POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Maribor, petek 14. marca 1941 NAROČNINA NA MESEC Preleman v aoravf ali do ooštl !4 din. Dostavljen na dom 16 cJId. tujina 30 din POST NT ČRKOVNI PACUN- 11.405 Cena din 1*— TELEFON UREDNIŠTVA: 2S_fi7 TELEFON UPRAVE: 25-67 le 28-67 TELEFON OGLASNEGA ODDELKA. 2.5-67 Poslovalnica Ljubljana. Frančiškan. 6. tel. 46—91 Poslovalnica Celje Prešernova 3. telefon 280 Vojni razplet v Abesiniji Podrobnejša poročila o razvoju vojnih dogodkov v Somaliji in južnovzhodn: Abesiniji, kjer so se južnoavstraiske čete približale Harrarju — Tudi pred Kerenom v Eritrep postajajo boji srditejši ITALIJANSKO POROČILO IZ AFRIKE RIM, 14. marca. Stefani. Uradno poročilo glavnega stana italijanske vojske št 279. poroča iz Afrike: Severna Afrika: Naša letala so bombardirala pomorska in letalska oporišča v Cirenajki. Oddelki nemškega letalstva so bombardirali in s strojnicami streljali na britanska taborišča in na motorizirana sredstva. Vzh. Afrika: Sovražnik je izvedel letalske na-Pade na več krajih v Eritreji, vendar pa škode ni bilo. NEMŠKO POROČILO IZ AFRIKE BERLIN, 14. marca. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je poročalo včeraj iz Afrike: V Severni Afriki so nemška letala napadla britanske kolone, ki so korakale, kakor tudi zbiranje tankov. Unice lih ie bik) več oklepnih vozil. BERLIN, 14. marca. DNB. Nemška letala v Sredozemlju so izvedla več uspešnih napadov na hangarje in koncentracijska taborišča v severni Afriki, Bombardirali so tudi skupine avtomobilov, topov in letal pri Tobruku. Posadke letal so ob vrnitvi izjavi^ da so srečno izvršile svoje naloge. Opazili so več požarov in eksplozij. PODVIGI JUŽNOAFRIŠKIH ČET NAIROBI, 14. marca. RP. Šele sedaj je mogoče popolnoma pregledati položaj, ki .je nastal v Vzhodni Afriki z ofenzivo južnoafriških čet v dosedanjem poteku operacij. Te čete so na svojem pohodu iz Kenije osvojile najprej Prekžubo, nato pa so vdrle čez Džubo v samo italijansko Somalijo in dosegle v tako rekordnem času Magdišu, kakor ne beleži doslej zgo- dovina vojnih pohodov v Afriki. S tem je bila obramba Somalije strta in italijanske čete, kar jih je preostalo, so bile prisiljene umikati se v Abesinijo. Toda niso bile več sposobne, da bi se uspešno postavile v bran in bi zavrle angleško napredovanje proti severu. Tako so južnoafriške čete po zavzetju Somalije z veliko naglico napredovale proti severu in osvajale postojanko za postojanko, včasih tako naglo, da se Italijanom ni bilo mogoče pravočasno umakniti. Treba je zato računati, da je ostalo od vojske, ki je branila Somalijo, le še okoli 50(1 vojakov, ki pa so brez vse bojne opreme. Južnoafriške čete so se že približale Harrarju in je njihov pohod usmerjen na Džidžigo, ki leži ob železniški progi Dži-buti - Addis Abeba. V Harrarju se Italija- ni pripravljajo mrzlično na obrambo. Računajo, da so zbrali tam okoli 10.000 mož svoje vojske. Z zasedbo te železnice, bi bila notranja Abesinija popolnoma odrezana in obkoljena okoli in okoli od vell-kobritanskih in abesinskih čet. Dogodki se razvijajo z veliko naglico in je zato treba spet pričakovati novih dogodkov. POLOŽAJ PRED KERENOM KHARTUM, 14. marca. RP. Angleški pritisk na Keren se je pričel stopnjevati. Angleške čete so izvršile tudi že prve večje napade in se jim je pri tem posrečilo osvojiti nekaj zelo važnih zunanjih utrdb. Ta uspeh so dosegli s spretno strategijo, ker so na južnem In zahodnem sektorju napadli le navidezno, na severnem pa vrgli v boj nato glavne čete in zlomili obrambo. Srditi letalski napadi na zahodu V pretekli noči so nemška letata v odgovor na prejšnje angleške napade na Nemčijo silovito napadla Liverpool, Cardiff in še nekatere kraje — Angleži so med tem izvršili nov napad na Hamburg in druge dlje VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO BERLIN, 14. marca. DNB. Nemško vrhovno vojno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo: Preteklo Hoč je »b mesečini več sto nemških bojnih letal izvedlo napad na pristaniške nabave v Liverpoolu in Birkenheadu. Na-Pad je bil zelo uspešen. Razrušenih je bito veliko poslopij v pristanišču, tovarnam pa je bila povzročena velika škoda. Več ladij, ki so bile v pristanišču, je bilo Nažganih. Razen tega napada so nemška totala izvedla močne napade tudi na rabile vojaške objekte in industrijske na-Prave na Škotskem in v južni Angliji. — •^av tako so nemška letala napadla angleški konvoj, ki je plul v bližifii vzhodne Angleške obale. Pri tem napadu je bila *adeta neka velika trgovska ladja, druga Jpaniša s tisoč tonami pa je bila potopisna v bližini Great Yarmoutha. Več nem s^ih letal je podnevi izvedlo napade na j!®ko letališče v južni Angliji. Porušonlh 16 bilo več lop. V bližini angleške jugovzhodne obale je nemški bojni čoln poto-©n angleški rušilec. V noči so angleška letala napadla mesta v severni Nein-£;ii in nemško prestolnico. Vrženih jo ■1° mnogo zažigalnih in močno eksplo-*'vnih bomb. Razen stanovanjskih hiš je ®'lo porušenih več hiš in bolnišnic, Ško-‘'a, ki je bila povzročena na iudustrlj-plh napravah, je neznatna. Ubitih je bl-® več civilistov, še več pa ranjenih. — J;®niško protiletalsko topništvo Iti lovci zbili 10 sovražnikovih letal. Poleg teh z*?ub je sovražnik čez dan izgubil tudi tri e*aIa, ki So bila zbita v letalskih spo-®adih. gest nemških letal je izginilo. DANAŠNJA NEMŠKA POROČILA r BERLIN, 14. marca. DNB. Uradno pobilo pravi, da je večje število bombni-s0v poletelo iz svojih baz na Liverpool, prazna protiletalska obramba ni mogla ubili naših bombnikov. Takoj so vrgli 'Etilne bombe, ki so razsvetlile ves pro-,. 0r- Nato so padale eksplozivne in za-^Ine bombe na določene dlje. Opaženi r° bili številn; požari in velike eksplozije. . " Viloki hiš so porušeni. Požar je zavzel treh kilometrov. bRRI,IN, 14. marci DNB. Ob napadu S 1’ '-n-o! ie bil prav tako napaden , vafna luka v Rr'sLolokem kanalu, tata «-,> i,«.:'*' j, mtt0rrf> prfstPnfSkP na-Rve, VCčje gtevilo reflektorskih postaj. V pristanišču je bilo opaziti velike eksplozije, v mestu, kakor v luki je nastalo mnogo požarov. Napaden je bil tudi London in mesta ob južni in južnozahodni obali Anglije. Med prizadetimi je deset letališč, več hangarjev je porušenih. BERLIN, 14. marca. DNB. Blizu Portsmoutha je skupina petih angleških lovskih letal napadla nemška izvidniška letala, ki so se kljub sovražni premoči spustila v boj. Eno angleško letalo je bilo sestreljeno, nemška so se vsa vrnila v svoje baze v Franciji. BERLIN, 14. marca. DNB. V teku zadnjih 24 ur so nemške zračne sile izgubile skupaj šest letal, sestreljenih je pa bilo v istem času devet angleških letal, ki so napadla Nemčijo. Nemške izgube znašajo le dve tretjini onih, ki jih navaja Anglija zase. Verjetno bodo angleške izgube še večje. BERLIN, 14. marca. DNB. Agencija Reuter je objavila obširna poročila o angleškem zračnem napadu na Berlin, Hamburg in Bremen. Med drugim trdi, da je neki angleški bombnik s strojnico »ugasil« neki nemški reflektor, da je iz višine 20 m streljal na neko kasarno. Nemško vrhovno poveljstvo pa pravi, da so bila angleška letala med napadom 2000 m visoko in da so s te višine napadla vsa tri nemška mesta. Zaradi močnega artilerijskega streljanja in protiletalske obrambe se sovražna letala niso mogla uspešno meriti z bombami. Te so padale brez reda in cilja naokrog. ANGLEŠKA VOJNA POROČILA LONDON. 14. marca. Reuter. Letalsko ministrstvo javlja, da so bila sovražna letala v noči na petek zelo aktivna. Sovražna letala so letela nad raznimi deli Anglije in Škotske, posebno močni so bili napadi na obaio vzdolž Cl.vde, '•oškodovanih je več industrijskih središč in poslopij. Mnogo požarov so pogasili še pred zoro. Računajo, da ljudske žrtve niso bile velike. Močni napadi so bili vzdolž obale Mersey, kjer je bilo nekaj materialne škode. Bombe so padale tudi na druga mesta ter povzročile večjo ško-do. Angleška letala so v teku noči sestre lila osem nemških bombnikov. LONDON, 14. marca. Reuter, ^ngleš-ka letala so v pretekli noči znova silovito napadla Hamburg, posebno tamkajšnje ladjedelnice in pristaniške naprave. Prav tako je bilo izvršenih več napadov na druge cilje v Nemčiji in na invazijske baze. Pri zadnjem napadu na Nemčijo je sodelovalo izredno veliko število angleških letal, med njimi tudi največji bombniki novih konstrukcij, kakor oni, ki lahko nosijo s seboj štirikrat večje tovore bomb, kakor oni, ki so bili dosfej uporabljani. Nastala razdejanla so bila zelo velika. Povsod so nastali ogromni požari, ki so se videli na velike daljave. Pred novim razdobfem volne BERN, 14. marca. ZPV. Prihodu japonskega zunanjega ministra Macuoke v Nemčijo In Italijo pripisujejo tako v Berlina in Rimu veliko važnost in napovedujejo, čeprav ne uradno, da bodo ti razgovori pomenili pričetek nove faze seda v Nemčiji in Italiji, nobenih večjih dogodkov ne v Evropi in ne kje drugje. Velesile trojnega pakta hočejo pri teh posvetovanjih izdelati soglasne načrte za bodoče nastope. Gotovo pa je, da bodo sledili takoj nato izredno važni dogodki, ki se nje vojne. Po informacijah iz Rinia ne bo ; bodo razvijali po vsej verjetnosti z izred-pred prihodom Macuoke in pred zaključ- j no naglico, kom razgovorov, ki se bodo tedaj vršili | Dve iziavi o po3oža*u Anglije NEW YQRK, 14. marca. Ass, Press, predsednik uprave General Motors Cor^ poratiou je ob vrnitvi iz Velike Britanije v Ne\v Vork IzjSviJ: »Ne verujem, da bo Anglijo mogoče premagati. Tudi no bo- mo Američani to dopustili. Poslati moramo čšprej vso pomoč v Veliko Britanijo.« Dr. Thomas Paran je pa po prihodu iz Anglije Izjavil, »da je treba tja poslssti čim več ameriških zdravnikov, bolničark in SIR JOHN ANDERSON predsednik tajnega sveta lordov v Angliji sanitetnega materiala.«. Pohvalno se je izrazil o morali naroda ter poudaril, da »se angleške žene izvrstno drže.« Na Balkanu nič novega CARIGRAD, 14. marca. RP. Položaj na Balkanu se v zadnjih 24 urah ni v ničemer spremenil in ni bjlo nobenih novih dogodkov, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da se pripravljajo že neposredno kake akcije. S tem se potrjujejo informacije, da jc pričetek akcij odgoden za nekaj časa. CARIGRAJSKI ATENTAT JE TERJAL PET SMRTNIH ŽRTEV CAltJIGRAD, 14. marca. Reuter. Miss Armstrong, uradnica angleškega poslaništva v Sofiji, ki je pri eksploziji v carigrajskem »Pera iPalaceu« izgubila obe nogi, je umrla. Število smrtnih žrtev peklenskega stroja znaša zdaj pet. SPREJEM PRI FRANCU MADRID, 14. marca. Stefani. General Franco je sprejel delegacijo s Palme na Minorci. Izročila mu je 11 kg zlata, 105 kg srebra in večjo količino platine ter druge dragocenosti, ki jih bodo spravili v državno blagajno, Obenem so delegati izročili posebno resolucijo, ki izraža privrženost otočanov nacionalni vladi. TAJNA SEJA SPODNJE ZBORNICE LONDON, 14. marca. Reuter. Včeraj je imel angleška spodnja zbornica tajno sejo, na kateri je Dreučevala vprašanje pomorske plovbe HARRIMAN V LISBOI LISBOA 14. marca DNB. Novi posebni Rooseveltov odposlanec Arevell Harriman je prispel z letalom v Lisboo, Spremljata ga dva tajnika, Dogodki v Zedinjenih državah Amerika pripravlja ekspedicijsko vojsko — „New Yerk Times" o slogi ameriškega ljudstva Prvi vojni material za Ve iko Britanijo NEW YORK, 14. marca. Ass. Press. »Daily News« piše, da je vojno ministrstvo USA storilo vse potrebne ukrepe za opremo ekspedicijske vojske, ki bi se lahko uporabila izven Zedinjenih držav. Posebna oprema bo temu korpusu olajšala izkrcanje. V Ameriki gradijo 442 posebnih ladij, prirejenih nalašč za izkrcavanje na osnovi zadnjih izkušenj. Prav tako izdelujejo posebne traktorje-amfibi-je za izkrcavanje čet v močvirnih predelih. Izdelanih je že 200 takšnih traktorjev. AMERIŠKO LJUDSTVO JE SLOŽNO NEW YORK, 14. marca. Ass. Press. »New York Times« prinašajo članek o razpoloženju ameriške javnosti pred vojno 1917 in danes ter ugotavljajo: »Glavna razlika med obema dobama je v tem, da zdaj ni več izolacionističnih grup posameznih narodov, kakor so bile 1917 proti vstopu v vojno. Med Irci v Ameriki ni opozicije proti pomoči Angležem. Svetovna vojna je pripomogla, da so tudi ameriški Nemci udušili svoj nacionalni občutek. Najznamenitejši Američani italijanskega porekla, tako newyorški župan La Guardia, se zavzemajo za polno pomoč Angležem. Med prvo svetovno vojno so Američani skandinavskega izvora bili prot? intervenciji. Zdaj je drugače. Danes čutijo tud? ameriški delavci simpatije za Veliko Britanijo. Vedo, da je socialna zakonodaja Neve Deala prav za prav vzeta iz Anglije. Na svojem kongresu v New Orleansu se je Ameriška delavska federacija izjavila v imenu svojih 4,250.000 članov za brezkompromisno pomoč Angliji. Tudi vodja republikancev, VVillkie, je mnogo prispeval k ameriški narodni slogi v pogledu podpore Veliki Britaniji. Z rasnega, industrijskega in političnega zrelišča so USA danes mnogo bolj edine in složne, kakor so bile 1917.