najboljših let in med njimi napol otroci, vse se je bratilo in kovalo načrte za široke preosnove. Med njimi se je potikal bled možic, zabuhlega obraza in vodenosivih oči. Lasje trdi in umazanorjavi, mož sam pa vljuden, z nasmehom oblastnovdanega človeka. Puškar je za kratek čas pozabil na vse, kar se mu je pripetilo v pravkar minulih urah — in je z vedno večjo radovednostjo motril neznanca.
«Edini blagor na svetu je socijalna demokracija«, se je oglasil nekje delavec z zamolklim basom.
Med dolgo vrsto pritrjevanj se je zarežal še dokaj svež glas:
«Socijalist je človek samo dotlej, dokler mu hodijo drugi po hrbtu.»
«Najprej narodni, potem demokratski, ali ne, gospoda?« je nosljaje po nemško zabese-dičil tujec v splošno prerekanje. Oči so mu izstopile in plošaste roke so dokazovale z najrazličnejšimi kretnjami pravkar izgovorjeno trditev.
Delavstvo je odpiralo usta — nekaj mlajših je obstopilo govorečega in strmelo vanj kakor v sladko vabo.
Tujec je govoril in iz gospodov so naposled nastali — bratje.
«Nemška ljubezen in nemška zvestoba, bratje in tovariši, to nas jači.»
Med tem je prinesla natakarica žganje;
«Kdo je to», je s pogledom pokazal Tomi na tujca.
«Gospod Miiller, pri davkariji — je šele prišel«, je razlagala natakarica. «Je močno na nemško plat«, je pristavila važno in s spoštovanjem.
Tomi je pokimal in pil. Kri je zakipela in v srcu se je bratilo zaničevanje s sovraštvom. Ljubosumje, njegova trda črta, se je uprlo proti tujcu.
«Zlobudranje», se je nagnil k delavcu, ki je sedel njemu najbliže.
«Denar jim diši, tem petelinom, denar«, je odvrnil nagovorjeni in si s prsti počesal malce osivelo, v ostro pristriženo brado.
Tomi je bil vesel uspeha.
«Pusti naj nas, pa zaslužka naj nam dajo!«
«Eh no! Gospodar in mi, to je kakor dan in noč«, je menil sosed brez zanimanja.
Tomi je skomignil z rameni in se okrenil drugam. Praznil je kupe, mero za mero, in vedno bolj ga je žgala jeza. Sam že ni vedel prav, kaj hoče, in pred očmi mu je plesalo, vse šemasto in našemljeno.
«Pustni torek«, je godrnjal predse m ocj so venomer iskale človeka, ki bi se mogel pomeniti z njim. V tem je začul kakor v pol-spanju, da snujejo ljudje nekako društvo. Ozrl se je na desno in levo in zapazil z nejevoljo, da je ostal sam za mizo. V skrbeh, da zaostane, se je pomešal med gručo.
na tem, da ne zgubi živina na svoji plemenski vrednosti, ki se kaže v tem, da je živina zenačenih telesnih (vnanjili in notranjih) lastnosti in da jih prenaša zanesljivo na zarod. Kar ne spada skupaj, naj se ne meša!
Licenciranje bikov v mariborski oblasti
Tekom letošnje pomladi se je vršilo zakonito predpisano licenciranje bikov po vseh sodnih okrajih mariborske oblasti. Predvedlo se je skupaj 2168 bikov. Po pasmah odpade na simodol-sko 666, na marijodvorsko 620, na pomursko 313 in na pincgavsko 128 bikov. 384 je bilo medsebojnih križancev teh pasem; 66 bikov pa je bilo tujih (nedovoljenih) pasem. Sposobnih je bilo 518 (78 %) simodolcev, 463 (75 %) marijodvor-cev, 252 (81 %) pomurcev, 81 (63 %) pincgavcev in 197 (51 %) križancev. Ostali so nesposobni. Pripuščanje teh nesposobnih bikov ali sploh na licenciranje neprignanih bikov se kaznuje z denarno globo 250 Din.
V smislu zakona je potrebno, da ima vsaka občina najmanj enega bika na vsako pričeto stotino krav in telic. Na ta način znaša primanjkljaj bikov 353, in sicer 131 marijodvorcev, 100 simodolcev, 80 pomurcev in 42 pincgavcev. Občine so dolžne, da si manjkajoče bike nabavijo.
Lastniki najodličnejših bikov prejmejo državne premije po 800 Din in veliko ministrsko diplomo. Lastniki nadaljnih izvrstnih bikov pa dobe oblastno nagrado 600 Din in pohvalnico. Lastniki nadaljnih prav dobrih bikov dobe pohvalnico in prvo okrajno nagrado. Ostali dobri bikodržci prejmejo nagrado iz blagajn okrajnih zastopov, obvezani pa so, da bika drže za pleme še vsaj eno leto. Vse priznanje gre oblastnemu odboru v Mariboru, ki je takoj v pričetku svojega delovanja prispeval znatni znesek 30.000 Din.
Seznam o razdelitvi diplom in pohvalnic ter državnih in oblastnih nagrad oskrbnikom najboljših bikov v letu 1927.:
A. MARIJODVORSKA PASMA.
1.) Veliko ministrsko diplomo in državno premijo 800 Din dobe: Ivan Martinelli (Ložnica, občina Gorica), Ivan Kukovič (Sv. Miklavž), Srečko Robič (Limbuš), Ivan Ravnjak (Ruše), Jože Bart (Št. Janž pri Dravogradu), Bikorejska zadruga
Zavodne (občina Topolšica), Lenart Gliick (Cirk-nica), Henrik Majer (Št. Ilj v Slovenskih goricah), Stanko Hauptmann (Rošpoh), Jože Lorber (Me-lečnik, občina Sv. Peter), Franc Belna (Osek), Jože Koležnik (Remšnik), Pavel Pokeržnik (Remšnik).
2.)	Veliko ministrsko diplomo dobe: Uprav-ništvo veleposestva Svečina (občina Slatinski dol), Državna srednja vinarska in sadjarska šola
v Mariboru.
3.)	Državno premijo 800 Din dobe: Jakob Mlinar (Črna), Matevž Kralj (Prevalje), Srečko Robič (Limbuš).
4.)	Pohvalnico velikega župana in oblastno nagrado 600 Din dobe: Janez Kranjc (Polane, občina Sv. Barbara pri Ptuju), Bikorejska zadruga Rečica ob Savinji, Valentin Sušnik (Ljubno), Bikorejska zadruga Studenice, Jože Šmir-maul (Pobrežje), Matija Divjak (Orehova vas), Anton Schilhan (Sv. Lovrenc na Pohorju), Franc Popič (Raduš, občina Podgorje), Bikorejska zadruga Slovenjgradec, Bikorejska zadruga Podgorje, Ivan Rak (Velenje), Janez Ježovnik (Lo-kavica, občina okolica Šoštanj), Franc Blazinšek (Gaberk, občina okolica Šoštanj), Bikorejska zadruga Zavodne, Oskrbništvo Jareninski dvor (Poliški vrh), Miroslav Očkerl (Selnica ob Muri), Henrik Majer (Št. Ilj v Slovenskih goricah), Gabrijel Sfiligoj (Št. Ilj v Slovenskih goricah), Jakob Valenton (Dragučova), Peter Gajzter (Lcdinek), Franc Rajšp (Drvanja), Marko Lorenčič (Za-markovo), Jože Gerdej (Mežica), Ivan Končnik (Črna).
5.)	Oblastno nagrado 600 Din dobe: Franc Moschl (Račje), Maks Pratnekar (Mežica), Amalija Knez (Črna), Janez Polanšek (Koprivna), Anton Škrubi (Mežica).
6.)	Pohvalnico velikega župana dobe: Anton Brus (Spuhlje), Lovro Goličnik (Šmihel), Ferdo Sedmak (Sv. Primož), Franc Vehovar (Cigonca), Franc Bogatič (Gor. Poljskava), Anton Turin (Hrastovec), Vincenc Vauhnik (Sv. Miklavž), Bikorejska zadruga Dragotinci, Vincenc Breznik (Ivanjci), Ivan Opat (Stari trg), Franc Kumer (Slatine, občina Šmartno ob Paki), Oskar Wars-berg (Šmartno ob Paki), Alojz Muzej (Bele vode, občina Sv. Florijan), Anton Jan (Škale), Janez Očkerl (Zg. Hlapje, občina Zg. Jakobski dol), Martin Erhatič (Sp. Jakobski dol), Franc Čep (Koprivnik, občina Vosek), Julijana Paskolo (Sla-
tinski dol), Marija Breznik (Zg. Žerjavci), Ivan Mesner (Sv. Primož nad Muto), Ivan Tlik (Zgornja Vižinga), Ivan Klavž (Črna).
B. SIMODOLSKA PASMA.
1.)	Veliko ministrsko diplomo in državno premijo 800 Din dobe: Anton Prelog (Veržej), Januš Nemety (Polana), Štefan Kuhar (Puconci), Štefan Bakan (Nedelica).
2.)	Veliko ministrsko diplomo dobi: Velepo-sestvo Beltinci.
3.)	Pohvalnico velikega župana in oblastno nagrado 600 Din dob6: Franc Zernec (Križevci), Ignac Lapoša (Satahovci), Aleksander Perkič (Veščica), Štefan Benko (Murska Sobota), Jožef Kovač (Prosenjakova), Marija Vogler (Cankova), Peter Šolar (Nedelica).
4.)	Pohvalnico velikega župana dobe: Ferdinand Grosman (Plitvica), Andrej Roškar (Cven), Franc Breški (Slaptinci), Štefan Porš (Teša-novci), Jože Terphan (Andrejci), Franc Lipuč (Selo), Franc Ločič (PetanjciX Janez Andrič (Mur. Petrovci), Jože Hohlsedl (Fokšinci), Janoš Krčmar (Križevci), Janez Šimon (Sulinci), Štefan Gorkoš (Nedelica), Ivan Zver (Gomilica), Štefan Čašar (Strehovci), Franc Sos (Dobrovnik), Pavel Car (Dobrovnik), Jože Selce (Dolina), Jože Karaš (Čentiba), Mikloš Tot (Banuta), Anton Ritlop (Dolga vas), Ivan Žerdni (Dolnja Lendava) in Veleposestvo Dolnja Lendava.
C. POMURSKA PASMA.
1.)	Veliko ministrsko diplomo in državno premijo 800 Din dobe: Franc Goričan (Višnja vas), Franc Kramberger (Rogoznica), Uprava veleposestva Podlehnik, Janez Farič (Kicar), Anton Bračko (Sv. Štefan srez Šmarje).
2.)	Veliko ministrsko diplomo dobe: Državna kmetijska šola v Št. Juriju ob juž. žel., Franc Jagodič (Slivnica), Veleposestvo Ravnopolje.
3.)	Državno premijo 800 Din dobe: Jurij Zi-danšek (Tolsti vrh).
4.)	Pohvalnico velikega župana in državno nagrado 600 Din dobe: Martin Korenjak (Laze, občina Dramlje), Blaž Urleb (Lokarje, občina
j Št. Jurij ob juž. žel. okolica), Anton Žvižaj (Lo-; karje, občina okolica Št. Jurij ob juž. žel.).
5) Pohvalnico velikega župana in oblastno nagrado 600 Din dobe: Franc Kureš (Spuhlje), Jakob Polanec (Zagojica, občina Pervenci), Franc
Društvo je bilo že napol ustanovljeno. Nekaka zasebna zaveza, klub «za povzdigo nemškega jezika in kulture«.
