Katolišk cerkven list. Danica izbaja vsak petek na celi poli, in velji po poŠti za celo leto 4 gi«l «"o kr., /n pni i.ta 11 gld. 40 kr , za »Vi.rt leta 1 gld. .10 ____ V tiskarniri »prejemana ea leto 4 gold., za pol leta 2 gld.. za »'-etert leta 1 gl; ak«> zadene na ta dan praznik, izide Danic« dan popreii 1 Tečaj XXXI. V Ljubljani 18 prosinca 1878. List 3.; Mzgtetli bogotfubnih otrok iz vsih časov keršanstva• 2. Bernardinica iz Lurda. (Dalje.) Otroci vsi veseli (bilo jih je G) se koj odpravijo. Pred pa stop-jo še v cerkev nekoliko molit. Seboj vzamejo se blagoslovljene vode. Znabiti, pravijo drugi otroci, si ti kaj hudega \ idila; če to, kar si vidila, ni ocl Boga, bo bežalo pred blagoslovljeno vodo. Ko pritečejo k skali, začetkoma nič ne vidijo. »Molimo rožni venec!" pravi Bernardinica. Otroci pokleknejo iu molijo rožni venec. Naenkrat se Bernardinici obraz spremeni. „Glejte, trs.kaj j(.!" zavpije. Pa, oh! drugi otroci ne vidijo riičesu. Bernardinica pokropi z blagoslovljeno vodo; bli-ščeča podoba se še bolj približa h kraju votline. Devica poklekne in skonča pričeti rožni venec. Preljubeznjiva Gospa je tudi med belimi persti prebirala jagode svojega moleka, kakor bi z njo molila. Po molitvi spet zgine. Onih pet otrok, ki niso vidili druzega, kakor spremenjeno obličje svoje tovaršice, je groza obšla in rekli so: „Nas ne bo nič več le-sem". Otroci pridejo, kakor so bili doma obljubili, še ob pravem času k večernicam nazaj. Hitro se razglasi, kar se je zgodilo. Povsod je govorjenje ie o Bernardinici. Nekteri verjamejo in se čudijo, drugi nočejo verovati; še vse spreobrača jo 111 se norčujejo. Tudi starši presrečnega otroka ne morejo prav verjeti. Tega sicer nc mislijo, da bi se jim bila blaga hčerka zlagala, ker se jim še nobenkrat ni, temuč, da je le tako živa domišljija, da se ji le zdi, kakor bi res vidila. En teden je že minil od perve prikazni. Cez teden, pervi postni četertek, gre po sveti maši Bernardinica zopet z dvema ženskama k votlini. Spet poklekne pred skalo ter začne moliti rožni venec. Naenkrat zavpije, ker velika bliščoba se prikaže in svoje ime sliši klicati ter že v tretjič zagleda prekrasno gospo. Spremljevavki prižgete blagoslovljeno svečo, molite in velite, naj vpraša, kdo je in kaj hoče. ,,Ljuba gospa, začne deklica, ako mi imaš kaj povedati, zapiši mi, kdo si in kaj želiš." Velečastna gospa se nasmehlja pa pravi: „Ni potreba zapisovati, kar ti hočem povedati. Stori mi veselje ter prihajaj vsak dan le-sem dva tedna. Obljubim ti srečo, sicer ne na tem svetu, pa v večnosti." Bernardinica vpraša: ,,Ali smete le-ti dve tudi priti?" Devica odgovori: „Obe, in še drugi smejo priti: želim prav veliko ljudi tukaj viditi." Zdaj zgine. V Lurdu je bil somenj in reč se je razglasila na daleč okrog ter sodili so različno; eni prav, eni pa tudi nasprotno, Uospod župnik se še ne odločijo za nobeno stran, temuč pravijo: ,,Prepustimo vse Božji previdnosti. Ako prihaja to od Boga, nihče nc bode ubranil: ako pa ni od Boga, bo samo potihnilo.4* Drugi dan gre že prav veliko ljudi ž njo. Marija se spet prikaze, a ljudje ne vidijo druzega, kakor zamaknjeno deklico. Se znamenitej>e je bilo 21. svečana pervo postno nedeljo. Že pred solnčnitn vshodoin pričakuje več tisoč ljudi pred votlino. Bernardinica pride z materjo, ki prepričana zdaj tudi že verjame. Spoštljivo sc ji ljudje umikajo. Poklekne pred votlino iu nagloina se ji začne obraz spreminjati: vsa zamaknjena upira vesele oči proti votlini. „Kaj naj storim?" vpraša Devico. ..Moli za iT!