Štev. 40. V Mariboru 30. septembra l§7.i. Tečaj IX.
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3gld. — kr. , pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v stolnem
farovžu. Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
List ljudstvu v poduk.
Posamesne liste
prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi
se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. —
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, čo se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Vabilo na naročbo in prošnja.
S 1. oktobrom, se lehko naroča „SJofCif. G/OSIHf/ittl'" do konca t. 1. Naročnina znaša samo 80 krajcarjev. P. n deležnike kat. tisk. društva, ki Še letnine za 1875 niso plačali, vljudno prosimo, da zaostali znesek doposlati blagovolijo. P. n. naročnike „Slov. Gosp.u, ki so z naročnino kaj zaostali, prosimo, da bi hoteli dolžne zneske brž ko bo mogoče poplačati.
Opravništvo „Slov. Gospodarja".
Baron Reyer in poslanec g. Herman pri obletnici kat. društva v Mariboru.
O kat. društvih potem o potrebi, vse konservativce na Slov. Štajerskem zbrati in vrediti, je prvi govoril g. baron Reyer prilično sledeče: velika vojska, trda borba razsaja sedaj po vsej Evropi in tudi v Ameriki. Neverstvo se bori zoper Cerkvo Kristusovo. Liberalci so tej borbi dali lažnjivo ime: kulturna borba, t. j. vojska za omiko, kakor da bi nevera bila prava pot do omike, sv. Cerkva pa mati surovinstva in divjaštva!
Omenjena vojska je že starodavna. Začela se že z uporom an^eljev zoper Boga in s zapeljanjem človeka po besedah: bodeta toliko, kakor Bog! Te vojske še sedaj ni konec, marveč začela je razsajati, kakor malokedaj poprej tako. Neverneži si prizadevajo po vsej sili ljudem iz src poruvati vero na čreznatumi jihov cil in konec; hočejo jih popolnem zemlji in na pozemeljsko prikleniti. Temu se ustavlja sv. Ceikva. Neprenehama kaže lažnji-vost in nevarnost nevere, neprestano spominja ljudi na jihov nebeški poklic. To pa jezi nevernike ter jih vedno navdaja s sovraštvom do Cerkve, jim dela pogum, da se drznejo božjo naredbo preganjati, zati-rovati, ter jeni upljiv po postavah zatreti in uničiti. Veliko milijonov ljudi se da slepiti in od frajmav-rerjev za nos voditi. Ti so namreč po svojih skriv- društev po posameznih srenjah,
Ali v resnici rušijo vse, kar je krščanstvo postavilo lepega, poštenega i blagega ter pripravljajo ljudi čedalje bolj zrele za večno puntanje, razsa-jauje in rngovilenje. Zgodovina poslednjih 100 let nam to v krvavih pismenkah popričuje. Nikoli ni bilo po Evropi toliko puntov in prekucij, kakor ravno v tej dobi novošetrne nevere. Čuditi se temu ni! Kajti ljudje, ki se dajo zapeljati v upor do Boga in Cerkve, so kmalu pripravljeni v puntanje zoper državno oblast.
In na to sedaj ljudje delajo, kakor da bi vse gorelo. Človeka spreietava strah in groza, kako hudo da je neverstvo pri nas razširjeno in kako se širi zlasti po novinah, knjigah in šolah. Nek star prekucuh je rekel: „leta 1848. smo cesarje in kralje pregnali s silo. Toda ljudstvo bilo je še preveč verno. Zato smo propadli. Vendar sedaj stopamo sicer po malem, pa varno in gotovo do istega cila s tem, da mlajiuo krščanstvu izneve-rujemo !u
Tedaj kulturna borba meri na to, da upljiv Cerkve zateie, božjo veljavo Ceikve in države po-bije in človeško družbo krščanstvu izneveri. Dva tabora si stojita drug drugemu sovražna nasproti. Primirja med njima ni. Ali Kristusa ali Beliala — enega si mora izvoliti vsak; ali smo s Kristusom in jegovo Cerkvo ali pa smo z Belialom.
Noben človek, kateremu je res mar krščanska podlaga človeške družbe, jehi napredek v katoliškem smislu, ne more in ne sme tukaj rok križem držati, marveč krepko se potegovati za najdragocenejše svetinje človeškega rodu. Vsak se naj zveže z enakomislečimi. Kajti pri tej silni vojski je treba zbranih, zedinjenih moči. Razdeljene, zdrobljene ne opravijo ničesar. Le združene moči so tehtne. To že zdrava pamet kaže. Zato je treba še samo pomisliti, kako bi se naj verniki zbirali in družili? Tukaj se nam ponuja dvojna pot; ali osnujemo mnogo malih kat. polit.
farah itd., ali pa
nih družbah vodniki, pravi general-štab vse kul- j napravimo eno veliko društvo, ki bi obsegalo celo turne borbe. Tem veruje na milijone ljudi in misli, deželo ali škofijo. Skušnje učijo, da imajo velika da se tako bližujejo pravemu napredku in omiki, društva mnogo prednosti pred malimi. To vidimo.
la češkem, še bolj pa v Gornj. Avstrijskem. Tu-saj šteje kat. društvo 23.000 udov; ima lastue lovine, tiskarno, posojilnice itd.
Vendar kamorkoli jo konservativci na Spod. Štajerskem ukrenejo, vselej bojim treba vzajemnosti in prave katoliške srčnosti!
L. 258. je stal škof sv. Ciprijan pred rimskim sodnikom. Ta ga praša: „si ti Tascij Ciprijan?" Tako mi je ime. „Si ti škof Kristijanov tega mesta?" Sem. „Sveti cesarji ti ukažujejo, rimskim bogovom darovati!" Tega ne storim. „Pomisli!" V tako sveti zadevi ni potrebno več po-oaišljevati, stori, kar imaš ukazanega! Nekoliko trenutkov potem bil je sv. Ciprijan ob glavo djan. Toda ljudstvo se je nad tem nenavadnim zgledom krščanske srčnosti tako zavzelo, da je na glas upilo: pojdimo, umerjimo ž njim! Sodnik se njih ni upal dotakniti. Par mesecev poznej je cesar Decij bil umorjen in sv. Cerkva preganjanja rešena. —
Enako srčno bočemo tudi mi svoje versko prepričanje povsod jasno in glasno kazati. Verni Katoličani smo, kot verni Katoličani bočemo povsod postopati, posebno v katoliških društvih! Tako bodemo najbolj služili sv. Cerkvi, svitlemu cesarju in našej milej Avstriji. — Naposled je spregovoril g. Herman in priporočil poskus z edinim, velikim društvom za Slov. Stajer. Njegov nasvet se je sprejel in društvenemu odboru naložila dolžnost, poizvedeti in vse pripraviti, da se ali novo društvo osnuje ali pa mariborsko tako raztegne, da bo imelo pravico povsod zborovati.