« PRVI MATERIAL ZA ANGLIJO WASHINGTON.14. marca. Ass. Press. Med prvini materialom, kj je na poti v Vel. Britanijo, so puške, topovi 75 mm in granate ter druga municija, V teku tega leta bo odstopljenih 99 ladij. Podpisano je že dovoljenje za pošiljatev 18 najhitrejših »komarjev« (patrulnih čolnov proti podmornicam), kmalu pa pridejo na vrsto 18 rušilcev, 55 podmornic, patrolni in proti podmorniški čolni. Vsako ladjo bodo poSJali takoj, ko bodo ladjedelnice zgradile novo ladjo za USA. LONDON, 14. marca. Reuter. Letalsko ministrstvo javlja: V teku noči so nočni lovci sestrelili 8 nemških letal. Glavni napadi so bili izvršeni na zaliv Clyde ter na mesta ob reki Marsey. Angleška letala So napadla Hamburg. VOJNO PROIZVODNO STANJE NEW YORK. 14. marca. TASS. Kakor poroča »Journal of Commerse«, izjavljajo v ameriških gospodarstvenik krogih, da bo izglasovanje in uveljavljenje zakona o pomoči Veliki Britaniji spremenil kmalu vso ameriško industrijo v vojno proizvodno stanje. V istih krogih menijo, da bo Rooseveltov načrt za uporabo novega kredita 7 milijard dolarjev za proizvodnjo vojnega materiala za pomoč Vel. Britaniji povečal vladno kontrolo nad industrijo, pred vsem pa nad industrijo važnih Surovin. ZAPOSLOVANJE BREZPOSELNIH WASHINGTON, 14. marca. Reuter. Ameriška vlada je v cilju, da poveča proizvodnjo vojnega materiala, zaposlila večje število delavcev, med njimi precej brezposelnih. PLINSKE MASKE ZA KONJE NEW YORK, 14. marca. Ass. Press. Vojni minister je zahteval od kongresa kredite za nabavo 107.000 plinskih mask za konje. HITRI MOTORNI ČOLNI WASHINGTON, 14. marca. Reuter. USA bodo izročile Veliki Britaniji 30 hitrih motornih čolnov tipa »Moskito«. ŠKODA ZARADI STAVK WASHINGTON, 14. marca. Reuter, šef organizacije za narodno proizvodnja je poudaril, da bi lahko delavci v času, ko sc lani štrajkali, izdelali 220 bombnikov. Italijanski napadi v Albaniji RIM, 14. marca. Stefani. Italijanski glavni stan je izdal včeraj z grškega bojišča poročilo sledeče vsebine: Sovražnik je ponovil napade v dolini Vojuše, toda je bil odbit in je utrpel težke izgube. Naše letalstvo je bombardiralo eno izmed pomembnih sovražnikovih pomorskih oporišč. V okviru močnega delovanja so italijanska in nemška letala izvedla napade na pristaniške naprave v La Va-letti na Malti. ATENE, 14. tnarca. At. Ag. Uradno poročilo grškega generalnega štaba pravi, da je skušal sovražnik v ofenzivi predre- ti na mnogih krajih fronto. Uporabil je pri tem nove čete v pehoti, topništvu in letalcih. Vsi napadi so pa bili zaporedoma odbiti z velikimi izgubami za nasprotnika. Grška letala so bombardirala sovražne postojanke. Sovražni bombn'ki so napadli Xante in Krf; škode ni bilo. ATENE, 14. marca. Reuter. Atenski radio je sinoči sporočil, da je sovražnik na velikem delu fronte izvedel močne napade. ki so jih spremljala letala in artilerijski ogenj. Vsi napadi so pa bili odbiti. Grška letala so bombardirala sovražne položaje. De Valera e nevarnostih za Irsko DUBLIN, 14. marca. Reuter. V svojem govoru pred irskim parlamentom je pred sednik republike de Valera dejal, »da je Irska ves čas, od kar so se začele sovraž »osti v Evropi, v nevarnosti. Ena kakor druga stranka s« hoče polastiti njenega teritorija ter si tako izboljšati svoj položaj na Atlantiku. Irska pa hoče kljub vse- mu, kar se dogaja okrog nje, ostati mirna«. Med govorom je de Valero prekinil neki poslanec z vzklikom: »Vi se bojite naroda.« De Valera je odvrnil: »Bili smo že v vojni. Irska je že preživela eno revoluciji Imeli smo državljansko vojno; ni nam potrebna druga.« Turčija zasleduje razvoj CARIGRAD, 14. marca. RP. List »Ulus« piše: »Turška nadaljuje svoje vojaške priprave, računajoč z vsemi možnostmi, kakor morajo z njimi računati tudi vsi v soseščini. Živimo v razdobju vojnih priprav, a kaj nam bo prinesel jutrišnji dan, ne more sedaj še nihče določno reči. Mi bomo ostali zvesti svojim dosedanjim političnim načelom. Naša po- litika je narodna in državna politika ter zato najbolje ustreza našim narodnim in državnim potrebam. Trdno smo prepričani, da nam bo koristila tudi v bodoče.« Turški vlada je izdala ukaz, s katerim se prepovedujejo za časa zasedanja parlamenta vsa zborovanja. Ta prepoved se nanaša tudi na shode državnih poslancev, Slaba letina v Severni Afriki ALŽIR, 14. marca. Havas. Po vesteh iz francoske Severne Afriko bo letošnja žetev tam tako slaba, da ne bo mogla zagotoviti niti prehrane prebivalstva Tunizije, Alžirije in Maroka, kajše, da bi kaj ostalo za lzvoz. Govor admirala Esteva v I unisu dovolj razločno naglaša to dejstvo. Ta govor je prav za prav pomenil poziv na prebivalstvo, naj v bodoče še bolj omeji svojo potrošnjo živil. Vse tri pokrajine, Tunizija, Alžirija in Maroko, imajo neodvisno upravo. Vloga generala Weyganda je v tem, da vzdržuje med njimi zvezo in rešuje skupna vprašanja. V glavnem je problem prehrane enak v vseh treh deželah. General Weygand je o tem razpravljal tudi v Vichyju. Italijana o položaju RIM, 14. marca. Stefani. Italijanski tisk piše mimo pomena o prihodu Macuoke v Evropo tudi o tem, da je Anglija po izgubi prestiža na Balkanu odločena, stvo-riti novo fronto južneje od tod. Listi komentirajo napade na Malto, govor Hitlerja v Linzu ter zaključujejo z optimizmom v končno zmago. Anglo-ameriška politika na Daljnem vzhodu da je doživela popoln zlom. HITLERJEVE ČESTITKE TISU BERLIN, 14. mrca. DNB. Ob nacionalnem prazniku Slovaške, ki praznuje dve-letnico samostojnosti države, je Adolf Hitler poslal dr. Tisu prisrčne čestitke. PRESKRBA FRANCIJE PARIZ, 14. marca. DNB. šef kabineta za preskrbo z življenjskimi potrebščina- GENERAL WEYGAND mi je zapustil Vichy in odpotoval v Al-žir. Ostal bo v severni Afriki in dirigiral transporte živeža v Francijo. POSEBEN VLAK ZA MACUOKA LONDON, 14. marca. Reuter. Sovjetska vlada je stavila japonskemu zuna-nieimi ministru Maeuoki na razpolago poseben vlak, za potovanje preko SSSR v Nemčijo. TRČENJE DVEH LETAL NEW YORK, 14. marca. DNB. V kanadski provinci Ontario sta dve letali trčili v zraku skupaj. Bila sta dva velika bombnika kanadske voske. Sedem oseb je mrtvih. UMIK JAPONCEV IZ SREDNJE KITAJSKE TOKIO, 14. marcu. Reuter. Japonci so umaknili svoje čete iz srednje Kitajske, s področja, ki so ga bili zasedli žc pred dvema letoma in poL i POŽAR V AMERIKI NEW ORLEANS, 14. marca. DNB. V skladišču v luki je izbruhnil velik požar, ki je uničil večje zaloge kave, sladkorja, krompirja in drugega živeža, škodo cenijo nad tri milijone dolarjev. Mariborska napoved: Pretežno oblačno, hladno in stanovitno vreme. Včeraj je bila najvišja toplota +5.6, danes najnižja 3.5, opoldne cT2.5. Problem dela ¥ nared-nem gospodarstvu Človeško delo in človeške individu-eln® sposobnosti pripadajo osnovnim činite-ljem narodnega gospodarstva. V dosedanjem kapitalističnem narodnem gospo* darstvu, organiziranem pred vsem P° ozko omejenem načelu pridobivanja za podjetnika ali skupino kapitalistov, ne pa po načelu skrbstva za vse, so izgubil' človeško delo in človeške individualna sposobnosti in zmožnosti prvotni svoj značaj osnovnega činitelja narodnega gospodarstva. Fungirajo v njem samo se kot potrošna roba. To pa pomenja, da imajo svojo tržno ceno, ki jo poznamo pod imenom mezda. S tem so pa seveda človeško delo, kakor človeške sposobnosti in zmožnosti podvržene tudi vsem zakonitostim tvorbe tržnih ecn ter postajajo v narodno-gospodarskem procesu objekt špekulacije, kakor običajna potrošna roba. V resnici je pa samo pravična cena za potrošno robo stvarnost. Mezda se pa odkriva v ceni za človeško delo in človeške sposobnosti kot utvara ali iluzija. Denar namreč ne more biti drugega v gospodarskem procesu nego merilo za medsebojno vrednost različne potrošne robe kot delovnih rezultatov. Ne more pa po svojem bistvu predstavljati vrednostnega razmerja potrošne robe do človeško delovne sile, odnosno človeških indivi* duelnih sposobnosti in zmožnosti. S tefflt da dobi delavec za svoje- delo mezdo, se izmenjavata v resnici le izdelana potrošna roba za denar, ne pa delo za denar. Podjetnik odkupuje tako rekoč izdelane proizvode od delavcev na mestu nastajanja. Pri določitvi mezde sta pa učinkujoča le dva činitelja: delojemalec in delodajalec. Osebno svoboden je pa samo delodajalec, ne pa tudi delojemalec. Slednji zaradi tega ne, ker je v današnjem na-rodno-gospodarskem procesu še prodajalec in roba obenem. Saj daje v najem ali prodaja samega sebe, svojo delovno silo, vse, za čim uspešnejše izvrševanje dela potrebne individuelne zmožnosti. Pr* tvorbi mezd ne more torej nikdar delavec nastopati kot svoboden partner nasproti svojemu kupcu. Z dejstvom pa, da imajo človeško delo in človeške individuelne sposobnosti v današnjem narodno-gospodarskem procesu le značaj potrošne robe, gine njih človeško dostojanstvo. Moderni delavci sicer niso več sužnj* v antičnem smislu. Ali od antike, posebno rimske, je človeštvo sedanje dobe prevzelo pravne pojme, ki izvirajo povsefl* še iz gospodarstva, osnovanem nekdai na suženjstvu. Uporabljajo se z malenkostnimi spremembami enostavno za novo gospodarsko stanje, nastalega po silnem napredku tehnike in prefinjene porazdelitve dela. Na osnovi za narodnogospodarske zadeve v bistvu še sedai veljavnega rimskega prava, je svoboda, ki si jo je izvojeval industrijski in večinoma tudi poljedelski delavec v moden** državi, le v tem, da se je zlil pojem lastnika sužnja in pojem sužnja v eno in isto osebnost. Kakor je namreč mogel razP°* lagati svoj čas vlastclin ali svoboden veleposestnik s svojimi sužnji — blago**1' da jih je lahko prodajal ali pa dajal ^ najem, tako dajata delojemalcem v ua' jem industrijski in poljedelski delavec —' dasi sta v ostalem svobodna državljana —, samega sebe, svoje delovne sile *** sposobnosti. V tem tiči tako zvano »moderno suženjstvo« proletariata, ki je že dole0 glavni povod vsakega socialističnega gibanja. Jasno je tedaj, da nimajo gosp*5” darske in socialne krize naše dobe v t°' liki meri izvora v sistemu gospodarstva in socialnih ustanovah, nego jim je P*"a' vzrok v bistvu vse bolj nesocialno miljenje, natančneje: krivo mišljenje li**®’ o sebi, o človeku samemu. Delovnega problema sploh ni moS0^ do dobrega spoznati in doumeti, ako PaITl ni evidentno, da človeško delo in človeške sposobnosti ne morejo in ne sn*e^ biti v gospodarskem življenju roba, da značijo človeka samega, ki ga ne si**e' mo podrejati v gospodarskem procesl) zakonom tvorbe cen kakor potroŠ**0 robo. Dragotin Kved«f »Sporazum nas Je ojačil doma in na tujem Dr. Krnjevič o neomajnem zaupanju hrvatskega naroda v dr. Mačka 9» Glavni tajnik HSS, dr, J. K r n j e v i č je v »Seljačkem Domu« napisal med drugim: »Politična načela naroda.niso kakor suknjič, ki ga lahko vsak dan menjaš. Določena so v prvi vrsti po razumevanju in občutju naroda. Bratje Radiči so hrvafcskemu kmetstvu pomagali, da je postal nosilec svoje politike, graditelj svoje bodočnosti, kovač svoje sreče. Stvorili so močno organizacijo. Zahvaljujoč Radičem imamo da- nes v težkih dneh dober kompas na svoji poti. Predsednik Maček uživa neomejeno zaupanje hrvatskega naroda ne le po svojem jeklenem značaju in daljnovidnosti, nego tudi zato, ker je prežet z nauki bratov Radičev. Zaupanje hrvatskega naroda vanj je neomajno. Hrvatsk« kmetje so za mir, bili so zanj tudi tedaj, ko ni bilo vojne. Nekateri so se nam zaradi te »mirotvomosti« rogali, toda zdaj je vsem jasno, kar nam je bilo že pred 20 leti, da je’mir velika blagodat. Nasprotniki smo vmešavanja v tuje zadeve in spore velikih. Ni to zaradi strahopetnosti, nego zaradi prepričanja, da majhni narodi pri tem lahko samo trpe. Sporazum, sklenjen tik pred sedanjo vojno, dobiva poseben značaj in veliko važnost. Jamstvo je našega miru. Kdor i© v prepiru slab, iahko postane plen tretjega. Sporazum nas je ojačil doma in na tujem.« . Ati Je koncentracija res potrebna? Polemika „Hrva.iskega Dnevnika" o akssji op&zicionalcev S tem problemom se bavi v uvodniku »Hrvatski Dnevnik« ter prihaja do naslednjega zaključka: »Istočasno z alarmantnimi vestmi o nekih zunanjepolitičnih komplikacijah so se širile prav tako fantastične kombinacije o notranjepolitičnih izpremembah. Te kombinacije priha-iajod od onih, ki postajajo nestrpni, ker ne sodelujejo v vladi. Poizkušali so pred dnevi, vmešavati se v državno politiko, stvarno so se s svojo nespretnostjo od nje še bolj oddaljili. Njih nasveti so bili Povsem deplasirani. ker se o onem, na kar oni opozarjajo, vodi tudi brez njih največja briga. Pomanjkanja takta obeležuje ta njih nastop. Njih poizkus, alarmirati javnost, je ostal brez uspeha, na WENDELL VVILLKIE je, kakor poroča DNB. po svojem prihodu h Anglije v USA v radiu kot »pred- žafost je pa potrdil, da ni pri njih ne potrebne odmerjenosti ne političnega talenta. Namesto da bi s svoje strani duhove pomirili, jih vznemirjajo. Tako ne delajo pravi državniki, nego strankarji, ki občutijo, da se jim izmikajo tla pod nogami. Ti opozidonalci zahtevajo v ostalem koncentracijo vseh narodnih sil. Kadar gre za bistvena državna vprašanja, je ta koncentracija brez dvoma potrebna. Treba pa je ugotoviti, da koncentracija že obstoja, ker so trenutno i Srbi, Hrvati in Slovenci v državnem vodstvu in mu prožijo vso podporo. Volilna kampanja v USA je sta^a obe glavni stranki 22 milijonov dolarjev. Od tega so porabili republikanci 16 milijonov dolarjev. \ nekatera pristanišča Norvoško so metali angleški padalci letake, z obvestilom, da se vsa tamkajšnja obala smatra za invazijsko izhodišče Nemcev v Anglijo. Zato da bodo vsa ta področja bombardirana, piše „Neue Zurcher Zeitiing“. Na južne obale Anglije so postavili nove baterije težkih ladijskih topov z mornarskimi posadkami. Tudi so pomnožili ladji' s protiletalskimi topovi, tako da je obramba obale pred invazijo dosegla višek. Usodna pota Bolgarke »Basier Nachrichten« komentirajo politiko Bolgarije in pravijo: »V svetovni vojni se je Bolgarija pridružila osrednjim silam, ki so potrebovale preko njenega ozemlja zvezo s Turčijo. Kakor zdaj, je tudi tedaj zagotovila bolgarska vlada sosede, da nima proti njim nobenih agresivnih namenov. Dne 3. oktobra 1915 je pa stopila proti njim in zaveznikom v vojno. Dne 27. novembra 1919 se je morala Bolgarija z mirom v Neuillyju z brid-Drago nam je, da v tej opoziciorrahu I kostjo V jircu odpovedati dostopu do morja. akciji ni sodeloval dr. Laza Markovič, čeprav je izven vlade. Kot izkušen in odgovoren politik se ni hotel vmešavati v neresne stvari. V teh časih zahteva država, da ima na čelu ljudi močnih živcev in visoko razvitega občutka odgovornosti. To je potrebno, da lahko država očuva svojo jakost in varnost, dostojno ponosne države.