I^SH ENAKOPRAVNOSTI**«*- t si v tem listu so EQUALITY Best Advertising J?*"" NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI " Medium LETO XXIV._______ CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, (SREDA) FEBRUARY 19, 1941. j ŠTEVILKA (NUMBER) 42 ——■ " " t"*r- Kratke vesti I ^^vljenja in sveta | •]^Asnr0M0R0M ~ TukajšnJa poli- "^liui Vedela' da namerava ob eni 30Swnen soprog izvršiti J)ri2acj Uri 2J'utraj samomor. V anJu> da se prepreči sa-fi^?ovo 3e policija odhitela ria ^Prišla fanovanJe, kamor pa 1 kait0r v ze P° eni uri, torej vse-fcožfe*? Prozno. Toda glej: I Sac dk° Spal v SV03em na' ral samU'uP°leS nJ'eSa Pa 3e le" rCa, TKo so ga zbudili- Sat ko J'e čakal v na* žaspa] U Us°dne ure, je pri tem reke i^'^ghby, o. - V ponede-eriii r('krazstrelil v ustju Cha-flbiij 5fi° čemer so po- ^strel fUnt°V dinamita- Led ■i ob „^3°. da se ne nakupi-us1-ju. ^'iske? ' — Produkcija ka-Ja zlata je bila silno ?vi-v°jnim a -Se Pomore angleškim < je 17 let stari I'Vi, Unn- I ^ VOJAKE i'alian ~ Casopis Giornale d'I- c in 2»an;ia' da i3°do V dnevih j N februarja poklicani 1921 6 tUdi °ni fantje lGt" Jfcfy ' ki so bili izvzeti od a b0(I užbe- List naznanja, ^Čilivvmorah k vojakom vsi Sti HCniki> ki so bili doslej ' qa dokončajo svoje štu- Nt ^ POSLEDNJI ' y' • • ' ^ — Dva detektiva, ^ Se . ela nekega starinarja, 9 2nentrudil in Poti1' da bi 4 S ?a u° funtov tpžko hladil-> Po£° na svoj voz, sta se /t se 1- , a- da mu pomagata, zgodil°-Ko Je bil° 'Sot Jeno' sta stopila v lva, k^st'lno vsak na kozarec W smeje povedala kako sta že opravi-^ Pfavu0 0 del°- Gospodar, ki f %iiar kuPu Rov hladilnik, klet, odkoder se je ' CkrrniI' rekoč- da sta ( J,%liilVa Pomagala ukrasti \ Jati njegov lastni hladil- S J.-Potniki, | ^Peh lz Lizbonej pripo. I strahu, ki W^ind* angleškem par- 1 ^ iS?Castie-ki j« I • a nemškega letal- bi,' 'z Qla',G Shajal parnik dva Sv7°Wa- Bomba, ki je | ^tov «aRa 2a ekspl0zij0 na i »i ' ije Pr°drla v prostore ki ?6r je obležala. Ker 1 lW**WAniku nikogar, ki bi I C'k na?1 "fuse", je obrnil k>Rj,Proti Glasgowu 1 K* ^ Zunaj! pristanišča j ,. Prispeli nanj stro f 30 naredili bombe IZKRCANJE AVSTRALSKEGA VOJAŠTVA V SINGAPORU Vojaštvo je bilo burno pozdravljeno v Singapore kjer je že vec angleških, indijskih in malajskih polkov. ANGLEŠKIM ZMAGAM V AFRIKI BO SLEDILA VELIKA ANGLEŠKA OFENZIVA SINGAPORE, 18. februarja. : — Danes se je izkrcalo v Singa- : pore več tisoč avstralskih vojakov. Z vojaki je prišla tudi vsa potrebna vojna oprema: tanki, topovi in druga vojna mašineri-ja. Nekaj ur zatem, ko se je vo- ; jaštvo izkrcalo z velikih trans- : portnih parnikoy, ki so pripluli tri tisoč milj daleč iz Avstralije pod zaščito angleških in avstralskih bojnih ladij, so vojaki zasedli svoje, v naprej določene in pripravljene postojanke. Vojaštvo burilo pozdravljeno Mir, ki vlada v tej veliki angleški pacifični bazi, je bil prekinjen, ko sO pristali ob dokih veliki sivi parniki, s katerih se je pričelo vsipati avstralsko vojaštvo. Ljudstvo je burno pozdravljalo vojaštvo, ki se je med sviranjem vojaških godb izkrcalo. "Mi smo z vsem pripravljeni na boj ter nam je popolnoma vseeno, kam nas pošljejo," so dejali avstralski vojaki, katerih tovariši so prizadeli toliko preglavic Italijanom v Egiptu in Libiji. Anglija ima že od prej v Sin-gaporu več angleških, indijskih in, malajskih polkov. Izjava prvega lorda admiralitete LONDON, 18. februarja. — A. V. Aleksander, prvi lord admiralitete, je imel nocoj po radiu govor, v katerem je med drugim dejal: "Veliki uspehi Anglije v Afriki pomenijo začetek velike ofenzive proti osišču. Glavni spopad z Nemčijo ima šele priti. Zato hočemo močna srca, ko bo završal vihar, ki mora završati." Nato je povedal, da so angleške bojne ladje v nekem izmed zadnjih mesecev spremile preko oceana 3,000 trgovskih parnikov, od katerih je bilo samo devet izgubljenih. "Ameriški rušilci so izkazali svojo neprecenljivo vrednost/' je rekel Alexander, AngleSke izgube Minister za preskrbo domače varnosti je izjavil, da je bilo me- c seca januarja po bombah nem- . ških letalcev 1,502 civilistov u- ^ bitih, 2,612 pa ranjenih. Od 18. r junija, ko se je začela bitka za S Anglijo, pa je bilo 23,081 oseb / ubitih, 32, 296 na ranjenih. g Disciplina in morala angleške- ^ ga naroda je ostala nezlomlje-na. v ------,- 2 ABESINCI GONIJO č ITALIJANE I KHARTOUN, Anglo - e- J giptski Sudan, 19. februar- r ja. — Armada Abesincev, l ki je pod voveljstvom an- I gleških Častnikov, prega- \ nja 9,000 mož broječo ita- < lijansko armado v notranjost Abesinije, kjer jo neusmiljeno obdeluje s hrV i1 bovja in zased s puškami in |( strojnicami. To je zdaj pr- j f va organizirana abesinska j armada, ki je nastopila pod . poveljstvom angleških častnikov. Italijani imajo malo upa- 1 nja, da bi izbegnili uničenju 1 od strani Abesincev. Izguba ] teh okrajev bo pomenila za { Italijane izgubo velikega dela zapadno - centralne Etijopije. ^ Bežeča italijanska armada sestoja iz treh divizij, i med katerimi je en bataljon fašističnih črnosrajčnikov. I Poziv Tem potom se poziva osebo, , katera je vzela suknjo zelene barve, v soboto 15. februarja v klubovih prostorih Slovenskega društvenega doma na Recher Ave.,' da jo prinese nazaj hišniku Doma. V suknji je bilo tudi par rokavic in unijska karta. 1 Seja i Redna mesečna seja članov - društva "Cerkniško jezero",s št. - 59 SDZ se vrši v četrtek 20. februarja, 1941 ob 7:30 uri zvečer v navadnih prostorih Slo- i venskega delavskega doma na - 'Waterloo Rd. — Tajnica. KLENKANJE MRTVAŠKEGA ZVONA Velika Britanija se je čutila varno, ker je računala na vojaško kooperacijo Turčije. Med Londonom in Ankaro je bila sklenjena vojaška pogodba, vršilo se je nešteto vzajemnih posvetovanj generalnih štabov in Turčija je glasno naglašala, da bo šla v vojno, če Nemčija vmarši-ra v Bolgarijo. Obe, Anglija in Turčija, sta svarili Bolgarijo pred sodelovanjem z Nemčijo. Zdaj pa je Turčija izjavila, da ne bo vpadla v Bolgarijo, pa naj pride, kar hoče. Kaj se je zgodilo? Turčija je po vsej priliki uvidela po razvojih v Afriki in Albaniji, da je Nemčija trdno odločena, zasesti Bolgarijo, in sicer bodisi nasilno, s "turisti" ali pa s "strokovnjaki." Zakaj — tako je najbrže modrovala Turčija — bi držala svoje obrambne čete v balkanskih gorovju in zakaj ne bi rajša počakala ob mejah Trakije prihoda Nemcev? To je natančno to, kar je rekla v preteklosti vsaka žrtev nacijske Nemčije. Gotovo je, da je izvajala na Turčijo svoj pritisk Rusija, o kateri je Turčija neprestano na-glaševala, da ne bo nastopila proti njeni volji. Rusija in Nemčija delujeta roko v roki. Iz vseh poročil je razvidno, da je Moskva grozila Turčiji z usodo Poljske. V javnosti je sicer naglašano, da so Nemci obljubili, da se ne bodo dotaknili Dardanel. Nadaljna prazna nemška obljuba ! Turčiji je odzvonilo . .. Jugoslavija pa čaka zdaj "na dilci," da tudi nji zaklenka