Odbor se je dela kmalu poprijel. O svojem času bo „Slov. Gosp." poročal, s kakim uspehom.
Cerkvene zadeve.
v
V bogoslovje Mariborsko se je oglasilo 8 gospodov, med njimi več vojakov in takih, ki še hočejo maturko popraviti. Ni tedaj zanesljivo, da vseh 8 v bogoslovje pride.
Duhovne vaje za duhovnike lavantinske škofije so se na Slatini ta teden vršile. Udeležilo se jih je 70 gospodov z milost, knezoškofom vred.
Bogoslovski profesnri ste razpisani na Mariborskem bogoslovju. Prva za svetopisemske znanosti starega testamenta in orijentalske jezike. Druga pa za nravno ali moralo. Plačilo znaša 630 fl. Konkurzni izpit je pismen in se bo vršil 6. oktobra.
Denarstvena podpora dijakov iz premoženja Viktorinum-a in Maksimilijanum-a se je ustavila. Skušnje so učile, da ovo podpiranje dijakov ni rodilo zaželjenega sadu. Kupila se bo tedaj v Mariboru hiša, kder bodo sprejeti dijaki se izrejali pod potrebnim nadzorovanjem. Kakor so sedaj mestni ljudje in gimnazije, morajo dijaki zgubiti
duhovni poklic, čeravno so ga od Boga prejeli.
\
Župnik Lesjak, ki je moral na poti v ječo umreti, še pri pogrebu ni dobil miru. C. kr. namestnik Widmann je poslal žandarje, ki so v trojno trugo zabitega mrliča spremljati morali z nastavljenimi bajoneti iz Ribnice do Sodršice, kder rajnega župnika niso smeli v cerkvo postaviti, ampak navadno pokopati. No, Fladung in Wiedmann sta se skazala!
V Bukareštu na Romunskem se število Katoličanov sred razkolnikov in Judov množi. Ondi stoluje že poseben škof, ki je te dni ogelni kamen položil krasni novi stolni cerkvi. Slovesnosti se je udeležilo 50.000 ljudi in množicam pridgalo: francoski, laški, nemški, romunski, poljski in mag-jarski. Mnogo daril za cerkvo je došlo tudi iz Avstrije.
Kraljica bavarska, mati sedanjega kralja, rojena pruska princesinja in lutrovka, ki se je pa letos spreobrnila h katoliški veri, zahaja pogosto k nam črez avstrijske meje, da tukaj posluša čč. oo. jezuite, in opravlja svetoletniške pobožnosti. Doma na Bavarskem je vse to prepovedano. Tako delajo s Katoličani frajmavrerji in liberalci, kder do oblasti spležejo. Neverstvo in krivoverstvo dobi prosto pot, prava vera in jeno bogočastje pa se brezobzirno na vernike prepove. To je nova svoboda?!
Nekateri prirodoslovci grački so napravili izlet v Švamberg. Vzeli^ so seboj več dijakov gim-nazijalcev. Ti so v Švambergu tamošnjo goro Kalvarijo grdo oskrunili. Neverni in zlobni paglavci so Kristusu, Mariji, sv. Janezu in drugim podobam glave, nose, ušesa odbili in sploh grdobno razde-vali. Kaj bo iz take mlajine?
Gospodarske stvari.
Ima-li se gosto ali redko sejati?
M. Čas setve tirja od kmetovalca toliko marljivosti in dela, kolikor malokteri drugi čas med letom. Kratki dnevi setve imajo na pridelek celega leta veliko važnosti in vpliva. Če tedaj tukaj na stare in kmetovalcem več ali manj znane stvari pozornost naših kmetovalcev obračamo, godi se to le, ker je reč velike imeuitnosti. Saj se dostikrat najstarejšim in skušenim kmetom primeri, da jim je ta njiva pregosto, ona preredko posejana. Naj so tedaj te vrstice, če že nič drugega, opominj, da naj je kmetovalec, kolikor mogoče pri setvi sam pričujoč in da vso svojo skrb na njo obrne.
' Če prašamo, kako močno moramo sejati, tako se na to vprašanje z določenimi številkami ne da odgovoriti. To je namreč najbolj odvisno:
1. Od zemlje in od tega, kako je obdelana. Rastlina se bode toliko popolnejše razvila, kolikor več hrane jej zemlja v lahki sprejemavni obliki ponuja. Važno za množino semena, ki se mora posejati, je tudi globočina prsti, ker v globočejši
/
pa dobro pognojeni prsti sinejo rastlinice nekoliko gostejše stati, kakor pa v plitvi; kajti globočeja prstena plast ponuja več hrane rastlini, kije tako, če tudi bolj gosta, zavarovana, da tako lahko ne poleže. Njiva, ki ima le plitvo plast prsti, ne dopušča popolnega najizdatnejšega razvitka korenin, Če bi jo še tako mastno gnojil. Če pa je zemljišče bolj pusto in slabo obdelano, se sicer ne sme pregosto sejati, vendar pa je treba porajtati na to in skrbeti, da setev dosti gosto stoji, da zemlji zadosti sence dela. Bolj gosto se morajo posejati novine. Redka setev jeseni daje rastlinam dosti prostora lepe korenine pognati. Spomladi pa redka setev nima ravno tega nasledka, ker jara žita nimajo toliko časa, kolikor ozimina, da bi obilno korenin poganjala. Poprek pa se sme reči, boljše je nekoliko pregosto, kakor pre redko sejati, ker se je vedno bati, da marsi-ktero zrno ne požene, drugo pa spet po cimljenju vsled neugodnega vremena ali po pošadi in mr-česju konec vzame. Obilno močna setev naredi v nekterih letih bolj gosta žita, nego je to potrebno, v drugih letih pa stoji silje po ravno taisti pose-jatvi semena celo primerno gosto, med tem, ko bi po bolj redki setvi silje preredko bilo. Mera semena je dalje odvisna:
2.	Od časa setve, če se rano seje, se morejo mlade rastline bolj obkoreniniti, kakor pa, če
r	je kdo prisiljen ob bolj poznem letnem času se-
jati. Kolikor bolj rano se more sejati, toliko več časa za razvijanje rastline imajo, toliko manj semena se sme posejati.
