Cjuftjaitslii Cist večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ot> 55. uri zvečer. Uradniitvo In upravnlitvo; Kolodvoraka ulico itaT. 15. — Z uradnikom ia mora govoriti »»»k dan od 11. do ia. ara. — RokopUf aa »a rraoajo. — Inaoratl: Saatatopna potit-vrata t kr., pri raikratnam ponav Manji daj, „ popnil _ Valja sa Ljubljano t npravniitTu: aa oalo lato e gld., ■> pol leta a »lil., aa 60trt lata 1 gld. 60 kr., na maaao 60 kr., poiiljatav n* dom valja meae&no t kr. vat. Po poiti volja aa aalo loto 10 gl., »a pol leta 6 gld., *a četrt leta 9 gld. bO kr. In ta Jeden meieo 86 kr. Štev. 279. V Ljubljani v soboto, 5. decembra 1885. Tečaj II. Angleži v Birmi. V tem ko so pogledi vse Evrope obrnjeni na Balkan ter zvedavo pričakujejo rešitve vprašanja Vzbodno-rumelijskega iu srbsko-bolgarskega, v tem ^Dgleži prodirajo dalje v zapadni Indiji ter si Množijo ozemlje. Poročila pravijo, da so Angleži u*e dn6 29. novembra prišli v Mandalay, glavno ^esto Birme, a nihče se jim ni ustavljal z orož-Je|n, mladega tirana, kralja Thiboa, so Angleži uJ«li ter odpeljali proč na svojo posest, kjer bode lmel časa dovolj premišljevati o grozodejstvih, ka ^er& je izvršil. Radi priznavamo, da je Angleže P'i podjarmljevanji Birme vodilo človekoljubje, da 8® hoteli konec storiti grozovitemu gospodarstvu 2danjega birmanskega kralja. Kralj Thibo je pri Nastopu svoje vlade dal umoriti vse svoj% sorodnike, bilo jih je več stotin, da bi se tako ne bilo mu bati tekmecev. Tako krvavo postopanje sicer ni posebno nenavadno pri vladarjih v jutrovih deželah, torej se tudi posebno ne čudimo, da se sosedna indijska vlada kar nič ni brigala za Thi-bovo mesarsko klanje. Odkrito pa moramo povedati, da je samopašnega Angleža bolj nego človekoljubje gnal pohlep v Birmo. Uže v letu 1826 Pokusil je John Buli popolnoma si osvojiti Birmo ter jo priklopiti svojim naselbinskim posestvom, t°da tedaj se mu ni posrečilo. Za vladanja Thibo-Ve8a zde| se jim je ugoden trenotek, da pojejo p0 tujem blagu ter mu pritisnejo svoj Pečat. Skoro brez prolivanja krvi prodrli so An-K^ži v birmansko glavno mesto, a tako srečen Kotovo ne bode njih dalnji pot od Mandalaya do *'tajske meje. Do zdaj imeli so Angleži pač opra- Listek. Irčeva os vel a. (Poslovenil —c.) Irska, osvojena po Angležih, vender ločena 0(1 njih po narodnosti, veri in sovraštvu, poskušala Je vedno otresti verige, v katere so jo vkovali njeni premagalci, povračevala je vedno silo s silo, 8rozovitost z grozovitostjo. Ker pa imajo Angleži ntt ^oji strani moč in javni zakon, pojavljal se je £P°r zatiranih le posamično. Cesto so se pojavljali rvavi čini, kar pa ni imelo druzega vspeha, da 8« Sirili zločini, pretakala se kri in da je de-ubožala vedno bolj. Iz velike vrste slik, ki vse kažejo stanje tlačnega in zoper tlačitelje bojujočega se in ne-v°ljnega naroda, pokazati hočemo jedno, ki bode gotovo zanimala zaradi svoje otožne posebnosti nage čitatelje. Jeseni leta 1798 buknil je ustanek v grofiji /;exford v Irski. Ostal pa je brezvspešen. Ustaši 111 so vkročeni ter z nova vpreženi v železni ja-angležke zavisnosti. Da se je brzdalo ljudstvo, 'ivi se polovili ter stroga in ostra sodba se iz- viti s poslušnimi birmanskimi podaniki, katerim je Thibovo tiranstvo zamorilo vsak čut svobode ter so bili skoro neobčutni sužnji; razen tega pa je bila tudi pot do Mandalaya za vojsko po polnem prijetna. Drugače godilo se bode Angležem, če bodo dalje prodirali proti Kitajski. Tu se bodo Brečah s planinskimi surovimi in krepkimi rodovi, kateri so le malo čutili železno roko krvoločnega kralja, kateri so skoro komaj da priznali njegovo vladarstvo. Razen tega pa tudi reka Yrawaddi tu v gorenjem svojem teku ni tako ugodna za pre važanje, iu marsikatero oviro bodo imeli prestati Angleži, kateri so do zdaj preživeli na zmagonos-nem potu le malo težav. Teh rodov torej ne bode tako lahko podjarmiti, če to morda z orožjem celd nemožno ne bode. A praktični, koristolovui An glež skušal si jih bode pridobiti z drugimi sredstvi ter »i zagotoviti deželo, prej gotovo ne bodo silili do kitajske meje, kar bi bilo tudi zel6 nevarna igra, kajti nakopati bi jim mogla dolgotrajno, krvavo vojsko, katera bi zahtevala tolikih žrtev, kakor francoska v Kitajski, če bi se konečno morda cel<5 ne morali sramotno umakniti. Zdaj ustavili se bodo v Mandalayu, od koder razpuo Bvoje mreže po deželi ter si iz obljubljene dežele kolikor možno obilo dobička pridobijo. To novo pridobljeno ozemlje pa je za Angleže velike vrednosti. Osvojili so si je brez posebnih troškov, brez posebnih žrtev, zreli sad pal jim je sam v naročje. Obrtnija je v Birmi uže v mnogem oziru zeld lepo razvita. Izdelujejo se zvonovi, orožje, papir, obstoji uže več predilnic in tkalnic Zemlja podaje na rodovitnih tleh obilo pridelkov in bogata je raznih rudnin. Za trgovino po vodi je dežela zel6 ugodna, in Angležem odprle se bodo vršila, prišlo je več oddelkov vojakov v deželo. Mal oddelek vojakov je bil zašel mali otok svete bogorodice, ko nekega jutra pri zapovedajočem kapitanu se oglasi podčastuik Dioniz. »Kaj je novega?" vpraša kapitan. ..Ravnokar smo vlovili Patrick O’ Darcya“, odgovori Dioniz. .Odločil sem tolpo vojakov in sedaj čakam le še vašega povelja, da se vjetnik vstreli." »Govori li zakon za nas?