Edini alorenski dnevnik ▼ Zedinjenih državah
Velja za vse leto . . $3.00 Za pol leta......$1.50
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The only Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays —: and Legal Holidays. 50.000 Readers.
TELEFON PIS AKNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NO. 54. — ŠTEV 54
NEW YORK, MONDAY, MARCH 6, 1916. — PONEDELJEK, 6. MARCA, 1916.
VOLUME XXIV — LETNIK XXIV,
Silna bitka pri Verdunu divja brez prestanka.
* 11 ■ O 1 t!
NEMCI POROČAJO, DA SO ODBILI ZADNJI CAS SKORAJ VSE FRANCOSKE NAPADE. - POROČI LO NEMŠKEGA VOJAŠKEGA POROČEVALCA. — STRAŠNE TEŽKOČE. — NEMCI SO DOZDAJ ZA PLENILI VEČ KOT STO TOPOV IN STROJNIH PUŠK. — ARTILERIJSKI SPOPADI PRI YPERNU. ANGLEŽI PRAVIJO, DA VERDUNA NIKAKOR NI MOGOČE ZAVZETI.
Iz poslanske zbornice.
Glasovanje o svarilni resoluciji odloženo. — Nesoglasje med demokrati v poslanski zbornici.
-4—0-
London, Anglija, maiva. — O hit ki pri Verd umi piše neki dopisnik v "Berliner Morgenpost":
— To je bitka, kakoršne ne pomni svetovna zgodovina. Vojaki se ne bojujejo lako kakor so se v starih časih in se poslužujejo popolnoma drugačnih metod kot o se jih posluževali začetkom vojne. Hitro, naskoku podobno prodiranje, j«' nemogoče. Napadalec si mora vsako pt-.i zemlje priboriti s krvjo, sproti kopati strelne jarke in gledati, kje je na j pri prav ne j so mesto za obrambo.
\ >e ozemlje severno od Verdiuia je polno utrdb. In predno bodo Xemci zavzeli Verdun, bodo morali posekati ve!:k«- gozdove, osvojiti razne utrjene vasi, odstraniti raziio zapreke, vprizoriti splošen artilerijski napad in ši lo zatem z bajonetom napasti.
Pariz, Francija. 4. marca. — Danes popoldne je bilo razglašeno, da so Nemci celi dan in celo noč obstreljevali v* rdtuiske utrdbe, pa niso ničesar dosegli. Infanterija je bila stopila samo park rat v akcijo, pa se je morala z velikimi izgubami umakniti.
Berlin, Nemčija, o. marca. — Vojno ministrstvo je danes naznanilo, da s«» Nemci od 22. februarja do današ-i j< L',a dne zaplenili 115 topov iti lbl strojnih pušk. Francozi o večkrat navalili na vas Douaumont, pa smo jih vedno pognali z velikimi izgubami v be£. Nemci so vjeli več kakor tisoč francoskih vojakov.
Uradno poročilo se glasi:
V ozemlju, ki leži jugovzhodno «»d Vpern. vlada mir. Vse postojanke, katere smo zadnje dni zavzeli, so ostale \ naših rokah. V Kampanji je položaj neizpremenjen.
Berlin, Nemčija, ">. marca. — Tukajšnji vojaški strokovnjaki pravijo, da je nemška armada dovolj močna, da bo prodrla francosko fronto. To je dokazalo zavzetje utrdbe Douaumont. ki j<- ena najmočnejših, kar jih je v okoli i Verduna.
Berlin, Nemčija, ~>. marea. — Vrhovno armadno vodstvo naznanja:
Danes so se vršili ob vsej fronti vroči artilerijski spopadi. Ker je pretila našemu vojaštvu severno od Ba donvillera velika nevarnost, smo izpraznili vse vasi, katere si no bili pred dnevi zavzeli.
Pariz, Franeija, 5. marca. — Francosko vojno ministrstvo poroča:
V Belgiji, južno od Lomba e r dz sv d e je naša artile-rija razrušila sovražniške zakope. Bitka pri Verdunu se je omejila samo na ozemlje pri Douaumontu.
London, Anglija, f>. marca. — Angleški vojaški strokovnjaki pravijo, da Verduna ni mogoče zavzeti. Da je ta trditev resnična, je razvidno iz tega. ker nemška armada ne more ničesar opraviti, kljub temu, da si skoraj že tri tedne prizadeva, da bi dosegla kak uspeh. Vse utrdbe, ki so jih zavzeli, so le lokalnega pomena.
London, Anglija. 5. marea. — Danes je bilo tukaj sledeče uradno razglašeno:
Severno od Vermel les se je včeraj vršilo več spopadov, ki so ostali neodločilni. Nasprotnika sta se posluževala ročnih granat. Položaj ob prekopu pri Ypern je neizpremenjen.
Pariz, Franeija. 5. marca. — Neki francoski artilerijski častnik je izjavil, da so Nemci prve štiri dni bitke pri Wrd'.inu izstrelili najmanj 2,000,000 granat. Nemci so nameravali najprej s težko artilerijo porušiti vse francoske t»*rdbe, potem pa vprizoriti nanje bajonetni napad. V<e to se jim je temeljito izjalovilo.
Paril, Francija, 5. marca. — Od začetka vojne pa do druge nemške ofenzive so imeli Nemci v okolici Verduna kakih 230,000 mož. Pred no se je začela druga ofenziva, so dobili še zfi 250.000 mož ojačenj, tako da je znašala -kupna armada, proti kateri so se začeli boriti Francozi, pol miijona mož.
Iz verodostojnih virov se je doznalo, da so izgubili Nemci prvih pet dni nad 100,000 vojakov. K tem seveda spadr.jo mrtvi, ranjeni in vjeti. Koliko vojnega materiala so zaplenili Francozi, se dozdaj še ni dalo doemati.
Washington, D. C., "i. marca. — Pet senatorjev Združenih držav je danes v svojih govorih zagovarjalo stališče, naj Združeno države popuste in posvare svoje državljane pred potovanjem na oboroženi!« parnikih. V poslanski zbornici pa so s«-5 pojavili novi zapieiljaji in glasovanje o svarilni resoliiriji, ki bi se moralo vršiti današnjo soboto in pri kateri priliki naj bi poslanska zhornit-a izrokla svoje zaupanje in odobritev predsednikovega postopanja v pogajanjih z Nemčijo / ozirom na vprašanja, ki so nastala, ker se je nemška vlada odločila, da bodo njeni podmorski čolni polupljali odslej vse oborožene parnike nasprotnikov brez svarila.
Predsednikovi privrženci so na stališču, da Amerika ne sme popust it i NVinčiji ter mora vstrajati na pravicah svojih državljanov potovati na kateremkoli parniku. Sklenjeno je bilo. da poslanska zbornica ne bo glasovala o tej zadevi pred torkom, vendar so upravni u-radniki prepričani, da bodo zastopniki prej ali slej sledili senatu ter tudi glasovali proti resoluciji, ki je zahtevala, da naj bodo ameriški državljani posvarjeni ne potovati na oboroženih parnikili.
Nekateri mislijo, da je prihod bivšega državnega tajnika Bryana v Washington v zvezi z odlogom glasovanja. Bryan je navdušen mi rovni zagovornik ter proti vsem za pletljajem z drugimi državami, ki bi mogli spraviti Združene države v vojno nevarnost.
Med demokratičnimi zastopnik' se je pojavilo precej nesoglasja glede svarilne resolucije in mnogo se jih je skušalo odtegniti od jrla sovanja.
Enver v Jeruzalemu.
Turški vojni minister pravi, da bodo Nemci kmalo napadli Egipt. — Položaj v Kavkazu.
Švica m boji lakote.
Ženeva, Švica, 5. marca. — švicarska vlada bo prisiljena po mnenju mnogih ljudi najeti nekaj par-nikov, • katerimi bo mogla dobivati hrano i* Amerike pod varstvom tvoje lastne zastave, če bo trajali, vojna le dolgo časa.
Smrt v snegu.
Stamford, Conn., 5. marca. — V tukajšnji bližini so našli danes zjutraj mrtvega F. McBriena. Ko se je nesrečnež vračal včeraj zvečer domov, je sedel v sneg in zaspal. Pokojnik sc je bil udeležil ameriško-španske vojne.
Trije mrtvi — pet ranjenih.
Shenandoah, Pa.. 5. marea. — Danes se j»- zrušilo precej premo 2a in kamenja na nekatere dela v ce. ki so imeli posebno službo pr Maple Hill Colliery ter je takoj na mestu ubilo tri, pet drugih pa je nevarno poškodovalo. Mrtvi so Thomas Durmer, John Eneavage in Stephen Opeek.
Možje so imeli nedeljsko službo ter so popravljali neko drobiluc napravo. Po nesreči je zakrivi' eden od delavcev, da se je zrušila streha, na kateri je bilo mnogr premoga in kamenja, vsled česat je nastala nesreča.
Vrnitev polkovnika House iz Evrope.
Polkovnik Edward M. House, posebni odposlane«* predsednika Wilsona, se je vrnil včeraj iz Evrope na parniku ••Rotterdam". Bil je v Londonu, Parizu in Berlinu, kjer je obiskal ameriške poslanike ter jim izročil važna navodila predsednika Wilsona.
S parnika ••Rotterdam" se je podal z neko manjšo ladjo takoj na suho ter vzel prvi vlak, ki je peljal v Washington.
Časnikarski poročevalci, ki so ga čakali in spraševali, če je zadovoljen z uspehi svojega potovanja, je rekel, da je, da pa ne ve, če bodo drugi tako. Na druga vprašanja ni hotel odgovarjati ter se sploh ni hotel izraziti o razmerah v Evropi.
Spopad.
Atene, Grško, 5. marea. — Tukaj je bilo sporočeno, da so napadle bolgarske prednje straže pri Maeikovem nek grški oddelek. — Grki so se po kratkem ustavljanju umaknili.
General Mengeš umrl.
London, Anglija, 5. marca. — Iz Amsterdama poročajo, da je u-mrl v Vratislavi general Mengeš. General je bil star sedemdeset let in je zadnji čas poveljeval neki rezervni diviziji.
Berlin, Nemčija. 5. marca. — Danes je dospelo sem poročilo, da se nahaja Enver paša. turški vojni minister in Dželam paša, poveljnik 4. turške armade v Jernzale. m ti. Turški vojni minister je izjavil. da bodo Nemci in Turki v najkrajšem času napadli Egipt in da bo armad! najbrže poveljeval Dže-rial paša. Turška diplomata sta bila v Jeruzalemu zelo navdušeno sprejeta.
London, Anglija. marea. — Iz zanesljivega vira se poroča, da Sli *i<* Nemci. Turki in Bolgari sprli. Turki nameravajo namreč od-poklieati svoje čete iz Maeedonije in jih uporabiti proti Rusom.
Berlin, Nemčija. .'». marea. — Angleško in francosko časopisje U«»ro.'*a. da hoče Turčija skleniti separaten mir in da so se vršile v Berlinu velike demonstracije.
London. Anglija. .r«. marca. — Z zavzetjem Bi t lisa so Rusi zagospodovali nad vso okolico mesta Van. Rusi so zasedli mesto Bijar v Perziji.
it dobtti PSATIZ Ja la, ©pa tn rojakinje, de m) IftJftM
Bryan predlagan za Noblovo mi rovno nagrado.
Curih, Švica. 5. marea. — Dr Alois He dinger, odličen član av strijskega parlamenta, je pisal na Noblov odbor v Stoekholmu pismo, v katerem pretila ga Viljema •J. Bryana za mirovno nagrado za leto 191G., ker se je trudil, da l>: losegel prepoved izvoza municije iz Združenih držav, kar bi p< mnenju dr. Ilcilingerja privedlo -lo zgodnjega miru.
Francoski dezerterji.
Pariz, Francija, 4. marca. — Poslane M. Jenourier bo predložil v poslanski zbornici nek zakonski načrt, ki bo zahteval, da naj via da kaznuje vse one, ki so ušli vo iaški službi s tem, da so pobegnili v inozemstvo. Za kazen naj jin: vlada zapleni vse premoženje, ki ga imajo na Francoskem.
Umor pri altar ju.
St. Paul, Minn., 5. marca. — V prisotnosti mnogih cerkvenih članov je nocoj ustrelila in ubila neka ženska katoliškega duhovna Ja-jeskega pri altarju v cerkvi.
Morilka je stopila proti altarju ter ustrelila petkrat in zadela dvakrat. Ženska je Poljakinja ter ni mogla biti zaslišana, dokler niso poklicali tolmača.
Carmen Sylva.
London, Anglija, 5. marca. — Iz Bukarešta na Rumunskem poročajo, da je ranjka kraljica Elizabeta (Carmen Svlva) zapustila vse svoje premoženje v dobrodelne namene.
Svetovna vojna. .
Sedanja vojna se ne da primerjati s nobeno v svetovni zgodovini — Pregled dogodkov.
Nekateri med nami se niti ne zavedajo, da žive v važni zgodovinski dobi, v dob! svetovne vojne. Devet držav je zapletenih v to grozno klanje, devet držav je sklenilo boriti se do konca. Kdor natančno ne zasleduje vseh dogodkov, ne ve, kako se je vojna razvijala, ni mu znano, kdaj je ta ali ona država napovedala vojno in ne vc, kdaj je padla ta ali ona važna trdnjava. Potrebno se nam je zdelo sestaviti kratek pregled vseh važnejših dogodkov sedanje vojne tako da bo vsak rojak vedel natančno za dan, ko se je kaj važnejšega pripetilo.
Tozadevni pregled je natisnjen v letošnjem Slo vensko-Ameriškem Koledarju, ki vsebuje razen tega še vse polno člankov, lepih pove sti, raznih zanimivosti in slik. Nobena slovenska hiša bi ne smela biti brez njega. Ker smo ga letošnje leto tiskali le omejeno Število, opozarjamo rojake, da naj ga vsak takoj naroči.
Stane samo 35 centov s poštnino vred. Naročite ga pri: 8L0VENZ0 PUBLISHING CO., 82 Oerftlaadt St, M«w York, V. Y.
' J
Ruska fronta.
Nemci pravijo, da so izgubili Rusi ob besarabski fronti preko 120,000 mož. — Koncentracija.
Curih, Švica. o. marea. — Iz Bukarešta poročajo, da so začeli koncentrirati Rusi ob besarabski meji močno armado. Kakorhitro se jim posreči dobiti Rumune na svojo stran, bodo udarili na Bolgarsko.
Berlin, Nemčija. 5. marca. —-Jz velikega nemškega generalnega stana poročajo:
Pri llukstu smo odbili vse sovražniške napade. Sovražnik je bil z vso silo navalil na naše postojanke, pa jih ni mogel zavzeti. — Xa drugih točkah se ni razen manjših spopadov ničesar pripetilo.
Berlin, Nemčija. ">. marea. — '"Korlnischc Zeitung" je dobila poročilo, da je začelo rusko časopisje priobeevati imena onih, ki so padli ob besarabski meji. Dozdaj bila navedena imena 1330 častnikov. Ker je na Ruskem razmerje med častniki in vojaki kakor 1 proti 10«». se lahko reče, da je padlo dozdaj ob besarabski meji kakih 133.000 vojakov.
Eksplozija na Francoskem.
Pariz, Francija. 4. marca. — V pariškem predmestju se je pripetila danes zjutraj velika eksplozija. ki je zahtevala precej žrtev. .Vajmanj trideset ljudi je bilo u-bitih in kakih stoinpetdeser ranjenih.
Eksplozija se je pripetila v nekem skladišču* vojaških potrebščin. med katerimi je bilo posebno mnogo ročnih granat in drugih razstreljiv. Baje je povzročil nesrečo nek vojak, ki je po nesreči vrgel na tla neko ročnu granato.
Po eksploziji je začelo goreti na več straneh in dogodilo se je še več razstrelb. ki pa niso bile tako hude. V bližini je bilo ubitih več civilistov.
Nov francoski načelnik mornariškega štaba.
Pariz, Francija. 3. marca. — Podadmiral Ferdinand Jean Jacques de Bon je bil imenovan načelnikom francoskega generalnega mornariškega štaba, in sicer namesto pod admirala de Junquieres, ki je bil imenovan članom odbora častne legije.
Pozor pošiljatelji denarja!
Tekom vojne smo odposlali hra nilnicam, posojilnicam ter posa mesnim osebam na KRANJSKO fiTAJEBSKO, ISTRUO, K0E0 &KO, HRVATSKO, in druge kra je v AVSTRO-OGRSKI bliso 7 m i 1 i j o n o v kron. Vse te pošilja tve so dospele v roke prejemnikov, ne tako hitro kakor prej v mirnem času, toda zanesljivo. Od tukaj se rojakom ne more denarja pošilja ti, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order" ter priložite Vaš natančen naslov in naslov osebe, kateri se ima izplačati.
Cene:
K
130 m«
K
11....
tf____
20,...
at.... sc.... sc....
40....
60____
66.... 60....
70____
75.... 80.... 86....
100....
uo....
*
.90 1.60
а.	so 9.00 3.70 4 40 D. 10
б.80 6.50
7.2U 7.81 8.55 U.2 o our. 10.t>5 11.35 12.05 12.75 14.00 16.40
16( 16< .... 17« 18» .... ltM ....
acx.... 26t _ 30< ....
36< 401
«« ..M
700.... 800.,,, »00....
1000.___
$
16.80 18.20
19.60
a i.oo
23.44. 23.80 25.30 36.60 28.00 35.00 42.00 40.00 56.00 «3.00 70.00 84.00 08.00 118.00 136.00 139.00
Nenavadno dejanje nemške pomožne križarke "Moewe".
NEMŠKA POMOŽNA KRIŽARKA "MOEWE" SE JE SREČNO VRNILA V WILHELMSHAVEN. — DVE STO UJETNIKOV. — ČETRT MILJONA DOLARJEV PLENA V ZLATU. — ODLIKOVANJE KAPITANA IN MOŠTVA. — POLAGANJE MIN. — MNOGE ŽR TVE. — NAJNENAVADNEJŠE DEJANJE V MOR NARSKI ZGODOVINI. — MNENJE ANGLEŠKEGA LISTA. - ČESTITANJE NEMŠKEGA CESARJA
Berlin, Nemčija. ">. marca. — Nemški generalni mornariški štab je danes naznanil, da se je srečno vrnila v nemško pristanišče pomožna križarka "Moewe". ki je že o ! zadetka tega leta uničevala zavezniške parnike v At-kmtiškem oceanu. Xa krovu je imela kakih dvesto ujetnikov s potopljenih nasprotniških parnikov, poleg Tega pa tudi en miljon mark (okoli $250.000) v zlatu.
Uradno naznanilo se glasi:
—	Pomožnn križarka "Moewe''. ki ji poveljuje kn pitan irrof Bururave pl. Dohna-Sehlodien, se je vrnila danes sivčno v neko domače pristanišče po večmesečnem uspešnem križarjenju. Seboj je pripeljala štiri angleške častnike. 29 angleških mornarjev. 166 mož od moštva potopljenih parni kov, med temi 103 Indijance in en rniljon mark v zlatu.
Pomožna križarka je uničila tudi veliko število sovražnih trgovskih ladij, večinoma angleških, nekaj pa jili je poslala v nevtralna pristanišča kot vojni plen.
Na mnogih točkah sovražne obali je položila križarka "Moewe" tudi mine. katerih žrtev je bila med drugimi tudi angleška ubojna ladja "King Edward VII.".
London, Anglija. 5. marca. — Iz Amsterdama na Xizozeniskem poročajo, da je dospela nemška pomožna križarka "Moewe" v.Vraj v nemško pristanišče Williem-shaven.
Grof pl. Dolina, poveljnik na "Moewe", je bil odlikovan z železnim križem prvega reda, moštvo na pomož ni k vi žarki pa z železnim križem drugega reda. Grof pl. Dohna je dobil povabilo, naj obišče cesarja Viljema v glavnem vojaškem stanu, kjer mu bo cesar sam osebno čestital za njegovo nenavadno pogumno dejanje.
London, Anglija, 6. marca. — Tukaj zelo dvomijo, da bi se nemški pomožni križarki "Moewe" res posrečilo doseči domače pristanišče ter sumijo, da je to vse skupaj le vojna zvijača Nemcev, ki bi radi spravili angleške pomorske oblasti na napačno sled.
