Ishaja nik dan
delj ln praznikov.

Md HoUda/s.
TA
glasilo slovenske narodne: podporne: jednote
Oredalikt Ui upraTalikl pro
■tort: ?6A? H. I>MwiuUle av.
Offtc« of pubUcatiea: •JSa? Ho. Uwa4al« avo.
Teluphou«: l«wmlal« 4SSS.
LETO—YEAR XL
lUt® jo $3 00.
«-«UM MU« Jmmmit II, Ui«, »t Um »Mt-«mM •t CkUm*o. UUmrnU. uu<W U« Act of Csitrm ol Marrb I. 1IT».
CHICAGO, ILL., ČETRTEK 8. AVGUSTA (AUG.) 1918 ..u^jEl' gs.oo STEV.
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^	NUMBER 188.
***** <*•■ 14*>	by tk. Act »f OctoW t. 1017» — flU	P-t Offk« »f Ckk«,o, 11U»«U. jy »N«, «f tl» Pr-H—t, A. ». luH—P-f»«.fr G—ormi.
Accoptfcac« for »»lllag ot »ycUl r«U of M«Uf __Py»*dsjMgrJ»	iUl W Q»l. », ltIT.	Jw> 14, l»f
Zavezniške zmage na dveh frontah.
V CHICAGU OPUSTE TRI NAJVEČJE ŠTEVILO GLAVNE KOLODVORE. UDU SPUŠČENIH V VO-
OPUSTITEV SE IZVRfil V IN TERESU POTUJOČEGA OBČINSTVA.
Vrhovni želesniiki ravnatelj Mc Adoo v mestu.
Chicago, 111. — V mesto je do-spel McAdoo, zukladniaki tajnik in vrhovni železniški upravitelj, da pregleda glavne kolodvore.
V pod učen i h krogih sodijo, du ho posledica njegovega obiska centralizacija glavnih kolodvorov in opustitev treh glavnih kolodvorov. Mr. Adoo jc naklonjen načrtu železniške komisije v Chi-cagu, ki priporoča, da «e opu-He gotovi glavni kolodvori v interesu železniškega obrata in boljših prometnih zvez zu potnike.
\.irrt priporoča, da sc odpravita kolodvora Dearhorn in Urand Central. Nadalje nameravajo (»pustiti postajo La Salle in /graditi novo postajo hlizo sedanje postaje Park Kow, v katero hi se stekale proge \ se h treh že-leznic.
Vrhovnega železniškega ravnatelju bodo spremljali na pregle-dovulnem potu H. M. Aishton in Hale Holden, okrajna ravnatelja, H. M. Brinkerhoff, zvezni ravnatelj glavnih kolodvorov v Chicagu, in Oscar A. Priče, pomočnik vrhovnega železniškega ravnatelja.
V strokovnjaških krogih prevladuje mnenje, da ima Chicago preveč glavnih kolodvorov, kar le ovira osobni promet in vzame potnikom precej časa, ki se morajo v Chicagu presesti ua vlak druge železnice.
Komaj je vrhovni železniški u-pravitelj prišel v Chicago, so gu radovedni ljudje intervjuvali, kako vlada sodi o prodaji opojnih pijač v železniških obedovalnih vozovih. Mr. .McAdoo jc odklonil diskuzijo o tem vprašanju in dejal, <la so države že uravnale to si vii r.
VIHAR V LOUISIANI
DO V JULIJU.
TE LADJE IMAJO 613,244 TON MRTVE TEŽE.
Nepovabljeni kritičarji adaj molče, ker fakttt govore.
Waahington, D. 0. —~Ameriški ladjegradniški delavci in inženirji dokazujejo vedno bolj očitno /. njihovim delom, du so mc vsi nemški utilitaristični in junker-ski preroki zmotili, ko so prerokovali pred vstopom Združenih držav v vojno, da potapljače is* vo ju je jo zmago Nemčiji in so vsled tega priporočali brezobziren boj s potapljačami na morju.
V juliju so spustili 'več ladij z gradilišč v vodo, kot keduj preje v enem letu. Poročilo, ki gu je objavila brodovna korpora-cija pravi, da je zdrknilo v vodo 12-1 ladij s 631,244 tonami mrtve leže. Naslednja tablica nom kaže, kakšne ladje s<( bile spuščene v vodo:
Mrtva
Vrnte lutljii	Atcvito loiui/ii
I/. j«'kln ............. «7 433,944
1/. 11* mu ............................1 «7,000
Iz I.'hu in jekla...... 3	11,000
NOVA PREDLOGA.0 PROSCA VA2NEINOU-STRIJALNE DELAVCE.
SENATNI ODSEK ŽE PRAVU A O NJI.
RAZ
Na razpravo v kongresu pa naj-brž ne pride pred 10. avgustom.
Hkupaj
........123
031,244
Houston, Tex. — Prek nekaterih pokrajin v Louissiani je dr \ i I tropični vihar s hitrico onem-serndeset milj v uri, ki je napravil škodo na posestvih in zahteval nekaj človeških življenj.
Vihar je hudo poškodoval le talsko polje pri Lake Charlesu, La Škodo nn posestvih v bližini Lake Charlesa cenijo nn miijon • lolarje.v. Kna oseba je bila ubi-ta.
V Vintonu, La., jc vihar zrušil več poslopij in je dosegel Jen-i.ings.
Neki pasa/.ir, ki je dospel /. vlakom v lleuumont, Tcx., pravi, da .!•• vihar napravil veliko škodo v Solphurju, La
KOLIKO SO VREDNI DIAMANTI
New York, N, Y. - V Neu
Vorku je umrl James Buchanan, pur na n pod imenom Diamond .1 im, ki Ml ga smatrali za več-talnega miijonarja. Njegovo po-«.fst\H ho cenili na j>et miljouov
•	bdarjev, dokler je bil ir pri živ i** tt j 11 Zdaj napravili oeeni-• \ njegovega po*e*lva ekaeku-
•	..rji in pravijo, da j«' vredn
< 1 ,57 M,429
V juliju so dovršili eden in štirideset 1 h<irj s 23!$,025 tonami
mrtve leže. Od teh je sest in trideset ladij iz jekla /. 217,025 tonami mrtve teže, pet i/, lesa z IK,-(HM) tonami mrtve teže. Med temi ladjami nista všteti dve jejde-11 i ladji /, I H,H.r).r> tonami mrtve teže, ki sta bili dogrujeni nu Japonskem. Ce vštejemo ti dve ladji, tedaj je bilo v juliju izročenih tri in štirideset ludij s 250,-HN8 tonumi mrtve teže.
Sedanji plovbeni odbor je pričel /. delom v lanskem avgustu. Do 1. avgusta jc bilo dovršenih in izročenih sedem in trideset ladij i/, jekla po pogodbi, ki imu-jo 245,000 ton mrtve teže. Dve sto in deset ladij jc bilo rekvizioni-ranih z I,:i2«,l.r>« tonumi mrtve teže. Vseh ladij jc 247 in imajo 1,571 ,H,r)(i ion mrtve teže.
Takoj v začetku so se oglasili nepovabljeni kritičarji, ki nimajo potrpljenja in so mislili, da se ladje tako grade, kot pek peče ženil je. Zdaj so ti kritičarji u-niolknili, kajti jasno je, da njih kritiku ni bila opravičena, še manj pa pravičnu.
Waahintfton, D. 0. — Nova vo-
jaška predloga vsebuje bolj obširne določbe zu oprostitev lndu-strijalnih delavcev od vojaške službe, da ne b(j pozvanih preveliko število mož iz vužnih vojnih industrij v armado, ki so prekoračili 32. leto.
(leneral Crowder je preti senatnim odsekom izjavil, da se mu je zdelo potrebno nadomestiti bcae-de "delo iu zaposlcije" z besedo "indust rije."
Ta sprememba omogočuje tolmačiti %ukon bolj liberalno in preprečuje, da ne ImhIo pozvani v armado možje, ki vrše potrebna in važna dela.
Mr. Chamberlain, predsednik senatnega odseka za vojaške zadeve, je naznanil, da je odsek zaključil povabiti " vojnega tajnika Bakerjtt in generala Marcha. Vojni tajnik Baker je bil zunaj mesta, generalu Marcha pa pričakuje odsek prihodnji dan. Senator Chamberlain jc dejal, da bi
POROČILO 0 VPLAČANIH DAVKIH PREDLOŽENO V DETAJLIH.
NAJVEČ JE PRINESEL DA VEK NA OSEBNO DOHOD NINO IN NADPROFIT.
Davek na potratne produkte po višajo najbrt nu $1,000,000,-000.
spremembe na fronti."
"Odsek se želi prepričati," je rekel senator, "zakaj zdaj hite, da bi bila ta naborna predloga sprejeta, ko preje niso hiteli."
Samoposehi se razume, da je vojni tajnik imel svojeČHsno tehtne razloge, ko je rekel, da ne želi napraviti sprememb v naborni starosti, dokler ni izdelan obširnejši armad ni program iu predložen kongresu.
(leneral Crowder je dejal, da njemu niso znani vzroki, zakaj >.daj hite z vojnim programom, on samo izvršuje povelja, ki jih prejme.
Senator Chamberlain je rekel, da sc je porodila želja, da m* kongres snidc preje k zasedanju in razpravlja o predlogi. Namignil je, da ne bodo pod vzet i koraki v tej smeri pred 1!». avgustom.
Mr. Dent, predsednik zborničnega odseka za vojaške zadeve, namerava uvesti javno zaslišanje takoj po 19, avgustu, ko sc zbere kongres k zasedanju, Poalal je vsem Članom odseka brzojavko, da ne skliče seje pred 10, avgu-atom, izjema velja le za slučaj, če se člani prostovoljno vrnejo \ VVashingtoif in žele razpravljati o novi vojaški naborni pred-New Harbor, Me. — Ribiška Jogi ladja "Alice and Leslie," ki ji zapoveduje kapitan Thomas N. 06,000 TON JEKLA' OBLJUB Brackett, je priplula v zelo ža- LJENIH NA TEDEN ZA lostnem stanju v pristan. V ladjo	LADJE,
je uhajala voda in mornarji ho
Waahington, D. 0. — Mr. Ko per, komisar za domače davke, je v poročilu ua zakladuiškega tajniku pokazui v detajlih, kako so bili vplačani davki v fiskalnem letu, ki je končalo s HO. junijem t. I.
Odsek bo porabil poročilo za podlago, nu kateri izdelu novo davčno predlogo, ki prinese ijtM,-000,000,000 davka.
Ves davek v miuoleru fiskalnem letu znaša «94,70:1,(MM). Na dohodninski davek in duvek na nadprofit odpade od te vsote *2,839,0R3,(MM), nn razno pa |8fi5,-«70,t MM).
Ta davek je zadostoval za kritje troškov dveh mesecev in pol.
Veliko vstoto je prinesel tudi davek na opojne pijače. Ves davek znala $443,838,(MM) iu od tc vsote odpade #117,55:1,(MM) ua žganje, vino in špirit, #12«,285,
Američani uničili nemški bataljon.
Flsmes |t pod neprestanim ocnjam sovražnih topov.
(MM) pa na pivo in druge varjene odaok rad vpraial radi "vidne pijače. Davek na amodke, cigarc-
8LABA SKUŠNJA RIBlfiKE LADJE S KITOM
morali biti dan iu noč pri sesal-kuh, ako s«' niso hoteli pogrezni-ti.
Philadelphia, Pa. — Charles
Piez, podpredsednik ZVesnegu plovbenega odbora, iu vojni in • Kaj si- je zgodilo? fteatdeset IduntrijaJni odbor sta obljubila bro-
Ir
čevljev dolg kit. se je zaletel v ladjico. kCr so gu ribiči motili pri igranju.
Po izpovedi kapitana je ladja priplula v skupino kitov, ki so plavali okoli ladje in ae krmili / ribicami. Ko je ribiška ladja vstavila *\«»j motor, je vrh vode prinlaval velik kit, ki je po »oditi ribičev tehtal do 25 ton Pla val j»* okoli ladje dvakrat, »e u-
\jegovo zbirko diamantov in «t„vil od nje |*-i in dvajset čev aeulj-v h« cenili na *1.««mi,IMM. lje-%. da se r. vso ftilo vrže proti ...Uii jo pa le za MUH mu nji Mali čolničck, k. je viael ru
de*ni strani ladje, je bil takoj \ irenkah, ladja sama je pa dobi-
VREME
Ifteloma oblačno in vročina naj t malo poneha, mogoče deževni »tiri, lahki vetrovi
Solnčni x/h«d ob 5 ^dočni & 102.