« stavnik nemškega naroda« dejal: »Moji Predniki so se izselili iz Nemčije pred 90 leti zaradi tiranije, ker so hoteli živeti kot svobodni ljudje. Spredel sem načela svojih prednikov in hočem živeti kot svo hoden človek.« Za svobodo, za našo zemljo gre! V delu, skrbeh in prepirih je izobraže- do vojne. Meni je vseeno, pod kom sem, ni krog v letih po vojni skoro popolnoma pozabil, da je bila njegova prva naloga slehernemu človeku pomagati, da se popolnoma zave, kaj je svoboda in kaj nam je domovina. Ali moramo Svobodo res spet izgubiti, da vidimo, kaj nam je biia? Pri nas doma še ni vse v redu. Kmet komaj zmaguje velike davke, delavec ne more izvojevati vseh svojih pravic, viničarji hodijo razcapani, stradajo in prezebajo. Vse to izrabljajo judeževe duše, ki prihuljeno kažejo čez mejo: »Vidiš, kako se jim godi tam in tam... Saj bodo itak prišli sem in napravili red. Ko bi le že skoraj...« Naš človek je prepameten, da bi se dal zvabiti v zanko. Tiste sladkobne besede, ki jih širijo potuhnjeni plačanci, obljubljajo raj na naši zemlji, toda za tujega gospoda, ne za slovenskega delavca in viničarja. Res, da pri nas še ni vse v redu. Če si ohranimo svobodo, bomo počasi vse uredili. Gorje mu pa, kdor danes postane suženj. Slišal sem »zgubljenega človeka, ki je take mlatil: »Glavno ie, da ne pride davek moram povsod plačati.« Človek božji, kje imaš pamet! Ali nič ne bereš? Ne gre za davke. Gre predvsem za tvojo zemljo. Tudi naša lepa slovenska zemlja se marsikomu sveti. (Prof. dr. Janžekovič v »Času«). Izgon letalskih družb držav osišča iz latinskih dežel Južne Amerike je zahteval republikanski poslanec Hamilton Fish v USA. Zedinjene države naj bi prevzele akcije teh letalskih družb, poroča 1NB. 1000 turških specialistov in delavcev je zaposlenih pri povečanju tvorniških objektov velikih turških železarn in visokih peči v Ka-rabuku. Dospelo je mnogo strojev za težko industrijo iz Anglije. Železarne in jeklarne bodo delale za državno obrambo. Tako je ostala po vojni užaljena ob strani ter se ni priključila Balkanski zvezi. Zdaj se je pridružila osrednjim silam, ker računa le na tej strani na uspeh. Revizionistične težnje Bolgarov se lahko uresničijo !e na škodo sosedov, Angleži jim v tem pogledu ne morejo nuditi uspehov. Niso vsi Bolgari, tudi menda sam Boris ne, za riziko vojne. Bolgari so notorično dobri vojaki, to so pokazali v treh zaporednih vojnah«. Sposobnosti turške vojske »Action Francaise« v Lyonu piše: »Turški vojak ni za časa zadnjega sultana in prevratne dobe Mladoturkov izgubil svojih vrlin. Ostal Je, zvest, discipliniran, sposoben prenašati najtežja bremena. V defenzivi je izredno odporen in vztraja do kraja na svojem mestu. V Plevni, na črti ob čataldži in na Galipo-liju je dokazal svoje sposobnosti. Nemci poznajo bolje kot marsikdo drug te vrline Turkov, videli so jih od blizu za časa zadnje svetovne vojne. Brez dvoma je Kemalova revolucija še preobrazila turško vojsko. Sijajni boji 1923 v Mali Aziji, v katerih je bila zde-cimirana in poražena grška vojska, so samo dvignili moralo čet.« Hitler v Linzu: Vse drugo bo prej pokleknilo, nego vojska Tretje Nemčije M Ob obletnici vkorakanja v Avstrijo in priključila k Nemčiji je govoril kan-celar Hitler v Linzu in med drugim dejal: »Ustanovitev Nemčije s prokla- & uit ura Koncert orkestralnega dry$tva Glasbene iMIatice ¥ Lfublfarci Orkestralno društvo, ki je bilo ustanovljeno Pred dobrimi 20. leti v okviru Glasbene Matice v Ljubljani, si je takoj ob ustanovitvi Postavilo dvojno nalogo: izvajanje glasbenih tlel mladih sodobnih slovenskih skladateljev ter gojenje godalnega orkestra. Tako so v jzvedbi orkestralnega društva doživela svoj krst mnoga dela sodobnih slovenskih avtorjev: Škerjanca, Osteica, Bravničarja, Lajovica, Arniča, Adamiča, Šantla in mnogih drugih. Godalni orkester postavlja neke gotove zahteve, ki jih veliki simfonični orkester ne po-zna ali pa vsaj v manjši meri. Od izvajalcev *ahteva, razen posebne vaje in orientiranosti v komorni glasbi, še podrobno in natančno !|aštudiranje vseh delnih partitur ter skrajno Preciznost in skladnost vseh instrumentov. Koncert je pokazal, da je naš godalni orkester sposoben ustrezati vsem nalogam, ki l'h postavljajo skladbe te vrste ter jih podati res umetniško zrelo. Prvi del sporeda nas je ^znanil s tremi velikimi baročnimi in pred-hjasičnimi mojstri: Vivaldijem (Simfonija v jj-duru), Corelliiem (Suita) in J. S. Bachom {Koncert za dva klavirja). Vse tri skladbe kažejo vse značilnosti baroka in predklasike: Rilsko in tehnično enostavnost in umerjenost er vsebinsko zaokroženost in jasnost, a to je Prav tisto, kar najbolj manjka sodobnim letnikom. Navedene tri 'ikladbe je godalni orkester Podal precizno, skladno, mirno in uravnoveše-Posebno velja to za Vivaldijev koncert. J Bach’ vem korerlu za dva klavirja sta natopili solistinji ga Silva Hrašovec in Božena ~®rnive£-šapiia. ki sta s svojo vestno igro , n°go domin li k dobremu splošnemu eiek-Drugi 'del -oreda je obsegal dela novejših ........ " Scherzo Frana Lliotke, sodobnega lirvat-skega skladatelja, je bil prvič izvajan v Ljubljani na tem koncertu. Ta skladba je zgrajena na pristnih hrvatskih narodnih motivih in tehnično skoraj dovršena. Gregorčev Pre-lude melancolique, ki je doživel krstno izvedbo, je v glavnem inpresionistična skladba, ki nost gledališkega občinstva, ki tokrat ni popolnoma zasedlo Opere. V ostalih vlogah sta se najbolje uveljavila Janko v vlogi Renata in Dolničar, ki je pel mornarja Silvana (čas bi že bil, da se mlademu, talentiranemu pevcu dodeli kakšna večja vloga). Obe ženski vlogi sta igralsko še dokaj zadovoljevali, mnogo manj v pevskem oziru. Španova v vlogi ve-deževalke Ulrike prepogosto menja registre, Laboševa (Amelija) bi pa mnogo bolje uspela, če bi zmanjšata tremoliranje glasu, ki je posebno občutno v visokih legah. Precejšen napredek je pokazala Ivančičeva v vlogi paža Oskarja. V ostalih vlogah so se uveljavili Klobtiih skladateljev: A Roussela ta), F l.liotke (Scherzo), Jurija .|r (Preh-:! • i'’' !'"' nliqnc) ter impre- 10>iista Cl. Debussyja (Dva plesa). vir vsebinsko in tehnično večkrat spominja na Lupša, Zupan, Jelnikar in Skrabar, nekatera • Lajovčeva dela. Lani je ta skladba Režija je bila Zupanova. Zbor je dobro nabila nagrajena od Glasbene Matice, kar vse- štUdiral Simonitti, le v tretji sliki- je trpela kakor zasluži. Vse skladbe je podal godalni intonacija. Muzikalno vodstvo je imel diri-orkester tehnično dovršeno. Posamezne parti- „en^ Ngffat, kateremu je orkester skrbno sle-ture so bile marljivo in vestno naštudirane, jj| g—_ orkester pa je bil kot celota popolnoma ho- j ' ______ mogen in izglajen. Koncert je nudil poslušalstvu zares poln! k. Avdicija dveh absolventov dramatske umetniški užitek. Odlično zaslugo ima na tem šole g. Milana Skrbinška. V petek, 7. t. m., dirigent g. i.. M. Škerjanc. -lo. se je vršila pred upravo ljubljanske drame | avdicija dveh absolventov šole g. Milana Skr- nosTftVANif- MANfKFVSKFfiA V L1UB- Vinška, ki nam za sedaj z uspehom nadome-GOSTOVANJc. MANOsLVSKLjA V LJLK državno dramatsko šolo. Iz nje je izšlo že LJANsKl Ol fcKi | mn0go prvovrstnih igralcev, ki bodisi zasto- Po daljšem presledku se je zopet pojavil pajo našo odrsko kulturo doma, ali pa se uve-na ljubljanskem odru Anatol Manoševski, te- ljavljajo v tujini. 1 udi zadnja dva sta se nam norist mariborskega Narodnega gledališča, z uspehom predstavila. Bila sta to Mariborčan Simpatični gost se nam je predstavil kot grof Llinko Košak in Ljubljančan g. P o t u š e k. Riccardo v Verdijevi operi »Ples v maskah-s. Odigrala sta skupno nekaj dialogov iz »Kralja Ples v maskah« se stilno močno razlikuje na Betajnovi« in »Hamleta«. G. H. Košak je od vseh Verdijevih prejšnjih del, ki so bila odrsko lepa pojava; vloge pojmuje pravilno, komponirana v strogo klasičnem duhu, ker Lepo je n. pr. prikazal Laerta v burni sceni že kaže precejšnji vpliv romantike. Vsebinska s Kraljem. Manjka mu seveda odrska rutina podlaga je vzeta iz švedske zgodoviue koncem 18. stol, ko so zarotniki umorili kralja Gustava III. Melodije so v popolnem soglasju s tragičnim zapletom opere, ne manjka pa tudi nekoliko humoristične in sarkastične primesi (finale 3. slike!). Manoševski je igralsko kol pevsko zelo zadovoljil. Njegov mehki lirični tenor, spočetka v višinah malce zastrt, se je kmalu sprostil iti sc prijetno uveljavil. Nastop gosta iz Ma- želimo čini več u ribora bi zato .vsekakor zaslužil večjo pozor-1 hrama Talije...! in praksa, torej to, kar menda vsakomur, ki zapusti dramatsko šolo. — v nasprotju z njim je gospod Potušek praktično zrelejši, kajti on že devet let sodeluje na podeželskih diletantskih odrih. Je izrazit karakteren igralec. Glasovno in tudi igralsko je dober. Svoje vloge bo seveda moral priličiti telesnim sposobnostim. Želeti bi bilo, da se usmari v karakterno-komične vloge. Obema želimo čim več uspehov na križevem potu do macijo v Linzu je prekinila z versajskim sistemom. V novem gibanju stoji danes oborožena nemška sila ,ki je krepka, nezlomljiva. Svet bo videl, da bo vse drugo prej pokleknilo nego vojska Tretje Nemčije. Za narodno socialisti onim gibanjem in vojsko stoji ves nemški narod. Prihaja čas, ko se bo tudi Churchill lahko prepričal o tem. V nobeni dobi nemške zgodovine se ni toliko storilo v tako kratkem razdobju. Čas naše zmage prihaja. Tedaj bomo ostvarili načrte, nadaljevali z delom, da bomo dali Nemčiji obeležje države občega socialnega življenja. Moči naroda bodo izkoriščene za dobro vseh Nemcev. Nismo zavezani niti enenm razredu niti enemu človeku, pred nami je le ena želja, da služimo nemškemu narodu, pa naj ta živi na severu ali jugu, vzhodu ali zahodu, pred nami lebdi Velika Nemčija.« MUŠANOV bivši predsednik bolgarske vlade, ki se mu je po zadnjih vesteh posrečilo pobegniti iz Bolgarije. Gosiaodsrske vesti Pred razcepom uradniškega zadružništva Nabavljaine zadruge drž. us|užbencev v banovin« Hrvatski ustanavljajo svojo zvezo V Zvezi nabavijahiih zadrug drž. in sa- j Hrvatskem z raznim blagom in še to ne moupravnega uradništva je nastal odkrit spor med vodstvom Zveze in zadrugami-članicami iz banovine Hrvatske. Te se hočejo odcepiti in ustanoviti za banovino Hrvatsko posebno zvezo, vodstvo sedanje Zveze pa se bori za vzdržanje edin-stva v uradniškem zadružništvu. Na konferenci, ki so jo imele nedavno zadruge iz banovine Hrvatske, je bilo sklenjeno, da si vse uradniške zadruge na ozemlju hrvatske banovine osnujejo svojo Zvezo s sedežem v Zagrebu. Sklepi te konference so bili sporočeni vodstvu Zveze s pripombo, da hrvatske zadruge ne bodo upoštevale nikakšnih razlogov, ki bi šli za tem. da se obdrži edinstvo. Zastopniki zadrug iz Hrvatske trdijo, da je Zveza slabo zalagala zadruge na direktno, ampak preko beograjskih ko-misionarjev ter ni imela volje podpirati gospodarstva na Hrvatskem. Tudi je Zveza vkljub temu, da je imela vse možnosti, nastavila med 150 svojimi uradniki samo največ 9 Hrvatov. Sklep Hrvatov o odcepitvi je dokončen in če ne bo šlo drugače, se bo izvršil s posebno uredbo hrvatskega bana. Vodstvo Zveze je na vse načine poskušalo preprečiti cepitev. To je naravno, .zakaj Zveza posluje z okrog 200 milijoni din uradniškega denarja. Tudi je gotovo, da bi upniki Zveze pred izvršeno cepitvijo zahtevali izplačilo svojih kreditov. Tako bi Zveza bila finančno precej oslabljena in bi morala kolikor toliko omejiti svoje poslovanje. Tudi nova za nih v hrvatski banovini. Vodstvo Zveze je zato izdelalo predlog, ki bi naj zadovolji! zadruge na ozemlju Hrvatske: v Zagrebu bi se naj ustanovila Glavna na bavljalna zadruga drž. uslužbencev, ki bi imela v svojem okrilju vse zadruge hrvatske banovine ter bi jih zalagala z* barske'banovine, blagom, skratka, bila