Veliki londonski list "Daily Chronicle" vpraša:
—	Ali je nemška uradna pravljica res samo umetno prirejena zvijača, ki naj bi pripravila Angleže do tega, da bi opustili svojo gonjo na morju ? Upati je, da bo ukrenila admiraliteta vse potrebno ter si ustvarila precej na tančno sodbo o tem slučaju, ker ima na razpolago mnogo več dejstev, kakor pa ostali ljudje, ki so nepoučeni v vojaških zadevah.
Nemško uradno mornariško poročilo je naštelo petnajst parnikov, ki so bili žrtve pomožne križarke Moewe. Za vseh usodo se je vedelo že poprej, razven za dva parnika: ki sta bila v prekatlantiški službi.
Križarka 'Moewe' je napravila najnenavadnejša dejanja. kar jih pomni mornarska zgodovina ter se je odlikovala s svojim pogumnim in neustrašnim moštvom. Tudi dejstvo, da se ji je posrečilo doseči domače pristanišče kljub veliki pažnji angleških patrolnih in bojnih ladij. je nekaj nenavadnega in brez primera v sedanji vojni in sploh v zgodovini.
Veliko nemško vojno pristanišče Willielmshaven leži ob Severnem morju ter straži jo ob vhodu neprestano neštete angleške bojne »ladje. In ravno mimo teh straž je morala križarka "Moewe", če je hotela v domače pristanišče.
Del zlata, ki ga je pripeljala "Moewe", se je naha jalo na angleškem parniku "Appam", ki je bil ujet v Atlartiškem oceanu in ki ga je pripeljal nemški poročnik Hans Berg v ameriško pristanišče Newport News kot vojni plen. Vendar so sporočili v Londonu, da je bilo na parniku 44Appam" zlata manj kakor za $200,000.
Ker ae zdaj cene denarjn akor&j vsak dan menjajo, smo primorani računati po najnovejših cenah in bomo tudi nakazovali po njih. — Včasih ae bo zgodilo, da dobi naslovnik kaj več, včasih pa tudi kaj manj. List dospe na sapad ponavadi par dni kasneje is med tem, ko dobi naslovnik Ust ▼ raka, se pzinasoene morda večkrat spre.
Kolizija na morju.
Deal, Anplija, o. marca. — V tukajšnji bližini se je zadel nek neznan parnik ^ norveški parnik "Eegero" ter ga potopil. Pri tem je utonilo sedem mornarjev parnika "Efrero'I. Parnik "Ejrero*' je imel 1373 ton prostornino ter je bil zgrajen leta 18*3.
Italijanska poslanska zbornica.
Pariz, Francija, 4. marca. — Predsednik italijanske zbornice je v imenu vseh poslancw čestital I francoskemu predsedniku, ker francoske čete tako dobro napredujejo pri Verdunu.
Smrt stare ženske.
Binghamton, N. Y., 5. marca. — Tukaj je umrla danes gospa Mary Hie key, najstarejša prebivalka te-pa mesta. Bila je 108 let stara. — Rojena je bila na Irskem ter je živela v tem.mestu sedeminšestdeset let. Se pred enim tednom je delala razne vezenine, in sicer brez očal.
dobe vsi naši naročniki v Pennsyl-vaniji knjižico 4'Nova postava za ponesrečene delavce v Pennsjlva-oiji" Spisal je to knjižico Kosfto (Tnkovič, pravvjk.
&C53 NABOJA, 6, MiAItCA, 1911.
NAROD A" braniti pravice ameriškega] mu nasprotniku ter ga napade.
(Klorate Dally.}
Ovstd and puOllabed by tk|
■Lovxmo puBusHnra oo.
(i torporktloa.) VBANK BAKHBB. Pretldttl,
LOnfl BJ5NKJD1K, Treasurer.
naroda.	j V prvem položaju, ko se dva le
Toda nobena stranka ne ve, kaj talna stroja v brzem diru srečata.
ne godi v globini njihove dežele, v pravem >reu naroda, v hišah, v družinah, na farmah, v mestih, tovarnah in rudnikih. Kako misli in
fiMrm at Bonaf of tbe corporation
and addrenn of above officer«: H Oortiaadt Street, Borough of liattaa. Ne« York City, N. T
t« mU) ieco v«Ua lilt aa itrito la C*n*4o_______$3-00
•	90J lata	1-60 B mU> Leto aa neato New York« 4.00 m pol leta aa mesto New Xark~. 2.00
•	m*n,y aa vaa leto	4.60 ■ » .pol leta.. — — — ..— 2.55 d „ „ trt leta1.70
"<#i.Af< NaJbtoDA" labaja vsak. daa nvb-m#l nedelj In praznikov
O L A H NARODA"
Voice of the People"* if«7 day except Sundays end
BoUdaya. flnbsrrlptlo® yearly 98.00
KA\ crlumieal m ameaMal
iMVis! srea podpisa In
prioMojeJo. txkaav aaj aa blacotoll poBljatl »o t-
Money Order. Wrt arremenibi kraja naroCnlkor pro alat'i. da aa nam tndl prejšnje U-valiMe da bltreje najdemo naslovnika._
£>cclaos 1» poAlljatrana naredita U aasior: "GLAS NABODA"
IS fVrHandt St..	New Tort City
je laže napadati in ciljati na levo. i'e pa je nasprotnik levicen. moro na ta način prav nepričakovano presenetiti napadalca. To kako želi ljudstvo samo. Znano je|dejstvo je pa s? veliko večje važ-samo to, da se Amerikanei boje n ost i in večjega pomena, če letita potovati na oboroženih parnikih nasprotnika v vsporedni smeri.
ie.f
v Evropo.
Res je sicer izgledalo, posebno pred časom, kakor bi Nemčija s svojim zvitim poslanikom v Wask-ingtonu odločevala v Wasbingto-nu. In tega so se Amerikanei začeli bati in od mnogih sirani so se
Potem ima prednost oni, ki leti
koncerti in to vsako leto drugje, Xa tak način bi se slovensko pet-j je po Ameriki močno razširilo, tako da bi nas Amerikanei spo-J znali za narod Slovencev, ne pa narod Krajnarjev ali Avstrija-i
Zaspane.
Spisal Rado Murnik.
kov. Pokazali bi tudi. da smo na- j Močeradov Nace je bil že po rod, željni izobrazbe, da smo inte-: rojst vu čudno bitje. Rodil se je ligentni ier da nismo to, kar smo namreč 251. februarja: obhajal je bili v Avstriji. Jaz se s pevovod- torej svoj rojstni dan le vsako ce-jem Hudetom popolnoma stri- trto leto. Vsako drugo dete zajo-na desni, kc- laže strelja nalevo.jujam in želim, da bi se izprožena ka na glas, ko pride v to dolino V tern, slučaiu navadno zmaga hitrejši stroj, ker počasnejšega lahko prehiti ter si izbere potem tak položaj, kakršnega sam hoče. Če pa zasledovani aeroplan uvidi, da
čule pritožbe, da drvi Amerika v j© počasnejši, kakor pa je ila-pogubo in odvisnost od drugih ve-j sprotnik, potem se more nepriea-lesil. Iz tega vzroka se je začela kovano spnstiti v nižjo lego in na-gonja za večjo vojaško priprav-j pasti hitrejšega tako, da ga vod-ljenost Združenih držav. Drugi so nik ne mor«- videti, ker ga ovirajo
se ji upirali, a na nobeni strani ni bilo nikake odkritosrčnosti. Zdelo se je, da je edini AVilson ohranil vedro glavo in da edini on zasleduje pravi cilj - obvarovati Združene države pred vojno. Toda, da-si je bil sprva hud nasprotnik militarizma v katerikoli obliki, vendar je začel zadnje čase tudi on zagovarjati večjo vojaško pripravljenost, češ, da bo edino-le na tak način mogoče ubraniti Združene države vojne. -Slišali so se jm tudi glasovi, ki so dolžili Wilsona. da tudi on nima iskrenih namenov
s-trojeva krila.
Včasih je odvisen -zračen boj od vremenskih razmer. X. pr., Če leti zasledovani letalec naravnost proti solneu, mora zavzeti i*to smer tudi zasledovalec ter gledati naravnost v solnee, kar ga pa slepi vsled močnega sijaja solneu. Včasih zopet se more nenadoma pojaviti kak oblak, v katerega se more skriti in zaviti zasledovalni letalni stroj. Dobra vojna zvijača za zasledovanega letalca je tudi ta. •da naenkrat zmanjša svojo hitrost. da ga zasledovalec prehiti.
Telefon «63? Cortlandt.
Zakonodatelji in predsednik Wilson,
Wa
em
in da tudi on ni neodvisen pri tem * e se letalec posluži te zvijače.
vprašanju, kar seveda nihče ni mogel dokazati.
AVilsonu -»e imajo Združene države zahvalili, da že davno niso y.aplet'-ne v vojno z Mehiko in tu-
mora obenem tudi splavati niže, ker drugače postane lahko dober cilj sovražniku.
Ker je pritisk zraka pri velikanski hi trie i v zraku zelo velik.
J
bolj prisiljen na redno delo. To'kega rodbinskega žalovanja. Don leto je spal mnogo manj, shujšaj Fillippo Massimo principe Lance-
je strašno — toda naredil je zrelostno preizkušnjo.
"Ivdo bi bil kaj takega priča-
lotti je žaloval celih 45 let. Od 20. septembra 1S70 ni dal nikoli več odpreti velikih uvoznih vrat svoje koval od mleka krave mavre?" so palače. Tudi sicer je bil don Filip-se čudili sosedje. 'To je pa Že po silno trmoglav. Niti pedi svo-
vee kakor čudno!"
Ko je prespal velike počitnice, jo je mahnil na Dunaj. Xasel je
jega parka ni hotel odprodnti, da-si je vsa okolica zazidana in so mu za male kose zemljišča ponujali o-
ni/.ek. ozek in teman kabinet, kje i\ grom ne svote. Na njegovem vrtu se je dalo izvrstno spati. Zjutraj J je paviljon, v katerem so različni je dremal pri predavaujih. po ko- nemški umetniki pred sto leti o-silu pa je šel takoj ležat m smr- krasili zidove z znamenitimi slika
čal v svojem brlogu do mraka. Za večerjo si je skuhal mleka, »e Šel izprehajat. da se nekoliko oddahne od počitka, in kmalu zopet legel spat. Njegovi tovariši so prid-
stvar nadaljevala, da ne bi bil do- solza in gorja; Nacek pa se je dr-pis pevovodje Hudeta le gla> vne- žal modro in spal venomer, da so bo vpijočega v puščavi!'Želeti bi ga komaj mogle hraniti z uile-tudi bilo, da bi se organizacija kom domače mavre, pevskih društev bolj razširila. V) Nekateri sovaščani so trdili, da ta namen naj bi se ustanavljala je bila ta kraviea velepomembna pevska društva po raznih našel- za Nacetov značaj. Mavra se je
binah, ako le razmere dopuščajo, namreč odlikovala vse žive dni s'no hodili po mestu, si ogledavali Da pa imajo pevovodje malo laž- krotkim, mirnim vedenjem in z le-j zbirke po znamenitosti in opazo-
jo eksistenco, naj se skrbi, da bo nokrvno zaspanostjo. Nikdar nil vali burno vrvenje svetovnega -if bil pa sedaj umrli don Filippo.
en pevovodja podučeval več dru- vzdisrnila svojega repa kravjega,• mesta, biljardirali in tarokirali_
štev. S tem lahko živi in društva da bi po nemarnem zbezljala in | Močeradov Nace pa je ležal doma imajo manj stroškov. Ker so tu- delala zgago, ampak spodobno se na suhem pa na gorskem in ni tr-
mi. Le malo kdo je videl te slike, fotografirati ali posneti pa jih don Filippo že eelo ni pustil. Z nem-škilm cesarjem se nista razumela. Nemški cesar je namreč lastnik znamenite vile Falconieri v Fra-seatiju. neposredni sosed tej vili
kaj delavske razmere slabe, bi jaz je pasla ali pa dostojno prežveko-rad prišel v kako slovensko našel- vala v sijajen zgled vsem razposa-bino, kjer je več Slovencev, ter bi jenim kranjskim kravam, junicam gledal na to, da bi se s pomočjo in telicam.
drugih rojakov ustanovilo pevsko! Drugim sosedom pa ona trditev društvo. Jaz imam precej izku-jni bila po volji; pobijali so jo. šenj. zato se ustanavljanja pev-jčeš, da bi morali biti potem tudi skill društev ne bojim. Prišedši v j vsi Nacetovi bratje podobni zato naselbino, sem mislil, da bi se spanci, saj so tudi oni pili raavri-dalo tukaj s Hrvati kaj narediti.1 no mleko In se vendar niso na-ali sedaj sem prepričan, da ni m o- lezli nobene goveje modrosti in goče, ker ni nobene energije. Ako goveje ponižnosti, ampak so bili kak rojak želi ustanoviti pevsko neumni in divji kakor volčje in se
sral niti obleke, niti obuval in tudi kuril ni nič. Izvedel je. da v vse-učiliščni knjižnici dobro zakurjeno in je hodil poslej dremat večkrat tudi tja. kadar ni bilo pre-grdega vremena. Ni pa delal tako kakor drugi smrčulji, on ni hrkal 1ako grdo. ampak lepo rahlo je smrčal mladenič, da se je slišalo, kakor bi krotak veter igral svoje simfonije po jesenskem listju.
Tako je izhajal s tridesetimi goldinarji na mesec: vendar pre-
di žc- Nemčijo. Njemu je bilo več, zato je zelo težko gotovo meriti
zabavo dregali (kmalu j.- jeia giniti dedščina po pipei in vilami med teti Neži.
Od doma ni mogel pričakovati ničesar. Obesil je študije na klin in se šel ponujat odvetnikom za
s puško. Zato se .zelo poredko zadene nasprotnika z navadno pu-
\\
za mlada življenja ameriških vojakov, kakor pa za nekatere Ame-rikance-srečolovce. ki so kljub nemirnim razmeram v revolucijo-J se vedno le posreči letalcu dobro narni Mehiki tvegali svoja življe- zadeti, nikdar pa ne more biti sinja. Ni se čutil razžaljenega, ko guren.
so nerazsodni mehiški vojaki one- Temeljna pravila in navade mo-častili ameriško zastavo. Zdaj pa d erne zračne vojne niso lastnina čuti potrebo, da zagovarja med- samo ene ali druge stranke, tem-nu je postalo v narodno pravo in noče, da bi po-j več vseh. ter se tudi ne-tičejo sa->u vse narobe. \ se se	Zdr. države orodje Nemci- mo ene vrste strojev. So posledica
grozijo^ si in prerekajo j.] hoče samovoljno izpremi- izkušenj vseh strank ter se bodo Km so za kongres. njati mednarodno pravo, kar ima- te izkušnje še pomnožile, kakor podpirajo predsednika j0 pravico le vsi narodi skupaj, se bo bolj razvijala aeronavtska
V A ' z
in njegovo neomajno Tako pravi on sam. — pram Nemčiji. Razdvo- Medtem pa se je že začela voj-demokrati, a tudi re-' ua g podmorskimi Čolni, ki je že -i niso ostali složni. Vsi za]ltevala precej žrtev. Zdaj se bo ;ao o eni stvari — ee se se^i* še poslanska zbornica ter
N,
rožene države sprle in bo-Nemčijo.
ja je obvestila pred ne-
razpravljala o vprašanju, če naj ima predsednik polno moč v svojih pogajanjih z Nemčijo. Splo«-Združene države, da bo no pričakujejo, da bo tudi poslan- Pittsburgh, Pa. — Čeravno je v prvim marcem živahno sica zbornica stopila na stran tem mestu precej Slovencev in
predsednika Wilsona.	j Hrvatov, se le redkokdaj bere kak
Sicer ima kongres prav, da ho- dopis od tukaj. Delavske razmere!če se
društvo, pa je pri tem le sam za včasih zgolj za agitacijo, in ako je pevskih moči med seboj s dovolj, lahko meni piše. (.'e je ozi- rebra.
roma ee bi se dobilo delo v kaki j liodi temu Že kakor hoče — res-jami, sem vedno za organizacijo niea je, da se je najmlajši Moče-
petja na razpolago. Bil sem prej rad vrgel po zaspani kravici. Do-'pisarja. Obleta! je pol notranjega pri pevskem društvu oziroma pev- čim so drugi vaški paglavci ska-1 mesta; že mu je ugašal up. <»rožno skem odseku izobraževalnega dru- kali kakor obsedeni po vasi in po je bil zaspan, ko je čakal v dru-ško. laže pa s strojno pušk<j. Zato'Štva Vihar*' v Dunlo, Pa., ter pašnikih, se veselo lovili in brid- gem nadstropju v čakalnici advo-
tudi v Frankim-Conemaugh, Pa. ko pretepali, kričali na vse grlo, kata dr. Feuehtmanna. I?es me veseli nazaj, ali še bolj me in pridno trgali kratke hlače. do-[ Ta gospo'd je iskal v novinah veseli rojakom pomagati tam, čim so Naekovi vrstniki tako sreč- spretnega pisarja pa steno^rafa. kjer hi še nobenega pevskega dru- no uživali zlata leta prve mlado-; V čakalnici je bilo vse polno kan-Štva. — S pevskim pozdravom sti, je čepel dremavi debeloglavi didatov za to imenitno službo. Augustus Samec. Box 1, Fruga- modrijan na peči in spal. spal. Drug za drugim se je šel pred-lity. Pa.	I spal. Le malokdaj je zašel med to- stavljat, odvetnik pa je odklonil
Verona, Pa. — Sporočiti vam varile, ker se mu je zdelo njih živ-1 vsakega. Skozi vrata je slišal u-moram. da je te dni izbruhnil ljenje preburno in pa ker so ga trujeni Nace Močerad, da. hoče štrajk v tovarni Verona Steel vselej nabili za vsak nič.	imeti gospod tihega in mirnega
Casting Co. Na štrajku je kakih | še j«" prodajal platno, ko so ga j 'sotrudnika'"i čisto nič ner-40D delavcev, ker smo zaštrajkali dali oče k neomoženi teti Neži; vo^en, ker je on sam tako nervo-
zna n ost in rabif orožja v zraku. Po "Review of Reviews"'.
Dopisi.
Ob tej {
podmorskimi čolni ter je povdarjala dejstvo, da bo t in potapljala brez srako sovražno trgovsko ali i ladjo, če bo oborožena iriliki je berlinska nemška
vsi na vseh prostorih. Prepričani tam naj bi se Nacek vglobil v vselzen. da n«
smo, da bomo »losegli \se. kar za- skrivnosti pastirske umetnosti. Na'nobenega količkaj razburljivega
poleg
;ebe trpeti
m človeka. Nace ]ia je poni/.no zdel ij- na stolu, dremal pa kimal, kimal je pa dremal, in debela glava mu je
To sosedstvo je bilo prav neprijazno, vendar se sodi, da je bila tega v prvi vrsti kriva dona Fi-lin'>a soproga, rojena kn^nja Al-dobrandini. Vsekako pa je bil don Fillippo trmoglav in zvest do zadnjih konsekvene.
Drobne vesti iz Italije.
V Neajilju so aretirali bogatega trgovca, komendatorja Mihaela Lauria. predsednika parobrodne družbe 4iSieilia'\ ki je osumljen špionaže v škodo Italije, nacijona lističuo časopisje trdi tudi. da je bil Lauria pred izbruhom vojne kupit v Tržiču tamkajšnji ladj.*-delniei neki avstrijski parnik i?i da je bil ta navidezni nakup izvršen v korist Avstrije. K.i so Italijani zasedli Tržič, so parnik zaplenili.
—	Preko Lugana poročajo, da so bili aretirani v Neaplju in liolo nji trije visoki italijanski inten-dančui oficirji radi velikih goljufij. \ kraju Torre-Annunziata so se razkrile goljufije n* škodo državne železnice pri dobavi premoga v vrednosti enega milijona lir.
—	Salandra je prehlajen, kakor poroča "Corriere della Sera", in mnra ostati za nekaj dni v svoji sobi.