In tak »unek, da so popustile hrastove	in je vinia pričela uhajati vanjo. Toda poškodovan je bil tndi kit. Pri gobcu jc bil 1^1» ko* mesa, ko je podrl mali čoln i ček.
lovni korporaeijl 50,000 ton je klenih plošč in l«,<MM) ton jeklenih tramov vsaki teden akozi pri hodu jo leto. To jeklo zadostuje j »o aod bi mr. Pleza, da zgrade lad je, ki bodo odrinile 10.500,000 ton vod*
PREMOOOVA ŽILA ODKRITA V MESTNEM RUDNIKU,
Pittaburgh, Pa — Meetni avet je avoječaauo dovolil za $100,000 zadolžil ie, da i»dprejo rudnik v Mayviewu Premog *o iskali že dalj čaaa in sedaj mi po izjavi in panovega lajnika M If. (Jott-aehalla »nlkrili premogov o žilo, ki bo dajala na dan 75 Ion premo-ga Premog leži 60 čevljev pod zemeljsko površino In glavni u hod v rudnik napravijo poševen.
te in druge tobačne produkte je vrgel 415«,IKH,(MM).
Duvek na transport, brzojavne depeše in telefonske pogovore, ki je stopil v veljavo dne I. novembru 1. I., je prinesel v državno blagajno $70,7:14,(MM). Davek nu zapuftčniuc umrlih oseb jc vrgel #47,452,(MM); od gledališč, kabaretov, zabavnih parkov iu plesnih dvoran je državna blagajna prejela v osmih mesecih i|i2«,457,-(MM).
Duvek uu produkte, ki služijo potrati, in razne druge produkte, je pripomogel državni blagajni le za $12,995,(MM). Cprava predlaga v novi predlogi, da davek uu te produkte prinese eno miljardo dolarjev.
Med upravo iu odsekom ne vla da popoln sporazum glede novega davka na nadprofit. Zakladniški department priporoča, da ae davek na nadprofit preračuni na imdlagi predvojnega profila Odsek ignorira predvojni profil iu dovoljuje vaem korporacijam, da se odtegne gotova vsota ua podlagi vložnega kapitala, ki ni pod vržena davku.
NEZOODA NA 2ELEZNICI.
Pittaburgh, Pa. — Knajat milj zapadno od Pittaburgha sta uda lila skupaj tovorna vlaku. Posle diee sunka ao alrašne. Mrtvi so trije železniški uslužbenci, deset železniških voz je v podrtinab ir dve lokomotivi sta razbiti.
Proti vzhodu odhajajoči vlak je imel majhen popravek nu lo kouiotivi. Poalal i so lahko loko motlvo, da od /odej porine vlak v ogiba I išče Med tem, ko je la lika lokomotiva rinila vlak, je pridrdral drug tovorni vlak in ae zaletel v lahko lokomotivo. Treske od voz ao letele na vse strani lu nekateri vozovi so strmoglavili doli po nasipu Vlakove |M»drtiue ao bile takoj v plamenu iu pozvali ao ognjegaace Iz Car uegieja, da ao pogasili ogenj.
Pariz, 7. a v g.	IVu umski
vojni stan poroča danes o ua predku zaveznikov na dveh frontah. Na bojišču ob Vesli so trmi-roške Čete v torek ponoči odbile nemške protinapade v okolici kmetije Latlrauge iu okupirale železniško postajo v Ciery Salao-gnc. Dalje so Francozi vjell sto Nemcev vzhodno od Itraiauesu.
Na fronti v Pikardiji so fruu couke čete izvršile lokalne nupu-de v okolišu Montdklicrja in okupirali pus ozemlja južno od •Vumicourta iu jugovzhodno od Mesnil St. (leorgesa.
V Sumpnuiji (vzhodno od Ifein sa) so Nemci napadli fraucoske poatojanke južno ml Auberlva, ali bili so odbiti.
Pariz, 7. u v g. — Iz neuradnih virov poročajo, da je Nemčija izdelala nov in menda zadnji načrt za končanje vojne z zmago. V načrtu je določena ofenziva ua suhem lu morju obenem; oleuaiva
200 vaai iu meat ^okupiranih;
Fooh je imenovan maršalom.
. Pariz, 7. avg. - (leneral Ker-•linami Foeh, vrhovni poveljnik aaveanlAklh armad ua zapadni fronti, je Idi danes na priporoči-lo ministrskega predsednika Cle-meuceaua nomlniran ma tnalom I* Va nci je,
(l)o aduj je Idi Joffre edini inuršal Francije, ki je dobil ta naslov, ko je pred štirimi leti vo-dil fi aucosko armado In prvič premagal Nemce ob Marni.)
Clemeneenu jc dejal ob priliki priporočil«, da se Koahu podeli nuj višji častni naslov, da je general Foeh s francoskimi In ameriškimi četami potolkel Nemce v Ireno! k u, ko so vodili mogočno o-len/Ivo ua 100 kilometrov dolgi /ronll. Pariz je rešen nevarnosti iu xa vezni ki ao reokupirall več kakor 200 vatd lu mest, med katerimi ata tudi Soiaaona in (^ha-lepil Thlerry. Dalje Je rekel Cle-
na suhem jc menda določena v Hi- ^TJfl M r^D T^1 ^
kurili ii al v hMaudri« .......... > .	V-
SAMOMOR NA IZREDEN NA
CIN.
Oonneravlile, Ind — 57 letni Peter Clark je šel na ulleo, al vr-h u glave razlil škafeek |>elroleja in pritaknil je gorečo vžigalico Bil je hkratu ves v plamenu in preden je prihitela pomol, je bil mrtev/ Hin ln h/d »ta Idla priča tragedije. *
kardiji aH v Mandrlji, medtem
ko je udmiriil Schcer, šef nemške gu mornariškega štabu, Že izdal preliminarna povelja r.a pomor sko bitko.
Z ameriško armado ob Visli, 7. avg. Ameriške strojne puške, ki ščitijo naše inženirje pri de lu na mostu od Kianicaa, mu včeraj uničile bataljon nemških strojno-puškurjev iu pešcev, Ko so Nemci opazili, du Američani vozlji) mntcrijul k mostu ua južnem lire. gu reke, so hilro poslali bataljon alroJuupuškarj«v lu infaiiteri stov na bližnji hrib, ki domini ru reko ua dotičuem mestu, A meriški poveljnik je pu slutil že poprej, da dotičul hrib ue obelit nič dobrega in imsluvil je oddelek Izbranih mož s strojnimi puškami na skrito mesto, odkoder no imeli dober |Migled uu hrib. Cim so m* pojavili Nemci, so Američani odprli ogenj, Po poporočilu opu zo vu I cev ui ušel nil i eden Nei« cev lu šc celo uosiici, kl pobira jo ranjence, se ulao upali pokara tl na omenjenem hribu,
Pismen je |mmI neprestanim og njem nemških lopov iu oblaki strupenega plinu, I hIu ameriške čete se ue ganejo z mestu in uu ši lopuičarji krepko odbijajo nemški ogenj.
Ameriški inženirji so na delu pri vseh mostovih nu Venli. 1'run eoske patrulje ua obeh ameriških krilih nagajajo sovražniku nu e> uak način kakor ameriške. Vre-iiip- m' je zopet zjasnilo iu uvij.t liki poročajo, da so opazili v os predju nemške fronte ve^ko gibanje čel iu VOSOV, k i s«' porniče. Jo v severno smer. I/, tega sledi, da ao se Nemci plavili ob Vesli le začasno, dokler spravijo glavno armado iu topove čez liri be na novo črto onkraj Aisne.
Ameriške patrulje aktivne ob Vesli.
Z ameriško armado ob Vesli, 7 avg. Ameriške patrulje mo bi le vao zadnjo noč aktivne na ae verni strani Veale Patrulje so se večkrat spopadle r nemškimi o gladulml partijami iu uničile mi več sovražnih atrojnopušklnlh gnead, Olavui del ameriške arma de še ui prekoračil Veale Ho vraž« nijt obetrelJava a težkimi Kruppo-vin« i topovi hi Ure ob reki Alani lu pokrajino v oradju ameriške ar roade
plenili 700 tujki v.
Nemci tepenl v Pikardiji.
London, 7, avg. — Trije bataljoni sovražnika so včeraj popoldne napadli angleške pozicije v okolišu Villera-Bretouueusa In v prvem navili! reokupirall nekaj ozemlju ,kl so gu Idil odvzeli Av-strulci Nemcem :ll. julija. Okupirano ozemlje je ob i^stl Bru.v Corby kakih devet milj severno-/apudno od Amlcustt.
Diiiics pu javlja maiiul Malg t bojišča, du so angleške Čete takoj nato izvršile močan protinapad lu vrgle Nemce nazaj ter ponovno reokupirule vse začasno Izgubljene pozicije. Kazen tega so Angleži napadli v okolišu Mor-laueoiirta ob rečici Clareuee, kjer to zasedli nekaj nemških postojank in vjell manjše število mož,
Prltiak maršala Poeha je nepo pustljiv.
Pariz, 7. avg Maršal Podi tako m* bo zdaj imenoval, odkar ga je Francija odlikovala a leni naslovom za zmago ob Marti! vzdržuje moč,m prltiak na kronprliičeve armade severno od Veale, kamor ao prlbcžale od Marne zadnji teden. Nemci ae heWio upirajo ua vsej črti, loda njihov odpor M*stoji večjidel v strojnih puškah iu lopovih na oddaljenih hribih; aovražua pehota se je vae. kakor umaknila daleč od Veale Zavezniki iu Američani ao sprejeli odpor za majhen odmor avo. jih čet, medtem pa lire« zamude vlačijo težko artilerljo nu novo črto. Ofenziva se bo nedvomno !>aduljevulu z vso sl|o čim Irna* jo zavezniki vse pripravljeno ra sploAul naval čez Vealo. .
Francozi ao včeraj okupirali Bralsnes šest milj aeverozapadno od Plamena, zadnjo postojanko, ki je Idla še v rokah Nerneev ua južnem bregu Veale. Brez malega vai moatovi na reki ao pod kontrolo zaveznikov ln Arnerlča« nov.
871 Imen v dnevnem | tagub
Waahington, 7 avg ~ Seznam padlih lri ranjenih Američanov ua francoskem bojnem polju je danes naraael za R7I novih imen Skupaj je do danea objavljenih 2641 izgub ameriške armade In mornarske pehote v ofenzivi ob (Dalie ne 9 str., I. kol.)
PROSVETA]
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Ukja duvM r*r«n a«d«l| ia pnuiktv.
LASTNIKA slovenske nakodnb podporne jednotk Cm« of lasov pa dogovor«. Rokopisi so a« vra*a)e.
mirs i iMaaaPBa—	.....ami h . ■
Naročnina t Zadiajenc driav« (isvan Chieago) in Caaada M aa Uto,
{1.10 ca Ml leta ln 76« ia trt moooco; Chieago in iaozamatvo 14.60 aa Ute, lit ca pol lata, fl.ll ua tri snooceo.	_•
mr lamm otik s Ustoasi M PROSVETA"
f«. l*wmdmU Aooom, CUm«», IHhioAs.
"THE ENL1GHTENMENT"
ol tU SUomIo NatioMi
dailv oscapt Snnday aod Hohšags.
OwU Wy tho SUtmU NoIImmI Boaofi« Snwku*y.
Advartiaiag ratoa oa agroomoat
Uaitad Statee (ozeopt Chioogo) and Canaie »« H» J«ar; eoantnea, 14.60 par yaar.
armade na bojišče in jih zalagati z vsemi potrebščinami. Ameriška republika je dokazala, da lahko s skromnimi transportnimi sredstvi prepelje veliko armado prek oceana in jo zaklada z municijo, orožjem, obleko, živili in drugimi sredstvi. Cim bolj bo naraščalo ameriško trgovsko bro-dovje, toliko ložje bodo Združene države prevažale nove armade na bojišče in jih opremile z vsem potrebnim. In v tem je garancija, da bodo nemški in avstrijski avtokratje poraženi.
Kakor je bitka na marnskem bojišču pokazala, da nemške armade niso nepremagljive, ravnotako naznanja prva ladja, ki so jo s Hog Islanda spustili v vodo, zanesljivo zmago in končni triumf Združenih držav in njenih zaveznikov.	.	Z.
Dot«* o ofciopoju a. pr. (J Ca* tJVHm mmJUtTri lla*
i j« 30—18) polo« vaftego l«»»» i« oaalooo " aaroioloa. Paooeito Jo praoo-
NOVA DAVČNA PREDLOGA.