mrtvaški zvon . . . Da delujeta Rusija in Nemčija sporazumno roko v roki, je nadalje dokaz konferenca, ki se je pričela ta teden v Moskvi z ozirom na sklenitev rusko-japonskega trgovinskega pakta. Vsi opazovalci položaja in komentatorji svetovnih razvojev so edini v tem, da je "trgovinski" pakt samo pretveza nadaljni agresivnosti, ki jo je pričela izvajati Japonska na Daljnem vzhodu. Pakt naj zagotovi Japonski pri njenih mahinacijah na Vzhodu varnost pred ruskim napadom v hrbet. Če kdo, mora biti te rusko-ja-ponske konference vesela Kitajska! Ali je tudi ona "mili-taridfcična," "kapitalistična" in "imperialistična?" Drug drugega vredni bratci so se znašli v tesnem ob\ iomn in \t "hvatclrom vncrvw'a ill _ ■ POZOR, TAJNIKI DR Mr. Klančar naznanja tajnikom društev in klubov, ki žele, i da bi bila objavljena imena u-, radnikov v knjižici "Yugoslav ! Directory of Greater Cleveland" l da mu pošljejo svoje tozadevne i informacije do 15. marca, do lta- - terega dneva se bo te informacije še sprejemalo. Te informacije pošljite najkasneje do 15. marca na naslqv: Anthony J. , Klančar, 1047 E. 67th St. Cle- - veland, O. , i Vključena v teh informacijah - naj bodo imena predsednikov, LUŠTEV IN KLUBOV! podpredsednikov, tajnikov, blagajnikov, nadzornih odbornikov itd. Samo imena brez označbe njihovega urada ne zadostuje za takšno knjižico. Vsak slovenski, hrvatski ali srbski klub pošlje lahko listo svojih uradnikov. Nobene razlike ni, da-li je klub socialen, atletski, verski ali kulturen. Gotovo je, da je več takih klubov, ki zaslužijo, da se jih uvrsti v to publikacijo. Poskrbite, da bo vaš klub reprezentiran v tej knjižici. AMACONKI STA RAZBILI FT. MADISON, la., 16. februarja. — V dvoje klubov tukajšnjega kraja, ki sta Služila meščanom kot igralnici, sta prišli danes Mrs. W. L. Browning, žena nekega železniškega strojnika, in njena hčerka Mary, ki sta s sekiro' in težkim železnim kladivom razbili vse igralne stroje in druge igralne pritikli-ne v klubih. Na sodišču pa je sodnik po-1 [ S SEKIRAMI IGRALNICE vedal Amaconkama: "Dokler bosta nastopali samo proti igralnicam in ne bosta poškodovali a-li uničevali druge lastnine, Bog z vama, — vajino početje je legalno." Starejša ženska je izjavila, da je dobila to idejo od svoje hčere Mary, ki je pri dvajsetih letih že dvakrat razporočena in ki je bila svoječasno usluž Ibena v eni teh i pralnic.. Sporazum med A. F. of L. in unijo tiskarjev in stavcev Unija je bila suspendirana iz Federacije leta 1939, ker ni hotela prispevati v "vojno blagajno" Federacije. ___• i MIAMI, Fla., 18. februarja, — j Eksekutivni svet Ameriške de- ] lavske federacije in predstavni- j ki unije tipografov ali stavcev i (International Typographical U-nion) so se danes zedinili glede pogojev, pod katerimi bo unija stavcev in tiskarjev sprejeta nazaj v Federacijo, od katere se je ločila pred dvema letoma. William Green, predsednik A-meriške delavske federacije, je izjavil, da bo sporazum predložen 80,000 članom unije tiskarjev, ki bodo o njem glasovali. Sporazuma se ne bo objavilo, dokler ne bo izvršeno glasovanje o njem. 6reen upa, da bo članstvo unije s precejšnjo večino odglasovalo za sporazum. Unije tiskarjev je bila suspendirana iz Ameriške delavske federacije leta 1939, ker članstvo ni hotelo prispevati po 1 cent na meseg za "vojno blagajno" Federacije. Koncert ( V petek 21. februarja, 1941 ob 8. uri zvečer priredi Ohio Music Project koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Igrala bo godba (Band). Vstopnina prosta. Občinstvo je vljudno vabljeno, da napolni dvorano', da ne bodo godbeniki igrali praznim stolom. Torej, kdor ljubi dobro godbo, naj ne zamudi te prilike! Za di-rektorij: Andrew Ogrin, tajnik. Jugoslovanska ar- i mada bo branila državne meje Vsa jugoslovanska armada je prežeta s simpatijami do Anglije in z mržnjo i do nacijske Nemčije. BEOGRAD, 17. februarja. — Snoči se je sestal oficirski zbor, ki se je posvetoval o predlogih Nemčije, ki gredo za tem, da bi dala Jugoslavija gotovo ozemlje Madžarski in Bolgariji, v zameno pa bi dobila ozemlje od Grčije in Albanije. Doslej ni še nobene vesti, da je Jugoslavija podpisala z osiščem kak pakt a-li da je dovolila nacijski armadi prehod svojega ozemlja. Zdi se, da je med srbskimi krogi, ki stoje blizu vlade, vedno naraščajoča brezupnost. Ti krogi dolže Turčijo, ker se ni sporazumela o specifičnih pogojih z Jugoslavijo, dokler je bil še čas za to. Nekateri opazovalci so mnenja, da si bo Jugoslavija na vse kriplje prizadevala, ohraniti svoje meje neokrnjene ter da se bo postavila v bran vsakemu pritisku, ki bi šel za tem, da se te meje izpremeni. V Jugoslaviji prevladuje splošno prepričanje, da bo Nemčija j poražena v tej vojni. Kar je še večje značilnosti, je to, da je armada popolnoma prežeta s simpatijami do Angležev ter da je še vedno pripravljena, postaviti se po robu Nemcem, če ji slednji predlože ultimat, da mora Jugoslavija dovoliti nemškim četam prehod svojega o-zeml ja. Zahvala Pevsko društvo "Arija" se is-| kreno zahvaljuje Mr. Žagarju iz Chickasaw Ave., ki je daroval 'v blagajno $5.00. — Hvala! NACISTI ZAHTEVAJO OD GRKOV KONEC BOJEVANJA l Grki naj sklenejo z Italijani mir, toda pod — Mussolini-jevimi pogoji! — Nemški vbjni material prihaja preko Jugoslavije v Bolgarijo. — Jugoslavija bo i morala oskrbovati Nemčijo s poljskimi pridelki. BEOGRAD, 19. februarja«" (sreda). — Dočim je Nemčija 1 podvojila svoja prizadevanja, da prisili Grčijo do tega, da kon-5a svojo vojno s tepeno Italijo, je pričel prihajati iz Nemčije preko jugoslovanskih železnic v Bolgarijo nemški vojni mate-1 rial. !i Preko nemško - jugoslovan-! ske meje prihajajo dolgi vlaki i zapečatenih nemških tovornih: vagonov, ki gredo, dalje proti j Bolgariji. j Izjava Žige Sola Pasiranje tega materiala pre- ^ ko Jugoslavije je eden izmed po- ^ gojev, na katere je pristal Dra- g giša CvetkoviČ, ko je "bil pokli-! ^ can v Nemčijo, kot je povedal j svojim volilcem Žiga Sol, člani hrvatske seljačke stranke. Na- a daljni nemški zahtevi, v kateri s je Cvetkovič tudi pristal, sta v r nadaljnih dajatvah jugoslovan- s skih poljskih pridelkov Nemčiji I in v strogi nevtralnosti Jugo- r slavi je. Nemčija zahteva mir - Nemški poslanik v Atenah je r sporočil atenski vladi, da Nem- J čija zahteva, da Grčija konča 1 vojno z Italijo ter da sklene s 1 slednjo mir, toda — pod Musso-!1 linijevimi pogoji. (Ce je ostalo | v Mussoliniju še kaj ponosa, se j 1 mora zdaj pogrezniti v zemljo I od sramote! — Op. uredništva).! Ako Grčija ne pristane v to nemško zahtevo, bodo planile po 5 nji nacijske čete s svojih baz v ^ j j Rumuniji preko Bolgarije. Beograjski časopis "Vreme"; poroča, da je odšel bolgarski > j kralj Boris včeraj v Nemčijo, in | sicer najbrže zato, da zaprosi za ^ bolgarsko izhodišče na Egejsko morje v Grčiji. Angleška ojaeenja j ^ Angleški krogi v Sofiji pravijo, da je velika angleška