« ^i:ike!'4 odgovori Mati milosti Božje. Pri tem postane sicu- tak m vescio obličje Marijno z^l«'« tu/no in žalostno. Deklica začne jokati — debele solze ji kapi jejo po licih. Ljudje stermijo, ne morejo se načuditi. Povsod -«e pogovarjajo le o novi prikazni. Po Bernardinico pa pridejo beriči, ter jo peljejo pred sodnijo, kjer jo dolgo časa izprašujejo, nazaduje pa pravijo: .,Ako greš še enkrat k votlini, boš zaperta!" ,,Obljubila sem priti, in obljubo hočem spolniti", jiiu odgovori. Oli pa še tudi oče ji prepoved«'« iz samega strahu, rekoč: „Mi vendar ne boš nepokorna, to bi bilo pervikrat v tvojem življenji." „Storila boiu, kar moreni", odgovori iu po tolikanj veselem dnevu ima prav žalosten večer. Drugo jutro mora Bernardinica v šolo. To je bilo toliko potrebniše, ker dozdaj šc nikamor ni hodila v šolo. Učiteljice ji ne verjamejo, da bi se ji bila prikazala Mati Božja, zato ji niso prijazne. To je Bog pripustil za poskušnjo otroku. ,,Ti lažeš", pravi ena, in druga reče: „0 resnem postnem času pustuješ, in se norčuješ, ti hudobni otrok, ti!" Tudi součenke jo za niču je jo. ,, Hočeš biti svetnica iu vendar nisi pobožniša od nas"; tako in enako jo žalijo otroci 22. svečana. Priprosti pastarici vse to britko rani nedolžno >«*rco in milo se ji dela. Ob dvanajstih mine šola. Vse šola-rice so vesele, le ena žaluj«-—ljubljenka Matere Božje! Ko zazvoni „angeljsko češ če nje'4, pobožna deklica obnioli in neka nevidljiva moč jo vleče t je proti votlini. Vkljub očetovi prepovedi gre. Pride do skale, poklekne — začne moliti rožni venec - - moli dolgo prikazni pa ni. Žalostna s solzami v očeh sc verne domu — ubožica! Oče jo hudo kregajo, da je bila zoper njihovo voljo šla. Užaljena hčerka druzega ne reče, kakor: „Neka neznana moč me je zoper mojo voljo tje vlekla." Ker se jim še nikdar ni nič zlagala, ji oče verjamejo, in ne, da bi jo kaznovali, ji še pri jazno rečejo : „Ce je tako, ti dovolim odsihmal hoditi k votlini." — Da sc to pot Marija ni bila prikazala, ac je hitro razvedelo na okrog in deklica je bila vsled tega mnogotero zaničevana. Toda kmali je bila revica potolažena. V torek (23. sveč.) gre spet k votlini, kjer je bilo že pred solnčnim vzhodom veliko ljudi zbranih. Vsa žalostna ponižno poklekne in v eni roki rožni venec v eni blagoslovljeno svečo derže začne moliti. Kmali zasliši. da se kliče njeno ime s tako prijetno ljubeznjivim glasom, da še nikdar tako ne. ,,Tukaj sem", odgovori. ,,Povedati ti imam . pravi Devica, skrivnost, ktera je sam > za te." Več časa se skrivnostno pogovarjate. Kaj ie bil ta pogovor, nc ve drugi, kakor sv. Oče, ki so si dali na svojem vertu napraviti enako votlino, kakor je pri Lurdu. Preden nebeška Kraljica zgine, sc še enkrat prav ljubezujivo ozre na pobožno dekl co, rekoč: ,, Zdaj pa pojdi in reci duhovnom, da želim, naj se mi napravi na tem lc kraji kapelica." - Od vsili straui zdaj Ber-nardinico liudje obsujejo ter oprašujejo, kaj ji je pravila nebeška Kraljica? Vsim na kratko odgovarja: „Ena reč jo samo za-mc, druga pa za duhovne. Precej jim ;?rera naznanit naročeno." S lini naročilom hiti v duhovnijo k domačemu g. župniku. O tem gospodu že vemo, da so bili zelo previden mož in začetkoma s čudovitim urikazovanjem niso hoteli imeti nobene zveze, vso razsodbo prepustivši pri-hodnjosti, to jc, previdnosti Božji. Zatoraj prišlo deklico ostro pop rije maj o, češ, kaj ljudi tolikanj moti in bega V Ko jim vse po versti razodene, kar že mi vemo, jo vprašajo: „Ali ve.