bi njihova poslovna! centrala. Tako bi se preprečila cepitev.] Toda zdi se, da tudi ta poskus za ohranitev edinstva ne bo uspel, zato je vodstvo Zveze že tudi dobilo pooblastilo, da najde podlago za razdelitev. Tako bo ta borba, ki je za kulisami trajala že ve 2. mesecev, končala z razcepom uradniškega zadružništva, ki bo deloma pomenilo tudi njegovo oslabitev. n Umrla je tnali kipaija Mešfroviea, Mai- ta Mešlrovie, 70 letna kmetica iz Dnns**-Kipar Meštrovič je .odpotoval v Prn.is' Njeno truplo bodo položili v družinsK grobnico, ki jo je zgradil kipar. Mestro-vie je svojo mater tudi upodobil. ti Madžarski avtomobilisti, ki so prišli v našo državo, bodo odkrili v Trogir11 spominsko ploščo na bog kralja Bele [' •’ ki je. pred 7(X) leti zbežal pred Tatari ' Trogir. t., n t inrl je dolgoletni skopijanski žu- pan Josip Miliajlovir. ki sc je mnogo udej' Istvoval, posebno v javnem življenju var- Tako poroča »Zemlja«, glasilo bivšega grebška Zveza bo lahko v večjem obsegu i ministra Voje Gjorgjeviča, podpredsed poslovala le z znatno podporo merodaj-lnika Glavne zadružne zveze. Zborovanje celjskih trgovcev Sinoči je bila letna skupščina Združenja trgovcev za mesto Celje. Vodil jo je predsednik Združenja R. Stermecki. Pozdravil je zastopnika Zbornice za TOI, zastopnika Zveze trgovskih združenj in pomočniškega zbora. V daljšem govoru je orisal težavni položaj, v katerem se nahaja trgovstvo v sedanjih izrednih časih. Iz tajniškega poročila je razvidno, da so bili koncem decembra pri Združenju včlanjeni 204 člani in 131 članic, skupaj torej 335. Od vseh članov in članic je bilo protokoliranih 89. Vseh trgovcev, ki so imeli uslužbence, je bilo 136. V trgovski nadaljevalni šoli so bili leta 1940 vpisani 103 vajenci in vajenke. Na novo prijavljenih obratov je bilo lani 33, v obrtnem registru črtanih obratov pa 28. Tajništvo vrši tudi posle trgovskega društva v Celju in bolniške blagajne TBPD v Ljubljani. Zavarovancev je 1044. Na področju Združenja je bilo lani ne glede na stroko 43 trgovin na debelo, na drobno 292, trgovin z mešanim blagom je bilo 114, z lesom 13, z deželnimi pridelki 12, branjarij skupno s trgovinami malega obsega je bilo 84. Sklenili so, da bodo v bodoče sprejemali za vajence in vajenke samo dečke in deklice, ki so uspešno dokončali 4. razred meščanske ali kakšne druge srednje šole z malo maturo. Vajenci in vajenke morajo biti ob času sprejema stari najmanj 14 in največ 16 let. Uprava sme tudi v letu 1941 znižati članarino onim članom, ki so obubožali, onemogli ali pa, ki zaradi drugih izrednih razmer ne mo- rejo plačati članarine, odnosno, da uprava v skrajnem primeru članarino popolnoma Črta, v vsakem primeru na prošnjo člana. Za učence Trgovske nadaljevalne šole v Celju, ki bodo izdelali z odličnim ali prav dobrim uspehom in so naši državljani, so določene nagrade v skupnem znesku 1.050 din. POMANJKANJE GOVEDI Nekateri gospodarski krogi opozarjajo na nazadovanje govedoreje, ki bi lahko imelo pri nas zelo nevšečne posledice. Predvsem se izraža to v pomanjkanju govejega mesa na trgu. Težave pa so tudi pri izvozu obveznih kontingentov za izvoz v tujino. Vzrok nazadovanju je bil tudi v pomanjkanju krme. Zaradi vojne so izvažali v večji meri govedo tudi iz južnih krajev države. Končno pa rabijo v sedanjih razmerah govejo vprego v večji meri, kot je to bil slučaj prej. Zaradi vsega tega predlagajo nekateri, da bi čim preje začeli s načrtnim pospeševanjem govedoreje. na 14.061 milijonov din ter znašal le 10.2Cfo milijonov din."Obveznosti na pokaz so se zmanjšale za 24 na 3487 milijonov. Plasiranih je bilo šc novih 200 milijonov din blagajniških zapisov. Menična in lombardna posojila so narasla za 47.5 milijonov din, eskont bonov za narodno obrambo pa za 61 milijonov din. /lato kritje je bilo 25.45 odst. g Samo tipizirane čevlje izdelujejo italijanske tvomice. Pismo uredniku n Kmetica je postala „mis‘‘ na neki zabavi v Osijeku. Nova .,mis Osijek" je d<>' ma iz vasi Brodancev ter se zove Marta Brkič. n 14 milijonov din bo stala preureditev • - • - Ka- sanatorija in okrevališča za jetične sindoia. n Za sta\o je pogoltni! uro kmet Ivan Barič iz Huma pri Mostam. S kmetom Martinom Bevando sta se v družbi stavila za 200 din, ki jih Ivan prejme, če bo pogoltnil uro. To se je sicer res dogodilo« toda Ivau je moral kmalu v bolnišnico, kjer bo operiran. n Besen volk je. napadel kmete in živino na vse zgodaj v vasi Draginič Podovi pn Jajcu. Ne meneč se. za ljudi je napadel >'!' vino ,pa tudi ljudi, Id so mu prišli na je od lani Pot. Stnc.,k!lle^c s° ’fko ranjcni.Rano J -- pa je dobil tudi volk, ki je na polju po ginil. Obgrizle kmete so oddali v bolnišnico. n Prvo opero -so uprizorili v Splitu te dni v novi splitski operi. Uprizorjena F bila znana hrvatska opera „Zrinjski“. n Od i. 18S2 so tekle pravde za zemljišče vredno 300 din med bratoma Milisavom m Ilijo Srdanovičem ter romale od instance do instance. Tožite 1 j je bil vedno Milisa'% ki je predal to tudi v dedščiin sinu Z arij j.-Ta je letos dvignil tožbo pa jo izgubil dokončno. n „Otmica“ in ženska zvestoba. Milan jMilošev iz vasi Dolovo pri Pančevu je iz' Jvršil ,,ulinico“ dekleta Djurdjevke Kova-Beevk;. Toda po lem „uspehu“ so ga zaprli-lilMed tem pa, ko je „sedel‘', se mn je dekle g Nadzorno takso za inšpekcij« dela je predpisal ministrski svet s posebno uredbo o spremembi in dopolnitvi zakona o inšpekciji dela v višini 1 odst. predpisa-sanega prispevka za bolnike in nezgodno zavarovanje ,ki ga pobirajo krajevni organi Suzorja (okrožni uradi za zav, delavcev). Od tega prispevka obdržijo okrožni uradi 5 odst. za .stroške, 10 odst. dobi osrednja inšpekcija dela v Beogradu, ostalih 85 odst. pa banovinska inšpekcija dela. g Obtok bankovcev se jc povečal po izkazu Narodne banke z dne S. t. m. za 88 Gospod urednik! Ker je v ocenil v. _ »Lovca« v »Večerniku« z dne 4. marca!Pnr°eil° z drugim. h Ha ometi leno moie ime češ »da seml n Streljanje v katedrali sv. Terezije v mio omenjeno moje ime, ces, »cta semgSubotid jr n0stalo ? 15 zabavni koncert, 18.20 in 21.15 zabavna fgl., 23.15 nočna gl. JAN GREŽA: BARBARA CELJSKA Zgodovinski roman lepe Celj’anke Mislim... taki notranji razlogi... no, saj se ne znam jasno izraziti, — se je za hip ustavila Barbara, — sploh nekaj, kar... moj Bog, kako sem se zmedla, — se je zasmejala Barbara, polna notranjih dvomov. — Popolnoma sem se zmedla, saj ne vem, kako bi vam to povedala, prav za prav sploh ne vem. kaj sem vam hotela reči. Pritajeno so se nasmihali njeni zadregi, ki je ni znala skriti. Toda razumeli je niso. Ali tudi Barbara ta hip same sebe ni razumela. Nekaj bi bila rada povedala, a slednjič sama ni vedela, kaj je hotela reči. Nekaj ji je težilo srce, kar bi rada izrazila z besedami. Toda v hipu je v , grozi spoznala, da so to čustva, za ka-' lera ni besed. In to se ji je zgodilo prav zdaj, pred vsemi. Sram jo je bik), ker se je pokazala še tako mlado; kljub svoji bistroumnosti se vendar še ne more meriti z izkušnjami odraslih glav. Nerodno je bilo zaradi zadrege, pa zaradi vneme, ki jo je pokazala za tega krivoverca. Glej, kako iznenada se jc zanj navdušila. Tako iznenada se ji je prikazal pred očmi v popolnoma drugi luči. Zanjo zdaj' ni več bil neumni in zanesenjaški svečenik, ampak mož, ki je neomajno sledil svoji misli, mož, ki se ni bal niti smrti. V Barbarini duši so vstajali obrazi, tuji in neznani, neizmerno čudoviti m vabljivi... ne, ne, ta hip niti same sebe ni več razumela. — Ampak tega ne boste mogli zanikati, — je čez čas v dušku rekla, ko da bi se te misli oprijela kot poslednje rešilne bilke, — da bi z njegovo smrtjo ne turni a tudi kraljeva častna in mož-beseda. — Čast? — Kralj mu je vendar dal jamstveno pismo... — Ah, tako, — je zamahnil z roko gospod groi. — Njegova dolžnost je torej bila, da bi ga obvaroval. — To je vprašanje. Milost, — je povzel Rozgony, — na katerega ne moremo odgovoriti. Vendar pa kralj ni mogel vedeti, ko je izdal jamstveno pismo, kako se bodo stvari slednjič končale. Ko je sedaj vse presodil, je gotovo pravilno iu pametno odločil. — Ne, gospod grof, — je Barbara *frdo dejala, — tako enostavno to ni, ua ta način ne opereš kralja. Dal je svojo bese- do, a je ni držal! — No, — je bil groi Rozgony nekoliko v zadregi, — tako enostransko vendar stvari spet ni mogoče soditi. —• O, pač, gospod grof, — je vztrajala Barbara. — Tale svečenik, ki mu je dal kralj častno besedo, je imel vso pravico terjati, da bi kralj svojo besedo tudi resnično držal! Vsaj v tem slučaju bi lahko bil mož! Prav tako močan in nepopustljiv mož, kakršen je bil oni svečenik, ki se niti pred smrtjo ni skliceval na kraljevo častno besedo. To je bila Sigmun-dova dolžnost, ki bi se ji za nobeno ceno ne smel izmakniti! — Barbara je kar žarela v lica. — Ponavljam: vsaj v tej točki bi se morali izkazati resničnega, častivrednega moža! Toda zdi se, — je še pristavila z dolgo zatajevano zlobo, •— da v njem ni časti! Gospoda se je v zadregi spogledovala. Seveda, seveda, beseda je beseda, in res je, da bi moral Sigmund izpolniti dano obljubo. Toda kako naj vendar tejle ženi pojasnijo, da terja včasih politika stvari ki so kaj nenavadne. — Njegova Milost kralj Sigmund, — se je nepričakovano oglasi! Jan Wa,llenrod, — ni ravnaj nečastno. Vsi so zastrmeli vanj. — Krivoverec služi hudiču, pa naj bi ga bil ta rešil! Na kardinalovih ustnicah je zaigral porogljiv nasmeh. Grof Rozgony je sklonil glavo, da bi ne videli, kako se mu je zlobno skremžil obraz. Barbara pa je Janu Wallenrodu obrnila hrbet in pomislila: bedak. Graja pa, ki mu jo je bila namenila, ji je zamrla v grlu. 5 Njegova Milost kralj je prihrumel ko vihar. Ali ne sam. Z njim je vstopil tudi gospod Henrik iz Plavna v svojem sijajnem oblačilu velikega mojstra nemškega viteškega reda. Oba moža sta malone istih let. Kralj je visok, tršat: nihče bi mu ne prisodi1 petega križa, ki se mu je naglo bližal; samo lasje na sencih so mu rahlo osivel', česar pa od daleč nisi opazil na njegovi košati ruši glavi. A tudi v bradi so se tu iu tam srebrila siva vlakna. V očeh mu je žarel mladostni ogenj. Posebno sedajle: razgret je bi v obraz in sladka utrujenost mu je ležala na veljali. Henrik iz Plavna bi se mogel pob*1' hali s prav tako mladostno zunanjostjo-ampak njegovo vedenje, njegova drža telesa, govor in kretnje, vse je govorilo 0 tem. da se gospod Henrik zaveda svojt-' ga dostojanstva velikega mojstra. A tu ^ viteza ni v sebi zatajil. Njegovo naP meniško dostojanstvenost je prav 1 ^ prav izdajal edino velik črn križ na ,1)ee govetn belem plašču. Dostojanstveno ^ je gibal, častitljivo je zrl okoli sebe, re no je govoril. Videti je bilo, da sta s kraljem že P^__ sej časa govorila o nečem, kar se je z . lo gospodu Henriku izredno važno- v zadnje besede, s katerimi je kralj vstoP ’ so veljale gospodu Henriku: '-■a jfovfce VMmhuind Stanje na ljubljanski medicinski fakulteti Dopis iz vrst slušateljev ljubljanske medicinske fakultete Letos je biia razširjena ljubljanska medicinska fakulteta na V. in VI. študijski semester. Osnovane so bile potrebne katedre in imenovani potrebni profesorji. To pa je tudi vse, za klinike in institute pa ni storjenega še prav nič. Vsi instituti še vedno gostujejo v bivši mrtvašnici in dvonadstropni stanovanjski hiši ob mrtvašnici, klinike pa vegetirajo brez inventarja in postelj v nedokončanem kirurgičnem paviljonu splošne bolnišnice. Ce hočejo profesorji demonstrirati študentom paciente, si morajo te takorekoč izposojati od bolnišnice. Ker spada medicinska fakulteta pod prosvetno ministrstvo, bolnišnica po pod socialno, je to zelo delikaten in kompliciran postopek. Kako težko je delo, predavanja in vaje na taki fakulteti, si bo lahko vsakdo ustvari! pravilno sliko iz sledečih podatkov o stanju institutov in klinik naše slovenske medicine. slušajo medicinci skupno s tehniki. Vsekakor nadvse potrebno praktično delo. V Zagrebu služijo medicincem ta predavanja sila tnalo v njihovi poznejši zdravniški praksi. Predavanja iz organske kemije pa za medicince sploh ne obstajajo. Tako je ljubljanski me-dicinee prepuščen samemu sebi, da črpa svoje znanje kemije iz knjig, ki so često sumljive znanstvene vrednosti. Biokemije, te najvažnejše panoge kemije za vsakega fiziologa in zdravnika, sploh ne predavajo in seveda, kar je sicer čudno, tudi ne izprašujejo pri izpitu iz kemije. Institut za medicinsko fakulteto spioh ne obstaja. Praktične vaje iz analitske kemije so v laboratoriju. Pripada fiziološkemu institutu in je nameščen v kleti. Prostornina laboratorija je 84 kub. metrov. V njem dela povprečno 40 študentov, tako da znaša količina zraka za vsakega poedinca nekaj čez dva kubična metra. Higiena pa zahteva 20 do 25 kub. metrov za poedinca. V labora- Najboljši dokaz je anatomski institut, ki go- toriju so tri mize; njih skupna dolžina znaša stuje v prosekturi ljubljanske bolnišnice. Pro- 16 m. Torej odpade na vsakega študenta kos fesor predava anatomijo v prostoru, ki ima mize v dolžini 40 cm. Če odbijemo od skup- 50 kvadratnih metrov površine. V tem prostoru so vsak dan predavanja za 2 semestra, če vzamemo, da obiskuje predavanja