“ „Dovolite, jaz menim, da je vedno pravično iu zakonito, če se znebimo kakega upornika in papista. Sicer ga pa zadnjo noč ni bilo doma. Zadosten zločin je tedaj.* „Je-li znano, kaj je po noči počel in kje je bil ?“ „Pravijo, da je pohodil svojega brata, ki je pomorščak in ki je došel v Wexford. To pa ni dokazano, in O’ Darcy je tako na slabem glasu, da se sme o njem misliti prej kaj slabega nego dobrega. Ga li smem odstraniti ?“ »Bodi si, Dioniz; kor ga uže imamo, mislim, da ne bode napačno, če se ga znebimo." „Gotovou, odvrne podčastuik ter odide. Ko je pa jel kapitan o dogodku trezno raz-mišljavati, jel se je kesati zaradi prenaglenosti, nove črte, dobila bode direktno zvezo s Kitajsko in tako v zapadni Indiji pridobila si gospodstvo. Kako vse drugačne so francoske operacije v Tonkinu. Nebrojne so uže žrtve, katere je izdala Francija za tonkinško ekspedicijo, vender še vedno nima pokazati nikakega vspeha. Razne stranke v Francoski zaradi te neumestne, drage ekspedicije z vso razjarjenostjo napadajo vlado ter jej govorijo pikra predbacivanja; s pretečo roko kažejo nevarno oteklino, katera je uže toliko žrtev zahtevala od naroda, in katera morda tudi zdauji vladi omaje sedeže. Z jedne strani se zahteva, naj francoska vojna reši svojo čast, naj se dalje bojuje v Tonkinu; če odstopi Francija zdaj od tega podjetja, izgubila bi svojo veljavo kot svetovna in kolonijalna moč in ponižana bi bila v očeh orijentalcev; z druge strani pa radikalci svarijo, naj Francija takoj opusti nesrečno ekspedicijo, inače tako oslabi, da jej ne bode več možno misliti doma na osvetno vojsko. Tako si vedno nasprotujeta razjarjeni dve stranki; med prvi pa vlada morda tudi bojazen, da bi si konečno ue pridobil Anglež preveč vpliva v jutrovih deželah ter zatemnel francosko zvezdo. Za Angleže je tako naglo in ceno osvojena Birma gotovo velike vrednosti; poročilo, katero se je poslalo o srečni osvojitvi Maudalaya pa bode doma tudi zdanji vladi pri volitvah prišlo v veliko korist, ter jej utrdilo tla. Srbsko-bolgarska vojska. S srbsko-bolgarskega bojišča danes nimamo nikakih poročil, da bi 8e bile čete zopet kje sprijele; sicer pa so se vsa slednja poročila o bojih da je obsodil na smrt človeka brez preiskave, človeka, ki je bil morda nedolžen. Misel ga je mučila. Skočil je po konci z namenom, zapreči krvavo izvršbo. Žal, bilo je uže prepozno, kajti komaj stori! je dvajset korakov, uže je zadonel strel na uho. Jedno minuto kasneje stal je pri mrtvem truplu. Vstreljeni bil je visokorasteu mlad mož, lepega obraza, čigar izraz je kapitana pretresel in se mu globoko v spomin vtisnil. Njegova obleka je bila kakor so jo nosili ljudje iz nižjih stanov. Kapitan razmotrival ga je pazno ter je potem odšel obžalujoč, da se izvršenemu činu ni dalo več pomagati. Med svedoki tužnega prizora bil je tudi pomorščak, ki pa je stal bolj oddaljen in je hitel proč, ko se je kapitan povrnil na svoj dom. Bil je Rihard O’ Darcy, vstreljenemu brat. Videlo se mu je na obrazu, da je imel namen za smrt svojega brata krvavo se osvetiti. Duhovnik tiste vasi )il mu je koj za petami in dobil ga je kmalu v hiši vdove vstreljenega brata. „Zakaj snažite samokres in zakaj topita oba dečka svinec?" vpraša duhovnik. in napadih ali zopet preklicala ali pa se je zatrjevalo, da so nastala vsled „zmote" ali „pomanj-kanja instrukcij". Sicer pa se na obeh straneh kaže nekaka samozavest in ponos na dozdanje uspehe; niti Srbi niti Bolgari ne kažejo posebnega veselja, opustiti vojsko, in časih je zapaziti ce!6 kako izzivanje. Srbi ne hotč vedeti nič o tem, da bi se sklenil mir in bi morali oni plačati Bolgarom kaj odškodnine, Bolgari pa zopet z vso odločnostjo kot zmagalci terjajo odškodnino za obile žrtve, katere jim je zahtevala vojska. Pogajanja 8e uadaljujejo. Ali bodo imela kaj uspeha ali ne, pokazali nam bodo prihodnji dnevi. Srbija je stavila kot pogoj premirja: 1.) Premirje do 1. (13.) januvarija ; 2.) prednje straže ostanejo na onem ozemlji, kjer so stale dne lCega (28.) novembra, ko se je z vojsko prenehalo; 3.) glavna vojna ostane tam, kjer je stala tedaj, ko se je prenehalo z vojsko; 4.) oboje čete zapustijo tuje ozemlje. — Bolgari pa teh pogojev nečejo sprejeti, češ, da bi bilo nečastno za bolgarsko zmagonosno orožje in bi ne dali nikakega zadostila. Bolgari pa so stavili naslednje protipred-loge: 1.) Srbi naj koj in po poluem zapustijo bolgarsko ozemlje. 