Ne dotakni se tujega, tuje peče.
fj^,                                     (Resnična dogodba.)
Komača cerkev je imela zelo star veliki oltar. Svetniki in angeli so bili j*od zunaj vže vsi umazani in črni, a od znotraj piravi in prhli. Zato so farani sklenili. novoga kupiti. Začno nabirati po fari dcnar, in ko so ga vže nekaj nabrali, naroče' lep, nov oltar. Za pol leta je bil oltar gotov in domači kmetjo ga pripeljujo na troh vozeh domov. Star oltar razdeno in novega postavijo. Deske, okvirje, razne lopotije, in kar je še več tacih stvari v oltarji, sežgali so. oluščene in zelo pokvarjene svetnike in angelce pa so zmetali za zid pod oknom ¦ v bližnjem kostenjaku, velike svetnike na tla, angelce pa vrhu knpa. .Toden lesenih angelcev je ležal vrbn kupa tako, da je molil ročico skozi okno. Vaški dečki, ki so sc okOlo kostenjaka šetali in skakali, kmaJu zapazijo skozi okno molefo angelekovo roko. Vsak bi bil angeleka rad imel, ali nobcden si ni npal, da bi sogel po njem; vrhu tega ,je bilo okno precej visoko od tal. Nekega dne pride Jakoc sam h kostenjaku. Zelo ga mika, da bi vzol angelčka, ali bal se je, kakor poprej. Hodi sem ter tja in gleda angelčkovo roko, zdaj od te, zdaj od druge strani. Naposled se opogurai, stopi k zidu, spenja se in spenja, da bi prijel angela za ročico. Pa -o joj! ko jo prime in začne vleči, odlomi se in ostane v dečkorej roki a telo pade nazaj v kostenjak ter zelo zaropoče. Tcga i;opota se Jakee tako ustraši, da obledi kakor smrt, ter si misli, zdaj in zdaj bo segel skozi okno po njega kateri izmej duhov, ki so v kostenjaku. Kadar se nekoliko oddahne, beži, kolikor ste ga mogli nogi ncsti z angelčkovo roko proti domu. Stopivši na dvorišče, dejal je sam v sebi: Zdaj je pa vže dobro, roko boni skril in nihče ne bode vedel, kaj sein botol storiti; duhov so mi pa zdaj ni treba več bati. Ali varal se je Jakec. Oče mu stopijo naproti in ga vprašajo: nKje si dobil ročico?" Deček se ustraši očeta, vender ne lažo, nego odkritosrčno pove vse, kako se je zgodilo. Ali oee s tem «e niso bili zadovoljni, da je .lakec resnieo govoril. Sibo so vzeli in ga ostro kaznovali, potem ga pa še zapodili, da-si je prosil in jokal — bal se je namreč duhov — h kostenjaku nazaj, da je položil angelčkovo roko tjii, kjer jo je bil vzel. Domov se povrnivšega, poučili ao oče, rekoč: nJakec, ne dotakni se nikdar tujega, tuje peče. Tega si se moral zdaj sam preprieati." Jakec prikima iu obljubi očetu, da hoče vedno pošten biti, in držal je svojo obljubo.                                                       ZapmU —p>—.
-------k-------____......   ^...........-.-