3.	Od tega, kakošno je seme. Ker je gostejše ali redkejše posejanje tudi od tega odvisno, koliko da je v resnici cimljivega zrnja med njim, tako je potrebno, da kmetovalec zmožnosti semena dobro pozna, ako hoče primerno veliko semena na njivo posejati. Le natančno izpeljana skušnja cimljenja more o tem gotovo podučiti. Na težo semena se mora pri tem vsikdar tudi porajtati.
4.	Od vremena. Ako je zemlja vsled neugodnega vremena ob času setve premokra ali pre-suha, kakor bi imela biti, bode skoraj vselej dobro storjeno, če se nekoliko gostejše seje.
5.	Od sejanja in pod zemljo spravljanja. Kolikor popolnejše je orodje, kterega se pri sejanju in pod zemljo spravljanju poslužujemo, toliko ravnomernejše se seme poseje in pokrije, toliko redkejše sme posejanje biti. Seme, kise v zemlji rado spridi, se mora razmerno toliko gošče sejati in potem setev, če je pregosto pognala zred-čiti. da je ravno prav gosta. To ravnanje je zlasti pri povrtnih in trgovinskih rastlinah in pri tur-šici priporočanja vredno.
V	-—
Gospodarska opravila meseca oktobra.
M. V hiši in dvoru. Predivo se mora omikati, žito mlatiti, sadje sušiti, slab krompir in repa dobro izbirati. —
V	kleti. Iz tropin se dela pijača; grozdje za črno vino se mora še kvasiti.
V	hlevu. Če nastopi slabo vreme, se mora že v | hlevu pokladati živini.
V	vrtu za zelenjavo. Žolto korenje, peterzilija, selar itd. se mora izkopati, zimska salata in zimsko zelje posejati.
V	sadovnjaku. Sadje se mora vse pobrati in grede za drevesnice pripraviti. Sadunosna drevesa se okop-Ijejo, suha pa poderejo. Mlada drevesca se na sadovnjakih posajajo in v drevesnicah presajajo. Črešnjevi in slivovi divjaki se izkopljejo in v drevesnice posajajo.
V	vinogradu. Ta mesec je branje ali trgatev občna, le žlahtnejše grozdje, iz kterega se potem dela posebno izvrstno vino, se še pušča v ogodnem vremenu na trsju na drugi mesec. Po trgatvi je dobro trsje nekoliko
; obsipati. Kolje se naj pobere in odbere.
V	hmelniku. Cel hmelnik se mora izčistiti, koljo pobrati in spraviti, hmelnik pa okopati.
Na polju in senokošah. Vse, kar se še nahaja na polju, se mora pobrati in domu spraviti: tabak, zelje, repa, krompir, konoplje, lan itd. Zimska žita se še zrni-rom sejajo, zimska pesa naj se osiplje. Strnišča se pod-orjejo, in jesenska setev konča. Ta mesec je najbolje delati nove senokoše, na stare se napušča kalna voda, kolikor največ mogoče.
Pri ulnjaku. Panji se morajo kar najbolj zavarovati proti mokroti in mrazu.
Pri ribnikih. Ob hladnem vremenu se mora ri-biti, polovljene ribe se preberejo in v posebne male ribnike spustijo.
V	logu. Ta mesec se mora drevesno seme marljivo nabirati in sejati. V krajih, kjer je spomlad kratka, se drevesa širokega listja zdaj lahko presajajo in ravno tako tudi inecesni. Ves log se mora dobro pregledati, in drevesa za posekanje zaznamiti.
Lov. Občni lov se začne.
Smod, pikec, zeleno in kislo gnjijenje.
(Dalje in konec). Posebna nezgoda je letos po štajerskih vinogradih še ta, da so jagode na grozdih po mnogih krajih precej rano začele gnjiti. Pri brajdah se pomaga, če se bolene jagode brž potrebijo, v vinogradih pa je treba podbirati, t. j. vse zbolele grozdiče potrgati. Vendar to je mudno in tudi drago delo.
Prav za prav zoper smod, pikec in zeleno gnjijenje posebnih pomočkov ni, pač pa se omenjenim nezgodam zamore v okom prihajati, če se s trto umno ravna in jej marljivo z gnojem streže. Kajti močne trte se znatno branijo zoper škodljive nasledke smoda, pikeca in gnjilobe.
Smoda je letos največ bilo povsod v težki zemlji, posebno tam, kder je še stara navada, vinograde gnojiti z vejnikom.
Gnojitev z vejnikom ne zasluži gnojitev imenovana biti in jako čudno je, da jo sicer razumni gospodarji še zagovarjajo. Znanstveno je dokazano, da vejnik jako malo tistih redilnih snovi vinogradu donaša, katere so vinski trti najbolj koristne. Ruzun tega je še pri vejniku veliko stroškov na denarju in na času, preden ga v zemljo spraviš, kder pa malokedaj dobro razpade. Včasih ostaja v njej po 2—3' globoko zakopan več let nerazkrojen in zato tudi brezkoristen. Nerazkrojen vejnik pije vodo in mokroto, ki potem trsu koreninje preveč hladi, mu gob in lišajev in dru-
gib škodljivcev nastavlja in ga tako nerodovitnega dela. Mnogokrat pa se vejnik vtrdi in postane črn, kakor ogelj in dela trsu škodljive votline.
Voz vejnika stane 8—10 fl. preden ga do mesta spraviš, kder bi se imel zakopati; na strminah pa še več. Ce že kdo hoče z vejnikom gnojiti, naj pa ga drobno seseka in med kompost pomeša ali sežge in pepel za gnoj porabi! Sploh pa smo letos 14 dni lanskemu letu naprej glede zrelega grozdja. Kdor bo tedaj letos mogoče pozno bral ali trgal, ta bo imel veliko boljše vino od lani. Tako piše oskrbnik graščine Brunnsee v v eteir. Landbote, zvedeni g. Werk.
Lesene sohe trpežne ohraniti, je že mnogo po-močkov izumnjenih, vendar malokater utegne biti tako priporočila vreden, kakor je sledeči. Nek Anglež je zapazil, da se vsled zelo priprostega pomočka les dalje časa v zemlji ohrani, kakor železo. Celih 7 let je minulo, kar ga je prvič poskusil in vse tako pripravljene sohe so še sedaj trdne in nepoškodovane. Pomoček pa je ta: vzame se kuhanega lanenega olja; temu se primeša toliko dobro stol-čenega ogljenja, da se vsa zmes tako vtrdi, kakor so na primer lakirarske barve in tedaj se ž njo sohe pomažejo.