2.) Bolgarske čete ostanejo na ozemlji, katero je ozuačeno z demarkacijsko črto. 3.) Imenujejo nam pooblaščence za pogajenje o miru takoj, ko se podpiše premirje. O postopanji Turčije poroča se „Pol. Corr." iz Carigrada: Otomanska vlada zahteva, naj se uvede prejšnji položaj ter naj se spoštuje bero-linska pogodba. Turčija nični, da bi ta smoter diplomacija lahko dosegla z mirnimi sredstvi; a če bi se to zgoditi ne moglo, skrbela je za to, da je brez hrupa spravila pod orožje . 400 000. m6ž> kateri so dobro oboroženi in so postavljeni na točkah,, od koder bi mogli uspešno operirati. ,Pokroku“ se poroča iz Plovdiva z dnč 3. t. m.: Prihod turškega delegiranca vzbuja povsod največjo razjarjenost in nevoljo. Zvečer so se meščani zbrali pri metropolitu. Ruski zastopnik Igel-strom je izjavil, da mora Rumelija sprejeti turške delegirance kot predposlance komisarjeve, ker bi drugače morala Turčija zasesti deželo. Zbor je izvolil deputacijo, katera ima konzulom naznaniti naslednjo resolucijo: nTurški delegiranci naj zapustijo deželo. Ves narod priznava o srednjo vlado, ne samo Plovdiv in Sofija; večji del vojaštva, kakor tudi inteligenca je na bojišči; brez teh se ne more rešiti življensko vprašanje dežele. Dežela, katera je 60 000 indž proti Srbiji poslala, Be ne uda ter ugovarja proti uvedenju prejšnjega položaja ter proti pošiljatvi turških delegi rančev v vzhodno Rumelijo. „Da umorim morilca svojega brata", mu odgovori. BVi hočete tedaj močiti?*.. „Moriti, moriti kaj zovete vi moriti, čestiti gospod ? Morite li, da napravim zločin, če 8e'osvetim za umorjenega, mi brata?" „Gotovo", odgovori duhovnik glasno. „Pustite svoj sklep, ki vas pritira v časno in večno pogubo. Popustite svoj sklep, sicer vam Bog ne bode milosten." V tem zmislu govoril je duhovnik še dolgo časa. Vdova vstreljenega sedela je pri ognjišči brez solze v očesu, ničesa ne govoreč in gledajoč srpo duhovnika in svaka. Temu se je s prva videlo, da mu opominanje ni po volji, polagoma pa se je umiril, jel je premišljevati, konečno vrgel samokres proč in je zavpil, kakor prešinjen s trdnim sklepom: „Prav imate, čestiti gospod. Morilca Patrick O’ Darcya naj umori njegova lastna vest. In da se bode to zgodilo, za to skrbel bodem jaz. Obljubim vam pa, da so ga moja roka ne bode dotaknila." Na večer istega dne, ko je kapitan razmišljeval še vedno o žalostnem dogodku, ki ga je zakrivila njegova lehkomiselnost in ki mu je bil vedno pred Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Nekateri listi si neprestano dopadajo v tem, da prinašajo vznemirljivo v6st, da hoče Avstrija mobilizovati. Ne teh vesteh pa, kakor se z merodajnega mesta poroča, ni niti pičice resnice, ker Avstrija tudi zdaj nima nikakega povoda za to. V hrvatskeni saboru ponavljajo se neprestano burni, škandalozni prizori. Opozicija porabi vsako priliko, da stavi neosnovane predloge, naj se ban in sekcijski načelnik posadita na zatožno klop, ter tako skuša s škandali preprečiti vsako vspešno delovanje sabora. V slednji seji je zopet poslanec Rukavina nekvalifikovauo napadel bana in večino, tako da se je konečno moral izključiti iz sabora za šestdeset sej. Tuje dežele. Angleški liberalci imajo pri volitvah v novi parlament mnogo sreče. Do zdaj izvoljenih 263 liberalcev, 213 konservativcev in 54 Paruellovcev. če bodo še dalnje volitve ugodno izpale za liberalce, računi se, da dobodo liberalci 320, konservativci 270 in Parnellovci 80 poslancev. Ruska vlada namerava v Severnem morji napraviti novo pristanišče. S tem bi Rusija dobila zopet več moči v Severnem morji in ne bilo bi se od te strani bati uspešnih napadov, ker bi se sovražna mornarica morala razdeliti. O oboroževanji Grčije poroča se v „Pol. Corr." iz Aten: Osebe, katere so videle na mejah grške rezervne čete in katerih poročilom se sme verjeti, pripovedujejo, da je položaj vojstva zelč žalosten. Vsega primanjkuje, oblačil, obutala, odej in stanovanj, da, niti brane ne dobiva se redno. V Arti, Karvasari, Levkadiji in drugod oboli vsak dan več vojakov na mrzlici; v Arti naraste vsak dan število bolnikov za 50 oseb. Rezervisti izven glavnega mesta nimajo nikakih vojaških vaj. Razne vesti. — (Koliko ljudi se je pri hoji na planine užo ponesrečilo?) Inženir R. Guisan izra-čunil je, da se je prigodilo od leta 1859 naprej pri hoji na planine 60 nesreč, vsled katerih je 134 oseb svoje življenje zgubilo. Od teh 134 oseb bilo je 40 vodnikov in nosačev, 80 turistov, 2 samostanska brata s St. Bernharda, 11 delavcev in iskalcev kristalov; 