zmaga v Afriki omogočila Angležem premestitev velikega števila čet iz Afrike v Grčijo, ako.se, izkaže to za potrebno. Medtem pa grško vojaštvo j razbija italijanske postojanke, iz katerih goni Italijane, hoteč zasesti čim več Albanije, preden ga Nemci prisilijo do miru. Smrtna kosa V Charity bolnišnici je umrla' včeraj Mrs. Carolyn Prince, ro- j jena Stas, soproga pomožnega okrajnega prosekutorja, našega rojaka John J. Princa. Pokojna se je v ponedeljek preteklega' tedna morala povreči resni, operaciji, kateri je sedaj podlegla. Poleg žalujočega soproga zapušča 10 let starega sinčka, John jr. ter starše, Mr. in Mrs. John Stas. Pogreb se bo vršil v soboto ob 9:30 dopoldne iz pogrebnega zavoda A. L. Stas, ki je bil stric pokojne, 2289 Columbus Rd. v St. Wendolyn's cerkev na Columbus Rd. in od tam na pokopališče. Prizadetim naše iskreno sožalje! V Sestanek -Jutri, to je v četrtek zvečer ob 7. uri, se vrši sestanek1 šivalnega kluba Progresivnih Slovenk krožek št. 1 v čitalnici Slovenskega delavskega doma na • Waterloo Rd. Vse članice, ka-5 tere vesele ročna dela, naj se go-I tovo udeležijo. Vabljene so tudi članice krožka št. 7. w~-------- Dejanja, ne besed! -pravi ameriška vlada Japonski i , _ I Ameriška vlada je bolj zainteresirana v dejanjih drugih držav, kakor pa v besedah njihovih državnikov. WASHINGTON, ,18. februar-: ja. — Ameriška vlada je danes jindirektno sporočila Japonski, i da če je slednji res «na tem, da i se ohrani mir, naj dokaže to z ! dejanji, ne z besedami. Tako je izjavil Sumner Wells, 'ameriški državni podtajnik, ko : so ga časnikarji vprašali, kaj i-;ma pripomniti na izjavo japonskih vlastodržcev, da hoče Japonska ohraniti mir z Zedinjeni-mi državami. "V silno kritičnem položaju sveta je vlada Zedinjenih držav mnogo bolj zainteresirana v dejanjih drugih držav kakor pa v besedah, ki jih dajejo v javnost nekateri njihovi državniki," je j rekel Sumner Wells. i _ | ' ; TROJČKI ALI CETVORČKI NA POTU Chicago.—Mr. Martha Bleers stara 22 let in normalno tehtajoča 100 funtov, bo najbrže po-j rodila trojčke ali celo četvorčke, (kakor je pokazala slika z Roent-! genovimi žarki. Bodoča mlada mati je srečna, njen mož, ki je star 24 let, pa se je ob tem obvestilu skoraj onesvestil. JAPONSKO - RUSKI PAKT Moskva. — V ponedeljek so se tukaj pričela formalna pogajanja za sklenitev rusko - japonskega trgovinskega pakta, i (Nevtralni opazovalci položaja j pravijo, da bo to v resnici pakt j vzajemnega nenapadanja). L Cankarjeva ustanova gre v Detroit V needljo 9. marca bo gostovala v Detroitu z varijetnim L' programom Cankarjeva ustano-. j va. In iicer v Delavskem domu t na Levernois St. Kdor Cleve-i landčanov želi iti s to igralsko t in pevsko skupino, naj se v naj-i' krajšem času priglasi. Ce se jih . bo zadosti priglasilo, se bo najelo bus. Cena vožnji bo $3 ali . $3:50 za oba kraja. Priglasite se i lahko v uradu Cankarjeve usta-i nove, 6411 St. Clair Ave., ust-_ meno ali z dopisnico, kakor tudi pri* zastopnicah Cankarjevega e glasnika Jennie Dagarin ali Ma-. ry Somrak, kakor tudi pri dru- gih odbornikih Ustanove, n --• j V bolnišnici V mestni bolnišnici je prestala težko operacijo Mrs. Jennie Novak, 14707 Sylvia Ave. Prija- r telji jo lahko obiščejo. Želimo ji l" skorajšnje okrevanje. ' Pozdravi a i- Iz Floride pošiljajo pozdrave )- Mr. in Mrs. Joe in Pauline Birk li in Milka in Anna Filipic.—Hvala! UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST«!' Owned and Published by \ THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. , 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 J Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raanašalcu v Clevelandu, za celo leto................................................................$5.50 za 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece ..........................................$1.50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mekici, za celo leto........................................$6.00 ta 6 mesecev ...............................-.....$3.25; za 3 mesece............................................$2.00 j "I Za Zedinjene države, za celo leto....................................................................................$4.50 ea « mesecev ........................................$2.50; za 3 mesece ................................._.........$1.50 -i--j za Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of' Congress of March 3rd, 1879. -------I st( ____«*|ggg»>U>4____lja BALKANSKI UDAREC ANGLIJI £ Clevelandski dnevnik "Press" z dne 18. februarja, ka objavlja sledeči urednikov uvodnik: Zdi se, da je bolgarsko-turška pogodba vzajemnega J^ nenapadanja velika diplomatična zmaga osišča, toda prav tako se zdi, da hodi tudi Stalin brez pokoja gor in za dol po svojih sobah v teh dolgih zimskih večerih in nočeh. so * Avgusta meseca leta 1939 je Stalin sprožil vzmet ev- m ropske vojne s tem, da je nenadoma in nepričakovano, še sredi svojih pogajanj z angleško in francosko misijo, pod-!v pisal vzajemni pakt s Hitlerjem. Teniu podpisu je kmalu i sledilo nemško zavojevanje Poljske, do čije vzhodne po- ^ lovice te poražene dežele si je pomagal Stalin. ja Nato je Stalin "osvobodil" troje baltiških držav, na-; d< kar je po poniževalni vojni vsilil svojo voljo Finski. Šelv( zatem pa si je pomagal do kosa v kot pritirane Rumunije.:bi Do tu vse lepo in prav. Ampak, kaj pa zdaj? ^ Hitler, ki si je stopnjevaje in zložno podvrgel Rumu- 1 nijo, pošilja zdaj svojo armado v Bolgarijo, v slovansko j državo, ki je tradicionalno upirala svoje oči v Moskvo,— I ^ v zaščitnika "strica Ivana." In državniki Jugoslavije, na- ( daljne slovanske države, so bili oni dan pozvani v Nem- ž! čijo, kjer jim je Hitler povedal, kaj pričakuje od njih. j d Glavno presenetljivo potezo pa tvori sporazum'med |n Bolgarijo in Turčijo, ki sta se sporazumeli, da se ne bosta L< zatekali k nobeni nasilnosti. To pomeni, da Turčija ne bo šla v vojno, če vkorakajo Nemci v Bolgarijo na svojem j v pohodu v (frčijo, in to kljub turško-angleškemu vzajem- 3 i\emu vojaškemu paktu. Kaj pa pravi Rusija k vsemu temu? Najbrže nič. Pre- lJ tekli mesec je priznala, da je Nemčija ni niti konsultira- j r la z ozirom na svoje poteze v Bolgariji, zdaj se pa poroča, a % da je Rusija izvajala pritisk na Turčijo, da se slednja sporazume, z Bolgarijo. j, Zdi se, da je Stalin popolnoma zadovoljen z dejst- r vom, da Nemčija zasede ves balkanski polotok — do u- r darne razdalje Dardanel in Bližnjega vzhoda. Medtem js pa si prizadeva ovirati angleško blokado s svojimi pošilj- x k&mi in s trans-pošiljkami vojnih potrebščin Nemčiji, pri j čemer daje direktive svojim izpreobrnjencem in plačan- 1 cem v Angliji, Ameriki in drugod, kako naj igrajo igro osišča. (Primer: Ko je bil sklenjen nenapadalni pakt med Rusijo in Nemčijo, je nenadoma izginil iz slovenskega komunističnega lističa podnaslov, da je list "antifašisti- j