Sejmovi. 2. oktobra v Kostrivnici, pii sv. Lovrencu v Slov. gor. — 4. okt. v Arve/tu, v Ar-tičah, v Dobrni, v Dolu, v Konjicah, v Žavcu, v Oplotnici, v Jurkloštru, pri sv. Heleni in sv. Lenartu v Slov. goricah. — 8. okt. v Pišecah. — 10. okt. v Orešju.
Dopisi.
Od nemške meje. (Razdelitev cesarjevega daru. — G. Seidl. — Vreme.) Naš svitli cesar so za uboge kmetovalce, ki so bili 6. junija t. l.^naj huje po toči poškodovani, za Svi-činsko in Sent-Ilsko okolico podelili 500 gld. G. okrajni glavar je 31. avgusta poklical v Maribor nektere osebe, da bi se odločilo, kterim se bo podpora podelila. Da pri razpravi ni manjkalo g. Seidla, se lahko razumi, pa uganjka ostane, zakaj je bil pričujoč, in kaki namen ima njegova na-zočnost pri delitvi? — Kdor nekoliko dalje pogleda, bo tudi to uganil.*) Razdelitev seje vršila za Svičinsko okolico, in eicer po g. okrajuemglavarju samem, v Svičini 20. in 21. t. m. pri Šent-Ilu. Med poškodovane v Svičini je bilo razdelienib 260 gld., za one pri Šent Ilu '240 gld. Po kaki meri se je pri razdelitvi merilo, ne morem ve deti; po stari kristijanski gotovo ne. Med po-darovanami najdem posestnika Fr. Fr., ki ima polno klet vina, govori se od 40 štrtinjakov: nasproti najdem nekega A. F., ki globoko v dolgih
*) ln, če g. Seidl hoče za adjutanta služiti, pa naj «luži!	Ured.
tiči, v kleti ni kaplice vinske srage, toča pa mu je vinograde najhuje pobila, in vendar ni dobil krajcarja. Reklo se je, da še mu je en vinograd, ki pri sv. Petru leži, nepoškodovan ostal: to je resnica, pa tudi F. F. ima en vinograd, ki mu ga led ni posekal, a vendar je ta podarovan, oni pa ne. Govori se, da se je A. F. osebno črez krivico pritožil, pa nič ni opravil. — To gotovo ni bila misel blagega darovnika.
Vreme vinogradom izvrstno streže; portugizar začnejo pobirati, tudi druga trgatva se bo baje preje začela, kakor druga leta.
Od Pesnice. (Šolske sestre.) Letna skušnja pri sv. Petru pod Mariborom se je 13. t. m. pri fantih in dekletih vršila iz vseh šolskih predmetov. — Izpit iz krš. nauka je bil poprej v cerkvi vpričo g. dekana. Občudovali smo majhne deklice, ki se učijo pod vodstvom šolskih sester, kako krepko, veselo in čedno so odgovarjale v čisti slovenščini pa tudi v nemščini. Slovenke in Nemke enako v obojem jeziku; še bolj nas je veselilo njih lepo, čedno obnašanje, kar priča, da se v dobrem duhu odgojajo, da se namreč v krš. duhu njih srce plemeni, in glava bistri. — Stariši si smejo v srečo šteti, kteri zamorejo svoja dekleta takim blagim odgojiteljicam izročevati; gotovo bodo veselje imeli nad svojimi dobro izreje-nemi hčerkami, kedar enkrat odrastejo. Prav premožni in veljavni stariši radi dajajo svoja dekleta k šolskim sestram v šolo, ker do ljudskih šol malo zaupa imajo, česar jim nihče ne more zameriti, kteri nekoliko sedanje šole nepristransko presoja.
Iz Ljubljane. (F l a d u n g.) Cesar se človek boji, rado se zgodi, pravi pregovor. Ako človek o Fladungu le govoriti sliši, jezijo se mu že lasje. Znan je kot hud sovražnik Slovencev in duhovnov; to je zadosti očitno pokazal pri volitvah v Kočevji. Kočevarji so ga spoštovali i z strahu — zatoraj so tudi delali, kakor je komandiral. Mož je na cente prijazen, zatoraj je ondotne župane in učitelje, ou kar so samostojni, popolnem za se bil pridobil, da se je število slugov zdatno pomnožilo. Enako bo skušal zdaj župane in učitelje ljublj. okraja z obljubami, in, če drugače ne bo, s silo za se pridobiti, da bo v prihodnjih volitvah več „bričev" imel. Pozor! — župani in učitelji ljublj. okraja, ako ste v resnici vrli Slovenci in domoljubi. Ne bojte se ga. Vedite, da Fladung je le služabnik cesarjev, cesar je prva oseba v Avstriji. Tirjajte neustrašeno od cesarja priznane pravice, držite se sto- in stokrat prereše-tanega §. 19. drž. postav! Varujte se o vsaki priliki njegove prevelike in presiljene prijaznosti! Mož bi vas morda v prvi gorečnosti kar objel in „kušnil", — ako se mu količkaj udaste! Ali varujte se, sicer če ste pevci, utegnete še mu zapeti: boht am Rhein, katera pesen mu je gotovo bolj priljubljena, kakor pa slovenska: živi, živi, duh slovenski itd. Držite se hrabro, Fladung in tudi g. Widmann ne bodeta — večno zapovedovala!
Iz Gradca. Pretekli teden imeli so „nemški" naravoznanski učenjaki tukaj svoj 48. shod. Mesto bilo je okinčano z neštevilnimi zastavami, okna venčana in razsvitljeua. Zastav novega nemškega cesarstva, t. j. črno-belo-rudečih — je vse mrgolelo. Tadi mestni zastop nastavil je iz prva na mestni hiši nemško zastavo na prvo, najvišje mesto, pa že drugi dan je morala umakniti se — uajbržej na višji ukaz — velikej avstrijskej zastavi. Kakor navlašč se je dan pred dohodom učenjakov vrnil iz svojih počitnic c. kr. namestnik in v obče se sumi, da ni brez posebnega uzroka, ker ostro je nadzoroval vse gibanje celega tedna.
Da se je pri tej priliki mnogo politikovalo, govorilo, to se samo po sebi razume. Sicer so govorniki iz prva večjidel govorili le o znanostih. Smešno in bedasto pri tem bilo je le to, da je babač Nemec zmirom in zmirom stoterokrat ponavljal, da je znanost samo „nemška."
