LES wood 50 (1998) 1-2 Raziskave in razvoj IJ Strokovni ~lanek Lesna tekstura The Grain-Figure-Texture Complex in Wood N. Torelli1 Izvle~ek Abstract Prikazane so razli~ne lesne teksture in predlagana sloven- Various grain-figure-texture complexes in wood are presented and ska, angle{ka in nem{ka terminologija slovene, english and german terminology proposed V slovenš~ini in nemš~ini ima pojem za slabotne signale iz vesolja. Prav molje” z vzburkano rastjo in ikrasto lesna tekstura zelo širok pomen. Z njo tako nem. Maser nima ni~esar skup- teksturo. Iz koreninskih “gomoljev” ozna~ujemo videz lesa v prerezu zara- nega z masiranjem in maserjem (nem. sredozemske drevesne rese (nem., fr. di anizotropije, specifi~ne anatomske iz fr. Masseur). Sicer pa je dal izraz bruyére, angl. briar, brier, Erica arbo-zgradbe, prirastnih zna~ilnosti, rasti ime posebni teksturi (nem. gemaserte rea L.) izdelujejo najdra`je pipe. Poleg (potek aksialnih elementov), obarva- Textur) kot jo imajo bule na deblu, izjemnih dekorativnih lastnosti ima les nosti tkiva, rastnih anomalij, poškodb koreninskem vratu ali na koreninah, teh “gomoljev” veliko kremen~eve in opti~nih u~inkov. Nemci lesno tek- predvsem ~e jih luš~imo spiralno-tan- kisline, zato je skorajda negorljiv (Li-sturo imenujejo oz. so jo imenovali gencialno ali koni~no. Za ta tip teks- bert 1984, str. 94). tudi Maserung, Zeichnung in Holzbild. ture, ki ga imenujemo ikrasta tekstura, S prevodom zadnjih dveh izrazov v so zna~ilne drobne kro`ne strukture z Nem. Maserung ima torej dva pome-slovenš~ino ni te`ko (“risba”, “lesna gr~icami v sredini. Bule (nem. Maser- na: v najširšem teksturo in v o`jem slika”), izraz Maserung pa povzro~a knolle, Maserkropf, angl. burr, burl) (gemaserte Textur) ikrasto teksturo. te`ave. Nem. Maser prihaja iz starovi- nastanejo zaradi po~asne rasti skup-sokonemškega masar in pomeni kov epikormskih ali adventivnih pop- Morda omenimo še hrvaški izraz dje-“knorriger Auswuchs an Ahorn u. a. kov, ki stimulirajo lokalno hipertrofijo veravost. Karahasanovi} (1988) meni, Bäumen”, t.j. gr~ast ali gr~av izrastek oz. ekspanzijo debla. Ikraste teksture da se nanaša na vse dekorativne teks-pri javoru in drugih drevesih” (Bertel- ne smemo zamenjevati s teksturo pti~- ture (djever ali ðever pomeni “u sva-smann 1994). Zdaj so Nemci name- jih o~i. tovima oki}en”). Velikakorat pa ga nili izrazu Maserung o`ji pomen. Ma- naši sosedje tolma~ijo o`je: le za serholz je les “z neravnim potekom ali Bule in ikrasto teksturo z njimi najde- “mazer”, t.j. za ikrasto teksturo ali pa s klop~astim grupiranjem lesnih ele- mo pri številnih listavcih, redkeje pri le za rebrasto teksturo. Šumarska en-mentov”. Maserwuchs je rastna ano- iglavcih. Sicer pa je takšna rast le pri ciklopedija z djeveravost `ice drva oz-malija z mo~no spremenjeno zgradbo redkih vrstah zelo pogosta, pa tudi na~uje valovit potek lokalno ali v ce-lesa. Les v prerezu ka`e pege oz. pe- vsak “mazer” nima dekorativnih last- lotnem deblu. (Za nas, Slovence zelo gice (nem. Maser). Nem. Masern (le v nosti in se iz njega ne da izdelati dra- nenavaden izraz `ica drva pomeni mno`ini) so ošpice. Seveda pa nem. gocenega furnirja. Znana je ikrasta preprosto “rast” v pomenu potek aksi-Maser nima ni~esar z maserjem t.j. z tekstura pri tisi, hrastu, jesenu, topolu, alnih elementov). laserju podobno napravo, ki deluje z orehu, paduku in brestu. Znamenit je valovnimi dol`inami v centimeterskem pacifiški madrono (Arbutus menziesii V angleš~ini