Baš so bili v zadregi za zastopnika pri Sv. Jožefu, ko je pristopil Tomi. Ko je razločil, zakaj gre, se je ponudil:
«Dos iibernim i!» (To prevzamem jaz.)
Gospod Miiller je dvignil glavo in je pozdravil puškarja z očmi.
«Das ist (To je?)--?» je vprašal naokrog.
«Gornik», je odgovoril Tomi in se preril bliže.
Miiller je začel razlagati pravila kluba: nemška govorica v javnosti in doma, nemške knjige, nemška deca, nemško to in nemško ono, da je bil Tomi že več kot pijan. H honcu ga je potrepal Miiller po rami in mu pojasnjeval, da je to časten in vzvišen posel, ki zahteva ljudi — mož, celih mož. Treba je delati kakor mravlje.
«Seveda ne zastonj«, je dodal slednjič zaupno in prijateljsko, da je puškar pozabil vse misli o krivici na svetu. Potolažen in razigran je odšel pozno v noč iz pivnice ...
Pred kočo je postal. Kakor kij ga je težila glava in globoko nekje se je oglašalo očitanje. Pritisnil je na kljuko in je majaje obstal:
»Prekleti svet!«
Pogledal je proti nebu in zaškrtal z zobmi.
V veži mu je prišla žena nasproti. Napol oblečena, z razpuščenimi lasmi, drhteča in plaha je'stala pred njim kakor živa žrtev. V desnici je držala svečo, z levico je zakrivala prsi.
«Tončeta vije božjast — že vso noč«, se ji je izvilo z grozo.
Puškar se je vzravnal. Hipoma ga je popustila pijanost in roki sta mu omahnili brez moči.
«Po zdravnika?«
Matilda je brez odgovora odprla duri v sobo. Roka se ji je tresla; vse misli so bile pokorne edino materi.
«Poglej, kako trpi«, je pokazala na posteljo. Ko pa je Tomi pristopil, je bilo dete mirno in že brez življenja.
«Kakor kazen«, je pomislil na minuli večer. Pogledal je sinka in ženo:
«Zdaj ga nama ne bo treba rediti —»
Matilda je sklenila roki in je viknila:
«Tomi —»
V naslednjem hipu je slonela na njem, ga prosila in rotila, a mož jo je čul kakor iz dalje. Sama nasprotja so prekipevala v njem — očitanje je rodilo očitanje in vrhu vsega dih smrti. To slednje, ki mu je udarilo v družino kakor blisk, ga je zadelo najhuje.
«Veš, Matilda, mi smo Nemci«, je vrgel brez zveze.
Žena ga je pogledala skozi solze.
Tini, ki je videla in slišala vse, je razširila oči in zajokala. Kakor z ognjenim železom zarisan je ostal večer in vsa noč v njeni duši.
III.
To je bilo življenje, kakor na ražnju. Oče je hodil sklonjen in mrk, mati je molčala, a Tini je kipela v svojih slutnjah in premišljevanjih. Včasih, ko se je zmračilo, se je stisnila v kot in vsa trepetala od groze. Ves svet,
to se pravi: Sv. Jožef in travniki proti Re-berjam, vse to, kar je bilo prej zanjo lepo in solnčno, je dobilo senco tujega in neznanega. Groza je dihala v gozdu, z vsake veje in izpod vsakega drevesa se je režal strah. Kadar so legle večerne sence na gozd in na njive, si Tini ni več upala izpod strehe. Zagrnila je okna in se venomer ozirala okrog sebe. Kakor hitro se je zamislila v brezdelju, je začutila materino grčanje in očetove udarce. Bratec, majhen in droben, je ležal na postelji in se vil in penil, da se ni upala ozreti tja. Velost starke je objela otroka in na obraz je dahnila voščeno-rumena barva. Mati ji je odkazovala mala dela, toda, kar je Tini prijela, ji je padlo iz rok..
«Neroda», se je hudovala mati in neredko-krat je občutilo dekle težo njenih rok. Udajalo se je vselej brez ugovora — nič smeha, nič joka; le sovražne poglede je vračala z enakimi.
«V jeseni pojdeš v šolo«, jo je opozoril oče pri neki priliki, glej, da se privadiš nemščini.«
Tini je pogledala in medli očesci sta se začudili, rekla pa ni ničesar. V najtišjih mislih svojega srca je želela očetu in materi smrti.
«Ata tepe mamo, mama pa mene«, je potožila Rokavčevi Sali, ki je bila z njo istih' let in njena edina prijateljica.
«Pri nas pa mama nosijo hlače«, je odvrnila Sali samozavestno. «Tako,» je pokazala z odločno kretnjo materino oblast, :«in atej molče kakor miška.«
«Potem že«, je vzdihnila Tini.
(Dalje prih.1
Predikaka (Sv. Lovrenc na Dr. p.), Franc Zeienik (Vurbek), Jurij Bračko (Slivnica), Jože Blatnik (Dobje), Janez Jevšnik (Kozje), Ivan Sekirnik (Sv. Katarina). Ivan Droienik (Sv. Trojica) in Anton Sivka (Št. Vid), Franc Napotnik (Tepanje).
6.)	Oblastno nagrado 600 Din dobi: Jurij Sadnik (Latkova vas).
7.)	Pohvalnice velikega župana dobe: Josip Kač (Bukov žlak, občina Teharje), Vincenc K veder (Žalec), Franc Goričan (Višnja vas), Andrej Sevšek (občina Svetina), Ludovik Plavšak (Št. Jurij ob Taboru), Graščina Herberstein (Ptuj), Janez Baš! (Grajenščak), Jože Sitar (Ba-rislavci). Anton Pišek (okolica Šmarje), Marija Palir (Zibika), Jože Perkovič (Rogaška Slatina).
D. PINCGAVSKA PASMA.
1.)	Veliko ministrsko diplomo in državno premijo 800 Din dobi: Franc Hanželič (Hardek).
2.)	Veliko ministrsko diplomo dobi: Uprava veleposestva Podlehnik.
3.)	Pohvalnico velikega župana in oblastno nagrado 600 Din dobita: Bikorejska zadruga Središče in Lovro Petovar (Ivanjkovci).
4.)	Pohvalnico velikega župana dobe: Janez Vrbnjak (Senčak, občina Rucmanci), Jakob Ozmec (Vinski vrh, občina Brebrovnik), Ivan Podgorelec (Krčevina, občina Prebrovnik) in Anton Stuhec (Logarovci).
Tedenski tržni pregled
ŽITO. Kakor je bilo pričakovati, se visoka cena pšenici ni mogla obdržati. Izkazalo se je, da so vesti o slabi letini pretirane. Tako na novo-sadski borzi kakor tudi na ostalih tržiščih je cena pšenici zadnje dni nekoliko popustila. Nasprotno pa se je cena turščici v preteklem tednu ponovno dvignila. Na ljubljanski borzi so bile 17. t. m. naslednje cene za 100 kg: pšenica 340 do 347-50 dinarja, turščica 262*50 do 267 50 Din.
ŽIVINA. Ljubljanski živinski sejem, ki se je vršil v sredo 17. t. m., je bil manj živahen. Dogon je bil slab, ker so kmetje večinoma zaposleni na polju. Za kilogram žive teže so bile naslednje povprečne cene: voli, prvovrstni 9 Din, drugovrstni 8 Din, tretjevrstni 7 Din, krave debele 5 do 6 Din, krave klobasarice 3 do 4 Din. Prasci za rejo so se prodajali po 200 do 300 Din komad. Cene so v zadnjem času za malenkost popustile.
Sejmi
19.	avgusta: Hodoš.
20.	avgusta: Mokronog. .
22.	avgusta: Nova vas, Dokleževje.
23.	avgusta: Moravče (okraj Kamnik).
24.	avgusta: Kočevje, Sv. Jernej pri Krškem, Laško, Trbegovci-Sv. Duh na Stari gori, Slovenska Bistrica, Murska Sobota, Velenje.
25.	avgusta: Loka pri Zusmu.
26.	avgusta: Rajhenburg, Veliki Gaber, Gornji grad (le za blago), Breg pri Ptuju.
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi se je dobilo zadnje dni v valutah:
1 dolar za 5620 do 5630 Din; 100 avstrijskih šilingov za 800"50 do 803 50 .dinarja;
100 češkoslovaških kron za 166'85 do 167'65 dinarja;
100 francoskih frankov za 220 do 222 Din; v devizah pa:
100 avstrijskih šilingov za 799 do 802 Din; 1 nemška marka za 13-50 do 13-53 Din; 1 madžarski pengo za 9'92 do 9 95 Din; 100 italijanskih lir za 30825 do 31025 Din; 1 dolar za 5667 do 56'87 Din; 100 češkoslovaških kron za 168 20 do 169 Din.
Kratke vesti
= Splošno obiranje hmelja v Savinjski dolini se je začelo v torek 16. t. m. Golding bo prav dobre kakovosti2 dočim se kobul poznega hmelja
k..
že loteva peronospora. Sicer so pa nasadi poznega hmelja prav redki. Če bo peronospora napadla v enaki meri tudi obsežne nasade na Bavarskem, se nam obeta zopet ugodna cena. Kakor je znano, je bil lani na Bavarskem zaradi peronospore zelo pičel pridelek. Vsak hmeljar naj si zapomni še to, da je cena hmelja odvisna tudi od obiranja. Kakor nam je znano, imajo nekateri naši trgovci naročila, naj po dnevnih cenah plačujejo le lepo obrani hmelj, slabo obrani hmelj pa morda kupijo znatno pod dnevnimi cenami. To je prav razumljivo, ker morajo tvrd-ke, ki hmelj uporabljajo, ves slabo obrani hmelj prebrati in očistiti, kar vzame mnogo dela in blago s tem tudi na teži mnogo izgubi. Torej, ne puščajte celih vej in listov med kobulami. Naj ne bo ta opomin zastonj, četudi obiralcem seveda lepo obiranje ni vedno prijetno. Ravnajte se po navodilih Hmeljarskega društva v Žalcu!
= Predavanja za vinogradnike. Dne 11. septembra t. 1. se bo vršilo ob pol 8. uri zjutraj predavanje o vinski trgatvi in kletarstvu v Vavti vasi-Straži, dne 25. septembra isto predavanje v Št. Petru pri Novem mestu. Predaval bo sreski kmetijski referent g. Fr. Malasek. Iste dneve bo predaval strokovni učitelj g. Alfons Stoklas z Grma, in sicer 11. septembra v Semiču in 25. septembra v Metliki. Vinogradniki, poživljate se, da se predavanj v obilnem številu udeležite. Predavanja prireja podružnica Vinarskega društva v Novem mestu.
= Kmetje in posestniki, pozor! Prejeli smo: Kdor bi našel na svojem posestvu lepo svetlo-rumeno ali temnorumeno ter temnordečo prst, ki bi bila čista brez vsake primesi, iz katere bi se lahko izdelovala rumena barva «oker> in «santinober» ter lepa rdeča barva, naj pošlje vzorec (5 kg) po pošti. Ako bo prst dobra za izdelovanje barv, se bo tudi dobro plačala. Predvsem pa opozarjam, da mora biti prst lepa, čista, brez primesi, enakobarvna ter je mora biti na prostoru, kjer se najde, skupno najmanj 50 vagonov, lahko pa tudi 200 vagonov ali pa še več. Vzorce in ponudbe pošljite na naslov: Korošec Dragotin, rudokop in trgovina z barveno rudo, Šmartno ob Paki (Gorenje št. 7).