čen." Zakaj?) : Za kakšnim ciljem pa prav za prav gre? Ali morda . misli, da bo vsezmagovita Npmčija plodno polje za setev , boljševizma? ^ f< Ali morda misli, da bo Hitler, ki je pred svojo pri- j ] ložnostno poroko ž njim, zmerjal komuniste z vsemi psov- j j kami, kolikor jih pozna jezik, potem, ko bo porazil Anglijo, lepo jsel k počitku ter postal dober sosed Rusije ter pri tem popolnoma pozabil na svoje zakletve, da mora dobiti žitnico Ukrajine in oljne vrelce Kavkaza? Ali pa je morda čisto preprosta resnica to, da je Sta- ! lin prešibak in da ne more drugega kot mirno gledati, kako nacisti obkoljujejo Rusijo? Zdi se, da bo zadnja teza najbolj verjetna .. . BROWDER- KRIMINALEC Komunisti bodo seveda nekli, da se je vrhovno sodi- j šče Zedinjenih držav zvezalo s kapitalističnimi zarotni-! ki, ki so se "akleli, da morajo spraviti Browderja v ječo. Toda njihova tozadevna trditev bo stala na trhlih nogah. Earl Browder je Jčršil zakone Zedinjenih držav. Potoval je v Rusijo z ameriškimi potnimi listi, ki jih je dobil pod napačnimi pretvezami in napačnimi imeni ter pod krivimi izjavami Smoter njegovih potovanj je bil v nasprotju z interesi Zedinjenih držav. V Rusiji bi se take zločine že davno kaznovalo'z likvidacijo zločincev. Tu pa se je pustilo Browderja več mesecev narsvobodi, dovolilo se mu je celo, da je kandidiral kot predsedniški kandidat komunistične liste, dočim je medtejn predel fine nitke legalnih tehnikalij, da bi izbegnil kazni. Vrhovno sodišče Zedinjenih držav pa je pometlo s temi tehnikalijami. Browder ne zasluzi nobene simpatije, zakaj dejstvo je, da ne bo šel v ječo zato, ker je komunistični voditelj, temveč zato, ker je kriminalec. Njegovi somišljeniki, ki vpijejo, da je Biow.ler kaznovan zato, ker je radikalec, S tem nehote zahtevajo, da bi morali imeti radikalci te sorte posebne privilegije* pod čijih zaščito bi lahko uganjali poljubne zločine. , UREDNIKOVA POŠTA Kam pa v soboto večer? (ka ca "I kam neki drugam kot na; lolmes Ave., v Slovenski dom". „„ lld I kaj pa bo tam?" — "Ja kaj sa e ne veste, da bo maškeradna j1T1 abava, katero priredi ženski lub Slovenskega Doma. Saj ve-te, da kadar se te žene priprav- gy jajo, tudi nekaj narede, tako, ge la je vse veselo poleg njih. Da, m la, saj tako one hočejo. Veste vr :aj bodo to pot naredile z de-, larjem, a ko bo kaj dobička ? Le-1 ar )o kuhinjsko posodo bodo ku- nj >ile". ' , |cc i Torej ker so one tako skrbne :a nas, da bomo lahko iz lepe po- [ sode se navečerjali, kadar se bo- ^ no zabavali v Domu, pa bodimo r- v ie mi tako dobri za nje, da jim £ j soboto večer napolnimo obe ivorani, saj to bo čisto lahko,' samo če hočemo. Saj ni 'treba, Ja bi imeli vse polne žepe denar-! ja, saj je zadosti če imate par iolarčkov, pa se bomo lahko cel večer zabavali. Še jaz vas va- ^ bim, da se vdeležite v velikem ^ številu, saj je maškeradna vese- j. lica samo enkrat v letu. ; y Kakor sem slišala, bo razde- z: Ijenih veliko lepih nagrad mas- k kam, torej glejte, da se maski- b rate v soboto večer, vam ne bo v žal, bomo pobrali tiste nagrade,'; da se jim ne spridijo In da jih d ne bo treba hraniti za drugo le- ^ to. v Kakor sem slišala nam bodo z j vsem prav prijazno postregli, d Saj ni treba razkladat kaj vse li bo, kar vdeležimo se te veselice r. pa bomo videli kaj vse da bo. j Toraj se vidimo v soboto 22. c februarja v Slovenskem Domu x na Holmes Ave. , 1 c Pričetek bo ob 7:30 zvečer,'1 kedaj bo pa zaključek se pa .še 1 ne ve, zato ker bomo tisto za- r peli "Prej. pa ne gremo dam, da 1 se bo delal dan", pa še potem ne 1 vem če bomo šli precej ali še ne. ( Ženskemu klubu želim uspeh t i t : k in polne dvorane občinstva. !, Se toraj vidimo. 1 < Mary Walter } -_ _ j, Vabilo na plesno Veselico j] Girard, Ohio. — Društvo št. 1 108 ABZ priredi v soboto dne 1 > 22. februarja veselico na katero 1 | pridejo, kot se čuje gostje iz ' j Clevelanda, Ohio in to so glavni j predsednik^ ABZ br. J. N. Ho- j | gelj; urednik "Nove Dobe" A. J. j 'L'erbovec in Stan Pechaver znan pod imenom Little Stan, pa še več drugih. Toraj je članstvo in ostalo oh-j unštvo prošeno, da nas posetijo. i. ! meti bomo priložnost spoznati lavnega predsednika in urednice cd slovenske in angleške stra-] i. i Igrala bo dobra godba za ples ; in zabavo in postrežba bo prvovrstna. Toraj na svidenje v soboto v ;lovenskena domu v Girard, j j Ohio na State St. stop 14 ali box i št. 108. Frank Previc | ''Žane iz Ljubljane" "Pepca, vsakemu en 'double- j header', ta boljšega in tebi Cel- J har pa razložim kaj me. šc ba-1 dra jn kot sem ti že pravil, grem 16. marca v Euclid in ker že veš, ■ da je nedelja, ti povem vzrok,: zakaj mufana na isti dan. Kakor veš iir.O.m dve precej zali hčerkici, obe godni '2a možitev in kot se mi dozdeva, bo v Euclidu u-godria prilikft, da se jih zneb\m, j saj veš, da bi se omozile. Nimata še nobenega na "cuglih", ampak trije« pridejo na oglede na listo nedeljo." "Melhor, ali se ti je zmešalo,1 ' trije ženini, pa .samo dve n6ve-sti, ali bo ena vzela dva ženina, tal tera se pa tako počuti, Mini-ali Lizika?" "Vidiš Celhar, da ženitev bo mc . vsak način, ne more falit, * mo, samo ... na pij, da bom ^ Lel več korajže, za nekaj vpra-t. Odkar te poznam, nisi bil S1 nikoli "brok" in sem te mi-.1 vprašat, da mi posodiš kak-n "finfar" z dodatnimi ničla-i od zadaj, po ohceti ti vse po-•nem." "Jaz ti posodim magari $10.00 npak hočem vedeti kakšni ženi so, ali imata kaj pod pal-:m?" Dalje sledi --dc iakaj so v prastarih £ asih pokopavali mr- j« lice skrčene > c __st V kameniti dobi so mrtvece avadno pokopavali v sključe-em položaju. Na skrčene o-ostnjake pa naletimo tudi v robovih iz poznejših časov. Ta- d: o so pokopavali ljudi delno še u: bronasti dobi. Na vprašanje, ži alta j so v starih časih tako po- n opavali ljudi menda nikoli ne s< omo dobili zanesljivega odgo- s< ora. V Vse kaže, da ni golo naključje, 51 a so imeli mrliči skrčene noge. v Tajbrž je verski nagib silil člo-eka' pred mnogimi tisočletji, da e umrle svojce pokopaval tako, a so imeli skrčene noge. Iz pič- 8 ih kosti se ne da razbrati pojas- v lilo za to navado. n S to zagonetko se ukvarja tu- , li češki učenjak dr. Neustupny ; r svojem spisu o veri prebival-:ev Češko-Moravske v praveku. ^ Jisec našteva v svoji razpravi lekaj razlog o skrčenih okost-ijakih. Tako naj bi skrčeno te- j o pomenilo lego plodu v mate-■inem telesu. Mrliča so v, pra- , lavnih časih položili v zemljo ; .ako, kakor je ležal pred roj- .. jtvom. V tej Razlagi je pa po-/sena pozabljeno na to, da so v r starih časih ljudje najbrže prav -nalo vedeli o legi plodu v mate- j rinem telesu. Domneva, da so , pokopavali mrliče s skrčenimi J nogami zavoljo tega, da biNne , bilo treba kopati velikih grobov, ; se razbija, ob ugotovitvi, da je -f 1 o veka v onih časih kaj malo ( motilo, ali je kopal dve ali tri u-re. t > . Nekoliko verjetnejša je razlaga, da posnema