je pomen izraza tekstura obmo~ju (akronim za angl. “microwa- Pursh) z zah. obale Amerike s korenin- (angl. texture) mnogo o`ji. Lesno tek-ve amplification by stimulated emis- skimi “gomolji”, debelimi do 200 cm sturo dolo~a celi~na zgradba ali nasion of radiation”). V atomskih urah in te`kimi 200 do 3000 kg. Vavona je tan~neje porazdelitev in velikost (rela-jih uporabljajo kot oscilatorje, v radio- les koreninskih “gomoljev” obalne tivna ali absolutna) razli~nih celi~nih astronomiji pa kot oja~evalce, zlasti sekvoje (redwood, Sequoia semper- elementov in tkiv. Relativno veliki ele-virens Endl.). Oregonski “myrtle” (Um- menti in v nekatarih primerih (zlasti pri bellularia californica Nutt.; Laura- iglavcih) široke branike dajo grobo 1 Katedra za tehnologijo lesa, Oddelek za lesarstvo, Biotehniška ceae), ki ga ne smemo zamenjati z (angl. coarse) ali odprto (angl. open) fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija mirtami, prav tako tvori ogromne “go- teksturo. Nasprotje je fina (angl. fine), LES wood 50 (1998) 1-2 zaprta ali gosta (angl. close) tekstura. Znatna variabilnost velikosti celi~nih elementov ali razlo~en kontrast med ranim in kasnim lesom da neenakomerno teksturo (angl. uneven texture). Ven~astoporozni hrast s širokimi porami ranega lesa in gostim kasnim lesom ima potemtakem grobo ali neenakomerno teksturo. Po~asi rasto~i hrast z ozkimi branikami in z malo kasnega lesa ima bolj enakomerno teksturo kot hitro rasto~i s širokimi branikami. Mizarji, zlasti umetniški (ebenisti), bolj cenijo hrastovino z ozkimi branikami, ker je bolj homogena in se lepše obdeluje. Difuznoporozna bukev z bolj drobnimi in po preseku branike enakomerno porazdeljenimi porami ima enakomerno teksturo. ^e so poleg tega celi~ni elementi zelo drobni, kot npr. pri pušpanu in bo`-jemu drevcu, potem je tekstura zelo fina. Oreh in mahagoni imata zmerno grobo teksturo, breza srednjo (angl. medium) itd. (Desch 1973, str.60; Wilson & White 1986, str.178). Nobenega razloga ni, da ne bi tudi Slovenci uporabljali izraza tekstura tudi v o`jem pomenu, enako kot v angleš-~ini. Takšna raba izraza je zelo ustrezna tudi glede na izvor besede. Lat. texo pomeni tkati in lat. textura tkanje ali tkanino. Brez te`av lahko ugotovimo, da slovenski glagol tkati prihaja iz latinš~ine. @emper ali pulover, ki je spleten iz debele volne, ima potemtakem grobo teksturo. Angle`i prav tako ostro lo~ijo teksturo (kot smo je tukaj definirali) od rasti (angl. grain, nem. Faserverlauf, Faserrichtung), t.j. poteka aksialnih elementov glede na drevesno os (npr. spiralna ali zavita rast, izmeni~no zavita rast, ravna rast) ali v obdelovancu glede na prerez (end in side grain). End grain skorajda ne moremo dru-ga~e prevesti kot “pre~ni prerez”. An-gle`i z grain ozna~ujejo tudi nekatere napake, ki nastanejo pri obdelavi lesa. Wooly grain, ki je posledica vsebovanega tenzijskega lesa, prevajamo z “volnatost”. Angle`i poznajo še izraz figure, s katerim ozna~ujejo hkraten u~inek razporeda razli~nih tkiv, rasti in obarvanosti tkiva v poljubnem prerezu. ^e bi hoteli Angle`i prevesti naš in nemški Raziskave in razvoj izraz lesna tekstura v širokem pomenu, bi ga prevedli kot grain-figure-texture complex in wood. Omenimo še, da Angle`i zelo “radi” zamenjujejo izraza grain in figure. Tako boste namesto pravilnega wavy grain (valovita rast) morda sli{ali wavy figure in namesto pravilnega silver figure silver grain itd. Terminologija tekstur je zelo pestra. Mnogokrat ne navajam