»EDINOST«
VESTNIK ZVEZE DEMOKRATSKE MLADINE V LJUBLJANI
Pristava pri Tržiču. Naša «Edinost» bo priredila v nedeljo 28. t. m. mladinski dan. Spored se bo objavil tekom prihodnjega tedna. Bratske organizacije v kranjskem okolišu se naprošajo, da na ta dan opuste vsako sJično prireditev ter tako omogočijo Svojemu članstvu udeležbo pri tej prireditvi, ki ima biti izraz bratske vzajemnosti demokratske mladine.
-f- Svetozar Pribičevič podira radicevske trdnjave v Medjimurju. V nedeljo in ponedeljek je imel voditelj SDS g. Svetozar Pribičevič v Med-murju celo vrsto uspelih shodov, na katerih ga je poslušalo od 15.000 do 20.000 ljudi. Najlepše je bilo zborovanje v Prelogu, kjer je okrog 6000 ljudi burno pozdravljalo našega voditelja. Ljudje so se pripeljali na shod iz vse okolice na okrašenih vozovih z zastavami, godbami in pevskimi zbori. Radičevstvo v Medmurju se krha, a demokracija je na pohodu.
+ Dr. Novačan in «pokvarjena gospoda». Radičevski kandidat g. dr. Novačan na svojih shodih v celjskem okraju večkrat stresa čenče o «pokvarjeni gospodi». Na to nezmiselno besedovanje pa se mu kmetje samo smejejo, češ: «Kaj, Vi pa niste pokvarjeni gospod? Kaj ste morda Vi, bodoči advokat, kmetovalec, a kandidat Združene gospodarske liste g. Urek in njegov namestnik g. Omladič ne?» G. doktor, «pokvarjeno gospodom le kar pustite, ker naš kmet pač ni
hrvatski seljak, ki bi ga lahko speljali na tako neumen lim. Vi ste gospod in nikakor ne morete zmerjati s pokvarjeno gospodo pravih kmetov gg. Ureka in Omladiča, ki sama orjeta in sejeta ter sta dobra in vzgledna gospodarja.
s Javna telovadba Sokolskega društva v Bre-gani. Opozarjamo bratska sokolska društva, da bo priredilo Sokolsko društvo v Bregani javno telovadbo v zvezi s proslavo 51etnice 28. t. m., a ne, kakor je bilo prvotno objavljeno, 4. septembra. Polovična vožnja zaprošena. Pričakuje se prav lepa udeležba.
*	Kralj se je vrnil na Bled. V soboto zvečer se je vrnil kralj Aleksander iz Monakovega preko Jesenic na Bled. Kralj in kraljica ostaneta na Bledu še nekaj časa. Tudi prestolonaslednik bo prišel v kratkem sem.
*	Bivši grški kralj na Bledu. V nedeljo je prispel k našemu kralju na obisk na Bled bivši grški kralj Jurij s soprogo Jeleno.
*	Velika sokolska slovesnost v Novem mestu. V soboto in nedeljo se je vršila proslava 401et-nice Sokolskega društva v Novem mestu. Slav-nosti se je udeležilo oba dneva po 4000 ljudi, ki so z velikim navdušenjem pozdravljali sokolske nastope.
*	Lepa gasilska slovesnost v Središču. Za praznike 14. in 15. t. m. se je ponosno Središče obleklo v slavnostno oblačilo, kajti domače gasilsko društvo je praznovalo svoj 401etni jubilej in je ob tej priliki priredila Jugoslovenska gasilska zveza svoj pokrajinski zlet v Središče. Slovesnosti so se udeležili tudi zastopniki hrvatskega gasilstva.
*	Sokolski dan v Ljutomeru. Ob priliki otvoritve novega Sokolskega doma v Ljutomeru se je vršila velika sokolska slavnost, katere se je udeležilo več tisoč ljudi. Slovesnost je bila združena s telovadnimi nastopi, ki so prav lepo uspeli.
*	Volilno gibanje v šmarskem okraju. Iz Šmarja pri Jelšah nam pišejo: Kakšno zaupanje imajo volilci v SLS, se pač vidi in sliši na klerikalnih shodih, ki jih prirejata Jakob Vrečko in pa dr. Ogrizek. Jakoba Vrečka ne marajo za poslanca celo njegovi sofarani, ker dobro vedo, da od njega ni mnogo pričakovati za kmetijsko ljudstvo. Tudi neki Jurek se peha za bivšega republikanca Radiča. Omenjeni naj bi se raje poprijel rednega kmetskega dela, kakor pa, da hodi okrog po hišah delat reklamo za Radiča. Mi že sami dobro vemo, komu bomo zaupali naše kroglice. Kaj nam vsiljujejo ljudi, ki jih ne maramo. Hrvat Radič naj kandidira na Hrvatskem in tam lovi kroglice, pri nas pa bomo oddali kroglice za našega marljivega dr. Pivka in poštenjaka župana ter oblastnega poslanca gospoda Antona Perkoviča, posestnika pri Sv. Florijanu pri Rogatcu. Mi samo to vemo, da je naša skrinjica v mariborski oblasti tretja, vse drugo nas ne briga.
*	Prekmurci, pozor! Nosilec slovenske gospodarske liste g. dr. Pivko in kandidat celega Prekmurja evangeljski župnik g. Štefan Godina bosta priredila dne 23. in 24. avgusta t. 1. v srezu Murska Sobota več volilnih shodov: v torek 23. avgusta: ob 10. uri v M o r a v c i h, ob 12. uri v T e š a n o v c i h, ob 3. uri popoldne v V u č j i Gomili, ob 5. uri popoldne v Fokovcih in ob pol 8. uri zvečer v K riževcih; v sredo dne 24. avgusta: ob 8. uri zjutraj v Gornji Lendavi, ob 10. uri v M a č k o v c i h , ob 12. uri v M o š č a n c i h, ob 3. uri popoldne v P u c i n c i h, ob 5. uri popoldne v Markišov-c i h in ob 8. uri zvečer v Murski Soboti. Prekmurci, pridite, da slišite resnico!
*	Možje, vojni trpini! Po Vaši želji in volji se podamo vsi 21. t. m. na Brezje (Otoče). Polovična vožnja dovoljena od 19. do 23. t. m. Vozovnice
žigosati, ne oddajati! Izkaznice za ceno 3 Din dobite na Brezjah. Dobi jih lahko vsakdo, član Zveze ali nečlan. Strnjeni v krepko falango, brez razlike strank in mišljenja, hitreje dosežemo to, kar gre ziasti našim pohabljenim tovarišem, ki se bore v obupnih razmerah za obstanek. Tudi stara pravda naše Slovenije in Jugoslavije še ni dognana... Še ječi v robstvu dober del našega rodu. Mi jo hočemo dognati ne s potoki krvi, ampak z neumornim delom, čebelično pridnostjo, jekleno Vztrajnostjo. Pevci, vežbajte se in prinesite s seboj naslednje pesmi: «Ti, o Marija*, «Qj Doberdob*, «Oj ta soldaški boben*, ^Pomladi vse se veseli*, <Blagor mu*. Pevska vaja 21. t. m. ob 9. uri v samostanski dvorani na Brezjah. Pričetek- slovesnosti točno ob 10. uri; Tovariši, na svidenje!
*	cSlovenec* in obiranje hmelja. Pišejo nam: Te dni je prispelo v Savinjsko dolino na tisoče obiralk in tudi obiralcev hmelja, da si zaslužijo nekaj denarja. Nedeljski cSlovenec* piše k temu, naj hmeljarji vplivajo z vsemi sredstvi na to, da se bo nedorasla mladina (katere je dobršen del med obiralci) povrnila na svoje domove tudi duševno zdrava. Prošlo leto so se, kakor piše «Slovenec*, slišale čudne stvari. Človeku, ki ne pozna razmer v Savinjski dolini, se vidi tak opomin popolnoma umesten. Zal, da ni tako. Predvsem je treba poudariti, da pošteni savinjski hmeljarji brez opomina store vse, da se mladina med obiralci ne pokvari. Nevaren pa je tak opomin, ki vzbuja razne domneve, zaradi tega, ker bi lahko zakrivil, da bi ne prišlo da* volj obiralcev in; obiralk. )V dolino. Kaj se to pravi za hmeljarja, ni treba posebej razlagati. Hmelj je pridelek, ki ga je treba dozorelega obrati v najkrajšem času. cSlovenčevo* nepotrebno moraliziranje bi lahko napravilo poštenim Savinjčanom mnogo škoda, a je k sreči že malo pozno.
*	Podpora ljubljanskemu velesejmu. Iz Beograda poročajo, da je vlada odobrila 60.000 Din podpore za Ljubljanski velesejem.
*	Preložitev občinskih volitev v čermoš-njicah. Zaradi skupščinskih volitev se bodo vršile občinske volitve v Cermošnjicah šele 2. oktobra. Predložene bodo štiri, kandidatne liste.
*	Poljske miši v Prekmurju. V južnih delih Prekmurja, zlasti v okraju Dolnja Lendava in v občini Rakičan (okraj Murska Sobota) se zelo širijo nevarni škodljivci, poljske miši. Veliki župan mariborske oblasti se je ponovno obrnil na ministrstvo za kmetijstvo za nujno nakazilo kredita v svrho nabave sredstev za uničevanje škodljivca.
*	Suša uničuje malarijo. Huda suša, ki letos vlada v Dalmaciji, ima tudi svojo dobro stran. Kakor javljajo, so se v Dalmaciji zaradi suše izsušila tudi razna močvirja, ki so bila prava zalega malarije, in je na ta način malarija letos v Dalmaciji skoro popolnoma prenehala.
*	Potres v Dubrovniku. V noči od četrtka na petek so nekoliko minut po polnoči čutili v Dubrovniku precej močan valovit potres, ki je trajal štiri sekunde.
*	Smrtonosen mušji pik. Pred dnevi je posest-nico Marijo Korenovo v Topolšici pri Šoštanju pičila muha v zapestje. Posestnica se kljub zdravnikovemu naročilu ni podala takoj v celjsko bolnico. Šele dva dni pozneje je šla v bolnico, a je bila vsaka zdravniška pomoč že pre-pozna. Korenova je še isti dan umrla, zaradi za-strupljenja krvL
*	Mlad utopljenec obujen k življenju. V Škofji vasi se je kopal v Hudinji 61etni Pilihov rejen-ček. Ker ni znal plavati, se je potopil. To je videla domača dekla, ki je začela klicati na pomoč. Ker ni bilo nikogar ,v bližini, je stekla po Alojzija Snedeca, ki je skočil v vodo, dotipal z nogami dečka in po daljšem trudu prinesel na suho. Takoj je začel z oživljanjem utopljenca. Zdravnik iz Vojnika je ugotovil, da je deček še pri življenju in odredil vse potrebno. Dasi je kmalu pokazal znake življenja, se je predramil šele po preteku 24 ur.
*	Ubijalec strupenih kač. Letos je povsod kačje zalege zelo mnogo. V Beograd je te dni prispel iz Glamoča v Bosni Kamer Hanza, ki je te^nvojimi 16 tovariši že lansko leto pokončal y
ooklici Glamoča 6016 strupenih kač, za kar je od vlade prejel nagrado 2400 Din. Tudi letos je pokončal že okoli 5000- gadov.