samo po 60 študentov, si lahko predstavljamo, kakšna muka je prebivanje v taki tesnobi in atmosferi. Povrh se vrše v tem prostoru vsak dan tudi številne obdukcije. Prav nič bolje ni s fiziološkim institutom, kjer so prostori daleč pod minimalno potrebo. Laboratoriji docentov so stlačeni v majhne čumnate. V njih je vsako zadovoljivo delo nemogoče. Ti laboratoriji so v pritličju in v drugem nadstropju. Zato morajo docenti neprestano tekati po stopnicah iz pritličja v drugo nadstropje. Isto je s histološkim institutom, da tako imenujemo oni dve sobici, ki se sicer resnično nahajata v istem nadstropju ,toda če hočeš priti iz ene v drugo, moraš najprej po stopnicah navzdol, nato pa po nekakih lesenih zasilnih stopnicah spet nazaj v drugo sobo. ............... še bolj čudna je zadeva s kemicmm institutom in s kemijskimi predavanji za medi-cince. Predavanja iz anorganske kemije po- ne površine laboratorija površino, ki jo zavzemajo mize, polica za reagente in digesto-rij, ostane še 14 kvadrat, metrov površine. Torej po teh 14 kvadr. metrih površine se giblje 40 ljudi, katerih delo zahteva prav gotovo nekaj preciznosti in ni brez vsake nevarnosti. Običajna slika v laboratoriju je, da vidiš kolego, ki jemlje reagent iz spodnje police, nad njim pa vliva tovariš koncentrirano žvepleno kislino v epruveto. Rezultat; opekline po rokah in vratu in niti malo estetske luknje na nogavicah in obleki naših me-dicincev. Stalna pa je nevarnost kakih večjih nesreč. Razen kemije, anatomije, fiziologije in histologije spadata med izpite prvega rigoroza še fizika in biologija. Predavanja iz teh predmetov še zdaleč ne odgovarjajo potrebnemu minimu. To velja zlasti za biologijo. Za biologijo, ki je danes zelo važna znanstvena panoga in katere izsledki so velikega pomena tudi za praktično medicino, ni mogoče najti sredstev, da bi se uredil skromen institut, v katerem bi docenti in slušatelji opravljali imajo biološki institut, katerega prostori so skoraj večji od cele naše univerze. Patološki institut gostuje skupaj z anatomskim v bivši mrtvašnici bolnišnice. Za potrebe patološkega instituta so na zadnji hiši prizidali še eno secirno dvorano, in to je vse. Bakteriološkega instituta sploh ni in je vprašanje, kako bodo letos študentje vršili svoje bakteriološke vaju, ko ni za to sploh laboratorija ne mikroskopov. Kirurška in interna klinika sta v nedograjenem kirurgičnem paviljonu, toda to je samo formalno, ker te klinike nimajo sploh ne inventarja ne postelj ne bolnikov. Kakor vidimo, je resno znanstveno delo na ljubljanski medicini nemogoče, njen nadaljnji razvoj pa zaradi takih razmer docela problematičen. Ljubljanski medicinci zato z upravičeno skrbjo vprašujejo, kaj bo z njihovo fakulteto, ali bo jeseni odprt tudi VII. semester, ali pa bodo še dosedanje semestre ukinili. Stojimo na stališču, da je izpopolnitev slovenske medicine pereče vprašanje vsega slovenskega naroda in da je treba to vprašanje rešiti ” takoj, brez odlašanja, sicer nima ljubljanska medicinska fakulteta nobenega smisla. BANSKI SVETNIK IZ OBRENOVCA GRADI BOLNIŠNICO IZ LASTNIH STROŠKOV Redek primer v današnji dobi je gotovo človekoljubna akcija banskega svetnika drinske banovine g. Aleksandra Simonoviča iz Obrenovca, ki je sklenil zgraditi v svojem rojstnem kraju bolnišnico. ki bo veljala nad milijon din. TRIJE OČENAŠI NA KORUZNEM ZRNU Drobnopisec Nikola Barbarič iz Dubrovnika je dosegel te dni nov rekord v drobni pisavi. Na majhno koruzno zrno je trikrat napisal celo besedilo očenaša. Največje njegovo delo v drabnopisu je 60x60 mm velik iormat, na katerem je napisal Vso zgodovino Jugoslavije, ki obsega 1.300.000 črk. ZA VELIKO NOC BO PRIŠLO VEC STO MADŽAROV V Dubrovniku so prejeli službeno obvestilo Turističnega urada v Budimpešti, da bo prispelo za Veliko- noč v Dalmacijo več skupin madžarskih turistov. Doslej je prijavljenih več sto Madžarov. Tihotapstvo saharina v Prekmuru Tihotapstvo v Prekmurju zelo cvete,, pokvaril iu nesreča je hotela, da se je slasti s saharinom, ki ga prodajajo rev- vozilo ustavilo vpravpred hišo, v kateri 'je bila finančna kontrola. Tihotapci so se razbežali, k šoferju pa je pristopil pod' iiemu prebivalstvu, tihotapci pa si delajo ogromne dobičke. Kljub temu, da je stroga kontrola, je tihotapska strast neztnanj šana. Doslej so iz središča tihotapstva v Prekmurju, iz Lipe ustrelili že 7 mladeničev. vendar jih to še ni izučilo. Te dni je mlade fante spet gnala tihotapska strast na delo. V Pertoče so poklicali neki soboški avtomobil, na katerega so naložili 150 kg saharina. Med potjo se je avto jeten domačin, ki je pomagal tihotapsko blago skriti, da je šofer lahko mirno popravil avto. Za »uslugo« si je obdržal dva zaboja zahariria, ’ ki so iu tihotapci odkupili z 2000 din ter nadaljevali pot v središče Prekmurja. Tam so jih zasačili in prijeli. *»fw? Razstava slovenske likovne umetnosti Za razstavo, ki jo je priredil Klub slovenskih akademikov v ptujskem Narodnem domu, vlada med Ptujčani precejšnje zanimanje. Od otvoritve je obiskalo razstavo že preko tristo ljudi. Vendar bi se morali Ptujčani v še večji meri zavedati pomena te razstave in bi jo morali obiskovati V še večjem številu. V nedeljo. 16. t. m. bo vodil po razstavi znani umetnostni zgodovinar in kritik V soboto, 15. t. m. bo ob 20. predaval g. dr. Šijanec v prosvetni dvorani Mladike o slovenski likovni umetnosti. p Vlomi v Halozah še, niso prenehala Sedaj je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo posestnika Brtasseka v Majskem vrhu. Vlomilci so s silo vdrli v stanovanje in odnesli za več tisoč din vrednosti v perilu in drugem. S seboj so vzeli tudi škropilnico, celo vrečo modre galice pa so Prihodnji teden bo naša uprava ustavila pošlllanie lista vsem naročnikom, ki so prejeli opomin, pa niso dolžne naročnine poravnali. — Kdor ne želi, da bi mu uprava list ustavila in da ne bi s tem izgubil pravice do smrtno nezgodnega zavarovanja za din 10.000'- naj takoj nakaže dolžni znesek. »VBČERNIK« nprava c. Zborovanje lovcev. id Lovsko društvo v Celju je irnelž redni občni zbor. Predsednik g. direktor Mravljak je poročal o splošnih smernicah, po katerih je društvo delovalo. Krivo lovstvo z zankami se je tako razpaslo, da huje ogroža revirje kakor lcrivolovstvo s puško. Tainik Zorko je med drugim poročal o pokončavanju lovit in kmetijstvu škodljivih ptic roparic. Da bi se preprečile zlorabo, naj bi Zveza lovskih društev izposlovala uredbo, po ka- pripuščeni Nezgodno in jamstveno zavarovanje je s povišanjem članarino sedaj urejeno za vse članstvo. Odborniki, ki so po § 15 društvenih pravil odstopili, so bili zopet izvoljeni. poleg tega pa je bil izvoljen še g. Bogomir Zdolšek. c Oljski šahovski klub je priredji brzo-turnir za drugo moštvo. Udeležilo se ga je 10 igralcev. Prvo mesto je osvojil P. Lorbek z 8, drugo I’ Greln s 6 in pol, tretje B. Pleterski s 5 in pol točkami. c Male oglas* oddajte v upravi ,,Ve-černika" v Celju, Prešernova olica 3. Tam se sprejemajo 'tudi novi naročniki. Poleg tega bo priredil madžarski Tou-ring klub avtomobilski izlet v Dubrovnik, (d bo trajal teden dni. g. dr. Fran Šijanec iz Celja. Zato pridite j raztresli v bližnjem grmovju, v nedeljo v čim večjem številu na raz- j p Kino Ro.val predvaja danes in jutri stavo ’ ~ I „V objemu strasti". C«lie JADRANSKA STRAŽA V CELJU ie polagala v sredo obračun dela. Preds. dr. Alojz G o r i č a n je v začetku počastil spomin pok. člana JS dr. Sv. Semeca, ki ie bil v prvih letih tudi odbornik JS v Celju, dalje izrekel zahvalo vsem, ki so Dodpirali delo JS, posebej pa se je zahvalil vsem celj. šol. vodstvom in učiteljstvu za njihovo uspešno delo v društvu. Tj. M. F er 1 a n c je podal tajniško IHiročMo, ki je pokazalo živahno delo društva kljub dogodkom, ki vsako večje delo ovirajo. Število članstva je letos popaslo. Posebno je omeni! uspeh akademije v novembru in delo poverjeništva JS na Ostrožnem in v Cretu. Blagajniško poročilo je radi odsotnosti blagajnika g. C. Sadarja prečital tajnik in izkazuje lep uspeh tudi v tej smeri. Cisti dobiček prireditev je odbor vrnil mladini za Potrebe Podmladkov in dijaških kuhinj. '4er so letos letovanja odpadla. Na pred-prim. g. dr. Iv. Rajšpa ie prejel odbor za svoje marljivo delo razrešnico s Pohvalo Pri volitvah je bil izvoljen ktnsV odbor v celoti / dr. Al. Goričanom tla čelu, ki predseduje društvu že od usta novitve dalje. Po občnem zboru je bilo v dvorani Ljudske univerze predavanje o Hrvatskem Primorju. Predavatelj ravnatelj Putnika na Sušaku, J. S. Vrignanin je z besedo in barvnimi posnetki vseh turističnih krajev Primorja navdušil zelo številne poslušalce za lepote tega dela našega morja, ki je Slovencem najbližji. o Diplomirali so na ljubljanski pravni fakulteti Ignac Kranjec iz Vel. Polane, Joško Cigan iz Crensovcev, Stefan Simončič iz Radeč in Jože Žabkar iz Velike, vasi pri Krškem. o Premeščena je od »Sv. Stefana pri Šmarju v Kostrevnico učiteljica Gabrijela Dornike va. L o Prvo škofjeloško jadralno letalo je v delu. Bo Upa ,.vrabec , izdehijejo pa ga po zemunskih načrtih. o Najagilnejto društvo v Soboti je sokolsko, ki neprestano prireja predavanja in od časa do časa kako igro. v nedeljo, 16. t. m. priredi lutkov oder sok. društva popoldne igro ,,Čarobna igla", katero je napisal dijak 5 razreda g. M. Sumenjak. o Poiar v Prekmurju. Saje so se vnele v hiši Bure ta Jožefa, posestnika v Batov-cih ter so plameni kmalu zajeli vso s slamo krito ostrešje. Zgorela so hiša, hlev in vsa ostala gospodarska poslopja. Zaradi vetra ui bilo mogočo, ničesar rešiti razen živine in življenja Brodolomci s parnika „Orao" NEZNANA PODMORNICA JE TORPEDIRALA NAŠ TRGOVINSKI PARNIK o V Spod. Pleterjah na Dravskem polju se je napil lizola in umrl hlapce Fric Klanjšek. o Turnišče: V nedeljo smo imeli v našem farnem domu kar dva obiska na dan Predpoldne so v njem zborovali delavci. Na to zborovanje je prišel tudi šef borze dela iz Murske Sobote g. Korce, ki je imel daljši govor Izvolili so' tudi novi odbor s sedežem v Turnišču. Po|>oldne po večernicah so pa v našem farnem domu gostovali gasilci iz Velike Polane, z lepo igro ,,Domačija". Posebno naša inteligenca je. bila na tej igri častno zastopana' Igra je uspela in ob tej priliki lahko samo gasilcem iz Polane čestitamo. Vse vloge so bile. najbolje, rešene. K temu je veliko pripomogla tudi luč, katero so si igralci pripeljali s seboj. Posebno kulise so dale. jako lepo sliko igralcem ob močni svetlobi. Zdaj tudi vidimo, da nam je z«lo potrebna elektrifikacija Turnišča in tudi ostalih vasi. ki še nimajo električne napeljave. o Norice iz Kadeč. V nedeljo popoldne so odnesli tatovi gostilničarju Erjavcu v Radečah več dragocenih predmetov, uro /. verižico, kovček in nekaj denarja. — Na ustanovnem občnem zboru ,,Nahavljalne zadruge Bratje Piatnik1 je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Pohar, pod precl-Puki, tajnik Slak, blagajnik Povse ,odbornika Klanjšek in Rahne Antonija, nadzorni odbor ing. Pribl, ing. Prelov&ek ter Sonc Jernej. — V St. Juriju pod Kumom jo -neznana oseba odnesla g. Mrcini, obč. tajniku, več kosov obleke" v vrednosti preko 1500 din. — Lutkovni odsek Sokola v Radečah priredi v nedeljo ob 16. igvo: „Ja-kec kot baronl:. o Nesreča s sokiro. Pri popravljanju voza se je ponesrečil 35 letin posestnik Kališnik Franc iz Podgorja pri Slovenj-oradcu. Pri delu mu je spodrsnila sekira, da si je odsekal tri prste na roki. o Zagorje. Občni zbor podružnice SPD Zagorie-Litija 1» v nedeljo, 16. t. m , «1> 13. v romazinovi koči na Sv. Gori. L7UBL7AMJKI KINEMATOGRAFI Te dni sta se vrnila v domovino dva mornarja s trgovskega parnika »Orao«, ki je postal žriev neznane podmornice. Strojnik Jerko Subašič iz Splita in kurjač Pctar Farac iz Blata na Korzuli sta pripovedovala o strašnih doživljajih, ki jih je imela 32 članska posadka na poti iz Brazilije v Anglijo. Okoli 200 milj zapadno od Gibraltarja ie parnik »'Orao« ustavila neka neznana podmornica št. 10 in pričela s topovskim streljam. Na naš parnik ie podmornica1 oddala 21) strelov, pri čemer sta bila ubita en črnec iz Brazilije in en Finec, do-čim so se drugi mornarji rešili s skokom v morje in z rešilnimi čolni. Nato je podmornica parnik torpedirala ter ga potopila. Naša mornarja sta se rešila s plavanjem. Končno iu je sprejel na krov neki angleški rušilec in ju prepeljal) v Gibraltar. Dva meseca sta bila v Lisboi, nakar sta se preko Madrida in Monako-vega vrnila na Jesenice. 