16poginilo jih je vsled onemoglosti in mraza, 15 po padcu v prepade, 15 na ta način, da so spodrsnili na ledu, 4 vbilo je kamenje, 41 jih je zdrčalo na skalah in travi; vsled plazov poginilo jih je 27, 16 pogreznilo jih je v sneg in led. Največ nesreč zgodilo so je vsled zdrčanja na skalah in travi; temu je pač vzrok, da očmi in mu ni dal miru, pridirja v sobo podčastnik prepaden in z razmršenimi lasmi ter izroči tresoč se kapitanu črno zapečateno pismo, v katerem so bile te-le besede: »Patrick 0’Darcy je jenjal živeti s 1. oktobrom 1798." »Kapitan 0’Gunnell bo umrl 1. oktobra 1799." „Dvanajst mesecev." „Kdo vam je dal ta list?" vpraša kapitan vznemirjen. „Patrick 0’Darcy sam," odgovori podčastnik zamolko. „Meni Be vidi, da ste nor. Mar ga uiste dali vi sami vstreliti in mar ui ležalo mrtvo truplo njegovo pred mano?" »Res je tako, kakor pravite. Hotel Bog, da bi bilo drugače. Svojo glavo zastavim, da mu je šlo šest krogelj skozi srce, ker dal sem truplo sleči ter vreči v jezero. O tem ni dvojbe. V kljub temu, če mi je dovoljeno še govoriti, sem jaz uverjen, da je veliki človek, ki mi je pred desetimi minutami izročil list za vas, pravi, pristni Patrick 0’Darcy, ki je bil vstreljen danes v jutro." 0’Gunnell ni bil praznoveren; vender niti se mogel znebiti groze, ko je čital čudno grozilno obuvalo ni bilo dobro podkovano. V mnogih slučajih zakrivila je nesreče tudi neprevidnost. — (Dolgo spanje.) Iz Gaje so piSe: V bližnji vasi Kunevvald spi 221etna neomožena Marijana Indra uže pet tednov; le pred tremi tedni se je za kratek čas zbudila Speča uže trideset dnij ni nikake jedi zavžila; še le nekoliko dni sem dajejo jej nekoliko mleka skozi nos, ker ima čeljusti krčovito zaprte. Ta prikazen pokazala so je pri deklici uže pred petnajstimi tedni, a trajala je tedaj le nekoliko dni. Ta slučaj vzbuja splošno pozornost. — (Poskušen rop ) Sluga hranilnice peštanske nesel je več tisuč goldinarjev, kojo je dobil za eskomp-tirane menjice, v urad. Na stopnicah ga pa napade neznan mož ter ga z železnim orodjem na tla pobije. Na njegovo klicanje ropar zbeži, a vratarju se je posrečilo, polastiti so in izročiti ga policijskim organom. — (Iz Madrida) so poroča, da znaša privatno premoženje umrlega španskega kralja Alfonza 200 mi-lijonov realov. — Dokler so kraljica vdova drugič ne omoži, dobi vsako leto 250 000 posetas; do sedaj imela je 450 000 posetas. Princezinja Asturijska, ki ima sedaj 500 000 posetas vsako loto, dobi od dneva, ko se proglasi kraljico, kralju določenih 7 milijonov pesotas — (Nasledki stave.) Prod kakimi 14 dnevi stavil je 601etni delavoc Janez Kousalik iz Prožeča pri Umu s Franom Hloušekom za jeden liter žganja, da bo jetrno klobaso požrl, ne da bi vanjo ugriznil. Kousalik požrl je potem na ta način dve jetrnici in še kos druge klobase. Potem je šel iz gostilne, kjer se je to zgodilo; ne dolgo potem so ga na dvorišči našli mrtvega. Domače stvari. — (Deželni zbor kranjski) imel je danes ob 10. uri dopoludnč tretjo sejo. Med drugimi točkami dnevnega reda jo utemeljeval posl KIuj samostalni predlog gledč spremembe §§ 13. in 15. deželne postave z 'dn6 29. maja 1884, štev. 10., zadevajoč deželni volilni red. Gospod govornik je to nriliko rabil za nekvalifikovane napade na politična obiastva* a^ malo sC laoii usihati napadi. Takoj ga je vrlo^ zavrnil i?osftod^3ežolni predsednik ter tudi kobd. ppaL-dr. Vošnjak, na^k^terega^ se, je govornik skliceval, ,ga je v nekom oziru ek[atantno^dosavjiiij-al. Sicer pa o tej zadevi še spregovorimo?*?*'Gosp. posl. Šukljo je stavil o| uravnavi Krke naslednji samostalni predlog: Slavni deželni zbor naj sklene: Visoka vlada se naprosi, preiskati takoj po državnih tehnikih vprašanje o uravnavi spodnje Krke ter potrebno ukreniti, da se preprečijo redne povodnji ob dčlenjom toku te reke. •— Na daljo stavil je g. posl. Šuklje še samostalni predlog, naj se dežolnemu odboru naroči, da v prihodnjem zasedanji predloži spremembo vsega deželnega volilnega roda. — Mod podporami, katere je dovolil deželni zbor, za danes omenjamo: Jarnoju Pečniku za rimska izkopavanja 150 gld., „Glasbeni Matici" 500 pismo, katero je baje došlo z onega sveta. Sicer mu je pa njegov stan dal toliko opravil, da čez štirinajst dnij ni več mislil na ta dogodek. Prvega novembra bil je v Dublinu; na večer izroči mu gospodinja, pri kateri je stanoval, pismo, katero je oddal velik človek. Vsebina pismu je bila ravno ista, kakor v pismu 1. oktobra, z jedino izjemo, da je bilo naznačeno število mesecev z jednajsto. Grozen strah je preletel kapitana, ki je jel misliti, da ga res preganja čeznatorno bitje. Kes ponovil se je znova in močneje. Mučila ga je skrb in pekla ga je vest v enaki meri; lotila se ga je silna