*	Skala padla na voznika. Devetnajstletni Janez Burger, uslužben pri tvrdki Ručigaj in Bačič, je peljal z vczom velik voz apna iz Tržiča na Bornovo posestvo. Na poti se je nenadoma utrgala skala, padla na voznika ter ga težko poškodovala na glavi in hrbtu. Ponesrečenca so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
*	Neznano dete. V januarju leta 1920., to je pred 7 in pol letom je bilo najdeno v veži pred vratmi mariborske javne bolnišnice 6 dni staro dete ženskega spola, povito v plenice. Do danes ni bilo mogoče ugotoviti identitete tega otroka. Kdor bi vedel kaj o tem otroku ali njegovih Starših, naj to sporoči mestnemu magistratu v Mariboru (konskripcijski urad).
*	Smrtna nesreča rojaka v tujini. Iz Novega kota nam pišejo: Pred dvema mesecema se je smrtno ponesrečil v Kanadi Jakob Molnar, sin tukajšnjega posestnika. Odšel je v tujino po zaslužku, a je našel prezgodnjo s' rrt. Na železniškem nasipu ga je povozila lokomotiva, nakar je nastopila po pardnevnem trpljenju smrt. Bil je marljiv mladenič, ki je s svojo pridnostjo pri-štedil že lepo vsoto denarja. Naj mu bo v tujini žemljica lahka!
*	Požar v Mariboru. Te dni je nastal požar v tovarni perila, last g. Maksa Durjave, v Mariboru. Delavci, ki stanujejo v hiši, in mariborski gasilci so po enournem delu pogasili ogenj. Precej škode je povzročil požar v prikrojevalnici perila in ,v knjigovodstvu. Oblastvena komisija je pritrdila domnevi lastnika tovarne, da je zakrivila požar neprevidnost dimnikarja.
*	Žrtev Save. V nedeljo je utonil v Savi pri Ljubljani 141etni dijak Bogomir Novotny, in to vpričo svojega bratca in sestrice, ki sta stala na bregu. Siromaka bi lahko rešili, a se navzoči niso brigali zanj.
*	Smrten izid operacije. V celjski bolnici je umrl na operaciji g. Anton Kunej, podravnatelj tamošnje podružnice Ljubljanske kreditne banke. Pokojnik, ki je bil zet znanega ccljskega vele-industrijca g. Majdiča, je bil obče spoštovan mož. Blag mu spomin! .
*	Med pridigo umrl. Med pridigo v cerkvi je henadoma postalo slabo preužitkarju Matevžu Ramšaku iz Topolščice pri Šoštanju. Zadela ga je kap. Poklicani zdravnik mu ni mogel več pomagati, ker je mož medtem že izdihnil. Blag mu spomin!
*	Nevaren požar v Višnji gori. V ponedeljek je med nevihto proti večeru udarila strela v veliko hišo vdove. ge. Groznikove tik pred Višnjo goro. Bila je velika nevarnost, da se požar razširi, a se je gasilcem posrečilo pravočasno preprečiti še večjo nesrečo.
*	Preiskava proti Moderndorferju in tovarišem ustavljena. Kakor poročajo, je mariborsko okrožno sodišče ustavilo preiskavo proti vsem osumljencem v tako zvani mežiški aferi. Kakor je znano, je bilo v začetku aprila t. 1. aretiranih v tej zadevi več oseb,, med njimi tudi oblastni poslanec g. Moderndorfer. Sodišče je ugotovilo, da se g. Moderndorferju in njegovim tovarišem iz krajnega šolskega sveta mežiškega, ne more očitati nič kaznivega.
*	Grozen samomor na železnici. V petek zvečer se je vrgel pod lokomotivo v Magdalenskem parku v Mariboru okrog SOIetni Franc Krainer, ki so mu kolesa odtrgala obe nogi, roki in zdrobila glavo.
*	Obesil se je. Iz Novega kota nam pišejo: 8. t. m. zjutraj med 5. in 6. uro se je obesil v svojem skednju posestnik Anton Poje. Zapušča ženo in devet nepreskrbljenih otrok. Vzrok samomora so težke življenske razmere. Pokojnik je bil zelo marljiv gospodar; bolehal je že več časa, kar je gotovo pospešilo prezgodnjo smrt. N. p. v m.!
*	Skrivnosten avtomobil. Te dni je razburil meščane ,v Somboru in Apatinu neki avto, ki je drvel z veliko brzino po mestnih ulicah proti severu. V avtu so sedele tri ženske, ki so glasno klicale na pomoč, čim je avto srečal kakega človeka. Poleg njih so bili na vozu še štirje moški.
Na vsaki strani stopnic je stal po eden, tretji je dajal neprestano oglušujoče znake s sireno, da bi se ne slišalo vpitje žensk, četrti je šofiral. Ljudje so na več krajih poskušali ustaviti čuden avto, da se prepričajo, kdo so čudni potniki. To pa se jim ni posrečilo, ker so v takem trenutku vozeči se moški enostavno naperili na ljudi samokrese. Ko je bila obveščena o tem polieija, je avto že zginil proti meji.
*	Slepar s potnimi dokumenti. Te dni se je zglasil na avstrijskem konzulatu v Zagrebu eleganten mladenič ter zahteval avstrijski potni list. Izjavil je, da je avstrijski državljan ter izpovedal, da mu je potni list zgorel. Ko so zahtevali od njega dokazila, da je res avstrijski državljan, je pokazal neki domovinski list. Konzularnemu uradniku se je videl mož sumljiv in je zato zahteval kontrolo podpisa. Podpis pa se niti najmanj ni strinjal s podpisom na domovnici. Uradnik je zato kmalu uvidel, da ima posla s sleparjem. Ko se je možak pri nadaljnjem izpraševanju zapletel še v nadaljnja protislovja, je uradnik odklonil izdajo potnega lista in poklical stražnika. Sedaj pa so postala neznancu tla prevroča. Naglo jo je skušal popihati s konzulata, toda uradniki so jo mahnili za njim. Pričel se je pravcati lov po stopnicah iz nadstropja v nadstropje, dokler končno ubežnik ni dospel na podstrešje in se povzpel na streho. Šele tam so ga naposled prijeli. Pri njem so našli pravilno izstavljen potni list dunajske policijske direkcije, razen tega pa več zastavnih listov in drugih dokumentov, glasečih se na napačno ime. Policija sumi, da je prišel na zločinski način v posest teh dokumentov in je uvedla strogo preiskavo.
*	Zaradi poneverb v smrt. V Smederevu je vzbujal splošno pozornost pisar tamošnjega velikega županstva Velimir Stefanovič, ki je imel komaj 1400 Din plače, a je vendar popival cele noči. Pred nekaj dnevi je v neki smederevski kavarni zakvartal celih 6000 Din. Stvar je prišla na uho tudi velikemu županu, ki je zaradi tega odredil preiskavo. Stefanovič je izdajal obrtne liste in razna druga slična dovoljenja. Če bi pri tem sprejemal kake nagrade, mu tega v današnjih razmerah ne bi nihče zameril. Preiskava pa je ugotovila, da je segel tudi po državnem denarju. Š prošenj in raznih vlog je trgal kolke in jih prodajal. Na ta način je poneveril okrog 10.000 Din. On je tudi sprejemal na pošti denar, določen za veliko županstvo. Ni še pojasnjeno, kako je bilo mogoče, da si je tudi od tega denarja pridržal večje zneske in poneveril okrog 25.000 Din. Ko je Stefanovič uvidel, da mu teče voda v grlo, je nenadoma izginil. Vse poizvedbe za njim so ostale brezuspešne. Šele čez tri dni so našli na obali Donave njegovo obleko in pismo, naslovljeno na mater, ženo in brate. V pismu sporoča, da je šel prostovoljno v smrt, ker je kriv. Truplo so našli dva dni pozneje v nekem grmovju.
*	Nevaren ptič pod streho. Orožniška postaja v Gornji Sv. Kungoti pri Mariboru je aretirala nevarnega vlomilca, komaj 191etnega Josipa Ribiča, doma iz Dolge vasi pri Kočevju. Ribič je lansko leto pobegnil iz zaporov okrajnega sodišča v Kočevju in je od tega časa neprenehoma izvrševal vlome in tatvine. Med drugim je odprl že dve železni blagajni in je samo enemu trgovcu v okolici Sodražice odnesel denarja in blaga za 52.000 dinarjev. Potem je pa pobegnil na Štajersko. V Mariboru je nekaj dni igral velikega gospoda, nato pa ,v družbi lahkoživih žensk odšel na Hrvatsko. Kmalu nato se je zopet pojavil v bližni Ribnice. Pri vlomu v poštni urad Ortnek je bil zasačen in prepoden ter je moral na licu mesta pustiti razne predmete, ki so ga izdali. Nekemu kmetu na Dolenjskem je po tatvini na vrata nalepil svojo fotografijo s podpisom. Upajmo, da je sedaj dobro shranjen.
*	Slovenka nameravala izvršiti samomor v Zagrebu. Te dni so v Zelengaju pri Zagrebu našli na klopi neko dekle, ki se je zvijalo v krčih, iz ust pa so ji prihajale krvave pene. Poleg nje je ležala stekleničica z lizolom. Bilo je jasno, da je dekle nameravalo izvršiti samomor. Rešilno društvo je nesrečno dekle prepeljalo v bolnico, kjer so ji izprali želodec. Bila je to 20 let stara soba-
rica Roza Kolškova iz Konjic, uslužbena pri nekem zdravniku v Radniškem dolu.
*	Zločin Slovenke v Parizu. V Parizu so nedavno aretirali Pepco Kurešovo, doma iz Mo-škanjcev, ki je umorila 141etno deklico in jo oropala za 3C00 frankov.
*	Prerok v kajbici. V Sremu se je v zadnjem času pojavil neki Franjo Vidakovič, vrtnar iz Sente, in oznanjeval nov evangelij, češ, da je svetnik in da bo kmalu nastala vojna. Prerok je bil v Vinkovcih aretiran.
*	Umoril ženo in se obesil. Iz Tinskega nam pišejo: V soboto 6. t. m. okrog B. ure zjutraj je Jakob Obrez umoril z udarci in še z nožem svojo ženo Rozalijo, potem se je pa z nožem v roki obesil. Našel ga je stoje obešenega brat umorjene žene, ki je prišel zgodaj k njima mlatit. Vzrok strašne žaloigre je baje to, ker ga žena ni hotela dati pripisati za soposestnika. Mož je bil star nek?j nad 70 let, žena pa 46.
*	Hajdukinja Stoja Markovičeva pobegnila. V
ženski kaznilnici v Zagrebu je prestajala svojo 201etno ječo znana 251etna črnogorska hajdukinja Stoja Markovičeva, nečakinja dr. Vukašina Markoviča. Odkar se je nahajala v tej kaznilnici, se je obnašala zelo lepo, tako da so ji zelo zaupali. Te dni je Stano obiskal njen brat Radojlo Markovič, učitelj v Črni gori. Radojlo je med obiskom Stano tolažil in ji obetal, da se bo obrnil na Kolo srbskih sester in da bo sploh vse storil, da bo pomiloščena. Ko sta se brat in sestra poslavljala, je prednica odprla vrata in tisti hip je smuknila Stoja na ulico, a za njo njen brat. Sestra prednica je začela klicati na pomoč, v tem pa sta begunca dosegla pripravljeni avtomobil in se z največjo hitrostjo odpeljala.
*	Ušla iz bolnišnice. V noči na soboto je iz splošne bolnice pobegnila 181etna Ivanka Še-gova, doma iz Dolenjske, katero je ljubljanska policija pravkar izročila tjakaj. Šegova povzroča ljubljanski policiji mnogo posla, ker se kljub izgonu iz policijskega okoliša vedno zopet vrača v Ljubljano, kjer se vlači brez dela.