-, kako je gospej ime?" Deklica odgovori: „Ne vem, mi še ni povedala, kdo je V" — G. župnik: .,Nekteri, ki ti verjamejo, pravijo, da jc presv. Devica. Ti praviš, da jo sama vidiš. Ako s" lažeš, je ne bo.- gledala n kdar na veke ne." De klica: „Ne vem, ali je presv. Devica ali ni, govori pa ravno tako z menoj, kakor se vi gospod, z menoj pogovarjate. Poslala me je namreč semkaj k vara, ker želi. da bi se ji postavila kapelica tam pri skali, kjer sc mi prikazuje." — Nato reko g. župnik: „Ne vem, kdo bi utegmia biti ona gospa. Prosi jo, naj mi pokaže svojo moč! Reci ji v mojfin imenu, naj stori, da sc razcvete veja rožnega germiča." Deklica se poslovi. Tam. kjer sc je Marija prikazovala, je bil namreč rožni germič, po zimi — se ve da — popolnoma brez perja. Urez cvetja - iu ta naj bi zdaj naenkrat razcvetel .'! Bcruardinica gre naslednji dan ^t. j. 24. sveč.) po navadi k votlini in, ker se e bila župnikova terjat-v razglasila, mnogo ljudi z njo. Marija se ji prikaže, kak r sict-r. Ko pa deklica razodene župnikovc zelje, se na soieja in pravi, naj moli za spreobernjenje grešnikov ter trikrat ponavlja besedo: . pokora! pokora! pokora!" Ljudje na okrog >lišij.» deklico trikrat ponavljati besedo .,pokor;«". Nato ii pote Mari a še drugo skrivnost kr zgine. Ko/i se ne razcvete. Deklica hitro teče v du hovoijo povedat, kaj se jc zjodilo. Mnogi se .1 smejajo, ker >»■ oivji rožni g rui ni razcvetel: g. župnik pa m«\o biti l»ol| zamišljeni. So lep.-e je b lo pri votlini "J-r> sveč. Brez Števila ljudi j«- ze bilo zbranih, ko pride Bernardinica. Poklekne iu iwli. Veliko |ili jioklekne ž njo in molijo. Nekako čudovito -o ginjeni vsi. vsi presunjeni; kajti iieprevid*>ma se deklica zamakne — nebeška prikazen pride. ..Hčerka uiuja". ji pravi, „povedala ti bom zadnjo skrivnost, ki je samo za te. Ne pravi je nobenemu človeku. kakor onih dveh ue." Potem še pristavi: „Zdaj pa |>i j in umi j se v tem studencu ter vživaj zelišča, ki tod ras to!" Bernardinica se ozira krog in okrog ; nikjer ne vidi nikakoršnega studenca. Le rečica Gave zraven šumlja. „Ne hodi tje, veli Devica; nisem ti rekla, da pij iz Gave. Zajemaj iz tega studenca!" Pri teh besedah stegne svojo belo roko in pokaže s perstom ae suh kot na desni strani votline. Bernardinica gre po kolenih na pokazani kraj. Vira ne zapazi; začne z ročicami rahlati tla in razberskovati perst, kar začnejo iz nepoznanih votlin kapljice vode izvirati. Pije, se umije ter vžije nekaj peresic onih želišč, kakor je bilo zapovedano. — Kdo bi popisal začudenje ljudstva! Vsak je hotel viditi novi studenec, vsak pokusiti! (Konec te dogodbe nasl.) p0«refNo razreseijeeanje. (Dalje.) Ali kako težko je živeti tako ločen od sveta! se večkrat sliši govoriti. Kerianska mladost! naj si bo §e tako težko, ložej je vendar ae vojake ogibati, kakor ae bojevati in zmagati. — Ali naj je tedaj a tem odrečeno vsako posvetno veselje? In če bi tudi bilo, kdo je tega kriv? Nobeden drugi ne, kakor svet v službi natanovi, ki tudi samo po sebi nedolžne veselja zlorabi, nedolžnosti na kvar. In potem, keršanski mladeneč, keršanska devica! ali misliš, da bi preveč drago odkupil svojo