Po vesteh, ki prihajajo iz Washingtona o delu zborničnega davčnega odseka, napreduje delo počasi. To je tudi razumljivo, kajti delo je veliko, pa tudi ni prijetno.
Na kongresnike pritiskajo vsi, ki bi radi videli, da jih novi davki ne zadenejo.
Ali vlada potrebuje denar za uspešno nadaljevanje vojne. Ta denar lahko dobi vlada s posojili ali pa v obliki davkov. Ce vlada izda zadolžnice, jih mora plačati ljudstvo. Ako jih ne plača sedanja generacija, jih bodo morale plačati kasnejše generacije. Davek mora plačati ljudstvo seveda v letu, za katerega je določen.
Zakladniški tajnik je naznanil, d^ bodo Združene države potrebovale v tem fiskalnem letu $24,000,000,000 za financiranje vojne. Jasno je torej, da vlada ne more dobiti te vsote s posojili, kter bi dolg preveč narastel, zatorej želi pomnožiti državne dohodke s povišanjem davkov. Vlada priporoča, da tretjino vojnih troškov krijejo davki. Da se to izvrši, morajo davčni dohodki znašati $8,000,000,000.
Prepričani smo, če kongres obdavči visoko nadprofit in osebne dohodke, da bodo nekateri listi zakričali, da hočejo kongresniki zapleniti premoženja bogatinov. Seveda je tako vpitje daleč od resnice. Ce kongres obdavči z osemdesetimi odstotki nadprofit, še ni to konfiskacija premoženj. Na Angleškem že imajo tako visok davek na nadprofit in vendar Ae ni noben bogatin prišel vsled davka na beraško palico. Kongresniki naj se ne dajo motiti od takega kričanja, ampuk naj izdelajo tako davčno pred logo, da bodo zadeti vojni profiti. Res je težka naloga izdelati tako predlogo, da bodo vsi vojni profitarji prizadeti. Ali če kongresniki izdelajo tako predlogo, ki bo pravično zadela vojne profite, bodo želi zahvalo od ame riškega ljudstva, s
Predsednik je za obdavčanje vojnega profita, ljudstvo želi, da so vojni profiti obdavčeni, zato se ni treba ozirati kongresnikom na kričanje listov," ki zastopajo posebne interese, ker ti listi ne reprezentirajo mnenja ameriškega ljudstva.	Z.
Kenosha, Wis. — Morda nismo
iz Kenoshe eni najglasnejših za Slovenska republičansko združe nje, toda s tem ni rečene, da tu nimamo pristašev. V resnici izgleda, kot da je gibanje za 8RZ. v naši naselbini zaspalo. Razpoloženje med rojaki za to organizacijo je še vedno veliko, paš pa ao nekateri posamezniki zanemarili delo iu tudi sam sem eden tistih, kajti'vsled zaposljenosti v tovarni mi ni preostajalo nobenega časa ,toda v bodoče bom mojo zamudo skušul popraviti.
Zadnja seja lokalne organizacijo, ki jo je sklical brat Fr. Turk, je bila zelo nepovoljna obiskana. To mlačnoet bomo morali v bodoče ozdraviti, da bo zavse mala naša podružnica Slov. rep. /druženja zopet svoje častno mesto v centralni organizaciji.
Nc pozabljaj mo v teh kritičnih važnih časih naših narodnih in terenov in interesov demokracije. Tudi za nas velja pregovor: Kakor si boš postlal, tako boš spal."
Na svetu je mnogo stvari, katerim se čudimo. Občudujemo jih,-ker so nekaj izrednega, ali ker so nuin nekaj nerazumljivega. Taku čudesa so tudi tisti ljudje, ki še sedaj ne vedo, kaj je Slovensko republičansko združenje in kaj zasleduje. Že beseda, ime organizacije pove njen namen. Poleg tega se je v javnosti o nji pisalo toliko, da bi mogel biti o nji natančno poučen vsak, kdor čita naše časopisje; seveda, treba ga je či-tati /. razumu*, ne pa kartakole površno in potenl vreči llat proč * tistim malomarnim izrazom: saj I o ui vae skup nič.
Ce se že trkamo na prša kot demokratičen narod, moramo to tudi dejansko pokazati svetu. Z besedičenjem sami med seboj bomo ostali kaplja v svetu, ki se posuši kakor hitro jo razpihne sapica. Ker smo majhni po Številu, moramo biti toliko delavuej-si, toliko bojevitejši; v tem naj nam bodo v vzgled rojaki v domovini, ki so danes vse nekaj drugega kot so bili v začetku voj-ne. Takrat je večina naroda sle
SE EN PORAZ ZA KAJZERJA.
Kajzer ni doživel velikega poraza le na marnskem bojišču, ampak dobil je .Ae drug udarec, ki mu zanesljivo prinese popoln poraz.
Na 1 log Islandu pri Philadelphiji je največja ladjedelnica na svetu, v kateri so dovršili prvo ladjo "Quist-conek" tako daleč, da so jo spustili v morje. Ladjedelnica je dolga eno miljo in je opremljena s petdesetimi grad i -
1 iln vzgledu klerikalnih voditeljev, ter se klanjala Hahshurža-iioiii z dr. ftušteršičem na Čelu, da jc izgledalo naravnost poniževalno. Todu, kot se je že marsikaj spremenilo v tej vojni, so se spremenila tudi naziranja proste slovenske mase v domovini in bivša pohlevna, ponižna slovenska raja je danes strah vsenemSkemu pohlepu. Neksteri ameriški Slovenci še danes ne morejo razumeti te velikanske spremembe v na-šem narodu v domovini. In vendar to ni teka sprememba, kajti preje so bili naši Slovenci le v n<v kaki omollcl, lz katere jih je moral« vzbuditi vojna, kot je more-
pa ao ai enaki v tem, da ne opazi jo nobenega razvoja. Prvi, ker se jim zdi neuinljiv in drugi, ker se svet spreminja počasi po evo luvijskih pogojih. Ko bi nekoliko bistrejše gledali, bi slednji že la hko spoznali, da se je v gotovi dobi precej spremenilo, v neka lerih državah več, v drugih manj kakor ao bili kje pogoji za evo lueijo. Os pravimo, ds je kapita lizem danea prav tako okruten proti delavstvu kakor je bil prec desetletji, bi to ne bilo prav res, ker si je delavstvo pridobilo raec tem časom 2e velikanske pridobi tve za vsrstvo svojih interesov in si jih še vedno pridobiva. He veda niao padle pridobitve same z neba, kajti zanje se je moralo delavatvo boriti, kot se morajo boriti vsi, kateri hočejo doseči kake uspehe. Imamo priliko, po staviti naše kandidate in če niso izvoljeni, .s tem naša borba še n:i izgubljena. Meščanske strunke so bile vsled javnega pritiska same prisiljene sprejemati od časa do časa zakone, s katerimi so ščitili delavstvo pred prevelikem izkoriščanjem. In tako je šel proces naprej, kor4tk za korakom. Samo zato, ker ne sede v državnih u-radih ljudje moje ali tvoje stranke, še ne smem reči, da je država nedemokratična. Država je demokratična, kajti imamo »plošno enako in tajno volilno pravico in vsi javni funkcijonarji so izvoljeni na podlagi te volilne pravice. Ce je večina konservativnejša kot jaz in ti, potem ne moreva vladati nad njo drugače, kot diktatorsko, To pa ni demokracija. Zato morava prepustiti stvari teku razvoja, in se posvetiti agitaciji na kulturnem in političnim polju. Najvažnejše pri tem je izobraževanje ljudskih mas. Z zabavljanje m in mržnjami sc pa ne izobrazi nikogar. Učitelji, ki hočejo delovati med maso, jo morajo poznati, kajti v nasprotnem slučaju bodo uspehi izostali. Rodite prepričani, da je družim mnogo drugačnejša, kot je bila pred stoletjem. Ves ta čas sc je spreminjala, hitreje ali počasneje, kokor so bile razmere. Sedaj v vojnem času se je spremenila vee kot preje v 50. letih.
> Dan v naravi ne nastane hipoma, nego se noč polagoma pretvarja v dan. Taka je z evolucijo človeške družbe. Za vsako stvar morajo biti stvari dozorele, mi pn moramo našo bojno taktiko urediti po razmerah, da bomo dosegli na ta način kar največje uspehe.
Tak je naš program in ne odnehamo, dokler ne bodo doseženi naši cilji, ki pa pravzaprav niso nikdar doseženi, kajti predno jih dosežemo, nastanejo potrebe za nove cilje. Tako je naš boj večen za večnimi cilji. Ampak sedsj jc naš program tak in za takega sc borimo. Ce nam ni vse po godu, se zato ne odpovemo delu, kar
spremembe čez noč v svetovnem pomenu bespde ao skoro nemogoče. Ce se zgode, imajo nekaj čaaa , ako slabe posledice, ke& razmere niso bile^rele za tako naglo iz-»remembo. To vidimo danea v liliji. Ako mi zahtevamo jugoslovansko federativno repbulik<i, >otno s tem dali narodom v Jugoslaviji šele priliko, da se razvijajo in izpopolnujejo v demokra-iji.* Ampak podluga je potrebna zato in prograni SRZ. je taka podlaga. Razni doktorji, ki so prišli iz avstro-ogrskih kronovin, sc protivijo našemu programu, ker je preveč demokratičen. Ve ste, ti doktorji so prišli iz države,
kjer se je do nedavno volilo po kurijah, ki so za občinske zast o pe še sedaj veljavne. S temi kuri-jaini so merili vrednost ljudi in tisti, ki niso posedovali drugega, kakor svojo delavno moč, so bili
v očeh avstrijskega in ogrskega volilnega zakonika vredni — nič četudi je od njih odvisna drža-žava, kajti delavstvo je tista stvarjajoča sila, brez katere si nc moremo misliti moderne človešk« družbe. Ampak avstrijska in o grška avtokracija je smatrala de lavstvo za najmanj vredno, pa mu je zato dala<tudi najmanj za stopstva. V avstrijski državni zbor so pozneje sprejeli splošno enako in tajno volilno pravico ki pa je še vedno dovolj zavita Kljub temu, da je liila urejena na škodo delavstvu in v drugi vrsti tudi raznim nenemŠkim narodno stim, so se je vsi poslužili, kajt za tiste čase je bilo to v Avstri ji za proletarijat vendarle velika pridobitev. Danes ne bi štela do sti, ker so druge razmere, ki za htevajo tudi večjih pravic.
Jugoslovanski narodi ne zahtevajo več milosti, oni zahtevajo pravic* kajti tudi mednje so prodrli žarki probujajoče svetovne demokracije. Nič več ne moledujejo "njihovo veličanstvo" na Dunaju za koncesije. Nič več ne apelirajo na dunajsko vlado za uvedbo slovenskih napisov na postajah in drugih javnih prostorih. Danes ne ^apelirajo, nego zahtevajo pravico do obstanka, do svobodnega razvijanja. Ni lahak ta njihov boj, kajti /sovražnikov imajo dosti in tudi močni so. Sar mi, brez vsake znanje pomoči bodo podlegli.. Toda, ker se v svojem boju zanašajo na zunanjo pomoč ameriške Vlade in na pomoč Jugoslovanov, ki £ive izven mej avstro-ogrske monarhije, je nji-hav boj toliko vstrujnejsi. Mi moramo razumeti to vstrajnost s tem, da jim damo vso pomoč, kolikor jo je nam mogoče. Mi tukaj sme prosti in sc izražamo prosto. Avstrijski rablji, ječe in cenzura nas ne morejo doseči. Mi lahko izražamo tisto, kar narod v domovini le čuti. Mi imamo veliko ložje stališče vršiti njihove boje, ker nas pri tein nihče ne o-virn, pač pa nam v tem nudi pomoč ameriška republika. Zato je velik greh proti demokraciji, kdor naših rojakov v tako resnih časih ne razume velike zgodovinske naloge našega naroda. Ne vpraRujte: "kaj bomo napravili". Treba je iti v boj z namenom da zmagamo, nc pa, da bomo poraženi. Tisti, ki vprašujemo, kuj pioremo sploh napraviti, so se podali sovražniku brez boja in so
lišči. Na sedem in tridesetih gradiliščih že grade ladje ln L vtMM m|Hjon<l druf||r 1Judlf
v	nekaj tednih bodo dograjena vsa gradilišča, da bodo t\A H0 w MVxeli za boj detnokre-lahko hkratu v eni ladjedelnici gradili petdeset ladij. «lje, katero so ogrožale in jo še
Na Anglrfkem jo v v*ch ladjedelnicah 209 *radili^rt^tlK in Anglija je znana |x> širnem svetu, da v nji zgrade največ xr ljudje, kl gledajo svet s ved-lati i j. ladjedelnica na Hog Islahdu pa ima skoraj eno no enimi očmi. Pred njimi se ni četrtino gradililč vseh ladjedelnic na Angleškem. Ta fakt govori, kako ogromna je največja ameriška ladjedelnica, ki jo v kratkem dograde.
lVva ladja iz te ladjedelnice je zdrknila v vodo,ii; na istem gradiliču so pričeli graditi že drugo. In kmalu bodo na vseh petdesetih gradiliščih gradili ladje. Ko spuste eno ladjo v vodo, prično graditi drugo.