*	Zasledovanje zločinskega zvodnika mladih deklet. Ljubljanska policija je na lovu za zavajal-cem mladih deklet, S., ki se je predstavljal okrog kot trgovski potnik. Zaradi zvodništva je imel S. že nekoč opravka s sodiščem. Po prestani kazni je podlež nekaj časa miroval, zdaj pa je že nekaj mesecev zopet na delu. Zahajal je v razne parke, se zadrževal v malih gostilnah in iskal žrtev za svoje «odjemalce2>, ki jih je imel po večini med tujci, pa tudi med domačini. S. se je gibal vedno v sumljivih družbah in iz te družbe je tipal okrog za dekleti. Tu je zbiral podatke o raznih dekletih in njegovi prijatelji so mu tudi dajali naslove raznih žensk, ki so bile pripravljene oddajati sobe. S. je ustavljal dekleta, jih vabil s seboj ter jih oddajal kavalirjem proti plačilu 50 Din. Ako mu dekle ni hotelo slediti in kavalirju ni hotelo biti na razpolago, je S. napel druge strune ter ji pričel groziti. Njegovo početje je prišlo na dan šele sedaj, ko se je na policiji zglasilo več deklet, ki so se naveličale njegovega nasilja.
*	Jesenski tečaj za krojač č in šivilje z najnovejšim poukom za leto 1927./1928. na Zasebnem krojnem učilišču v Ljubljani (Stari trg 19) se bo pričel '1. septembra. Za siromašne tečaj cenejši. Za učence, ki ne morejo vsega naenkrat plačati, ugodni plačilni pogoji ali proti živilom. F. Potočnik, član internacionalne angleško-francoske krojne akademije. Absolventi tečaja imajo vsako leto 8 dni brezplačni pouk o pre-membi mode in se jim brezplačno dobe službe.
*	Pomnite! Schichtovo milo izda dvakrat več, ce se perilo namoči z cŽenskc hvalo.
*	Pri zastajajočem telesnem odvajanju, napetem telesu, odvisni želodčni kislini, glavobolu, razdražljivosti, občutku tesnobe, splošnih slabostih, utrujenosti pospešuje prirodna grenčica «Franz-Josef» brez truda in bolečin lahko izpraznitev. Najznamenitejši zdravniki tega stoletja so vodo ;Fianz-Josef» z velikim uspehom uporabljali pri moških, ženskah in otrokih. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in speciialnih trgovinah.
Ka more slednji Prekmurec znati
Najprvle, ka sta kandidata celoga Prekmurja župnik g. Štefan Godina in školnik g. Preininger. Njuna ladica je t r e t j a. Samo njedva sta lejko zvolena.
Ob drugem more vsakši Prekmurec znati, ka je nosilec radikalne liste fiškališ dr. Ravnik iz Maribora. On je prvi na listi, pa on nemre zvo-leni biti, ar radikalna stranka 6500 votumov v mariborski oblasti nikdar ne dobi. Kandidata Šoštarec in Dsuban pa ešče menšo mogočnost mata, ka bi zvolena bila. Zakaj sta ta gospoda svojo ime dala na radikalno listo zapisati, tudi ne vemo. Vsi votumi, štere ta dva gospoda vkii-per spravita, pridejo v basek ednemi fiškališi. Prekmurec, imej pasko, v štero ladico tvojo kriiglico pustiš.
Tudi Radičova stranka nam je fiškališa za kandidata postavila v Murski Soboti, v Dolnji Lendavi pa ednega takšega gospoda, šteri v no-vine piše. Sami tuhinci so prišli po naše votume.
Fiškališom naj se mi prek damo? Nikedar se to na sveti nesmi zgoditi. Velka škoda na vseh tistih naših liideh, šteri fiškališom votume vkup spravljajo. Ne vemo, ka je našega križevskega školnika gospoda Dsubana tak premotilo, ka,za fiškališe agitera. Dostikrat smo ga bogali, ali zav nam je, ka ga gnes nemremo bogati,- ar ga ne-smimo. Zvolena bota samo Godina in Preininger. Naša ladica je tretja. Do tretje ladice naj vsakši svojo kriiglico nese. Dale je nesmi, ar je gviišno zgubljena.
Vi sirmaki Gorčanci in Dolenci, kam bote šli po pomouč, ali k fiškališi ali k Godini? Premišla-vanja tli nega. Zato vkraj vaše žulave roke od ladic, na šterih so fiškališi gor zapisani. Na den volitev bo Prekmurje eden velki soud napravilo. Prekmurje bo vse tiste za vekomaj osoudilo, šteri njega samo ob volitvaj poznajo. Vi .starci, šteri mislite, ka nemrete od hiše, vzemte vkiiper vaše slednje moči in idite na volišče, vržte vašo kriiglico v tretjo ladico, štera nam gviišno bogšo prišestnost prinese.
Prekmurski demokrat.
vesta sama po sebi, kje in kako je treba kmetu pomagati.
Neumnost in smešnost v eni vreči
Mobilizacijo kmetske armade za radičevstvo odreja v <Kmetskem listna Radičev oproda in sreski kandidat Ivan Ažman iz Hraš. Pravi, da bo 11. septembra t. 1. končno izvojevana popolna osvoboditev kmetsko-delavskega ljudstva.
Kdo more ta poziv jemati resno? Ali gospod Ažman ne vidi, da se mu mora vse smejati?
Če se tistim, ki so zatajili kmetsko gibanje in zlezli pod Radičeve peruti, posreči 11. septembra rešiti vsaj en poslanski mandat po milosti ostanka, s tem menda še ne bo izvojevano nobeno osvobojenje!
Pa še ta mandat je v velikanski nevarnosti. Lahko ga radieeveem tik izpred nosa odnesejo socialisti, kakor kažejo poročila o prestopanju bivših radičevcev v Prekmurju v socialistične vrste.
Sicer pa gospod Ažman ne pove, izpod katerega jarma bo ljudstvo osvobojeno. Ako misli, da bo osvobojeno izpod diktatorskega jarma Ra-dičevega, seveda, potem ima prav, kajti z Radičem jih bo ostalo bore malo.
Silno so zmešani zeleni generali. To se vidi povsod in iz vsega. Zato tudi tako neumni mobilizacijski pozivi. Strah jih je pred Kušarjem, Ure-kom in drugimi, ki so se končno uprli radičevski komandi in nastopili proti zgrešeni politiki zelenih generalov, ki vidijo, kako jih ljudstvo tru-moma zapušča in se navdušuje za kandidate naprednega gospodarskega bloka, ki postavlja domače kandidate, ne pa neslovenskih in nekmet-skih Radičevih pokornih slug.
Dne 11. septembra 1.1. bo zmaga naša, slovensko ljudstvo pa bo osvobojeno izpod radičevskega jerobstva.
IZ POPOTNIKOVE TORBE
Z Radičem gre
pokvarjena gospoda
Kmetsko misel Zeleni generali v svojem listu prav nesrečno poudarjajo. Z njo bi radi uganjali takšne komedije, kakor so jih klerikalci z avtonomijo. Zal, se zelenim generalom to ne posreči iz enostavnega vzroka, ker ne poznajo našega kmeta in naših kmetskih razmer.
Kot utelešeno kmetsko misel slikajo Radiča, o katerem pravijo, da je človek srednje rasti in bolj obilne postave, oblečen pa čedno kakor se spodobi človeku in kakor je pri nas oblečen vsak kmet.
Mi pa vemo, da pri nas obleka vseh kmetov ene fare težko toliko stane kakor en sani Radičev zimski kožuh z dragoceno kožuhovino.
Pa pravijo dalje, da Radič že 20 let uči hrvatske kmete, zakaj naj bi večno robovali drugim, da ni treba prositi milosti pokvarjene gospode, ki jih farba.
Torej? Ali je Radič kmet? Gosposki človek je, ki se norčuje iz nepoučenih kmetov in jih vodi za seboj kakor koštrune, nad njimi pa samovoljno gospodari. Dvajset let jih že uči in vara, a kaj je storil doslej? Nič! Ali je na kmetih sploh kje večja zaostalost, večja revščina, zadolženost in beda kakor baš v radičevskem kraljestvu?
Ali naj sedaj tudi Slovenci še čakamo 20 let, da pridemo na tako slabo stališče kakor hrvatski kmetje? Ne, čas se suče preveč hitro in mi hočemo dejanj, izboljšav in ureditve, pa dosege blagostanja.
Bogme, baš to in tako hočemo in zato naj zeleni generali pri slovenskem kmetu ne špeku-lirijo na Radiča, za katerim v Sloveniji ne gre nihče drug kakor nekaj «pokvarjene gospode».
Slovenski kmetje gremo z Urekom in Kušar-iem, ki ju poznamo kot kmeta in kot moža, ki
POLZELSKO PISMO. Savinjski Čaruga pod streho. — Hmeljska sezija. Na klerikalni agitacijski vožnji poginil konj. — Razen drobiž.
Polzela, avgusta.
Redkokdaj se oglasimo, zato pa danes maloi bolj na široko. V naši okolici se je zadnje čase pojavila opasna tolpa vlomilcev, ki je v kratkem času postala strah prebivalstva. Vsi člani so bili domačini pod vodstvom Jožeta Svetka, po domače Grajfovega iz Podvina, ki je šele pred kratkim pobegnil iz kaznilnice v Novi Gradiški. Orožništvo, pomnoženo s prebivalci, jim je bilo vedno trdo za petami. Te dni pa se je posrečilo obkoliti jih v Starem gradu pri Braslovčah. Ker na ponovne klice niso obstali, je streljal za njimi posestnik g. Skornšek, ki je gori imenovanega Svetka precej obstrelil. Svetko je bil takoj aretiran, njegova tovariša sta se pa sama, tudi malo ranjena, javila sodišču v Celju. Našemu Čarugi je bila tedaj odmerjena kratka slava.
V kratkem bo odkrit pri nas spomenik vojnim žrtvam. Spomenik bo stal pred farno cerkvijo in je delo akademskega kiparja g. Lojzeta Dolinarja.
Mostiči čez strugo pod Komendo so v zelo zanemarjenem stanju. Lahko bi se enkrat pošteno! I popravili z manjšimi stroški. Menda se čaka, da | se bo zgodila večja nesreča, da bo imela potem j občina večje stroške. Pa tudi na tujce, ki jih je ; letos v našem kraju precej, ne napravlja to najboljšega vtisa.
Bližanje volitev se pri nas kaj malo pozna. Ljudje imajo sedaj polno opravka s hmeljem, katerega obiranje se je baš začelo. Do sedaj nas je mimogrede obiskal kandidat SLS g. dr. Hodžar, katerega je vozil okrog njegov namestnik. Pri tej agitacijski vožnji pa mu je nenadoma poginil koni. Slab začetek!
Nekaj več življenja in zaslužka je k nam prinesla nova tvornica nogavic, ki se je preuredila iz prejšnje lesne tovarne Prym. Sedanji lastnik je g. Reiser, češki državljan, ki ima že več sličnili tvornic. Zaposlenih je okrog 100 delavcev in delavk, med njimi tudi kakih 20 Čehinj. Zaslužek je bolj slab, vendar bolje nekaj kakor nič.
Letos je pri nas kaj živahna stavbena sezona. Več posestnikov si je napravilo nove hmeljske sušilnice. Poleg nekaterih manjših stavb in popravil si je postavil naš župan g. Mešič novo gospodarsko poslopje, dolgo 35 in široko 11 metrov. To je ena največjih stavb v vasi. Fotograf g. Weiss pa si gradi čedno vilo v bližini braslov-škega mostu.