Le k slednjemu so hoteli tudi učenjaki, kakor je že v Avstriji stara navada, po vsej sili še vsaj nekoliko „prusačiti". Nek govornik je namreč prav korajžno začel napijati „nemškemu purger-mojstru nemškega mesta Gradca, koje mesto ne pozna državnih mej proti nemškemu rajhu itd." C. kr. namestnik pl. Kttbek pa si je neki to napitnico naravnost prepovedal rekoč, da je Gradec do sedaj avstrijsko mesto. —
Vsakdor si lahko misli, kako dolge nosove so po tem govoru domači in tudi tuji prusaki delali; pravi se, da je nastal grozovit krič, da so jo prusaki slednjič z dolgimi svojimi nosovi pobrisali, pripoznavši, da je bilo jihovo ravnanje žaljivo za avstrijske patrijote. —
Že ta čin namestnikov, posebno pa govor Kaiserfeldov, kateri je prav pomenljivo naglašal, da Nemci v Avstriji hočejo znanstveno sodelovati le za svojo državo, ter je v svoji napitnici v prvi vrsti napijal a v s trij s k i m in potem še le doš-lim nemškim učenjakom, nam dovolj pričata, da začenja v najvišjih krogih drug veter pihljati. In »koravno ta vetrič še le rahlo pihlja, Kttbek in Kaiserfeld imata tanka ušesa za take vetriče.
Vse kaže, da se začenjajo za Avstrijo in za avstrijske Slovane boljši časi ter da se hočejo dnevi dosedanje avstrijske politike kolikor toliko skrajšati. Nam Slovanom pa nastaja lavno sedaj sveta dolžnost, da pri vsakej priliki javno in odkritosrčno kažemo svojo udanost za presvitlega cesarja ter javno in vstrajno pričamo svojo radost, ako vidimo čine, kateri zaraorejo utvrditi samostal-nost našega cesarstva nasproti grabljivemu nemštvu. Vlada pa naj ne prepušča, da se nemška učenost še dalje zlorabi v veliko nevarnost obstanka Avstrije.
Iz Ljutomera. Volitve v krajni šolski svet v Ljutomeru so se z večino že povsod opravile, in kolikor smo zvedeli, bile so povsod pravilno izpeljane samo tam, kjer je slavno c. kr. glavarstvo nadgledovalo, bila je ena ovržena. G. glavar je sicer dotičnega župana pokregal, da po-
stave nezastopi, ali mi držimo fcato, da je dolžnost gospodske županom, kedar eno ali drugo reč j ne zastopijo, taisto razložiti ino jim pomagati. Da se v to volitev nebi pisar c. kr. glavarstva g. Nemec mešal, in tamkaj zvijač ne delal, prepričani smo, da bi ta volitev bila pravilno opravljena. [Ali ravno ta gospod, kteri se povsod v take reči meša in županom prilizuje, mora imeti veliko zaupanje pri našem g. glavarju, ker on že to, v čemur še visoki deželni s. svet menda ni odločil, to je, da Cvenarji bodo s svojo prošnjo, naj bi še enega zastopnika v krajni šolski svet dobili, r— zavrnjeni, na tanko v6. Ta pa je tudi že tako predncen postal, da namerava v prihodnje celo po učiteljicah pljuvati. Lepega človeka res ima naš g. glavar zraven sebe in takti že zasluži, da ga županje s svojim zaupanjem počastijo?
Iz Kamenščaka. R. N. (Nekaj v pojas-njenje.) Taki potem, kakor se je tukajšni bi-lježnik g. HOchtl semkaj naselil, je dal pri vseh farah tega okraja naznaniti, da le on in nihče drugi, ima pravico razna pisma ljudem narejati. To pa nij resnično, ker razun ženitnih pisem, potem razdelitev zapuščin, smejo vsa druga pisma in pogodbe, na primer: kupne in prodajalne pogodbe, razne vloge pri zemljiščinih knjigah itd. tudi odvetnike delati in ljudje «i tudi lehko izbirajo, kteri jim je bolj po volji in kteri jim cenejše naredi. Da g. dr. Mravljak, odvetnik v Ljutomeru, v tem obziru ljudstvu dobro vstrezajo, da ljudem hitro in po nizki ceni vse naredijo, to sem prepričan jaz, kteri sem imel ž njimi mnogo opraviti, in jih toraj vsakemu priporočujem.
Iz Ptuja. (Javna zahvala.) Čitalnica ptujska mora zabilježiti v svojo zgodovino veliko zgubo. Zapustil nas je g. prof. Glazer, ter se premestil v Kranj. Blagi gospod, vnet rodoljub je več let z velikim trudom, neprestano delavnostjo in požrtvovanjem delal kot odbornik in podpredsednik na korist čitalnice.
Nepozabljivi so nam posebno mili glasovi doneči iz „citer" pod njegovo vajeno roko!
Obžalovaje to zgubo izreka odbor g. prof. očitno zahvalo za njegov trud. Hvaležen spomin mu bode ohranila čitalnica ptujska! Odbor.
Iz Celja. (Tolovaj stvo — 91etni mori v ec. — Ogenj.) Luka Radmag, Jur Wengušt, Franc Flies in Anton Posedu so pri krčmarju Jak. Ješovniku in potem še pri krčmarici Frančiški To-manovi v Pirišiču pili in dobre volje bili do mraka. Na potu proti domu pa napade Jur Wengušt naglo Luka Radmaga, ga vrže na tla, mu porine nož v vratno stran, mu vzame 19 fl. in odbeži. K sreči Radmagova rana ni nevarna. Hudodelca pa ima že c. kr. celjska sodnija.
Pri Novicerkvi se je zgodila grozna nesreča. Posestnik Kranjc v Slavoki in jegova žena 6ta pustila svoja 2 otroka sama doma. Brž vzame 91etni Janez iz nezaklenjene omare močno nabito pištolo, začne ž njo igrati pri zibelji, v kateri je
njegov l'/jletni bratec spaval. Nagloma se sproži pištola in zadene 6peče díte ravno v lice. Dete je bilo k priči mrtvo. Morivec pa je deteta kri iz lica spral in ga potem v bližnji bosti pod ma-hovje pokopal. Na večer prašajo stariši po detetu ; fantič beži prestrašen v hosto, oče in mati za njim in najdeta zakopano svoje dete.
V	Dobrovljah pri Mozirju je Jakobu Supanu pogorela lesena kajža s vsem pohištvom vred. Skoda se ceni na 500 fl. Poškodovanec ni bil zavarovan.