22-21 Angleški Danieli in KINO UNION. Tel film ..Ljubosumnost'*. Linda Tvronne Powel. ’ KINO MATICA. Tol. 22-11. Angleški, zgodovinski film „Na zapoved kraijice". V gl. vlogah Errol Flynn, Bette Davis. ' KINO SLOGA. Tel. 27-30. Ameriški film »Obsodili so človeka". Claude Rains, Glo-ria Dickson. Ouhovita drutat>na komeeffJa z najleosim ljubavnim parom v glavnih vlogah Linda Daraell ia Tyr*aae Power KINO »UNION« - Tel. 22-21 Ljubosumnost Oartes premiera 1 Zabava I Smeh ! N, Zanimivosti Zimski doživljaji iz Sovjetske Rusije Ruski človek je nenavadno odporen proti hudemu mrazu Nemški dnevnik »Frankfurter Zeitung« objavlja zanimiv dopis svojega moskovskega dopisnika o najrazličnejših dogodkih v letošnji zimi v Sovjetski Rusiji Med drugim opisuje dopisnik tudi naslednje dogodke: »V dolgih ruskih zimskih mesecih, ko visijo raz strehe ledene sveče in so okna zakrita z ledenimi rožami, so ruski časopisi polni dopisov o čudovitih dogodkih, ki se ljudem primerijo pozimi. Samo v zadnjih tednih se je primerilo nekaj dogodkov, o katerih ljudje z zanimanjem razpravljajo ob skodelici vročega čaja. N. pr. v zoološkem vrtu v mestu Kalinin je malemu medvedu zmrznil jezik (to se dogaja v Rusiji včasih tudi malim otrokom.) Medved je lizal rešetke svoje kletke, pa se mu je jezik prilepil na železo. Bridko je stokal, dokler ga ni paznik z loncem vroče vode rešil peklenskih muk in nerodnega položaja. V Odesi je strahovito padla temperatura. In vprav v tem času so morali spra vtti na kopno transport dragocenih tropskih živali. Za opice, tigre in leve so v naglici zgradili zasilne kletke, ki jih je bilo mogoče ogrevati. Pač pa je moral slon peš korakati skozi mesto do živalskega vrta. Da bi revež spotoma ne ozebel, so mu sešili debelo suknjo m napravili škornje iz sukna. Ko pa je prispel v živalski vrt, so mu dali 2 litra sladkega rdečega vina, da bi se ne prehladil. Precej nevarnejši je bil slučaj v neki ruski vasi, kjer je nekega zimskega popoldne gladen volk razbil okno kopalnice, v kateri se je pravkar kopal neki kmet. Ta je sicer Tmika Izbirm polil volka, ki je hotel za vsako ceno v kopalnico, z loncem mrzle vode. Vendar se volk ni dal kar zlepa odgnati. Vdrl je v kopalnico ter bi kmetu slaba predla, če bi prav ta hip ne pridrvel v kopalnico kmetov sin, ki je z gorjačo pobil volka. Mnogi zimski dogodki pričajo o neverjetni vzdržnosti in odpornosti ruskega človeka. Tako poročajo »Izvestja« o neki stari ženici, ki je prebila štiri dni pod snežno odejo. Domov grede jo je zalotil snežni metež. Skrila se ie v kup sena, ki ga je sneg popolnoma zamedel. Čeprav se pod težo snega ni mogla niti ganiti, je ostala ves čas pii zavesti. Slišala je strele lovcev, zvončkljanje kraguljčkov na saneh, ki so drvele mimo nje. Šele peti dan je zbrala dovolj moči ter jela klicati na pomoč, dokler je slednjič niso odkrili pod kupom snega. Mimo tega poročajo »Izvestja« o doživljaju 19 ribičev, ki so s sedmimi konji in sanmi prišli na ledeno ploščo ter jih je morski tok zanesel na odprto Kaspijsko morje. Rešili so jih šele po petih dneh, kajti ves Peklenska simfonija groze KAKO JE DOŽIVEL ŠVEDSKI ČASNIKAR LONDON LETALSKI NAPAD NA ta čas je divjalo iaKO s.dix« vreme da niso mogli niti avioni poleteti v zrak. Najbolj čudovito pustolovščino pa ie doživel neki sibirsk’ lovec na morske pse. Na leden plošči je, ne da bi vedel kje se nahaja, plaval 22 dni po odprtem morju. »Pravda« je objavila v dolgem članku dramatični opis vsega, kar je bu preživel v onih 22 dneh. Hranil se je s surovim mesom. Ubiti je moral celo svojega psa, sicer bi umrl lakote. »Kožo sem uoorabil za ‘t da sem vanio zavil noge, ki bi mi sicer prav gotovo zmrznile. Petnajsti dan neznanega potovanja se mi je posrečilo, da sem ujel morskega psa-Ubil sem ga. Možgane in jetra sem pojedel kar topla- To mi je dalo novih moči. Najhuje pa i_e bilo to. da nisem smel vseh 22 dni zatisniti očesa, saj bi sicer zmrznil. Vseh 22 dni sem se moral na ledeni plošči neprestano gibati.« Na plošči je prevozil P° morju okoli 600 kilometrov, kot so kasneje ugotovili. Nesrečneža so opazili s kopnega. Rešili so ga z letalom, ki ga je do zadnjih moči izčrpanega pripeljalo v arktično bolnišnico v Anadiru.« Londonski dopisnik švedskega dnevnika ;;Nya Daglight Allehanda" poroča svojemu listu vtise o bombardiranju angleške prestolnice in pravi: ..Severni del hiš ob Temzi, ki je bil M — Paterega mi priporočate? Veste, mož me ie prevaral! ' '"***' HIP ' ■ začele treskati na zemljo skoro istočasno, ko so zatulile alarmne sirene. Novinar se je skušal preriti proti južni strani reke in je na ta način dospel v bližino dokov. Ambulančni vozovi in gasilci so dirjali sem in tja ter so zvonili, da so se jim ljudje mogli umikati v stran. Neprestano so padale bombe. Prišel sem do vogala neke ulice, kjer me je zadržal gasilski voz. V naslednjem trenutku je bil vogal posnet. Ostali so le še kupi peska, opeke, ometa in razvaline... Videl sem vžigalno bombo, ki je zadela neki rezervoar v plinarni, pravi dopisnik. Toda razdejanje bombe samo ob sebi še ni bilo toliko hudo. Mnogo hujši je bil peklenski trušč, ki so ga povzročali protiletalski topovi in ropotanje letal v zraku. Vse skupaj se je zdelo kakor peklenska simfonija nepopisne groze. Ko sem dospel v ; londonski Westend, se mi je zdelo, kakor da sem se zdramil iz strašnih ! sanj. Veliki deli devetmilijonskega me-j sta so morali doživeti grozo in strahoto vojne, medtem ko drugi okraji sploh še niso okusili njene tragike. “ Park za slepce V Chicagu so pričeli v začetku marca urejati poseben park, ki je namenjen izključno slepcem. V parku bo poleg stezic rn klopic posajeno cvetje, ki intenzivno diši, da bi tako mogli slepci uživati vsaj vonj, ko že nesrečniki ne morejo gledati prirodnih lepot. Cvetni nasadi v parku bodo tako urejeni, da bo vedno v cvetju nekaj vrst cvetja. Duhoviti Henrik IV. Francoski kralj Henrik IV. je prišel nekoč na svojem potovanju po Franciji v neko malo mestece, kjer so ga mestni odposlanci kar najbolj svečano sprejeli. Ko jc pričel mestni župan slavnostni pozdravni nagovor, se je blizu nekje oglasil s svojo abecedo pravcati osel, kar pa govornika ni vrglo iz ravnotežja. Pač pa se je oglasil kralj: — Gospoda, prosim, lepo drag za drugim, sicer ne bom nikogar razumel! Z besedami ne boš ničesar dosegel, potrebna so dejanja. — F. M. Dostojevski. že v popoldanskih urah razdejan po nemških bombnih napadih, so začeli najprej izpraznjevati. Prebivalstvo, ki je stanovalo v bližini ondotnih industrijskih naprav, je dirjalo k vozovom, da bi ušlo peklenskemu trušču. Ko se je ob mraku nemški napad ponovil, je vse drlo v zaklonišča. Bombe so Spor zaradi novega kometa MED ASTRONOME SE VMEŠAVA CELO NEKI ŽELEZNIŠKI PROGOVNI ČUVAJ Pred nedavnim so astronomi Darta-yet, Robone, Cecflio in Tucuman iz zvez-darne v Cordobi v Argentini odkrili v konstelaciji Oltarja v bližini zvezde Alfe nov komet. Ko so to svoje odkritje sporočili javnosti, so se pojavile v argen- M1LAN KAJč: Gospod Viktor Stopil je k oknu in odgrnil zaveso. Od rdečkaste svetlobe, ki se je razlivala na strehah in na zidovju, ga je zaščenelo v očeh, da se je obrnil. Zgodaj izžiti obraz mu je spreletel izraz nevolje. Da se je otrese, si je prižgal cigareto in jel hoditi po sobi gor in dol. Ker se ni mogel ogreti, je odprl vrata in stopil v kuhinjo. Tu je pokadil cigareto do kraja in bobnajoč s členki po mizi čakal na kavo. »Pa ne preveč črno«, je opomnil. Kakor da je gospa Sivkova šele zdaj opazila. Globok vzdih se ji je izvil iz prs. uo-spod Viktor je sedel, si podprl glavo in pikro dejal: »Kaj bi vzdihovali, revica. Mar hočete s tem povedati, kako radi bi se me že odkriža-li? Ne, ne; kar naravnost vam povem, da še malo ne mislim na odhod. Saj pa je pri vas prav udobno, da človek nehote pozabi na tegobe življenja. Pozabi, da nima več staršev, ki bi skrbeli zanj, pozabi končno tudi na zapravljeno zemljo, prijazni hiši in trgovino. če pa se že porodi, vzdrami vprašanje: kam poslej?, je odgovor več kot na dlani: nikamor! Saj vendar veste, draga gospa, da ste iz istega kraja kot moji starši, da ste bili njih dobra znanka. Kdo drugi, če ne vi, mi boste v sili pomogli ali bolje: ste mi dolžni pomoči!« Ker starka ničesar ni odvrnila, je gospod Viktor povzel: »če se me že po vsej sili_hočete oakrižati, pa dobro. Nič enostavnejšega kot to; obesim se, v vaši sobi...« Gospa Sivka se je zdrznila, zatem pa izbruhnila: »Kako pridem jaz, revna vdova do tega, da vzdržujem propadlega bogataša, lopova! S policijo vas bom dala pregnati, še danes!« : Počasi, gospa, le ne se prenagliti. Prav dobro veste, da se za pregreske, kot so moji, ne sedi pri ričetu večno. No, le na to sem vas hotel opozoriti, brez vsake grožnje, ha-ha«, se je gospod Viktor igračka! z besedami iu srknil nekai požirkov kave. Potem ie do- dal spravljivo: >če mi kje preskrbite obede, me ves dan ne boste videli, če pa se vam posreči najti delo za me, seveda primerno, haha, pa se me sploh odkrižate«. Po teh besedah se je gospod dvignil, stopil v sobo po oguljeni površnik in se vljudno poslovil. Starka je komajda zadrževala solze. »Kako dolgo me še bo imel za norca in me izrabljal?« Sesedla se je na stol. »Tega ne preneseni več!« Čim delj pa je sočustvovala s seboj in razmišljala o nesreči, v katero je zašla, tembolj je morala spregledati gospodu Viktorju, tem huje očitati sama sebi. Ali ni edino le njena popustljivost, lahkovernost vsega kriva?« — Pred tremi tedni je bil gospod Viktor potrkal na njena vrata. Toliko, da sc ga ni razveselila. Poznala ga je še kot otroka, zdaj pa mu je bilo morda že štirideset let. Kako naglo minevajo leta. Še vedno je bil Viktor vitke rasti in vljudnega nastopa, le dokaj slabše'se je oblačil. Poprosil je, če sme odložiti kovčeg, češ, do hotela je daleč in kaj nerodno radi nevihte, ki je pravkar divjala, prijatelja, pri katerem je bil povabljen, pa ni našel doma. Ni mu mogla odreči: za eno noč se bo že stisnila v kuhinjo. Potem je našel vsak dan nov izgovor, dokler ji ni skesano priznal, da je njegov težki kovčeg nabasan povečini s cunjami in lesnimi odpadki in da-je on, nesrečnež, prav za prav berač. Ko se je gospa Sivkova za silo pomirila, je očedila kuhinjo in pospravila sobo. Nato se je opravila iskat gre nasveta, pomoči. In kje naj ju najde, če ne v samostanu, pri sestri prednici, ki jo je poznala iz mladih let. *Z gospodom seveda ne bomo delali nobenih izjem, četudi ni običajen berač«, ie odločila sestra prednica, potem ko se ii je bila starka do kraia izpovedala. Zadovoljna s tem, kar je dosegla, se je. gospa .polovila in zavil« proti dom:i. Poslej bo zopet kuhala samo za- se. Nazadnje še morda brez večjih dolgov izvozi do prvega, ko prejme pokojnino. — Gospod Viktor pa je ta čas sedel v kavarni. Kavarna je bila edino razvedrilo, ki si ga je še privoščil, odkar sta prekinila razmerje z gospodično Emo, lahkoverno devico, kateri je obljubil zakon in jo nato neusmiljeno izrabljal, da bi spregledala svojo zablodo. Ko je prelistal nekaj časnikov in si za velikim kavarniškim oknom napasel oči na mimo hitečih meščankah, jc stopil k obešalniku. Tudi pred zrcalom je dokaj dolgo stal in se vpraševal: »Le kako dolgo bom še mogel prikrivati svojo revščino, propast? In kaj potem, ko bo konec miloščin, prevar in lahkovernosti žensk in bo treba prijeti za delo, trdo delo, nevredno mene?«... Pa ljudje so prizanesljivi. Ko je naslednji dan — berači so takrat že odšli —, v samostanu obedoval, se je mlada nuna, ki mu je stregla, očitno zanj zavzemala. Bogve, kako dolgo bi še užival nje naklonjenost, da ni takoj odločno posredovala sestra prednica češ: »Pri nas ne poznamo protekcije!« Razočaran je gospod obsedel pri zelju, v družbi ostalih beračev. . Zdaj je bila mera polna: Užaljeni gospod Viktor se je obrnil na svojo stranko in ta mu je preskrbela mesto pisarniškega sluge. A ni bila to zanj, nekdanjega absolventa trgovske akademije v Gradcu, nova, še hujša žalitev?! ... Ali mu je mogla gospa Sivkova sploh kaj očitati, če se je zdaj znašal nad njo in ga je morala za pol meseca abonirati v Ljudski kuhinji? Sicer da se v nieni sobi obesi in da jo bo hodil po smrti strašit. In starka se je poslej kot senca vlačila po kuhinji, sama kost in koža je je bila. Bogve, kako bi se vse končalo, da se niso daleč v svetu godile stvari, ki so metale svoje sence preko meja sosednjih krajin. Gospod Viktor, ki si tod nikdar ni želel stalnosti, domovin-stv-i, je moral pobrati svoj kovčeg in odriniti. Nihče ni bil tega bolj vesel, kot gospa Sivkova. $e isti d^n, ko je prejela pokojnino, je darovala v samostanski kapeli za tri sveče. tinskih listih neštete izjave raznih astro-uomov-diletantov in pseudoučenjakov. Vsakdo je zahteval, naj se novi kornet imenuje po njem. Med onimi, ki bi radi s svojim imenom krstili komet, je celo neki železniški progovni čuvaj blizu mesta Bemal, ki vehemetno zatrjuje v časopisju, da je on prvi odkril novi kornet. Iz Chile pa se je oglasil astronom Romeo Crrandon, ki ve ček) povedati, da je komet oddaljen 42 milijonov kilometrov od naše Zemlje ter ima 5 milijonov lan dolg rep. Kot drugi tako tudi on zatrjuje, da je prvi odkril komet ter zahteva, da se imenuje »komet Orandon«. Število onih* ki so se prijaviil kot »odkritelji« korneta 'je tolikšno, da je iz vse zadeve nastal prav resen javni spor, ki ga menda ne bo lahko rešiti. Argentinska vlada predlaga, naj nosi novi komet naslov »Komet Argentina«. Francozi popravljajo porušene železnice ■ K ■ 's® j 32 miliionov ie šlo lani v zrak Statistični podatki o konsumu tobaka v Mariboru v lanskem letu nam predstavljajo zanimive in razmeroma visoke številke. V Mariboru so lani izdali za tobak 32,236.929.50 din, od česar odpade na cigaretni papir din 421.200. Ako računamo, da ima nase mesto okrog 35.000 Prebivalcev, odpade na vsakega teoretično 914 din. Ta svota pa se še seveda Poviša, ker moramo odšteti otroke ter tudi mnogo odraslih nekadilcev. Iz tega sledi, da konsum tobaka ni popustil, kakor bi to bilo morda pričakovati zaradi splošne draginje; edina omejitev, ki so Mariborski Fotoklub si je najel na Aleksandrovi cesti 3 svoje prostore, kljub temu, da je ta korak zvezan s precejšnjimi materialnimi žrtvami. Klub najemnine, ki jo mora plačevati, ne more kriti iz minimalnih dohodkov članarine, pač pa prispevajo njegovi agilni člani iz ljubezni do fotoamaterstva prostovoljno vsak po svojih močeh. 