otožnost. Nikdo ni vedel, da je odpotoval v Dublin, in še le pred jedniin dnevom . dospel je bil semkaj. Kdo in kako je zamogel uganiti njegovo misel in tako naglo najti ga? Nemiren in otožen je postal; ni mogel ne jesti no piti, niti spati. Skušal je razvedriti se in v ta namen je pohojeval vsa-kojake zabave. A vse zastonj; ni se mogel znebiti mučilne misli; dušno je bil uničen in čutil j«*, da je zgubljen. Prvega decembra bil je pri neki pojedini v druščini prijateljev in znancev. Ravno je hotel napiti druščini, ko mu sluga izroči črno zapeča- goldinarjev in dramatičnemu društvu 1000 gld. — Prihodnja seja v sredo dne 9 t m — Obširnejše poročilo priobčimo prihodujič. — (Razdoljevauje zimskih oblačil.) V torek dnč 8. decombra ob 11. uri dopoludne se bodo v čitalniški dvorani v Ljubljani delila popolua zimska oblačila 80 revnim učencem in učenkam Odbor gospa preuljudno vabi k toj delitvi vse dobrotnike in dobrotnice. — (Akademično društvo .Slovenija0) oa Dunaji priredi dr. Francetu Preš ir nu v spomin slavnost dnč 9. decembra 1885. Začetek ob 8. uri *ve6or Lokal: dvorana „zur Stadt Wien“, VIII., Lange-Bassu 15. Spored: A. I.) Pozdrav predsednika. 2.) Gj. ®isonhut: Ustaj rodel zbor. 3.) Slavnostni govor govori g. dr. phil. Mat. Murko. 4.) Meyerbeer: Kavatina iz „Boberta djavla“, svira tamburaški zbor. 5.) P. S. Vilhar: Naša zvozda, zbor s tenor-solom; solo pojo g. stud. tecb. Bučar. G) Svira na klavir gospica 7.) Dr. B Ipavec: Kam? zbor z bariton-solora j solo poje g. drd. phil. J. Floršič. 8.) A. Nedved: Njega ni, čvoterospev, poj6 gg. Bučar, BOhm, Cvirn, Koše-uina. 9.) a) J. Ždk: „Vlkny“, mazurka, b) D. Jonko: Naprej! svira tamburaški zbor. 10.) Venec slovenskih Orodnih pesni, zbor s čvoterospevom. B Zabavni del. Pevovodstvo sprejel je iz posebno prijaznosti gosp. Jan ^'fik. Pri koucortu sodelujejo pevci in tamburaši hr-vatskega akad. društva .Zvonimir". Klavir: BOseudorfer. — (Slava mu!) „Slovan“ je bil zadnjič kaj radodaren z raznimi olepšalnimi pridevki. Pazen čitatelj našel jo gotovo v kratkem članku, zadevajočem naše raz-niere' C®1ti se z lovom. Seboj je vzel le jedueg a slugo. Namen mu pa ni bil, na gorah se zabavati. Ovadil se je uže bil, da se mu je vsaka zabava, VBak užitek videl le minole sanje, ki se ne povrnejo Veg y8e j£ar je Upaj tu doseči, bilo je le el°ma olajšanje, deloma da pozabi bolečin. To Je skušal doseči po telesni utrujenosti iu na-Poroi hoji. Pri vsem tem pa niti za trenotek ni mogel Pozabiti dogodka na otoku svete bogorodice. Videl poleg sebe vedno krvavo senco, iu kumor je r°il oko, opazil je grozečo postavo O’ Darcy-a. Tako minul je mesec december. Prišlo je novo leto. Kapitan napravil je bil **l«t za več dni. Vračal se je domu po ozki ste-*lc'i ki je držala ob strmini gore in mimo potoka. u je ravno prišel z ovinka, zapazi pred sabo ua — (Lov na volkovo.) Iz Postojine se nam poroča: Lova na volkove dne 2. t. m. udeležilo se je nad 100 lovcev in okolo 150 gonjačev. Obhodili so vse prostore okolo Vlačne in Javornika, a nikjer niso našli nobenega volka. — (Požar.) Z Krškega se nam pišo, da je zgorela Jožefu Orešniku iz Dednega Vrha hiša s podom in hlevom, kakor tudi letni pridelek in jeden prešič. Škoda znaša do 200 gld , za katero pa ponesrečenec ni bil zavarovan. Sumi se, da je Orešnikov petletni sin ogenj zanetil. — (Noreča.) Z Krškega se nam pišo: Jože Škrabec iz Bregov, občina Cirklje, vozil je včeraj s svojim sinom listjo iz Rakovnika. Pri tem se je preobrnil voz na nju. Sin se je rešil, oče je pa danes vsled dobljenih ran umrl. — (Gledališče v Mokronogu.) Iz Mokronoga so nam poroča: Protoklo nedeljo razveseljevalo se je občinstvo mokronoško v gledališču, katero se je vršilo v gostilni pri .Stari pošti“. Prednašani bili sta dvo igri: „Krojač Fips“ — iu .Berite Novice". Vsn igralce se mora pač pohvaliti v toj zadevi, da so se izvrstno naučili na besedo, baš šo predobro, kajti govorjeno je bilo tako urno, da so nekaterih točk še razumeti ni moglo; manjkalo jim jo pa tom bolj karakterističnega iu duševnega nastopa Po končani igri hotel so je gosp. C ... k slavnemu občinstvu v imenu vseh igralcev zahvaliti, ali čuj ; zagrinjalo se odpre iu gosp. Fips je na vseh štirih na odru; navzočnosti duha pa imol je toliko, da je z lepim baritonom svoj slavni govor z besedami: „Danes smo dobro delali — prihodnjič bodemo boljo11, dokončal. Godba bilo so citre, spremljane s kitaro; pa kakor se čuje, bodo prihodnjič naši igralci, ker bodo imeli bolj prostorno dvorano, in bodo tudi vstopnino zvišali, ker sedaj bilo je samo 30 kr., godbo dobili iz Novega Mesta, kajti naši domačini so jim preveč račuuili 4 gld. Torej dober vspeh želimo prihodnjič. — (Koroški dežolui zbor.) V koroškem deželnem zboru poročal