—	Fregantni kapetan «li Stefa-no je bil od vojaškega sodišča v
| Spe/rji obsojen na izgubo svoj.-šarže. ker je pospeševal konter-bando v korist n »ke tvrdke v Tu-rinn.
i — Potniki iz Brindisi so v Atenah povedali, da s.- nahaja tam močna italijanske eskadra. — Zu-jnaj t'h ima re so videli 1> franco-
če ubraniti deželo pred vojno, bi bile še dosti dobre, če bi ne bi-Prav pa ima tudi "Wilson, ker no- lo v unijskih tovarnah štrajka.
htevamo. Rojaki, ne hodite sem, paši je sicer večkrat zadremal dokler se stvar ne uredi! Ko bo tetine krave so mu ušle zdaj v štrajk končan, bom že sporočil, do, zdaj v turščieo; toda on
Pozdrav vsem in obilo usneha! — znal stvar zasukati vedno tako. lezla vedno niže v naročja.	,
Mihael Lenarčič.	j kakor bi bile ušle krave drugih j Vsi prosilci so odšli, le Nace Mo-|sk,h m	bojnih ladij.
Blaine, Ohio. — Delavske raz- pastirjev v škodo. In potemtakem če rad je še čepel v koiu na sv o-' _ , mere so bolj slabe. Obljubujejo ^ drugi tepeni, on pa je ho-1 jem sedežu in spal. spal, spal. Na-j***0 se b0	^munsko žito v
nam. da bo boljše, samo ne vemo. dil m-dotaknjen na peč spat spa-, posled je prišel odvetnik skozi <"-a-i»odo te obljube uresničile, "je pravičnega. Na ta način. </. iz- kalnico, iudee do.nov. Tedaj je
Delo se sicer dobi, toda zaenkrat govori, si je bistril tudi um, in zagledal sjječega mladeniča na ne svetujem nikomur sem hoditi, mozoljasta teta ga je imela vedno stolu, ga zbudil in glasno vprašal.
Pi
ti a ko
če plesati tako, kakor bi hotela Strajkarji !ii prav lahko zmagali.' Kadar se bo kaj izboljšalo, bom rajša in ga vselej hvalila očetu, kaj želi.
igrati Nemčija, ki bi rada terori- če bi ne bilo teh prokletih ske- že sporočil. — Pred kratkim je kako je priden in miren, miren! Zaspane era je debelo pogledal, i prisila vlado Združenih di- zjraia cel svet.	| bov. ki kradejo ubogim trpinom bil tukaj neki kvoder-agent Zot- Zadovoljen, brez bolečin je pastir- zinil pa ni nobene. Dr. Feueht-
naj sv* tuje svojim državlja-j Predsednik Wilson je obljubil kruh. Delavci žirom Amerike, ce'lijeve bande, pa je prokleto malo če val in spal, spal, spal.	mann -za je vprašal nato, če ne-
ne potovati in ne pošiljati ohraniti mir za vsako ceno. raz-, hočemo kaj doseč* bodimo eden zaslužil. Nagovarjal me je in na-j Stara Neža pa je kmalu umrla mara hoče prevzeti službo v nje-
i blaga v Lvropo na takiu ven za izgubo časti. Sedaj se vpra-' za vse in vsi za enega. Če se nejgovarjal, ko sem mu pa povedal.'i" volila Nacku malone ves ime-!govi pisarnici. iK:h, na kojih krovu se naha- kake nazore ima on o časti in bomo tega načela držali, ne bomo da bom v njegovem listu šele čez Tega je bil njegov oče silno j Nace j*- samo pokimal in mirno l"i,,»vL	j kako kosmata je koža nemških ničesar opravili, ničesar dosegli.Jen teden tisto bral, kar berem da- vesel. Že odnekdaj bi bil dal rad zazelial.
:: :m nju predsednika AVilso- odgovornih vojaških poveljnikov Drugače je v Pittsburghu kakor] nes v Glasu Naroda, je odšel, ne študirati vsaj enega svojih sinov.j - To je moj mož!" si j< ko ravnanje Nemčije ena- in nemške vlade. Težko je že zdaj ponavadi, letošnji predpust je da bi se poslovil. — Pred kratkim P;l "i "nfll denarja; vrhutega so odvetnik in ga sprejel.
a pijan ju nevtralnih trgov- povedati, ee se bodo Združene dr- vse presenetil. Nad tisoč samcev J se je zaročil rojak Josip Vovko s njegovi dečki taki kujoni, da
- i pa mikov. Ta neniska odre<l- žave ubranile vojne ali ne. Eno je tukaj in nad dvesto samic, pa. !	j:isna kršitev mednarodne- pa je gotovo: — Mir ljudstev je kakor se čuje, bo samo en par sto-
ga prava, ki garantira nevtralnim boljši od vsake vojne, dež lam svobodo morja.
V kongresu so videli vso zadevo r. druge strani kakor predsednik Wilson. Kongres je bil v ve-čini mnenja, da je treba Amerika nee posvariti, naj v nobenem slučaju ne potujejo na oboroženih parnikih in
Bojne taktike v zraku.
pil v zakonski jarem. To vendar ni napredek. Upati je, da se bomo po Velikinoči malo bolj potrudili. Pozdrav! — Josip Iliad.
Gretnsburg, Pa. — Za delom nikomur ne svetujem priti v našo okolico. Mnogi, ki so poslušali Ob začetku vojne je bilo zračno' z ven k srebrnih if' v angleških, ka-
i naj ne izpostav- bojevanje nekaj povsem novega.! kor tudi v slovenskih časopisih, so kratkim je umr jo svojega življenja v nevar-! Letalci so vedeli prav malo, kako se prijeli na limanioe in se pre- brat Matei Koi
strani nemških podmorskih se varovati v zraku in svoje stro- pričali,, kaj znajo premogorovski Barbare št 91. Rojaki in roja-
|je. ali kako napadati svoje so- baroni. Označili so najmanjšo pla- kiuje, zanimajte se malo bolj zs je bd predsednik Wilson vražnike. V prejšnjih vojnah so čo $3. plačajo pa le :^2.15 dnevne društva, ker nikdo ne ve, kje gi
nost s Čolnov Ker
proti temu, je senator Gore iz dr- letalne stroje le prav malo upo
Frančiško šušteršič. Mladima za-j^i bili gospodom profesorjem v ločencema želimo obilo sreče. Po- večen strah in nevarnost. Tedaj zdrav vsem rojakom širom Ame-Jjo je mahal oče Močerad grdega rike! — John Pire.	popoldne v Ljubljani po Starem
Oglesby, DI. _ Prosim vas. pri- tr"u in sliSa1' d{1 Je lircd nJim občite teh par vrstic v vaš razšir-.^1	gospodu: i;I,e meni
jen list, ki. kakor vidim, potuje! verjemi, uradniki v naši pisarnici po celi Ameriki, dasiravno ima Ilf* dclaj° drugega, ampak sa-veliko nasprotnikov. Delavske 1110 dremljejo m spe!"' razmere so kakor dnigod. Predi	kril:itdi besedi se je donu-
1 naš društveni so-'sTl1	Močerad zdaj po sestrini
tej Kotnik, član društva °Poroki-
Nace Močerad dremlje lahko mnogo, ker razen v gotovih rokih j ni popoldne skoraj nič dela. in s«1 stari odvetnik ne briga dosti veza svojo pisarnico.
Potemtakem se torej oče Močerad lahko bahajo. da počiva njih sin na Dunaju lahko več, nego vsi vaščani doma, in da je še plačan
Avstrijo.
V. Dunaja se poroča: Med av strijsko, nemško in ruinunsko u-ravo se je sklenilo: Avstrijske in nemške železnice bodo vsak dan poslale Jo (j praznih vagonov po lo ton v Rumunsko. in sicer 40 vagonov v Verciorovo, o0 vagonov v Predeal, ."() v Riul Naduluk. 50 va-Igonov v Palanko in 80 vagonov v Burdujeni. S teh postaj se vago-jiie razpošlje po potrebi na razne mislil nakIailal"e postaje. Najkasneje te-I kom osmih dni morajo vagoni zopet oditi iz dežele.
Otroci izdajatelji časopisa.
V neki vasi na Nemškem je prišel učitelj na lepo misel. Dal je od svojih učencev izgotoviti neko vrsto časopisa, to se pravi, otroci so morali tedensk^ poročilo o vseh dogodkih v vasi tolikokrat prcpi-
plaČe. Na prostorih, kjer je plača čaka nesreča /av.- Oklahoma predlagal v sena- j rahljali in so komaj prišli vpoštev od voza, pa dostikrat še toliko ne tu resolucijo, ki naj bi svarila A-(v boju. Osemnajst mesecev izkuš- zaslužijo, ker vedno primanjkuje inerikance pre-d potovanjem na nje v dejanski vojni pa je letalce vozov. — Nemili smrti je po me-oborož<-nih parnikih in s katero vsekakor precej naučilo ter jih'sec in pol trajajoči bolezni pod-
za
ga
Po-
^Sapi-amiš*', si je dejal, "zdaj ga pa le dajmo študirat fanta! Kdo pa zna bolje kimati in dremati ves božji dan, kakor naš Nacek! Fant je kakor rojen za gosposko službo; dobro se mu bo go-
. . . , .. . - . .	...	... , . .ti • , t t y v t v, e*	vsaj jaz še nisem čital, dasi
se j*, strinjala večina njegovih to- usposobilo za njihovo bojevanje legel rojak Jaicob A idle, clan S. vsak clan prebiram vse vrstice v
v;ir i;*v v stmatu. Predsednik pa je v zraku. Razvile so se posebne X. P. J. Lahka mu bodi tuja r,Y„ .	____________„,___
1 loč no vztrajal na svojem stali- taktike, ki jih seveda uporabljajo zemlja!
i " 'i. Ni hotel popustiti niti za las,i vse stranke in ki so naravno od- ton Petrič z Josipino Jakš. Cesti
ali bolezen
zdrav! — P. Z.
Wylarn^ Ala. — Ne vem. če je' ...	, , . » . , . .
- i •« ii 5 • ■ x	11.- I dilo, prav dobro, m se meni bo kaj
ze bil kak dopis iz te naselbine,!	. , , ,,,
-	- - - - - pomagal, pa bratom!
Nacek je bil takoj zadovoljen z očetovim sklepom, najbrže zaradi tega. ker so mu rekli, da bo mogel spati, kolikor bo hotel, ka-
-r, ... . . ,	Glas Naroda. Kar se tiče delav-
Porocil se je rojak An- i ■,	, ^ ,
. . J i . skjh razmer, se ne bom ne hvalil
in ne grajal, ker so bolj srednje.
či-š, da kongres po ameriški usta- visne od zmožnosti vsakega posa- tamo! — Naročnik, vi nima nikake pravice umešavati meznega letalca in pa od lastnosti Frugality, Pa. —
e v diplomatične posle predsed-, vsakega stroja posebej.	j razmere so zelo slabe. Delamo kat^rni' iiobro^obdelanfh ' vrt^	trdo delati in naposled Se
Nek člankar v " Automobil-Re-; vsak dan, toda večkrat gremo v___________ črn kruh jesti.
.	.v	. , dar bo velik gosnod; cc bi pa ostal
_ . . 'Zima pa je z nami se precej do- . ... ,	, .
Tukaisnie , , •	,	na kmetih doma. bi moral zsodaj
J J bra. ker je večinoma toplo. Po ne-'
. , ,	-j -	. < v , ,. .	.. . . ... „ ■ . , . , „	e amo katerih dobro obdelanih vrtovih
nika z drugimi državami ter je| Nek clankar v Automobil-Re-;vsak dan, toda večkrat gremo v ž{? vJ-oli cveto ^eprav bolj
i	J	- » i	JJ	torej na ljubijan-
gimnazijo. Najlepši red je v vedenju, drugače pa da je komaj, komaj še
La K i se tiče slovenskih cvetlic "e	je navadno v zad-
ki je uspelo za predsednika Wil- mogoče slučaje, ki se največkrat stran zmetati, tako da moraš za 3	^^unnit morat^'vsa	zadremal ob vsaki ko-
sona popolnoma zadovoljivo. Že pripete v vsakdanjem bojevanju dolarje delati brez prenehanja ce''f]ekleta da re predpustni čas že"Sod"i priliki. Počitnice pa
prej je bil dobil Wilson zaupnico/vojnega letalca.	dan. Včasih nimaš niti časa jesti. , , '	, , ,L„ i . je vse prespaval doma, pozimi na
. i .	. , . , j »tt	, •• , ,	a	•	iTjh koncu. Zato. dekleta, korajzo! " ' . .	1
s katero se pa se ni hotel zadovo-] Vsega skugaj je nekako dva- poleg tega pa je eno uro hoda. ^rei-.ne b0(j0 bodo koga v svo- zaPPcJakll» poleti pa na senu. Ta-
Ijiti. zdaj pa je i«lo glasovanje naji?t položajev, v katerih »e vojni predno prideš iz hiše do prostora V^ ^an'ko le in še sladke me-'^°	do ^nnca sedme šole in
o resoluciji čisto v njegov prid, letalec največkrat nahaja: Če se v jami. Tukaj dobiš vsakovrsten	,J	, , ______vsi so ga bili veseli. In njegovi
,...,.,	.	. .,	,	, . "l . „ . . dene tedne uživale! Jiatere pa bo-	, ,	r-.
r* s Lucija je bila namreč zavrnje- srečata nasprotnika drug druge- narod, največ je pa Hrvatov in ^^ imele 'molo bodo morale pa V«P bratJe so "kali bolj na tiho,
'	kadar so fantovali blizu zaspa-
neta.
Zdaj pa se mu je jela siliti v mirne sanje črna pošast mature. Pobrisal jo je na manjšo gimna-jzijo. Vedel je, da se bo moral tam prav toliko ali še več učiti kakor
na z G8 proti 14imi glasovi. Samo ga v nasprotni smeri; če letita Italijanov. Kakor sem se informi-! s
čakat. Pozdrav vsem rojakom po
dva demokrata, h kateri itraaki vsporedno: ee iSče kak slatxii, a ral, so ti ljudje v društvenem ozi- Ameriki _Leo B
spada tudi Wilson, sta bila v te- hitrejši letalni rtroj rešitve v be- ru daleč za Slovenci, kajti Dekanatu proti Wilsonu in mnogo re- gu; če se letalec dvigne nad na- teri nimajo niti pojma o društvih, publikancev ga podpira. Seveda sprotnika; če se letalec spusti niže [— Pred tednom sem bral dopis iz zatrjujeta obe nasprotujoči si pod močnejšega nasprotnika, ta- Johnstown, Pa., glede nekega »tranki, da nočeta vojne z Nem- ko, da*ga močnejši nasprotnik ne zbližanja slovenskih pevskih dru-
NI
"GLAS NARODA" JE EDI SLOVENSKI DNEVNIK v |
čijo, vendar vsaka s svojega »ta- more videti; če se več letalnih štev v Ameriki. V ta namen naj Z15®- D1ŽZAVAH. NAROČITE SE _na velikem izavodu, vedel je pa ias..: a. Obe stranki pravita, da ho- strojev v krogu bliža posamezne- bi še od -časa do časa prirejali1 NANJ I ^	>	tudi, *da bo vsled lajše kontrole
spal, spal. spal.
za to. Presrečni Nace pa v bož-	kollk°i- mož je iz te vasi od-
jem strahu upa, da bo ondukaj Še ?l0 na bojišče. Poroča se o vsem nekatero leto mirno, orav mirno in vsakom" Svojci napišejo k temu
se pozdrav in časopis se odpošlje, i Tako izvedo vsi enako, kar bi radi S vedeli. To se razume, da_ga vsi sprejemajo s hvaležnostjo in priznanjem. V mnogih vaseh Tliue-ringa posnemajo ta zgled.
Raznoterosti.
ISCjg SE
Žalovanje po papeževi državi.	delavce za delati v usnjarid. Do-
Dne 30. decembra 1. 1. je umrl v	bra plača in stalno delo. Rimu don Filippo Massimo knez C. Moench Sons Company,
Lancelotti. Pokojnik je pripadal	(12-2 v d)	Gowanda, N. Y.
takoimenovanemu "črnemu plem-	- i	■-
stvu', to je tistemu plemstvu, ki	SANATOGEN
nečejo priznati italijanskega kra- DOBROTNIK ČLOVEŠTVA
lja za vladarja Rima. ampak sma-	! Dosežejo oni, ki se zdravijo
trajo še vedno papeža za pravega	! z evropskimi zdravili, ker so
vladarja. Pasivni odbor '"črnega	Zdravje ! najbolja. Posebno Sa-
plemstva" proti gospodstvu itali-	natogen je pravi čudež za vse boleh ne.
janskega kralja je seveda brez	slabotne in slabokrvne. 21000 zdrav-
. . . .	nikov ga priporoča po celem svetu,
praktičnega pomena in se omejuje	DobiTa se pri nas, (Doin. Lekarna).
*čr- kakor tudi druga garantirana zdravila
le na to, da nekatere družine nega plemstva" nečejo stopiti v nikake stike s kraljevskim dvorom in z ''belim plemstvom ", ki stoji na strani kralja. Sedaj umrli don Filippo, sin nekdanjega papeževe- j ga najvišjega poštar ia in vnuk ne-
Zelodčne bolezni, ner-voznost, revmatizem, prehlajenje. spolne bolezni. zdravila za pridobitev možke moči in za vse druge bolezni.
ke saksonske princezinie. jo na po-
seben naem demonstriral proti go-' se obrnete na nas. Na vsa vprašanja spodstvu italijanskega kralja v damo mi -točna pojasnila o boleznih Rjmu	' in zdravilih zastonj!
Ko so 20 septembra 1870 zavze-1 t ISiSMgt^Tl li Italijan Rim in napravili konec Priznalna pisma Drižajo 0 papeževi državi, je don Fihppo dal tem jasnQ> Naročila Se izVT-zapretx in zakleniti velika uvozna §ujejo strogo Zaupno. Pisma vrata v svojo palačo. Zaprta uvoz- naslovite tako: na vrata so po starodavnem obi-	J. p. Dolenc
ca ju rimskih patricijev znak veli-	Box 819 Milwaukee.* Wis.
U-jjJtS NAROD^^A^^OA^^IU
Slove
katoliško
S
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
Ulccrp«riruo dm* 21. juwarja 1902 t državi f*i---j*1---
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95. Wlllock, Pa. L ptMiitredaftinlk: KAKuL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa. 11 podpredsednik: LOUIS TACCHAB, Box 835. Bock Springs, Wyo. Tajnik;: JOHN TEL BAN, Bo» 707. Forest City. Pa. II. tajnik: JoliN OSOLIN, Box 492. Forest City, Pa. Blagajnik: UAKTIN MUHlC. Box £537, Forest City, Pa. Poobla&tenec: J OS IP Z A I.AR. 1004 North Chicago St.. Jollet. I1L
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MABTLN IVEC, 900 Chicago St.. Jollet. I1L
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: IGNAC PODVASN1K. 4734 Hatfield St.. Pittsborgh, Pa.
I.	nadzornik Ji»HN TORN I č1. Bov U2J, Forest City, Pa.
II.	oaotumU: FRANK PAVLOVClC, Box 705, Conemaogn, Pa. (11 nadsorbik: ANOREJ SLAK. 7713 lssler Are.. Cleveland. Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral. Kana L porotnik: MARTIN &TEFANČIČ, Box 78. Franklin. Kans. U. porotnik: MIHAEL. KLOPČ1Č, 528 Davson Are, R. F. D. 1. Green
field. Detroit. Mich.
CPRAVN1 0DB0R:
Predalnik: ANTON BOČEVAR, R F. D. No 2, Box 11%. Bridgeport, 0.
I. upravnik: ANTON DEMŠAR. Box 135, B rough too, Pa. LL upravnik: PAVEL. OBREGAR. Box 402. Witt. I1L
Dopisi naj se počlljsjo L tajnika Ivan Telban, P, O. Box 707, Forest
Peana.
City
DrnJSrveno glasilo: "GLAS NARODA.**
Bolezen profesorja Omahna.
J
niralastaOmahenmMara. Ona je'mniio je zakrnjenega čebetala, on jo poslušal. Poslušal čuje! _ zibelke.
samca
Sueški prekop.