Nesreča, ki nikoli ne počiva, je zadela čevljarja g. Konrada Repnika. Obstrelil ga je namreč
Saj mu mi res nočemo ničesar hudega. Tudi g. Žebot je siromak, ki se bori za kruh, sedaj pa za kroglice in poslanski stolček.
Končno se je zahvalil neki mladenič za potrpežljivost in sožalje pokopanih obljub SLS vsem poslušalkam in poslušalcem, katerih je bilo na koncu že prav malo, ker je večina že prej izginila. Ljudje so se naveličali osemletnih praznih obljub SLS.
Mi pa ostanemo, kakor smo bili...
Anovški demokrati.
PISMO IZ ŠMARSKEGA OKRAJA. Volilni boj. — Naš kandidat je kmet.
njem. To sem jaz izprevidel in zato «Domo-vino» tudi berem in jo bom bral še vnaprej. A če «Domovina» katerikrat biča naše duhovniške gospode, ki politizirajo v cerkvi in izven nje, namesto da bi se držali svojega svetega opravila, je to po mojem skromnem mnenju popolnoma na mestu. Po vrhu tega nas navadno takile gospodje politikanti tudi glede cerkvenih dajatev pritiskajo, na eni strani pri porokah, na drugi zopet pri pogrebih, ko moramo plačevati neverjetno visoke vsote.
Pri nas smo imeli nekdaj lepo navado, da nas je g. župnik vsako leto za Veliko noč posetil, služil sv. mašo in bolehne ter stare ljudi izpovedal. Te lepe navade sedaj ni več. Vsi moramo iti v poldrugo uro oddaljeno
marjepriJelšah, avgusta. Volilni boj v našem okraju se že bije. Kleri-, Drago, a kdor je bolan ali pa star, naj ostane
po nesreči s flobertovko neki 121etni dečko. Rana;kalci iščejo na yse pretege> kaj bj iznašli, da bi doma,'seveda brez sv. zakramentov. Vidite,
k sreči ni nevarna.
ljudstvu, ki je začelo spregledavati, zopet na-
Suša, ki je letos tudi pri nas vladala, je na-1 trosiH y' oči> kajti praš, k znamke «avtonomija
šemu hmelju nekoliko škodovala. Sedaj pa imamo žal, preveč dežja. Toče k sreči nismo imeli. Vendar pa bo letina še precej povoljna. Želeli bi si le j ^ "septembra. Našemu slovenskemu kmetu pa
dragi sovaščani, na to sem vas mislil opozo-.............riti ter vas vprašam: Ali ne dajemo mi naje izgubil svojo moč. Zato pa je treba kaj bolj šemu gospodu, kar smo mu dolžni dajati? «gajstnega» in pekočega, da bo držalo vsaj do Zakaj se on ne ozira na nas siromake?
čim boljših hmeljskih cen, saj potreb imamo vsi dovolj.
PRAZNIH OBLJUB SO LJUDJE ŽE SITI.
(Odgovor «Slovenskemu Gospodarju«.)
S v. A n a v Slovenskih goricah, avgusta.
V nedeljo 7. t. m. je^ bil tukaj shod klerikalnega kandidata g. Žebota. Zborovali so kar pod milim nebom, tako poroča »Slovenski Gospodar«. Mi pa dostavljamo, da je bilo zborovanje ob cerkvenih vratih, da so lahko ujeli vse ženske, ker moškim je že vseh podobnih zgagarij in lastne hvale dovolj. Zato danes ne vleče več njihov Društveni dom.
Lahko rečem, da je naša vas zelo pose bodo kljub temu odprle oči, ker gleda sedaj b0žna in verno izpolnjuje božje zapovedi, a ob času pred volitvami take ljudi, ki hodijo od kijut, temu se ne držite Kristusovih naukov, fare do fare prigovarjat ljudstvu, katerih potem pravijo: «Ljubite svojega bližnjega kakor ne bo videlo več.
samega sebe!« in «Odpuščajte svojim so-Zdaj ima SLS vsega dovolj za ubogo kmetsko' vražnikom? Za malenkosti vodite pravde in ljuftstvo. Zdaj si v očeh in na jeziku klerikalnih tožbe, ki požrejo mnogo denarja ter napra-voditeljev uboga kmetska para, imaš prevelike ( vijo dosti jeze in sovraštva, davke, netirja so ti napravila ogromno škodo, j Zadnjič nas je posetil g. Škulj. Poslušali imaš slabo letino, imaš slabe ceste, iz šole ti me- ( smo njegove lepe besede in obljube, ki so z čejo križ, vera je v veliki nevarnosti, duhovniki ( malimi izjemami skoro vedno ene in iste. Le so mučeniki, ker morajo marsikatero grenko, a (to je bilo sedaj novo, ko nam je priporočal, resnično požreti in tako naprej. Po volitvah bo, naj začnemo gojiti hmelj in naj se naša de-vsega zopet konec.	j kleta in žene pričnejo učiti klekljanja. Glejte,
Največja dobrota za kmetskega trpina je ta, v zadnjem času se je g. Škulj vendarle spom-„ da ga sedaj ob volilnem času vsaj brezplačno za- j nil, da nam ni še ničesar dal, zato nam je tam bi govorili le praznim stenam. Največ i lagajo s papirjem. Cele meterske stote «Sloven-1 tudi priporočal hmelj in klekljanje, ker se je pač bilo radovednih žensk, moških pa zelo, skega Qospodarja» pošiljajo na razne pošte iz baje s tem zasluži ogromen denar. Ali, pro-ma.o in še ti so bili razen kadrovcev s svo- Maribora. Za ocvirek dobiš iz Ljubljane še «Slo- \ sim vas, kaj bomo mi sadili hmelj, ko še
venca#. Mar bi rajši za uboge kmetske trpine' drugje ne rase! Kako naj naše ženske klek-zbrali med bogatimi klerikalnimi voditelji toliko ljajo nepotrebne čipke, ko smo pa potrebni
jim predsednikom SLS po večini naprednjaki.
Prav čudno se nam je zdelo, da se je govorilo samo o zunanji politiki, o kateri imajo hudo malo pojma, dalje o revoluciji v Avstriji, ki je imela baje za našo državo velikanske posledice (?), potem o Italiji in Madžarski ter podobnem. Ljudi je hotel g. govornik strašiti že kar z vojno in krivdo metati na poštene haprednjake. O tem bi bilo seveda bolje molčati, ker naše ljudstvo ima!
«kovačev», kolikor teh časopisov brezplačno po-. debelih volnenih sukenj in še za to delo ima-
šiljajo v naš okraj, pa bi našemu kmetu davko-; mo malo časa. plačevalcu bilo mnogo bolj pomagano kakor^pai Večkrat prej je bilo slišati, da bodo prišli j s tem papirjem, ki so ga že polna vsa gnojišča.' inženjerji, ki bodo cesto merili. Sedaj nam je I Dragi naprednjaki. zadnje nedelje pa bodimo' g. Škulj povedal, da je treba prošnjo šele vlo-! pozorni tudi na prižnice. Tudi te bodo čisto go- žiti, in to potom občine in tako naprej. To Itovo zlorabili v agitacijske namene. Zbirajmo sami dobro vemo ter ni bilo zato potreba i materija! s prižnic, ker nam bo prišel še prav. shoda, prav tako tudi ne za podajanje poli-
je nekaj besedičilo, pa seveda bolj previc
dovolj gorja od svetovne vojne. O carini se j	- »---——>.......---- -- ------	1 t-tx„~„' o4-nt11-n Hpla	ki <ip hvali -t
lrpvidno ! Stojmo trdno, povejmo svojemu sosedu, znancu, • učnega stanja in aeia	ki se nvau z
>. v -	f.-- ; „Qnpilnv nJ- hn ip1 prijatelju, da je edino pravična in delavna za;uspehi za Slovenijo, katerih pa sploh ni po-
uspehov, je pao bolje ^^ ^^	^^ Združena sloJ znati, ker mi vedno težje živimo. G. Škulj
O naših cosoodarskih ootrebah in o usoe-ivenska gospodarska lista, na kateri kandidirajo! nami je še pred vojnx) obljubljal cesto; ker je . ., ^ "asin gospouarsKin potrepan in o uspe	zaslužijo naše polno zaupanje Naš do danes še ni izposloval, zato je ne bo niti
hih bLs> so pa g. Ze.bot molčali kakor grob,; možje, ki zasluzijo ndbe pouiu ^u^h c.	hnr1r.rnr.Qti kpr ip <;nlnh vnrašanie če bo
Vprašamo Vas, zlati g. Žebot: Kai ste storili j trajni kandidait lekmet, župan ter ooiasuu po- j v
za znižanje davkov, kje je tista cesta, ki ste
______________bodočnosti, ker je sploh vprašanje, če bo
I slanic g. "Anton' Perkovič,"kf je kot poštenjak v j izvoljen. Najbolje bo, da se enkrat mi Staro-
lirhlV-lli™ Sv A nn na /adni^m shodu Vaše ■vsem okraju dobro znan. Njegov namestnik je	kotarji ozremo na tako stranko ki spostuje jo ooLuoili za v.Ano na zaanMn snoau vase petelinšek Dosestnik in kolarski mojster1 prav tako gospoda kakor kmeta. In taka
stranke, kje imate avtonomijo, kje imate; "an reteimseK, posesmiK in KoiarsKi niojsicr	^ , & moiem mneniu stranka ki iz-
u-sp.tskp nnoitrioe kie služiin naši ^ Oplotnici v konjiškem okraju, zato bodo tudi	stranica je po mojem mnenju sirantva,^ ki ia
jesenske soiske pocitmce kje siuzuo nasr ^ nnskrbeli da dobita oba naša moža	daja «Domovino», kateri je edini pravi caso-
vojaki? O tern bi rado slisalo nase ljudstvo, i Konjicam posKroeu, aa aomta ooa naša moža	j
Pa bilo je vse tiho kakor v grobu, ker so vse' dovolj kroglic. Mi vsi bomo spustili volilne krog^	^mete. DO oaaal SV0J 2ia!>
te obljube spravili v grob.
Kako skromni in ponižni so bili glede napadov na naprednjake! Že vemo, zakaj. Zal, ni več imunitete! Osebni napadi sedaj preveč stanejo.
Da ljudem ni bil dolg čas od vsega tega praznega besedovanja, je g. Seyfried skrbel za zabavo, kakor piše «Slovenski Gospodaj«, in to z umestnimi vprašanji, na katera g. Žebot ni znal odgovoriti. Odgovora je ljudstvo napeto pričakovalo, a ga ni bilo. Ko je vprašal g. Seyfried, čemu so dali črnogorskim princem 42 milijonov dinarjev, bi se bil g. Žebot rad norčeval iz ljudi in je odvrnil, naj prinesejo mrzle vode za take ljudi, ki to vprašujejo. Mi pa pravimo, da bomo z vodo počakali še do 11. septembra; takrat bo najbrž vam vsem pri SLS slabo. To se že opaža, zato je gospod kandidat tako radodarno stiskal roke kar vsem ljudem vprek. Vendar se je zelo zmotil takrat, če si je mislil, da so to vsi njegovi pristaši, ker je kar po vrsti stiskaval roke našim demokratom, še celo predsedniku naše krajevne organizacije SDS.
lice v tretjo skrinjico.
PISMO IZ STAREGA KOTA. «Domovina« je pošten časopis.— «Odpuščajte svojim sovražnikom!« — G. Škulj nam obljublja vedno eno in isto.
Stari kot, avgusta.