skrčeno telo le- , ko telesa v spanju. Morda je . smatral človek v pradavnih časih smrt res za globoko spanje. Ta razlaga bi zadostovala za primere, pri katerih se je mrli-čevo telo skrčilo le nekoliko. Nekateri mrliči so bili pa skrčeni tako močno, da soNse kolena skoro dotikala lrade in da so na petah takorekoč sedeli. V taki legi pa človek nikoli ne spi, pa naj bo njegovo spanje še tako trdno. Da je ostalo človeško telo v taki legi, so ga morali krepko povezati. Toda čem(i so mrliče zvezovali ? Tu bi spet lahko sledila dolga vrsta odgovorov. Najverjetnejša razlaga je ta, da so se mnoga plemena mrličev bala. Saj še zdaj čutimo tesnobo in strah pred mrličem, človeku nehote postane tesno pri srcu, če pomisli, da je še nekaj ur prej govoril s človekom, ki leži zdaj pred njim mrtev. Mnogo bolj so se mord;.) bali ljudje mrličev v pr9-dnvnih časih. Mrlič je bil bled Ird in nepremičen; z njim ze je zgodilo nekaj čudnega. Tega so re ljudje cotovo ustrašili, kakor se ustrašijo še zdaj. še, bol j pa se ustrašijo,' če do-:'dcvn<«| m\t\n oživi. Ljudje v pradavnih časih so že znali oživije-lijc dozdevno mrtvega prepreči-' i Mrliča so zvezali in tako je ter ) vsako presenečenje izklju- pa< 0. Sključenega in zvezane- so mrliča so položili v grob in je 0 se jim ni bilo treba bati, da ka oživel. Izkazovali so mu vse go: goče časti, grob so okrasili in ku oh so si močno prizadevali tu< kupiti se mrliču. Menda zato, sli! bi ne hodil nazaj in jih stra- ga bo -----za IZ STARE DO- I MOVIHE l Samomor mladega delavca gl; Nedavno je skočil pod vlak lgoletni tkaninski delavec , c K P rdke Gerkman Ciril Knez, po du iz Celja. Že pred več tedni r zapustil službo v laški tvor- Pr n in si poiskal drugo v Mari-ru, ki bi jo moral te dni na-apiti. Vzroki za njegov obupni rak niso povsem znani. bi - pj Mrtveca so našli z& Nedavno so našli idrijski ru- ^ m .rji, ki so v zgodnjih jutranjih •ah šli v jamo na delo v bli- * 7 c ai mosta, ki drži k rudniku, Of oško truplo. O žalostni najdbi 1 obvestili orožnike. V mrtvecu i spoznali 68 letnega Leopolda ončino z Vojskega. Ugotovili 1, da je smrt starega moža po-uročila nesreča. __P Velik vlom v Sori S( V Sori so tatovi vlomili v tr-:>vino Filipa Lavriše, ki jo ima n najemu Lovrenc Oblak, in "od- „ :sli za 15,000 din najraznovrst-sjšega blaga. Orožniki vrše reiskavo in je upati, da bodo . tički kmalu v kletki. s I bširna obtožnica proti razbojniku Hacetu Državni tožilec v Ljubljani g. . Tanko Goslar je preučil obširne ^ pise in zdaj končno sestavil , roti razbojniku Antonu Hacetu : Podcerkve obtožnico, ki obse-a nad 50 s strojem pisanih Irani. Od tega 34 strani samo ašteva njegove zločine. Poleg laceta bo prišlo na zatožno lop še,devet drugih njegovih r omagačev. Nekateri so obtože- I i sodelovanja pri raznih ro-ih in tatvinah, dr&gi skrivanja i n nakupovanja naropanih reči. s Inogi so Haceta skrivali in mu t lajali potuho. Glavna razprava j iroti Hacetu bo najbrž ob kon- 1 u februarja. : ii bil Rozman po trditvah Ton- 1 ke Zupanove njo pahnil, da je J drčala v prepad, si pri tem zlo- i nila desno roko, se močno po- s ikodovala in si prebila lobanjo, s ako da je dobila pretres možga- i iov. Bila je prepeljana v ljub- 1 jansko bolnišnico, kjer je o- 1 idravela. ] Zadeva je letos prišla pred so- i lišče. Bogomir Rozman se je < lozneje poročil z drugim dekle- i om. To je Zupanovi dalo povod, i; la je javila sodišču svojo nesre-io in označila Rozmana kot one-1: ja, ki jo je nalašč pahnil v pre-11 )ad. Mali kazenski senat je na j lodlagi izvedenih dokaza v naposled izrekel oprostilno sodbo, senat je prišel d5 prepričanja, la obtoženec ni kriv. ? ukradenim denarjem je postala gospodična Po daljšem času so pojasnili vlom pri posestniku Karlu Ver-aiču v Velikem Gabru. Tam so meli služkinjo Tilko Gadnj^v-'ievo iz Nemške vasi pri Treb-ljem. Bila je sicer pridho dekle, "urrljfvo pa je bilo vsem, ker je odšla iz službe brez vsake odpovedi -in niti svoje mezde ni prišla i 'skat. " Nekaj tednov pozneje je mati gospodarja Verbiča ugotovila; • rla je okradena. A^ati Alojzija je j imela okrog. 10.000 dinarjev shranjenih n? varnem in za ka- re drugi niso vedeli. Sum je .del takoj na Tilko. Verbičevi jo zasledovali in so odkrili, da njihov sum res utemeljen. Til-l je postala med tem moderna >spodična. Imela je več oblek lpila si je tri pare čevljev in di precej novega perila. Omi-ila si je celo novo kolo in ko i je šla kupovat, je vzela s se->j nekega prijatelja, ki ga je i uslugo, ker ji je pomagal iz-rati kolo, nagradila. Ljudje so začeli dvomiti nad ikletovo poštenostjo. Ker pa ni ilo od nikoder nikakega glasu, i bi bil kdo okraden, so se o-Dgateli Tilki le čudili. Zdaj pa se je raznesel po vasi las, da sumijo Tilko tatvine pri rejšnjem gospodarju. Tilka je otela vse utajiti. Pod težo do-azov pa je priznala tatvino. O-radena gospodinja bo le delno rišla do svojega denarja. Roparski napad na Pohorju V Šmartnem na Pohorju je il izvršen drzen roparski na-ad, katerega je rokovnjač zve-al s požigom, da bi spravil čim eč ljudi iz hiše, katero je na-aeraval oropati. V noči na predzadnji torek je ačela nenadno goreti žaga po-estnika Ačka. Ačkovi in njihovi osedje so hiteli gasit. Takrat pa. se je v Ačkovi hiši >ojavil neznanec. Vrata so bila idprta in je zlahka prišel v no-ranjost. Mislil je, da je hiša irazna in da 'bo imel lahek posel. Toda gospodinja 48-letna josestnica Julijana Ačkova je )ila doma. Zagledala je roparja n začela klicati na pomoč. — Razbojnik pa je naglo planil aroti njej in jo z nekim topim predmetom pobil na tla. Zadal ji je več hudih udarcev, ki so pocestnico nevarno poškodovali, roda njeni klici, s katerimi je sprejela roparja, niso bili zaman. Slišali so jih sosedje in so ji prihiteli na pomoč. Ko je razbojnik videl, da. prihajajo sosedje, je izginil brez plena. Ačkova žaga in skladišče lesa sta zgorela. Roparski umor v Halozah Strašen zločin je bil izvršen nedavno zjutraj v Podlehniku v Halozah. Okrog 6. zjutraj sta vdrla 20. t. m. dva zakrinkana razbojnika v hišo 52-letnega posestnika Janeza Drobni ka ir terjala od njega denar. Drobnih je ležal še v postelji, pa se razbojnikov ni ustrašil. Postavil st je napadalcema po robu. TodE hitro sta ga premagala in sta g£ s koli pobila na tla. Pri tem st£ mlatila tako močno 'po njem, df sta mu lobanjo razbila, in je ne srečnež obležal mrtev. Nato stj napadla še 401etnega pokojniko vega brata Andreja ' Drobnika ki je slaboumen. Tudi temu st? prizadela nevarne poškodbe. L< mlademu pastirčku se je posre čilo skrivaj pobegniti. Poten sta preiskala vse prostore v hiši a menda nista ničesar tašla. (Ker so medtem že prihiteli so sedje, ki jih je pastirček prildi cal na pomoč, sta razbojnika po begnila v temo in brez sledu iz ginila. Nezavestnega slaboumne ga Andreja Drobnika so prepe ljali v ptujsko bolnišnico. Me< ljudmi je povzročil ta zverinsk umor silno razburjenje. Vozarenje