nedolžnost, če se ogibaš tudi vsih posvetnih veselic, da bi jo ohranil? Kako oaramoten bi stal potem pred brezštevilnimi mladenči in devicami, kterim se ni predrago zdelo odkupiti nedolžnost s tim, da so pustili škerlat ■ krono, dali kri in življenje! Mislim, da ti zarad te za-membe nikoli ne bo žal pozneje v življenji, naj manj pa na smertni postelji. In če bi tudi, kar pa ni mogoče, v vživanji posvetnega vrselja čist ostal, — kaj pa ti ostane od tega vživanja druzega, kakor atud in gnjus, nenasitljiva poželjivost in nemirna vest? Kako pa nasprotno tak človek, ki se ogiblje posvetnega veselja, občuti pr- čuden dušni mir in presrečno zavest že v življenji, se bolj pa ob smertni uri! Sej jih je vendar toliko, ki se zarad čednosti prostovoljno in z milostjo Božjo ogibljejo aegavega življenja in aveta, -- ali ao zavoljo tega nesrečni in milovanja vredni? Posvetni otroci imajo veliko več vzroka jih zavidati zarad njih serčnosti in čednosti, zarad njih dušnega miru in za-služenja, sploh zarad njih sreče: zakaj dokler je človek nedolžen, je bogat, če bi mogel tudi beračiti; ko j« pa zgubil nedolžnost, je reven, silno rčven, če bi vžival tu-ii vesel e vsega sveta. Se ve. da na svetu odmreti svetu, to ni navadna čednost. Vsi ne umevajo tega; kdor ume. naj spoznd v tem znamnje posebne milostne izvolitve. Tedaj serčnost! Brez truda in premagovanja ni nič! Marija je živela ločena od sveta iu njfg-vega veselja. K* lar jo je pa silila ljubezen dr« Boga ali do bližnjega iti med svet, tedaj je vzela ponižnost za spremljevalko svoje čistosti. V vsem zunanjem smemo pri Mariji iskati le sramožljivusti in spi dobnosti, resnobe m dostojnosti. Sveti Ambrož opisuje njeno zunanje tako le: ,.V njenih besedah ni bilo nič lal.komišljenega, v njenem vedenji nič prederznega. V njenem obnašanji ni bilo nič mehkužuega, v njeui hoji n č razuzdanega, v njenem glasu nič prešernega. Njeno zunanje je bilo podoba njenega notranjega in odsev njene čednosti.4 V Marijini šoli se tedaj učimo potrebne ponižnosti in varstva počutkov, da obranimo naj iepši čednost. Zakaj počutki, zlasti oči, so tako rrk«>č dušne vrata. Kakor je terdnjava z odpertimi vrati že na pol sovražniku izdana, tako je tudi nedolžnost že na pol izgub- ljena, če občutki niso zadosti zaperti. ,,Komaj sem vidil", pravi pogansk pesnik, „in že je bilo po meni". K*j je Davida, tega moža po volji Božji in preroka Mesijevega, tako globoko pogrezniloV Pogled (2. b. kr. 11, 3). Kdo je zapeljal dva starca, sodnika ljudstva, da sta zalezovala čisto Suzano? Oči (Dan. 13, 8). Kdo je pripravil mogočnega vojskovodja Holoferna k padcu? Oči (Jud. 16, 11). Od kod nesramnost Putifarjeve žene? Iz poželjivega pogleda (Gen. 39, 7). Radovedne oči so pripravile tudi Dino ob poštenje. Tem in brezštevilnim drugim so oči oropale nedolžnost. Zato je storil pobožni Job zvezo s svojimi očmi, da bi tudi mislil ne na osebo druzega spola. (Job 31, 1.) Vidiš, kako nevarni so pogledi; zakaj kar vidiš, na to misliš. — Scipijon Afri-kanski, mlad, vnčt rimljansk vojskovodja, je_ bil premagal Kartago. Med vjetimi ie bila imenitna Spanjolka, ki je slovela zarad lepote. II tli so jo pripeljati pred Scipijona; toda premagavec toliko mest se je bal, da bi ne bil pri njenem p* gieau premagan od hude požc-ljivosti; zato je ni hotel viditi, temuč jo je izročil njenemu očetu in njenemu ženinu. Temu so se Spanjolci toliko