Politični ogied. Avstrijske dežele. Vojska ali mir? 0 tem je sedaj naj^eč razgo^arjanjsi. Mnogi listi tirjajo odločno, naj brž zasedemo Bosnijo in Heicego^ino z 3 7ojniini oddelki (kori), brodo7je naj sc pa polasti mest 7 Albauiji; poljski in magjarski listi silijo naraviiost na boj proti Rusora: naj mai širamo brž 7 Srbijo in Rumunijo ter zabranimo, da bi 8e 7si Bolgari iz turakega jarma reaili in zložili 7 eno drža70. Zopet drugi listi s^etnjejo, naj ostanenio popolnem miini. Katero se bo zgodilo, to se bo menda skoro odločilo. Dnee 7. marca je ininiater Andiassy sklical delegacije t. j. odbrane poslance dunajskega in ogerskega drža^nega zbora in bo tirjal od njih 60 milijono7 gold. za vojaške pripra^e. To je premalo za boj. Zoper Ruse je tieba 600 milijono? iu bi še dosti ne bilo. No7a colninska posta^a je bila ua Dunaju pa tudi 7 Budimpeatu sprejeta in sedaj so magjarski ministri piišli na Dunaj, da se z nasimi dogo7Oiijo o točkah, 7 katerih s-mo si z Magjari na vskriž. Magjari hočejo 24 fl. colnine na 100 Kilo ka7e in 8 fl. na 100 Kilo petroleja naložiti, naai pa na ka70 20 fl. na petrolej 3 fl. Poslanec grof Koronini je nas^eto^al, naj se izbere odsek 18 poslance^, ki imajo nalog razizkavati, kde bi se dalo kaj pribraniti. No, nekaj pozno so ti liberalni gospodje prišli do spoznanja, da snio z dačami in dolgo^i preobloženi, a priali 7endar so. Kaj bodo neki iztuhtali ? — Kranjska je dobila 7ladinega deželnega načelnika, za katerega je te dni bil imeno^an K. Kalliua, d^orni s^etovalee pri namestniji 7 Gradcu. — Na Českem so reke izstopile in delajo z po^odnjo veliko škodo. — Poljaci pobirajo daro7 za spomenik Piju IX. 7 stolni cerk^i Kiakovski. Hr^atski katoličani 80 7 Vuko^aru sklenili na delnice, 7sako po 25 fl., osno^ati katoliako tiskarno z katoliškim listom. Bosenski mahomedanci pa tudi katoličani, kojih je 139.000 dua, so sklenili na Dunaj k našemu cesarju poslati depatacijo ali poslanike, ki ho5ejo prositi, naj a^strijaka 7ojna zasede Bosnijo in Hercego^ino. Begunci bosenski tudi že 7 precejanjem ate^ilu odhajajo domo7 in je torej pra7 mogo5e, da pridejo 07C lepe in Avstriji jako priležne dežele pod našega cesarja, kot kralja hr7atskega in dalmatinskega. Kakor beremo, so 78i sloveuski in hrvatski listi za to; le magjarski, nemški in italijanski nasprotujejo, ker se pomnoženega ate^ila a^strijskib Slovanov bojijo. Vnanje države. Den 3. marca bo zgodo^ini neizbrislji^o 7pisan. Ta den so 7 Rimn no^ega papeža Leona XIII. slo^esno z trojno zlato krono kronali, 7 Carigradu pa mir podpisali, ki je ruskoturakej 7ojski konec storil. Isti deu je dobil katoliaki svet no7o-7enčanega poglaraija, turški kristijani pa odrešenje od 5001etne tarške sužnosti. Večna Ii7ala bodi Bogu za oboje! — V Petrogradu 80 3. maica z^ečer z^edeli, da je mir sklenjen. Zdajci je 7eliko tisoč ljudi na^relo pred carsko palačo, kder se je množici prikazal sla^ni car Aleksander II. Ko so ga ljudje zagledali je zrak pretresalo tisočero: burra in ži^io-klicanje, 7si so gla^e odkrili in zapeli careko pesem. Pogodbe mirn še niso 7se znane, 7endar toliko je got.070, da 7 E^ropi Turek kristijano7 ne bode 7e5 stiabo^al, kakor do sedaj! — Italijauski kralj že kaže S7ojo neprijaznost proti novemu papežu. Sam 86 baje imenuje: žieca mešniko7, ter je neda^no rekel: da papež in kralj, drug zra^en drugega nimata prostora 7 Riaiu. No7i papež pa bodo neki ponovili 7se ugo^ore Pija IX. zoper 7iopanje papeže^ih