Čas je, da se tudi mi oglasimo v cenjeni «Domovini», čeprav se ta koristni časopis premalo bere pri nas. Pravijo, da je brez-verski in da se zato ne sme brati. Seveda, to trdijo oni, ki niso «Domovine» še nikoli brali. Kdor pa jo enkrat vzame v roke in bere, ta jo bo tudi drugič vzel.
Dragi moji sovaščani, le verjemite mi in prečitajte jo samo enkrat, pa boste videli, da je v njej pisana sama resnica ter da se o' božjih stvareh vse lepše piše kakor v tisith vaših novinah, o katerih pravite, da so edino prave. V «Domovini» nimajo samo na ustih Boga, pač pa v srcu; ne izgovarjajo ga za vsak nič, a kadar ga, takrat ga s spoštova-
pis za nas kmete. Kdor bo oddal svoj glas i g. Škulju, ta bo sam sebi škodoval, ker bo j podpiral nazadnjaško stranko, to je, da bomo vedno na istem stališču, kakor smo že vsa leta po vojni.	,,
Prečitajte moje besede in ne bodite hudi, ako sem se drznil povedati resnico. Vaš so-vaščan «Domovinar» J. J.
FRANCOSKA INDUSTRIJA.
Kakor posamezniki, tako imajo tudi celi narodi prirojene zmožnosti. Znan nam je podjetni trgovski duh angleški, amerikanski dar za tehnične naprave, smisel za glasbo pri Italijanih in Slovanih, organizatorični talent Nemcev itd. Tak prirojen dar imajo Francozi v svojem smislu za obliko in v svojem umetniškem okusu. Veliki minister Ludovika XIV., Colbert (izgovori Kolberl), je spoznal, da lahko postane ta velika nadarjenost, če se primerno goji, za Francijo prav tako vir na-
Sledeče srečke, kupljene pri
Zadružni hranilnici
r. z. z o. z.
v Ljubljani, Sv. Petra cesta fl9
so bile izžrebane 8. avgusta:
8.000
1000 Din št 300 Din št. 40.540, 40.592, 115.681, 9.709
20.846,	47.725,
71.847,	71.867, 9.377, 20.219, 70.247, 70.250, 82.529, 87.157,
Din št. 86.938;
66.650, 97.794, 24.282; 76.701, 5.751, 5.758, 30.987, 66.684, 91.712, 91.714, 115.625, , 9.729, 9.781, 11.516, 11.569, 48.545, 70.247, 70.250, 70.288, 86.384, 96.989, 110.187, 39.1.42, 24.289, 58.018, 58.079, 61.286, 70.288, 71.847, 71.867, 73.661, 99.571, 99.584, 99.594, 110.736.
... ' -m '
_ m m m * H<"'"	V«
Schichtov način pra
Ite
— - msrM "T^S Namočiti v ekstraMu za
,. Vi , X	V.^v .... i^fei' " VSi.' -	• / '<
pranie „2ENSKA HVfllfl" Izprati s Schichtovim --X TERPENTINOVIM MILOM.
Za III. razred je obnoviti srečke najkesneje do 5. septembra. Neobnovljene srečke bomo sicer prodali novopristopivšim igralcem.


rodnega blagostanja, kot je postal trgovski duh pri Angležih. Zato je začel Colbert z ustanavljanjem obrtnih Šol, umetniških delavnic, tovarn itd. buditi v ljudstvu umetniški smisel, družiti umetnost z obrtjo in od tistega časa so Francozi v vseh za modo merodajnih stvareh nesporen zgled za druge narode.
Vse naslednje vlade so pridno podpirale industrijo, ki se je povzdignila ne le po kakovosti, temveč tudi po množini. S pridnostjo, preudarnostjo in podjetnostjo francoskega naroda je francoska industrija napredovala do neverjetne višine. Francija je po množini svoje proizvodnje četrta industrijska država na svetu, glede na dovršenost svojih izdelkov pa prva. Devet milijonov ljudi je zaposlenih v industriji. Dobiček te obrtne delavnosti znaša na leto nad petdeset milijard frankov, tako da se sme po pravici smatrati kot drugi glavni vir, iz katerega izvira veliko bogastvo francoske države.	i
Obrtne naprave so raztresene po vseh i okrajih države; pokrajin, ki bi ne imele ni-kake industrije, Francija nima. Tako rekoč srce francoske industrijske podjetnosti pa je Pariz, žarišče francoske duševne delavnosti. Ni je obrtne panoge, ki bi ne bila zastopana na Francoskem; našteti vse njene smeri bi bilo nemogoče. Da pa bomo spoznali vsaj v največjih obrisih tamkajšnje industrijske razmere, bomo skušali tu obravnavati nekaj posebno odličnih uspehov francoske industrije.
Najodličnejša panoga francoske industrije je tekstilna industrija, pri kateri je zaposlenih skoro milijon ljudi in ki donaša na leto milijone in milijone frankov dobička. Francoska svilna industrija, ki gospoduje na svetovnem trgu s svojimi neprekosljivimi izdelki, donaša prav tako ogromne milijone dobička. Dober vir blagostanja je dalje volnena industrija. Znane so francoske izdelane obleke, perilo, nakit, čipke itd. V usnjatih in papirnih izdelkih stojita pred Francijo samo še Anglija in Severna Amerika. V galanterijskem usnju in v papirnatih tapetah je Francija na čelu vseh drugih tekmecev.
Francoska kovinska industrija sicer zaostaja za angleško, amerikansko in nemško, a je vendar dosegla tako višino, da je postala tudi za te države nevaren tekmec. Tovarna v Creuzotu (izgovori Krezol), ki ima največje parno kladivo v Evropi (100.000 kg) in ki zaposluje 15.000 delavcev, je na primer ena največjih tovarn na svetu za mostove, stroje in oklepne plošče. Stolp Eiffel (izgovori Efel!) v Parizu, ki ga je izdelalo to podjetje, je zgovoren dokaz izredne razvitosti francoske železne industrije.
Skoro brez tekmeca so francoski bronasti izdelki, igrače, zlati in srebrni izdelki, pri katerih določa ceno lepa oblika. Isto smemo trditi o steklenih in porcelanastih izdelkih. Znano je na primer, da daje Sevres (izgovori Sevrl) najumetneje izdelan porcelan v Evropi.
Omeniti moramo dalje predvsem mnoge kemične in tem sorodne tovarne, zlasti za iz-
delovanje barv, joda, parfumov, olj, sveč, sladkorja, dalje pivovarne, tovarne likerjev itd. V modnem blagu in luksusnih predmetih nadkriljuje Pariz tako po množini kot po kakovosti vsa mesta na svetu.
Če sodimo po delih, so Francozi kot obrtniki vsaj enakovredni Nemcem in Angleže?n. Francoze sodijo včasih slabo, to pa po krivici. Pogosto se smatra Francoza za človeka, kini veliko prida, ki zapravlja po Parizu denar in zdravje. V resnici je stvar čisto drugačna. Francoz je, bodisi trgovec, kmet ali delavec, navadno prav priden, trezen in zelo varčen ter misli neprestano na bodočnost in na starost. Prav tako je Francozinja navadno zelo pridna, razumna in varčna žena.
Kot .trgovec in industrijec je Francoz skrajno natančen in povsem realen; mož, ki spoštuje svoj poklic in drži prav toliko na čast svojega podjetja kot na svojo osebno dostojanstvo. Zanj je častna zadeva.,da zadovolji svoje odjemalce, da vidi, da je njegova tvrdka v čislih in da bo prešlo imetje v lepem stanju na potomce.
Ta solidnost, združena s prirojenim finim okusom in s praktično vzgojo v strokovnih šolah, je priborila francoskim trgovcem in in-dustrijcem kljub vsej konkurenci na mnogih poljih vodilno mesto v Evropi. To mesto so si Francozi pridobili, ravnajoč se po starem francoskem geslu: Za naše odjemalce ne najcenejše in slabo, temveč najlepše, najizvrst-nejše in najboljše.
Guineji, ki niso kazali nikakega sovraštva do tujcev ter bili zelo gostoljubni. Zanimali so se za vse, za obleko, prožje, vžigalice in za zvonček ročnega pisalnfega stroja. Plavanje jim je bilo nekaj novega. O kakšni pisavi niso, seveda, doslej niti še sanjali. Pig-rnejsko pleme je silno zapuščeno in tudi ne kaže nikake prirodne inteligenc*.
NAJMANJŠI LJUDJE NA SVETU.
Vsakdo pozna kakšnega pritlikavca pohabljenca, toda tu ne mislimo na te nesrečnike, temveč hočemo govoriti o plemenu, katerega člani so po naravi najmanjši ljudje na svetu. Imenujejo se Pigmejci.
Nekdaj so Pigmejci posedovali velik del zemlje, toda njihova bojazljivost in majhna postava sta jih prisilili, da so se vedno bolj umikali in dandanes jih je dobiti samo še v Srednji Afriki, na Malajskem polotoku, Anda-manskih otokih in na Filipinih. Dasi so temne polti in volnenih las kakor zamorci, so vendar neko posebno pleme. Malokdo izmed njih meri do pet čevljev.
Žene Pigmejcev opravljajo polje in sploh skrbe za prehrano, možje pa sede doma ter kade dolge cigare. Za solnce ne marajo dosti in ostajajo najraje v senci ali pa ne gredo izpod strehe. Kadar dežuje, jih pa sploh ni na izpregled. Jedo samo enkrat na dan in za ta obed pripravijo ženske krompir in razna zelišča, na kar se zbere vsa vas ter sede okoli prostora, ki je določen za skupno jedilnico in kuhinjo. Jedo seveda z rokami in pa vsak, kolikor se mu poljubi.
Pred nedavnim časom so neki angleški raziskovalci prišli med Pigmejce na Novi
X Poroka med dvema ženskama. S sličnim primerom, kakor se je lani zgodil v Budimpešti, se pečajo te dni v ameriškem mestecu Taylor-ville. 23Ietna Margareta Brucejeva, ki se je izdajala za moškega in tudi nosila moške obleke, se je poročila z 181etno Elo Dudekovo. Zanimivo je, da stff obe dekleti kar zadovoljni z zakonom in da žena ni ovadila svojega «moža» zaradi sleparstva. Obstoja sum, da sta obe dekleti lez-bijanki.
X Strah ji je vrnil dar govora. Gospa Lion-sova v mestecu Chester je pred štirimi leti izgubila dar govora. Obiskala je več zdravnikov, toda vsi so bili mnenja, da zanjo ni več pomoči in da ne bo več govorila. Nedavno pa je bila Lionsova v cirkusu, kjer je bila priča vratolomnih izvajanj nekega akrobata. V strahu, da se bo ponesrečil, je nenadoma glasno kriknila in iz-pregovorila. Zdaj zopet govori popolnoma normalno.
X Mravlje požrle starko. Iz Brazilije poročajo o grozni in nenavadni smrti neke starke Balbine. Stara je bila sedemdeset let in je prebivala v mali vasici braziljškfe države Parane. Spečo jo je napadla cela armada mravelj. Slabotna starka se požrešnim napadalcem ni mogla ubraniti in je grozno trpela. Na stokanje so slednjič prihiteli sosedje in našli nesrečno starko vsol pokrito od mravelj, ki so ji že razjedle vso kožo. Njeno telo je bila ena sama krvaveča rana, po kateri so gomazile mravlje. Po groznih mukah je starka kmalu nato izdihnila.