Sueški prekop in Egipt bosta morja ie prav kmalu novo in za Anglijo najbrž tudi odločilno bojišče. S tt rasno koso kosi vojna državo za državo: za Belgijo je padla Srbija in za njo Crnagora! Nič se ne more ustavljati zmago-in pohodu zveznih armad! rško m francosko bojno je po celoletnem bednem »ju in po trroznih izgubah no«'i kradi.ma pobegnilo Dardanel. Zbralo se je de-Solunom, deloma pa kim prekopom. Vojna iraahuje tudi nad tema Svetovni vpliv Anglije
slavne An p
Udevj
bojev«
v Črn i
izpr«
loma
pred
trnu
d
P1*® Su»
to< he
»J*
?ll
Na
jo na novo ina. V Sol ii in Fran'
da bi vrglf fe Avstrije na /.a j. A Francozi, iki tudi iz
eei, raj« gar
ži i vezi t o m
nje
hI
itro oti
straneh se pripravlja-borbo. ki bo pač stra-tau izkrcavujo Angle-ozi cele trume svojih zmagovito prodi-, Nemce in Bol-
am zbeže Angle-
ko jih vržejo /-a-viluua ? Za lirb le morje, in vkreava-rmad na bojne la«Ije jočimi granatami in •»trijskib, nemških in topov grozi postati ki v svoji tragični •nakega v
pozna m« svetovni zgodovini.
A tudi k Sueškemu kanalu pošiljajo Angleži >ilno vojsko. — Strah .)•- kourno tudi ledenokrvJ nim in sehi< niin Angležem šinil v kosti. ('<'sar bi ne bil nikdar noben Anglež pričakoval, ne je zgodilo: 12. januarja je sklenil angleški parlaint-nt skoro soglasno, da se uvede končno tudi na Angleškem in v vsem angleškem imperiju splošna vojaška dolžnost ! Doslej je sestajala angleška armada le iz prostovoljcev. Zavezniške zmage na vseh bojiščih so zdaj prisilile tudi Angleže, da posnamejo nemški in sploh evropski vojaški zistem: vsaki Anglež od 18. — 42. leta zdaj mora pod puško! Saj njih država je danes v resnični nevarnosti. --Strah za Eigpt. za Sueški kanal in za Indijo je prisilil Angleže k tej največji, od nikogar pričakovani žrtvi.
A tudi ta bo zaman, ker je — prepozna. i
Da bi si Anglija zavarovala Egipt in vse pomorske ceste v Indijo, je delovala desetletja in žrtvovala milijarde. Obrambni ob roč se začenja na zapadu z Gibraltarjem, ki zapira pot med Sredozemskim in Atlantskim oceanom; odtain gre čez Malto na otok C iper ter na Aieksandrijo. Grški Pirej in grška otoka Lem-nos in Imbros ter laški otok Ro-dos so pravzaprav angleške trd-nja\*e.
Najalabejše je zavarovana Indija, ker je na afganistanski strani brez trdnjav. Zato so vpadli Angleži v Mezopotamijo (v Irak) da bi preprečili vsakršno nevarnost s strani Perzije. To pa dane« straži jo Rusi.
V Egipt so poslali Angleži ee-Bure ter razne temne
polke iz Afrike Ln Avstralije. --Turški polki pa se bližajo Sueškemu prekopu od vzhoda in baje je Sueški prekop mestoma za ladje že neraben. Ako ne bodo mogle skozi prekop več angleške ladje. ki dovažajo čete in vojni niaterijal iz Azije. Indije, Japonske in Avstralije, bo Anglija ob vso moč in vpliv. Potem bo vojne konec.
Zahodno od sila širokega izliva reke Nil v Sredozemsko mor-je Uvi Aleksandrija s krasno lu-ko. Mesto Aleksandrija šteje okoli 100,000 prebivalcev ter je za Carigradom najvažnejše trgovsko obmorsko mesto. J z njega so odprta vrata v ozemlje Nila in v ori-jent. Preko nje se vije trgovska zveza med Evropo in Indijo in sicer deloma potom železnice, ki teče skozi mesto Sues z luko ob Rdečem morju, v največjem obsegu pa skozi Sueški prekop, ki je 164 km dolg in S m globok, torej za največje trgovske ladje 111 parnike izvrstno uporaben.
Sueški prekop je bil zgrajen po načrtih Ferdinanda pl. Les->»-ps;t 1.	Vožnja skozi pre-
kop traja 17 tir. Največ vozijo angleški m nemški trgovski par-niki. Pri mestu Port Said, ki šteje okoli 60,000 prebivalcev, se za-čeuja in veže Sueški prekop s Sre dozemskim morjem, nato je izkopan do mesta Sues, ki leži na robu Rdečega morja, od katerega dalje pa je izpeljan prekop ob obali vse Arabije — mimo Meke in Adena ter se končno odpre v >irni Indijski ocean, j Za Egipt in Sueški prekop se zdaj pripravlja borba med zavezniki in antanto. Kdor zmaga, bo gospodar na morjih.
Kakor znano, je Egipt tribut-na država Turčije, ki ima sultanovega namestnika in se zove ke-div. Toda resnični gospodarji — -Egipta so le Angleži, ki pa jih sovražijo Egipčani in Turki. V Egiptu žive Egipčan je, Felahi, Kopti, Beduinci, Turki in Evropejci vseh držav, največ pa Angleži.
Glavno mesto je Kairo, ki šteje okoli 660.000 prebivalcev ter je za Carigradom največje turško mesto ter je sploh najbolj lepo in živahno, pisano mesto jutranjih dežel. Mimo teče široki Nil, v bližini so razvaline staroegipt-skega mesta Memfisa, grobovi staroegiptskih kraljev in 40 piramid. med temi najvišja, 140 m visoka Keopsova piramida.
Plodna je zemlja le ob Nilu in ob morski obali; večina Egipta pa je puščava. Krasna, slavna in zanimiva je ta zemlja in morda bo igrala v zgodovini zopet važno ulogo.
jo je; toda kaj mu je pravila, bi j danes ne mogel povedati, ker je bil I nekam raztresen. In ko sta se ta-_	j šetaia, viseča drug ob drugega
Lala je pel in žvižgal fifi profe- roki, stopi pred nju dr. Znojilšek, sor Karel Omahen, kadar se je, in s prstom kažoč proti onemu de-kakor je bila njegova vsakdanja lu dvorane, ki je bil umetno prire-navada, izprehajal po samotnih po- jen v nekak evetličnjak tih Tivolskega gozda. Lala je pel| "Le pazita!'* pravi. "Nocoj je in švrkal s palico po obpotnem gr-'na vaju pomeril. Sieer se mi pa mičevju. Tupatam je postal, se o-'zdi. daj e moje svarilo prepozno, zrl po zelenju in s polnim požir- Kakor se vidi. že tičita njegovi pu-kom vase potegnil vonjavi vzduh šeici v vaju.", jelovine. Potem pa je zopet nada-J Nato pa je odšel, hudomušno
In ko je šel dalje po poti, ves vase zamišljen, mu pride nasproti tovariš profesor Stanonik s svojo družino, štejočo njega, gospo in triletnega sinčka. Oh ta Stanonik!
ljeval svojo pot ter prepeval lala smeje se, pripravivši v zadrego O
ali pa žvižgal fifi. Mislil pa ni nič in bil je zadovoljen.
Modroval je takole: Karel, če hočeš kaj imeti od prostega časa, moraš biti popolnoma prost, telesno in duševno. Niti spominov ne jemlji s seboj na i"~**ehode, zlasti ne neprijetnih. Naj le ostanejo doma ali kjerkoli! Čemu bi vlačil za sabo še to nepotrebno prtljago?
Taki) si je mislil Omahen in to modrovanje se mu je obneslo. Lala je prepeval in si žvižgal fifi ter se veselil življenja. Pa zakaj bi se ne? Slližba toliko nese, da samcat la gotno živi; več pa ne potrebuje Da ga pa glavobolje ne muči, zato že skrbi. č'e ima rešiti kak težji pedagoški problem, si pač tako u-ravna, da ne prihaja preveč premišljevanja naenkrat. In srce? No, smešno! Saj so njegova leta že sredi med tretjo in četrto desetko in tako je umevno, da je boleznim, ki jih, kakor pravijo, povzroča srce, že zdavnaj odrastel.
Sicer ne, da bi ne videl rad ženskih. Tega ni mogel trditi, še prav rad jih je imel. Toda rad jih je imel samo tako in. toliko, da pri tem srce ni imelo nič opravila. In tako je ostal neoženjen ter je brezskrbno prepeval lala in žvižgal fifi pa se o skrbeh tožečim zakonskim možem škodoželjno nasmihal.
"Ha. ha, ha! Prav vam je, bebci ! Zakaj ste pa šli in si obtovorili hrbet? Kdo vas je silil? Jaz že ne in kdo drugi tudi ne. Sami ste hiteli pod jarem. Pa še kako se vam je mudilo! Kar strpeti niste mo gli. Sedaj pa le tovorite. norci! Potem si pa še navlečete tiste drob-ajadi. ki ji pravite deca! Pa še koliko! Kakor da bi šlo za stavo. Čemu pa ? Zdrava pamet, ko bi jo imeli, bi vam bila povedala, da se z otroki breme obteži. Saj pravim! Prav kakor tla bi bil na ^as mislil tisti modri Rimljan, ko je pisal: ^ "Kar v sužnosi drve". No zdaj pa . | imate: Jaz prepevam lala in žvižgam i'ifi v kratkoeasje samemu sebi, vi pa, da zazibljete v spanje svojo kričavo deeo."
Tako sakriležno je govoril o zakonu profesor Karel Omahen, tako sakriležno o njega svetih dolž nostih ter njih neizogibnih nasledkih. Seve. ker je v svoji samski prešernosti mislil ,da je on z na srčnim oklepom zavarovan proti tisti ediuopravi ljubezni, ki vodi po zložni, z drobnim peskom posuti poti sladkostim zakona naravnost v mehki naročaj.
Toda z nasrčnim oklepom ni bil zavarovan, o tem se je motil. Le sa-moljuben je bil in previden. Zato se je pa tudi snoči tako dolgo po-mišljal, preden se je odločil, da je šel k trgovcu Peharju na domačo veselico.
Vendar pa mu ni bilo čisto nič žal, da se je udeležil. Ravno nasprotno! Prav ljubo mu je bilo snoči in danes. Saj se je zabaval iz-borno. Še celo nlesal je pridno, čeprav je bil menil, da je nad takimi otročarijami, kakor je ples, že sklenil svoje račune. No pa s Pehar jevo Maro plesati je res tudi veselje. Ne bi si mislil, da se ta drobni otročaj tako dobro razume na plese. Tako se lahkotno vrli kakor vrtalka in fino, da ti je prava radost, ko jo k sebi privijaš, su kaj e se z njo po dvorani.
Pa o plesu bi še ne rekel toliko; saj znajo plesati tudi druge. Vendar tako milobnih pogledov pa nima kmalu katera. Gotovo, da ne. Ko je v Omahna uprla svoji plavi očesi, mu je kar gorko postajalo okrog srca. Potem pa, kakor ti čebeče! Šaljivo in resno, kakor nanese, vendar pa ljubko tako, da bi jo poslušal naprej in naprej. Prav res, tale Peharjeva Mara bi pa že bila zmožna zmotiti glavo in razruti srce ludi treznemu možu. Se pravi, marsikateremu; njemu pa ne. Za to je profesor Karel 0-mahen prestar in prenioder.
Ali ni smešno, kakšne nazore ima njegov prijatelj. zdravnik dr. Znojilšek! Misli, da je to že ljube-
Angleška proti nemškemu blagu.
London, Anglija, 2. marca. — Zvedelo se je, da s« vrše posvetovanja v ožjih krogih kabineta, da zen, če Omahen nekoliko več obču-bi se tudi po vojni prepovedalo u- je z eno ko z drugo. Sicer se je pa voz nemškega blaga na Angleško hotel itak samo pošaliti, ko je po-in da bi se dalo angleškim koloni- dražil snoči njega in Maro. Pozna-jam dovolj prilike in vspodbude, ti je treba tega Znojilška. Ljudi da bi po vojni izvažale blago ter v zadrego pripravljati, to je nje-zalagale s potrebnim zavezniške gova zabava, dežele.	Kako je že bilo? Kako! Prome-
mahna in Maro. Ona je povesila o-či in zardela, on se je pa ponovno ozrl tja proti cvetlicam, med katerimi skrit se je nahajal Amorjev kip, iz mramorja izklesan. Široko razkoračen je stal poniglavi božec, v ročici držeč iok slonokoščeni. Svilena tetiva je bila močno napeta, ob njo pa je tiščal ostro puščico, v sledki strup namočeno, ter preže na nov plen, je iz svoje cvetlične zasede meril z njo po plesni dvorani.
In kadarkoli se je Omahen ozrl. vsekdar se mu je zdelo, da je ost puščice obrnjena proti njemu. Pa se ni motil. Ko bi imel božanske o-či, kak strašen prizor! Videl bi bil, kako je puščica najprej prodrla mehko srčeee Mari, iz rane pa ji je kapljala rdeče krvee kaplja za kapljo. Potem pa bi bil videl, da je božec s smeliom na ustnah vzel iz zlatega tulca najmočnejšo in najbolj ostnato puščico, kar jih je hranil, in ki je imela grozno zakrivljeno kljuko. In ko jo je dolgo namakal v srebrni skodeli, polni sladkt ga strupa, jo je z največjo močjo zalučal proti zakrknjenim prsim samca Omahna, da se mu je globoko zasadila v srce. Takoj se je ulil iz njega curek krvi, s krvjo pa se je strup pomešaval ter se razlival po vsem telesu.
Seve tega groznega klanja, ker ni imel božanskih oči, Omahen ni videl; videl ga ni. pa hudo je občutil njega učinek. Neka skeleča sladkost mu je začela razjedati drobje, njegovega bitja se je po-laščal nemir in ginevala mu je samska brezskrbnost.
In ko se je na naslednjega dne izprehajal po Tivolskem gozdu, se mu prav nič ni ljubilo, da bi prepeval lala ali žvižgal fifi po svoji stari navadi. Čisto druge reči so mu vršele po glavi. Kar tja v Peharjev saiou k Peharjevi Mari. — Ravnotako kakor vešče okrog luči, so se vrtele okrog njenega cvetočega obrazka, njenih plavili oči in rožnatih ustee.
Pridružile pa so se jim tudi skrbi, katerih Omahen niti poznal ni
10	današnjega dne. Skrbelo ga je. kako je kaj plesal; ali se je vedel tako, «la je bil oprav in spodobno, in ali ni bil kaj neroden ; potem pa, je li bil okusno opravljen; se mu
11	je frak dobro prilegal in ali je tned plesom klak dovolj elegantno držal v roki. In pri tem je, ne da bi se bil zavedal smešnosti svojega ravnanja, z očmi sam sebe premeril, pazno motreč, kako se mu prilega površnik in ali imajo čevlji ■noderno fasono. Tako neumnovaž-no se mu je danes zdelo vse to, da 'ii se bil sam sebi krohotom smejal že Karel Omahen. kamoli učeni profesor Omahen, ko bi mu v srcu ne tičala otrovana puščica.
Kakor otrok je! Tako se s sinčkom igra. Meče mu žogo, teka za njim, se smeje in šali. Sinček pa skače, se mu ovija okrog nog in ga vleče za brado. Smešno in malodostojno za profesorja bi se zdelo Omahnu tako početje včeraj; danes pa ne, ampak čisto naravno in prijazno. Če oče ne bo imel s sinčkom veselja. kdo ga pa imej! si je mislil na tihem.
Pa kako je Stanonikova gospa častitljiva in lepa! Tako častitljiva in lepa se mu še nikdar ni zdela. Počasi hodi za možem in sinkom, medtem ko ji dvojna sreča odseva z obraza, sreča zakonske žene in materinska sreča. Seve o-na ne more z njima igrati, ko bi tudi hotela; treba ji je paziti nase, ker nosi dete pod srcem. Nelepe in mesene so bile misli, ki so drugikrat vstajale v Omahnu, kadar je videl žensko v blagoslovljenem stanju. Danes pa je čutil neko posebno spoštovanje do Stanonikovc gospe, kakor še nikdar poprej. In duška je dal temu svojemu čuv-stvu, da se ji je priklonil nenavadno globoko, pa tudi Stanoniku se je prijazno nasmejal in sinčka je pogladil po laskih. Ko se je, mimo prišedši, nazaj ozrl po srečni družini, se mu je v sreti porajalo nekaj takega kakor zavist, da si sicer ni bila njegova lastnost, da bi bil kdaj koga zavidal.
Pa danes je že bilo tako, da bi bilo težko spoznati "starega" O-rnahna. Ves drugačen je bil, včerajšnjemu malo podoben. Kaj še. da bi bil tiste razposajene volje kakor navadno, ampak pošteno siten je bil in zlovoljen. Iz zavisti, ki jo je naenkrat občutil do Sianoni kove zakonske sreče, mu je vzklila nezadovoljnost z dosedanjim sam skim življenjem. Uverjal se je, da nima prave postrežbe doma, ne v gostilni; sentimentalno je tožil, da ga nihče nikoli ne vpraša, ali si če sa želi in kako se počuti: in čudil se je, da še nima bolj pokvarjenega želodca, ko mora vendar tako slabo hrano uživati p<» zakajenih krčmah.
"Kakšno življenje j'1 to! Vsak pes ima boljše!" je vzkliknil, ko mu je zlovoljnost vzkipela do" vr lia. —
Ravnotakrat pa, ko se je takf hudoval nad tujo postrežbo, nad gostilniško hrano in boprsigaved nad čim vsem, mu pride nasproti doktor Znojilšek.
"Kaki počutki, profesor? Ali si se dobro naspal po snočnji soare-ji?" vpraša Omahna.
Ta pa čemerno: "Tako, tako! Nič dobro mi ni. Duši me nekaj tu notri."
Nakar ga Znojilšek važno po tiplje za žilo, potem pa sumljivo z glavo zmaja ter pravi: "Bolan si, prijatelj! Hudo bolau. in sieer na srcu. Prav snoči si se na lezel bak-cilov. Saj sem te svaril, pa mi nisi verjel. Hu ! In kakšnih bakeilov si se nalezel! Povem ti, ti bakcili so od vraga, kadar se zalijejo v človeški organizem. Ne odpraviš jih z nobeno miksturo, nobeno masa-jžo. Zato pa ne išči zdravil po le
^' „1 .. .....:

M------ » -. ..