teksture, temve~ tip rasti ali kakšno drugo posebnost, ki da dolo~eno teksturo, npr. angl. silverray in ne silverray texture ali pa silvergrain in ne silvergrain texture, kar bi bilo povsem narobe. Poskušajmo zdaj “postaviti” trije-zi~no teminologijo lesnih tekstur oz. angl. kompleksa grain-figure-texture. Legenda: oR , radialni prerez oT , tangencialni prerez A. Teksture v lesu s pravilno anatomsko zgradbo, pri-ra{~anjem in ravno rastjo 1. oR , oT . Brez izrazite teksture, brez izrazitih barvnih ali opti~nih u~in-kov; na splošno pri barvno eno-li~nih lesovih z ravno rastjo ali le nekoliko zavito ali izmeni~no zavito rastjo. neizrazita t.; angl. plain f.; nem. schlichte, ungemaserte, geringe T. Primer: Acer spp. (javor), Alnus spp. (jelša), Tilia spp. (lipa), Popu-lus spp. (topol), Aucoumea klai-neana Pierre (okume), Virola spp. (baboen) 2. oR . Tekstura pre~nega prereza s koncentri~nimi branikami in letnicami. V baroku in rokokoju so uporabljali ostrigast furnir (angl. oyster veneer, nem. Austernmuschelfurnier) za najdra`je pohištvo. frontalna tekstura, angl. -, ne. - Primer: Laburnum anagyroides 12 Med. sin. L. vulgare Gris (nagnoj), Dalbergia cearensis Ducke (kraljevski les, kingwood). 3. oT . Tekstura tangencialnega prereza z zna~ilnimi pasovi v obliki ~rk U in V pri iglavcih, ven~astoporoz-nih listavcih, difuznoporoznih listavcih, zlasti tropskih, z izrazitimi prirastnimi conami, pasastim aksi-alnim parenhimom, barvnimi `ilami ali medceli~nimi kanali. Kot posebnost: navedimo jerebi~jo teksturo, angl. partridge-breast figure (Jane 1970, str. 246, 395; Wilson&White 1986, str.181). Nastane pri nekoliko nagnjenem tangencialnem prerezu na pr. pri brestu, kjer se menjavajo valovito razporejene pore kasnega lesa in pasovi vlaken. tangencialna t.; angl. flatsawn f.; nem. gefladerte T., Flader-textur Primer: Larix decidua Mill. (macesen) s svetlimi conami ranega lesa in temnimi conami kasnega lesa; Ulmus spp. (brest): cone ranega lesa z velikimi porami svetle, cone kasnega lesa z debelostenimi vlakni temne; Millettia laurentii De Wild (wengé): široki pasovi aksial-nega parenhima svetli, vlakna temna. jerebi~ja t.; angl. partridge-breast f.; nem. - Primer: Ulmus spp. (brest) 4. oR Tekstura radialnega prereza. Letnice in branike te~ejo vzoredno, trakovi so prerezani vzdol`no. Pro-gavost v radialnem prerezu nastopi zaradi (a) razlik med ranim in kasnim lesom znotraj letnih prirastnih plasti ali prirastnih plasti (tropski lesovi); (b) masivnih pasov aksial-nega parenhima; (c) izmeni~no zavite rasti (angl. interlocked grain; nem. Wechseldrehwuchs) in (~) razli~ne obarvanosti tkiva (proge ali “`ile”) (pigmentna t.). Na sliki 2 je prostorski prikaz izmeni~no zavite rasti, na sliki 3 in 4 pa progasta tekstura pri sapelliju. Puš~ica ozna- LES wood 50 (1998) 1-2 Slika 1. Macesen (Larix deciduaMill.), radialni prerez: progasta tekstura zaradi izrazitega kontrasta med temnejšim kasnim in svetlejšim ranim lesom Slika 2. Prostorski prikaz izmeni~no zavite rasti in nastanek progaste teksture v radialnem prerezu (Risba po Wilson&White 1986, str. 191). ~uje isto progo, ki je zaradi razli~ne usmerjenosti svetlobe svetla ali temna. radialna t. ; angl. quarter-sawn f.; radiale T. progasta t.; angl. ribbon f., stripe f.; nem. gestreifte T. Primer: (a) iglavci in ven~asto-porozni listavci, Terminalia ivoren-sis A. Chev. (framiré); (b) Milettia spp. (wengé); (c) Pericopsis elata Van Meeuwen (kokrodua), Entandrophragma cylindricum Sprague (sapelli) (sl. 3, 4), E. angolense C.DC. (tiama), E. can-dollei Harms (kosipo), Lovoa spp. (dibétou), Triplochiton scleroxylon K. Schum. (samba, obeche); (~) zaradi razli~ne obarvanosti tkiva (“`ile”) Microberlinia spp. (zingana, Raziskave in razvoj Slika 3 in 4. Sapelli (Entandrophragma cylindricum Spra-gue), radialni prerez: prikaz progaste teksture pri razli~no usmerjeni svetlobi. S trikotnikom je ozna~ena ista proga Slika 5. Zingana (zebrano) (Microberlinia brazzavillensisA. Chev., rad. prerez (~rnjava): progavost zaradi razli~no obarvanih “`il” (pigmentna tekstura) zebrano) (sl.5), Dalbergia spp. (palisander), Diospyros celebica Bakh. (makassar). ^e so trakovi zelo masivni, nastanejo zelo dekorativna bleš~e~a “zrcalca”. zrcalna t.; angl. silver f., silver-ray, flower or silver grain; nem. gespiegelte T., Grobspiegel, Flachspiegel, Vollspiegel. polzrcalna t.; angl. small silver-ray; nem. Halbspiegel, lichter Spiegel. Primer: Quercus spp. (hrast), Platanus spp. (platana), Cardwellia sublimis F. Muell. (silky “oak”), Pterygota macrocarpa K. Schum. (koto). B. Teksture v lesu z neravno rastjo, nepravilnim 13 prira{~anjem, vklju~no s koreninami, korenovcem, rogovilami, bulami, koreninskimi “gomolji” in “polardi” 5. oR , (oT ). Srednja do kratka vzvalo-vanost v tangencialni smeri da v radialni ravnini rebrasto teksturo. Za dna violin se tradicionalno iz dekorativnih razlogov uporablja javor rebraš. Angle`i celo poimenujejo to teksturo po glavni uporabi, t.j. za dna violin angl. fiddle back f. (angl. fiddle = violina). Rebrasto teksturo redkeje najdemo tudi na tangencialni površini, npr. pri jesenu. rebrasta t.; angl. fiddle back f. (“tiger maple”); geriegelte T. nepravilna groba rebrasta t. ,valovita t.; angl. irregular curly f.; nem. unregelmäßige geriegelte T., gewellte T. Primer: Acer spp. (javor) (sl. 6). Slika 6. Sladkorni javor (Acer saccharumMarsch.), radialni prerez: rebrasta tekstura 6. oR Zelo zanimive teksture nastanejo kot kombinacija ozke ali široke izmeni~no zavite rasti in kratko- do srednjedolge, nepravilne tangencialne vzvalovanosti. Tedaj so vzdol`ne proge prekinjene. Tako nastane pisana, lisasta ali mar-morirana tekstura. Glede na to, ali so valovi dolgi ali kratki, nastanejo razne variante. pisana t., marmorirana t.; angl. roe f.; nem. bunte T. t. pretrganih prog; angl. broken stripe f.; nem. unterbrochene Streifentextur 5423 LES wood 50 (1998) 1-2 Primer: Swietenia spp. (mahagoni) lisasta t. , angl. mottled f.; nem. gefleckte, geflockte, gefelderte T. Primer: Acer spp. (javor) slov. t. ~ebeljih kril, drobno lisasta t. ; angl. bees wing f. ; nem. - grobo marmorirana t.; angl. -; nem. gross-gefelderte T. Primer: Tieghemella heckelii Pierre (makoré) drobno marmorirana t.; angl. -; nem. klein-gefelderte T. Primer: Fagara spp. (zahodnoindijski satenski les) plamenasto marmorirana t.; angl. -; nem. flammig-gefelderte T. Primer: Eucalyptus spp. (evkalipt) 7. oR . Kot kombinacija izmeni~no zavite rasti ter poševne in prekinjene tangencialne vzvalovanosti (podobno kot pri rebrasti t.) nastane na radialnih površinah izjemno atraktivna tekstura moiré. moiré, angl. mottled f., wavy mottled; nem. moiré-T. Primer: Entandrophragma cylindri-cum Sprague (sapelli), Khaya spp. (kaja), Swietenia spp. (mahagoni), Tieghemella heckelii Pierre (mako-ré), Turraeanthus africana Pellegr. (avodiré) 8. oT Kombinacija bolj ali manj pravilnih radialnih in tangencialnih valov da plamenasto teksturo. plamensta t.; angl. flame