je deželni odbor o gradenji železnice od Celovca v Rožno Dolino. Dežolni odbor je stavil predlog, naj se dotičnega konsorcija prošnja za denarno podporo iz deželnega premoženja odbije Dalje se je predložil postavni načrt o ustanovitvi oskrbovalne blagajnice za posle na kmetih Narodno-gospodarstvene stvari. Letošnje vipavsko vino. Spisal R. Dolžne. (Konec.) Lotošnja dolenjska in štajerska vina so pa proti onim drugih let, ne le dobra, ampak kakor sem imel priliko se sam prepričati, prav dobra Letošnji vipavec se bode tudi — razumi se, da naj nitjih vin tukaj ne jemljem v poštev — kaj dobro držal, razumi so, da pri pravi obravnavi. On bode jako stanoviten, ker je beljakovin prilično revnojši, kakor sicer, in te, kar jih strmi odtrgani skali stati človeka, ki je kazal z roko ua prostor, kjer je moral iti mimo. 0’Gunnell 8 prva nemega kažipota ni spoznal. Še-Ie ko je prišel bliže iu je natančneje opazovati ga zamogel, uvidel je, da je Darcy. Lasje so se mu ježili, kri mu je v žilah zastala. Mehanično prijel je za nabasano puško, ki jo je nosil vedno pri sebi, iu jo je sprožil zoper grozuo bitje. Krogla je odskočila od skale, Darcy se mu je porogljivo posmejal, njegova roka pa je še vedno nepremično kazala na omenjeni prostor. Ko je O’ Gunnell prišel na določeni prostor in je tu zagledal usodno pismo, je poBtava ua skali zginila. Od tedaj kapitan ni več dvojil, da je bitje, ki ga preganja, čeznatorno. Drugim ljudem nasproti se ni upal o tem govoriti iu posledica je bila, da se mu je bolest povečevala od dne do dne. Kolikor bolj se je mesec bližal koncu, toliko neznosnejši je bil njegov položaj. Oni dan, na kateri je imel dobiti list, napravljal mu je neznosne muke. (Konec prihodnjič.) ima, bode alkohol, če tudi ga je manj kakor sicer v njem, prav dobro vbrzdal Da, upam se trditi, da so ravno letošnja dobra vipavska vina prav primerna, kdor bi jih hotel shraniti, da se mu postarajo, kajti ona so ravno pravo sostave, da zamorejo v malo letih - dveh do treh uže — tiqto fino plemenito vonjavo po starini nemški Alti zvano — zadobiti, katera dobro ohranjene stare „dolonjce“, „štajerce“ itd. tako plemenito odlikuje. Cestiti čitatelji teh vrstic bodo iz njih lahko po-snoli, da ni toraj nikakor res, kar nekateri — ne morem drugače se izraziti obrekovalci okoli trosijo, da je namreč letošnji vipavec v obče za nič. Jaz sem vsakemu porok, da so lotos v Vipavi zraven nekaterih res izvanreduo nizkih vin tudi dobra, in ue manj tudi prav dobra vina nahajejo Posebno povdarjati moram še to, da je letošnjemu vipavcu kaj ua korist istina, da so letos bolj fino sorte trt dobro obrodile, bolj nizke pa zel6 malo, ako ue kar naravnost nič. Na Lozicah pil sem na pr. preteklo nedoljo (15. duo m. m.) belo vino iz plaut, toraj plautno ne nograjšno, pa reči moram, da mo je njegova dobrota — se v<5 da po letošnjih razmerah soditi — iu tudi njegova lepota osupnila. Da mora letos vsak, kdor le hoče v Vipavi vino kupiti, bolj zbirati kakor druga leta, to je istina. Zatorej vinokupci, lo pridite k nam in prepričali se bodete lahko, da je resnično vse tako, kakor sem vam jaz tukaj povedal. Sicer se o tem tudi vsak viuokupec, za naprej še na prostejši način lahko prepiča Po vseh druzih vinskih deželah imajo tako zvane vinsko agente (na Fraucoskem vinski majorji, .maer de vin“ zvani), kateri vina za oddaljeue vinotržce, gostilničarje itd skupujejo ter odpošiljajo, ue da bi dotičnemu kupcu potrebuo bilo, še lo daljuo in drago pot v vinorodni kraj delati. On pošlje lo prazno posodo in denar, vso drugo proskrbi proti primerni odškodnini vinski agent. In tako uredili bodemo viusko kupčijo tudi pri nas v Vipavi. V kratkem kaj več o tem. .Novice." Telegrami „Ljubljanskemu Listu/1 Zagreb, 4. decembra. Pri debati o Tuška* novem predlogu, naj se ban in sekcijski načelnik Stankovič posadita na zatožno klop, očital je Popovič opoziciji, da sistematično ovira vsako plodo-nosno delovanje. Rukavina provzročil je z žaljenjem predsednika in večine škandalozne prizore; dal se mu je ukor. Predsednik je predlagal, naj se izključi za šestdeset sej. Rukavina je ponavljal žaljive besede ter zapustil dvorano; večina je klicala za njim: Ven! Pročl Bel grad, 4. decembra. Tu se misli, da je uadaljevanje vojske neizogibljivo, Ler je le malo glasov za to, in v prvi vrsti kralj Milau, za mir, da se uvede prejšnji položaj. Ministerstvo se je vrnilo. London, 4. decembra. .Standard" poroča z dne 30. m. m. iz Mandalaya: Birmanski brigantje so napali angleške čete ter ropali mesto. Več vo« jakov je bilo mrtvih in ranjenih. London, 4. decembra. Do zdaj je izvoljeuih 263 liberalcev, 213 konservativcev in 54 Paruel-lovcev. Telegrafično borzno poročilo z ilnb 5. decembra. Jednotni drž. dolg v bankovcih..................................8^ 15 > > » * treliru...............................82 66 Zlata renta....................................................108 • 76 6“/j, avstr, reuta..............................................99 ■ 90 Delnice nirodne lianko........................................ 