V>r K - i	v. , . I karnah in zdravja po kopelih. Sko-
7	T Je	da denarja! Zanj si rajši kupi ši-
z naglim uspehom. To je bilo vide- roko 2akonsko postelj/!,cz J0 in
Injegovega razpo oze- dan si	zibelko. seve prej
nja. Zakaj živo so ga zanimali da	«.«— i , r -
_„	- , , . . , ' je treba, da stopiš v zakon. Moja
nes prizori, za katere ie imel če j --i - A » , . iih L c, iiT-1 •«	.: zdravniška častna beseda, da je to
Jin je sploh bil opazil, v preišnih	t > u j- o
~	, ,	.J , edina, pa — hvala bodi Bogu —
c-asih samo banalen zasmeh in po-;fnjj_______ ^	. „
r0o.0	1 I tudi gotova pomoč zoper te vrste
-	i bolezni. Pa kmalu ga skleni, in si-
lam na veji starega gabra je vi-!eer —. Toda kaj ti bi pravil, s kom del parček divjih golobov. Bila sta naj ga skleneš* Saj ti bolezen sa-
on in pa ona. Samec se je kakor za- rna daja čutiti. Vedi pa. da tudi
maknjen vrtel, z repkom mahljal ! Mara boleha na tej hudimasti ku-m zaljubljeno grulil, samica pa : gk Ravnokar prihajam od nje, pri-muje nastavljala kljunček, tleska- j poroeivši ji isto zdravilo kot. tebi. loc ob telesce z napol razprtimi pe-' Zdravilni proces je pa tale, poslu-rutmi. ZagrUvši se, sta pa zletela z šaj: Tvoji bakcili bodo imtuiizirali vejice na tla, pobrala mehko suh ; njo. njeni pa tebe in zopet bosta ljad ter jo nesla na rogovilasto ve- zdrava."
jo na gabru, kjer sta si gnezdeče To ižgovorivši. pa je naglo od-pletla In to je slo neutrudno na- šel. rekoč, da se mu mudi k nekc-prej. Zagrlila sta se, potem sta pa mu bolniku v Šiško zopet pohitela na delo.	i T„ _ . , - ~ , a
i t t • i, . ^	In prav je, da je odšel. Če ne, bi
Ljubko je to: si je mislil Ka-	se bil profesor Omahen navzlic
rel Omahen Pa ze naprej skrbi-	svojemu dostojanstvu izpozabil,
ta za posteljeo mlademu zarodu,	da bi bil javno pred šetaiočim ob-
dobro vedoe, da njuna ljubezen	činstvom objel in poljubil brada-
ne ostane neplodna."	tega Znojilška. Tako neznansko se
Tako je sam pri sebi govoril, o-	je vzradostii, ko je slišal ime me-
pazujoč to zaljubljeno ptičjo dvo-	dikamenta in izvedel o načinu
jico. pa mehko mu je bilo v duši,	zdravljenja. Zato je pa tudi takoj
da jc sentimentalen postajal, sen-	sklenil, da se hoče čisto natančno
timentalen on, ki je štel že vendar	ravnati po njegovem nasvetu. Sc-
nreeej nad trideset zim in spomla-	ve, kaj je pa tudi drugega hotel,
di. In bliskoma, ne da bi vedel	ko mu je Amorjeva puščica tičala
kdaj in kako, mu je švignila misel	globoko v drobju, njen strup mu
od golobčkov na gabrovi veji čez	pa razkrajal mozeg in kri!
vrhove dreves in slemena poslopij	Ko bi pa imel profesor Karel 0-
naravnost v mesto ter se ustavila	mahen toliko božanstva v srcu, ko-
v Peharjevem salonu. In g-nezdice,	likor ima učenosti v glavi, bi bil
to mu je šele zbujalo nenavadne	pri toj priči videl silno smešen pri-
predstave! Spomnilo ga je nečesa,,	zor. Tam ob potu za rožnim gr-
nakar že leta in leta ni mislil, spo-	mom je stal razkoračen poniglavi
božec. Z ročicama je strgal Omahnu korenček pa se tako hehetal, da je bil ves solzen od smeha; škodoželjno se je hehetal, ker se mu je zdelo dobro in koristno, da je z otrovano puščico zavdal smrtni udarec neplodnemu samskemu žit Ijenju prešernega in zakrknjenega samca.
Švedska bi se bojevala samo za svojo čast,
Stockholm, Švedska. 3. marca. Erie Troll e, prejšnji švedski zunanji minister in kasneje švedski poslanik na Nemškem je pri razmo-trivanju švedske politike rekel: — "Švedska je ravno tako trdno odločena vstrajati pri svoji nevtralnosti in se ne umešavati v evropsko vojno, dokler more ohraniti svojo čast, kakor je bila pred osemnajstimi meseci.
"Edini vzrok, ki bi mogel privesti Švedsko do vojne, bi bil, če bi kaka bojujoča se država hotela kratiti pravice Švedske koi neodvisne države. Vendar dvomim, da bi hotela kaj takega tvegati ena ali druga bojujoča se država ter povečati število svojih sovražnikov. Švedska in njeno ljudstvo je
kakor redno odločno za mir, toda za tak mir, da ne žrtvuje svojih
pravic.
Col di Lana.
Švicarski major Tanner piše \ "Basler Nachrichten *" o Col di Lana, kjer imajo avstr. čete izborne pozicije, da ako pojde tako dalje. Italijani lahko obstreljujejo višine in vrhove še dvajset let. pa se ne premaknejo naprej. Avstrijska artilerija razume izborno. kako treba odbijati napade in infanterija j ve. kako jo podpira v vsakem slu-ičaju. Ako bi kdo mislil, da Italija-j ni zadenejo samo kamenje, bi se varal.
Zakaj se je peljal italijanski kralj v Rim?
"Petit Journal" poroča iz Ri-| ma:
Nepričakovan prihod kralja v Rim je povzročil, da se s princem Danilom razgovori o vseh odredbah glede na podporo Srbiji in Cr-nigori in da >e reši vprašanje, če je potrebno, da se udeleži Italija vojne zaveznikov na vseh bojiščih, posebno tam. kjer Italija najhitrejše in najuspešnejše nastopi.
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO
^ 82 CORTLANDT ST NEW YORK N. Y. V.___
MOLITVENIH!:
I ->krbi za dušo, v platno vez. —.50 Marija Varhinja, v platno
vezano	—.50 Vlarija Varhinja, v usnje vez. $1.20
Sveta Ura, v usnje vezano	$1.20 &ajski Glasovi, v platno vez. —.45
i
POUČNE KNJIGI:
Vbecednik slovenski	—.25 Vbecednik nemški	—.25 Vhnov nemško-angleški tolmač, vezan	i—.50 Vngleščina brez učitelja	—.40 Berilo prvo, vezano	-.30 Berilo drugo, vezano	«—.40 Cerkvena zgodovina	i—.70 Domači zdravnik	i—.50 Hitri računar	—.40 katekizem ves. mali	■—.15 Občna zgodovina	$4.00 Pesmarica, nagrobni«*	$1.00 Poljedelstvo	,—.50 Popolni nauk o čebela*-	| stvu, vezan	$1.00 Postrežba bolnikom	t—,20 Sadjereja v pogovorih	r—.23 j Schimpffov nemško-sloven-
ski slovar	$1.20 Slovensko-angleški in angL*
slov. ilovar	$1.50 Slov. angl. in angl. slov.
slovar	—.50!
Slovenska Slovnica, ves.	$1.20
Trtna ui in trtoreja	>—,40i
Umna živinoreja	t—.50 j
(Jmni kmetovale«	»—.50 Veliki elovensko-angleški
tolmač	$2.00
Voščilni listi	—.25
Veliki vsevedež	—.40
Zgodba sv. pisma	—.60 Žirovnik, narodne pesmi,
2. in 3. svezek. ves., po	t—.50
ZABAVNE IN RAZNE DRUGS KNJIGE:
Bitka pri Visu	»—.80 Božični darovi	«—.15 Ciganova osveta	—,25 Črni bratje	—.25 Don Kižot	s—.20 Doma in na Ptujem	—.25 Erazem Predjamski	—.20 Fabiola	—.35 George Stephenson, oče železnic	(—.20 Gočevski katekizem	—.25 Hedvika	—.25 Kildegarda	^--.25 j Hirlanda	i—.25 Hubad, pripovedke, I. in 9.
zvezek po	e—.20 Ilustrovani vodnik po Gorenjskem	r—.20 T win am i, mala J&ponka	t—.20 Izdajalec domovine	—.20 Jaromil	r—.20 Jeruzalemski romal	»—.49 Knez črni Jurij	—.25 Krvna o sveta	—.20 Leb&n, 100 beril	,—.20 Malomestne tradicije	»—.25 Mesija, 1. in 2. zvezek	—.80 Miklova Zal*	(—.39 Mlinarjev Janes	—.45 Mrtvi gostač	—.25 Muzolino, ropar Kalabrije	—.35 Na jutrovem	«—.30 Na različnih potih	— .20
Nedolžnost preganjana in
poveliČana O jetiki
Odvetniška tarifa
Pavliha
Pod Turškim Jarmom
Pregovori, prilike, rek!
Revolucija na Portugalskem
Rinaldo Rinaldini
Roparsko življenje
Srečolove«
Strelee
Sv. Genovefa
Sv. Notburga
Titanik
Troj a k, povest
Turki pred Dunajem
Vojna na Balkanu, 13. svež.
Zgodovina c. in k. pešpolka
št. 17 8 slikami Zgodba o povišanju Zgodovina slov. naroda 5.
zvezek Zlate jagode, ves. Življenja trn jeva pot Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu)
—.20 r—.19
—.25 —.25 t—.21 —.21 —.35 —.20
—.25 —.25 —.30 —.50 —.35 $1.33
—.50 —.30
—.40 »-.30 e—.50
—.71
SPILMANOVE POVESTI:
1.	zv. Ljubite svoje »ovratnike	*—.M
2.	zv. Haron, krščanski
deček	>—.21 4. zv. Praffkl judek	«—.2$ 6. zv. Arumugan, tin indijskega kneza	»—.29 9. zv. Kraljičin nečak	»—.80
11.	zv. Rdeča in bela vrtnica	t—.80
12.	zv. Korejska brata	«—.30
14.	zv. Priaega huronskega glavarja	r—.30
15.	zv. Angel j sužnjev	<—.30
TALIJA. Zbirka gledaliških iger
Pri puičavniku	■—.20
Idealna Tašč«	«—,W
RAZGLEDNICE:
NewyorSke s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po Z Bilkami mesta New Torka po
Album mesta New Torka ■ krasnimi slikami, mali
ZEMLJEVIDI:
Združenih držav, mali
veliki Balkanskih držav Evrope, vezan Vojna stenska mapa Zemljevidi: New Tork, Colorado, Illinois,. Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in Wert Virginia in vseh drugih držav po Avstro-Ogrske mali
veliki vezan Celi svet
Velika stenska mapa U. 8, na drugi strani pa seli •vet
i-.0S
i—.29
—.21
e—.81
—JM
i—.25 i—.15 —.50 $1.5®
—JO
i—.90
tt.M
OPOMBA: Naročilom je prilc žiti denarno vrednost, bodisi ▼ fo* tovtni, poitni nakaanlftf. ali poftta th anamlrafi Poitnina je pri ml
Deželna vinska klet.
Spisal Fran Mile in ski.
I. Iz dnevnika kontrolorja Aleksandra Kunjika.
K o n e <•. Vlado j.- zopet stal v kotu 111 oturalal ' kakor obsecjen. še >cin ponj in vlekel pred svoj Hod.
Tega poskusi, ialobarda ! Pokusil j.- in rekel, da je vino motno. To je liila v*a kritikn izobraženega Ljubljančana!
Še .-no i/pij, s;ij jaz pla-
•	•rtrn! — sem mu ukazal. — Pa oei /.atisjii in potem izreči sodbo! Ampak pazi! Vino ne sme trpeli kriviee' .laz >'-m za to. da ne! Vam že pokažem!
Shirale ->o se okoli naju .še dru-cr<- šalobartle, ki so tudi pričele pokušati moje vino. Tako je — prav! Saj se da pri nas marsikaj iio-.«'«"i. le odločnosti je treba in pa vztrajnosti in sposobnosti se-veda : kj<"» bi h- labko bili Slovenci. ako bi se tako delovalo! Ali kaj. ko nimamo mož. pravih mož oziroma mož imamo. !c na površje s«- jiii »ie pusti' O. «"-e bi jaz.... Tisoč vraprov. kako s*'m se list raid! Ali se klet že zapira?.. Naj je bele deset! iirrrriiiuk !... .
Oho. mi protestiramo, saj nismo otro«-i. .la bi v,, nas spat gonilo !
Rrrrriiiink !
Oho. oho! Zdaj p.i .še lnei ujra šajo! Škandal! Saj se lahko človek ubije. preduo najde do stop ni«4! X,ij bi v Črnomlju kak kiv-mar kaj takega poizkusil, no..!
K-.; moram: Ljubljana na-pravlja jako slab viisk name! — t'lovek nesebično deluje za deželno dobrodelno zadevo in se žrtvuje najpl^menitejšim namenom v zahvalo pa jra proč coni jo! — Potem labko tožijo, da stranka propada ' Na ta način se ric pri d* ivajo ljudske simpatije! Ne p m«"* poditi. ampak privabljati j.' treba obeinstvo. Toda intendan-<a vinske kh'ti nima ni«' srea narod: «'«• bi ga imela, bi že prirejala ljudske vinske pokuinje j»ri zui/.;mih cenah. Amp* k za ia k<> važno soeij iluo nalojro nima Irakarska gospoda na čelu vin ske kleti prav nie zmisla in ga nikdar ne bo inn la ....
Demokratizacije ]•• treba! Po-t< r«i se jm , ne bo metalo erez prau! Te pel se Ue bom. seveda sili se u-mikam, ali Ljubljano si zapomnim !....
Seveda, drujri dan je bilo v li-stili, da je bila vinska poskušnja i/.vrMr.o obiskana in da so naj . 'j ugajala ta in ta vina: silva-nee št. 2 S, tieniea št. 9 itd.
.Moja št. ni bila imenovana diisi se j. nazadnje zelo pridno zahtevala! Zakaj ni bila itsieno »una? Zato. ker je iloticno poro-eilo dalo ravnateljstvo vinske kleti samo v liste!! in to je nezaslišan evropejski škandal!
* c[iiav sem le zanieevan zunanji rodoljub, vendar se ne bojiui očitno in brez ozirov tukaj izjav Ijaii, tla smatram za skrajno ko
•	up t no. ako ravnateljstvo samo v lastn" režiji, piše ocene o svojih prireditvah. V imenu javne morale zahtevam jasno in glas no. da se mora takim uezdraviir razmeram narediti takoj\kouee!
<iorje narodu, ako ostanejo moje besede j^las pijočega v puščavi !. ...
II. Od upravnistva deželne vinske kleti.
K«*r se nam je zadnjič očitalo, »ia pačimo sieer ne vina, pač pa javno mnenje, kar smo baje zakrivili s svojimi skromnimi informativnimi noticami o vinski pokušnji, srno, da se o perem o sle Jiernejra suma, izročili oceno svojih vin strokovnjakom.
I ceni gospodje so imeli že sejo. dolgo in živahno. Ocene, ki smo jo pričakovali, pa nismo prejeli. Prišel nam je v roke zgolj -sfede.-i krokarski zapisnik. Ker ue vemo kaj pametnega pričeti z njim, objavljamo celega brez komentarja. Za njegove, po vinu in tobaku dehteče dovtipe pa ne prevzamemo* nikake odgovornosti.
Z A P I S N* I K sestavljen pri izključno privilegiram m vinosodnem uradu v Ljubljani. Navzoej: Podpi&ani : Ker &c pa nič ne ve, kako bode kaj a podpisi ob sklepu zapisnika «e iz previdnosti vsi udeleženci koj skraja navedo tudi imenoma. Predsednik: Lavoslav Pika, e. kr. gimn. prof. v pok., mestni o
C0PYR1CHT UNDERWOOD ^JNDERWOOD. N V
Senega1 ske čete pred železniško postajo v San Stefano, Aleksandrija, Egipet._
ee. član komisije za osuševanji barja. predsednik literarne?; pogrebnega društva Lavor na rakv i'\ predsednik mlekarske za lnige v Ljubljani, podjetnik za od vaza nje smeti.
Zapisnikar: Fri«fo!in Žolna, či sto neškodljiv človek, nikomur na poti.
Prvi vinski komisar: Uluž Mo erad, vinogradnik na Dolenj skem. prodaja vina črez cesto.
I>rugi: l'vet ko Mehur, vino gradnik v Koromandiji. te g£ v ni. j);i gotovo pride. S.- je opra vičil. da je zadržan po važni za levi. N-mara kaki ženski.
Tretji: Tugomir Vdriga. vele trgovina v. vinom, podružnice \ eh večjih mestih, i' trii: Ivan Zajec, meščan od Sv. Petra in posestnik kravate \ larodniii barvah. Pije extra sta turn in pravzaprav ni zavezan »meti kakega mnenja.
K-r ni zvonca. skomigne pred-
Inik v rameni in tako otvori
sejo.
- Tja. jaz mislim, gospodje, da lahko pričnemo. Pozdravljam vse navzoče in izražam* prepriča ni«-, da ima vsak svoj požiralnik ■ieboj. Saj ga niti jaz nisem dana pozabil, ki sem profesor. — i »obrohoten krohot. Opozarjam torej gospode na njih uradne dolžnosti in .... tja .... da domovina gleda na na«. Zdaj. ee misli gospoda, da se odpošlje brzojavni pozdrav deželnemu poglavarju L' Odklanjajoče krulje nje.. — Pa ne! .... Kakor mi slit'*, gospodje! Pričnimo torej 5 poskušnjo in sicer kar tukaj pri sodu št. 34!
Med nalakaiijeni kozarcev iz javi komisar Močerad, »la svojega mnenja, dokler ni vina pokusil. seveda ne izreka. Toliko pa pri pominja, da je to vino izborim kapljica, ki jo v obilni meri odlikujeta poln okus in fin aroma in ki sodi brez ugovora na vsake odličnejšo mizo. Nadejati se jo torej po pravici, da se kapljica takoj prikupi slavni komisiji.
Vino s.- poskusi.
Komisar Zajec izreka svoje mnenje ju priznanje, češ, to vi no ga pihne, lomi in markira in zagotovljen mu je brezdvomuc uajkrasnejši uspeh, zlasti s --spretnljevaujein črnega kruha ir.
krače.
Komisar Močerad zadovoljno bel eži soglasno ugodno sodbo r tej kapljici, ki je navzlic nepre tirani ceni v isti ni biser domačih goric. P redi a ca še eno čašo iz te ga soda. •
Komisar Idriga je nasajen in poživlja tovariša Močerada, naj s svojimi degeneriranimi čeljust mi ne sili vedno v ospredje! --Kar se pa tiče vina, tudi on z resničnim veseljem pozdravlja ts izbomi in navdušujoči pojav nr> polju domačega vinarstva.
Predsednik ugotovi, tja. da h. to vino v zapisniku lahko oceni kot izvrstno.
— l egavo pa je pravzaprav te vino?
Komisar Močerad zmaje z glavo.
Zapisnikar zleze za sod. prižge vžigalico in dožene, da je vino h vinograda komisarja lilaža Močerada.
Predsednik in Ivan Zajec čestitata Močeradu na izrednem pridelku; Močerad, se skromne in zuatiželjno zahvaljuje.
Komisar Udriga z mrkim .po gledom pokuša in potem izjavi da je Šele sedaj po drugem kozarcu spoznal prav občutno napake te precej plehke tekočine, imono vane vino. Zlasti aroma je tak kakršnega ima n. pr. samohvala.
Komisar Močerad je ogorčen
n šepeta predsedniku in tovari na ga je -a,.rila opreznega. Zato ,u Zajeli nekaj na ušesa.	se ne mara več usesti! Zato nc
V klet priplava komisar < "vet-1 blekne ne glasu, dokler ne zve 'to Mehur. Na vprašanje, kod je |producenta.
toliko časa hodil, pove z otože-lim glasom, da ga je trudna pot vodila mimo mrtvih rož. mimo gradov, polnih sanj . .
Predsednik sedi na duševnih -ivankah.
— .laz mislim . .
tja
da
srečo tihih večerov in mrak mi j" padel na žejno dušo. V /epiJ nu gnezdi nirvana, a srce mi lr- peni po predujmu....
Se sprejme brez priponnije lii manje in zapisnikar mu natoč •ašo Močeradovega vina št. 14. Komisar Cvetko Mehur: — tiovoril sem besede, splete ne so bile iz zvokov harp iu i:-srčne krvi: nirvana, predujem A narod me ne ume in mi nud — kupo cvička! Bodisi m jaz g: pijem. — Kaj naj rečem? O druž ba. slavna in učena, v veljavni! krogih ne pijo- cvička, ne pijo ta iega vina. saj tudi ne pijo jeru si. Toda pri nas žive rodoljubi
Iskal je | je vino mednarodna stvar, ki jo
brez strankarskih
je presojati uvdsodkov. Kam plovemo. gospoda. za božjo voljo! Komisar Mehur nestrpno vpra kdaj se bo pilo njegovo vino Zapisnikar zleze za sod. prižg« 'žigalico in dožene. da je vino t. iz vinograda gospoda Ple /ela.
Komisar 3 loč erad : —- Plevel? To je tisti Plevel. ;i ne pozdravlja duhovščine? --dovoljujem >» opozarjati slavne gospodo, da moramo biri pri oee i i njegovega vina zelo oprezni \e smerno pozabili, da smatra 9-" k! stoikov našega prebivalstvi-Mevelovo vino naravnost za pro
lostojni in vplivni rodoljubi, k	j okaeijo. Jaz za svojo osel»o ka
jim bo dišal ta cviček, to vino; za	'or katoličan ne morem }>ohvali
kaj t.-i jim ne dišalo, ko mu je o	! i tega vina!
kus prikrojen baš po njihovih le	I Zapisnikar:
nih in širokih želodcih! Vplivu	I — Vino ni od Antona, ampak
so in dostojni, denarja imajo ii	>d Franceta Plevela /. Malih Ho
dobro plačajo, in ako ti. Moče	i rie.
rad. morebiti niti sam nisi zado voljen s svojim vinom, z denar jem boš gotovo zadovoljen, ki g; skupiš zanj. kajti stvar je taka kupčija je poglavitna stvar in nc vino. Ergo je to vino dobro!