ponoči Ponoči je malo prometa p cestah, to se pravi vsaj dosl manj kot podnevi. In vendar j I ponoči trikrat toliko prometni nesreč kot podnevi, kot kaž statistika policijskega oddelke Zato bo pa morali vozniki a\ ; tov ponoči ijanogo počasneje vc ; žiti. Enako bi morali biti tuc pešči mnogo bolj previdni ponc či. Naj bi si nikoli ne domneval da jih avtomobliist ponoči vid da bi mogel pravočasno ustav ti avto. •lTwr;;rwf)TiTiTrHTITlT|'riTiT|Tffg^ p, i ŠKRAT 1 imuni..........nmi^wwB^ ^ ^ ^ Učenka Paderevskega . Naj Ko se je Paderevski aimi leti mudil v Ameriki, l ^aj nel več koncertov tudi na ^ jem zapadu. Nekega večer* , je izprehajal po okolici rtj8}, ^ ga mesta. Iznenada je zašli ^ t granje na klavir. Z nekega' n i na so odmevali zvoki Ch°P i P vih "Nocturnov", toda F ^ narobe. Na vratih pa je 0 : ploščico z napisom: ^ "Miss Jones, klavirski P° Ura 1 dolar." J |1 Paderevski je stopil v ostal v prijetnem razgov^, miss Jonesovo več kakor L uro. Med tem pogovoroi*1 j" tudi odigral "Nocturne" F [ no in jo opozoril na nap3^ j, jih je ona prej delala. . 1T Nekaj mesecev po tem ^ L ku je spet. zaneslo Padere\'s. v isto mesto. Kako se je ^ \ dil, ko je na vratih pri . ^ ys. znanki odkril novo plošči'0 ^ napisom: ln "Miss Jones, klavirski r ; ^ Učenka Paderevskega. " dolarjev." Tristan Bernard . ; | Znano je, da Tristan §v' lekarnarjev ni prav cenil1 se je pogosto norčeval iz E "Nekega dne »sem pova ^ ^ sebi na večerjo nekega | ka", je nekoč pripoved^. ^ družbi, "toda odgovor, ki ^ f je bil poslal, je bil tako n^1. .. da nisem vedel, ali misli P!' j ^ ne. Vzel sem pismo in šel 2 | k (najbližjemu lekarnarj11^. jj, ta ga bo že znal prebrati- ^ nar je pismo vzel in J g njim v svoj laboratorij. ^ ^ minut se je vrnil s stekle^ nekakšne rumenkaste te^; in jo izročil: "Izvolite, S°«, pet frankov stane', je 2 končal Tristan Bernard. ^ Še s kolesi se bo111 vozili po zraW - -j Pred leti so na Gord1^ mnogo govorih o izumu ne.j kovača z Otoka, ki je baje. j , lal nekako letalo na j gon. Izumitelj se je baje 2 ^ ^ že dvignil nekaj metrov v j I v zrak. Kaj je zdaj s tem ^ vim letečim kolesom, ni ^ l Zdaj pa pišejo češki l'sy I je češki mehanik Piterk8 ■ s šel neke vrste kolo, s kate'1.^ more človek z lastno silo d* j | ti v zrak do določene je nekako letalo na nožni P ^ Piterka pravi, da je na tem . jem izumu delal šestnajst Vse podrobnosti, kfiko je n ^ vo leteče kolo zgrajeno. $ znane, ker jih izumitelj va. Kaže torej, da bom0 ij l kolesarili po zraku, če se!j i to iznajdbo ne bo prav () kor z iznajdbo gorenjski vača. ^jji ; Zakrajsek Fun^1 Home, Inc.. j - 6016 ST. CLAIR AV^ Tel: ENdicott ŽUPANOVA MINKA Povest v verzih \ Pa kaj treba tukaj ; K Se opisovati, m! kako SO jedli Zetovi svati! (Kl° bi le o vinu iPa inomesi; d P°vejmo ktero e 0 kmečkem plesi: ; Vkrogla g°dba, | j, J človeka zmoti, Peta se gibčnost : n zivota loti. I S atl starašinka, P * pri mizi ^0dba Jej pocinka. TV; ga za rokov : CsCa Stara«ino, p, b 1Zza mize azi Jerhovino. ^ >šina &rhu se razkorača, MaV °krogla atl se obrača. fflfetir • Nm sinčki J *ako naš ata ma«io se vrtijo. ; jJ avrte še , ' M nVQ triJ'e pari, p"a vsaki svatbi Va(li stari. ' Viie SO -5 G0deiZtZagodli v iti že ' Kar jih,znajo 5 Iste" d?g0 tret3e 6 Pet igraj0. fS Ča^ v ' * ValČke' i Sv«, "-0 m mazurke, Brf Pa Vrte se, ,i) J&30 si burke. ,Kada,Pdc ^ zreti, %ro gospodinje ^ z možaki okrog stopinje. Biti «a taki •I Ti ' let dogodbe d Se v spomini. i je t, $ .pri3etno, da selo 0K ^ eflnost paSe pri svatih celo. Nna : M P«*°tork je,' n0o ?tarčku starček, i hu0 b-1, ko rabi- Cci >,, **Vj> .,jJ l*hko odvajalno / f l; ' v,vsl ^eloi)cno zdravi. i iii, in jos. tri- * s^^3 s- ashland ave., Pa so pesmi peli, Pa so vino pili, Drug za drugim v hišo Plesat so hodili. Tinetovo svatbo Fantje v Kurjem seli Pomnili jo bodo, Kar bodo živeli. Ta večer, ko v vasi Vse je le veselo, Pa je neko bitje Grozno bol trpelo. Minka pri Puranu Zgodaj spat se spravi, Pa ne pride spanje, Čudno vre po glavi. V prsih pa jej srce Tolče in se širi, Begajo čim dalje Hujši jo nemiri. In ta ,cigu migu', In pa to piskanje, In ta vrisk in petje Je za Minko klanje. Gelo noč nič Minka Ne zapre očesa, Tu pri njej je peklo, Tam — so pa nebesa. Pa napoči jutro, Zunaj več ni vrišča, Minka se napravi, Zleze dol z ležišča. Pa se vstopi k oknu, Gleda do soseda: — Oh! sramota grozna! Reva kaj zagleda? — To so res poredni Fantje Kurjeselci, Kakor na planinah Tihotapski strelci. Dedca so zvršili Iz polen in slame, Dolgo, črno suknjo Vrgli mu čez rame. Lonec je za glavo, Nemško pokrivalo, In nk dolgih nogah Svetlo otuvalo. Na rokah pa svetli, Beli rokavici, Čednp belo pismo, Pa drži v desnici. V pismu belem to-le Zahvala Podpisana se zahvaljujeva vsem, ki so nama naredili na 27. januarja susprise party ob priliki naše 26-letnice poroke. Posebno se morava zahvaliti sestri Antoniji Vrh, ki je že tako dosti za nas naredila. Bog ti plačaj in ravno tako se zahvaliva njenemu možu in otrokom, ki so nam kupili tako lepo darilo. Vsem še enkrat hvala. /Sestra tudi tebi za darilo in za tako okusne potice in ko si me potegnila, da prideš sama k nam in da pridejo tudi naši dobri prijatelji s teboj. Štefi, hvala za tako lep in o-kusen keks. Hvala Joe in An-tonijpa Vrh, Joe in Kayti Vrh, Tony in Antoinette Vrh, Joe in Steffi Straus, John in Jennie Grl, Enna Grl, Leopold in Pavlina Boštjančič, Jennie Grahor. Hvala Jennie za tako lepo darilo! Še enkrat hvala vsem skupaj. Ta dan nama ostane v spominu celo življenje in ob vsaki priliki vam stojimo na stra-. ni če bo le mogoče. JOe in Jennie Kaluža 3567 Sykora Road. Citati je bilo, Ki v jeziku nemškem To je govorilo: "Jaz sem nemški Mihel, Prišel iz Berlina, Ker me privabila Tvoja je vrlina. Cul sem, da znaš nemški Pisati in brati, Vsakemu gospodu Čvrst odgovor dati. 1 T - - ■J. il * Slišal sem, da tudi V kuhinji si spretna, Da umeš oliko ln da si prijetna. Tudi to sem slišal, Da ne maraš kmeta, Da gospoda išče Oče tvoj za zeta. Torej le poglej me: Jaz sem v črnem ,fraki.', Bolj stojim gosposki, Kakor Tine v mraki, In kot fantje drugi V selu vsi obilni, Ki si kdaj jih zrla Tu pri vas v gostilni. Torej kar povej mi, Če me v zakon hočeš, Ali mi odmajaj, Ako mene nočeš." To je završalo, To je zagromelo, Vse pod okno k Minki Zjutraj je privrelo. To je smeha bilo, šal in krohotanja, Tacega še čula Hiša ni Puranja. Splošna pa je sodba Bila vsega sela: Prav je! pa naj bila Tineta bi vzela. XXI. MINKA PRI POTOKU. Kaj je bolj begoče Kakor čas na sveti: Kdo bi mogel tok mu, Kdo mu beg pripreti? Ura ti za uro, Dan za dnevom bega, Teden, mesec, leto V tamno večnost lega. V vigredi rode se Trava in cvetlice, Pa poletje, jesen Trga jim glavice. Ista se v naravi Vedno javi slika; Mlademu se staro Vedno sproti vmika. Kakor pa v naravi Vidimo povsodi, To godi se tudi Pri človeškem rodi. {Koliko je v letu Jednem izpremene! Fantje so možaki In