čudili, da so rimskemu vojskovodju dali napraviti srebern ščit, na kterem je bila ta dogodba vpodob-Ijena. Tako se je včdel tudi Cir pri zmagi nad Asirci proti kceginji redke lepote, in slovi zarad te zderžnosti bolj kakor zarad svojih zmag. Tako se jc obr.ašal veliki Aleksander proti ženi in hčeram perzijskega kralja Da-rija, in svet ga občuduje zarad te oblasti samega nad seboj. Apuiej in Hermet, učenca Platonova, sta si izdi-rala oči, da bi ne bila zaderževana v svojem hrepenenji po popolnosti. Nam kristjanom, se ve, da to ni dovoljeno, ali storiti moramo to po duhovno, da namreč obračamo oči preč od nevarnih reči, ali taistih saj željno ne gledamo. Kako blaga, kako ljubeznjiva je ta ponižnost! To je naj lepši zastor (zagrinjalo), ki ga je narava dala mladosti. Ponižnost, kot spremljevalka čistosti, čuje dalje nad jezikom, da se tudi z manj pošteno besedo ne oskruni; ona čuje nad ušesi, da s poslušanjem nečistih govorov, nepoštenih pesem, zapeljivih prilizovanj ne pride strup v dušo in nedolžnosti ne zamori. Koliko duš bi bilo oblačilo nedolžnosti prineslo neomadežano pred sedež Jagnjetov, ko bi ne bilo nečisto govorjenje prešinilo njih duše kakor smertna pušica. Kakor večkrat žival, od lovca smertno zadeta, še uide njegovim rokam, pozneje pa vendar pogine; tako umerje pogosto nedolžnost, ranjena s pogledom ali z besedo; sicer ne precej, vendar pa vsled te rane. Ogibanje sveta po telesu, ali, če to ni mogoče, saj po duhu s skerbnim varovanjem počutkov je tedaj tako rekoč zid, s kterim moraš obdati lilijo čistosti, ako hočeš, da je tolovaji ne poškodujejo ali celo ne končajo. (Konec prih.) Zakaj Jutife in zanikarni kaiotičani duhovne če rti/o, preganjajo, ta Ho gerdo obrekujejo? (Dalje.) Kar sem tukaj omenil ob kratkem, naj dokažem in poterdim z resnično dogodbo iz novejših časov, iz ktere je razvidno, da katoliški misijonar ne iše svoje časti, ne časnega premoženjo, ampak razširjati božje kraljestvo, ter duše pridobivati za nebesa, in da en sam katolišk misijonar preterpi več truda in nevarnosti, kakor vsi luteranski pastorji in judovski rabinarji skupaj. Ljudovik Veuillot popisuje v svojem naznanilu djanje misijonskih škofov in med drugim se bere sle- deče: Poslal je bil škof misijonarja v oddaljeno okra-jino, da bi preiskal in pozvedei, kje bi se našH pripraven kraj za vmestenje duhovna. Leti pride pri koncu svojega potovanja do namenjenega kraja, pa brez de-nara in brez popotnic za vernitev. Z zadnjim dolarjem si kupi steklenico vina, da zamore darovati sv. mašo, edino tolažbo v grozoviti zapušenosti. — Kraj je bil odljuden; bivaii so ondi Evropejci, in med njimi Francozi! Pozdravi jih v domačem jeziku; toda oni ne odzdravijo, sarro zato ne, ker )e bii duhoven. Izvoli si pod drevesom stanovanje, nekoliko oddaljeno od hiš, v kterih so mu odrekli prenoČiše. V pomanjkanju kruha so mu več tednov s.užile neznane korenine v hrai.o in žival: v lušini, ki jih i e povžival sirove, kajti ni imel ne orodja ne priprave, da bi si jih bil skuhal. Težje ko to p.itnaujkanje mu ie dela frdovratnost ljudi in nevspeh prošenj. Tu pa tam mu k«k vaščan verže mimogrede kai vsa vd;;na v božjo voljo pričakujeta smerti. Smert ni dolgo dala čakati. Po noči umerje mladi duhoven in njegov umirajoči sobrat je zamogel ie s težkim trudom roko povzdigniti, da mu je podelil zadnji blagoslov. Drugo jutro gredo neki popotniki mimo tega