Komisar Močerad : - Ah---- tisti Plevel! ration! Vsakdo se lahko zmoti: vi io je dobro! Komisar T'diiga pljune vino i/ j 1st :
Komisar Ivan Zajec se krolio — Kaj? Od Franceta Plevela.
PU-
ta. kliče: — Tiravo' — It. 14.
Komisar Močerad se kislo smeli lja :
>d te gliste rimske, od tega pod-•epnika črnih bisagarjev.. . .
Predsednik sedeč na duševni žerjavici:
— Tja.... jaz mislim vendarle. Mehur plaka. ou plaka. ker mo j |a oeeujaino vino in ne gospoda je lahko, zdravo vino splošno u- j Plevela. Zato bi prosil eosp
— V
eleven jen i gospod tovari-'
»spodo.
j la izreče sodbo zgolj o vinu. o ljegovem okusu, njegovi aromi ; li ju-istnosli.
Komisar 1'driga : j — Tudi prav! Torej: okus in v'ernalen. aroma i>enetranteu, in : kar se tiče pristnosti, je vino mo i*ebiti nadnaravno, naravno pa gotovo ne!
Predsednik; Tovariš Mehur.
gaja. dočim mu njegovo plesni v kleti, ker se ga ljudje od daleč boje bolj kakor strupa. Saj jr mogoče, da se mu godi krivica ili veleeenjeiii gospod tovari? Mehur, jaz ne morem nič za to! Komisar Zajec se krohota : —- Bravo, bravo! Komisar Cvetko Mehur je na-gle jeze; nadere se v Močerada:
—	Falot. kaj me polivaš z —j prosim vaše mnenje! gnojnico, lažnivec, poštenjakar.. Komisar Cvetko Mehur: pobaliu. prvak!	. __ .Taz ne bom pokušal tega
Komisar I driga mu pomaga ! vina. Čemu naj si grenim usta, zmerjati:	;'-emu naj grenim zadovoljni mir
—	Farizej, vlačuga. brezdomo- j svojega želodca! Saj sta izrekla vinee, konkurent!	' j svoje mnenje že tovariša Moče-
Komisar Mehur:	j rad in Udriga: točno in rodo-
—	Intrigant, smrad, rodoljub! j!julmo mnenje. Obvarovala sta Komisar 1'driga: Mameluk, pe | s svojim mnenjem mili naš na-
toliznik. tretjerednik. klerikalec! ; rod pred gorjupim kelihom Ple-Komisar Ivan Zajec nebeški i velovega vina in postavila sta zabava. Izpije vse. kar ima v Ča-j namesto tega keliha pred mili na-
i rod na lepo pogrnjeno mizo do-Komisar Močeratt je mučenik: Imovine samotok slovenske mora-^ Ah veleeenjeua gospoda to-jle: golido gnojnice! Tako je in variš;), saj nisem nič rekel, nas- prav je tako! Saj pamet in Io-
protno rekel sem--------• jgika nista povsod enaki in kar se
Komisar Mehur in Vdriga: in. pr. v Koromandiji šteje za ~ Kuš!	pristranost, hinavstvo in slepar-
Komisar Močerad se užaljen u- \ stvo. je lahko drugod vzor, pra-makne za predsednika.	! viea in rodoljubje. Ljudje božji.
Predsednik ugotovi, da so rane-! taka je ta reč in sedaj lahko pre-nja o vinu iz soda št. 14 različna, j idemo k mojemu vinu!
da je pa vsa mnenja----tja----" Komisar IJdriga:
upoštevati. On sam osebno sploh — Oho. le počasr prijatelj, le
vina ne pije. ampak le pivo____t počasi, da ne počiš od samega
Predlaga, da se preide, ako gospo- j napuha. Ti boš smešil mojo sod-dje mislijo, k pokušnji vina štev bo, ti., ki sploh ne priznavaš dru 5 "tičnica .	gega vina razun svojega! Kar
Nie ugovora.	!<*po molči in tistih deset kron nu
Razburjenost se polega.	i vrni. ki si mi jih še dolžan!
Komisar Ivan Zajee zine davtip. i Komisar Mehur zopet zbesni: da je vino št. n mokro. Ker se mu — Kanalja. zakaj mi pljuješ nihče ne smeje, izjavi, da ostane)na čisto suknjo, lopov, nečistnik. pri prejšnji št. 34 in zapoje: ; rodoljub!
Mi pa ostanemo....	! Komisar Močerad mu pomaga
Ostala komisija ga prezira. j zmerjati:
Predsednik graja na vinu št. j — Fraka r naduti, kuga zago-5 napačni pravopis, češ nazivati I vedna !
Komisar Ivan Zajec se izborno zabava. Komisar Mehur:
—	Pijanec, župan, šleva ! Komisar Močerad:
—	Kozel, smrdokavra!
bi se moralo ne — tieniea, — ampak — ptičnica!
Komisar Udriga zahteva predvsem pojasnila, ajl Je produceut vina št. 5 liberalec ali klerikalec. Izkušnja pri pokušnji prvega vi-'
Komisar Udriga:	j — Ivan Zajee. vi ste butec, go-
— Kaj se pa tistile glupi Ivan ! bezdalo! Zajee tako glupo. nesramno beda-j Komisar Zajec: sti reži? Menda ga bo treba ma-1 — Zakaj ? O vinu imam vendar-1
Stresti za njegova umazana u- le lahko svoje mnenje:
lo
sesa! Vas, velecenjeni tovariši Komisar Udriga: Cvetko Mehur, pa res ne razu- — Ne, nimate ga. ne morete' mem. zakaj .->e razburjate! saj ni Iga imeti, ne smete ga imeti, razu-j sem nič rekel, nasprotno.... \ mete, ker niste niti vinogradnik.1
Predsednik :	t niti vinotržee!
— -Taz mislim, gospoda .... tja ' Komisar Zajee : ....da bi na splošno zahteva nje — Zato sem pa konsumeut'.
pokusil! sedajte vino m.šega vele- Komisar 1'driga: Tako je _ in i
uglednega tovariša, gospoda M.» ! kot konsument imate pravico in hurja.
Splošiio burno odobravanje
Komisar Mehur se potolaži. Na toč i se njegovo vino:
jo opazuje s
nemški rizling — št. 9.
Komisija ga resnega pokuša.	•
Komisar Mehut palico v roki.
Komisar Udriga skrivaj izlije vino iz kozarca m izjavi navdušeno. da je to vino nekaj izrednega in gotovo najboljše svoje vrste.
hkratu prokleto dolžnost piti in plačati in drugega nič! Tukaj i-mate kozarec, pijte in lepo mot-- čite!
Komisar Zajec: obraza j — Ampak....
Komisar Močerad s prijateljskim glasom posreduje :
— Nič, ampak! — Gospod Zajee, vi ste pameten človek, vi ste pošten človek, jaz vas imam rad in vaša soproga je zelo simpatična dama----dajte, da vam dopo-
veiu'. Saj je uiogoee, da vam Me-
Komisar Zajec:
—	To je res! To je izvrstno!
Komisar Močerad:
—	Vidite! To je izvrstno! Že hvalite, zakaj? .... zato, ker i-mate dober okus! Kar izpijte!
Komisar Cvetko Mehur zamak njen prične praviti numare:
—	::____ (J7____2r>____
Opomba upravnistva deželne vinske kleti:
Tukaj se konča zapisnik. J/ sledov na njem je posneti, da j ■ gospodu Ivanu Zajcu postalo sla bo.... Nemški rizling pač ni za vsak želodec! In sploh: siliti ga ne kaže nikogar! Ni zdravo!
Mehurju.
Komisar Ivan Zajec — -Taz pa ne bom vina ! Brrr:
Komisar Močerad skrivaj za- j hurjev rizling ne ugaja, toda vi menja svoj kozarec z drugim in!ste olikan človek, vi ste izobražen izjavi:	človek in zato ne morete in ne
—	Nič dvoma! To vino preka sinete odklanjati tega vina. Sila samega sebe!	eer reko, da ste tepec! — Kar
Predsednik čestita komisarju j široko zinite in požrite. pa bo!
1 Saj niste tepec ! Komisar Zajee: pil tegale j — Tepec nisem! Ako ni dru-igače----
? « » t	r, ......
• • • -	j Zainizi ni pije.
Strela bi morala ta hip ubiti > Komisar Cvetko Mehur zamak-tomisarja Ivana Zajca, pa ea ne njen ■
dru-ih	- Poljubi šoln. drhal! Pij mo-
oravkih zadrzana. Komisija tra	je vino! .Jaz sam sem lep. jaz
'.re z osuplim ogorčenjem.	sam sem blag med njimi
Komisar Ivan Zajec:	Komisar Zajee je izpit:
—	Le glejte me Jaz ga ne boni	— Brrrrr!
oil in ga ne bom! Po takem vinu Komisar Udriga • ne boh glava — in sploh: moje-i - Baeek zabiti! ?u želodcu ugaja najbolj — evi- j Komisar Močerad -
j- ■ ■ s-,	i — Gospod Zajec, vi ste inteli-
Komisarju Cvetku Mehurju se gent, hoteli ste reči • brrravo '. odveze jezik; kakor zamolkli kaj ne. kajti ni zadosti, da se Tigrom pretresajo njegove besede:no pije. ampak treba ga je tudi vesoljno klet:	jhvalitL Torej -bravo:-_Vi ste
Ali cujes svet m se ne ga-; razumen člpvek. jaz vas zelo čis-fS" ,,a ni "lavna stvar, da je - I lam in vas prosim za vašo foto-vino vino?! Ampak da je treba grafijo! Vi radi pijete moje vino. tudi, <la ugaja želodcu in cla ne cviček št. 14 prav imate: dobro •>ou po njem glava?! Ali si čulo.jje in zdravo vino.' Alt kakor u--lovestvo. m te ne trči krohot? gleden meščan morate piti tudi
Strese ga po v
tem se zamakne. Komisar Udrign .
m životu .- po-
nzling štev. .'»; veste, kar še ,-n kozarec jra stisnite, vam bo potem vsaj št. 14 še bolj dišala!
Angleži so izgubili 60 trgovskih ladij v februarju. London, Anglija, 3. marca. — Neko uradno poročilo glede mornariških izgub, ki je bilo ravnokar objavljeno, pravi:
•"Angleške izgube, ki so bile po-ročane na angleško trgovsko zbornico, znašajo za mesec februar 6?) ladij in izguba 420 življenj. Med izgubljenimi je bilo 42 parnikov s skupno prostornino o6,856 ton,
"Deset od teh parnikov je bilo potopljenih od sovražnih bojnih ladij iz izgubo 36 življenj; pet jili jih je zadelo ob mine ter izgubilo življenja v višini 176 oseb; enega je potopil podmorski čoln ali pa mina, poginilo je osem ljudi, enega je uničila bomba, vržena iz Zep-pelina, pri kateri priliki je izgubilo trinajst ljudi življenja.
"Od sedemindvajset jadrnic, ki so bile potopljene, jih je bilo šest potopljenih od sovražnih bojnih Uidij"
Rusko napredovanje v Kavkazu.
PetrogTad, Rusija, 2. marea. — H radno so danes naznanili, da so Rusi zopet napredovali v kavka-ških gorah ter dospeli v bližino sedemdesetih milj do Bitlisa.
Naznanilo pravi, da se Turki še vedno umikajo v smeri Erzinjana. ki je odaljen kakih sto milj zapad-no od Erzeruma. Ruska kavalerija je našla štiri topove, ki so jili Turki pustili za seboj na begu.
V smeri proti Bitlisu se Turki še ve* i no umikajo pod pritiskom
ruskih čet.	-"^»ftr«^
SLOVENSKO-AMER1KANSKI
KOL
R
za leto 1916.
V^Ija s poštnino vred 35£centov.
Obseg berila:
Domovini in narodu. (Pesem.} Običajni Koledar. — Strains Revilli, -- Krogla. — Maska. — Razkritelj petroleja. — Eed Marije Terezije. — Francija v vojnem easu. — Jasna noč. — Moja ura. — Svetovna vojna in katoliška Cerkev. — Duševni blisk. ~ Pri sanitetnih kolonah, na bojišču. —« Ekspla-fcivne snovi. V lekarni "Avstrija". Iznajditelj podmorskega čolna. « Galipolis in Dardanele. Julija Romain. — Rmena pošast. Doživljaji X zraku. — Podzemljsko mesto ▼ Wieliczki. Čustvena udova. —< Kovač. Kolonijalna posestva Nemčije. — Bodočnost Evrope. « Urednik. ^ Pohab« ljenec. — Le Betail. — O vzrokih svetovne vojne. ^ Petindvajset frankov,
—	Kako nastane strelni jarek. — Kdo je bili — Klasični topovi. Pes ▼ T*jh ni. — Belgijska armada. — Pri generalnem štabu. — O podobnosti dvojčkejfc
—	Ljubi denar. — Srečanja. ~ Mobilizacija v Venezueli. »—. Špecialitete, —» Prvi polet iz Evrope v Ameriko. — Čudne zgodbe. — Rdeči trak. ~ Preglftg dogodkov »vetom« vojn«, —. Kitaj ski tipi. — Smelnice. Oglasi.
Slike:
Italijanski vodljivi fcrakoplov nad Benetkami. — Sestanek nemlkegl IH avstrijskega cesarja. — Prevažanje avstrijskih čet preko reke San. — Turška artilerija na Galipolisu. — Prizor na cesti v Belgradu: učinek šestnajstpal^ ne avstrijske granate. ~ Potop angleške ladije "Majestic" v Dardanelah. Avstrijska kavalerijska patrulja ob Visli. — Ruska infanterija v zakonih. Italijani so vjeli avstrijskega špijona. —- Avstrijski oklopni vlak v Galiciji. ~ Italijanski bersaljeri v boju. — Mrtveci v zavzetem belgijskem zakopu. — Italijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. — Ranjeni Rusi, zapuščeni o* svojih ob priliki bega iz Varšave.— Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejane *4 avstrijskih topov. — Avstrijski vojaki, katere so vjeli Italijani na goriški fron-K- — Učinek avstrijskih granat t Zagradu. — Ameriški podmorski čoln, Vojni arsenal v Belgradu, katerega so Avstrijci razdejali. —« Fort itv. 10 pred Przemjtslom, katerega so Nemci zavzeli z bajonetnim naskokom. —• Av» strijska havbična baterija v akciji. — Pogled na del Varšave. — Bolgarsk« žete na gorskem prelazu ob srbski meji. — Avstrijske prednje straže v R«« siji. Italijanska poljska bolnica dve milje za fronto. — Prizor iz Lvova.
Učinek avstrijske granate v Anconi. — Avstrijska invazija na Poljskem. T Ruski vojni jetniki. — Vodljivi angleški zrakoplov. — Bovec ■ Prestrelj« bikom. Triglavsko pogorj«,
SLOVENIC PUBLISHING CO.,
KS CORTLAMDT IT1IK1,
mrw tomc, w. Tt
gl5s_Kabqda, 6. marca,
®
Jugoslovanska


Katol. Jednofa
s
Inkorporirana dne 4. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: J. A. GEBM, 507 Cherry Way or box 57, Brad-
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Barbertoa
Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Bor 105, Ely, Minn.
Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MABTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joiiet, 111
NADZORNIKI:
MIKE ZUXICn, 421—7th St., Calumet, Micb. PETER Ž PEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN AUSEO. 5427 Home* Ave., N. E. Cleveland, 0. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN. 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 30S—6th St., Rock Springs, Wvo. G. J PORENTA, P.ox 701. Black Diamond, Waih "
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva iv. Cirila in Metoda, itev. 1, Ely, Minn.
LOUIS CilAMPA, od društva sv. Srca Jezuna, štev. 2, Ely, Minn.
JOHN GRAHEK, St., od društva Slovenec, itev. 114, Ely, Minn.
Vsi dopi si, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarnj posiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, v»e pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se nc bode oziralo.
Društveno glasilo: "G LAS NARODA."
Avstro-ogrski trgovski odnošaji do Balkana in orienta.
Nova Srbija in njen gospodarski pomen.
" si«	vvenfcki	1 rffovHk	Ve	>t iiik * *
• u-	u j«* v , anok	«niiiar>ki	»tevil	ki sle-
	nlj«». k	s<> <rn «l<>	>i!i S	rbi po
	škili v	»»inab v hnkar		• *šk '!l
HI,	><• oz	Miruje po	r\ Sk	upnim
euoi	,. v,... il Aov	i Srbija,	toib	Srb*
mi s	•t IIUt'11	ovali to 0	/oinlj	0 Sla-
Srl		,. 1 i . vri)s!vO	laeer	lonijo.
	•i Srbi	ji j- Mpad	nI ve	S vila-
	►sovo,	severni <1	eli v	ilajeta
	11	ona stir, •»	k raj	Ko.*-..-
		1 (—r Sa 1 ■ t	liki.	okraji
(^11: i	lila, V	in Xe	srotin	). Ime
	l>! jil	ima pred v		/"JOflo-
		l kot KOOI	lin 11	ajzna-
•nit«	j.š^jr.u		k ra! j	i s*
na I	)a>ana	iz 14. sto	l"tj:i.	ki j-
	nI je p	•id užil Sr	•bij i.	Pr«-bi-
1st V<	», ki At	P* D kro"	"J milijona	
	• peča	pretežno	s po	Ijedel-
voui	iu živi	norejo. Ol	»rt in	indu-
	Kta le	v mali lin	ri za	st opa-
	n**štiii.	Najštevil	n-jš<*	so us-
arij«	■ in k t	Tgnarije,	KI Ji	1 j.' v
•izre	iu. !J0,	v Ititolju	27. v	Si ipu
. v		ir» m tur	li v <	1 ru gih
	l	iitolju iu	Kav,	adarju
•št O j	» r>nni	mlini in	j.- ti	«li ne-
j 1»		a l>enzinovo m'		»torje;
	k ra t	* pa žito	nelje	v na-
d nil	1 vodn	ill mlinih.	Tu	ii olj-
	r>'sr M	v- deželi,	tod	a v
	ill Si	ipn s str«	»jniin	obra-
m.	N;i j v« m	■j.- indust	ri,jsk<	> ptxl-
11«.	e /3	v Mitro\	'iei, ]	c i raz-
11 Ji (T ,	t odi 3	industrii	sko /	elezni-
. do	Igro ID	kilometrov.		
\r ].	d klim	at i>'mili ra	zine p	in ro-
V) 111	osti lu	to ozciulj	e lah	ko ve-
IO V<	<■ pro<	lueirnlo v	kiuet	ijstvu.
bi	Si- tO	bolj dv	ipnilc	). Od
M MJ,<	< H > j	ia jt.	rod<	»vitnih
blago ~z Srbijo po suhem, v vse drnge dežele če* Solun, s katerim veže deželo železniška proga. '/.*■-b zniška mreža ima U- "i^T kilometrov dolžine.