dekleta žene. V letih pa petnajstih Vas je vsa drugača, Skoraj, da se vas ti Več ne zdi domača. Majhen čas upogne Stare korenjake, Majhen čas poraja Nove ti možake. Tudi v Kurjem selu Izpremembe jake Padle so med žene, Padle med možake. Pri Puranu v selu Matere ni Špele, Stara so jo leta In skrbi jo vzele. Pridno Kurjeselci Mater so kropili j In za dušo njeno Mnogo so molili. i i In pogreb slovesen Je Puran napravil, Prav lepo je ženo Dobro v večnost spravi*. Ljudstva pa je bilo Dosti pri pogrebi, Kot zgodi poredko Kaki se osebi. Minka, zala Minka Pa se je solzila, Ko s sveta najdražje — Mater je zgubila. Tudi je pogrebcev Plakalo prav mnogo, Ko siroto zrli Minko so ubogo. Ko so mu zagrebli Ženo, je zaplakal I Puran, kot dete Solze je pretakal. Zdaj doma drugače Vse je pri Purani, Vzlasti ker Puran več Srenji ne župani. Krčmo pač še ima, Minka. bolj jo vodi: Pa ni več vesela, Vsa pobita hodi. Misli, vedno misli Kdo zna kam v minljivost, Vedno se na licih Bere jej tožljivost. Tudi ni k Puranu Gostov več v gostilno, Malokdo še pride, Ne kot prej obilno. Temu se čuditi Ni kako Bog vedi, Ker je zdaj i krčma V selu pri sosedi. Tine zdaj župani In gostilno ima, Kar jo je napravil, Zdaj bo šesta zima. Dobro sam se vede In prav dobro toči, Ker poštenje vlada V Tinetovi koči. Cilka skrbna žena, Ljubi ga, soproga; V hiši je najlepši Mir in zlata sloga. Kajpak tudi Tine Cilki vse dovoli, Sprla se še nista, Kar sta skup, nikoil. NASPROTNIKI VOJAŠČINE BODO DELALI Predsednik Roosevelt ja od- j redil, da oni moški, ki so podvrženi obvezni vojaški službi, pa radi verskih ali drugih razlogov, nočejo služiti v armadi, odslužijo eno leto dela pri kakem važnem vladnem projektu. Ravnatelj za izvajanje zakona za obvezno vojaško službo C. A. Dyk-stra je pooblaščen, da jim določi delo, ki pa bo vršeno pod civilno upravo. __ DIPLOMATOVE BELEŽKE Tednik "Liberty" objavlja zapiske iz dnevnika William E. Dodd-a, nedavno umrlega ameriškega poslanika v Berlinu. Dnevnik vsebuje mnogo zanimivih podatkov iz mednarodne zakulisne diplomacije. V juliju 1935, ko se je Mussolini pripravljal za napad na Abesinijo, je Dodd zabeležil v svoj dnevnik naslednje opazke: "Govoril sem pol ure z zunanjim ministrom Neurathom . . . Izjavil je, da smatra Mussolini-jev načrt zelo neumnim, ampak i da on mora iti v vojno, ker ne more ničesar ukreniti doma. Ako se ne spusti v vojno, je v nevarnosti. Ako pa prične vojno proti Abesiniji, ne more pridobiti sko-ro ničesar, in v slučaju poraza utegne biti celo strmoglavljen." Par tednov kasneje je poslanik Dodd zabeležil: "Oglasil'sem se pri tajniku von Buellowu. Bil je popolnoma i gotov, da Mussolini ne bo odnehal, da se bo Nemčija vzdržala vsake akcije, in da pritisk iz iWashingtona za upoštevanje I Briand-fCelloggovega , pakta ne bo nič zalegel. Bilo mi je jasno, da Nemčija upa, da bodo Italijani šli v vojno in izgubili. To bo Nemčiji dalo priložnost, na katero čaka na Balkanu . . ." gig STRETCHERS c-143-iei in-ih ^Jt.lcdj nekoliko z*ci Kakor ta slika $2.79 prašenih po 79c GRDINA HARDWARE električne potrebščine 6127 St. Clair Ave. EN. 9559 Pazite na naš oglas v tem listu za POSEBNOSTI vsako drugo sredo. NAPRODAJ—Rabljen Show Case, meri 26x36x68 .... $9.00 NOVICA... ki jo izveste bo gotovo zanimala tudi druge. Sporočite jo nam pismeno ali pa pokličite HEnderson 5311 — HEnder-son 5312. Lahko jo sporočite našim zastopnikom--- JOHN RENKO 955 East 76th Street JOHN STEBLAJ 1145 East 169 Street KEnmore 4680W « JOHN PETERKA 1121 East 68 Street ENdicott 0653 V vsaki slovenski hiši s tukaj rojeno odraslo mladino bi morala biti knjiga "From Many Lands" Spisal LOUIS ADAMIČ Ta najnovejša knjiga našega slavnega rojaka je zbudila občo pozornost in odlično priznanje v ameriški javnosti. "The New York Times" piše: "S to knjigo se je Louis Adamič lotil največjega problema, pred katerim stoji Amerika ... Problem, katerega je načel, je tisočkrat težji kot gradnja Boulder ali Grand Coulee jeza, in v svojih končnih zapletljajih je -celo težji kot so dnevni problemi, katere rešuje predsednik Roosevelt ter oni, o katerih pravi Wendell Willkie, da se jih je voljan lotiti..." "The Philadelphia Inquirer" piše: "Redkokdaj je še Amerika čula tako prepričevalen argument za ideal edinstva — apel, ki bi zvenel tako čisto in resnično, kot nam ga nudi Louis Adamič v tej svoji najnovejši knjigi," "The Cleveland Press" pravi: "Louis Adamič, avtor del kot 'The Native's Return' in 'My America,' je napisal važno in misel izzivajočo knjigo pod imenom 'From Many Lands.'" Naročila za knjigo "From Many Lands" sprejema uprava "Enakopravnosti," 6231 St. Clair Ave. Vse knjige, ki jih naročite pri nas, so lastnoročno pod-nisanp nd nisatelia L. Adamiča. Cena $3.50: no nošti 1 Or več. KOLIKO STORITE ZA CANKARJEV GLASNIK! Če ste res napredni, pokažite to tudi z -dejanjem. Cankarjev glasnik je napredna delavska kuljturna revija za leposlovje in pouk. Priporočite svojerhu prijatelju ali znancu, da si jo naroči. Za obstoj in napredek izobraževalnega časopisa je potrebno sodelovanje vseh, ki so za napredek! Cankarjev glasnik potrebuje zastopnikov, posebno še izven Clevelanda. Priglasite se! Pišite upravništvu, ki bo rade volje dalo vsa pojasnila. Naslov: 6411 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Naročilna nakaznica na Cankarjev Glasnik IME: ____________________■______ NASLOV: _____________________________ Zastopnik: -----------------------------r— Plačal $ e Bne .19.......„ HAIR-BREADTH HARRY ^limiluiimuiiiiiUiiiiimimfcjiinmiiiHUim^ V. J. KRIŽANOVSKA • 44 MOČ PRETEKLOSTI Roman v treh delih IVAN VOUK "Bržkone vsled nezmernega c ;ivljenja je zadela očeta Ambro- i ;ija kap in umrl je nagle smrti; ( r teku nekaj tednov sta umrla j le dva svedoka. Kako je umrl 1 noj bedni Lorenzio, ti je znano, j t Josip je umrl za vročico. Jaz i sem se umiril in sem skoraj po- i :abil o dvojnem zločinu proti Ivema ženskama in z brezumno 1 jrezskrbnostjo sem užival ljube- < :en. < "V tem času sem prejel od < ^ukrecije nekaj pisem; prosila 1 ne je, naj papravim konec nje- ( lemu lažnemu položaju, zakaj : )če in brat se kmalu vrneta in 1 bržkone privedeta s seboj ženila. Odgovoril sem ji, da je tre- 1 sa počakati tvojega povratka s ' Sicilije. Sumil sem, da se je Lu-ju. Naglo sem si dokazal, da ni-na Giovanna nobenih dokazov ) najini poroki. Kvečjemu bi me nogla obdolžiti, da sem jo za-)eljal; končno sem razsodil, da >e morem ločiti od nje in ko sem se umiril e temi mislimi, sem se zaročil z Bianco. Vendar pa ;e mi je zdelo potrebno, da se Dogovorim z Giovanno pred poroko in .popolnoma prekinem razmerje z, njo. "Zato sem te prosil, da me pusti v Montignoso, da prisostvujem poroki svojega prijatelja Etiharda. Takt) sem se odpravil v grad. "Giovanna me je veselo ir strastno prejela, toda ko je vi Preiskušena zdravila proti glavobolu Hank's Headache Tabs 1. Ustavi glavobol 2. Uredi želodec 