kraja in zagledajo mertvega, njemu na strani pa umirajočega. Precej se vernejo nazaj v vas, ter naznanij «, kar so vidili. V obilnem številu se podajo vaščani tje in prinesejo seboj merzle vode in krepčalnih jedil. Terdo serčni ljudje so bili omečeni. Na mestu, k|er je stal altar, skopi jejo jamo. v ktero denejo merliča; potem vzamejo bolnika v roke, ga deržč nad grobom, da ga je zamogel blagosloviti, naredč križ iz drevesa in ga zasade na grob. Zdaj stoji ondi veliko mesto s krasno cerkvijo, iu šteje tisoče katoličanov, ki poslušajo marljivo glas svojega škofa, — in njih škof je 'oni misijonar, kterega so bili nekdaj tako grozovito odgnali. K temu križu hodi •kol, kolikorkrat more, in njegovo serce preslavljs previdnost božjo. Tako je djanje katoliških duhovnov ; na ta nsčin razširjajo sv. vero med divjake, vstanovljajo šole in bolnišnice; taki so možje, ki jih ošabni farizeji sedanje dobe zaničujejo in čertijo. Taki junaški možje pa niso nikakor tako posamezni in redki, kakor si domišijujejo posvetnjaki; niso živeli le v starem in srednjem veku, temuč obilo se jih nahaja tudi v novejših časih. Se le 18 lčt je, kar je umeri Janez Marija Vyanej (r. Vijanč), župnik v Ars u na Francoskem. Vse svoje dolgo življenje je daroval človeštvu v blagor, kajti sedel je vsak dan po 14 do 16 ur v spovednici, od oBtalih 8 ur je obernil samo 3 ure v spanje in počitek, ves drugi čas pa v molitev, obiskovanje bolnikov, oznano-vanjc božje besede in oskerbovanjc sirumašnice, ktero je bil on vtemelil. Slovel je po vsem svetu, ker iz naj bolj oddaljenih krajev in deržav so hrumeli romarji k njemu. Imel je dobre dohodke; večkrat so mu darovali romarji za eno oamo sv. mašo po 100 frankov mik sinje, dragocenih reči iu naj boljših jeci!. Lahko je po toliko ur spovedoval, utegne odverniti kak posvetnjak, ker pri tako obilnih dohodkih je dobro živel. Toda ravno nasprotno se je godilo: pobožni župnik je obračal vse dohodke v dobre namene, ker nekaj jih je delil med uboge, nekaj pa porabil za svoj vstav, sam za-se pa ni prihranil nič; nosil je namreč zakerpano obleko, glede hrane se je pa čeloma zatajeval, podobno kakor sv. Janez Kerstnik. O smerti ni zapustil toliko denara, da bi bil zadostoval za stroške priprostega p .kopa; vendar se je bilo poleg euega škofa snidlo nad 300 duhovnov in ne-številna množica ljudi iz bližnjih in daljnih krajev, tako da pokop ni bil podoben mertvaškemu pogrebu, ampak slovesnemu sprevodu. Takih in enakih junaških djanj ravno omenjenih iu drugih duhovnov nočejo liberalci omeniti; ako pa nasproti zapazijo nad posameznim duhovnom najmanjše človeške slabosti ali izmišljene napake, jih precej celemu duhovstvu prilastujejo iu po širokem svetu raz-bobnajo. Ce bi živel duhoven po pravilih iiberalcev, če bi z n.imi obiskoval glediša in plesiša, če bi zatiral narod-njaštvo in hvalisal brezverske šole, — če bi zanemarjal svojo cerkvene dolžnosti, sc izneveril ali celo prestopil k 3*aro katoličanom: —- če bi barantal s posvetnimi rečmi, če bi tudi potem napovedoval krido, ali z osle-parjenim blagom j o odpihal v Ameriko, — no, takeca bi liberalci preslavljali (se vč, da le v začetku, dokler ne s^-di na gnojnem kupu!), ga imenovali častnega uda vseh brezverskih društev, takemu bi privošili turške pol-lune r:a persi. takemu v slavo bi skovali članek nj mara v .,liberal?ki pratiki" z debelim napisom: ,,Kako-šen mora biti župnik na deželi." (Dalje sledi.