V enem letu bodo zgradili v tej ladjedelnici 180 ladij
vi	jekla. Sedemdeset teh ladij bo transportnih in pasažir-
nkih parnikov, sto deset bo pa velikih tovornih pamikov. sni drlerl Jugoslovanov ali o de
Parnik ' Ouistconek" je ladja 7,600 ton, 400 čevljev dolga, '«oKreeiji. In, ket»nIl Wlo tekrat . . . .. .t,	i » . ,» ,» a ... dnigeče, ae čmlijo, keko hi mo-
r, široka tn njent stroji razvtjejo 2.r>00 konjskih sil. Osla- g,o M|| dnifll<> lnuwft ta.
lih 1U9 tovornih parnikov bo ravnotako velikih.	,|nl|r, ijIK||, ki se popolnoma
U<lJ1Kradn*ki delavci in inionirjl «> ,>orok. d. ne obnese kajzer jeva kampanja s potapljačami. S temj^ ko „ j|ni ^ doedeva kriv*, ogromnim broduvjem bo mogoče transportirati ameriške no, tlraneko in aaetarelo. Obeji
čcasr n« svetu ne spreminja. Ce Klučejno na laatne oči vidijo kaj
takega, ksr se jim zdi neverjetne, tedaj prsvl jo, de ao jih "oči preslepile". Slovence v domovini fledsjo ^listlmi očmi, kot so jih I« deli leta nnzsj. Spominjsjo es, da so bili nn boljlh potih, ds se molili za ceaarja, da oo s shodov klerikalne stranke pošiljali uda-noitpe brzojavke cesarju, id. NV čessr ps niso čull o kski neodvi-
tako radi delajo nekateri "napre dui" ljudje. Ce bi posnemali njihovo taktiko vsi, hi se na svetu ničesar ne spremenilo in morali bi mimo čakati, kedaj pridejo demokratične pridobitve, socijalnn Izboljšanja, osvolmditvc narodov, Itd. same od sebe. Tako čakanje je blazno In noben resen Človek ne Čaka nanj. Ce si mož, zavedajoč avoje naloge, boš Šel na delo
resni!) Čaaih ne 1>i smeli porabiti toliko časa za agitacijo organiziranja naših lastnih vrst, nego ta čas bi morali porabiti za delo izven našega ožjega kroga. To pu nam bo mogoče šele tedaj, kadar bo ameriška juslovanska javnost popolnoma poučena o važnosti lašega gibanja in se mu pridružila. Tedaj ne bo treba več agitacije med nami, ker bomo. vsi agitatorji; nego bomo porabili svoje sile za pritisk na svetovno javno mnenje in s tem dokazali, kako resno zahtevajo Jugoslovani *vo-jo osvoboditev. Ta velikanski pritisk na javno mnenje svetovne demokracije nam bo več pomagal, kot pa če se nekaj posameznikov noč in dan trudi v boju za naše cilje.-V tem se lahko nekoliko naučimo od Cehov, med katerimi je notranja agitucijo prenehala, ker je ogromna veči-na Cehov združena v eno močno falango v boju za osvobojenje Če-škegfe in slovaškega naroda.
Ce me znamenja ne varajo, jih liomo ameriški 1 Slovenci v tem kmalo dosegli, kajti kinalo bodo po vseh slovenskih naselbinah A-inerike obstojale krajevne organizacije SRZ.
Meseca septembra prične konvencija SRZ., in krajevne organizacije morajo napeti vse sile, da bodo polnoštevilno zastopane na tem kongresu slovenske demokracije. Delegatje bodo imeli na tem'zborovanju priliko, da se natančno pouče o dosedajnem delovanju naše organizacije in o jugoslovanskem vprašanju ter mednarodnem položaju. Naše delovanje bomo lahko boljše osre-doČili, če bodo zastopane na konvenciji vse podružnice, ali vsaj velika veČina. Taka konvencije so važnejše, kot konvencije podpornih organizacij, kajti pri politični konvenciji se ne more vse osredotočiti v pravila, nego ljtid-jr morajo odnesti Utis razprav-ljetija in debat s konvencije v svojih možganih in kar je bilo v razpravah dobrega, porabiti za nušo propagando v ožjem krogu lokalne organizacije.
Dne 14. avgusta ob 7. zvečer se vrši seja tukajšne loknlne organizacije pri F. Ambrosu, 211 She--idan U. Vsled važnosti, k( jo bo imela ta seja, je priporočati, da se je udeležite vsi, katerim je tto mogoče. Na dnevnem redu bodo tudi volitve delegata za konvencijo SRZ.
A. Jurca.
Za zabavo in kratek čas

Seveda: "Ali bo tvoj soprog lahko zahteval oprostitev od vojaške službe?" — "Kaj si misliš; kako more biti on sploh sposoben sa boj, če je pa tako slab, da mi ne more prinesti niti vode in premoga v kuhinjo".
Ameriški milijonar Garnegie
je povedal sledečo dogodbo: "Ko sem se ob neki priliki vozil po -Angliji, je prišel v kupej, v katerem sem se vozil jaz tudi neki domačin, kateremu se jc poznalo, da je kmetovalec. Vsedel se je ravno nasproti meni, si natlačil pipico in pričel kaditi. Ko je ne-
,. . . Kaj časa kadil m mi jc dim po-podobni izdajalski armadi, si w , . ■ ,	*	..
'j	* n i	i stajal žc zopern, sem ga opozoril,
v....... H0Vr".'i hre* V,al7" d. t. rani »kadil«. On n.e po-
mlpora. - NaS, me«., j. da- ,e,,„ ;„	„A ko„ Mm
nes v Slovenskem republičan-
Hkein združenju, kjer ne smemo biti saino člani, nego bojevniki zn naše ideje. Ni dovolj reči: "Ja/. sem tudi član te organissci-je", nmpnk je vedno potrebno pristaviti "aktiven" član. Lc, če bomo aktivni, če hočemo izrabiti vsako priliko zn nnšo propagando, bomo napredovali k cilju. Ne smemo pozabiti, ds so sovražniki močni, da so nasprotniki demokracije poslužujejo vseh sred -stev, ds nns zaduše. V današnji družbi igrajo gmotna sredstva velikansko vlogo in teh imajo na-
šem, da bo spravil pipico v Žep, toda ou si jo jc ponovno natlačil in zažgal. Jaz sem seveda protestiral proti njegovi predrznosti, kajti vlak je imel vendar voz tudi za kadilce, katerega sem se moral poflužiti jaz in vsakdo drugi, kdor je hotel kaditi. Zagrozil sem mu, da gn Honi nn postnji naznanil. On pa sc ni zmenil za moje grožnje, nego jc zamišljeno zrl skozi okno in kndil svojo pipico. Ko sc nm jc zdelo dovolj, je stresel pepel iz nje meni pod noge, kot da sc naravnost norčuje. Jaz
_ .	.t i i i * ii i	xii	' i sem mu dal svojo vizitko, ki jo je
Taka je trnu z našun jugoslovan- sprotnlki mnogo več, kakor jih i- , , . .	.	' '
.. * - .	-	K	. _ " , ,	*. . I vzel in utaknil v žep. iko smo se
skim ,vprsssnjem.	, mamo To naj ,,,,« vsakdo hmn	je 'J^, v voz
So ljudje, ki pravijo: "Zato, P™« oim\ kdor hoče pomagat, Hprevodnik/k ltPrefnu Mtn pove. ker je ts in ts tam, pa nc pristo- '«*'«■»	^ zanimajte sc ^ ^ ^ ?n ^rj ^
pim". So drugi, ki jim ni povše P^več ns centralno vodatvo čee	„ m„*a nfl postaji sret -
čl obstoječi državni red. pn se sa « • ^	»"Pr»v.U večino ^ ^	„tr||,nikv
mo jeze, da bi se pn prijeli kaki	* vaškem inestu, v vsaki
nega dela, tfsto ne. Ti so še „«j. j nssclblni je obilo polja » delo
in glavno delo je seznanjenje javnosti o našem programu in o željah slovenske, odnosno juiroslo-vaitake demokracije. Za naše cilje moramo pridobiti ameriško javno mnenje, kajti jsvno mnenje je dsndanes tisti mogočni fn ktor, ki narekuje smer položaju. Slovenci in Jugoalovanl, v teh
slabši, ker spedajo med delavce demagogije, kl le uničuje urad-nje drngih. Tl «o najnevarnejši elementi vsakemu napredku ln ljudstvo se mora nanje vedno o požar jat i.
Popolnp demokracijo bomo do-eegli stopnjeuia. ne nenadoma, ket nekateri kričeči žele, kajti'
kateremu sem še enkrat na kratko povedni vso stvar in mu opisal moža, ki se je nahajal v drugem vom. Strešnik gre k njemu, tjda ko se vrne, me pomenljivo poglede in mi s važnim naglesom reče: "flospod, ko bi bil jsz na vašem mcetn, bi ne.nodussmal nroti njemu nikakih so.lniiskih korakov Tu mi je dal vizitko: Njegovo i-me je Andrear C'arne»ne."
VESTI Z BOJIŠČA.
iMadalJavaaJa ■ PTVO atraui)
Marni. Prvi dan (v pondeljek) je bilo ubjavljenih 700 imen, včeraj ■ m,4' in jmn H71.
Današnji seznam izgub ae deli : 579 v armadi in 292 v mornarski pehoti. Izgube v armadi: 68 ubitih v boju, sedem mož je umrlo za ranami in eden valed bolezni, eden je smrtno ponesrečil, :{:18 je težko ranjenih in 63 je drugače ranjenih, 105 mož pa pogrešajo.
Izgube v mornarski pehoti: 51 mož ubitih v boju, dva sta podlegla ranam, 33 je težko in 266 drugače ranjenih.
V seznamu je 37 častnikov, med katerimi je osem ubitih. Vseh izgub do danes je 17,141 uioŽ.
Angleži odbili cepeline.
London, 7. avg. — Anglefiki a-vijatiki so v zraku srečali tri nemške cepeline, ki so / pluli v smeri proti Angliji. letalci so jih napadli in vrgli prvega v morje, ostala dva pa zapodili nazaj proti Nemčiji. '	•
Razno iz inozemstva.
cehoslovaki se umikajo
. v sibiriji.
Šangaj, Kitajska, 7. avg. — lz Vladivostoka brzojavljajo, da so češkoslovaške čete v Sibiriji naletele na močan odpor sovjetsko armade ob reki Usur. Čehonlova-ki so se pričeli umikati.
London, 7. avg. — Iz Stock-holina javljajo, da je bolševiška vlada pretrgala vse privatue zveze z Anglijo. Leon Trockij, bolže-viški vojni komisar, je prišel včeraj v Petrograd.
Iz Kodanja poročajo, da nameravajo bolševiki napovedati vojno Japonski. Druga vest iz Moskve čez Berlin se glasi, da so bolševiki zaprli deset francoskih častnikov, ki jih dol Že sozarotni-škili dejanj v zvezi s socialnimi revolueijonarjt v Jaroslavu. Dalje javljajo, da je sovjet odkril novo zaroto v Vologdi, kjer je bilo aretiranih štirideset častnikov Bolfieviška vlada (centralni izvr-ievalni odbor sovjeta) je baj$ dovolila 300 miljonov rubljev za vojno operacije proti Čehoslova-kom.
Nadalje poročajo iz Kijeva čez Berlin, da je bil zadnje dni u-morjen Tcreštenko, bivši zunanji minister ob 'času Kerenskijeve vlade.
kor petdeset nemških brez sledu.
Iz Kodsnja poročajo, da so spo točili danski ribifi, kl so se vrni M z zapadnega obrežja, da ao vi deli na obali mnogo mrtvih nem ških pomorščakov z rešilnimi pa sovi na sebi.
potapljač kalo obtožence kot "italijanska bolševike", ki ao za mir po vsaki ceni in hočejo, da proletarijst, triumflra a pomočjo bolSevilklh. sredstev.
Angleži so pridobili simpatije Turkov.