873 • — Kreditne dcluice...............................................286 — London 10 lir slorling.........................................125 '70 20 frankovec 9 98‘ Cekini c. kr 5.97 100 dri. mark....................................................6180 Meteorologičuo poročilo. a CS Q Čm opatovanja Stanj« barometra t nm Tampa- ratura Vetrovi Nebo Mo-krina v mni g 7. zjutraj 743-64 — 40 bzv. megla m 2. pop. 740-24 1-8 zpd. sl. » 0-00 'TJ 9, zvečer 739 02 2-0 a jasno Ker imajo pristni Pain-Expeller z; Icot-vico skoro v vseh rodbinah, je torej vsaka reklama odveč. Te vrstice imajo torej le namen, iste osebe, ki še tega staro osvedočenega domačega zdravila ne poznajo, opozoriti, da rabi z najboljšimi učinki kot na-mazanje zoper protin, revmatizem itd. Bolečine običajno izginejo uže po prvem namazanji. Cena 40 in 70 kr.; na prodaj v vseh lekarnah; v Ljubljani pri gosp. E. Birscliitz-u. Glavna zaloga: Lekarna pri (146) »Zlatem levu* v Pragi, Staro mesto. 8—3 *5HSHSa5H5HraSHSH5H«5H5H5B5HSaSHffB5H5B5H5^ Umetne Sj 'zoloe in zoTooTrjsta ! vdevlje po naj novejšem amerlkanskem načinu brez n vsakih bolečin ter izvršuje plombovanja in vse “j i zobne operaolje (39) 68 m zobozdravnik A. Paichel, poleg Hradeckega mostu, 1. nadstropje. ■ asasas0SHSHsasa5H5Basasasa5asasHsasa53s J Poddružnica c. kr. priv. avstr. Mitneoa zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci na obrestovanje v bankovcih za 4 dni odpovedbe . . . 3'/4 od slo » 8 » » ... 3*/2 » » » 30 » » . . . 3J/4 » » v Napoleondorih 30dnevna odpoved .... 3 od sto 3mesečna > .... 'Al/t » » 6 » » .... 3‘/2 » » Oddelek za giro v bankovcih 2‘/2 proc. obresti za vsako vsoto, v Napoleondorih brez obrestij. Nakazila na Dunaj, v Prago, Budimpešto, Brno, Opavo, Levov, Reko, dalje v Zagreb, Arild, Gradec, Sibinj, Ino-most, Celovec, Ljubljano in Solnograd so brez troškov. Kupovanje in prodaja deviz, vrednostnih papirjev in inkaso-kuponov po '/dProc. provizije. Posojila na poroštvena pooblastila (warrants), pogoji po dogovoru ; proti dovoljenemu kreditu v Londonu ali Parizu ‘/aProc- provizije za 3 mesece; na vrednostne papirje (efekte) 6proc. obrestj na leto do svote 1000 gld., za večje svote vsled specijalnega dogovora. (69) 36—34 “V Trstja. dn6 1. oktobra 1883. TJže 50 let na dunajskem trgu obstoječa, jako sloveča velefirma s suknom n uh preje Vincencij Strohschneider Dunaj I., Rothenthurmstrasse št. 14 razprodaje vso svojo zalogo pristnega suknenega blaga lz brnske ovčje volne v ostankih za celo moško obleko, ki J 10 polnem zadostuje na edno kompletno obl ________________________________________ _ leko, in sicer za suknjo, hlače in telovnik v vseh barvah in nepokončljive kakovosti po dveh najnižjih cenah, in sicer: 11. kakovosti za celo obleko . gld. 3,50 1. n n n » n 4 50 Od le-teli ostankov ni možno razpošiljati vzorcev, nasprotno pa tu javno obljubujem, da blago, koje bi komu ne godilo, vzamem nazaj. Razpošiljanje gori omenjenega suknenega blaga vrši se brez troškov za vkladanje proti vposlanemu znesku ali proti povzetji. (179) 4—1 Dobička vredni zaslužek. Stalne osebe vseh stanov, ki se hote pečati z razprodajanjem zakonito dovoljenih državnih in premij-nih srečk na plačilne obroke, vsprejmo se z jako dobrimi pogoji; ako se pobrinejo, morejo mesečno zaslužiti 100 do 200 gld, Ponudbe z navajanjem dosedanjega poslovanja vpo-šiljajo naj se pod naslovom: Rudolf Mosse, Wien, sub „E. 1001“— Dopisuje naj se nemški. (165) Vredni zaslužek. e-e- Carsko, marčno in bock- pivo iz pivovara bratov Kosler priporoča v zabojih po 25 in 50 steklenic A. Mayerjeva trgovina piva v steklenicah v Ljubljani. (118) 21 Ne gubiti časa! Od svetoznanih konjskih plaht, koje sem na neki dražbi za polovico navadne cene pokupil, in koje so po vseh delih sveta vsled objavljenja mojih konjskih plaht uže kupili, prodajam, dokler je še kaj v zalogi, le po 1 gld. 50 kr. velikansko velike, neznano debele in nepokončljive konj stke plahte z raznoterimi barvnimi obkrajki ter debele ko deske, 190 cm. dolge, 130 cm. široke, z raznovrstnimi obkrajki, jako debele in istinito nepokončljive, I. kakovosti po gld. 1,75, najvišje kakovosti, jako fine po gl.1,95. Dalje je tudi v zalogi: 500 tucatov žolto-dlakastih fijakarskih plaht z raznovrstnimi barvnimi progami in obkrajki, kom' pletne, velike, zelo fine le po gld. 2,60, 190 cm. dolge, 135 cm. široke po gld. 2,80; 195 cm. dolge in 155cm. široke, zelo fine