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane (1 \s'l>i spomini™ zu >lobr» ofroČič-vr>..lj„,,jn svttu.) Prihodnjo Svečnico, 2. svečana 187*, bo 7;>. obletnica, odkar so sv. Oče Pij IX prejeli pervo sv. Obhajilo. Ta preveseli god že prijetno Šumi po katoliškem -ivetu, daleč po zemlje krogu se blagi otročiči pripravi,ajo, ker ukrat hočejo naj lepši, naj boljši dar darovati Piju IX, ki tolikanj priserčno ljub:jo dobre in nedolžne male : za to imenitno obletnico namreč hočejo sv. Obhajilo darovati za Papeža. Iz naslednjega pisanja do častitih prednic uršulinskih kloštrov se bode ts zadeva bolj natanko pojasnila. Visokopoštovane, častite Matere! Naznanjam Vam v naglici naslednje pismo: V uršulinskem kloštru v Rimu, 30. grud. 1877. C a a t i t i gospod Oče! Naša častita gospa Mati so mi naročili, naj Vam naznanim, d* za bližnji praznik Marijnega očiševanja (Svečnico) so povabljene vse dekleta v Rimu, posebno pa družnice Marijnih otrčk (kongregacijon), naj bi v cerkvi Jezusovi opravile skupno sv. Obhajilo in ga darovale za ohranjenje in zdravje našega preljubljenega naj višega pastirja Pija IX, ker sv. Oče so pred 75 leti ta praznik, stari 11 let, opravili pervo sv. Obhajilo. Pri tej priložnosti naša častita prednica vabijo vse gojenke (učenke) uršulinskih samostanov, da naj se pridružijo k temu pobožnemu opravilu, ter naj one v svojih samostanih opravijo skupno sv. Obhajilo. Naj si tudi v ta namen že naprej pripravijo duhovni cvetlični šopek, ki naj bo zložen iz molitve, rožnih vencev, čed-nostnih djanj, zdihljejev, dobrega namena pri učenji, pri delu, v svojem obnašanji, iz popolne pokoršine, veči pridnosti, natanČnišega spolnovanja reda, va;e v poter-pežljivosti in pohlevnosti, ljubezni, ponižnosti, pamet-nosti. Te liubeznjive cvetke naj potem darujejo božjemu Detetu, ki ie govorilo: „Dopustite malim k meni priti!" Naj bi tudi napravile pisanje verne vdanosti, s kterim naj bi Njih Svetosti darovale to darilo kakor očiten dokaz svoje odkritoserčne vdanosti do sv. Očeta, ki so že dva mesca bolehni. Te pisma naj bi se poslale uršulinaricam v Rim; prednica jih bode izročila kardi-nal-vikariju Lavalettu (uršulinskemu predstojniku v Rimu), ki jih bode sam izročil sv. Očetu in jih jim bo tudi bral. Cisto svest si je, da ti bogoljubni detinski pokloni bodo prav posebno tolažilo za očetovsko serce Njih Svetosti. Želeti je, da bi se tega dobrega dela deležne storile ne h* samo sedanje gojenke uršulinskih občin, ampak tudi že izstopivše, kakor tudi vse tiste deklice, na ktere se ie zanašati, da bi bile tega voljne. Povabite k temu tudi druge občiue cerkvenih redov, sej smo vse iz ene čedc; in ako bi ne bilo take redovne hiše v R:mu, naj svoje vošila in duhovne pokloue nam pošljejo. Tudi male deklice, ki še ne hodijo k sv. Obhajilu, n ai ne bodo izločene. Tudi one se zamorejo vde-ležiti tega detinskega počešenja s tem, da se po duhovno obhajajo, svoje nedolžne molitve, učenje, dela v ta namen darujejo, se vadijo v p koršini in v vsih tistih deticskih čednostih, ktere jim oobožne učenice v mlade serca sadijo in skerbijo za njih rast. Velikrat se zgodi, da ravno naj bolj lahkomišljene imajo nedolžno dušo, ki kaže posebno podlago za pobožnost in ravno tako iedernato in velikodušno čednost. Razun nezmernega tolažila, ki ga bo to sodjanje tisučerih nedolžnih du& napravilo