London, 7. avg. — Iz Curiha javljujo, da se je pravkar vrnil odlični ueutralni opazovalec iz Turčije, ki jc izjavil, da je delo-vanje Angležev v Mezopotamiji čudovito izpremeuilo splošno mnenje Turkov napram Angliji iu zaveznikov. Turki primerjajo dela Angležev z deli Nemcev na veliko nevoljo zadnjih. Angleška vojna uprava v Bagdadu je odprla proste trge za turško prebivalstvo iu naredila dobre cesto v okolicj, kar se Turkom zelo do-pade. Turki so pričeli spoznavati, da so jih Nemci v marsičem nalagali in pričeli so jim obračati hrbet. Mnogi turški dijaki v Carigradu so opustili nemški to čaj in ^prijeli so se učenjk angleščine, kar Nemce zelo jezi. Moha-mednnski popje vodijo fanatično propagando proti Nemčiji.
Obenem so prišle nadaljne vesti o krvavih bojih med turškimi in bolgarskimi četami.
Nemški pomorščaki se puntajo.
London, 7. avg. — "l>ally Kx-pres*" ima poročilo iz Aiuaterda-ma, da je bila pred kratkim revolta med pomorščaki nemftke mornarice* v NVilhelmshavnu. Večje Število upornih pomorščakov je bilo ustreljenih in veliko jih jc v zaporu.
Kcvolta je nastala vsled dobrih učinkov zavezniške protiofenzive proti nemškim submsrinkaia. Ns llolandskem so izvedeli, da ae vrši med nemškimi pomorščaki sest meaecev skrivna agitacija proti aubmsrlnskl kampanji Mofttvo je dobilo sugestije, da naj pobi je čaatnike in izroči po tapljačo zaveznikom pri prvi pri liki ali jo nih vodah Agitacija ni bila zaatonj. kajti iz ravno tiatlh virov poročajo, da je zadnje čaae izginilo več ka-
Mirovne govorioe v Nemčiji
Amsterdam, 7. avg. — Trobilo nemške vlade "Norddeutacher Allgemeine , Zeitung" priporoča da se odpro pogajanja za mir.
Socialistični "Vorwaerta" Berlinu komentira to priporočila, da se lahko smatra za indirekt ni poziv nemške vlade na zaveznike, da sporoče svoje mirovne pogoje.
Mirovni glasovi v Nemčiji so se naenkraf zelo pomnožili. Zadnji poraz ob Marni je menda prepričal Nemce, da je imel dr Kuehlmann le prav, ko je dejal državnem zboru, da je nemogoče izvojevati mir z orožjem. Razen poraza na zapadnl fronti grozi vedno večja politično - gqs -poda/ska komplikacija v Av*tri ji, spor med Turčijo in Bolgarsko in koncem konca je položaj v Rusiji, ki dela Nemčiji zdaj si ve lase.
Pariz, 7. avg. — Zavezniško-a-merižka ofenziva ob Marni ie na pravila veliko luknjo v nemški armadi. Od 750,000 mož, ki jih je vrgel Ludendorff v boj od 15. julija, je par stotisoč ubitih in ranjenih in okrog 40,000 vjetih. STa ma ruski zagozdi je na deset -tisoče nemških grobov in drugi desettisoči so napolnili bolnišnice v Nemčiji in v ozadju nemške fronte. Iz Švice poročajo, da prihajajo dan za dnevom dolgi vlaki iz Francije v Nemčijo, polni ranjencev.
Oapelle bo resigniral.
Pariz, 7. avgusta. — Po* vesteh iz Švice napovedujejo nemški listi resignacijo admirala Capelle-ja, nemškega mornariškega minl-'rn. Nemški listi se radujejo nad odstopom maršala lfoetzcn-dorffa, šefa avstrijskega generalnega štaba, ki je bil po mnenju junkerjev nasprotnik nemške submarinske kampanje.
Nemška submarinaka baza na o-bali Kanade?
IIalifax, N. S., 7. avg. — Kanadske oblasti so pričele sumiti, da imajo sovražne potapljače skrivno oporišče nekje na kanadski obali. "The Califaz Herald" je razpisal $5000 nagrade tistemu, ki pride na sled tej bazi.
Zadnjo dni so potapljače potopile nekaj manjših ladij v kanadskih vodah.
Hover v Parixu.
Ha vre, Francija, 7. avg. — Herbert C. Hoover, ameriški ži-vežni upravitelj, je bil včeraj gost belgijske vlade v tem mestu. Belgijska vlada je imenovala llooverja "častnim državljanom Belgije." Danes je g. Hoover odpotoval v Pariz.
Nemčija mora povrniti belgijski davek.
London, 7. avg. — Lord Robert Cecil je dejal včeraj v parlamentu, da je Nemčija vzela Belgiji 2,330,000,000 frankov v obliki davka poleg ogromnih svot, ki so jih morale plačati nuiogc obči«, ne, mesta in posamezniki v obliki kazni. Cecil je dejal, du bo tre-ba z Nemčijo obračunlti glede ga harača, kadar pride mirov/ia konferenca.
Bivši franooakl minister obsojen.
Pariz, 7. avg."— Louis J. Malvy, bivži minister notranjih zadev, je bil pred vojnim nodl-Ičem spoznan krivim zveze s sovražnikom in obsojen Je bil na pet let izgnanstva is Francije. Kar se tiče obtožbe špljonstva, je bil o proščen.
lji društva glaaujejo za predlog Taka društva lahko po državnem zakonu posodijo denar le avojitn članom ali delničarjem.
bogat mlina* obsojan.
Ameriške vesli.
šestkratni mzertkr prijet
Philadelphia, Pa. — Aretirali so Harry Johnsona, ki je obto žen, da je šestkrat dezertiral.
Johnsona so prvikrat po naho ru poslali v Camp Meade. Tam j« takoj dezertiral. Prijeli so ga kasneje v Philadelphiji in vrnili \ Camp Mcade. Dezertiral je še pet krat. Po zadnji deiertacijl so ga poslali v Camp Upton, toda zadovoljen ni bil in poslovil se je od tabora, ne da bi vprašal za dovo-jenje.
Johnson trdi, da je slabega zdravja in ni sposoben aa vojaka. Zdravniki trdijo nasprotno in pravijo, da je zdrav kot riba. Johnsop je dejal oficirjem, da rad služI, če ga pošljejo takoj v Francijo.
Čast tatov.
Denver, Oolo. — Clar Byer iz Adella, La., pravi, da imajo tatovi tudi neko posebno vrsto časti, odkar mu je tat vrnil 2,470 vrednostnih papirjih, pridržal si je pa $280 v gotovini.
Byer je bil okraden v Los An? geles dne 20. aprila. Tat je naalov vil vrednostne papirje v Los Angelca, a Byer je že odšel. Zavoj so poslali poštnemu uradu v San <'ranciaco, oddelku za mrtva pisma. Tam so našli po poizvedovanjih Byerjevo adreeo in posla-i so vrednostne papirje v Al len. Byer je vesel, da je dobil vrednostne papirje in pravi, da prav lu-iko pogreši 280, ko je dobil večji del vsote nazaj.
farmarji dobe do $300 kot posojilo za skme.
Waahlngton, D. 0. — Poljedel-ski department je naznanil pogoje, po katerih dobe farmarji na severozapadu in jugozapadu posojilo iz $5,000,000 sklada, ki ga je določil predsednik, da se podpira iz njega farmarje, ki so trpeli »vsled suše. Posojilo bodo dojili le taki farmarji, katerih kredit je drugje izčrpan.
Posojila so omejena po $3 na a-<er. Najvišje posojilo znaša $300, od katerega bo treba plačati po 6 od sto in ga vrniti 1. oktobra 1919 v julfijh distriktfh, 1. no-einhru 1919 pa v sei^nilh diatriktih. Denar bodo posodile in iztlr-. ale zvezne zcmljišČne banke, 'rosilei se morejo zavezati, da kupijo semena s posojilom.
dosti vodi sredi puščave
Miljon moi deeertiralo U avstro-ogrske armade.
Washington, 7. avg. — Tukajšnji Češkoslovaški narodni svet je prejel informacije iz čeških virov, da je najmanj miljon voja^ kov dezertlralo lz avstro-ogrske armade ob času vojne. Samo na. Dunaju je 80,000 dezerterjev, to- <lovitno da vlada sc jih ne upa prijeti.
Phoenia, Arla. — Rooseveltov vodni nabiralnik je tako zvrhan vodo, da voda v tukajšnji okolici vedno narašča, ker svet le mslo visi. V nekaterih krajih je voda le dva Čevlja pod zemljo, da je nemogoče pravilno olidelati polje.
V kleti v menili prihaja vnlno vod« in nekatere kleti so morali predelati, da ne pride voda vauje.
Inženirji, ki študirajo ta pojav, pravijo, da se voda da Lahko izrabiti v koristne namene. Če ae zgra de potrebni odtoki, ae voda lahko vporabi za namakanje pustega sveta, iz puščave ae lahko napravi ro-
•t. Paul, Mina. - John C. H*e-bach, bogat mlinar v lied Wingu Minn., ja bil obaujeu nu IM meae cev ječe v Fort Leavenworthu in ♦3,000 denarne glolie, ker je dejal da naj ameriško armado potope v Atlantiku po 20,000 mož naenkrat, da na bo mogla služiti v Franciji.
Zdaj bo Seebach v ječi iu lahko premišljuje svuje neuiuue opazke in Želje, ki jih je izgovoril v in teresu nemškega kajzer ja. Prepričal se bo, da so njegove želje ostale le želje, kajti uiueriška ar madu se ni pogreanila, aiupak prav dobro mlati kajzerjevo ljubljenko —prusko gardo.
MAJHEN VZROK, VELIK UČI-NEK.
St. Albaus, W. Va. — Nekateri starši se še vedno krčevito drže srednjeveške metode za vzgojo otrok in mislijo, du je palica najboljše vzgojevalno aredatvo, dasiravno so pametni starši že zdavnej vrgli palico v ropot a ml-co, ker se z njo ne more doseči uapehov pri vzgoji mladine, pač pa dostikrat prav zle poeledice.
Tukaj se je odigral dogodek, ki služi lahko vsem starišem, ki so zaljubljeni v palico kot vzgojevalno sredstvo, sa zgled.
13-letni Burstell Laey jo prosil svojo niutcr, da ga pusti na pro-sto ,kcr je v sobi prevroče. Mati mu je rekla, da gn bo s palico na-šeškula, če gre na prosto. Deček je vzel samokres in se ustrelil v srce. V par minutah je bil mrtev. Mati zdaj tarun in joka, samo ne zaveda se, da je svojega sina ponižala, ko mu je obljubila batlne ln da ga je to ponižanje pognalo v prostovoljno smrt.
2ene protestirajo proti povišanju stanarini.
Philadelphia, Pa. — Okoli sto žen se je udeležilo pohoda do pisarne zveznega državneag prav -dnika, ki je bil Izraz manifestacije proti povišanju stanarine po Perellu Realty kompaniji. Žene sit nosile s sabo prapore in ameriško zastave. Izjavile so, da je kompanija povišala stanarino od $11 na $15. Njih možje delajo vsi vojni industriji. Mr. Sterett, namestnik držav-nega pruvdnlka, je dejal, da jim takoj ne more pomagati. Izrekel jim je svoje simpatijo iu obljubil, da stvar naznaui stanovanjskemu odboru in kurivuemu upravitelju.
Slifiiski Narodna
Ustaaovljoaa 9. aprile
Podporna Jednote
lakorp. IT. jaa tja 1907 v drl nilaota.
O LAVNI UTAJI i M67-60 BO. LAWNDALB AVE., CIITOAOO, ILI.INOIH
UPRAVNI ODBORt Prodaedatkt Joka Vogrtl, boa W0, U Ha lle, rt.
I.	Podpredsednik: J. Bratkovl«, R. F. D. 4, boa 90, Olrard, Raaa.
U. Podprodsedaiki Joief Kokelj, 9409 Kwtag Ato., So. Ckleago, IU. Tajalk i Joka Verderbar, «70« Ho. Lawadale Ave* Ckleago, lil Biagajalki Aatoa J. Torbovoe, P. O. Boa 1, Olaoro, UL Zapisal kar t Joka Molek, 400* W, list »C, Ckleago, IU.
NADZORNI OBBBK. Joia Ambroži«, boa 151, Oaaoaabarg, Pa, Peai Borgor, 141—lat Bt, U Ballo, 111. P. B. Taaahar, 074 Akaay Ava., Bookapriaga, Wj%.