f.; nem. geflammte T. Primer: Betula spp. (breza), Pyrus communis L. (hruška), Turraeanthus africana Pellegr. (avodiré) 9. oT ^e je srednje- ali kratkovalovna vzvalovanost v radialni (!) smeri ali Raziskave in razvoj celo kombinacija radialne in tangencialne vzvalovanosti, nastane na tangencialnem prerezu tekstura pommelé. (fr. pommelé pomeni “z belimi lisami, pokrit z drobnimi oblaki, “ov~icami”). Izmeni~na zavita rast ni udele`ena pri tej zanimivi teksturi. Obstaja ve~ variant. Pozornost zbuja angl. plum-pudding figure. Ta nima nikakršne zveze z našim pudingom, nekaj ve~ z angleškim, s suhim sadjem, še najve~ pa s kremen~evim konglomeratom. Zdi se, da je ta prevod angleškega izraza najustreznejši, ~eprav plum-pudding pomeni tudi dalmatinec (pes), ki je, resnici na ljubo, tudi lisast. pommelé, `uljasta t.; angl. blister f., pomele f., dappled f. ;nem. Pommelé-T., pommelierte T. drobno`uljasta t.; angl. smal blister f., small pomele f.; nem. perlé, fein pommelierte T., grobo`uljasta t.; angl. big blister f., big pomele f.; nem groß pommelierte T. konglomeratasta t.; angl. plum-pudding f. ; nem. ästige T., knotige T. Primer: Swietenia spp. (mahagoni) prešita t. ; angl. quilted f. ; groß-gefelderte T. Primer: Tieghemella heckelii Piere (makoré); Acer macrophyllum (velikolisni javor). 10. oR do oT , prete`no oT . Ikrasto teksturo smo obravnavali v splošnem delu, ko smo obrazlo`ili nem. pojem Maserung. Glavni dobavitelji lesov z ikrasto teksturo so Francija, ZDA in subtropske de`ele severne poloble. ikrasta t.; angl. burr f.; nem. gemaserte T. Primer: Taxus baccata L. (tisa), Quercus spp. (hrast), Fraxinus spp. (jesen), Arbutus menziesii Pursh 14 (madrono, koreninski “gomolji”), Populus spp. (topol), Tetraclinis articulata Mast., sin. Callitris qua-drivalvis Vent. (deblovina se imenuje sandarak, koreninski “gomolji” pa nem. thuya-maser, Sequoia sempervirens Endl. (obalna sekvoja, redwood, les koreninskih “gomoljev” je vavona.), Erica arborea L. (bruyére, drevesasta resa, “gomolji” na bazi debla). 11. oT ^e je delovanje kambija lokalno (domnevno) zaradi delovanja gliv, zavrto (Hale 1932), t.j. ~e se lokalno upo~asni ali zastane radialna rast oz. priraš~anje, nastanejo drobne vgreznine, ki dajo v tangencialnem prerezu zna~ilno teksturo pti~jih o~i.Te ne smemo zamenjevati z ikrasto teksturo. t. pti~jih o~i; angl. bird’s-eye f.; geaugte T. Primer: Acer nigrum Michx. (black maple), A. saccharum Marsh. (sladkorni javor, sugar mapple) -slika 7. Slika 7. Sladkorni javor (Acer saccharumMarsch.), radialni prerez: tekstura pti~jih o~i 12. oR do oT . Kjer se deblo deli v dve bolj ali manj enakovredni (kodomi-nantni) debli, nastanejo izjemno zanimive in dragocene teksture. ^e poteka rez skozi središ~e rogovile, nastane peresasta ali piramidna tekstura (slika 8), ~e pa rez ne poteka skozi središ~e, pa vrtin~asta (polpiramidna) tekstura. ^e so zve-ri`ene branike precej široke (angl. open grained, nem. grobringig) nastane u~inek mese~ine. peresasta t., piramidna t.; angl. feather-crotch f.; nem. Pyramidentextur, Federtextur, moirierte Pyramide LES wood 50 (1998) 1-2 Raziskave in razvoj 15 Slika 8. Oreh (Juglans spp.), radialni prerez: piramidna tekstura vrtin~asta t.; angl. swirl-crotch f.; nem. Halbpyramide, Strudeltextur, Strudelzeichnung mese~inska piramidna t.; angl. moonshine-crotch f. ; nem. - Primer: Swietenia spp. (mahagoni) Juglans spp. (oreh). 