X Najhitrejši živi stvor na svetu. Neki angleški učenjak je proučaval letalsko zmožnost neke južnoameriške muhe, imenovane cephonemya. Učenjak nazivlje to muho najhitrejši živi stvor na zemlji, kajti ona preleti v eni uri 1230 km, torej nekako 350 m v sekundi. Z ogromno silo se pomika ta muha tako hitro, da ima gledalec vtis, da je videl le brezkončno črto. Ako bi bil človek zmožen napraviti letalo, ki bi imelo enako brzino1, potem bi se potrojil dosedanji rekord, ki znaša' 460 km na uro. "
X Nevaren ropar zamorec. Okraj Chicaga, kjer ima večina milijonarjev svoje vile, je bil zadnje čase v stalnem strahu pred roparjem črncem, ki je vdiral v hiše in s smrtjo grozil stanovalcem, če so klicali na pomoč. Tolovaj jo bil skrajno predrzen. Med tem, ko so ga policisti iskali v enem delu mesta, je vlomil že v drugem. Napadalec je bil znan po beli maski, ki jo je pri napadih vedno nosil. Nekega dne ga je zasledovalo 200 policistov in končno so ga izsledili. Ko je ropar opazil redarje, je pobegnil, a na begu je bil težko ranjen. Našli so ga pozneje na dvorišča neke hiše, kjer je ležal v mlaki krvi. Prepeljan je bil v bolnico.
Vsak dan ste lahko tako srečni, da dobite en par čevljev brezplačno in po lastni izbiri. Zato kupujte le „OOXO" Čeulle, kjer dobi vsak deseti kupec en par čevljev brezplaino. Poslužite se ugodne prilike, ki Vam jo nudi le tvrdka
,,Doko", I^r. Čarman
Ljubljana, Prešernova ulica št. 9 (dvorišče).
ZA SMEH IN KRA TEK ČAS
Posekal ga je.
Dva angleška potnika sta se seznanila v nekem hotelu. Vsak je pretirano hvalil svojo tvrdko. Prvi je pripovedoval, da je trgovina njegovega gospodarja tako obsežna, da porabijo na leto samo črnila za 1 milijon. Drugi: «To še ni nič v primeri z mojo tvrdko. Pri nas najmanj toliko prihranimo samo s tem, ker v dopisovanju izpuščamo pike na črki «i».»
Pretirana previdnost.
Kmet je želel imeti na pročelju svoje nove hiše naslikanega sv. Florijana z golido. Zidar pa je kmetu to odsvetoval, češ, da od neprestanega polivanja iz golide postane zidovje vlažno.
Napačno je razumela.
Bogatemu kmetu je zdravnik predpisal zdravilo, ki ga je bilo treba pred zaužitjem premešati, zato je imela steklenica napis: «Pred zauži-vanjem krepko pretresti.« Ko je naslednjega dne prišel zdravnik pogledat k svojemu bolniku, ga je dobil zelo oslabljenega. Na njegovo poizvedovanje je bolnikova žena pripovedovala: «Vaše zdravilo ga je tako prevzelo. Najprej sem poklicala hlapca, da je moža pretresal, a ko se je hlapec utrudil, sem poslala po dva soseda, da sta ga še dalje tresla. Vse to je ubogega moža tako prevzelo, da je zaspal in zdravila še užiti ni mogel.»
Težko ustreči.
Tujec: «Prosim, ali veste za gostilno, kjer bi lahko kosil za deset dinarjev.®
Domačin: « Takoj tamle pri pošti je.»
Tujec: «Hvala lepa. Sedaj mi pa še povejte, kje bi dobil še teh deset dinarjev.«
Moža se bolj boji kakor tatu.
Tat je vlomil ponoči v spalnico. Žena se je zbudila in ga zaprosila: «Če že vzamete denar, počakajte vsaj nekoliko, da zbudim moža.»
Vlomilec: «Zakaj pa?»
Žena: «Da bi ne mislil, da sem ga mu jaz ,vzela.»
Ima še dovolj tolažbe.
Melhijor Murka je pokopal svojo ženo in baš zalival žalost z vrčem vina na mizi, ko je stopil v sobo domači župnik.
i «Ali je to vaša edina tolažba, Melhijor?« je tvprašal župnik.
t «0, ne, gospod župnik,« je odvrnil Melhijor, »v kleti ga imam še cel sod ...»
Revanža.
„ ' « Dragi gospod, vi pa res nimate pojma, kako ee je treba obnašati. Doma imam knjigo o lepem fc-edenju; posodil vam jo bom za par dni, da jo preštudirate.
1 «Kaj jo boste lahko tako dolgo pogrešali ?*
Iz previdnosti.
r* Šofer: «Gospod, ali znate voziti z avtomo-filom?«
'' .Gospod: «Ne!»
i Šofer: «Potem pa bodite tako dobri in pazite iekoliko na moj voz!»
Darežljivost pisatelja Dumasa.
Za pogreb ubogega sodnega eksekutorja so zbirali potrebno vsoto in pooblaščenec je prišel tudi k pisatelju Dumasu ter mu dejal: «Še 30 frankov manjka, gospod.*
«30 frankov za sodnega eksekutorja? Tu imate 90 frankov in pokopljite tri eksekutorje!*
Nasprotni učinek.
Vajenec svojemu tovarišu: cKadar se moj mojster razjezi, mu postanejo lica čisto rdeča.*
«Čudno, kadar pa se moj mojster razjezi, dobim jaz rdeča lica.*
Tehten vzrok.
Služkinja odpove službo: «Prvega bi rada šla stran.>
Mlada gospa: sOditi hočete? Zakaj vendar? Saj se vam godi dobro in nimate skoraj nič dela. Kuham sama ...»
«Saj, ravno zato, gospa!*
Bogataš snubcu.
«Tako, vi hočete mojo hčerko poročiti? Koliko pa imate denarja?*
Snubec: «T-t-t-t-am okoli dva tisoč.»
Bogataš: «Jaz mislim denarja, ne drobiža.*
Iz šole.
Učitelj: «Zrak, svetloba in voda so glavne stvari, katere rabimo za zdravje. Ali mi ve kdo še kaj drugega?*
Učenec: «Mošt, kruh in špeh.»
Osramočen vsiljivec.
Na sejmu je vsiljivi Zid prisilil kmeta, da je vstopil v njegov šotor, češ, da ima prav vse najceneje. «Ali imaš tudi srajce?« ga je vprašal kmet. Žid: «Seveda jih imam vseh velikosti in vseh cen!« Kmet: «Lepe, snažne srajce?« Žid: «Tako bele kot sneg!« Kmet: «Potem pa eno obleci, potreben si zelo!«
Potrpljenje je božja inast.
A. sopotniku: «Zakaj ste se pa vpisali v tujsko knjigo kot rokoborec?*
B.: «Tc boste zvedeli, ko mi bo gostilničar predložil račun.*
REVMATIZEM.
Zahvalna izjava.
Laboratoriju Radio Balsatnika
155
Beograd
Kosovska ulica 43.
V letu 1926. se nisem mogel premakniti iz postelje radi revmatizma, ki me je tako zelo napadel. Kakor hitro pa sem se pričel zdraviti z Vašim preparatom Radio Balsamika, katerega sem porabil dve steklenici, sem bil rešen hudih bolečin in mogoče tudi smrti, ker sem bil zelo oslabljen. Zahvaliti se moram najprej Bogu in potem Vam, da se počutim danes zdravega kakor s svojimi 32 leti. Vaše zdravilo je zelo priljubljeno, bolniki imajo vanj zaupanje in vsi so do danes popolnoma ozdraveli. Imam še prijatelja, ki tudi trpi na revmatizmu, in Vas prosim, da mi po poštnem povzetju pošljete steklenico Radio Balsamika. Za prej izrečeno Vam bom vedno hvaležen.
Danilov srad, 20. julija 1927.
Radoslav Sekulič.
Zdravilo „RAD/0 BALSAMIKA" izdeluje, prodaja in razpošilja po povzetju laboratorij „RAD10 BALSAMIKA" drja. /. Rahlejeva v Beogradu, Kosovska ulica 43.	196
SLABOST
predčasna, pri starih in mladih, nervoznost, apatija, slabo spanje, glavobol, nevralgija, opešanje, fizična in živčna ntrujenost ter druge človeške bolezni
so le posledice oslabelosti naših življenskih žlez in zastrupljenja krvi, ki jo povzroči razkroj snovi. Močne in zdrave žleze ojačujejo vse dele človeškega organizma in človek postane jak, čil in energičen.
Ali moremo doseči močne življenske žleze? Da, ako vanje presadimo klice življenskih žlez mladega bitja, kar se izvrši ^ prvič z dragim in kompliciranim operativnim prenosom in drugič s cenenim in enostavnim uživanjem specialnega ekstrakta «K a 1e f1u i d» D. Kaleničenka.
«Kalefluid» razkraja in odstranjuje iz organizma mokračno kislino in druge strupe, povrača organizmu zdravje, prejšnjo energijo, sposobnost za delo in povratek mladih let. Z eno besedo: «Kalefluid» prosto pomlajuje človeka. Desettisoči zdravnikov iz raznih dežela priznavajo «K a I e f 1 u i d» kot silno dobro zdravilo in ga priporočajo kot odlično sredstvo pri vseh vrstah, živčnih in artritskih boleznih. Za svoie zdravilne vrline je «Kalefluid» odlikovan na higi-jenskih izložbah v Parizu. Londonu, Rimu, Bruslju in Florenci s petimi «grand prix» in petimi velikimi zlatimi medaljami.
«K a 1 e f 1 u i d» se prodaja v vseh večjih lekarnah in drogerijah. — Brezplačno se pošlje vsakomur detajlna naučna literatura «Preporodjaj» z zdravniškimi ocenami in zahvalami bolnikov. Obračati se je na: Beograd, Katičeva ul. 1, Lit. D. 1, Miloš Markovid.
CADEZ & BRCAR
LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA 35
rOko imate bolečine'
• /

kupite v lekarni ali kaki odgovarjajoči prodajalni Fellerjev pravi blagodišeči «Elsafluid». Nadrgnite vsak večer ia vsako jutro boleča mesta ia strmeli in veselili se boste, kako hitro in prijetno Vam «ElsafIuid» uMažuje bolečine. — Ce ste zdravi, uporabljajte «Elsafjuid» za grgranje, za umivanje in hvaležni boste ter ostali zvesti «Elsafluida». Dnevno negovanje telesa z «Elsafluidom» Vam kot plačilo prinaša vedro glavo, močne mišice in zdravo spanje. — Ze naši očetje in dedje so ga uporabljali od zunaj in znotraj kot zanesljivo domače sredstvo in kosmetikum.
Zahtevajte za poizkus v lekarnah in odgovarjajoči!] proda' ialnah izrecno „Fel1erjev pravi Elsafluid", v poizkusili;! stekle' ničicah po 6 Din, v dvojnatih steklenicah po 9 Din, ali speci-jalnih steklenicah po 26 Din. Po pošti pride tem cenejše, čim več se naroči naenkrat; z zavojnino in poštnino vred stane:
9 oolzknsiih ali 6 dvojnatih aH 2 specijalni stekl. 61 Din 27 „ „ 18	„ 6	.,
54 „ „ 36 „ „ 12	„ 250 ,.
Naročila nasloviti razločno takole :
EUGEN V. FESIiIAER
lekarnar v ST03ICI D ON JI
Elsatrg št. 360 (Hrvatska).
Izdaja za konzorcij
J o 1 f R i b n i k a r.
Urejuje Vlad. K a p u s.
Za Narodno tiskarno Pran Jezeršek.