Iz Koroškega. (Razne novosti). 16. sept. bila je po celem Koroškem huda slana, kije pozno ajdo popolnem posmodila. Rano ajdo so vetri poškodili, zato'bomo ajde malo pridelali.
Gospa sveta, razve cerkve, je hudo pogorela. Svitli cesar so pogorelcem podarili 400 fl. Tudi Blače so skoro popolnem pogorele; le cerkva in farovž in nekoliko hiš je ostalo.
V	Sovodnjah bil je 13. t. m. precej živahen sejm. Prišlo je mnogo kupcev iz Salcburga in iz Tirolskega, ki so goveda plačevali 24 —40 fl. cent. Lepa cena!
Rudolfova železnica vleče iz državne kase 3—4 milijonov fl. podpore in vendar se brani pri s v. Roprtu pri Trebenju napraviti železniško postajo: Kakih 12.000 prebivalcev, ki imajo po 150.000 centov letnega prometa prosi zastonj za njo. No, nemčurja Götz in Petritsch, ganita se; ali sta pozabila na vajina obečevanja pri volitvah ? — Koroško gozdarsko društvo kaj pridno dela. Šteje 358 udov, ki plačajo letnih doneskov 1631 fl., vse premoženje znaša 3866 fl. S temi primerno malimi dohodki je vendar precej veliko storilo. Samo letos je za novo pogozdenje razdelilo 443.360 drevesc in 676 fant. drevesnega semena. Res hvale vredno društvo!
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Vendar enkrat nekaj veselega zamoremo poročati. Knez Liechtensteinovi predlogi za zboljšanje slabega stanja človeške družbe na podlagi krščanstva so daleč po svetu začeli sloveti. Laški, francoski in belgijski Katoličane so se začeli za ove nasvete močno zanimi-vati, knez Liechtensteinove govore in knižico v svoje jezike prestavljati in premišljevati. — Kakor že naš dopis iz Gradca kaže, so se tam godili za nas Avstrrjane prav grde in nedostojne reci. Tujci pruski so pod krinko naravoslovskih ved le prišli razsajat in za Nemčijo rogovilit. Žalostno pa je to, da so se naši domači ljudje še bolj pijani pokazali prusaštva, kakor pa drzni tujci. Prus Rineken je napil Gradcu kot nemškemu (pruskemu) mestu. Na to je ces. namestnik baron Ktibek napil Gradcu kot austrijanskemu mestu. A sedaj se zadere znani rogovilež dr. Kozjek, da je nemško (prusko) in avstrijansko eno in tisto. Tukaj se vzdigne ces. namestnik in ž njim vred vsak pravi Avstrijan, ter zapustijo večjidel že pijane
tuje in domače prusake. No, to je sad, taki so nasledki naše avstrijske, večne nemškutarije! Vedno se je pri nas huskajočim nemškim časnikom, ki so večjidel od Bismarka podmitani, potem nemškim profesorjem, skozi prste gledalo, domači Slavjani in Katoličani pa so se tem grdobam na milost in nemilost prepuščali v zasramovanje. Tukaj imamo sedaj nepovoljne nasledke; toda bojimo se, da učakamo še hujših. — Grački poslanec Rechbauer, ki je tamošnjega župana zavolj njegovega postopanja v rabuki zoper don Alfonza, hvalil, se je cesarju tako zameril, da ga pri sprejetju avstrijske ; delegacije še pogledali niso. Vladini listi mu že svetujejo, naj odstopi od predsedništva v državnem zboru, česar pa predrzni liberalni kokot in sovražnik Slovencev gotovo kmalu storil ne bo. — Cehi imajo 6. in 12. oktobra nove volitve na deželi in po mestih. Ne dvomimo, da zmagajo zopet Staročehi.
Na Dunaju se je zbralo veliko tisoč delavcev, ki so sklenili delati na to, da se jim dovolijo zbornice delavcev, da bodo zamogli svoje koristi zagovarjati tako, kakor liberalni advokati, obrtniki in trgovci zagovarjajo svoje in sicer v svojih advokatskih, obrtnijskih in trgovskih zbornicah. No, in to je zopet, kar knez Liechtenstein nasve-tuje. — Izmed 26 bank, katere so zavolj „kraha" ali denarstvenega poloma morale svoj račun skle-noti in „likvidirati", je samo 14 denarje delničar- ( jem, kakih 14 milijonov, vrnilo, kolikor se jih je še pogube otelo. Ali ostalih 12 se niti ne gane, t. j: 7es vložen kapital, kakih 92 milijonov, je za delničarje zgubljen; zginil je v žepih prepoštenih upravnih svetovalcev in utemeljiteljev. Čudno, da pri takem slačenju in odiranju ljudi štrašno tanka ušesa naših državnih pravnikov ničesar ne slutijo ; Ha, kaj je to?
Vnanje države. Rusi so si v Aziji prisvojili novo veliko deželo Kokand. — Nemci so začeli hudo nevoljevati o slabem svojem gospodarstvu, čeravno še ni dolgo, kar se je črez nje razlil blagoslov 5000 milijonov francoskih frankov. Pomanjkanje in revščina povsod raste; fabrikanti razpuščajo čedalje več delavcev, živež postaja dražji, Katoličane tlači versko preganjanje od strani liberalcev, krivovercev, Judov in frajmav-rerjev. Najbolj teži pa Nemce grozovita krvna ali vojaška dača in sila. Pri poslednjem novačenju so našteli 53,060 begunov, ki so v tuje dežele od-bežali rajši, kakor da bi svoja ramena vklonili pod prusko puško. — Karlisti so na 2 mestih Alfonziste natepli in strelajo v trdnjavi Hernani in Sebastijan, da bodete kmalu v njih oblasti. — Na Švicarskem v Tesinskem kantonu so pri poslednjih volitvah zmagali Katoličani. To pa je frajmavrerje tako razdražilo, da so katoliške mla-	«
denče pri železniški postaji v Luganu napadli z revolverji in noži in jih mnogo ranili. So pač | res grde pošasti ti zlobni vojskovodje v preganja i nju sv. Cerkve!
Jugoslavjanska vojska zoper Turka.