3. Ojači živce 4. Odpomoč ženskemu zdravj CENA 50c MANDEL DRUG SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. Pošiljamo po posti dela mojo hladno ravnodušnost, se je užalila, ponosno je umolknila in postala hladna. Sklenil nil sem, da se pogovorim z njo zvečer, ker še v noči po najinem razgovoru sem nameraval oditi. .Spremstvo in prtljago sem odposlal že zjutraj, a sam Zeno I je imel odhajati z menoj. "Giovanna ni prišla k večer-I ji, izgovarjajoč se z glavobolom, j jaz pa sem šel v svojo sobo in ' sklenil, da pojdem pozneje v njeno sobo, da bi nihče ničesar ' ne zapazil, kakor sem delal že poprej. V moje veliko začudenje • mi je Zeno izročil od Giovanne pismo, ki mu ga je stisnila v ro-■ ko. Na listu je bilo nekaj naglo ' popisanih beseh: "Pridi v vrt k mali terasi. Moram takoj govo-' riti s teboj brez prič." L "Okrog polnoči sem šel v sa-t motni vrt. Nedaleč od terase je j sedela ona na klopi v položaju, ki je izražal obup. Držala se je , za glavo. Ko sem se približal, je j Giovanna vstala, toda ni napravila koraka proti meni, in ko 3 sern stopil prav blizu nje, sem > vkljub mraku videl, da je straš-j no razburjena, a v očeh se ji je j bliskala jeza in ponos. Ni mi da-! la izpregovoriti, ampak me je j vprašala s pridušenim glasom, v katerem sem čutil razburjenost: _________ _ . •_____J" , V — Ali je res, da se ženiš s princesinja Bianco in si že nekaj tednov z njo zaročen? — Res ie. Od koga si to zvedela ? — sem vprašal. — Brat moje sobarice, Laure, j se je danes vrnil iz Ferrare, kjer ne govore drugega kakor o tvoji zaroki. In ti mi potrjuješ to neverjetno vest? Kaj, ali misliš postati dvoženec, ali pa si prišel ob pamet in si pozabil, da. si oženjen? Odgovori vendar, — je jezno za vpil a. — Ne eno, ne drugo, samo . . jaz te ne ljubim več in hočem biti prost. Če me nisi pozvala, bi bil prišel sam k tebi in ti vse povedal. Torej bodi pametna, Giovanna, in ne delaj nepotrebnih škandalov. Ti nimaš nobenih dokazov o najini poroki, ki se je izvršila v mraku noči in ki ni nikjer zapisana. Vse priče so u-mrle in najine zveze ni več. Kaj pa hočeš človeku, ki te ne ljubi, saj bi. mu bila samo v breme in oviro. Ti si tako lepa, da boš lahko našla moža, ki ti odpusti mladostni prestopek. "Poslušala je, kakor da je vanjo treščilo, potem pa je nenadoma pridušeno zavpila in stisnila roke na srce. \ — Meni? Meni se predrzneš predložiti kaj takega? Če se ne 3 bojiš prelomiti prisege, ki si mi ji - jo dal pred oltarjem, te opozar- ii jam, da sta živi še dve priči na- k - jine zveze: Bog in tvojay viteška ii čast . . . če jo imaš še. Jaz sem s , tvoja zakonska žena in nihče mi r ne more odvzeti moje pravice! v i "Takšen odpor me je začel že L - jeziti. — Ti si ženska, ki je ne lju- r b bim, in ki se mi nesramno vsi- - ljuješ. Dokazati moreš samo to, z e da si bila moja ljubica. Le vpij o tem, če hočeš, a vsakdo bo c . sklepal, da bi hotela na ta način j ti postati grofica Di Montignoso. j ii "Tako sem bil razsrjen, da j 1- sem jo namenoma žalil, obrnil j ■ 1- sem se in šel proti gradu; kakor h strela je bila pri meni in me pri-1- jela za roko. Tudi ona se ni mo-gla obvladati. ' — Paolo, ne misli, da me boš l" zavrgel kakor obnošeno rokavi-} co, in ne predrzni se oženiti se z drugo, tudi če bi bila kraljica. " Ta zločin bi jaz znala prepreči-s ti. Vse bom povedala stricu Ri-^ dolfu in on mi bo verjel, potem pa se vržem k nogam kneginji in l" te razvpijem za zločinca, krivo-l" prisežnika! Tebe in tvoje slavno 3" ime osramotim! "Pri tej grožnji mi je šinila »š kri v glavo in s silo sem jo'od-ie pahnil od sebe; ko se me je opri- jela in me obsipavala z žalitvami \ in grožnjami, nisem več vedel,' kaj delam. Vrgel sem jo na tla, in da bi jo prisilil k molčanju, sem jo prijel zal grlo. — Paolo! Maledetto! — je vzkliknila vsa zasopla in obvise-la na mojih rokah. "Mislil sem, da sem jo umoril, in takoj sem se zavedel. — Kaj sedaj? sem se vprašal z grozo. "Nisem 'se dolgo pomišljal, ' dvignil sem Giovanno, misleč da je mrtva, stekel sem k vrhu nad jamo in jo vrgel v dolino. Iz - previdnosti sem ji strgal z vratu 19. februarja^* I biserni kolje ter r a zmetal J !po dračju, da bi umor Pr'PJ razbojniku. Hitro kakor sem stekel v svojo sobo, j ni nihče opazil, toda zeiwjjj je gorela pod nogami. sem Zena in oskrbnika. M sporočil, da hočem izrab'11 ^ lepo noč, i zato da odpotuje 1» koj, in sem velel osedlati Oskrbniku sem naročil, či moj pozdrav madonni nni m naj ji izreče obžalov8l da je nisem videl pri veeV'M se nisem mogel od nje p0t I i fDar'e s]edi.) h Oqeni v New Yorku ■hhhv w I: ■ < š™ iriiffiH»fanf ^ & 1 SRP v 1 P Na sliki je neko poslopje na Broadway ju v Brooklyn' n I je divjal nedavno -požar. lop j ---------"Tli B Polkovnik Lindbergh v senatu ^ min ....................... Polkovnik Lindbergh je nedavno nastopil pred odborom v Washingtonu, pred katerim je izjavil, da je a jk pomoč Angliji zaman, ker Anglija ne bo mogla poraziti ^JA j" Zastarele podmornice Na sliki vidimo zastarele podmornice iz svetovne ii 8 sidrane v pristanišču v Philadelphiji. Te podmornice' im j rabili za čuvanje vhodov v domača pristanišča._ f Ameriški smučarji | . P11 Na sliki vidimo prizor s smučanja na Lake PlacM* B Neto York. V okviru in krogu so najboljši smučarji. 't v-jji^H Naznanilo in zahvala Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je kruta smrt utrgala nit življenja ter je za vedno zatisnila svoje blage oči naša ljubljena soproga in skrbna dobra mati ' , mm opalek (rojena Hauptman) Umrla je dne 22. januarja, J941. Pogreb blar/opokojne se je vršil dne 25. januarja iz Joseph Želetovih prostorov na Highland Park pokopališče, kjer smo izročiti njeno truplo v naročje materi zemlji. P oko j niča •je bila doma iz Št. Vida pri Stični na Dolenjskem. V dolžnost si štejemo, da se iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence h krsti drage soproge in matere. Dalje hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo pri pogre-' bu. Hvala tudi onim, ki so se prišli poslovit od pokojne, ko je ležala na mrtvaškemu odru kakor tudi vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji zemeljski poti. Zahvalo izrekamo članom društva V boj št. 53 SNPJ, ki so nosili krsto. Zalivalo naj sprejme Mr. Frank Barbič za poslovilni govor od odprtemu grobu. Hvala Joseph Žele in sinovi za vzorno urejen pogreb in najboljšo vsestransko poslugo. Odšla si ljubljena soproga in mali tja odkoder ni povratka. Solze so v naših očeh in bolest v naših srcih, vsaj smo Te vsi ljubili. Spominjali se Te bomo'-vedno z ljubeznijo in hvaležnostjo v naših srcih za vedno. Počivaj v miru in rahla naj Ti bo ameriška zemlja t Žalujoči ostali: MARTIN, soprog MARTIN in FRANK, sinova '' V stari domovini zapušča žalujočo mater in sestro. Cleveland, Ohio, 19. februarja, 1941. v SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO ŠfSk POTOM... ' 'Enakopravnosti9 i- /-"V '