POROTNI ODBBK i Aatoa Hvast, Bea 140, Oaaoaabarg, Pa. Joia Bldltek, bos 0U, Baltbtoa, Pa.	<
Budolf Pleterlek, boa 4M, BrldgovlUo, Pa. Jakob Mlklavlll, L. Bos I, Wllloak, Pa. " ^ P
II.	Poti»Tlek, 14016 Hale Ava* Oolllairoe«, a J<(J ♦
UBBDNTK PROBVBTBi « »e Joie Sovortalk.	" ' 1,1 ■
ij
• i jU 1 f! i
▼BHOVNIIBBAVNIKt P. J. Kara, M. D., 0S0t Bt Clalr Ave* Olevelaad, Okle,
VBB DBNABNR ZADKVI IH BTVABI, kl ss tllaje gL apravaag« .ntbora ta b N. p. J. aaj sa poilljajo aa saslovi
JOHN VBBDKBBAB, 0067-d0 Bo. Uwadale Ava* OkUago, III PBITOlBR OIJCDK OENERAI.NROA POSLOVANJA oa »olUJaio aa aaalov JOtH AMBROŽI0, bos Ml, Oaaoaabarg, Pa.
Pritožbe proplrUlfa vssbUa, kl sta jih rsšUl prva la draga lattaaea, as poliljajs aa aaalovi
ANTOH HRAST, boa 140, Caaoasbsrg, Pa.
| VB! DOPBI, raaprava, llaakl, aaaaaaUa IM. aa ""PieovoSa" so pošiljaj« aa aaalovi
UREDNIŠTVO "PBOBVBTB", 1067-00 Bo. Uvašale Ava* Okleago, Ui
V	BI UPRAVNIAkR BTVARI, aaro«aiaa, oglasi, aa poHljajo aa aaalovi UPR VVNlftTVO 4' PBOBVBTB1 1067-67 Bo. LawmdaU Ava, Okleago, 11L
V	kcroapoašaaal s tajalltvom B. N. P. J* arodaUBve« la spravalltvom •Prosvnto" as rabita baaa aradalkov, »arvol aaplllta aaalev, kl js ta aavodoa,
ako lellt«, ds be vsaka stvav kltra raloaa.
PRAZNIH VOZOV ffK BO, DO KLBR NE ZMAOAMO.
ŽITNI0A se je IZBUHNILA.
Oolumbua, Ind. — Tukajšnji iitul elevator H. Orlffjtha je r,vrinil a pšenico'ln posledica tega je, da je pritisk pšenice na stene tako velik, da mi se izhuHle. Zlt-nico so ]H)ver.all z debelimi vrvmi, da ne razpade in ne napravi škode. Ultra odpomoč bi bili prazni železniški vozovi, ki jih pa ni mogoče dobiti.
KJE JI? Frank Marteko, stsr okrog 45 do 50 let, doma lz vrhniškega okraja. Pred štirimi leti js živel s avojo leno v Waukcgan, I H., ter se je zalem preselil v Chicago. Njegova žena je dorns iz Stare ftrsuge pri Vrhniki, p. d. Prlmožova.
Kdor ve za njegov naslov naj ga Izvoli radi neke važne zadeve sporočiti <na Upravnlžtvo našeffe lista.
POL MILJ ARDE SOVRAŽNE LASTNINE ZASEŽENE
New Tork, N. T. - A.
Italijanski socialisti obeojeoi.
Milan, Italija, 7. avg — Zadnji teden je bila v Turinti obrav-	. 4 . . na v a proti aaeialiatom, ki ao lani J tujezemake
v	omenjenemu meatu vodili	^ ^^J^rL^ ko, iz katere ao se iaeimiii krva-|v«^ PO^t| za $800,000,000.
vi	izgredi, fteat olrtoženeev je ob-aojenih na tri do šeat let ječe
"Pr oe vata" piše za blagostanja
ljudatva. Ako oe otrlnjol 6 njenimi Idejami, podpiraj trgovce, ki oglašajo v ProevetL — V nalogi Imam vae aa vaakdanje potrebščine po smerni ceni.
ANTON ZORVIK.
flk
Nol>eii premogar uiti delavec pii koks-pečeh se ne more pritoževati sedaj, da nima voeov ng razpolago v okraju OONNK144-VILLK okriju. Medtem ko je bi-
0	lansko leto pomanjkanje vozov, je letos že od spoiulatll na* l^rej vedno dovolj vozov v okraju OONNELBVILLE.
Premoga rji lu delavci pri koks-icčch imajo sedaj ugodno prill-co, da lahko delajo vaak dan lu da tudi dobro zaslužijo. Dežela potrebuje premog iu koks in vlada je odločila, da je dovolj vozov okrožju, kjer so dela za vojno nujna.
Ko se je vlndu odloČila, je smatrala, da bodo k temu pomogli vsi svesti rudarji In drugI delavel, Vlada je dobro vedela, da ini4i SI/1VANSKI premognrjl In oni, kl delajo pri koks-pečeh, JI bodo stali zvesto ob strani in Izvrševali svojo dolžnost, ker vedo, kaj pomeni njih moč, njih delo v pre. mogokopu in pri koks-ipečeh.
Noben vos naj ne ostane pra-iob. To naj bi bilo geslo vseh do-lavoev pri koks-paOeh.
Delati toliko Časa, da ae napol« tiljo vai vozovi a premogom sli pa kokaoin, to je naž cilj.
1	To je naša dolžnost. Vsakdo uaj bi spoznal to potrebo iu naj ne bo mlačyež med nami.
Delavec, kl nalašč noče delali vaak delavni dan, je mvnotnk kot strsžnlk, kl je zaspal na straži in s tem postavil življenje avo> jih S'uJ*lavc«v v nevarnost.
(Advertlscineiit.)
POZOR SLOVENCI I
Vsem rojakom žalim naannniti, da aem ae zopet preeelll v Chicago Iz Hlue Islanda, III., In imam svojo gostilno, kjer točim raznovrstne sveže pljsče. Kojskom ae toplo priporočam, da me obiščejo ob pri liki na novem prostoru. Dobra lu tošna postrežba vsem.
ANDREW SPOLAR,
1SS4 Sa. Aahlaad Ave. la 18 pl Ohioago, Dl.
ao-
Najvišjo kasen je prejel France aro Barberio, po poklicu kolar, katerega dolše, da je bil glava "socialiatlčne zarote proti vojni pa potopi v neutral-lin vladi " Med obaojenlmi je tu in pobegne na auho di Menotti Herrati, eden ravnate .	----- glaaila "A 1
stavbin8ka in posojilna druitva omuena.
ljev socialiatlčne ga vanti."
Državno pravdnlštvo je
nasli-
Harriaburg. Pa. — Državni prokurator llrown je obvestil bančnega komisarja Lafeana, da auvbinaka in posojilna društva ne morejo Investirati daupirja ve farma rak i h posojilih Zvezne zceo-Ijiščne banke, četudi vai ravnate-
Dn Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK 1)8 Pesa Ave.. Plllfllar|iitPs.
M*Jalarajli lle*
gHS
aflfiMaiifti
uCi
HHi:1«
I a a • e I /».
irLrtz
sal). ali m. kwr4fcs pa u-
Mcttia^srw'.Bktr2
kalaaaa a« aalaMk
Vaa bal
lloktt
«tfu,k« oaSEavliaf i^^alftftlaTl atauSf.
Sahor kltra uaaalU, 4a vaai paaakak Z>il«naavl, kl va4l 1» aiabarja aeSvo-
it rS
»|i»ra«l|a.
liulaaal »aliurja. kt pavare«l|e M«, •ln« v krita ta kfUa la ««aeMnag»a «i>ut*a«Ju »oda. aadravta • aatavaat^a.
•rCSlru, Ikrohaln 4ru«a kalaa*bpaa«t kl aa»laaa|e vsIm aaMete brvi, aoma«Hi v kratkaai leau la al aalaakae letati
Uradne erai V p«nad.|)lilh. arateb ta
m A^tfirSljsrrEJ
traj da S. ura sva4av.—OS aei«ljak »a iU> dvak i»wpuldna.
Pe MU aa Salam, m PrteNa Na eaaaMta Isai la lliigaat lOHta
Prof. Dr. Mullin
ZDRAVNIK - BPBOIALIBT EA SLOVIVOB
411—4»h Avenue
(NA SPBOTI POlTE)
Pittsburgh, Pa.
Izučen« rudarja potratni jamo za dalo pri
EAST FAYETTE COAL COMPANY,
OHIOPYLE. PA. (Popotte Ce.)
•a aaluw«>* la OMa a a ia |SaN<p> J^rr^Nid teiaaaUi. If aiS|	ad
Ml pm*rmiM|Maa daj« draftia. bi	m«m aa I
pabfO »umm tm Oab< Ifl »«da v i telk«, ae	tmm
Bata Ja • »lani la • »«r»)»«i, pkUm la pa aU*«>in S-^Ji ImSk* se lis MI <«bad ad M^ee Am •!•« M na d Sala* la kmmm* »ada« *"♦•») *aae« V ti aaaaUdal a« t< b.»a*i> la ia a OStaaat«. ea., |a abr« aa
ae bra«*« la •ta*«»aa|a. m u4*ri* naill«
mov ai'i»Nia
MM ad aee.ee 4m tli« •• mm 4*m Mm. tM aa« aa »JI *m»« V ti aaaalMal •« M«, rortva, « «Mi-
BLRKTRIOHA raauLRDBA
i z um
atari ki laboleal Mravalk, a 00 leta« prakeo. Z4ra«i aepMao ta kltro vae bo I«saI, plate, lelodao, obleti, trgaaje, aervogaeet, krvao boUaal, kako« tudi draga boleaai aolklk. Oadravl vaake boleaea katere prevsaaM v avoje nelr bo. Uporablja aajbolja avropaka, mmmrl-tka la oetaUb delov aeeta adrsvtta. Bloka aeae. Nasvet br«*plaJaa Teieo pro gled popolaotM jmmOmm. prt imoI aa adravt veliko Mevtlo Bieveatov. Uradaa aro od I. ejetraj 4m t ovo4e«, ob aodo-* sami o4 10 . do R
t	.»»»..*da«.« * M|M a* t« «t yiiip| la tf	%
Ms w e iotaaa. s >iHm i s■ ■ e. o»ta>rta. r.
H«»a
Kadar vaai poteče naročnina aa Prosvato", ja atmavlta pravočasno, da se vaa ae aetavl Hat.
•JETNIK.
Milan Pngelj.
'Trosim le, Tekla," je rekel v pogovoru, "pi-nem ne piši in ne pošiljaj! To ao prejsani dokazi, če pridejo komu v roke
"Niti pitona ti ne urnem reč piasti!" je o"ltu-iu ona in izgovarjala p<*amezne besede z bolestjo in strabom, kakor je še nikoli čul. Naenkrat ae je razlila okoli nje in po vaej sobi mučna žalost ki je ležala na obeh kakor zla uaoda. Tuui Ko-larju je postalo nenadoma tako bridko, da ni mo gel govoriti.
Malo pred šesto uro ae je vrnil mož, ae pri vratih veaelo iu glasno zasmejal, stopil bliže h Kolarju in mu stisnil roko: 'Pozdravljam vas, do-brodošlil"
(kipel je sabljo, jo obesil ns obešslo tik vrst, stopil k ženi in ji vitežko poljubil roko. Pravil je o eroplsnih, ki letajo nad vojaškim velbsttŠČ*ni. Po njegovem mnenju, je vae to še šport, predrzna igrača. Nesigurno je, nevredno, da bi človek tvegal svoje življenje.
Kolar je kmalu odšel in zopet ga je spremila Tekla. "Pridi," je rekla, "pridi, sicer me bo konec!"
Skozi okno je pogledal stotnik, mahni z roko in ponavljal: "Na svidenje, na svidenje!"
Taval je po mestu pobit in nesrečen, ne da bi vedel, kam bi se obrnil. Da bi izginil, mu je šlo po glavi, a ta misel je bila združena a takim »ainopremsgovanjem, da je stiskal pred njim oči in pačil v bolestnih potezah ustne.
Zunaj je bil poleten večer ln po tratah ob a-leji so letale kresnice. Tu ln tam so sedeli po klo-peh mladi pari brez gibljajev, brez l»eaed kakor temni, zabrisani kipi.
IV.
Ko se je odpeljala Tekla z možem na počitnice v znano n neznatno morsko kopališče, strnil je zdt^o vse njegovo življenje zalito z gosto ln teško meglo, ki se nerodno guga sem lil tja. Sam tiči sredi nje, tava in tipi je, a vss pota se grizejo v rep. ists sila, ki ga goni iz začaranega kroga, ga sili obenem vanj, neprijetnost, ki ga toli-krat trpinči do pravih muk, je obenem prijetnost , žalost je veselje, sreča je nesreča.