Daleč za Turškim v Perziji so razkačeni ljudje Juda oderuha živega sožgali. A sedaj so liberalni listi strašansk krič zagnali, zlasti dunajski, naj vse vlade evropske zato Perzijo kaznijo. No, za uboge slavjanske Kristijane pa še besedice ne zinejo, marveč komaj čakajo, da njih kruti Turki iz nova potlačijo. Zelo prav njim je, da Turki neusmiljeno umarjajo, požigajo, plenijo in reve na kole natikajo. To je strašanska muka. Nesrečnežu prerežejo na hrbtu kožo in meso in mu utaknejo z veliko silo pod kožo ostro ošpičen kol ter ga potem vzdignejo in na tla zasadijo tako, da ubogi mučenec na svojem lastnem mesu in na plečah obešen visi, dokler v strahoviti sili ne izdahne. Tako delajo Turki s krščanskimi Slavjani! In takim krutnežem pomagajo evropske velevlade ? Celo ' naš minister Andrassy je dovolil, da so Turki črez našo mejo izbarkali zopet 1240 mož. Rus, Prus, Francoz, Anglež, Lah in Avstrija so celo posebne poslance poslali, upornikov nagovarjat, naj položč orožje in se podvržejo Turku. Ali uporniki so rekli, da rajši umrjejo. Srbska novina: „Istok" v Belemgradu pa upornikom v svoji jezi svetuje, naj poslancem vsakemu 25 batin naštejejo, da bodo čutili, kakoršno da je turško gospodarstvo, katero jim priporočajo. Sicer pa poslanci do sedaj niso opravili ničesar. Vojska med Turki ' in vstaši traja naprej in zadnji čas nekoliko nesrečno za Kristijane.
Na večih krajih v Hercegovini jih je mnogo padlo. Turki jih iščejo od črnogorske in dalmatinske meje proč potisniti. Do sedaj se jim to ni posrečilo in menda tudi ne bo, če je res, da je Pop Žarko iz Srbije prodrl črez visoke planine v Hercegovino, Kristijanom na pomoč s 5000 mož in z nekoliko kanonov. V Bosniji pri Pasti rovem bil je velik boj. Padlo je 200 Turkov a tudi Kristijanov je bilo mnogo pobitih, ranjenih in ulovjenih, med njimi več Slovencev. Tako je pro-stovolec Kovačič iz Ljubljane hudo ranjen. Tiskar Mejač in Česen, sorodnik dr. Česnika v Ptuju, sta bila ulovljena. Česen, bivši korporal, mož velike postave je prišel z 80 prostovoljci v Bosnijo. Pri nekem ogledavanju so ga Turki zajeli — toda že v nekoliko urah jim je srečno všel, ko je turškega varuha ž nja lastno puško ustrelil. —
Srbska skupščina sicer ni Turkom vojske napovedala, vendar v tajni zbornici vojsko skle-nola. Zato je na Srbskem vse živo in delavno za vojaške priprave. V Kragujevacu zliva 500 mož noč in dan kanone. Iz Belgije se je naročilo veliko tisoč pušek, sabelj, revolverjev in streljiva. Noben Srbin pod 52. letom ne sme svojega kraja zapustiti, da bo vsak trenutek pripravljen. Obrist Alimpič zbira 5000 prostovoljcev, da udari črez Drin v Bosnijo. Sliši se, da imajo Srbi skrivno zavezo z Romuni in Grki, vsled katere bi imeli vsi vzajemno Turke prejeti. Resnično pa je, da
Romunija vojsko zbira kraj Donave. Tudi Turki se pripravljajo na boj. Pri Nišu na srbski meji njih stoji kakih 40.000 mož. Konečno se omenimo, da tudi pri nas na Avstrijskem nekako po vojski diši. Minister Andrassy-jevi listi čudno in zmedeno pišejo. Nekateri pravijo, da je v Srbiji vse mirno, drugi pa da bo kmalu udarila na Turka, tretji, da bo Turk sam prvi Srbijo napadel, četrti da bo knez Milan kmalu izgnan in minister Ristič postal srbski knez. Jako pomenljivo je tudi to, da minister Andrassy sam v delegaciji povdarja, da ima Avstrija v prvi vrsti pri jugoslavjanski vojski varovati svoje koristi. Kaj je to? Magjarski listi pa poročajo, da je ukaz došei, trdnjave Osek, Brod in Staro-Gradiško mogoče hitro za obrambo prirediti. Tudi Petrovaradin se močneje utvrduje. Smo li blizo vojske?
Za poduk in kratek čas.
Potovanje v Rim, Neapol in domu.
VIII.
Od mesta Pesara naprej se železnica suče vedno tik morja tija do Ankone. Prekrasen ti je tukaj razgled ob jasnem vremenu. Male ladjice ribičev in močne barke različne velikosti jadrajo svojo pot po nevarni morski cesti.
Železnica vdere mimo Sinigaglie, kjer so bili sedanji papež Pij IX. rojeni 13. maja 1792; in po kratki vožji si na kolodvoru v Ankoni. Bilo je ob 10 v noči, ko dospemo. Odpeljamo se v mesto, si poiščemo oštarijo, kjer za drage denarje dobimo prenočišče. Drugo jutro pred odhodom v Loreto, kolikor je čas pripustil, pregledamo mesto, ki prijetno leži na hribu tik jadranskega? morja; broji 46.000 stanovalcev, med njimi je 6000 Židov. Mesto Ankona slovi zarad močne trdjave na morju in suhem. Izpod zelene trate na bregu strelajo topovi obrnjeni na morsko planjavo. Dežela, mesto in trdnjava je spadala pod vladarstvo rimskega papeža, a 1. 1860. so vse Pijemontezi v krivični vojski pograbili.
Med starinami zasluži imenovan biti iz marmorja zidan slavolok, 1. 112. po Kristusu od rimskega starešinstva postavljen cesarju Trajanu na zahvalo, da je postavil novo brodarsko zavetje, ali luko. Kedar pridemo na kolodvor, se začudim, ko ga vidim; ves je zanemarjen, zamazan, razdrt po dolgem in širokem. Ves čas potovanja mu nisem našel enakega. Človek misli, da ima pred seboj kako ogersko kolibo.
O pol deveti uri 7. aprila se podamo proti Loreti. Okolica, po kteri smo se peljali, je ne-popisljivo lepa in ljubezniva. Prijazni hribi ležč na levo in desno; zdaj tu, zdaj tam gleda v dolino na izbranem kraju sezidano mesto. Vinska trta je razvijala nježne popke, mandelnova drevesa z rudečim cvetom okinčana so ponosno razgrinjala šibke veje. To krasoto gledaje senjal sem od zemelj-
skega raja. Doma sem zapustil na mestih še do kolena deb«l sneg in tu se je že vse veselilo pomladanske krasote.