2 najetjem posebnih prostorov je odpadel glavni in edini razlog mrtvila v Naročnikom radijskih aparatov v Koroškem predmestju, zlasti v delu med Vodnikovim trgom ter Strmo ulico, je postalo poslušanje radijskih oddaj že prava muka, posebno podnevi. Ako vključite kako šibko radijsko postajo, vobče ne slišite ničesar drugega kot pokanje. To velja v polni meri na pr. za ljubljansko oddajnico, pa tudi za mnoge oddaljenejše srednje močne postaje. Mnogo je že bilo pritožb, bodisi v obliki časopisnih člankov bodisi v obliki dopisov na merodajna mesta, naj bi se vendarle enkrat nekaj ukrenilo, da bi si mogli tudi radijski naročniki brez stalne- si jo naložili kadilci, je bila pač v tem, da so posegli po slabših, a cenejših vrstah tobaka. Največ se je v Mariboru pokadilo »Drava« cigaret, namreč 39,544.400, slede »Ibar« z 29,334.800, nato »Zeta« z 12,765.300, »Morava« s 6,282.500. »Marijana« z 2,040.800, »Neretva« 806.100, »Bled« 476.000, »Vardar 97.000, od vseh vrst cigaret se je pokadilo manje ko po 50.000 komadov. Mariborski kadilci pip so potrošili tudi razmeroma mnogo tobaka. Drugovrstnega tobaka za pipe so pokadili 26.305 kg, klubu. Vodstvo kluba je prepričano, da odslej Mariborski Fotoklub prav nič več ne bo zaostajal za drugimi renomiranimi fotoklubi v državi, ki razpolagajo z mnogo večjimi sredstvi in velikopoteznimi podporami. Kajti talentiranih in požrtvovalnih moči v klubovih vrstah ne manjka. Prvi obvezni sestanek v novih prostorih bo v ponedeljek 17. marca. Vodstvo kluba poziva članstvo k polnoštevilni udeležbi. ga razburjanja in v miru privoščiti užitek, za katerega plačujejo naročnino. Vendar so doslej izostali vsi pričakovani energični ukrepi proti motilcem. Brez dvoma tudi v našem področju povzroča-in motnje neblokirani motorji in masažni aparati. Strokovnjakom bržkone ne bo težko ugotoviti njihovih lastnikov ter jih pozvati na odgovornost. Radijski naročniki v Koroškem predmestju prosimo merodajne činitelje, da čimpreje pošljejo strokovnjaka, ki bo motnje ugotovil ter posredoval, da se neblokirani motorji in aparati blokirajo. G. B. prvovrstnega pa 1542 kg. Med ostalimi vrstami je po množini konsuma na prvem mestu savski tobak z 899 kg, nato zetski z 265 kg, neretvanski s 83 kg, eater in trebinjec s 7.5 kg. Kadilci cigar so pokadili 696.000 mešanih inozemskih cigar, 274.000 Brazilk, 119.800 Portoricov itd., najdražjih Perle de Cuba in Flor de Havana je šlo v zrak samo 210, odnosno 275 komadov. Cigaretnega papirja so Marihgrčani lani porabili 695.100 knjižic ter so zanj izdali 421.200 din. Borba najbednejših z draginjo Nešteto je delavskih ter uslužbenskih kategorij ljudi, v privatnih in v javnih službah, ki jih je draginja zajela, pa se branijo in trudijo, kako bi prebrodili čas, v katerem se nahajajo. Nekatere kategorije se borijo z uspehom, čeprav se menda nobeni ni posrečilo doseči polne odškodnine s povišanjem prejemkov v onem obsegu, v katerem jih je draginja oškodovala. Ampak kdo bi naštel vse one, ki niso še ničesar prejeli ali pa če so, tedaj niti ene četrtine onega, kar bi bilo potrebno in pravično. In med terni so ljudje, ki se boriti ne znajo, nočejo ali pa ne morejo, ker bi sicer še to, kar jim je ostalo, izgubili. To je strašen položaj, ki ga pa žal, tisti, ki' bi v tej stvari mogli kaj storiti, ne razumejo, ker ga sami ne čutijo! Toda poleg vseh neštetih kategorij, pa naj si bodo to aktivni ali upokojeni ljudje, ki se v draginji potapljajo, se nahaja ena, ki sicer ni številna, ampak tem hujše prizadeta in ki je udarjena že brez draginje. Draginja ji je zadala še poseben udarec. To so tisti železničarji, o katerih so časopisi že poročali, ki jim niso pri upokojitvi bila leta službe priznana, za katera so plačali prispevke v provi-zijski (pokojninski) fond. Takih let imajo nekateri preko dvajset. Leta plačana jim niso bila računana za pokojnino, katerih je bilo tudi preko dve tretjine, med tem ko so jim bita računana ona leta, za katera niso plačali prispevkov, katera pa znašajo le eno tretjino ali pa še manj. Oni prejemajo pokojnino med 450 in 650 din mesečno. Ono, kar jim pa manjka, znaša do 1000 din mesečno! Ta krivica, ki je največja, je sicer priznana, ampak ne popravljena. Obljub imajo prizadeti cel kup. Žal, eden prizadetih je obupal ter si skrajšal človeka nevredno življenje na svoj način! Apeliramo na tiste, ki nosijo odgovornost za to, da se dana beseda tudi izpolni, kakor tudi na tiste, ki z svojim položajem lahko vplivajo na to, da se zadeva hitro ter končno uredi. — A. B. m. Mariborski Grk dobil službo. V reportaži smo pisali o življenjski poti Grka. ki ga je usoda pripeljala tudi v Maribor. Zanj se je zanimala tvrdka Mišljenovič in ga zaposlila v svoji avtodelavnici. Tudi to plemenito gesto je treba staviti za vzgled drugim! m. Ljudska univerza v Mariboru. Predavanje dr. Maksa Grossmana v petek, 14. t. m., o angini pectoris, je vsled bolezni predavatelja odpovedano in preloženo na kasneje. V ponedeljek, 17. t. m., bo predaval univerzitetni docent dr. Stevan Pataki o psihologiji mladeniške dobe. m. Pevski zbor Glasbene Matice bo imel drevi važno vajo za Prešernovo proslavo 18 t. m. m šahovska tekma med moštvoma „Gra-fike“ in ..Maratona** je prinesla slednjemu zmago v razmerju 1 :8. Grafiki so nastopili brez najboljših članov, od tod tudi tako visok poraz. Maratonci so igrali z elanom in znatno rutino. m. Mariborska podružnica SPD bo imela občni zbor v četrtek 27. marca ob 19.30 uri pri »Zamorcu«. m Redni letni občni zbor Protituborkuloznc lige v Mariboru bo drevi ob 17.30 uri v dvorani OUZD (Marijina ul. 13). m. Atladinski tamburaškl zbor »Narodne strokovne zveze« bo imel svoj prvi javni nastop jutri ob 20. uri v dvorani Narodnega doma. Občinstvo naj podpre kulturno delovanje delavske mladine z obilnim obiskom, zlasti ker bo prebitek porabljen v socialne namene m Stranka, ki jc izgubila nekaj denarja, naj se oglasi v trgovini Kravos na Alek-i sandrovi cesli. k m. Nesreča s sekiro. 7-letna hči kmečke dninarice Otilija Pečovnikova iz Selnice ob Dravi se je igrala s sekiro ter si je pri tem po nesreči odsekala prst na roki. Ali ste že oddali mali oglas za sobotno števiko m. Na Vodnikovem trgu so našli majhen nahrbtnik z različnimi šolskimi potrebščinami, ki ga je bržkone izgubil učenec I. ali II. razreda osnovne šole. Dobi se na policiji. m. Stražnik je ustavil na ulici krojaškega pomočnika F. L. iz Vojašniške ulice. Ker se ni mogel zadostno legitimirati, ga je odvedel na stražnico, kjer so ugotovili, da ga oblast že dalje časa zasleduje, ker je ponaredil neko uradno potrdilo. m. Flanelasto rjuho in par ženskih nogavic je neki dolgoprstnež odnesel trgovcu Andreju Osetu izpred trgovine na Koroški cesti. * Leposlovne tuje knjige v antikvarični razprodaji z 10 odst. popusta dobite v knjigarni TISKOVNE DRUŽBE, Cankarjeva 1. * Trdo kožo in kurja očesa odstranimo brez bolečin. „BATA", Maribor. * Gospodična Pavla Hictaler lastnica friz. salona ,,PAVLA** je odpotovala dni v inozemstvo v svrho nabave novih aparatov ter študija modernih frizur glede na razširitev saLona. * Dospele nove filmske razglednice v veliki izbiri nudi TISKOVNA DRUŽBA, Cankarjeva 1. m Nočno_ lekarniško službo bosta vršili od 8. do vključno 14. marca lekarna pri Zamorcu, Gosposka 12, tel. 28-12, ter lekarna pri Angelu varuhu, Aleksandrova 33, tel. 22-13. Narodno gledališče Petek, 14. marca: zaprto. Sobota, 15 .marca ,ob 20.: „Brcz tretjega**!. Izven. Nučičeva proslava. Nedelja, 16. marca, ob 15.: ..Habakuk*’ Ob 20.: „Brez tretjega*'. Red A. M. Begovičeva drama »Brez tretjega« je eno njegovih najbolj uspelih odrskih del. Šla je z uspehom tudi preko meja naše države. Bila je uprizorjena na italijanskih in nemških odrih in je menda tudi prva jugoslovanska drama, ki si je priborila veliko priznanje tudi na pariškem odru. To dramo sta si izbrala ob Begovičevi 65-letnici slovenska umetnika, člana zagrebškega gledališča, Hinko Nučič in Vika Podgorska, za proslavo 40-Ietnice umetniškega delovanja Hinka Nučiča, to soboto v Mariborskem gledališču. Tino v Mariboru * ESPLANADE KINO. Odlični francoski velefilm ,,Alarm na Sredozemskem morju" z Rolf Wanko. Aktualen film junaštva. * GRAJSKI KINO. Danes sijani velefilm „Opereta“. Willy Forst, Maria Ilolst, Paul Horbiger, Trude Marlen, Leo Slezak. * UNION KINO. Do ponedeljka „Otroci sodnika Ilardija**. Zabaven film napeto vsebine z znamenito rodbino Hardijev. * ZVOČNI KINO POBREŽJE. 15. in 16. marca ,,Ubijstvo na farmi**. 18. in 19, marca „Rdeča kapica** v barvah. „Ivanček in Marica** češki. Slovenska zimsko športna zveza razpisuje narodno prvenstvo v štafetnem teku 4X10 km dne 16. marca v Planici v izvedbi SK Ilirije. Pričetek tekmovanja je določen na 10. dopoldne, nastopno mesto, predaje in cilj na Slatni pred domom SK Ilirije. Start je skupen. Pravico starta imajo vsi klubi, včlanjeni v SZSZ. Prijave, v katerih morajo biti posamezne predaje že poimensko določene, je treba poslati do 15 III. na Dom SK Ilirije, Planica. Prijavnine ni. DVA OBČNA ZBORA KOLESARJEV Drevi ob 19. bo v lovski sobi hotela »Orel« že dvakrat preloženi občni zbor Slovenske kolesarske zveze za katerega vlada v slovenskih kolesarskih krogih mnogo zanimanja. — Dve uri popreje bo v istem lokalu občni zbor Mariborske podzveze SKZ. s Štafeta ISSK Maribora bo starlala na narodnem prvenstvu v štafetnem teku 4X10 km v Planici, ki ga bo priredila v nedeljo ljubljanska Ilirija. Na pot so odšli tekmovalci Panedl, Burnik, Legvart, Simčič ter Hren kot rezerva. s SK Železničar v Ljubljani. SK Železničar bo odigral jutri svojo prvo letošnjo nogometno tekmo. Pomlajeno prvo moštvo bo gostovalo v Ljubljani proti ligaški enajsterici SK Ljubljane. (NADALJEVANJE NA 8. STRANI) Predavanje o Hrvatskem Primeriti Veliko zanimanje je vladalo za sinočnje predavanje o Hrvatskem Primorju, ki sta ga priredila v dvorani Ljudske uni verze mariborska podružnica Jugoslov. Turing kluba ter Jadranska straža v Mariboru. V imenu prirediteljev je uvodoma pozdravil predavatelja J. S. Vrigna-nina, ravn. Turističnega saveza in »Put-nika« na Sušaku, ravn. Josip Loos, Predavatelj, ki je tokrat že tretjič nastopil v naši sredini, je povedel poslušalce vzdolž jadranske obale ter je svoja izvajanja poživljal z lepimi barvnimi posnetki, ki jih je bilo okoli 200. Posebnega zanimanja so bili deležni oni sniniki, ki so Predstavljali razdejanje na Sušaku, ki so ga povzročili tuji avijoni. Predavanje je v veliki meri seznanilo poslušalce s krasotami naše domovine ter je tako tu- Gospod urednik! Mnogokrat či-tamo v dnevnem tisku pritožbe zaradi slabih cest in ulic. Mnenja smo pa, da spada naš okraj — magdalensko predmestje — v tem pogledu med najbolj zapostavljene dele mesta. Večina cest je močno razoranih, zlasti velja to za Jez-darsko, Puškinovo, Ob železnici, sploh za okolico magdalenskega parka, dalje za Aljaževo, Primorsko ulico itd. V nekaterih teh ulic je cestišče višje od peš poti °b strani, kjer se zaradi tega zbira vsa voda, ki se nima kam odtekati, v zadnjem Času pa vozijo težki tovorni avtomobili tudi že kar po jarkih ob robu ulic, tako da je marsikje odtok v kanale preprečen. V zvezi s tem bi še omenili, da tudi marsikateri hišni posestnik pozablja na svojo dolžnost, da bi posul peš poti ter jih tako Napravil uporabnejše za mimoidoče. Kaj-Pada so pri tem najbolj prizadeti pešci, dvakrat neprijetno je to danes, ko so cene °hleki in obutvi dosegle že takšno višino, kosimo Va, g. urednik, da to našo upravičeno ugotovitev objavite v Vašem listu s Prošnjo odločujočim činiteljem, naj se končno °nkrat spomnijo tudi naših res* 'n ubc. Za uslugo se Vam že vnaorei ? ^valjujemo ... itd. Prizadeti di v propagandnem oziru popolnoma uspelo. Predavanje zvočnega filma »Od Zagreba do Raba« je moralo zaradi nepredvidenih tehničnih težkoč žal odpasti. Prometna nesreča v Nasipni ulici V Nasipni ulici pod gostilno Žohar se je včeraj dopoldne pripetila huda prometna nesreča in je le za las manjkalo, da ni bilo človeških žrtev. Po strmini je zdrvel dvovprežen voz, izTul velik obcestni kamen ter treščil v debelo jablan, kjer se je voz ustavil. Le malo je manjkalo. da voz ni treščil v tobačni kiosk pod viaduktom na Pobrežju. Pobreški cestar naj strmino v Nasipni ulici spet razdeli z jarki, po katerih se bo odtekala voda. Na ta način vozovi ne bodo mogli drveti po nevarni strmini. PROMETNA NESREČA ZARADI NEPRE VIDNOSTI Kuharica Ana Klanževa iz Smetanove ul. je s 3-letnim Borom Gorinškom, sinom gledališkega igralca, v naročju tako neprevidno