13. oT , oR . ^e lesno tkivo radialno drobno vzvalovi, v tangencialnem prerezu nastane leš~eva t. V pre~-nem prerezu so letnice na mestu str`enskih trakov za`ete v obliki ~rke V. V vzdol`nem prerezu so vbokline dolge ve~ mm, ki dajo v radialni in tangencialni ravnini zelo dekorativno vzvalovano teksturo. Leš~evost najtemo prilo`nostno pri visokogorskih smrekah in jo uporabljajo za izdelavo glasbenih instrumentov. pomeni “zrcalna tekstura”. Nem. wild blumige T. pomeni prešita tekstura. Angl. swirly figured pomeni nem. stark blumiges (Schälfurnier). Izraz “cvetni” (angl. flower..., nem. blumig...) lahko pomeni ozna~be za razli~ne teksture. Omenimo še, da se lahko na istem listu furnirja nahaja ve~ tekstur, npr. prešita tekstura prehaja v `uljasto, ta pa v ikrasto (npr. pacifiški javor). Rebrasta tekstura utegne preiti v pretrgano progasto (kubanski mahagoni), itd. Reference Avtorski kolektiv 1988. Holz-Lexikon 3. izd. DRW, Stuttgart. Bertelsmann Wörterbuch. Herkunfs-wörterbuch. Bertelsmann Lexicon Verlag. Desch, H.E.1973. Timber-Its structure and properties, 5. izd. Macmilan, London, Basingstoke. Elsevier’s Wood dictionary in seven languages, II. zv. 1961. Elsevier Publ. Comp., Amsterdam, London, New York. Hoadley, R.B. 1980. Understanding wood. The Taunton Press. Jackson, A. & D. Day 1991. Collins Good wood handbook . Harper Collins Jane, F.W. 1970. The structure of wood 2. izd. Adam/Charles Black, London Libert L. 1984. Tobacco, snuff-boxesa and pipes. Orbis, London. Mayer-Wegelin, H. & J.- Pieper 1959. Die Zeichnung von Furnierh(lzern und ihre Beurteilung nach Merkmalen am Rundholz. Holz als Roh- und Werkstoff 17(8):306-312. Mühle, K.: Dictionary of wood science and technology-Wörterbuch der Holzwirtschaft. Brandstetter Verlag. (Marjeta) Panshin, A.J. & C. de Zeeuw 1980. Textbook of wood technology, 4. izd. McGraw-Hill Boo Company, New York itd. Wagenführ, R.:1996. Holzatlas, 4. izd. Fachbuchverlag, Leipzig Wilson, K. & D. J. B. White 1986. The anatomy of wood. Stobart & Son, London. leš~ava t.; angl. -; nem. gehaselte T. Primer: Fitzroya cupressoides Johnston (alerce), Picea abies Karst. (smreka), Taxus baccata L. (tisa), Fraxinus spp. (jesen), Mansonia altissima (A. Chev. (bété), Termi-nalia superba Engl. & Diels (limba). Pestre teksture so posledica izjemne variabilnosti zgradbe lesa in njene anizotropije. Pri poimenovanju posameznih tekstur se je sprostila ~loveko-va fantazija. Pri tem prednja~ijo zlasti Angle`i in Francozi. Nemci (Mayer-Wegekin in Piper 1959) sta poskusila uskladiti nemško terminologijo z angleško in francosko, kar pa jima je uspelo le delno Tudi na svoj predlog pri~akujem pripomb. Angleška in nemška terminologija nista vselej usklajeni. Primer: angl. flower grain Nate~aj Mebla TOP Lesna industrija na Gori{kem, ki je do nedavnega, ujeta v lastne te`ave, pozabila na {olo, vendar ka`e ponovno zanimanje za dobre kadre. Lastniki Mebla Top so pri{li z zanimivo ponudbo: razpis nate~aja za naslanja~. Nate~aj bo potekal v dveh fazah, in sicer v prvem delu, ~asovno najdalj-{em, bodo nastajale idejne skice. Komisija bo izmed skic izbrala najbolj{e. Izbrane ideje bodo do`ivele realizacijo v na~rtu in kon~no v prototipu. Najbolj{i trije izdelki bodo nagrajeni. Zaklju~ek nate~aja in razglasitev najbolj{ih bo konec meseca aprila. Strokovnjaki Mebla Top so ponudili vso strokovno pomo~. Prijavljeni kandidati so za za~etek dobili natan~na navodila, ogledali so si razstavni prostor in proizvodnjo oblazinjenega pohi{tva, za popotnico pa so dobili veliko vzpodbudnih besed. Darinka KOZINC, SL[ Nova Gorica