Raziičii.* kmetijske knltnre so i'az<lt'!j»«ni* na posamezno pokraji-U'\ n-čue doline in globini*. Skoro ob vsaki reki m- dobijo posebnr pridelki. ki jih pri drugib sploh ni nit It' v mali meri. Sk«»ro v vseh krajiii Nove Srbije dobi koru->rbl /a -o tudi sadje j.- splošno razšir-j' ii". Najrodovitnejsi kraji so: okrosr Skoplja. kjer prevladujeta mak in tobak. Dobro zastopan je tadi lan in kon jplja, potem sadje. I'o gri.'ih je mnogo vinogradov, ki dajejo izvrstno grozdje; vina m« malo prideluje. Tudi okrog Kuuianova je mak glavni kmetijski pridelek, ki .»<■ kultivira radi opija, toda se tudi kot makovo s.-ne. V letu 1005. in 1906. s" je na trtru v K u mano vem spečalo ok:.»ir 2>U><)0 ok 1 oka je 1.28 kg)
naravo iu .sadjereja. Živinoreja, ziasti ovce. koze, pa tudi prasit'i, ki jih je radi Turkov ni smelo drugih i rediti, je dobro zastopana. Hri-
b
z gozdovi
4*1 h
vanja in Ji a sistemati žela zelo 1 baka. sočiv unanj kanju
precej d t /Lvinj
obraščeno. Ena najrodovitnejših l>okrajiu Nove Srbije je 50 kilo-
kilometrov. »ilavni pridelki so mak in pieniea. pa tudi jeemen in oves. Tu vzrejt-ne ovce so vsled doige in goste volne po celem Balkanu znamenite. Najrodovitnejsi kraj vsega ozemlja je okolica Koran, kjer so na več tisoč hektarjev riževa polja razprostrta, ki dajejo imeniten riž. Kot bogato sadja je imenovati Krivo Palanko. kjer rastejo češplje in jabolka. Najslavnejši vinorodni kraj je o-koliea Tikveša in Rajaca. ki prideluje letno 40.1 M»0 metrskih >to-tov grozdja iti se povečini izvaža. Poleg tega s- tu kultivira mak, janež. se»zam in bombaž. Kotlina j a in sadja, in kljub j «>krog Gevgelyja je sredisee svilo-i prometnih sredstev! reie> Pa ttxI mak. stezam, tobak in idefkov i/važa slasti bombaž se tu prideluje. Vinogradi in živalski produkti.)niso redki. Globina Bitolja je z je z
V res nolo v
enega »trata
ei se pa obde-•a te ploskve.
načinu obde-ra nedostaja-•adjerejstva je a, zlasti pa
0 dinarjt
tobak
,00<
(zlnsti
rje v. riž 6.000,000 i mak 7,200,000 surovine 3 mili-je. kožuh o vina >ol milijona, ži-milijona iu raz-
uipni izvoz je znašal v letu J prava žitnica Maeedonske. Glavni lilij ono v dinarjev. Kot pridelki so pšenica in koruza, ki /:ii predmeti pridejo r)se prodajo v Solunu. V sosedstvu > v v red j i ost i 1,500.0001 okrog Prilepa prednači tobak in
opij. Tu se letno izdeluje 80 do U.OOO dinarjev, riž UKM>00 ok tobaka in 10.000 ok o-pija ter proda na trgu v Prilepu. Veliko pšenice in koruze se prideluje tudi okrog Tetova ter na 84 kilometrov dolgem in 14 kilometrov širokem Kosovem »olju, kije zlasti pšenice bogato. Tudi pokra-dmeti 1 in pol mili-|jina M et o h i j a - Pri zrrn prideluje jona dinarjev. Odjemalka žita je j veliko koruze koruze iu žita. ji a j več Turčija, opij se izvaža v Najrevnejša pokrajina Nove Halo Azijo, Nemčijo in Ameriko.' Srbije, kjer se poljedelstvo skoro tobak v Nemčijo, Avstro-Ogrsko,! nič ne izvršuje, je bivši sandžak Ameriko in Italijo, kože in kožu-jNovi pazar. Prebivalstvo se peča 1 tivino je jemala skoro izključno z živinorejo. Ovce so velike in le-A vstro-OgTJika. sadje Srbija, ovce pe, rogata živina majhna in manj Carigrad. V Avstro-Ogrsko je filo vredna.
"Slovenski Trgovski Vestnik" piše:
V prostorih nižjeavstrijskega obrtnega društva so je vršilo posvetovanje glede ustanovitve primerne organizacije, ki bo imela nalogo zasledovati avstrijske gospodarske interese na Balkanu iu v orientu. Referent je opozarjal na ž.- ustanovljene organizacije v Nemčiji in na Ogrskem za gospo-dfftski promet z balkanskimi državami, zato je gospodarska potreba. da se tudi v Avstriji ustanovi podobna, organizacija. Av-stro-Ogrska je v trgovskem prometu *< balkanskimi državami zavzemala prvo mesto (21 odstotkov). Nji je sledila Angleška in potem Nemčija. Izvoz Avstro-Ogrške je narnstel od "J45 milijonov kron na čez 400 milijonov k:v>n v letu 1913. in če s-e privzame s e azijatska Turčija ;n Egipi. na 500 milijonov kron. Izvoz v Bos:io je naraste! od 112 na 13t»| milijonov kron. Tudi uvoz iz balkanskih držav je bil doslej zelo 7,naten. Treba j'- torej to važno trgovino ne le obdržati, ampak jo razširiti. Organizacija naj bi imela naslednje naloge: propagando (časopisje, razstave, potovanja), podpiranje komercialnega prometa. razširjenje poročevalska službe, važna prometnopolitična vprašanja (zboljšanje donavske ]>rogA. tarifna politika, tujski promet itd.), končno trgovskopo-litična vprašanja. Sklenilo se je. da se poveri trgovskemu uuizeju izvršitev organizacije in navzoči zastopnik dr. Bacrnreii her je iz javil, da namerava trgovski muzej ustanoviti balkansko in orientsko sepeijo. ki -e bo razširila ? zasrop niki i deležen i h oblasti in ko-*po-raeij.
Kako je izginila straža?
Črtica iz amerikanske državljanske vojne.
ko odtegnil njegovim pogledom križ oznanjata, kje leži.	I EDINI SLOVENSKI SALOON
v veliki travi."	J p0 njegovem pokopu, daleč od	v Duluth, Minn.
"Gotovo bi ga videl gospodi svetega kraja, so obesili lopova, j Rojakom Slovencem naznanjam major", je pripomnil Harrv. "in! Dan pozneje se je bila bitka pri da se nahaja moj SALOON pol Dick tudi ne more biti kak ubež-(Guines Mili. v kateri je polkovnik bloka od Union postaje na desni
strani W. Michigan St. štev. 413 Za obilen posest se priporočam. JOS. SCIIARABON.
nik."
Polkovnik je medtem neprestano gledal na košček suhe zemlje,	ISCEM DELO. ki se je dvigala v močvirju moč-' Podpisani, želim dobiti delo v no zaraščena z grmovjem, kakih kakem večjem mestu, kakor Xe\v
Smith umrl junaške smrti.
is;
Je
York. Chicago, Cleveland itd. Jaz
deset korakov od kraja, kjer
stala straža.	|>em dobro izučen mizar, ali tesai
"Kaj je? Kaj vidite?" je vprn. j mehanik. Pišite na: šal major. -	I	Rudolph Mihelič.
"Mogoče, da se motim", ie od-1 100 South Columbia Ave..
» je
govoril polkovnik. "Glejte, tam na otočku med grmovjem. Mar -e ne vidi. kakor bi visel klobuk?"
"On je!" je- vskliknil major. "Gotovo se je tam skril, da ob priložnosti pobegne dalje.f*
"Tega ne verjamem", je od nil polkovnik; "morali, bi ga videti in — vidite? Sedaj se popolnoma lahko razloči klobuk; nekdo je gotovo tamkaj."
liKdo drugi nnj bo, če ni Thompson! — Halo, Thompson, ste vi?" je zaklieal major. Nikakega odgovora. "Naprej, vojaki, sledite mi!"
i j-9—: i
Miners Mills. Pa
dal
major okoli stoje-
K ras na. noč je bila -1. avgusta WJ2, ko je taboril osmi ohijski polk ob močvirju poleg reke Blue. O'u kraju i noč vii'j a je stražil Dick Thompson i;i s puško na rami hodil gori in doli. Njegov prijatelj Harry Meeks ga je lahko videl iz svojega Šotora in je s tovarišem Tomom Ware občudoval njegovo močno razvito postavo. Nista ga dolgo gledala, ko je obstal in se. s hrbtom proti močvirju obrnjen, leno naslanjal na puško.
"Mislim, da Diek še ne bo truden se je obrnil Tom proti svojemu drugu; "to bi bilo še prezgodaj. kajti štiri ure straženja so so šfle pričele."
"Dobro bi bilo. da bi šla. pred-no se uleževa, še malo k njemu in mu neseva kaj jedi, kajti revež ni še ničesar zavžil. Jaz imam še nekaj kruha v moji torbi", je dejal dobrosrčni Harry.
"In jaz Še kos sira", je pristavil Tom.
Ilarrv .j«- spravil oboje v žep iu se napotil proti tovarišu. Ni še naredil deset korakov, ko je Dicki naenkrat izginil. Postal je, si poni el oči, da bi se prepričal, ali je videl prav, — toda mesto, kjer je stal Dick Thompson, je bilo prazno in on se ni mogel varati. Ni si mogel razložiti čudežnega izgi-»jenja svojega tovariša iu tudi na mestu ni našel ničesar, kar bi mu slučaj razjasnilo.
Obrnil «e je, da br poklical desetnika ; predno pa je mogel odpreti usta, je padlo poleg njega. Ozrl se je za tem in videl je predmet, ki se je hitro umaknil nazaj in ki ga je on imel za veliko kačo. Šumenje in pokanje v bičju kraj močvirja, ki se je nekaj časa čulo. ga je v tem utrdilo.
"To gotovo ni v ni kaki zvezi z mojim prijateljem", je mrmral predse, ''in na čudeže tukaj tudi ne smem verovati.**
Poklical je korporala iu čez malo Časa s-- je isti prikazal. Bil je jako presenečen iu je dal temu tudi s tako glasnimi klici duška. da je bil v kratkem zbran cel polk okoli njega. Preiskali so vsak grm in vsako skalo, a niso nflšli ničesar sumljivega.
"Kaj enakega še nisem doživel", je dejal polkovnik, "in Harrv Meeks priseže, da straža ni utekla nikamor."
"Harry se gotovo moti", jc odvrnil major. "Mesečna svetloba ga je varala; mož se je po rokah in nogah splazil naprej in se lah-
je zapov
čim.	j
Blisk — strel iz goščave — in-major s<- je zgrudil. Dvignili so' ga iu odnesli v šotor: krogla mu j je .zdrobila koleno.
S polkovnikom na čelu so dr-J veli vojaki naprej iu knlalu do-' segli. otok. kjer so videli, kako jej skušal velik mož, s puško in vrvjo na rami. ubežati pred njimi. "Primite ga, dečki!" je zakli-
NA*I ZASTOPNIKI,
i kateri ao pooblaščeni pobirati aarot-nlno aa "Glaa Naroda" in knjig«, fca-. kor tudi aa vse droga t oalo atroka j apadajoče posle, ie o<*vr-< Jenny lini, Ali ta akatleas Mlhw< 1 Otrar.
San Frandaca, Cal.: Jakob LorBa* Denver, Colo.: Frank tSkrabee. Lead vlile, Colo.: Jerry Jamnik. Pueblo, Colo.: Feter Callg. J. * Bojta, Frank Janesh In John Germ.
Salida. Colo. In okolica: Loola Ca- sta popihala od tu dne l->. de-atello (The Bank Saloon).	j cembra proti Federal, Pa., in po-
Walsenborjf, Colo.: Ant. Saftleh. tem ne vem kam. Odnesla sta mi Olntoii. Ind.: Lambert Bolakar. svot0 $25(Xl. Doma sta iz Oriž v Indianaoolla, Ind.: Alois Kudmaa. : ^ • - i - i , ■ -	,
Woodward, Ia. 1> akoliea: Luk»,Sawn^kl	btajerskem.
Podbre^ar.	On je star 42 let, ona pa •>•>-
IŠČE SE
strojarje za delati zunaj in znotraj. Dobra plača, stalno delo; hiše s 6 sobami po šH na mesec.
Elk Tanning Company, (4-17—3)	Falls Creek. Pa.
HIŠA NA PRODAJ.
Hiša ima 5 sob; zraven je hlev za dve kravi in potrebno poslopja za seno. koruzo iti kokošnjak ter svinjak. En a ker dobre zemlje je ograjene, na zemlji >ta dva vodnjaka. Vse je 15 minut od premogu vega rova. Kdor se zauimn, uaj mi piše.
Jacob Potočar, Box 1GT,	Dorrisville, lii.
(4-6—:j)
FRANK in CI LA TORI
Aurora, HL.: Jernej B. Vntli Chicago, 111.: Frank Jorjo?*a. Depue, I1L: Dan. Badorlna«. La ŠaUe, ilL: Mat. Komp. Jollct, UL: Frank Lsortch, J oh* %a i letel ln Frank BamMeh.
Oglesby, UL: Matt. Hrlfierclk. Waakecan, IlL: Frank PetkovleS u»
nagrade dobi oni. k.i mi naznai siju naslov.
Sam Prti a ga. 226 James St.. Akron. Ohio.
--—7~:'--j -.r
Slove !i5ito-Araerik^iifikt
cal polkovnik, in vojaki v pesteh.
že so 'jra imeli
ga je vprašal pol-
"Kdo ste?* kovnik.
"Vstaš!" je odgovoril ponosno.'
"In kaj ^tikate v bližini našega tabora V	;
"Lovim, lovim!"
Polkovnik je vzel vrv z moževe' rame in si jo ogledal. "Laso!" je vskliknil. "Čemu ga imate?"
"I)a lovim vojaške straže in jih zadavim", je odgovoril /. vražji-m
Math. Ogrln.
8«. Chiracs. IlL: Frank CJern« BndolT 1'oiek.
Springfield, IlL: Matija Bar bori*. Cherokee. Hans.: Frank Uežlunlk. Columbns. Bans.: Joe Koafels. Franklin, Kana.: Frank Leskov aa. Frontenac, Kana. In akallea: rrul Kerac ln ttok Firm.	, .
Kansas City, Kan«.: Peter BcnaslI« UODl Se pri: Mineral, Kan*.: John Stal«.	| *
Mulberry, Kani. la okolica: Marila
Kot
Kingo, Kana.: MJfc- Peneii. Cal omet, Alirh. ta *k*12ea; Fir« 1
SJulita ln M. E Kc-oe.
Maniatlao«, Mira skaiira! Fr»
Kotxian.
S«. Bmi«, Mick. Ix »a«U«a: it, G. LlkovlctL Aaron, Minn.: Joslr> FnKina.
■KOLEDAR
i
Dr. Richterjev
PAIN-EXPELLER
za rerraatiČBe bolečine. okcreloct in »ejib-ČBStt (Jtlep«r ]"□ mišic
Pristni prihaja v zavoju, kot je naslikan tukaj. fjS| Odklonite vse za-voje. ki niso zape-f«tt-ni z Anchor varstveno znamko. —
*2.r» in 50 centov v lekarnah ali p.a ravnost od
F. AD. *R1CHTER & CO.
74-80 ^Vetfaiogioa Si. New V,rk. M. Y.
ZA LITO 191«
Cena mu je
35c.
PRVA HfiV£SKO-SLOVENSM
»UVApNA lAM.tiiij y A^ERIKI
SLOVENIC PUBItISHING
COMPANY, 82 Cortlaiidt St., New York U	imajo tudi
liekau: ri udši ih, s Lopni iti,
Frank Sakser podružnica 61G4 St. Clair Ave., Cievt
x. zconc, jsixot land, Ohio,
3942;
nasmehom.
Polkovnik se je stresel. "Ena ! naAih straž jo bila postavljena tuj DaLk, Minn.: Josepb SharaDon.	Charles Karliliger,
on mo?VIrja , jt- dejal, "najn| Elj, Minn. In oholim: Ivan Gout*. ; St. Clair Ave. CleveLatld, O lahko razložit'', kam je izginila !" M. L. KapsU. J os. i. Peshel in L^>o)»
"O. lahko, Ce horem", odgo-1 ^ernfiek.
voril vstaš-"Je preeei hitro I	^Kot~
, -	1 J	j Gilbert, Minn. In okolica: L. VaKL
nita kaj ne.	i Hlbbin*. ilinn.: Ivan PouSe.	i
" D;l -	; AlnoUlf, laaan. la mt.mll** č 1+f Aa* ;
"Povem vam, šiij mi itak ni«* ne^arieto. koristi, re molrim."
4"No, torej?"
"Vr:if? j«'; prišrl in je odgovoril.
Xa daljna vprašanja v»v odgovarjati.
Xazajsrrede so našli tam, kjer je si;il preje vstaš, puško. \* splošni) razburjenosti je dosedaj nihče ni;
videl. Ilarrj- Sleeks jo je polu~tl' MarinCid, Chas Karllnaer. Jako» in spoznal v niej Diek Thompso- 111 John Pro,tor novo puško.	j Barterto«. O. la akoHaal ^lola **
Ko so pokazali puško polko\mi-ku. je zagrabil vstaša za goltaneeJ '*Ce noeete v najkrajšem easu vi-
.10 J
vzel"-! ni hotel-
.1 «w Mm tri/ New Dulutb, Minn.: John Jerlnn Tlirlnla, Mina.: Frank Hrovatiac Si. Lonis, Mo.: Mike Gra: riaa Klein. Morit.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Matte rr«*> Bed Lodce. Mont.: J. Koprivi Boondca. Mont.: Tomaž Pantfa Gowanda, N. Sari Stern tita
•a at
seli na lastni vrvi. mi povejte, kaj! >(* je zgodilo z vojakom!"
"Le obesitr me, kakor hitro ho-j t"(ite"T j«' odgovoril ujetnik hladnokrvno, "toda od mene ne zve-J ste ničesar ver."
"In zakaj ne? Kak vzrok imate, da ne poveste?"
"Ker mi dela veselje, vas videti v zadregi."
V tem trenutku je kriknil eden Izmed vojakov in pokazal na tla. Vsi so pogledali tja in videli so štrleti človeško roko iz močvirja.
"O liog, kaj j«1 «o?" je vskliknil polkovnik. "Dvignite ga ven!"
Malo minut je preteklo in pred njimi je ležalo Diek Thompsono-vo mrtvo truplo, vse blatno in mokro.
"Vi veste za ta čin", je dejal polkovnik, obrnjen proti ujetniku. "Imate pogum, ga priznati?"
"lla, pogum! Tega ne manjka nobenemu moža moje vrsto!" je vskliknil vstas in se divje ozrl naokrog. "Da. jaz vem za to. Vrgel sem laso po straži in ker se ji je isti zadrgnil okoli vratu, se mi je posrečilo, potegniti ga k sebi, ne da bi kaj kriknil. Drugo si lahko mislit**: shodil sem moža v močvirje. Potem s»'m vrgel svoj laso po možu. ki se jc bližal straži, a .sem žalibog zgrešil in hitro pobegnil vrv nazaj, da bi vrgel še enkrat. Ko pa je poklical korporala. se mi je zdelo najboljše, da se mirno za držim in sem ustrelil, ko sem videl, da sem odkrit."
"Vi ste lopov prv.^ vrste", je dejal polkovnik, "in jutri boste obešeni, kakor gotovo se pišem Smith."
"Vstaš se ne boji «*mrti". je bil
hladen odgovor.
' ♦ 4
Ob zori je bil Dick Thompson pokopan z vsemi častmi; mal hribček in na njem surovo stesan
Fr. Leskovie, Box £4, — ! Franklin, Kans. j Ivan Pajk, 465 Chestnui St., Consisaugh, Pa. | L, Balanfc, 112 Sterling I Ave., Barberton, Ohio. : M. O^rin, 12 - ICtli St.. H i Chicago, IU.
j H. Svetlin, 1016 St. Clair I Ave., Sheboygan, Wis. Alois Eudman, 73? Hoi
Utile Fans, N. Y.: Frank Gre«or** j SICE Ave., Indloiiapolis. IlU ! Cleveland. Ohio: Frank Sak~r ; : M KlariCh, 832 3. Ohio j
| St., Pittsburgh, Pa. \ M. Peruiek, Ely, Minn. | več drugih našia lastopnl j icov po drugih naselbinah, j i Fr. Cherne, 9534 Swing I ave,, So. Chicago, HI. j Rok Firm, Frontenac Kansas.
j Jakob P etri c, Chiahohn I Minn.
Frank Gabrenja, Jokn stown, Feniia.
Louis Veie!, Gilbert, — Minn.
Mat. Kamp, La Salle, UL Frank Skok, 438 - 82 Avo
W^at A Hit _
Za vsebino oglasov ni odgovor- j *M) n« npravtiištvo ne uredništvo i
priporoča ee vaem Slovcupltirn ta.n>-btira>kiiu zhorem,
kaior ta«li poaa-zae;-D!Koru. ki i«u-
biio tambu
out e.