šla preko Glavnega trga proti tobačni trafiki ob mostu, da se je zaletela v konja enovprežnega voza, ki ga je pravilno in z zmerno brzino vodil proti Kneza Koclja ulici hlapec Majer Matija iz Pobrežja. Pri trčenju je padla. Njej se ni zgodilo nič hudega, otrok pa je dobil ogrebotine po glavi. RAZDELITEV KOLESARSKIH KNJIŽIC V STUDENCIH Uprava občine Studenci razglaša, da se bodo razdeljevale kolesarske knjižice v nedeljo, 16. marca, v občinski pisarni od 8. zjutraj do opoldne. Lastniki dvokoles se opozarjajo, da ne bodo dobili kolesarskih knjižic brez bloka, ki so ga prejeli ob priliki prijave kolesa. m Iz davčne službe. Pri davčni upravi Maribor okolica jo napredoval za davkarja v VIII. pol skupini Perko Andrej, upokojen pa je Kramar Miloš, glavni arhivar v Vlf. pol. skupini. Fotoklub si le najel lastne prostore Kdaj bo konec radijskih moten; ? *porf 4x10 km v Planici Satt Šahovske novice Iz Sovjetske Rusije KDO BO KONČNI PRVAK SSSR? Na nedavnem velikem turnirju v Moskvi za prvenstvo SSSR sta kot znano zmagala Bondarevski in Lilienthal, ki sta z enakim številom točk zasedla prvo in drugo mesto. Keres in Botvinnik sta zaostala na 4. ozir, 5. mestu. Pričakovati je bilo — vsaj tako je takrat poročal ruski radio — da bosta Bondarevski in Lilienthal odigrala še poseben match za končni naslov prvaka. Vendar pa se ni zgodilo tako, ampak je ruski šahovski savez sklenil nekaj popolnoma drugega. V aprilu bo priredil v Moskvi štirikrožni turnir šestih najboljših mojstrov. Dosedanjemu prvaku Bot-vinniku je tako dana zadnja možnost, da reši svoj prestiž oz. naslov. Turnirja, ki bo brez dvoma predstavljal grandiozno bitko, se bodo udeležili: mojster Boleslavski, veliki moister Bondarevski, veliki mojster in prvak inž. Botvinnik, veliki mojster Keres, veliki mojster Lilienthal in mojster Smislov. Zmagovalec dobi naslov absolutnega prvaka Sovjetske Rusije. Dodatno h gornjemu poročilu je sinoči poročal moskovski radio, da bo prva polovica turnirja odigrana v Leningradu, druga polovica pa v Moskvi. Bitka v Leningradu prične že 23. t. m., druga polovica v Moskvi pa 11. aprila. RABINOVIČ, PRVAK LENINGRADA V Leningradu je bil pravkar zaključen daljši turnir za naslov leningrajskega prvaka za I. 1940-4L V precej dramatični bitki, ki je pojenjala šele v zadnjih kolih, je močno zmagal mojster Rabinovlč, ki je dosegel 12 točk. Sledijo šamajev, Toluš in Vasiljev 10J.4 točke, Ravniskij 9VS, Čehover, Iljin Ženevškij in Šnajdeman 81/, itd. S tega turnirja je naslednja partija: 185. španska partija. B|li: Čehover črni: Skibienskij 1. e4, e5 2. St3, Sc6 3. Lb5, a6 4. La4, S16 5. O—O, Sxe4 6, d4, b5 7. Lb3, d5 8. dxe5 Le6 9. a4, b4! 10. a5, Sc5 11. Lg5, Le7 12. Lxe7, Sxe7 13. Sbd2, 0—0? 14. Sd4, Dd7 15. S2f3, Tfc8 16. Sg5, Ii6 17. Sgxe6, fxe6 18. Dg4, Tcb8 19. TadI, Sc6, 20. Sxe61, Sxb3 21. Txd5, Df7 22. Sxg7!, Dxd5 23. Sh5+ in črni preda, ker izgubi damo. TURNIR ZA PRVENSTVO MOSKVE Po končanih polfinalnih turnirjih, ki so trajali skoraj dva meseca, je pričel finalni turnir za letošnje prvenstvo Moskve s 15 udeleženci. Turnir je precej močno zaseden, saj igrajo med drugimi veliki mojster Kotov, moj- stri Kan, Verlinskij, Judovič, Bjelavjenec, Ala-torcev, Panov, Mazel in Dus Uotimirski. Istočasno je v teku tudi turnir za damsko prvenstvo, ki se ga udeležuje 12 najmočnejših moskovskih šahistk. S semifinalnega turnirja je sledeča partija: 186. Damin gambit. Beli: Kotov črni: Jaroševski 1. d4, d5 2. c4, Lf5 3. Sc3, e6 4. cxd5, exd5 5. Sf3, Sc6 6. Lf4, Sf6 7. e3, Ld6 8. Lg5, Sce7 9. Ld3, cS 10. 0—0,0—0 11. Lxf5 Sxf5 12. Dd3, Se7 13. Lxf6, gxf6 14. Sh4, Dd7 15. f4, Dg4 16. Tf3!> Kh8 17. Tg3, Dha 18. Th3, Tg8 19. Sce2, Sg6 20. Sg3, Dg4 21. Df5!, Dxf5 22. Shxf5, Le7 23. Sh5, Tge8, 24. Sfh6, Sf8 25. Sxf7+, Kg8 26. Sh6 Kh8 27. Tg3, Sg6 28. f5 in črni preda. V finalnem turnirju je sedaj v vodstvu Judovič, ki igra zelo podjetno. Veliki mojster Kotov pa je zaostal. V 3. kolu je namreč doživel neprijeten poraz proti Eljcovu. S finalnega turnirja pa sledeča partija: 187. Staroindijska (Finalni turnir, 3. kolo 2. marca 1941) Beli: Judovič Črni: Alatorcev 1. e4, d6 2. c!4, gfi 3. Sc3, Lg7 4. h4. Sf6 5. Le2, c5 6. d5, h5, 7. Sf3, Sbd7 8. Lg5, a6 9. a4, b6 10. Dd2, Sg4 11. Sdl, Sdf6 12. Dd3, Ld7 13. c4, b5 14. axb5, axb5 15. Txa8, Dxa8 16. cxb5, Da4 17. Sd2, 0—0 18. 0—0, Se5 19. Sc3, Db4 20. Dc2, TaS 21. b3, Se8 22. Tel, Spl 23. Lxp4. hxg4 24. Lxe7, g3 25. txg3, Le5 26. Sc4, f6 27. Kh2, Lxb5 28. Sxe5, fxe5 29. Sxb5, Dxb5 30. Df2. Ta7 31. DS8+, Kh7 32. Tfl, Dxfl 33. Dxfl, Txe7 34. Df8 in črni preda. BOLESLAVSKI, PRVAK UKRAJINE V Kijevu je bil pred nedavnim končan turnir za prvenstvo Ukajine, ki je imel 18 udeležencev. S 13 točkami je zmagal mojster Bo-leblavski. Sledijo Bronštain 11 '/,, Kirilov in Rudakovski ID1/-, žuhovieki 10, Goldenov in Poljak 9Konstantinovski in Konstantinopelski 9, Havin 8V2, Appel 8, Tjutin 7, Kni-šenko, Murzin in Saharov 6/1. Gerstenfeld in Kotjerman 6 in Banik 51 /« točke. S turnirja je naslednja zmaga Boleslav-skega: 188. španska partija Beli: Boleslavski črni: Žuhovicki 1. e4, e5 2. Sf3, Sc6 3. Lb5, a6 4. La4, Sf6 5. 0—0, Sxe4 6, d4, b5 7. Lb3, d5 8. dxe5, Le6 9. c3, Le7 10. Sbd2, 0—0 11. Tel. Sc5 12. Lc2, Dd7 13. Sb3, Lg4 14. Sxc5, Lxc5 15. Dd3, g6 16. Lb3, Tad 8 17. Sd4, Le7 18. Sxc6, Dxc6 19. Lh6, Tfe8 20. a4, Db6! 21. Dg3, Le6 22. axb5, axb5 23. h4, b4 24. La4, c6, 25. cxb4, Ta8 26. Ld2, Tec8? 27. Df4, d4, 28. h5, Lxb4 29. Lxb4, Dxb4 30. b3, TcdS, 31. Lxc6, Tac8 32. La4, De7 33. Taci, Txcl 34. Txcl, gxh5 35. Tdl in beli je zmagal v končnici. I š. Šampionat Rostova na Donu za ieto 1341 j je osvojil Melihov. Znana mojstra Bondarev-' ski in Stolberg, ki sta iz Rostova, na turnirju nista sodelovala. PRVENSTVO BEOGRAJSKEGA ŠAHOVSKEGA KLUBA V BŠK je pravkar v teku letošnji prvenstveni nagradni (1. nagrada je 1000 din) turnir, ki se ga udeležuje 16 najboljših klubskih članov, med njimi tudi mojstra Gligorič in Matvejev. Po 6. kolu vodi mojster Gligorič, ki je v 3. kolu premagal v lepi partiji svojega glavnega konkurenta m. Matvejeva ter ima sedaj najboljše izglede na končno zmago. S turnirja je naslednja partija, o kateri pravi beograjsko časopisje, da je doslej naj-iepša partija turnirja. Poglejte jo: 182. Caro-Kann (3. kolo 14. februarja 1941) Beli: M. Udovič črni: R. Stakič 1. e4, c6 2. d4, do 3. Sc3, dxe4 4. Sxe4, Lf5 5. Sgo, Lg6 6. Sf3, e6 7. h4, h6 8. Se5, Lh7 9. Dh5, g6 10. Df3, f6 11. Sc4, Dxdl 12. Db3, b5 13. Le3, Dd7 14. Tdl?, bxc4 15. Lxc4, De7 16. 0—0, e5 17. Se4, Sd7, 18. ad6+, Dxd6 19. Lf7+1, Ke7 20. Txd«. Kxat> 21. Td+, Kc7 22. Txd7 + , Kxd7, 23. Db7 J , Kd6 24. t»4! in črni preda. 55. šahovski oreh Danes pa »ena iz starih časov«. Nekateri jo že poznajo, mlajšim šahistom pa bo »nova«-Doma je iz Perzije, ki je, kot nekateri zatrjujejo, sploh domovina šaha. I »J' takrat so imeli neverjetno mnogo estetičnega okusa. Poglejte: Be-li: Kal, Tc7, Sdo, Sg5 in kmet eb. črni: KhS, Tc2, Tg2, Sc6, Sd8 m kmet na b3. Beli na potezi zmaga. Na videz je beli Bdi na po,«: zn:aga je še v tem, da je na potezi, čim bi prišel črni do sape, je seveda pesmi konec. Kaj P;1 pomeni v šahu biti na potezi, to ve vsak povprečen šahist, zato rešitev bržčas ne do tako težka! 25. marca se bo odigralo prvo kolo tekem v letošnjem pokalnem prvenstvu SNZ, ki je obvezno za vse ligaške in prvorazredne klube, za drugorazredne pa le, ako se prijavijo. Tekmovanje se prične med prvo- in drugorazrednimi klubi po enojnem pokalnem sistemu, zadnja osmorica pa tekmuje nato skup-«0 z ligaši dalje po dvojnem pokalnem siste-Hiti. Izmed drugorazrednih klubov se je pra- Pokalno prvenstvo SNZ s Dravograd'—Meža. Pred nedavnim je bil občni zbor tukajšnega šahovskega kluba, na katerem je bit izvoljen novi odbor s predsednikom .Tankom Ornikom na čelu. Na občnem zboru je bil postavljen načrt dela za bodočo sezono, Igralni dne- vi so vsak ponedeljek in četrtek. Poživljeni klub se bo sedaj uspešno vključil v šahovsko življenje severne Slovenije. š Slovanjgradee. Občni zbor šahovskega kluba ho v soboto, 15. l. 111., ob 20. v posebni sobi Sokolskega doma. š. Prvenstvo Milana je na nedavnem turnirju osvojil Castiglioni, ki je dosegel 7 točk, znani Ferantez pa je za pol točke zaostal na II. mestu. 1 š. V Skoplju je bil pravkar zaključen turnir za prvenstvo 1941. Na turnirju s 14 udeleženci je zmagal Dušan Vučkovič, ki je dosegel 12 točk. Novi prvak Skoplja Vučkovič je izvrsten pozicijski igralec, ki dobro pozna otvoritve ter strategične principe središnice Na turnirju ni izgubil nobene partije. Rešitev 34. šahovskega oreha A. Troicky (Beli: Kgl, Td3, Sd5, kmet c2. črni: Kb8, Tg3, Sa3, kmetje f7, f3 in g2)-Beli na potezi remizira: 1. Tb34-!, Kc8 (>'a 1 Ka7 2. Txa3+, Kb7 3. Tal, Th3 4. Kf2, Thl 5. Tgl! bi črni še izgubil) 2. Txf3L (nepričakovana pointa, kajne?), Txf3 3. Kxg21! in remis, kajti črna trdnjava ima sicer 11 polj, toda kamor koli se postavi, pov; sod je izgubljena. Beli skakač jo namreč povsod zajame. Zares čudovita študija. Tokrat je prejel urednik 17 pravilnih rešitev. Pravilno so rešili: T. Beljan, J. Šneberger, A. Jakolič, dr. R. Klasinc, vsi iz Maribora; .T. F. Sešel in L. "Zajc, Ljubljana: prof. Grašer. S. Jerič. h. Grein in S. Cijan, Celje; Sešek I’., Medvode: J. Jordan. Sv. Jurij ob Sč.; f*. Dctiček. Šmarje pri Jel.; Mr. Hočevar, Radeče; R. Travinič, Zagreb; V. Kočan, Mežica; Dr. D. Senčar, Prevalje. Žreb je določil nagrado — Pastuškinov ..Križev pot Petra Kupljenika" — Pavlu Šešku iz Medvod pri Ljubljani. Kupon za šahovsko nagrado „Večernik“, 14. marca 1941 Alpska kombinacija na Peci Zimsko športni odsek SPD Mežica—Črna razpisuje za 19. m are 1911 tradicionalno medklubsko tekmovanje v alpski kombinaciji za prehodni pokal prireditelja. Smuk bo na 2 km dolgi progi kordeževa glava— Uletova koča z višinsko razliko okoli 500 metrov, start ob 9. dopoldne. Pričetek tekmo vauj a v slalomu je določen na 13. pri Uletovi koči. Pravico tekmovanja imajo vsi verificirani člani SZSZ, prijavili sc jc 'treba do 18. marca na naslov Zimsko športni odsek SPD Mežica—Crna, ali pa dan pred tekmovanjem na Uletovi koči. Prehodni pokal dobi v trajno last oni tekmovalec ,ki zmaga dvakrat zaporedoma. Za prve tri plasirane so določene razen tega še lične plakete. vočasno javil le SK Kamnik. Tehnični odbor SNZ je izžrebal za prvo kolo sledeče pare: Kamnik—Disk, Jadran—Svoboda, Korotan —Moste, Hermes—Grafika v ljubljanskem okrožju, Brežice—Hrastnik, Celje—Atletik (Jugoslavija je prosta) v celjskem okrožju, Slavija—Rapid, Slovan—Siovenjgradec, Mura—Lendava, Drava—Ptuj v mariborskem okrožju. Tekme sc bodo odigrale na igriščih prvoimenovanih klubov. s Slovenska kolesarska zveza v Ljubljani (službena obrožniea podzvezam iu klubom SKZ). Ministrstvo za telesno vzgojo naroda je poslalo kr. banski upravi sledeči’ dopis: ,,Ministrstvo za telesno vzgojo naroda jc obveščeno, da se bivša Jugoslovanska kolesarska zveza v Zagrebu še nadalje predstavlja kot vrhovni reprezentant kolesarskega športa v Jugoslaviji. Zaradi tega je ministrstvu čast obvestiti in opozoriti bansko upravo v Ljubljani, da jc minister za telesno vzgojo naroda s svojim reše-njem od 3. II. pod O. br. 8135 odobril pravila Kolesarske zveze kraljevine Jugoslavije v Beogradu, ki sla jo sporazumno ustanovili Srbska in Slovenska kolesarska zveza, in je potemtakem Kolesarska zveza kraljevine Jugoslavije v Beogradu edini za-konili in priznani vrhovni forum kolesarskega športa v državi". SM NOVANh t/tJUA do 20 besed 15 din vsaka nadaljnja beseda 1 din STANOVANJE obstoječe iz dveh sob 11 kuhinje, sc odda Aleksandrova c. 36, Maribor- 23886-5 L* ROSI Sl do 20 besed 20 din. vsaka nadallnia beseda 2 din NLODENDRIN, MIXDR1N, žvepleno-apncna brozga, žveplo bakreno apno in druga sredstva proti sadnim škodljivcem nadalje apneni orali, Nitrofoskal in druga gnojila oddaja Kmetijska družba — •Meljska cesta, tel 20—83. 23038-11 QBR? IRGOVIN A do 20 bese«’ 20 din. vsak«* nadaljnja beseda 2 din ŠPARGELJEVE SADIKE orjaške jagode, marelice itd-nudi vrtnarija Jemec, Maribor, Prešernova 23918-13 MALI OGLASI do 20 besed stanejo * davkom vred 15,— din. Vsaka nadaljnja beseda !.— din. Kdor Išče slu/bo. plača za tak oglas namesto 15.— din samo 12.— din. Mali oglasi za ženitve, dopise, posest, trgovsko In obrtno reklamo pa stanejo namesto 15.— din 20,— din. Vsaka nadal]n]a beseda v teh oglasih stane 2.— din Za odgovore glede naslovov v malih oglasih znaža posebna pristojbina 3.— din. kateri znesek je treba or!!ožltl v znamkah. Malo oglase le trebu plačati takoj pri naročilu. Pri pis uenlh naročilih so luhkn Dlača v znamkah, /a vso malo oglase, če so debelo tiskani, velja dvojna tarifu. siožno p n m do 29 besed 15 din. vsaka nadaljnja besed« 1 din URADNICO veščo knjigovodstva, slovenske* srbohrvaške in nemške korespondence, išče večje podjetje proti takojšnji namestitvi. Uradnice s prakso imajo prednost. Ponudbe poslati pod »Stalna služba« na ogl. odd »Večernika« 23858-2 Perfektna PLAČILNA NATAKARICA dobi mesto takoj v hotelu z vejikim posetom gostov Ponudbe poslati na ogl. oddelek lista pod »Perfektna«. 23770-2 J oV°l t>»°r „