Ob '/s 10. se vlak vstavi; bili smo pod hribom, iz kterega prijazno romarja vabi belo zidovje mesta Loreto. Srce si poželi hitra krila, da bi brez odloge zamoglo v sv. hišici Matere božje, pred Marijo, ki je prebižalše grešnikov, razlejati pobožna čutila.
Pri izstopu na kolodvoru popotnika obsuje z neznani® kričaujem celi roj vetturinov ali fiakarjev. Drug od drugega huje upije, drug od drugega za boljšo ceno peljati ponuja, z biči mahajo in pokajo; skoro bi mislil, da smo prišli med brigante (tolovaje). Da bo uadlegovanja konec, se z enim, ki je najhuje pritiskoval in upil: soltdnto un franco per tutti, — samo en frank za vse, pogotiim. Bilo nas je troje, zasedemo omazano in cusravo kočijo, vozač pa z bičem potegne po koži mršavih konjev in jim dopovč, da je čas odriniti, in kakor se je dalo tako smo drdrali proti mestu. Zanimiva posebnost je tukajšna obleka moškega spola; nikjer na potovanju nisem opazil kaj enakega. Črez drugo oblačilo nosijo dolg« beloplatneno srajco brez rokavov, da jih po letu vročina prehudo ne nadleguje. Moj potni tovariš se je precej kislo držal. Dregnem ga rekoč: židane volje bodi, vsaj sva že med bregušarji pesničarji!
Že v Ankoni smo bili svarjeni, da ne premo v ktero bodi gostiinico. Na Laškem sploh oštari-jaši iz svoje bolj lastue ljubezni tujcu na dno mošnje segajo; najbolj slovijo v tej zadevi prebivalci Lorete. Če kakega neskušenega ptička vjamejo, ga dobro ostrižejo. Zdaj te imam, si misli gladovni oštir, za prvo- in zadnjok.at; toraj ga vleče, kolikor zamore. Krščanska ljubezen se ve drugače uči! Naš vozač postavi kočijo k najhujšemu oderuhu. Vse trlo se jih je pri vratih obojega spola; marljivo so se nam priklaujaii in hinavsko pozdravljali, da bi nas pod svoje hude škarje dobili in ostrigli. Komaj se izvijemo sitnej prijaznosti, ter se naravnost obrnemo proti cerkvi Marije lavre-tanske.	(Nastavek prihod.)
SmesniČar 13. Gospodar: O, ti ničvredni hlapec, lenuh, nisi vreden, da te soluce posije.
Hlapec: Prav imate, oče, ravno zato sem se v senco vlegel.
Razne stvari.
(Učiteljsko zborovanje.) 5. oktobra bode imelo „Učiteljsko društvo za slovenski Štajer" v Celju občni zbor. Ob 9. uri dopoldne se začne zborovanje, ki bode obsegalo društvene zadeve in pogovor o raznih šolskih vprašanjih. — Zvečer je pa v gostilnici pri „belem voluJ beseda s petjem in godbo, h kateri se tudi . drugi domoljubi in šolski prijatelji uljudno vabijo. Lapajne.
(V Frauhevm u) je 191etni Jan. Lešnik letos Jak. Urajnika v prsa zabodel in s črevljem ob glavi neusmiljeno sklal, da je ta umrl. Zločinec je sedaj obsojen na 41etno težko ječo.
(V Mislinju) nad Slovengradcem se s 1. okt. t. 1. odpre nova pošta.
(Nepodpisanih listnic [Korrespondenz ■ Karten) c. kr. poštni uradi niso dolžni adresatom pošiljati; zamorejo njih tudi zavreči : naj se tedaj vselej podpišejo !
(Na Vranskem in pri Št. Pavlu) ste ustanovljeni 2 novi telegrafični štaciji.
(Flosar Math. Stohar) iz Spod. Vižinge je obsojen na 6 let v težko ječo, ker je 2 krošnarjema vzel 655 fl.
(h Brežic) poizvemo, daje v Podgorju pri posestniku Mih. Kleinošeku 17. t. m. popoludne, ke-dar so ljudje večjidel na polju delali, začelo na-gloma goreti. Ogenj je uničil leseno hišo in gospodarsko poslopje, s pohištvom in s pridelki vred. Škode je 2000 gold. — Ogenj je bil najbržej nastavljen!
(Dr. Kosta jeva dragocena knjižnica) roma na Rusko, ker nje na Avstrijanskem nihče ni hotel kupiti.
(Knez Windischgrats-eva rodbina) se je iz Konjic preselila v grad Hassberg na Kranjskem.
(Svitli cesar) so 6 ubogim srenjam v Gorici podarili 2i00 fl. za razne potrebe, tudi revnim Dalmatincem so poslali 950 fl.
(V Slatini) je A. Madil iz novega strešja padel in mrtev obležal.
(Dražbe.) 1. okt. Jož. Brglez v Preloeab 350 fl. — Jur. Uleš v Račjem 782 fl. — Fr. Baši v Gočevi 2050 fl. — 2. okt. Fr. Galjuf v Vodrišu 2655 fl. — Greg. Muhovec v Brašlovcah 1917 fl. Fr. Kolarič v Markovcih 1770 fl. — Fr. Apat pri št. Petru 1278 fl. — Jan Majcen v Lembergu 355 fl. (2) — 4. okt. Jož. Mihelič v Mariji-snežnici (2) — Jernej Kosec v Lipovcu 2048 fl. (3.) — 5. okt. Jan. Vehovar 750 fl. — And. Sdovšekova zapuščina v Šmarji 1410 fl. (2.) — 6. okt. Ig. Ritonija v Slov. Bistrici 3200 fl. — 7. okt. Jan. Kovačič v Sušcu 8300 fl. (3.) — Treza Krajnc v Orešju 1460 fl. (3.) — Miha Horvat v Stoglincah 1300 fl. (3.) — 9. okt. Marija Suhač v Šiblovi 4046 fl. —
Listič uredništva: Dopis od Reke je bolje da ostane netiskan. Oni izpod Pohorja je preveč os obe n. Bi prišli zopet v zadrego, kakor z dopisom od Voglajne. G. M R. pri sv. M. Vaš sicer marljivo spisan obširen sostavek bi „Slov. Gosp." spravil v neljubo doti ko z državnim pravnikom. Rokopis Vam je na razpolago, ker ga v taki obliki rabiti ne smemo. G. P. v M. Zadostenje za g. Stum-bergerja objavimo radi prihodnjič!