sv. Očetu, bodo otroci sami za-se imeli iz tega velik dobiček, ker vadijo se vse djan;a svojega življenja posvečevati. Očitno je, da duhovske hiše. starši m vsi tisti, ki bodo po svoji gorečnosti spodbudovali k voel-ževanju pri tem tako rekoč angelskem delu. »mejo tuoi sami za se po pravici nad jati se prebogateira «acu veselja in tolažila, pa tudi plačilo smejo p i akovau, ki jim ga bo Bog podelil za tolikere skazovanja čednosti. Naša častita gospa Mati žele, da bi častiti gospod oče to povabilo po okrožnici nazna. ili vsim, tudi naj bolj oddaljenim uršulinskim samostanom, in torei, ako bi jim ne bilo mogoče, vabilu zadostiti v tekočem mescu prosencu, da se vender to zgodi berž ko je mogoče v prihodnjem mescu. Ako nektere njih pisem vdanosti dospejo pozneje, utegne to dopošiljanje za sv. Očeta biti le ponavljanje veselja in tolažila, kakor je bilo pri jabileju mesca rožnika... Sestra I. I. v imenu prednice. Bodi tedaj, častita Mati, Vam izročeno to pisanje, v kterem ni nič opušenega, kar je pripravno k celoti, da priporočeno djanje Boga poveličuje, naj bogatejši milosti z nebes na zemljo v potokih priklicuje, zlasti na preljubljenega sv. Očeta, da se Njihovo zarad tolikih od Njih sovražnikov Njim storjenih krivic užaljeno serce tolaži, da se Vaš sveti red pred verniki poviša, da se Vašim gojenkam prav očitno pojasnuje, kaj se pravi biti vredne hčere katoliške Cerkve in Kristusovega namestnika, jim pobožnost v novo poživiti, duha jim z žarki katoliške vere razsvetliti, jim serce navdusati z naj čistejši nebeško bogoljubnostjo, kakoršno je moč imeti tu na zemlji. V Blois-u in po vsi škofiji se bo vse storilo, da se teh zakladov vsak sam vdeleži in jih drugim naklonuje. Žal mi je, da okrožnica ni bila nektere mesce poprej že odposlana, pa pri Bogu je zmeraj pričujoč-nost; všeč so njemu vdane počešenja, ki vč, da se mu bodo darovale, zakaj kakor prerok govori: Njegovo uho sliši pripravljanje serca. Nič Vas tedaj ne bo zaderže-valo to djanje z veliko gorečnostjo spolniti, ako tudi bi ta klic kake tedne po 2. svečanu imel do Vas priti. V Blois-u, 3. prosenca 1878. Richaudean, duhoven. Pristave k. Nihče ne bo dvomil, da to, kar je tukaj rečeno v prid otročičev, ki imajo srečo , da so v uršulinskih samostanih izučevani, se kar nalaš prileže in naj lepše pod& vsim dobrim katoliškim otročičem, otrokom, hčeram in sinovom. Pij IX so duhovni oče in poglavar vsih kristjanov; zraven tega imajo pa toliko nsj lepših prednost pred vsimi drugimi, pa tudi toliko dušnih in telesnih potreb, da jih mora po eni strani iz globočine ljubiti vsako serce, ktero ni do čistega spa-čeno, po drugi strani pa Jim želeti pomagati, kolikor koli je v njegovi moči. Spominico pervega sv. Obhajila s Pijem IX obhajati je pa eden lahkih pa preserčno lepih pomočkov, da vsak vernik lahko veliko pomoč skaže sv. Očetu, pa tudi se vdeleži Njihovega svetega djanja v prid katoliške Cerkve. Kaj lepo in vse hvale vredno bo torej, ako velika večina tudi slovenskih otrok in mladine na Svečnico pristopi k sv. Obhajilu, in ako jih nasledvajo tudi odrašeni, bo to še lepše. To djanje je tako lepo in hvale vredno, da moramo prositi, naj bi se v ,Danico" poročalo, koder se bo to kaj očitniše spolnovalo. Nedavno so sv. Oče posebno veselje razodeli, ko je bil nekdo iz Kranjskega pred Njimi, ker jim je dobro znano, kako serčno vdani so Jim verniki v naši deželi; še b