dežel, mest in grado^. To kaže na budo bodočnost. Iz Italije je čedalje 7eč glaso7 slišati, ki tirjajo boj zoper A^strijo; 7cliko srainoto dela Italijauom jibo7 niinister Orispi, kojega tožijo, da se je vdiugič oženil, čeravno ni posta^no Io5en od pr7e ae žive žene. — V Riniu je jezuit Sccchi umrl, najsla^niši 7,7ezdoslo7ec in učeni opazo^alec solnca, na Francoskem so pa pokopali kardinala Saint-Marca, uadškofa 7 Rennes-u; ta kardinal ni bil pri volitvi no^ega papeža. V Belgiji so posta^o dali, ki zabrauuje fantiče^ iu deklic pred 12. in 13. letom na delo goniti 7 premogove jame. Okoli 10.000 fantiče^ iu 5000 deklic si ondi pod zemljo kruh služi in dela po 10—12 ur na den, to je presilno; škodi re^ani na duši in telesn. — V Berolinu so te dni našega cesarjevi5a Rudolfa sijajno sprejeli; stari nemški cesar sam, z 87ojim sinom in mnogimi priuci 7ied, ga je na kolod^oiu pricakal in 7 kralje^sko palačo spremil. Angleži so 7sled rusko-turškega miiu precej osupnjeni iu delajo 7edno 7ečje 7ojne pripia^e. Muogi trdijo. da bodo Rusom napo^edali boj, 7endar Rusi se jih 5isto nič ne bojijo; na morje Rus ne gre, na kopno pa se Anglež ne upa, ker nima 7e5 redne 70J8ke na razpolago, kakor 60.000 mož. Zato bi pa rad A7stiijo dobil za za^eznico. Upanja imamo še muogo, da se to zgodilo ne bo. Vojska Ruso7, Rumuno7, Srbo7 in Črnogorce? zoper Turka je skon5ana. Gla^ni namen 7ojake je sla7no dosežen: Rumunija in Srbija ste neod^isni, bolgarski narod turškega jarma reaen, Crnogora prodila do rnorja in tndi bosenskim in hercegoviu «kim Slovaaom bo skoro pomagano; turška sila v Evropi je po 500Ietnein obstanku za vselej uničena; sultan bo le malo zemlje in goepodstva v Evropi pridržal, in ae to menda le na kratka leta. V nedeljo 3. marca so general lgnatijev in pa turški poslaniki pri sv. Štefanu blizu Carigrada podpisali mirovne pogodbe. Veliki knez Nikcla je veselo novico brž naznanil vojakom in telegrafiral svojemu bratu, ruskemu carju: 6estitam slavneniu carju, mir je sklenjen; isti den, ko si slavni car, (pred 17 leti) ruskega kmeta rešil tlake in rabote, si tudi kristijane odreail musulmanskega jarma. Večina vojakov maršira sedaj vesela domov, 6e se ue vname nova vojska zoper Angleže in Avstrijo, ki z rairovnimi pogodbami niso zadovoljni. Srbski knez Milan se jc res vrnil od mnogo ruskih oficirjev gpremljan v Belgrad, kder je bil navduaeno sprejet; Rumuni so pa skoro že vsi 6rez Donav nazaj šli in se postavili kraj avstrijske meje, kder se tiidi vedno ve6 ruske vojske kupici. Ob enem je ruski car ukazal uovib 60.000 mož pod orožje pozvati, 50.000 vojakov iz Armenije v Evropo prepeljati in novih 120 kanonov prirediti; ruski car se torej očitno pripravlja na boj, kcr ni voljen odjenjati od tega, kar je v krvavi vojski priboril. Sedaj ko spoiulad prodira se vidijo žalostni nasledki strašne vojske najbolj; kder je divjalo klanje, ondi so zginile skoro vse vasi, biae in prebivalci, vse je pogorelo, l.judje so vbežali. Na tiso6e kostnjakov pokriva zeraljo, od zverine razrovano, ki izkopava mrho in mrliče, da jib žre; razdjanib je 380 vasi in 8 mest, okoli 300.U00 ljudi je ubitih. V groznem krvi prelivanju je Turek jemal od Evrope 8lovo. Sedaj je mir, le v Bosniji, Hercegovini, posebno pa v Albaniji in Tesaliji traja klanje naprej med Turki in greškimi vstaši, čijih stevilo vedno raste. Tukaj bode bržčas Grecija morala posredovati, vladanje dežel prevzeti in tako tudi tnkaj turakej oblasti konec storiti.