S Teklo sta se dogovorila, da pride za njo v kakih desetih dnevih. A teh deset dni se je raztegnilo v njegovih čustvih na deset mesecev. Večinoma jih je preživel v svojem stanovanju, šetal gor in dol po sobi in se pogovarjal sam s seboj in z usodo, ki ga je vodila po sladkogrenkem potu. Pri tem je govoril polglasno, večinoma pa šepetal, /.ganil večkrat rame, zagestikuliral z desnico in se zagledaval predse, kakor v nekaj odločnega in sebi nasprotnega. "Živiš, kakor v tr-ujevi goščavi. Kakor hitro se neoprezno ganeš, *e zbode* na desni ali levi. Kar govoriš, kar storiš, kakor prestopiš, vse je razdrapano, razpras-kano, pohabljeno, nesigurno. — Ako se snideš i njo, nimaš užitka. Sto misli beži po glavi. Kje jc on, ua primer? Kaj dela? Ali ni mogoče, da bi ravno zdajle pristopil T Morda je človek, ki te vidi ž njo, njegov znanec, nemara nekak Apijonf I u za vraga, niti pisma ji ne moreš pisati? Kakor hitro ga izročiš iz rok, splahuta nad te sto zelenili »krbi. Kdo ga je izročil, kje ga je izročil, ali ga je njej izročil? ln če ga je dobil on v roke, če ga jc slučajno ona kje pozabila, vsi vragi —! Tako je to, vse neznosno! Dokaz je vsak pomenek ž njo ali ž njim, vsak korak, stori ga kjerkoli! Nikjer nisi cel. Razkropljen in raztepen na vse vetrove pri celem telesu! Drobec je tukaj, drobec tam, drobec se tepe nekje z novo skrbjo, ki jo je povzročila mala neprevidnost včeraj ali predvčerajšnjem. No, pa pusti! (Mirni hrbet, pokaži podplate in zbogom I In zdaj, poglejmo, pri pogo-\orili, to je Tekla, usta visoka, bujnostasa in čr-uolass s tisto belomotno kožo, s tistimi — ne ne! Ne pustiš je, ne pustiš! Živiš samo enkrat!"
V letovišče se je peljal s strahom in veseljem. S kolodvora je hitel v hotel, si vzel sobo, umit in preoblekel v belo letno obleko in povprašal takoj po šetališč. Mislil je, da najde Teklo tam. Hodil je naglo po peščenih potih vse kri-žem, gledal s kukaiom v oddaljene čolne, kjer so se vozili po morju razni tujci, in taka! pred kopališčem. Našli so se Aelc zvečer, ko je priredila leio\i*ka godba promenadni koncert. Nekoliko •io pili. Naprej v hotelu po večerji, potem v gostilni, pozneje še v kavarni. Ž njimi je hodil mlad in zelo simpatičen ofielr4 ki sta mu ga predstavil« zakonska kot svojega starega prijatelja. Ta čaatnik je nepretrgoma zabaval. Kar je povedal, • jc bilo prepleteno z lahkim, prijetnim humorjem, pil najsi je bila stvar sama na sebi ae tako resna. Tekla se je držala spočetka Kolarja, ga izpraše-vitla, kaj je novega v njihovem kraju, v mestu iu mu stisnila zunaj, ko ao »li po cesti, večkrat ua skrivaj roko, kar je pomenilo zanj, da ae veseli njegovega prihoda. Posneje, risati ko ao bili \ kavarni, s«- je držala ofivirja. Izrabila je prilike \« dno tako, da je sedla kolikor mogoče naravno lik njega za mizo. Pri tem se je zdelo, da ji gre tudi oficir jut roko. Tik nje ali tik njega je ostal vedno nn kak način prazen stol in ns tiste H« jc ned I a po potrebi ona ali on. Ve« njen obraz je tudi dokazoval, da ae nihava izvrstno. Smejala »e je prostodušno, nekoliko preširoko, lica ho ii gorela ln oči »o sc ji bleščale Ze pozno ponoči je stotniku in rekel n humorjem kakor vedno: "Ce-oficir vstal, ponudil tenko, «koro žensko roko slitam! /.a kaj takean, kakor je vaša mihmtljiva yo»pn soprog«, mota goreti \sak avstrij* patri-|ot '"
"Ha, ha*" se je gromko smejal stotnik. "I<e nr1 Tudi pstrljotlzem mora imeti avstrijske me«
je !"
"Ali vi tudi?" je vprašala Tekla oficirja in to njeno vprašanje je prislonil Kolar k oficirjev! Tc«titki V »a k patrijot mora goreti sanje, ali on tu tfnKl
To je jssns kskor moji dolgovi!" je rekel oficir in Tekls inu je stisnils preko mize roko.
"Ilshshs!" se je smejal stotnik, prižgal cigaro in kimal: "Dobro, dobrot"
Tudi Kolar se je ame jal, ali ob enem mu je bilo tako, kakor bi se bil razlil po njegovi duši žolč. Naenkrat, kskor bi jo vtrgsl z drevesne veje, ki visi na cesto in zbije klobuk z glsve, gs je objela zavist in še hujšs njens sest rs ljubosumnost. >tožs ni videl, nsnj ni bil ljubosumen. On je postal nenadoma kakor oče ali mati, brat ali aestra — nekaj takega, kar mora biti tik nje, kar je neizogibno. On je vendar ž njo poročeu, nanj je legitimno vezana, sli ts tukaj, ta častnik, ki ji ni nič, ts je ksj drugega!
Ta nenaden razlog mu je dal zopet povod. <la je ftepetal in mrmral sam s seboj cele ure, se prepiral in pričkal in mahal z rokami predse po prazni sobi. Ze prej ga je navzočnost in bližina Tekle vsega prevzela, čudne in vedno nekoliko nevarne rszmere ari gs rsztrgsie, ds ni mogel biti pri nobeni stvsri z vsemi svojimi mislimi, a zdaj ne je položaj zamotal še huje. Stopil je vmes — me njo in njega — mlad in lep oficir. Odkod je prišel, kakšen vrag ga je prinesel? Morda jc to njen znanec iz tistega mesta v Dalmaciji, kjer je bivala zadnja leta in se poročila, torej po priliki ravno tako, kakor je Kolar znanec iz domačegu mesta, kjer je preživela svojo prvo mladost. Kdo ve, kdo ve? lleine pravi, da pri ženski nikoli ne veš, kje se neha angel in prične vrag ali narobe! Tudi tukaj —' poglejmo — ne veš! Kako je? Ali je ona zaljubljena tfanj — v tega častnika, ali je aamo on vanjo zsljubljen? In — za vraga!! Zn-kaj je pa mož tukaj, zakaj pa hodi ž njo, aii nima oči? Ali bo res treba, da mu jih bodo šele drugi odprli, da se bo iztegnil kak debel tuj kazalec in pokazal na njegovo ženo? Vi — ha — tale — vaša žena, ta vam vleče roge iz čela! Ali ne vidite, vi, salamenski slepec? —
In tudi sam je hotel govoriti ž njo. Iskal jc povsod ugodne prilike, a dolgo zaman. Nekoč v mraku pa jo je našel samo v šetališču, in takrat je vzkipel, se stresel, govoril hripavo in naglo. "Torej — po tako dolgem času — zdi sc mi, du nalašč — godi se mi krivica — kriva si ti — kje bi bil mislil?" Oddahnil se je in začel znova logi-čueje: "Tekln, prišel sem zaradi tebe, ti veš, k;ij mi je do tega! In zdaj, ali prav vidim? Ta častnik — ali sem dobro pogledal? Ves razbit, razdeljen razlomljen, kakor sem sam v sebi, gledam morda prečrno, sodim prenaglo, delani krivico. Ali zopet — z druge strani, če se uvažuje, da je v meni vse kakor živo srebro, do nimam miru, potem mi lahko oprosti vsakdo!"
Govoril je preglasno in Teklo mu je za pre tih1: "Ne tako glasno! Ona dva sta nekje blizu!"
Ozrl se je okoli in zamahnil z roko. "Ni jih, saj vidiš! in če tudi sta, če bi tudi bila, rečem ti odkrito, da čutim v sebi pri vsem tem nekaj poštenega in da se ne bojim ne boga ne ljudi. Č--mu? Poglejva! Ali nisem prišel jaz prej kskor on, kakor ta častnik, ali nisem jaz tisti, s katee-rim pričenja ln teče tvoja mladost? čigava je pravica? Ali ni moja?"
"Ti!" je rekla Tekla važno. "Stopiva sem! Kavno zdaj, hip prej, ko si prišel, sta bila tukaj!'
Stopila sta s pota pod drevje in se obrnila tako, da bi lahko videla prihajajoče.
"Tako, veruj mi, se mi Se ni godilo v življenju, da se več ne spoznam nanje. Vse je razmetano, vse raztrgano — in vseeno živim kakor v hladni in obenem vroči ječi z neizprosnimi zaklenjenimi vrati. Ne morem nikamor, Tekla. Tu sem, ravnaj, vodi, ukazaj, samo ne trpinči! Lju-boaumnost v srcu je kakor strigaliea v ušesu! 01 oje ln gloje!"
"Stoj!" je velela nenadoma pridušeno Tekla in oba sta se ozrla. Za njlmo — prav blizu — med drevjem je stala klop in na njej sta sedela mladi častnik in stotnik, Teklln mož.
V.
Milko Vogrin.
Novela. — Spisal dr. Stojan.
Pozno zvečer so se vrsčsli v hotel. Kolar jc nekoliko zaostal in čakal ns Teklo, a pridružil se mu je stotnik in ga potrepal po rami. "Heči moram, da ae vedete napram ženskam viteško. Vedno ste v ognju, borite se za srce in tako."
Kolar ne je začudil, pogledal vprašaje vanj in obstal
"Nič!" je rekel stotnik. "Zs enkrat nič hudega I Seveda, če bi se to ponavljalo, potem bi me prisilili, da bi kaj ukrenil."
"Kaj?" je vprašal Kolar.
"Kaj bi ukrenil? No, vašo viteško stvar bi viteško reševala!"
"Katero stvar — prosim vas. . ."
"Ilaha!" ae je ponmejal atotnik in si privi-hal desno stran močnih rjavih brk. "Vi smete i-meti le daljne, le prijateljake pravice do moje žene. VI lahko govorite o vsemogočnih nszorih, Ishko ž njo občujete, ali tako, da ostane prijatelj, njenega moža. Ne drugače!"
Kolar je hotel govoriti, a nenadoma je ohri-pel. Mla* mu je zadri in meato, da bi kaj povedal, je zakssljal. In spredaj ga je motil prostodušni Teklin smeh, ki je zvenel skoro brez konca.
"Ne rečem, da se s tem o«l vas pojavljam, ne! VI ste mi drag iu simpatičen družabnik. Vi ste umen, premeten človek, jav v asaemoopo. zarjam. Ne bi rad, kakor *em omenil, kako dru-gače!"
Oficir in Tekla sta prišla za njima in vsi so obstali pred vhodom hotela, kjer ata stanovala stotnik In njegova žene. Poalovill so ae in razšli, s Kolsr ni našel tisto noč miru. Nsprej je ;ei k morju ln sedel v pripel čoln, ki gs je zibalo rahlo ploskajoče obrežno valovje. Noč je bila tiha in hladna Ona ln ravna pisat morja ee je zajedala daleč tja vanjo in ae apsjsls napoaled ž njo 1 v eno samo temno črnino. Nebo je bilo modni, polno tvesd, s bres lune
(Nadaljevanja.)
OfaSaUmaJ«)
Zakrivati pa nočem, da me mika oijobito njegov značaj. Vae njegovo dejanje in liehanje ima do mene nekaj vabljivega. Tudi se iui dozdeva, da se moji nazori in ideje lepo ujemajo z njegovim mišljenjem. Vse mi kaže, da kraljuje neka harmonija med nama, katere nisem med vami in menoj nikdar zapazila, kam li ču tila.
Vse to je tedaj, kar me vabi k njemu kakor magnetna moč, iu to odločuje moje deganje. Kaj pa bi bilo, tega ne vem. Ali je spoštovanje ali prijateljstvo ali — ali — ljubezen!"