V
tf-i tov.
•rai se izd*>-
1	* aii * e r»0
u»jnoTejšeBQ sistemu in aajpopolnej« fit umetaiikih na.
£ruh.
Okrajto« pc z biseri id T.sakuvret-nimi rožami.
Velika EHtoza vakorretrsih g"dal m najboljših moionov u-r finih sloveuskib pfošč i. t. d.
Veliki iloetrora-ni cenilc b Blikanii pošijt-m vEakcrou ■sa-iionj.
Ivan Benčič
405-1 St. CUir A v«.
BrJdrejiort, O.: Frank Hotain CoUlnwood, O.: Math. Sla pni* Lorain. O. ln okoliea: J. KncaJ« fonuRStoivn. O.: Ant. KlkelJ OreRoo City, Ore«.: il Juh tis Allegheny. Pi.: M Clirkb Imbridire. Pa.: Frank Jaki« Bessemer. Pa.: Leni« Urin*;-Braddoek. Pa.: Ivan Gena Bridgeville, Pa.: Rmioll Pleter«s» Bardioe, Pa. Is okolica: Joba K* dJtnik.
Canonsbnrf, Pa.: JoDd JCokitefe Coneman^h, Pa.: Ivan Fajk »• iohn ZupančlS. CIaridge, Pa.: Anton Jerlna. Bronsbtoa. Pa. ia okollra: a. IHk-
%r
Darn^ti, Pa.: Dra^atln Slarli Dunlo. Pa. fn okolica: Josip S ah« Pa. la okolica: rruk Tr<
m
-j**
POZOR ROJAKI!
rrc.':lozn Jerske las«-. Vakor tudi
Ftnii City, Pa.: K. Ealar la frw
<abeo
FanlL Pa.: Antoa ValentinflC. Fits Henry, Pa.: F. Gottllcher. OniMbun, Pa. tm okoli est Jommw Oovmk
Irwin, Pa. la aktDa: Fr. Demiat. Johnstown, Pa.: Frank OabraaJ« 1» Jnhn Pnlanc
Lorerne. Pa. la akolicai Antoa « aotadk.
Meadow Laads, Pa.: Oeor« Minil-Monessen, Pa.: &Iftth K.lkelj. Moon Bun. Pa.: Frank Maček. Pittsburgh, Pa. In okoliea: Z. Jtiik* L Podvablk. JL Magister 1« C, K J> kobleb
Steelton, Pa.: Anton Hren. Unity Sta- Pa.: Joseph Bkerlj. West Newton. Pa.: Josip Jovaa WOlock. Pa.: Fr. Sem la J. P«m>
<sL
Tooele, Utah: Antoa PalM. Winter quarters, Utah: L BLašl«! Black Dlsisad. Wash.1 •. i. r*
renta.
DstIs. W. Vi. la okolica: J. Broslsi Thomas, W. Va la okolica: Fraa>
Coeijsn ln A Corenchan Grafton. Wis.: John Stampfsl. Kenosha. Wis.: Aleksander PeaflJr Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik t Frank Meh.
Sheboygan. Wis. s Heronlm Sratlla West A Ills. Wis.: Frank Skok. Bock Springs, Wya.: A Justla. V« Htallcb In Valentin jf«Hn» Wya. s Jam
Rojaki, naročite se na "Glas Naroda", edini slovenski dnev-
j Najusii«
! z» n -e i'i ; r.. i • Od t» ;-o mazila zrastejo v
j Stih tednih V.ru-rii v- ti in dol^i larje kakor tud^ j cnožktm krat-ni brki in hrnHu in wlmdn <>.tpa<iali in j ■ šivr!;. rnatiiem. ko-tii < I nli trimnje v rokah. 1 n-'truii i r; vkr'.'u. v<--:n dneh popolnoma railra-| vim. rane.	I'ule. lure, kraste in frrinte.
I i^itntr neve. kurji* oc< -a. oz« ( 'ine v par dneh rn>-I {olnon.a tx!-trr:r.im. Ktdor ti moje ždravjla brei
! usp«'h3 ra! i! mu jatnrim 7.a Sr> <V). Pilite tal oj po
r cen;k. knjižico in -'.-poi Kc-ledur in pošljite 4 cudI« v niarLah za p* ' tnino.
JACOB WAECIC, ' 1092 E. 64. St.. Cleveland. 0.
PI \
Jo kako firufitvo nsmenjeno kupiti banders, oaataro, rsgaU% ■odbene žnitrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujeta aro, ToriUeo, prlTSSkfc prstane IttL, ne kupite pre] nikjer, da tudi meat aa seas ypralat*. UpraiuS Vas stana Is 80. pa si bodete prihranili dolarjo.	. 4
Osnlks , vsi rrst poftlliasi bresplaiao. Piliti psnJi	. f ^ \
IVAN PAJK & CO., Conemaugh, PaT Box 328.
_


-, M JL____^L
olaS NA-RODA, 6. M ARO A.
»—k,. —

E Al I LE GABORIAU:
GOSPOD LECOQ
23
(Nadaljevanje).
r>:i. iakn jo! — .Jaz hoeem namreč izvedeti, kaj se skriva za teta človekom. — Kakor vsak, jiua tudi on svoje irenutke, v katerih j. tak > k<.t v r *niei. — Nikdo se ne more vedno zatajevati. — Vea-•ili je jjrotovo žalosten, ali obupan. In žalostnega in obupanega ho"-e«»m videti.
Zelo ste pogumni, mladenič — je rekel ravnatelj.
Pa čisto brez potrebe — j- za mrmral Gevrol. — Jezen je bil, ; I no je/en iifi mladega detektiva. — Sam prt sebi je prisegel, da ga h-, i i-fit p<»vzp--Ti se in da >e ne ho pri kriminalni policiji postaral.
Me.inji- st;i odšla. l.<'i'oi| je pregrni! plahto po tleh, legel je /a • dali v eeljeo Videl je vratit, posteljo. mizo ni stol. Samo okna ni videl.
T"d ;j >o /arpolali zapahi: Maj se je vrnil z izprehoda. Stražni-' II . fe ravno pripovedoval neko smešno zgodbo, in ko je prenehal, •-o -.i \ trije sm-Idjali. l.ee»M| je bil zadovoljen. S svojega skrivali-• i j> zajn* 'r«'l zločinca opazovati in slišati vsako njegovo besedo.
Ko sta stra/.nika odšla, je začel hoditi Maj semtetrja po eeliei. n . t , j > b i na stol, odprl zvezek Berangerjevih pesmi in jih sko-■>j > lo aro bral. Slednjič je legel na posteljo in ležal do večera. K< -o mu prinesli več. rjo. je vstal in z. veliko slastjo po večerjal. j< s' 1 šele t. }aj. ko so zajiovedali ugasniti luč. — Leeoq je mi-* id da bo ponoči kaj doznal. • Maj se je premetaval semtetrja po !,|i, |.iarkrat zastokal, izprcgov«iril pa ni nobene besede. — Xn-d'-diijj i. u •.-tiil	.lol^o \ postelji. — Ko je bilo izdano pove-
lje za zajtrk, j.- planil i/ postelje. šel parkrat semtertj« po eeliei in pa v-"e <jrlo /apel začetek pesmi \/ Herungerjevih poezij! Kakor Diogen, stari učenjak, tako v«-sel sem, srčno zadovoljen.... Ko je vstopil stražnik z zajtrkom, je prenehal peti. Tako je prešel prvi dan. drugi in tretji. — Pel je, jedel in spal. Morilce je i/borno igral svojo ulogo. — Leeoq je že šest dni in šest noči preležal v pod stres j u, pa ni bil niti za las bližje svojemu cilju. — Toda obupal ni.
Opazil je bil namreč, da obtoženec vsako jutro, ko mu prinese paznik zajtrk, zapoje pesem o Diogenu.
—	Najbrie — .ie rekel Leeoq sam pri sebi. — je ta pesem signal. Škoda, da ne vidim okna.
Naslednji dan je rekel ravnatelju, da naj odpeljejo Maja pol ure prej na izprehod kakor ponavadi.
Ko -o prišli airažniki zgodaj v njegovo eelieo in mu rekli, da naj na izprehod. jih je začudeno pogledal in vprašal:
—	Zakaj ste me zbudili?
Malo kasneje je prišel Leeoq s kaznilniškim ravnateljem v eelieo.
--- No kaj mi lw>str pokazali? — je vprašal Leeoqa.
—	Počakajte malo, boste že videli.
Ko je bil izdan signal za zajtrk, je začel Leeoq peti. Kakor Diogen, stari učenjak, tako vesel sem. srčno zadovoljen.... Ko j.* končal drugo kitico, je priletela preko desk pri oknu ma-i.i krogljiea kruha in .-»e zakotalila Let-oqu naravnost pred noge.
Ce bi udarila strela v Majevo eelieo, bi ne bil ravnatelj tako presenečen, kot je bil pri tem prizoru.
—	Pismo! — je zajecal. — Pismo'
Leeoq je zadovoljen vrtil krogljico med prsti in mrmral:
Saj sem vedel, da iiua ta človek zvezo z zunanjim svetom.
•laz bom pokazal tem lumpom! se je jezil ravnatelj. — To rej moji kaznjenci si dopisujejo. — Bodo žc videli! Planil je k vratom, Leeoq pa za njim:
—	Nikar se ne prenaglite, za božjo voljo'.
Vse uradnike bom poklical k sebi in jim vrgel v obraz, da je .itd njimi izdajalce. — Na vsak način moram priti na sled človeku, ki je v zvezi z morilcem. - Morilca moram takoj spraviti v kak drug" zavod.
—	Mir. gospod ravnatelj, pomirit** se!
Takoj bom kaznoval krivca!
Vem, vem samo malo morate počakati. — Mogoče ni noben
paznik tega kriv, mogoče je morilcev zaveznik kak kaznenjee. — Kaznjenec, ki pomaga raznašati jedila.
—	Ah, kaj pa je to?
—	Prosim, to je veliko, veliko. < e se količkaj razburjate, če i/pregovorite eno sitno besedo, ne boste nikdar izvedeli resnice. — izdajalec ne b<> tako neumen, da bi Še samega sebe izdal. — Le meni prepustite celo zadevo. — Jaz tra bom dobil, če ni zlodej.
Ravnatelj je slednjič popustil.
Zamojdel. je zastokal. Bom pa malo potrpel, če ni drugače. — Najprej moramo seveda pogledati, kaj je v krogljiei.* Toda Leeoq ni hotel ničesar vedeti o tem.
Gospoda preiskovalnega sodnika sem obvestil — je rekel — da se bo danes nekaj posebnega pripetilo in sem mu naročil, da naj me počaka v svojem kabinetu.
—	No, pa idiva.
Sodnik je bral mlademu detektivu h na obrazu, da se je nekaj posebnega pripetilo.
Kaj je novega ? — je vprašal. Leeoq je postavil krušno krogljico. - V njej je bil košček naj-»'inejšega svilnatega papirja. — Sodnik ga je dolgo časa opazoval, ilednjie je pa udaril s pestjo po mizi in zaklical: - To je šifrirana pisava !
Kaj takega sem pričakoval — je rekel Leeoq. — Pokažite! Vzel je v roko listek in začel citati številke: 235. 15. 3. S. 25. 2. Iti. 208. 5. 3b0, 4. 36. 19. 7. 14. 115. >4. 23.
40. U, 29.
Potemtakem ne bomo ničesar izvedeli — je pripomnil ravnatelj.
—	Zakaj pa ne1 — je rekel tajnik. Vsako tajno pisavo se lahko razjasni, samo če je človek potrpežljiv.
—	Seseda — je rekel Leeoq jaz imam že precej prakse v tem. —
—	Kako? s. je začudil sodnik — vi upate, tla boste razjasnili* •
—	Ne tako hitro, gospo«! sodnik, toda bom na vsak način. Leeoq je sedel v koi in strmel kake pol ure nepremično v listek.
Naenkrat je ves vesel planil pokoneu in vzkliknil:
—	Že vem!
Sodnik, ravnatelj in tajnik so ga presenečeno jMjgledali.
—	Že vsaj stavil bi lahko, da vem. — C'e se ne motim, se obtoženec in njegov pomagač poslužujeta sistema takozvane dvojne knji-ST*. — To je navsezadnje Čisto enostavno. —r Dopisnika se pogovorita, katero knjigo bosta uporabljala. — Ako hoče pisati svojemu tovarišu: "Moj dragi prijatelj'". Odpre knjigo in poišče na kateri stra ni je besedica "moj '. Zatem zapiše na listek številko*dotične strani, potem pa iteje toliko časa od prve črke na dotični strani, da pride do besedice "moj". Ako je beseda "moj" na primer deseta na dotični strani, zapiše številko 10. Poglejte ta listek: prva črka pomeni stran,
druga besedo, tretja stran, četrta besedo, peta stran, šesta besedo itd. Ko dobi tovariš tak listek, mn ni treba ničesar drugega storiti, kakor odpirati označene strani in šteti do značene besede.
—	To je pa res čisto enostavno! — je vzkliknil sodnik
—	Maj ima knjigo "Berangerjeve pesmi".
Ravnatelj je ves navdušen vzkliknil: — Takoj bom šel tja!
—	Bodite previdni, gospod ravnatelj — mu je rekel Leeoq. — Maj ne sme opaziti, da se je kdo dotaknil njegove knjige. — Ko se bo vrnil s izprehoda. ga pošljite v spremstvu stražnika zopet kam drugam.
—	Ne bojte se!
Po preteku pol ure je bila v sodnikovem kabinetu Majeva knjiga. — Leeoq je s tresočo roko odprl stran štv. 235 in štel do petnajste besede. Petnajsta beseda je -bila "jaz". Zatem je odprl tretjo stran in štel do osme besede. Osma beseda je bila ''sem''. Nadalje je odprl stran 25 in druga beseda na njej je bila 4'ji". V teku petih minut je imel že eel stavek: "Jaz sem ji sporočil vašo željo* .
—	Dobro, dobro. Leeoq! — je vzkliknil sodnik.
Leeoq se ni zmenil zgto. ampak je štel naprej. — Slednjič je stopil sredi sobe in ponosno rekel: — Pismo se glasi takole:
— Jaz sem ji sporočil vašo željo. — Rekla je, da je zadovoljna. — Mi smo torej popolnoma varni in pričakujemo vaših nadaljnih navodil. — Upanje! Pogum!
I Nadaljevanje prinoonjic j.
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom ▼ Penn-aylvaniji sporočamo, da jih bo t kratkem obiskal nai potovalni ir-stopnik
'-»TA '
* <f
§tpr ^i^HSSBi:1
dobite "GLAS NAHODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NAHODA'' izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, t mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NAHODA" donaša dnevno poročila s bojišča in rasne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,0001 — Ta številka jasno govori, da je list selo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unija.

MODERNO UREJENA
TISKAM GLAS MODA
VSAKOVRSTNI! TISKOV M
nevslujs PO HIZMH
GUBAH.
m • 9 9
DELO OKU8N0 ■ ■
»•ju
EETOiTJJE PREVODI DHTJG3S JEZIKI,
IKI«
UXUBKO ORGANHCOLAH.
IIS»I
DKTTtTVENA PEA V It A OKROŽNICE — PAMFLSU* CENIKI I T. D.
m habo&la rofium mi
SLOVENIG PUBLISHING GO.
W2 Cortlandt St., New York, M.Y.
/ L, /
J >
Mr. ZVONKO JAKSHE, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravni«tvo "Glas Naroda".
Brezplačen nasvet in pouk priseljencem.
"THE BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION" za državo New York varuje priseljence ter jim. pomaga, ee so bili osleparjeni, oropani ali če so z njimi slabo ravnali.
^rezplaena navodila in pouk v naturalizacijskih zadevah — kako postati državljan Združenih držav. kje se oglasiti za državljanske listine.
Sorodniki naj bi čakali novo-došle priseljence na Ellia Island ali pri Barge Office.
Oglasite se ali pišite: STATE DEPARTMENT OF LABOR,
BUREAU OF INDUSTRIES AND EOnGRATION. Ne-\vyorški urad: 230, 5th Ave., Room 2012.
Odprto vsak dan od devetib dopoldne do petih, popoldne in ob sredah od osme do devete ure zvečer.
Urad v Buffalo: 704, D. S. Mor gan Building. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah cd sedme do devete ure zvečer.	(lx v t)
Rojaki, naročite se na "GLAS NARODA", edini slovenski dnevnik v Ameriki.
HARMONIKE
Kaj pravijo pisatelji, učenjaki In državniki o knjigi Be rte pL Suttner.
"Doli z orožjem F*
Lev Nikolajevih Tolstoj Je pisal: Knjigo sem a velikim uilt-kom prebral in v njej načel veliko koristnega. Ta knjiga selo vpliva na človeka in obsega nebroj lepih misli....
Friderik pL Bodenstedt: Odkar Je umrla madame Stael nI
bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Sutlnerjeva.
Prof. dr. A. Dodel: 'Doli s orožjem' je pravo ogledalo sedanjega časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nebote pomisliti, da se bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga.
Dr. Lud. Jakobov ski: To knjigo bi človek najrajše poljubil. T dno srca me Je pretreslo, ko sem jo prebrat
Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedel sem v nekem gozdu pri Grieglach in sem bral knjigo z naslovom "Doli z orožjem I" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vso kulturne je.dke, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v £o!ab ne sme to manjkati. Na svetu so družbe, ki razSirjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne mogle ustanoviti družbe, ki bi razširjala to knjigo?
Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar sem Jili kdaj bral....
C. Neumann Hofer: — To Je najboljia	kar so Jib apt-
sail ljudje, ki se borijo za svetovni mir....
Hans Land (na shodu, katerega Je Imel leta 1890 v Berlina)? Ne hom slavil knjige, samo imenoval Jo bom. Vsakemu Jo bom posadil. Nej bi tudi ta knjiga nafila svoje apootolje. ki bi ill žnjo krlžemsvet in učili vse narode....
Finančni minister Dunajewski Je rekel r nekem svojem govora v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni fciiflgi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni mpi—i noben voja-iki strokovnjak, noben državnik, pač pa prlprosta fcMfca Berta pl. Suttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur tema dela. MhBa, ds se ne bo nikdo več navduševal za vojno. Če bo prebral to knjigo. CENA M CENTOV.
Naročajte Jo pri:
Slovenic Publishing Co.,
82 Cortlandt Street, Hew York City, N. T.
bodisi kakršnakoli vrsto Izdelujem U popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem ie nad 18 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse drags harmonike ter računam po delu ka-koršno kdo sahteva brez nadaljnih vprašanj.
JOHN WEN ZEL, U17 Kast ttnd 8L. Cleveland. OH*
Veliki vojni atlas
v opirajočih se evropskih drža? in pa kobnij | sldh posestev vseh yelesQ,
Obsega 11 raznih zemljevidov.
n.-. 20tih straneh in vsaka stran je 10y2 pri 13}« palca velika.
Cena mimo 25 centov.
Manjši vojni atlas
devet raznih ■arnlJntUIn >

na S straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo 16 centov:
Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa veeja mesta, število prebivalcev, držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države.
Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah in natan3cn naslov in mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjem odjemn damo popust.
Slovenic Publishing Company,
^C^Cortlandt Street,	New York, N J
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
KJfetarr PMblic J w GKEATEB-H1W TOMU
ANTON BURGAR
19 CORTLAKDT BTEMT, NEW T0£I, JT, T.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno po-
streženi.
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost Je 21 pri 28 palcih. Cena 15 centov.
Sadej Je natančen popis koliko obsega kaka driavn, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d.
V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri naa Je dobiti tadi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Franeije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite aai
Slovenk Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V EDEUŽENIH DRŽAVAH. — NAROOlTE

Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino«
Do iobreci sem se prepričal, da dospejo denarne pofliljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potre; bojejo poAiljatve v sedanjem Caso 20 do 24 dni:
Torej nI »obenega dvoma za pofiUjanje denarje? sorodnikom te znancem v staro doBMmno}
100 K velja sedaj $14.00 s poštnino vred.1
FRANK SAKSER
62 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.
^ ^ ^ -