po 3 gld. komad. Priporoča se osebito fijakarjem. Dalje je pri meni na prodaj: 400 svilenih posteljnih odej iz najfineje burett-svile, v najkrasnejših barvah, ru-deče, plave, žolte, zelene, oranže, pisane, po polnem dolge za največjo postelj, po gld. 3,50, par velja samo gld. 6,50. Na stotine zahval in zopetnih naročb od merodajnih osobnostij, kojih sem jeden majhen del uže objavil, izloženi so v moji pisarni v dobrohotni pregled in si bom dovolil, vse one v poslednji dobi vpo-slane zahvale in zopetne naročbe kmalu objaviti. Kar bi ne ugajalo, sprejme se brez pomisleka nazaj. (180) 6—1 Naslov: Webewaren - Manufactur J. R. Rabinovicz, Wien, III., Hintere Zollamtsstraase Nr. 9. NB. Od neke druge strani anonsirane plahte po 1 gld. 60 kr. prodajem na zahtevanje po 1 gld. 20 kr. Za prihodnje leto 1S86. V zalogi Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani je izšla: , O it C Slovenska 1 *i*ilTa,jfln.ejžsi bohinjski sir (160) 14 prav po ceni priporoča J. R. Paulin v Ljubljani, speeerijska trgovina. Špitalske ulice st. 2. mmmmmammumm Pri Ig. v. Kleinmayr& Fed. Bambergu T7- se dobivajo vedno vse knjige družbe sv. Mohora in tudi sledeče knjige : Abecednik za slovenske ljudske šole. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 20 kr. Abecednik slovensko-nemški. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 25 kr. Brezovnlk, šaljivi Slovenec, 60 kr., vezano 70 kr. Celestina J., Aritmetika za nižje gimnazije, I. del, vezana 1 gld. 30 kr.; II. del, vezana 1 gld. 10 kr. Celestina J., Geometrija za nižje gimnazije, I. del, vezana 70 kr.; II. del, vezana 80 kr. Cimperman, Pesni, 60 kr. Devoljan Miljenko, Mladini, 30 kr. Dimltz A., Habsburžani v deželi kranjskej 1282 do 1882. Slavnosten spis, na svetlo dal kranjski deželni odbor. 4 gld. Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjesmah. 90 kr. Gregorčič, poezije, drugi pomn. natis, 1 gld. 20 kr., elegantno vezano z zlatim obrezkom 2 gld. Hrovat P. Florentin, kranjska mesta s petimi podobami. 60 kr. Janežič A., Slovensko-nemški slovar. 2 gld. 20 kr.‘ vezan 2 gld. 70 kr. Jenko Ivan, Pesmi, 1 gld. Jesenko Janez, Avstrijsko -ogerska monarhija. — Domovinoznanstvo za četrti razred srednjih šol. 45 kr. Jurčič Josip, Zbrani spisi, I. zvezek 1 gld., II. zvezek 70 kr., III. zvezek 70 kr., IV. zvezek 70 kr. V. zvezek 70 kr.; v krasnih platnicah vezan vsak zvezek 50 kr. več. Kačič - Mlošio, Razgovor ugodni naroda slovinsk 1 gld. 20 kr. Kermavner V., Vadbe v skladnji latinski, vezane 1 gld. Klaič, Lehrgang der kroatischen Sprache, I., II. Theil sammt SchlUssel. 1 gld. 52 kr. — Kroatischer Dolmetscher, 60 kr. Knjižnloa slovenskej mladini: I. zvezek: Tomšič Ivan, Dragoljubci, 30 kr. II. > » » Peter rokodelčič, 36 kr. III. > Cigler Janez, Sreča v nesreči, 86 kr. M Koblar A., Zgodovina farft ljubljanske škofije I. zv«' zek: Zgodovina sorške in preške fare, 30 kv. II. zvezek: Zgodovina nakelske, dupljanske in goriške fare, b0 kr. Koseo, Krščansko-katoliško nravoslovje, 1 gld. 20 kr. Lavtar L., Občna aritmetika za učiteljišča. Cena vezanej knjigi 1 gld. 20 kr. Lesar A., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Vezana 1 gld. 20 kr. Maj ar H., Odkritje Amerike, trdo vezano l gld. 60 kr. Prvo berilo in slovnica za slovenske ljudske šole. Sestavila Razinger in Žumer. 24 kr. Padar, Zakon in žena, 40 kr. Postave in ukazi za kranjsko ljudsko šolstvo. 1 gld. 50 kr. Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Vezan 85 kr. Razlag J. R., dr., Pesmarica, 60 kr., vez. 80 kr. Rožek J. A., Latinsko-slovenski slovnik. Vezan 2 gld 70 kr. Sonekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih šol, vezana 2 gld. Šmid Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr. Vodnjak I., dr., Poročilo o kmetijski enkčti dn6 17. in 18. aprila 1884 v Ljubljani, 50 kr. Vraz Stanko, Izabrane pjesme, 1 gld. 80 kr., eleg. v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld. Zapisnik hlfi deželnega glavnega mesta ljubljanskega. Vezan 65 kr. Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr. Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) razlom-kih pri računih z novo mero in vago. 60 kr. V naši zalogi smo tudi na svetlo dali slovenske knjige s podobami za mladino, in sicer: Pepelko, Snegulčioo, Trnjevo rožloo '4° velike) po 50 kr. Pravljico o: Pepelki, Rudečl kaploi in Obutem mačku (8° velike) po 25 kr. O deželi lenuhov, Snegulčiol, Pritlikovou (Palček) in Robinzonu po 15 ki. :xxxixxu V Ameriko pride najceneje, kdor se obrne na Anolda Reifa, Dunaj, I., Pestalomigassi! !., najstarejSn tvrdka te vrste. Natančneje Izpovedbe ln prospekti zastonj. (22) 50—39 :ixxix: Odgovorni urndnik J. Na^rlifl. Tink»ta in nalagat* Ir. v. Kloimnuyr A K*d Bamberg * Ljubljani