Olga umolkne, Robert je povesil glavo. Ukrotila ga je za nekaj trenotkov Olgina mirnost, s katero je ona tak« odkrito in nedolžno govorila o svoji srčni na-gnenostl. Vse je bilo tiho kakor v grobu. I je zdaj pa zdaj izbrenči mimo njiju bučela in sede na bližnjo rožico, da se nasrka sladkega medu. Tam v travi se oglaša črček in cvrči vesel svojo pesem, a tu v grmovju zraven klopice za-kričl senica, kakor da bi hotela tu dva člove-ka pokarati, zakaj se prepirata.
Po tem molku pa izpregovori najprej Olga, rekoč:
"Zdaj sem vam, gospod baron, povedala vse, kar in kako čuti mrtje srce. Z Bogom!"
Po teh besedah pa vstane 01 ga ter hoče takoj oditi. A zdaj se vzdrami Robert iz svojih sanj ter pogleda tovarišici naravnost v o-braz. Njegovo oko pa jc kazalo ljubezen in sovraštvo, odpuščanje in osveto!
"Blagovolite, gospica, še nekaj besed, predno se ločiva. Poslušajte mene, darujte tudi meni za nekaj trenotkov svoje srce," govori Robert mirno, a Olga vidi dobro, da se on komaj premaguje. Prsi sc mu vzdigujejo, o-braz mu je zdaj rudeč kakor kri, zdaj bled k«i)kor stena. Strašen boj bije v svojem srcu trese se in mrmra med zobmi sam zase: "Torej ljubezen, ljubezen!" A vendar sc zmaguje ter je miren in tih, krotek in pohleven!
Zdaj sc usmili za trenotek Robert Olgi, a ta mu nc more pomagati. Ona ne gospoduje več nad svojim srcem. Podlegla je neprn-magljivi sili zmagonosne ljubezni, ki ne pozna milosti in pomilovanja, bojujoč se za svoj uzor!
".Icli torej moj up zastonj, Olga, In ne najde li moja ljubezen, moja gorka ljubezen v vašem sr nu nobenega odmeva več? — vi molčite!
Ali bi mi vi dali roko, ko bi mi jo vaš oče položili v lole desnico? —Vi ne govorite in gledate v tla Ali vain ne pravi vaše čuteče sree, da4>i vi mogli biti srečni tu di z meuojfi — Vi molčite! A kaj pomeni to?
Recite, kar vam srce, le veleva. Ne bojte se me. Pripravljen sem— na življenje in smrt! Govorite!"
"Strašno vprašanje je to!" odvr ne tiho Olga. "Ne mučite me do smrti, ne trgajte z žarečimi kleščami iz mojega srca oni čut, ki dela človeka srečnega. Ne silite me, da sem hinovka, da vam dam roko brez srca, telo brez čuta! Ne storite me nesrečne in nezveste žene, ki sovraži moža, a ljubi — drugega! Oh moj Bog, kaj bode z menoj?"
• In pri teh besedah omahne nazaj na klop, potkrije si z rokama obraz in začne ihteti. Tako je sedela nekaj časa, in solze, debele kakor jagode kaplale so ji z žare-čih lic. Okoli nje pa je zavladala skrivnostna tišina.
Dolgo ai ni upala Olga p<*gle-dati na to stran, kjer je stal Ro-bert. Mislila si je, da še sloji on vedno zraven nje, u v 1em se je motila. Olgin odgovor bil je Ro-Ibertu dovolj. Sni njegov je priki-pel do vrhunca, (\itil jc, da bi se I ne mogel dalje premagovati, ter se zhal, da bi sc N|Mizabil nad ne-! dolžno deklico ter ji žngaje ovadil avoj naklep. Zatorej hiti, pu-Istivšl Olgo ihtečo na klopiei, naglih korakov k avojemu čolnu ter i vesla na jezero, da si ohladi raz-srjeno dušo ne onem
sluga. Imel je zanj naročilo od gospoda stotuika Randiča. Robertovi znanci v Porečali napravili so bili namreč danes oppoldne izlet v Vrbo. Sluga je dobil povelje, naznaniti to gospodu baronu, ali ni ga mogel popoldne najti nikjer. Robertu ^e bilo prav po volji, da ni danes zvečer njegovih zyancev in prijateljev v Porečah. Tedaj lahko tudi on nocoj izostane iz svoje navadne druščine, in zatorej si da večerjo' prinesti domu.
Sluga je imel danes prav masten večer. Gospodu baronu ni dišala niti jed niti pijača po tako razburjenem dnevu. Zatorej podari vso večerjo s pijačo vred svojemu Janošu. Da nocoj je skušal baron svojega slugo celo upi-janiti, namerjavajoč o tem in o, nem izpraša vat i ga. Ko se je /Že bil Janoš precej napil, vpra^/ga nagajivo Robert, ali ima v Porečah že kaj znanja in ženske druščine!
Sluga je bil kaj vesel, da ima priložnost, gospodu nadporočni-ku razkrivati svoje ljubeče srce. Takoj začenja pripovedovati o svojem vasovanju pri Reziki, Vo grinovi sestri.
Robert je kar debelo gledal, ko mu sluga tako ognjevito govori o svoj ljubezni in lepi Reziki, Vo-grinovi sestri.
"Prej je bilo veselo tukaj, ko še ni bilo onega vraga doma," nadaljuje slu^p že dobro vinjen "Ali zdaj je vse pusto, verjamite mi, strašno pusto, gospod baron. Le škoda je in kesan« nc, kolikor imam las na glavi, da mu nisem bil oni večer, ko me jc izpod okna pognal, zdrobi njegovih su bih reber. Ali zato rili pride drugikrat v moje trde pesti, in tedaj
inu Bog pomagaj! Tako zalega
dekletu ne pustim meni nič tebi nič iz*rok. Ta nepridiprav pa še bode skusil, kaj so ogrski fantje! Vrgel sem ga bil sicer že zadnjič, da je kar zuječal, ali črez nekaj dni lazil je že zopet todi okoli po kopeli. Kakor se mi dozdeva, gospod baron, stika ta človek tudi za ono lepo gospico pri Skenovskih! Že tedaj, ko je bil grof Kortars.ki tukaj, videl sem ga, ko je z njo samo dolgo časa govoril no vrtu in v gozdiču.
Zadnje besede so Roberta kar spekle, in misli si: "(Hej ga, >.e moj sluga opazuje vse to, a jaz bi tega ne videl in ne vedel! Menda bode vendar kaj z mojim nionikom, poskusimo!" In nato jame slugo dražiti, kako velik strahopetec in norec jc, ako se jla strahovati takemu človeku.
"Ali ne greš zdaj nikdar vee vasovat k lepi Reziki, odkar je njen brat doma?" vpraša ga nalašč baron, rogaje se mu, da je tak plašljiverc.
"Nič več, ker se bojim, da bi me zasačili in stepli."
"Sram te bodi," odvrne Robert. "Zakaj ga pn ti ne zasačiš in zbiješ, potem pa kar v jezero vržeš. Saj ga ni škoda, ako ga ribe požro in raki oščipljejo; bodo vendar bolj mastni in debeli! Živa duša ne bode poprafievala po njem, a ti lahko nato brez skrbi zahajaš k deklici!"
"Tu imate prav, gospod baron," odgovori sluga malo premišljujoč, "ali ubiti ga, to vendar ne gre!"
"Zakaj bi ne šlo? Kaj pa v vojaki! Tam ubije človek človeka kar tako, če mn tudi ni nič hudega storil."
Dolgo sta se potem gospod in sluga pogovarjala o tej stvari. Konečno se je pa toliko dognalo, da napade sluga Vogrina veslajo-čega po noči domu, in sicer blizu tam, kjer on navadno pristavlja svoj čoln.
To mesto je prava luka. Dve veliki pečini segate ondi preeej daleč v jezero. Sredi med njima je strašna globina, ali obrežje je prav dobro zavarovano na obeh straneh. Valovi ne morejo ondi poškodovati čolnov, iu zatorej se radi pripenjajo tam. Ako pa na jezeru oh kameniti steni prislo-
niš svoj čoln, ne vidi te nikdo bodi si tudi svetla noč. Obrežje je namreč z velikem drevjem o-brastono, ki celo luko s temna senco pokriva. Zategadel pa »o rajo čolnarji stoje veslati v to zatišje, da ob pečino ne zadenejo Ce pa veslarja, v čolnu stoječemu suneš z močnim drogom, prekoi picne se ti v vodo. Potem pu jt vsakemu kaj lahko, v temni noči ugonobiti svojega sovražnika, h\ nikdo ne ve, kdo ga je napadel, ali kam jc izginil!
Tak strašen naklep osnoval m-je ta večer. Sluga ga je bil vesel. Robertu .se je ju kakor Mefistij smejalo srce, da ga uboga nj»-. j gov famulus. Ali ta seveda ne vidu stori to maščevalno delo le /.a ■ gospoda, a svoji črni duši si ns-loži zloben čin brez dobička! Mi nočemo namreč imenovati dolii. ček onega darila, katero je baron Bendu blagodamo obljubil svoje. I mu slugi zu to zločanstvo.
Povrh pa je še gospod nadpo- ; ročnik slugi zagotavljal, da ga hoče .sam zagovarjati, ako Iti nanj kaka neljuba sum nja lete. la, a tegu se itak ni bati. Prava priložnost izvesti svoj namen pa se mu tedaj ponudi, kedar vesla Vogrin sam pozno v temni noči iz Poreč domu. Sicer si pu naj slu-ga oni kraj dobro ogleda, kjer misli svojega sovražniku uspešno zaseči. Tako je bilo vse dogovorjeno, in pozno v noči pognal je .Še le Robert svojega slugo počivali.	e
Naravno jc, da si jc npdporoč-nik Benda s tem maščevalnim načrtom utešil strast in 'razburjenost.. Prepričan jc bil, da bode njegov sluga, ki je bil krepak in močeh mož, točno izvedel svoj, naklep, vz.la.sti pa zdaj, ko mu ni tega sum odsvetoval.
"Pri vsem te,in je pa to zn-me najboljše," mislil si je naposled, "dn sem jaz sum nedolžen. Ako tudi kdo slugo sumničil, da jo on napadel Vogrina, vendar ne morejo priti meni do živega. Zakaj lahko sc izpriča, du .se je slugu sum nad njim maščeval. A tudi tega nc bode potreba, ako le juz potrdim, du je bil slugu isto noč in uro (loma, ko se je ta nesreča dogodila na jezeru. Mojo vedenje proti Olgi pa je bilo danes tudi mirno, in najmanjši sum o tem nc more name leteti!" (Dalje.)
ZADNJE VESTI.
RAZSTRELBA V TOVARNI ZA DINAMIT.
Alton, 111. 7. avgusta. —Tukajšnja tovarna za dinamit je šla v zrak. Trije delavci so mrtvi, vzroki za razgtrelbo niso znani.
NEMIRI SESTRADANIH NA
Španskem.
Guadalajara, Špansko. 7. avgusta. — Tukaj so izbruhnili veliki nemiri zavoljo draginje. Med de monstranti in policijo je prišlo do krvavega boja. Policija je streljala na ljudi praznih želod cev.
NA DUNAJU USTAVIJO NAJ BRZ TRAMVAJSKI OBRAT.
Curih, Švica, 7. avgusta. — Z Dunaja prihaja poročilo, da so oblasti iadale svarilo, da ustavijo najbrž tramvajski promet, ker primanjkuje delavcev, da izvrft' popravila na tramvajskih vozo vih., '
Prehranitvene raamere naDnna ju so postajale vsaki mesec bolj kritične v prvih šestih mesecih 1918. V tem času so raadelili 20,-000,000 obedov zastonj. Odkar je izbruhnila vojna, so na Dun ija razdelili 92,000,000 takih obedov
Vojaki! Vzemite "Proeveto* seboj v vojaški tabor. Pošljite nam naslov s starim vred čim pri dete v vežbališčs.
Našim naročnikom.
Ob koncu junijn je potekla naročnin« velikemu delu nnših naročnikov in zato apeliramo nn prizndete, dn čim* prej ponove naročnino zn bodoče leto. Lahko jo ponovile pri ovojih društvenih tajnikih, nnših krajevnih nli poto-kjeTpri" ™,nlh "^opnikih nli pn pošljite naravnost na nnalov: PROSVETA, 2657 So. Uwndnle Ave., Chieago, III.
Pričnkujemo, dn ae cenjeni bratje in rojnki, ki ao naročeni nn nnš dnevnik, odpovejo pravočnano o ponovno naročnino.
Upravniitvo "Proivott,"
jstsvljs Vogrin navadno svoj čoln, i ter premišljuje vedno, kako bi iz-| vršil svojo oaveto. Tu ai pomiri počivsjoč razdražene živce.
Ko je prišel R«>bert proti več*-1 ru domu, Čakal je že nanj njegov